tiETO XIII., ŠTEV. 266
DirvKTorj Ku<3i JAiiRuDa — Odgovornu aredniK; »crgts^ Vošnjak - Tiska niškima «Slovenskega poročevalca« — UredaiStvo: Ljubljana Tomšičeva ulica 5, telelOD 65-22 đo S5-26 — Uprava: Ljubljana. Čopova ui 5QT11.. lelefoc 45-73 In 46-2] — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica S telefon 38-96 za ljubljanske naročnike 24-63 za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 — Tek. račun NB 601-96321-0 — Mesečna naročnina 140 din
Cena 6 đitf
Razpravna dvorana v novi palači OZN, v kateri je Vil. zasedanje Generalne skupščine
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV
Dr. Weizman, predsednik Izraelske republike je umrl
Tel Aviv, 9. nov. (AFP). Davi ob 7.30 je umrl predsednik izraelske države dr. Chaim Weiz-mann. Izraelska vlada je po radiu objavila splošno narodno žalovanje.
Dr. Weizmarm se je rodil 1. 1874. v Rusiji. Obiskoval je gimnazijo v Pinsku, nato pa univerzo v BeT-linu in Fribourgu. Po dokončanih študijah je bil dalj časa profesor kemije na ženevski univerzi ter profesor biološke kemije na man-chesterski univerzi. Od leta 1916. do leta 1919 je bil direktor kemičnih laboratorijev Britanske admi-ralitete. Od leta 1921. do leta 1929 Je bil predesedmk svetovne zioni-stične organizacije. Od leta 1932. do leta 1949 je bil rektor hebrejske univerze v Jeruzalemu. Dr. Weiz-mann je bil predsednik izraelske države od 14. februarja 1949. leta dalje. Dr. Weizmann je bil v znanstvenih krogih zelo znan in Je bil med drugim doktor prava in večkratni doktor kemije in fizike.
Govor generalnega polkovnika Irana Gošn jaka
na proslavi desei dalmatins
Sinj, 9. novembra. V Si' nju je bila danes proslava desetletnice ustanovitve dalma tinskih brigad. Na proslavi je bila mogno oborclcno sn0, ki poleg se ztvih borcev m vodi- je razš;ri;a svobodno ozemlje, teljev teh brigad sodelovalo okre ila Ijudsko ob!ast in Ra tudi nad 40.000 državljanov iz . konca osvobodi!a našo državo, vse Dalmacije. Na čelu kolone Generalni poikovnik Ivan oOO borcev so stopali organi- Gošnjak je p0.adarn( da niso
New York, 9. nov.
Britanski minister za zadeve Anthony Eden spel včeraj v New York, kjer bo vodil britansko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine OZN. Takoj po prihodu je Eden izjavil novinarjem, da je najvažnejša naloga sedanjega zasedanja Generalne skupščine, da najde rešitev za korejski problem. Pripomnil je, da britanska delegacija za sedaj nima namena predložiti kako novo resolucijo za rešitev tega vprašanja. Glede Severne Afrike je Eden izjavil, da ostane stališče Velike Britanije do reševanja tuniškega in maroškega vprašanja v OZN nespremenjeno.
Francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman, ki je prispel v New York na
Athony Eden prispel v New York — Senfanek Schuman-Acheson — TPelo skrbniškega sveta OZN
se je včeraj sešel z ameriškim ministrom za zunanje zadeve Achesonom.
Po sporočilu je bilo objavljeno sporočilo, v katerem je rečeno, da ostalo stališče ZDA in Francije glede predložitve tuniškega in maroškega vprašanja OZN nespremenjeno. Schuman je obvestil Achesona, da je Francija še vedno proti temu, da bi se Združeni narodi vmešavali v njen spor s Tunisom in Marokom. Acheson je seznanil Schumana s stališčem
zasedanje Generalne skupščine, svoje vlade in mnogih drugin
držav o položaju v Severni Afriki. Po njihovem mnenju je potrebno, da v OZN temeljito pretresejo to vprašanje.
Schuman in Acheson sta poleg tega proučila tudi nekatera druga vprašanja, ki so na dnevnem redu Generalne skupščine, zlasti korejsko vprašanje.
Skrbniški komite OZN je sprejel danes s 40 glasovi proti 12, dve delegaciji sta se glasovanja vzdržali, predlog resolucije, po katerem se podaljša delo specialnega komiteja za nadaljnja 3 leta. Naloga tega
komiteja je, da obvešča OZN o položaju na ozemljih pod skrbništvom. Proti resoluciji so glasovale delegacije ZDA, Velike Britanije, Avstralije, Belgije, Francije, Južne Afrike, Nizozemske in druge.
Resolucija, ki bo veljavna, ko jo bo sprejela Generalna skupščina, določa, da se funkcijska doba specialnega komiteja po treh letih avtomatično podaljša, to pa tako dolgo, dokler bodo na svetu ne avtonomna ozemlja.
zatorji vstaje v Dalmaciji predsednik Prezidija LR Hrvatske Vicko Krstulovie, minister zvezne vlade Maks Bače in generalni major Ivica Kukač. Kolona borcev se je ustavila pred častno tribuno, na kateri so bili namestnik ministra za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak, predsednik gospodarskega sveta LR Hrvatske Jakov Biaževič, minister za finance LR Hrvatske Anka Berus, minister vlade LR Hrvatske Nikola Sekulič, generali, admirali in višji oficirji JLA in Jugoslovanske vojne mornarice.
Ko je Vicko Krstulovie po-1 dal raport, je generalni polkovnik Ivan Gošnjak pregledal čete.
V svojem govoru, ki ga je imel nato, je generalni polkovnik Ivan Gošnjak omenil velikanski zgodovinski pomen deleža, ki ga je prispevala Dalmacija. Ustanavljanje prvih brigad v Dalmaciji je pomagalo nadaljnji krepitvi narodnoosvobodilnega boja. Naša ljudska revolucija je do-
vsi na svetu zadovoljni, ker smo svobodni in neodvisni. Sovjetska zveza in njeni sateliti nam skušajo že od 1948 ogrožati svobodo, ki smo si jo s krvjo priborili (vzkliki: »Bol Stalin, Dol agresorji«). Toda naše ljudstvo se ni balo tistih, ki smo jih premagali v minuli vojni in se ne boji niti teh! (Pritrjevanje.)
Generalni polkovnik Ivan Gošnjak je nato poudaril, da moramo biti enotni in složni, pa se nobeni sili ne bo posrečilo izvesti njenih načrtov, in nadaljeval:
»Vendar pa nas ne ogrožajo
samo Sovjetska zveza in njeni sateliti. Veste, da «e v zadnjem času tudi za druge strani Jadrana pojavljajo želje, da bi ponovno prišli sem. (Vzkliki: »Nikoli!«).
Podoba je, da so tam pozabili, kako so se odrezali pred par leti. Imperialistične aspiracije v sedanji Italiji niso prav nič manjše kot so bile pod Mussolinijem. V zadnjem času čedalje več slišimo in beremo, kako uradni ljudje v Italiji govore, da je treba Ita-
Sil!
nie
Letno poročilo generalnega sekretarja
Pariz, 9. novembra (Tanjug). Včeraj se je začelo v Parizu četrto posvetovanje zastopnikov nacionalnih komisij v UNESCO v navzočnosti delegatov iz 61 držav. Na predlog zastopnika nacionalne kom. za UNESCO iz Velike Britanije, ki so ga podprli tudi zastopniki 18 držav, med njimi ZDA, Francija. Švica in Zahodna Nemčija, je bil za predsednika letošnjega posvetovanja soglasno izvoljen jugoslovanski zastopnik dr. Si-niša Stankovič, predsednik Prezidija ljudske skupščine LR Srbije. Dr. Stankovič se je zahvalil za izvolitev in izjavil, da je Jugoslavija zvesta načelom Ustanovne listine OZN in da vidi v izvajanju njenih načel
Beneški Slovenci obiskali Gonars
Ljubljana, 9. nov. (Tanjug) — Zastopniki Demokratične fronte Slovencev v Italiji so te dni obiskali Gonars, kjer je bilo itaii-jansktf koncentracijsko taborišče, kjer so izkazali čast padlim internirancem. Obiskali so tudi pokopališče in položili vence z napisom »Beneški Slovenci — svojim bratom mučenikom«.
Nabava surovin iz francoskega in britanskega dela tripartitne pomoči
Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ ji objavilo, da nam je francoska vlada odobrila na račun francoskega dela tripartitne pomoči za leto 1952-53 za nabavo surovin v vrednosti 520 milijonov francoskih frankov, in sicer 5000 ton antracita, 180 ton volnene preje, 20.000 ton surovih fosfatov, 50 ton lanenih vlaken in 100 ton preje iz umetne svile. Nadaljujejo se pogajanja glede uporabe ostalih sredstev iz francoskega dela tripartitne pomoči, ki znaša v celoti 1470 milijonov frankov.
Nadalje poroča »Jugopres«, da bo naša država iz britanskega dela tripartitne pomoči dobila v kratkem 500 ton volne, 1000 ton jute, 1000 ton surovih kož, 2000 ton tehničnih maščob, 1000 ton kavčuka, 100 ton kositra m 150 tisoč ton nafte. Skupna vrednost navedenih surovin znaša okrog 2 in četrt, milijona angleških funtov. Izven gornjega okvira pa je odobrena še nabava 900 ton amonijevega nitrata.
najboljše poroštvo za ohranitev miru na svetu.
