604                                                    Knežan:  Vse so lepe.
»Ne zavidam ti bivališča tu gori,« rekla sem ji pred vrati; »res samo še tega sem pogrešala na denašnjem izprehodu!«
Povedati sem ji morala potem prejšnji dogodek, in ona, treznejša in resnejša od mene,   dejala je:
»Oh, Marica, da bi bila pustila z robcem tudi sanjarstva svoja tam gori!«  —
Bil je potem še mnog lep dan, toda od tedaj nisem bila več tam; zdi se mi, da sem se res bala tako nagle prevare in neprijetnega vzbujenja iz svojih sanj !
Na
vasi.
0
i.
dpirajo  ob zori Vasi se beli dvori. Dekletce vedro v  roki Hiti na vir globoki. Vode" gredicam nosi, Dasi bleste" se  v rosi. A pride sobice dneva, Zato kropi jih deva, In skrb je  vsa   in sreča Nji zlasti  roža rdeča. Komii li,   roža mila, Bi tebe podarila, Ker streže v skrbi živi Deklic ti ljubeznivi ? Ne  veste li,  sestrice, Sosede nje gredice?
2.
Studenec kipi Na sredi vasi. Po hladne vode Dekleta hite'.
Kaj  skrivno v uho Zgole si tako ? Le jedna ne ve Novice le-te\
A zdajci vzkipi Na lice ji kri: »Nevesta si zdaj, Nas vabiš li kaj?«
JE
Vse so lepe
oje pesmi si hvalila,
Ker  ti  prijajo močno,
To si  v zvezdo prekrstila,
Ono v biser in zlatd.
Vse so le"pe, duša moja, Ker vzbudila si jih ti,
In iz vseh ljubezen tvoja In lepota se glasi!
Knežan.