V poročilu, ki ga bo podal 20. novembra generalni konferenci UNESCO generalni direktor te mednarodne organizacije Thorez Baudet bo poročal, da je bilo delo UNESCO v zadnjih 15 mesecih zelo plodno, zlasti v zaostalih državah navzlic skromnim sredstvom, s katerimi razpolaga in navzlic neugodnemu mednarodnemu položaju. V poročilu pravi, da nad polovico ljudi na svetu ne zna brati in pisat. UNESCO je v zadnjih 20 mesecih poslal 54 strokovnjakov v 22 držav, ki so v sodelovanju s prosvetnimi organizacijami tujih držav reorganizirali osnovni pouk. V 22 držav so poslali 103 strokovnjake, da so podprli razvoj osnovnega in srednješolskega pouka.
Znanstvenim ustanovam v 17 držav je UNESCO poslal 51 strokovnjakov za izpolnjevanje programa tehnične pomoči za ekonomski razvoj. UNESCO je izdelal svetovno konvencijo o
avtorskem pravu, ki jo je podpisalo 35 držav ter mednarodni sporazum za svoboden uvoz knjig, časopisov, šolskih potrebščin in vseh ostalih predmetov, potrebnih prosveti, kulturi in znanosti.
Velikanski požar v francoski tovarni Peronne, 9. novembra (AFP): Velikanski požar je izbruhnil sinoči v tovarni bombaža v No-islainsu pri Peronnu v Franciji. Gasilske čete iz več sosednih mest in okrog 400 tovarniških delavcev še vedno skuša pogasiti požar, ki se širi z veliko naglico zaradi močnega vetu Več hiš je zajel požar, ki se je že tako razširil, da ga je videti 10 km daleč. Tovarna bombaža je popolnoma uničena in cenijo škodo na 200 milijonov frankov.
Red narodnega heroja
— predlagajo rezervni oficirji JLA v Kopru
Koper, 9. nov. (Tanjug) Rezervni oficirji JLA Kopra so predlagali Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ, da odlikuje bivšega partizana Albina Grudna - Bliska z Redom narodnega heroja.
V resoluciji, ki so jo sprejeli rezervni oficirji JLA na množičnem sestanku, pravijo, da je Albin Gruden dejavno sodeloval v NOB od 1942 dalje in da se je odlikoval v boju proti fašizmu. Resolucija navaja dalje, da je bil
Grško-jugoslovansko rijat&ljstro ima trdne emelje
Atene, 9. novembra (Tanjug): Voditelji najvplivnejših grških političnih strank — vodja progresivne unije centra EPEK Plastiras, vodja liberalne stranke Venizelos in vodja gibanja za zbiranje grškega naroda Pa-pagos so dali dopisniku Radia Jugoslavije izjavo o odnosih med Grčijo in Jugoslavijo ter o programih posameznih strank glede na bližnje volitve.
Odgovarjajoč na vprašanje, kakšen pomen pripisuje utrditvi jugoslovansko-grških odnosov glede na zunanjo politiko grške vlade, je Plastiras izjavil, da so groško-jugoslovanske odnošaje proučili z vseh strani in da te-
Intervju dopisnika Radia Jugoslavija * V enizelosom, Flastirasom in Pa-pagosom
melje zlasti na vzajemni pomoči med obema državama za ohranitev svobode in neodvisnosti ter gospodarsko krepitev obeh držav. To dokazuje, da so temelji, na katerih je zgrajeno grško-jugoslovansko prijateljstvo, trdni in dolgotrajni.
Na vprašanje, s kakšnim programom bodo stranke centra, koalicija, EPEK — liberalci, nastopile na volitvah, je Plastiras dejal, da so splošne črte tega programa v tem, da bi grškemu narodu zagotovili svobodno in demokratično življenje v prijateljstvu in delovanju z Jugosla-
vijo in Turčijo ter drugimi državami, ki delajo za utrditev miru in zatiranje napadalnosti.
Vodja liberalne stranke Venizelos je glede na grško-jugoslo-vanske odnose izjavil, da sta vladi obeh držav storili vse, kar je bilo v njuni moči za zboljšanje odnošajev med državama. Grško-jugosiovanski odnošaji so velikega pomena in prijateljstvo narodov teh držav ni naperjeno proti nikomur, pač pa je zgled dobrega sodelovanja in razumevanja, ki bi ga lahko posnemali tudi drugi.
Gruden po osvoboditvi v prvih vrstah borbe naprednih ljudi Tr-sta za utrditev pridobitev NOB in proti reakcionarnim silam, ki so hotele pod zaščito zavezniških oblasti uničiti osnovne pravice, ki jih je izbojevale delovno ljudstvo Trsta*.
Rezervni oficirji JLA iz Kopra trdijo, da so reakcionarne sile hotele že leta 1947 obsoditi Albina Grudna zaradi njegovih del v NOB, pa je ta poskus tedaj propadel zaradi odločnega posredovanja tržaških množic. Maščevalni načrti fašistov tedaj niso uspeli. Danes, ko v Trstu in Italiji svobodno nastopajo fašistični vojni - ločinci, kot n. pr. Valerio Borghese in drugi, si tržaško sodišče upa imenovati dela borcev za svobodo »zločin, ki ga je treba aajsvrožje kaznovati«.
Kakor je znano, je porotno sodišče v Trstu pred kratkim na obnovljenem procesu obsodilo Albina Grudna in bivšega partizana Danika Pertota na dosmrtno ječo, češ da je baje ubil znanega tržaškega fašista Morandinija.
liji ponovno priključiti Istro, Julijsko Krajino, Zadar in Lastovo, govore celo o Dalmaciju (Vzkliki: »Dol italijanski iredentisti!«)
Toda te načrte delajo brez nas, zato bedo ostali samo načrti. Ti načrti se nikoli ne bodo uresničili, ker se bedo jugoslovanski narodi kot eden postavili v bojno vrsto, če bi bilo kdaj koli treba spet ubraniti Dalmacijo, Istro ali katere koii kraje naše države. (Vzkliki: »Hočemo!) Jugoslovanski narodi se ne bodo ustrašili žrtev in se bodo uprli poskusom napadalnosti, če bi prišli z Zahoda, z druge strani Jadrana, ali pa z Vzhoda. Jugoslovanski narodi hočejo biti svobodni, hočejo biti neodvisni in nihče jih ne more pri tem ovirati. (Tako jel!)
Navzoči so pozdravljali besede Ivana Gošnjaka z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem maršalu Titu in FLRJ. Množica več tisoč ljudi je složno zapela pesem »Druže Tito, mi Ti se kunemo«...
Pokop posmrtnin ostankov borcev dalmatinskih brigad
Split, 9. nov. Danes so v Vrlici pri Sinju pokopali posmrtne ostanke 113 borcev dalmatinskih brigad, padiih v narodnoosvobodilni vojni. V skupno spominsko kostnico so pokopali tudi narodnega heroja Marjana Biliča, prvega poveljnika I. dalmatinske proletarske brigade, ki je herojsko padel 1942 ob osvoboditvi Jajca.
Spominske svečanosti se je udeležilo več bivših borcev in voditeljev dalmatinskih brigad. V imenu dalmatinskega ljudstva je govoril pred spominsko kostnico sekretar oblastnega komiteja ZKJ Ante Roje. v imenu še živih borcev pa narodni heroj polkovnik Branko Dude.
Nadaljevanje pogajanj za posojilo od Mednarodne banke za obnovo in razvoj
Iz Beograda poročajo, da bo prihodi-ji teden odpotoval v Washington direktor zveznega zavoda za statistiko in evidenco Voji: Guzina, in sicer zaradi nadaljevanja pogajanj z Mednarodno banko za obnovo in razvoj. Kakor je znano, smo lani dobili od te banke prvo tranšo investicijskega posojila v višini 28 milijonov dolarjev, letos poleti pa so se začela v Beogradu pogajanja s predstavniki te banke zaradi druge transe posojila.
greš avšlrifs’rdh socialistov
Končan
Dunaj, 9. nov. (Tanjug) Kongres avstrijske socialistične stranke je sprejel sinoči »program socialistične akcije«, ki določa poleg drugega borbo za neodvisnost
N
a vprašanje, kako gleda na Avstrije, zagotovitev gospodarske
HE
Po dolgih počitnicah se v torek sestaneta belgijski parlament in senat ter bo to začetek boja med vlado in opozicijo, kakršnega še ni bilo po vojni v Belgiji. Krščanskosocialna stranka je pri občinskih volitvah letos 12. oktobra izgubila nad 5% volilnih glasov, ki jih je imela pri parlamentarnih volitvah leta 1950. 2e oktobra so socialisti in liberalci zahtevali, naj vlada čimpre, odstopi in naj se nove parlamentarne volitve razpišejo pred potekom ustavne dobe. To so socialisti in liberalci zahtevali tudi zaradi tega, ker ima homogena krščansko - socialna vlada neznatno večino — v parlamentu samo 4, v senatu pa samo 2 glasova. Člani vlade pa so že prejšnji mesec izjavljali, da vlada ne bo odstopila, in je zato bruseljsko delavsko glasilo »Le Peuple« pisalo, da bo socialistična opozicija raztegnila svoj boj proti vladi do zadnjih meta legalnosti. Predstavnik liberalne opozicije je izjavil, da bo na prvi seh senata zahteval odstop vlade, ker je to njena moralna dolžnost po porazu pri občinskih volitvah.
Socialisti napovedujejo krščanskosocialni vladi boj do skrajnih meja legalnosti
Za oporišče in središče svojega boja proti vladi bodo socialisti in liberalci vzeli sicer državni proračun, predvsem pa bodo kritizirali vlado zaradi njene konfesionalne politike. Desetina državnega proračuna bo šla za pokojnine uradnikov in drugih državnih nameščencev, kar graja opozicija samo zaradi tega, ker je bilo po letu 1950 nameščenih nad deset tisoč novih državnih uradnikov iz vrst zaupnikov vladajoče stranke, medtem ko so bili mnogi uradniki, člani opo-zicionalnlh strank, brez pravega povoda upokojeni. Za vojsko gre okoli 25% državnega proračuna in naj bi pri tolikih izdatkih ostalo tudi prihodnje leto, čeprav je bil rok vojaške službe letos septembra znižan od 2 let na 21 mesecev. Vlada vztraja pri dosedanjih izdatkih za vojsko z utemeljevanjem, da je znižanje vojaškega roka samo začasno do nove odločbe evropske obrambne skupnosti.
Glavni vzrok boja socialistične opozicije pa je in ostane pod-
piranje katoliških šol ln katoliških prosvetnih ustanov. Prosvetni minister hoče po zahtevah krščansko-socialne stranke in belgijskega episkopata zvišati državno podporo za konfesionalne šole v prihodnjem letu na 1,25 milijarde, v letu 1954 pa celo na 2 milijardi belgijskih frankov. Opozicija vidi v tem zanikanje zasebnega značaja konfesionalnih šol, ki so deležne velikih zasebnih in cerkvenih podpor, ter tako močno nadkri-Ijujejo državne in samoupravne šolske ustanove.
V svojem boju proti vladi bo opozicija grajala tudi delovanje pravosodnega ministrstva, ki je v zadnjih dveh letih pomilostilo mnogo vojnih zločincev in oku-patorski.i hlapcev. V tem pogledu bodo podpirali opozicijo tudi nekateri vplivnejši člani krščansko-socialne stranke, ki so v parlamentu že nekajkrat nastopili proti pravosodnemu ministru. Vse to kaže, da se bo že na prvih sejah parlamenta in senata odločila usoda belgijske vlade.
dosedanjo utrditev grško-jugo-slovanskih odnosov, je vodja gibanje za zbiranje grškega naroda Papagos izrazil zadovoljstvo, da so se odnosi raea tema državama utrdili. Dejal je, da so tradicije, ki vežejo narode Grčije in Jugoslavije, poroštvo za utrditev miru na Balkanu. Izrazil je prepričanje, da bo na volitvah 16. t m. zmagalo njegovo gibanje.
prosperitete države, izvajanja socialne politike, povečanja narodnega dohodka z večjo delovno storilnostjo ter zaposlitev za vse delavce.
Na koncu kongresa je predsednik stranke dr. Scherf podal poročilo, v katerem ie razčlenil delo avstrijske vlade od 1945 do danes. Omenil je tudi, kako sovjetske okupacijske čete ropajo avstrijsko premoženje. Ko je nave-
V oct
Italijanski polkovnik pozizra na dvoboj ameriškega novinarja, ki je baje razžalil italijansko armado
Rim, 9. nov. (Tanjug). Italijanski novinar Giuseppe Fane-li, poikovnik v pokoju in bivši narodni poslanec, je poslal Jamesu OtDonelliju dopisniku ameriškega časopisa »Saturday Evening Post« brzojavni poziv na dvoboj zaradi žalitve, ki jo je ameriški novinar prizade] italijanski vojski v članku, ki ga je objavil 18. oktobra v svojem časopisu. Dopisnik ameriškega časopisa je izrazil dvom o učinkovitost italijanske vojske, češ da je znano, da je »italijanska vojska povzročila svojim zaveznikom več jeze kot sovražnikom« in da stvari tudi danes tako stoje, čeprav nekateri optimisti mislijo, da ne
morejo večno ostati take.« O" Dcnelli sodi poleg tega, da je v sredozemski verigi najslabša točka prav Italija in da bi bilo vseeno, če bi bila italijanska obramba »iz makaronov«. Na koncu Izraža ameriški novinar mnenje, da bi morali 90 % visokih italijanskih oficirjev zamenjati z mlajšimi ljudmi.
Članek J£mes 0‘Donellija je povzročil pravi vihar v italijanskih časopisih in ameriški general, ki ga je O’Donelii naslikal kot človeka, ki poveljuje največjemu delu starega rimskega cesarstva, Se je neuradno opravičil v nekem intervjuju zaradi pisanja ameriškega novinarja.
Zaključni govor dr. Scherf a
del, da se število brezposelnih v Avstriji stalno dviga, in da je doseglo nad 2 milijona, se je dr. Scherf dotaknil delovanja političnih strank v Avstriji. Čiane komunistične Partije Avstrije je imenoval sovjetske agente z imperialističnimi smotri ter opozoril na nevarnost, ki grozi od njih, zlasti glede na navzočnost sovjetskih okupacijskih čet. Govoreč o narodni stranki, je dr. Scherf dejal, da je postala iz liberalno usmerjene stranke klerikalno usmerjena in da ni več to, kar je bila 1945.
Glede na parlamentarne volitve v Avstriji, je dr. Scherf poudaril, da ameriška pomoč stalno pada in da mora Avstrija zaradi tega misliti na novo gospodarsko politiko. Koalicijska viada je imela zadnja leta to olajšavo, da je stroške nosilo inozemstvo, sedaj pa jih bo treba kriti iz avstrijskih sredstev. To se bo, po mnenju dr. Scherfa, odrazilo tudi na nesoglasjih med socialistično in narodno stranko. Po Scherfovem referatu je bi! soglasno sprejet novi program in izvoljeno predsedstvo stranke, ki je nespremenjeno.
ostalo v glavnem
Prvi kongres gozdarskih strokovnjakov
Saranvo, 9. nov. Danes se je v Sarajevu začel prvi kongres gozdarskih strokovnjakov, na katerem je navzočih okrog 300 delegatov iz vseh republik. Na kongresu bodo ustanovili Zvezo gozdarskih društev FLRJ in razpravljali o organizaciji napredka našega gozdarstva, njegovem mestu v narodnem gospodarstvu iu njegovih perspektivah.
Pri izbiri kandidatov naj ®il©ia gi eian® sf socializmu
Đve taktiki razrednega, sovražniku v kranjskem okraja
eni strani pos kuša vriniti v občinske ljudske odbore socializmu tuje ljudi, na drugi strani pa odvrniti ljudi od volitev	.....
pravega političnega dela me 3
Kranj, 9. nov. (sb). V pripravah za volitve v okrajne in občinske ljudske odbore v kranjskem okraju se skušajo tudi razredni sovražniki — klerikalna in belogardistična reakcija — na razne načine uveljaviti.
Na eni strani skušajo vriniti v nove ljudske odbore svoje socializmu tuje ljudi, na drugi strani pa pasivizirati ljudi in jih z gesli, da so volitve zgolj formalnost, da odločajo itak le oni »z vrha«, odvrniti od aktivnosti pred volitvami.
To se posebno očitno kaže v občini Cerklje pri Kranju. Z geslom, da ni nobena organizacija večna, skušajo zmanjšati vpliv fronte na volivce in jih odtegniti od volitev. Seveda nosi pri tem del krivde tudi Fronta sama, kajti v vsej občini (z iz-' jemo občinskega odbora, ki ga sestavlja nekaj dobrih aktivistov) Fronta samo životari. Ni
Manifostacijsko zborovanje v Novem mestu
Novo mesto, 9. nov. Po vrnitvi delegatov novomeškega okraja s VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije je bilo včeraj popoldne na Glavnem trgu v Novem mestu veliko ma-miestacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 4000 prebivalcev Novega mesta in bližnje okolice ter pripadniki JLA. V imenu delegatov novomeškega okraja je sporočil pozdrave kongresa prebivalcem novomeškega c ara ja sekretar okrajnega komiteja ZKJ tov. Jože Borštnar.
V svojem govoru je zlasti poudaril zgodovinski pomen VI. kongresa in podčrtal naloge, ki jih je nakazal kongres. Za njim je govoril zastopnik JLA polkovnik Mico Kosovac, ki je go- krškem okraju se te dni za-vor:l o krepitvi obrambne spo- ključujejo zbori volivcev, na sobnosti JLA v dobi med V. in kateriii razpravljajo o kan-\I. kongresom. Govorila sta še didatih za občinske in za sekretar mestnega komiteja Mi- okrajne ljudske odbore ter ha Počrvina in član okrajnega Svete proizvajalcev. Ti zbori komiteja Franc Kolar. Oba sta volivcev potekajo po volilnih pozvala člane in nečlane, naj enotah. Tako so tudi v Le-temeljito preštudirajo zgodovin- skovcu že zaključili zbore vo-sko gradivo VI. kongresa ZKJ, livcev povsod, razen v treh ker jim bo koristno služilo pri volilnih enotah, kjer so jih nadaljnjem delu. Množica je ves slabo pripravili in zato ni bilo čas navdušeno pritrjevala be- udeležbe. Tam jih bodo mo-sedam govornikov in prirejala rali ponovno sklicati, tople ovacije tovarišu Titu.
ljudmi, niti za gospodarske akcije Fronte ni zanimanja. Vaški odbori OF v Poiici, Senturški gori in v Dvorjah, so imeli letos samo dva sestanka in še od tega enega šele takrat, ko je bilo treba razpravljati o kandidatih za bližnje volitve. Se slabše delajo ostale množične organizacije. Zato ni čudno, da so na eni strani zaradi klerikalne propagande, na drugi str.ani pa zaradi nezadostnega dela Fronte, predvolilni sestanki slabo obiskani. 2e pri obveščanju ljudi so pomanjkljivosti. Ali to delajo otroci, ali pa volivce obveščajo prepozno, kot je bil to primer v Dvorjah, kjer so bili obveščeni komaj pol ure pred sestankom.
Se večja napaka, ki pa hkrati kaže tudi na neresnost, s katero se frontni odbori lotevajo političnih priprav za volitve, je ta, da so v enaj'stih od petnajstih volilnih enot, kolikor jih je v občini, kar v dveh dneh izvedli vso predvolilno agitacijo množične sestanke in izbiro kandidatov. V Polici se je predvolilnega sestanka udeležilo od 114 volilnih upravičencev samo 15 ljudi. Isto se je zgodilo tudi v Cerkljah. Kaže, da je geslo »Kaj mi mar!« postalo priljubljena parola reakcije, ki je preslaba za odkrit nastop.
Boljše je bilo v Senturški gori, kjer se je zbora udeležilo nad 50% volilnih upravičencev. Na predvolilnih sestankih v Polici, Dvorjah, Cešmevku, Stefa-
novi gori in po vaseh sosednje občine Šenčur se je pojavila pasivnost volivcev v še drugačni obliki. Predlagani kandidati so namreč kar po vrsti odklanjali kandidaturo. Napačno stališče so zavzeli tudi do žena. Od skupno 44 do sedaj izbranih kandidatov je samo ena žena. Značilno je, da je bila na vseh 11 do sedaj izvedenih zborih predlagana vsaj po ena žena, razen omenjene pa ni bila izvoljena nobena za kandidata. Delno so temu krivi moški, ki nočejo o ženah ničesar slišati, češ da ima dobra gospodinja dosti dela doma. Krive pa so tudi žene same, ki niso hotele sprejeti kandidature (Ceš-mevk, Zg. Brniki).
Edin primer, da je reakcija nastopila organizirano, je bil v Zalogu, vendar so frontovci razkrinkali provokatorje in postavili za kandidate poštene ljudi. To kaže, da zna ljudstvo kljub vsej reakcionarni propagandi ločiti dobro od slabega, hkrati pa prav to obtožuje frontne organizacije, kajti ob malo večji aktivnosti bi prav gotovo uspeli razkrinkati vse tiste, ki rovarijo podtalno.
V Cerkljah so premalo revolucionarno nastopili tudi delavci Čeprav jih je v Cerkljah nad tisoč, t. j. približno ena šestina vsega prebivalstva, so dobili na kandidatni listi samo dva svoja zastopnika.
In še nekaj je, kar je poleg ostalega povzročilo, da se je prebivalstvo pred volitvami pasiviziralo, posebno v hribovskih vaseh Senturška gora, Stefanova gora in Ambrož, t. j. odmera davkov. Nepravilno odmero davkov na posamezne kraje v občini je sovražna propaganda takoj izkoristila in začela širiti vesti, da je občina preobreme-
njena z davki. V resnici pa govore številke prav nasprotno. Res je, da je n. pr. v Senturški gori v primeri s sosednjo prav tako hribovsko vasjo, ki pa leži že v kamniškem okraju, kmet povprečno še enkrat bolj obremenjen. Ta razlika pa ni rezultat neke posebne politike okraja do občine, marveč izvira iz napačne razporeditve davčne osn. v občini sami. Po preizkušenih katasterskih računih se je uoo-tovilo, da so hribovske vasi v Cerkljah preobremenjene za 2 milijona din, medtem ko so posestniki v nižinskih predelih plačali prav malo davka. Kataster in računski listi za zemljo
I.	kategorije so pokazali, da so posestniki te zemlje za 1.2 milijona din premalo obremenjeni. Za 500.000 din so premalo obremenjeni tudi posestniki zemlje
III.	kategorije in za okrog 1 milijon din posestniki zemlje IV. kategorije. Zaradi teh očitnih napak, ki so nastale vsled pavšalnega razbijanja davčne osnove samo po površini, ne pa po kakovosti zemlje, bo občinski ljudski odbor še enkrat pravičneje razdelil davke po občini. Takemu stanju je delno kriv predsednik občine. On sam od konca leta 1949 pa vse do prejšnjega tedna ni plačal nobenega davka. Poleg tega je ščitil še šest kmetov, ki so se na ta način izogibali davčnim obveznostim. Največ kriva pa je nesposobnost sedanjega občinskega ljudskega odbora v celoti. Zato je še toliko bolj važno, da prebivalstvo cerkljanske občine dobro premisli, koga bodo izvolili v novi občinski ljudski odbor. Ce ne bodo izvolili poštenih, revolucionarnih, predanih in sposobnih ljudi, se znajo podobne napake še ponoviti.
Zakaj v Krtini in Dobu brez
delavcev?
Sestanek Fronte, množičnih organizacij, pogovori med ljudmi, zbori volivcev, vse to je tudi v okolici Domžal zadnje dni v znamenju bližnjih volitev. V večini vaseh so predvolilni sestanki nadvse živahni in se volivci na njih temeljito pogovorijo o kandidatih, in še o marsikateri drugi važni stvari. V volilni enoti Krtini, ki obsega več vasi, je nekaj »naprednih kmetov« organiziralo veliko udeležbo na nedavnem volilnem sestanku. Toliko se jih še ni zbralo v tem kraju. Toda na sestanku ni bilo nobenega delavca in je izgledalo, kot da se ti sploh ne menijo, kdo bo vodil njihovo občino. Tudi vaški odbor OF je bil le maloštevilno zastopan in kritika, ki je padla na njegov račun, je bila upravičena. Saj vaški odbor OF je v Krtini nedelaven. Doslej ni skliceval niti sestankov, na katerih bi se frontovci seznanili z važnimi političnimi in gospodarskimi vprašanji. Tudi za izbiro kandidatov za občinski ljudski odbor, se frontni odbor ni zmenil. Z dosedanjimi zastopniki svoje vasi v občinskem ljudskem odboru pa nekateri kmetje niso bili zadovoljni, ker tem ni uspelo znižati davkov. In okrog znižanja davkov se je vrtela skoraj vsa razprava na predvolilnem sestanku v Krtini. Namesto, da bi razpravljali o kandidatih, so se menili samo o davkih in o predlogu, da K se odcepili od Domžal ter priključili k Moravčam ali Lukovici, kjer bodo po njihovem mnenju znatno nižji davki!
Podobno kot v Krtini je bilo nekaj dni nato na frontnem sestanku v Dobu. Tu je bilo ie toliko razlike, da kmetje v Dobu ne težijo k Moravčam, temveč samo stran od Domžal, ker so preveč delavske. Vse to pa se je lahko
Krško, 9. nov. (v) Po vsem
F predvolilni borbi so razkrinkali vrsto špekulantov, ki so se zaradi nebudnosti vrinili v organe ljudske oblasti — Žene so v krškem okraju premalo aktivne	, ,
delovnega dne; pri tem pa je prišlo na dan še to, da je imel pet hektarov zemlje sploh zatajene in ni od nje plačeval niti davkov niti ni izpolnil obveznih oddaj.
Velika manifestacija v Kranju
Kranj, 9. nov. Ob vrnitvi
Zanimanje za bližnje volitve je v občini Leskovec izredno živo, predvsem zato, ker bi radi volivci izbrali take kandidate, ki v občinskem
delegatov, s šestega kongresa in okrajnem’ljudskem odboru ne bodo zastopali le svojih koristi oziioma koristi peščice petičnih ljudi. Stari ljudski odbor je pri leskovških volivcih slabo zapisan. Poznajo ga kot nedelavnega, kot takega, ki je popolnoma nezainteresiran za vprašanja gospodarskega in političnega napredka občine. Zato si žele volivci imeti v bodočem odboru nove ljudi, take, ki bodo s svojimi volivci v stalnem stiku in ki jih ne bo strah pred njimi razgrniti in obračunavati svojega dela. Na zadnjih zborih volivcev so namreč volivci najbolj kritizirali to, da dosedanji odborniki sploh niso podali obračuna svojega dela in tako vedo volivci o njihovem dosedanjem delu prav rnalo.
ZKJ je bilo v soboto popol dne v Kranju veliko manife-stacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 3000 ljudi. V imenu mestnega odbora OF je pozdravil delegate tov. Škorjanc, nato pa sta govorila tov. Jože Molek in podpolkovnik Lumpak o zgodovinskem pomenu šestega kongresa ZKJ. V imenu kranjskega delavstva je tovarišica Francka Drol-čeva, delavka v tovarni »Sava« zagotovila, da bo delavstvo zastavilo vse svoje sile za čimprejšnje uresničenje sklepov šestega kongresa. Z zborovanja so poslali pozdravno brzojavko novemu Centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije.
Svočan sprpjpia dflcEatov VI. kongresa KPJ na Jesenicah
V soboto zvečer je bil v nabito polni dvorani Titovega doma sve-
Tako vedo danes povedati, da je reševal stari odbor davčno politiko povsem nepravilno. papirnato in pričan sprejem delegatov VI. kon- stransko ter se ni nikoli oziral gresa KPJ. Jeseničanom je govo- na želje in zahteve volivcev, ril sekretar OK KPS Radovljica, da bi o odmeri davkov raz-tovariš Zlatnar, član CK KPS, ki pravljali na zboru volivcev je kot gost prisostvoval kongresu, skupno in sporazumno z vo-
livci, kar bi bilo gotovo najbolj pravilno, saj bi odpadle razne nepravilnosti, ki so se dogajale, da so bili nekateri nepravilno in preveč obremenjeni, drugim pa so na odboru marsikaj spregledali.
V nekaterih volilnih enotah je Fronta zbore volivcev dejansko slabo pripravila in tako ni čudno, da se med leskuv-škimi volivci danes marsikaj šušlja, kar bi se moralo glasno spregovoriti in rešiti na zboru volivcev. To skrivnostno šušljanje se plete okrog kmeta Franca Strgarja, ki ima 74. hektarjev zemlje. Pripovedujejo. da je uspelo staremu Strgarju z ozirom na prijateljske odnose z nekaterimi odborniki bivšega krajevnega ljudskega odbora ob agrarni reformi svojo zemljo zatajiti in rešiti pred agrarno reformo na ta način, da je prijavil polovico posestva zase. polovico pa kot last sina. čeprav se je ta oženil pred kratkim in je tudi v katastrskih knjigah razvidno, da je še danes posestvo enotno. Da bi se izognil obveznim dajatvam in davčnim bremenom, je mlajši Strgar »svojo« polovico posestva leta 1949 vložil v kmečko delovno zadrugo Leskovec in postal vsestransko aktiven. Tako je postal član neštetih odborov, med drugimi tudi član krajevnega in okrajnega ljudskega odbora in bil je sprejet celo v članstvo Partije. kjer so ga šele pred kratkim spregledali in izključili. V zadrugi v zadnjih dveh letih ni napravil niti enega
Strgar je tudi član kmetijske zadruge, v kateri ima za seboj skupino sebi enakih ljudi. Sa j bi sicer ne bilo mogoče, da bi ga v zadružnem volilnem telesu predlagali celo za kandidata za okrajni svet proizvajalcev.
V dneh pred zbori volivcev, na katerih so izbirali kandidate, so nekateri naši današnji socialistični stvarnosti nenaklonjeni ljudje v Leskovcu razširjali govorice, da pri bližnjih volitvah »ne bo nobene demokracije, da bo kandidatno listo sestavila Partija, ki bo izbrala predvsem svoje ljudi, ki so pravi diktatorji in je njihov edini namen škodovati kmetom na vsakem koraku«. Prepričevali so volivce. da je treba voliti v novi občinski odbor take ljudi, ki se ne bodo vmešavali v politiko in ki bodo poskrbeli za gospodarski razvoj občine, češ da »Fronta in Partija samo zavirata delo in da sta sploh popolnoma nepotrebni«. Prikrito so govorili, da bi bil za novi občinski odbor najbolj primeren industrijec Zupančič, lastnik velike moderne mehanizirane mizarske delavnice, ki je znan kot tipičen špekulant ter njemu podobni ljudje. Vendar na zboru volivcev niso prišli na dan z odkrito besedo prav zato. ker je Fronta. ki je pripravila svojo kan-
zgodilo le zaradi tega, ker tudi v Dobu ni bilo delavcev na sestanek, čeprav tvorijo dobršen del prebivalstva. Zato je prevladovalo na sestanku mnenje reakcije, to je nekaterih kmetov, ki se že ves čas, odkar obstojajo občine, trudijo in ne opustijo nobene priložnosti, da bi razbili enotnost med delavci in kmeti. Toda, čudno se nam zdi, zakaj vse to delavci dopustijo, saj jih na stotine prebiva v teh krajih. Vsak izmed njih ima prav tako odločujočo besedo kot kmetje. Tako kot uspešno upravljajo tovarne in podjetja, prav tako uspešno bodo znali upravljati tudi občinske ljudske odbore, pa če bo to maloštevilnim godrnjačem, ki se skrivajo za imeni poštenih kmetov, prav ali ne. Zavedati se morajo, da gre naša pot v gospodarsko močne komune, ne pa nazaj v gospodarsko šibke krajevne odbore. Delavci in zavedni delavni kmetje, predani Fronti, ljudski oblasti, morajo združiti svoje sile in razgaliti vse tiste
ljudi, ki razdirajo našo enotnost in se nameravajo tudi vriniti v
občinske odbore.
Smokaricva razstava podaljšana
Ker se zanimanje za razstavo del Hinka Smrekarja ni prav nič zmanjšajo (kar dokazuje število obiskovalcev, ki jih je bilo včeraj več kot 1800, bo razstava podaljšana še za tri dni, tako da se dokončno in nepreklicno zapre v sredo 12. novembra ob šestih zvečer. V torek in v sredo bo vsakokrat ob štirih (ob 16 uri) strokovno vodstvo z razlago razstavljenih umetnin. Opozarjamo na to vse ljubitelje Smrekarjeve umetnosti. Razstava je v Moderni galeriji in je odprta neprekinejno od 10. do 18. ure.
Dnevne
V Leskowcra bodo izbrali take kandidate, ki bodo zastopali koristi socialistične skupnosti
didatno listo, volivcem dobro obrazložila, zakaj predlaga posamezne kandidate, ki so dejansko zdravi in socializmu predani ljudje, ki bodo znali zastopati skupne koristi svojih občanov. O svojih kandidatih, ki bi jih bili radi vrinili v novi občinski ljudski odbor, pa nasprotniki niso mogli in ne vedeli povedati prav ničesar dobrega. Tako so bili kandidati, ki jih je predlagala Fronta, povsod z odobravanjem sprejeti. Volivci so aktivno posegli v razpravljanje in rešetanje kandidatov. Tako so se odločno uprli predlogu, da bi kandidiral v okrajno ljudsko skupščino sin kmeta Pirca, kmetijski tehnik, ki je sicer sposoben, ki pa se ni v zadnjih letih nikjer udejstvoval. Od takih ljudi nimajo česa pričakovati.
Kritično je tudi vprašanje kandidature žena. Kandidirali so le eno ženo v okrajni ljudski odbor in dve v občinski ljudski odbor. Vprašanje pa je, če bosta izvoljeni, ker volivci nočejo priznati, da so žene prav tako sposobne sodelovati v javnem političnem, gospodarskem in kulturnem življenju kakor moški. Tu bo imela Fronta še zelo težko nalogo predvsem v posameznih hribovskih vaseh, kjer žene sploh niso povezane v svoji organizaciji AF2, marveč so mnoge še pod vplivom Marijnih družb, ki jih vzgajajo v nazadnjaškem mnenju, da je njihovo mesto predvsem v družini in gospodinjstvu, da bi jih tako lahko obdržali v zaostalosti. Fronta bo imela zato v času do volitev veliko in težavno nalogo, ki pa jo bo uspešno rešila samo, če bo v stalnem političnem stiku z volivci.
KOLEDAR
Pomedeljeli, 10. nov.: Andrej. Ve-čemir.
Torek. 11. nov.: Martin, Davorin. SPOMINSKI DNEVI
10. XI. 1041. — Prvo zasedanje ASNOS (Antifašistična skupščina narodne osvoboditve Srbije).
GLEDALIŠČE
OPEKA
Ponedeljek, 10.. ob 20:	Mozart:
Beg iz seraja. Abonma red E. Torek, 11.. ob 20: Shaw: Svela Ivana. Zaključena predstava za ZSJ Univerze m visokih šoi (dramska predstava).
Četrtek, 13 nov. ob 20: Sutermei-ster: Romeo in Julija. Abonma red A.
Petek, 14. nov. ob 20: Shaw: Sveta Ivana. Abonma red B (dramska predstava).
Abonenne reda E opozarjamo, da imajo predstavo »Beg iz seraja« dames v poeiedeljek 10. t. m., »Sveta Ivama« za ZŠJ Umiverze io visokih šol pa bo v torek. 11. t. m. (v opernem gledališču).
MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža Torek, 10. nov. ob 20: D. Roksan-dič: Nad prepadom. Zaključena predstava za TSS.
Sreda. 12. nov. ob 20: J. Anouilh, Popotnik brez prtljage. . Red SREDA.
Četrtek. 13. nov. ob 20: C. A. Puget, Srečni dnevi. Zaključena predstava za LMS,
RADIO
SPORED ZA PONEDELJEK Poročila ob 5.45, 6.30, 12.30. 15 00 in 22.00. — 5.30—7.30 Dobro jutro dragi poslušalci — vmes ob 5.50 do
6.00	Jutranja tPlovadba; 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Poslušajte znane zabavne melodije; 12.40 S pionirji po glasbenem svetu;
13.00	Šahovski pregled; 13.10 Pozimi pa rožice ne cveto ... (spored slovenskih narodnih pesmi); 1-100 Želimo Vas razvedriti (zabavna glasba); 14.30 Radijske reklame;
14.40	Lahka slovenska orkestralna glasba; 15.10 Dve fantaziji Fride-ricka Chopina; 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — A Opazoval sem lisice, B Kaj vse veter zna; 16.00 Odlomki tz oper Glinke. Čajkovskega in Dvoraka: 17.00 Radijski roman — John Steibeck: Polentar-ska polica: 17 15 Koncertni valčki;
17.45	44. lekcija tečaja francoskega jezika; 18.00 Drobne orkestralne skladbe; 10.30 Jezikovni pogovori;
13.40	Narodne pesmi v priredbi O Deva poje Mariborski komorni zbor p v. F Pirca; 19.00 Radijski dnevnik in objave: 19.20 Glasbena medigra; 19 30 Radijske reklame;
19.40	Igra Studentski plesni sekstet; 20 00 Okno v svet: 20.10 Simfonični koncert Slovenske filharmonije; 22.15—23.00 Španske in južnoameriške melodije in ritmi — Qddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00—23.15 v oolj-skem jeziku; 23.13—23 25 v nemškem jeziku — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu
212.4	m: 23.30—23.45 v madžarskem jeziku.
tek 14. t. m. ob 29.15 v unionski dvorani. Dirigent Samo Hubad, solista Jelka Stanič - Krekova in Igor Ozim. Spored: Haydn — Ox-foreska simfonija v G-duru, Bach — Koncert za dve violini v d-moiu. Krek — Simfonietta, Kozina — Bela krajina. Cene od 30 do 120 din. — Festivalne koncertne prireditve z navedbo sporedov so objavljene na lepaku, objavljali pa jih bomo tudi sproti v rubriki »Koncerti«. — Vstopnice za vse festivalne prireditve so v prodaji od danes naprej v Filharmoniji od 10 do 12 in od 16 do 18. Abonenti, ki predložijo abonmajske izkaznice, imajo pri nabavi vstopnic za vsak koncert 25°'o popusta, ostali obiskovalci pa imajo iste ugodnosti pri nakupu vstopnic za najmanj 4 koncerte.
ETNO
Kino »UNION«: angl. film: »Ljubezen je lepa«. Tednik. Predstavi ob 15 in 18. Zadnja predstava odpave.
Kino »MOSKVA«: avstrijski film: »Potepuhi«. Tednik. Predstave ob 18, 13 in 20.
Kino »SLOGA«: amer. film: »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Frodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10—11 ter od 15 dalje.
Kino »TRIGLAV«: angleški film: »Mala balerina« in iutkovn; f:'m »Rdeča kapica«. Tednik. I' stavi ob 18 in 20. Prodaja Vinic od 17 dalje
Kino »SISKA«: angl. film: »Ticiji človek«. Tednik. Predstave ob 18, 18 in 20. Prodaja vstopnic
od 15 dalje.
Kino »LITOSTROJ«: amer. film: »Preplah na cestah«. Predstava ob 13.30. Prodaja vstopnic od 13 dalje.
Kino »HRASTNIK«:	franc, film:
»Pastoralna simfonija«. Predstavi ob 17 in 19.
M e v ib or
>Ta-
KONCERTI
FESTIVAL, ki ga bo priredila Slovenska filharmonija v proslavo 250 letnice ustanovitve Acadc-miae philharmonicorum v dneh od
14.	do 23. novembra, se bo pričel s I. simfociičeiiin koncertom v pe-
DE2URNA LEKARNA
Ponedeljek, 10. nov.: Lekarna bor«, Trg Rdeče armade 2.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 20. nov.: Zaprto. Torek. 11. nov. ob 13: Nušič: »Žalujoči ostali«. Sola TAM. — Ob 20:	D‘Albert opera »Nižava«. -
Red C.
RAĐTO MARIBOR
Ponedeljek. 10. nov.: od 12—16 prenos sporeda Radia Ljubljana; ob 16 igra orkester Radia Maribor p v. Filipa Bernarda: ob 16.30 poslušajte domača poročila; ob
15.40	zabavna glasba, vmes objave in oglasi; ob 17 prenos :z Ljub.jane: cb 18.40 narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p.
v.	Ferda Pirca (prenos v Ljubljano); od 19 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO MARIBOR:
»Partizan«: franc, film: »Divji deček«. — »Udarnik«: amer. barvni film: »Bambi«. — »Pobrežje« in »Studenci«; zaprto.
MURSKA S030TA Mestni kino: angleški film: »Nebo brez jastrebov«.
MESEČNA NAROČNINA Slovenskega poročevalca:
140 din
WOLFGANG LEON HARD)	57
Videz in. resnica
v Sovjetski zvezi
Nasprotno pa je Finska jeseni 1939 odklonila pogodbo o nenapadanju, ki jo je predlagala Sovjetska zveza. V Helsinkih se niso brez vzroka bali, da bi taka pogodba utegnila pomeniti konec suverenosti Finske. Ko je finski ministrski predsednik 23. novembra 1939 odkrito izrazil to bojazen, je »Pravda« označila njegov govor kot »protisovjetsko izzivanje«, ter je z ogorčenjem zavrnila misel, da bi mogla Sovjetska zveza gojiti kdaj take načrte. Že konec novembra pa je Sovjetska zveza prekinila diplomatske odnose s Finsko in 30. novembra so sovjetske Čete vdrle v Finsko. Po treh mesecih in pol vojne je bila 12. marca 1940 sklenjena mirovna pogodba, ki je Sovjetski zvezi priznala Karelsko ožino z Vipurijem vred, ves breg Ladoškega jezera in dele Vzhodne Finske. Hangoe in vse njegovo ozemlje so oddali za 30 let v najem Sovjetski zvezi, da bi si tamkaj lahko zgradila svoje mornariško oporišče.
Po aneksijah baltskih držav in finskih pokrajin so se v juniju 1940 začele priprave, da bi tudi Romunijo prisilili k odstopu dela njenega ozemlja Sovjetski zvezi. Ta odstop romunskega ozemlja Sovjetski zvezi je bil izvršen z neposredno pomočjo Hitlerjeve vlade. Dne 23. junija 1940 je nemški poslanik v Moskvi sporočil zunanjemu ministrstvu Hitlerjeve vlade, da je Molotov v imenu sovjetske vlade zaprosil Hitlerjevo vlado, naj podpre sovjetski nastop proti Romuniji. V skjadu z interesnimi področji, ki so bila določena leta 1939 med Hitlerjevo Nemčijo in Sov-etsko zvezo, Molotovu ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. Dne 25. junija 1940 je Ribbentrop sporočil v Moskvo, da je Hitlerjeva vlada
pripravljena »svetovati romunski vladi mirno ureditev besarabskega vprašanja v ruskem smislu«.
Zahvala Molotova ni izostala. Dne 26. junija zjutraj je nemški poslanik sporočil Ribbentropu: »Molotov se zahvaljuje za razumevanja polno ravnanje nemške vlade in za njeno pripravljenost, podpirati uresničenje sovjetskih zahtev«.
Sedaj se je lahko začela akcija. Dne 26. junija ob 10. uri zvečer je Sovjetska zveza poslala Romuniji ultimat, naj Besarabijo in Severno Bukovino odstopi Sovjetski zvezi. Ta sovjetski ultimat je bil čudovito odkritosrčen: »Zdaj, ko sodi vojaška šibkost ZSSR v preteklost«, zahteva mednarodni položaj »najhitrejšo ureditev odprtih vprašanj, podedovanih iz preteklosti...«. Pri tem se Sovjetska vlada ni omejila na to, da bi od Romunije zahtevala Besarabijo, ki je biia prej sestavni del Rusije, temveč je razen tega zahtevala tudi Severno Bukovino, ozemlje, ki v zgodovini nikdar ni pripadalo Rusiji. To zahtevo so utemeljevali s tem, da pomeni »izročitev severnega dela Bukovine Sovjetski zvezi vsekakor le skromno odškodnino za poravnavo velikanske škode«, ki jo je Romunija povzročila Sovjetski zvezi z 22-letnim gospostvom nad Besarabijo.
V ultimatu poudarjeno vojaško moč so torej porabili za to, da so spet osvojili bivša ozemlja carske Rusije in obenem zahtevali za »odškodnino« nove pokrajine.
Položaj romunske vlade ni bil zavidanja vreden. Zvečer 26. junija je prejela sovjetski ultimat, zjutraj 27. junija pa ji je nemški poslanik v Bukarešti izročil priporočilo Hitlerjeve vlade: »Romunski vladi lahko zaradi preprečenja vojne med Romunijo in Sovjetsko zvezo samo svetu-tujemo, naj ugodi zahtevi sovjetske vlade«.
Po tem skupnem pritisku obeh pogodbenikov ni preostalo Romuniji nič drugega, kakor da sprejme ultimat Sovjetske vlade. Dne 28. junija 1940 so sovjetske čete vkorakale v Bukovino, 29. junija pa v Besarabijo.
Že mesec dni kasneje so te pokrajine uradno priključili k Sovjetski zvezi. Dne 2. avgusta 1940 je bila Besarabija združena z dotedanjo moldavsko avtonomno sovjetsko republiko v »Moldavsko sovjetsko socialistično republiko« (MSSR), ki je odtlej 16. zvezna republika Sovjetske zveze. Severna Bukovina in nekatera okrožja Besarabije pa so bila pridružena ukrajinski sovjetski republiki.
Aneksije Sovjetske zveze med letom 1939 in 1941 so se gibale točno v okviru, ki je bil določen z razdelitvijo interesnih področij v tajni pogodbi 23. avgusta 1939 med Hitlerjevo Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Bile so možne le ob tesnem sodelovanju s Hitlerjevo Nemčijo, le s politiko razdeljevanja interesnih področij. Taka politika pa je pomenila likvidacijo zunanje politike Oktobrske revolucije.
Te aneksije je skušala sovjetska propaganda »opravičevati« s tem, da je prebivalstvo teh dežel samo želelo priključitev in da je to izrazilo s svobodnimi plebisciti. Te trditve pa dejstva postavljajo na laž. V nobeni anektirani pokrajini ni bilo glasovanja, ali naj ostane prebivalstvo samostojno, ali pa se hoče pridružiti Sovjetski zvezi. Po aneksijah so bile zgolj volitve v »ljudske skupščine«, ki so potem »soglasno sklenile priključitev teh dežel k Sovjetski zvezi«.
Poudarjamo: Volitve v teh deželah so bile seveda ob prisotnosti sovjetskih čet. Prav v tem pa je Lenin videl bistveni znak aneksije, o čemer govori tudi »Odlok o miru« prve sovjetske vlade od 7. novembra 1917: »Aneksija, t. j. osvajanje in nasilje je, če neka država nasilno zadržuje v svojih mejah kateri koli narod, če mu navzlic želji, ki jo je izrazil, — ne glede na to, ali je to željo izrazil v tisku, na ljudskih zborovanjih, s sklepi strank ali z upori in vstajami proti narodnemu zatiranju — ne da je pravice, da bi s svobodnim glasovanjem, ob umiku prav vseh čet gospodujočega ali sploh močnejšega naroda, brez najmanjšega pritiska odločil o oblikah svojega državnega obstoja.«
© žene moral© uveljaviti svojo enakopravnost I
Tako kot v Postojni se morajo žene povsod boriti
so se začudili. »Odbornik, pa didacijsko komisijo, z vsemi ženska! To pa ne!« In pri tem silami uprla in rekla: »Žene »ne« je v Kosezah tudi ostalo, smo le za lonce in otroke, ne
V MARIBORU
feo v norem Ijtidsteem odboru naimanj tretjina Ženu
V Postojni se žene bore ata iatvolitev, po vaseh postojnskega okraja pa se same sramotno ponižujejo
Na kandidatni listi za občinski ljudski odbor ni nobene žene.
V občini Pivka so včeraj
pa za komisije in odbore!« Takšno sramotno poniževanje
samega sebe!
Postojna, 9. nov. Že pred 14 dnevi so se zastopniki Fronte postojnskega okraja na svojem zboru pogovorili, kako bo Fronta sodelovala v predvolilni propagandi, kako se bo borila, da bodo izvoljeni njeni najboljši člani v ljudske
zborih volivcev na območju občine Ilirska Bistrica, je le ena sama žena.
V teh dneh je prišlo ob izbiri kandidatov v teh krajih do izraza zapostavljanje žena, ki pa gre včasih tako daleč, da se moramo ob tem
končali izbiro kandidatov za občinski ljudski odbor na
Maribor, 9. novembra
Predvolilna razgibanost v Mariboru je v polnem razmahu. Frontna zborovanja potekajo že od razpisa volitev in so povsod nadpovprečno
odbore Pretekli teden so se vprašanju resno zamisliti. Mo-začeii frontni predvolilni se- rali bi videti začudene obraze stanki tudi po vaseh. \ Oreh- mož in žena na zboru volivcev ku, Velikem Otoku, Zagonu, v Kosezah pri Ilirski Bistrici, »raščah. Jesnu in še v drugih ko jim je občiuski odbornik tžaseh so bili sestanki prav predlagal, da bi dali na kan-živahni. Na njih frontovei didatno listo tudi kakšno žen-niso toliko razpravljali, kdo sko. Niso vedeli, ali se šali naj kandidira, temveč so se v ali pa misli zares. »Ja, kaj pa
»Z ženami ne bomo prodrli.
Če jim že uspe priti danes na kandidatno listo, na volitvah m zborih volivcev Toda žena je bodo le redke zmagale« To je dobro obiskana, saj štejejo za mala med kandidati. Pravijo, prepričanje tudi nekaterih od- najslabše obiskan sestanek, ki da nimajo primernih, bamo v govornih funkcionarjev na sa- se ga je udeležilo 150 ljudi, podjetju »Javor« pa je za- mem okraju in po občinah. Predvolilni frontni sestanki so poštenih nad 2G0 deiavk, med Toda s takim prepričanjem ne bili po vseh terenih mestnega njimi pa ne morejo najti niti delajo ravno using izvolitvi področja, mnogi tereni pa so
žena. Z vsemi silami se je imeli celo po dva ali tri se-trebn boriti, da bodo tudi žene stanke. Doslej je bilo v Mari-
drugim izmed 28 predlaganih ženskih kandidatk bodo volivci prav gotovo ob volitvah izrekli zaupanje.
Kakor vse kaže, bo v novem ljudsk^n odboru v Ma-
riboru znatno več žena kakor doslej, kar je popoinoma pravilno, saj je Maribor eno izmed mest, ki zaposluje veliko število žena v svojih tekstilnih in drugih tovarnah, jp
ene primerne za odbornico.
Vse to je le veliko podcenjevanje žena!	zastopane v ljudskih odborih, boru tudi že 19 zborov voliv-
Toda tega so krive tudi žene Za to se morajo potegovati in cev, ki so večji del sprejeli same, ker tudi sebe podcenju- boriti partijske, frontne in vse neizpremenjene predloge za
Ob aktivnem politične® delu Fronte so poskusi reakcije ničevi
glavnem pogovorili, kakšni morajo biti ljudski odborniki, nadalje o dolžnostih in nalogah odbornikov, kaj lahko volivci od odbornikov in občinskih ljudskih odborov pričakujejo. Pomenili so se tudi o ljudeh in celo o kandidacijskih komisijah.
Tako pripravljeni so šli nato na zbore volivcev, ki bodo v dveh ali treh dneh v postojnskem okraju zaključeni. Na nekaterih zborih volivcev je bila zadovoljiva udeležba. povprečno 20 do 40°'o vseh volivcev. V Jasftnju pri Ilirski Bistrici ni bilo vse od osvoboditve na nobenem sestanku več kot šest ljudi. Zn izbiro kandidatov za volitve v občinski ljudski odbor pa je bilo v vasi izredno zanimanje in je prišlo na zbor volivcev 36 ljudi. To je bil v tej vasi tudi prvi sestanek, ki je bil sklepčen. Vse to kaže, da se ljudje že zavedajo važnosti občinskih ljudskih odborov in jim ni več vseeno, kdo jih bo tu zastopal. Slabša pa je bila udeležba v vaseh okrog Pivke, v Tinju komaj 10n'o. v Petclinju pa je bilo od 225 volivcev na zboru le 36.
Ko so postojnske žene izvedele, da bodo volitve, so se začele zbirati in pogovarjati, katere bodo predlagale izmed sebe v novi občinski in okrajni ljudski odbor. Organizacija AFŽ je imela v zadnjem času kar več sestankov, na katerih so žene razpravljale samo o volitvah. Zadnji sestanek je bil pred tremi dnevi. Zbralo se je okrog 70 žena in 30 mladink. Na sestanek so povabile tudi predsednika občine, da jih je seznanil z delom občinskega ljudskega odbora, z nalogami in pravicami odbornikov in s pomenom bližnjih volitev. Na sestanku so žene tudi obujale spomine na narodnoosvobodilno borbo, v kateri jih je mnogo aktivno sodelovalo. Spomnile so se tudi na tiste radostne dni leta 1944, ko so šle prvič na volitve. In danes se ne bi borile za svoje pravice?
»Ne odnehamo, dokler ne bo tudi primerno število žena v občinskem in okrajnem odboru. Saj bomo kot odbornice lahko izpolnile želje naših mater, skrbele za pravično reševanje vprašanj socialnega skrbstva, šolstva in vzgoje naših otrok. Bomo izvoljene, ker se bomo v predvolilni borbi z vsemi silami za to potegovale!«
In te svoje trdne sklepe žene v Postojni tudi že uresničujejo.
»Boš glasoval za žensko?«
bo delala ženska v odborul«
jejo, ker se ne borijo za pra- ostale organizacije, pa tudi vice, ki jih imajo v naši so- same žene in vsi zavedni vo-cialistični domovini. V Palčah livci. Saj gre tudi za enako-(občina Pivka), se je žena, ki pravnost žena, ki ne sme so jo predlagali samo v kan- ostati samo prazna beseda.
„Sočutje“, za katerim se skrivajo nazadnjaški odnosi do žene
V o/irajni ljudski odbor Šoštanja kandidirajo samo 3 žene
V šoštanjskem okraju so zbori volivcev za okrajni ljudski odbor, ki bo štel okrog 35 odbornikov, v glavnem že pri kraju, vendar pa so med kandidati, ki so bili doslej sprejeti na kandidatno listo, po dosedanjih podatkih samo 3 žene.
Kako je moglo priti do tako poraznega rezultata v pogledu kandidiranja žena v okrajni ljudski odbor, ko sta šoštanjski okrajni komite KPS in okrajni odbor OF pravilno postavila to vprašanje že v samem začetku volilne kampanje in je prav nedavno tudi okrajna partijska konferenca, na kateri je govorila med drugimi tudi Vida Tomšič, organizacijski sekretar CK KPS, najostreje obsodila zapostavljanje žena.
Na to vprašanje odgovarjajo vaški in občinski partijski in frontni aktivisti kar po vrsti takole: »Pri nas je vprašanje najti take ženske, ki bi bile sposobne sprejeti funkcije odbornika okrajnega ljudskega odbora, razen tega pa smo imeli sočutje z materami, ker pri nas še niso ustvarjeni materialni pogoji, ki bi žene lahko razbremenili pri njenih domačih poslih, da bi se lahko udej-
stvovale v takih funkcijah, kakršne so funkcije okrajnih ljudskih odbornikov.«
Jasno je, da so ti izgovori za lase privlečeni in ne samo vseskozi jalov poizkus opravičiti lastno politično nezrelost in zaostalost, pač pa tudi dokaz za globoko podcenjevanje žena, ki se pri velikem številu vaških in občinskih partijskih in frontnih aktivistov v šoštanjskem okraju ni pokazalo šele sedaj pri teh volitvah, ampak se kaže vsakodnevno v vsem javnem življenju. V šoštanjskem, izrazito partizanskem okraju, da ni mogoče najti žena, ki bi bile sposobne prevzeti funkcije okrajnih odbornikov? In dalje, ali so zares vse žene matere s številnimi otroki, ki se zato, ker v resnici še niso ustvarjeni zadostni materialni pogoji za razbremenitev žena v gospodinjstvu, ne morejo udejstvovati v javnem življenju?
Na to vprašanje so šoštanjske žene odgovorile že v letih med vojno, ko so bili predeli, kjer skoro ni bilo žene, ki ne bi na ta ali oni način sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju.
Prav tako odgovarjajo šoštanjske žene tudi že vsa leta po vojni, ko so se vneto udejstvovale vsepovsod, kljub temu, da jih veže domače delo, le da jim moški in med njimi celo člani KP, v večini primerov tega ne priznavajo. Frav zaradi takega nazadnjaškega stališča večine moških in tudi političnih aktivistov je žena v šoštanjskem okraju v praksi marsikdaj še daleč od tega, da bi bila v resnici enakopravna, kar nazorno potrjujejo tudi ti primeri.
Nekoliko bolje je v pogledu kandidiranja žena za občinske ljudske odbore, kjer kandidira po dosedanjih podatkih v šoštanjskem okraju že okrog 30 žena. Zlasti se je v tem pogledu odrezal Šoštanj sam, kjer kandidira doslej že 11 žena.
Dolžnost vaških in občinskih aktivistov je, da bodo na preostalih zborih volivcev poskrbeli za to, da bo prišlo na kandidatne liste več žen, posebno pa, da se dosedanja napaka popravi pri volitvah v zbore proizvajalcev:	Nadaljnja njihova
dolžnost pa je, da se bodo borili za to, da bodo vsaj. tiste žene, ki so že predlagane za kandidate, v resnici tudi izvoljene.
S.
kandidatne liste, v kolikor pa so liste kandidatov na zborih spremenili, so jih izpopolnili še z boljšimi in bolj delovnimi ljudmi.
Poleg značilnosti letošnjih zborov volivcev, ki se odraža v dobri udeležbi, je na sestankih Fronte in na zborih volivcev opaziti razveseljiv pojav, da so volivci pokazali veliko razumevanje za .politično udejstvovanje žena. Frontne organizacije so na vseh terenih podprle kandidature žena, ki so brez večjega truda uspele. Če upoštevamo toplino, s katero so volivci na zborih pozdravili kandidature žena, potem ne moremo pričakovati drugega kakor to, da jim bodo tudi na dan volitev izkazali svoje zaupanje. Podoba je, da je Fronti v Mariboru uspelo zastaviti pot reakcionarnim parolam, češ da žene ne spadajo v politiko.
Frontna organizacija v Mariboru je imela v svojem boju proti pasivnosti žena tudi dobre argumente, saj ima med volivci vrsto žena, ki so se že med narodnoosvobodilno vojno, pa tudi v sedanji graditvi socializma izkazale vredne vsakega priznanja in zaupanja. Ni bilo treba mnogo besed in volivci 2. terena v II. rajonu so iskreno pozdravili predlog za kandidaturo Ančke Kuharjeve, borke iz leta 1941, prav tako pa so se tudi brez obotavljanja izjavili za kandidaturo Marjetke Bavec. Na 2. terenu II. rajona pa je brez dvoma dobila polno večino volivcev tudi dosedanja ljudska odbornica Štefka Lorbek, inženir agronomije. In tudi
Zbor volivcev za postavljanje kandidature v okrajni zbor ljudskih odbornikov v volilni enoti Lubija-Lepa njiva mesta Mozirje, je krajevna partijska in frontna organizacija sicer dobro pripravila, vendar pa je na njem padel prelog, naj bi v okrajni ljudski odbor kandidiral tudi bivši lesni trgovec Jože Marolt, češ da je »podjeten« za razliko od »dobrih gospodarjev«, ki jih reakcija in nepoučeni volivci forsirajo v drugih krajih. Dasi je bil Marolt med okupacijo sicer nekaj časa pri partizanih, je vendar po osvoboditvi v svojih privatnih razgovorih vedno napadal ukrepe ljudske oblasti in graditev socializma, agitiral proti kmečkim delovnim zadrugam ter zagovarjal stališče, da bi morali nekdanjim trgovcem in sploh privatnikom pustiti v gospodarstvu tako proste roke,
kakor so jih imeli v stari Jugoslaviji.
Zahvaljujoč se visoki politični zavesti prisotnih 90 volivcev ter politični borbi, v katero so takoj posegli posamezni politični aktivisti, ta poizkus reakcije sicer ni uspel in so delovni ljudje na tem zboru volivcev izbrali kandidate, ki so s svojim dosedanjim delom že dokazali, da so za graditev socializma. Vendar pa je ta dogodek tipičen prinjs?» kako se ostanki preteklosti trudijo, da bi izkoristili demokratičnost sedanjih volitev m vrinili v ljudske odbore ljudi, ki bi potem voz občinske ali okrajna politike ne vlekli naprej v hitrejšo izgraditev socializma in resnično blagostanje za slehernega delovnega človeka, pač pa nazaj v mračno preteklost izkoriščanja človeka po človeku in ustvarjanja bogastva samo za posameznike.
Na podlagi Ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS z dne 10. X. 1952. U št. 120 izdaja Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana naslednji
SKLEP:
1.	V območju glavnega mesta Ljubljane bodo volitve odbornikov v zbor proizvajalcev v vseh volilnih skupinah oziroma podskupinah v torek 2. decembra 1952.
2.	Gospodarske organizacije, ki sestavljajo skupne volilne enote, bodo volile delegate v času od 23. do 28. novembra 1932.
Predsednik MLO: Avšič Jaka 1. r.
Kako se |e skušala v Vojniku uveljaviti reakcija
kom in njegovima pajdašema nekdo, ki mu služijo za orodje.
M a Muti so zelo ži watsui
Kakor drugod po Dravski važnejših poteh napravili elek-dolini, tako se tudi na Muti, trično razsvetljavo, v priključenih Pernicah in na Na sestanku množičnih or-Gortini ter po vseh vaseh na ganizacij so nedavno sklenili, kobanskem pobočju izredno da bodo postavili na Muti za-živahno pripravljajo na vo- družni dom. ki bo hkrati tudi litre v občinski ljudski odbor, služil z večjo dvorano vsem Fronta je že imela nekaj kulturnim in organizacijskim predvolilnih sestankov. V od- potrebam nove velike občine, deljenem Bistriškem jarku, Za zgraditev doma bosta pri-kjer so kmetije raztresene spevali največ kmetijska za-tudi po dve uri narazen, je druga in tovarna, člani mno-bil prejšnjo nedeljo kljub žičnih organizacij pa bodo po-deževnemu vremenu nenavad- magali s prostovoljnim delom, no dobro obiskan zbor volil- Na Muti so ustanovili tudi cev. Na zboru, ki se ga je udeležilo okoli 70 vaščanov, niso samo izbirali kandidatov, ampak so	živahno razpravljali
tudi o	davčnem in drugih
gospodarskih lokalnih vprašanjih. V teh dneh bo po vseh tudi priključila volilnih enotah občine Mute godba, še več zborov volivcev.	Zanimivo je. kako so na
Na Muti prav lepo komu- Muti spričo šibkega proračuna nalno	sodelujeta občinski	dodatno	rešili	socinlno-skrb-
ljudski	odbor in delovni ko-	stveno	vprašanje	na	pobudo
lektiv Tovarne kmetijskega Fronte. Pocl okriljem Fronte orodja. Iz svojega sicer manj- so namreč priredili veliko
»Svobodo«. Že letos bo njena dramska skupina uprizorila tri dramska dela in dve lutkovni igri. Ustanovili bodo v okviru »Svobode« šahovsko sekcijo Novi »Svobodi« se je tovarniška
V Vojniku so imeli že v vseh devetih volilnih enotah predvolilne sestanke. Obisk na zborih volivcev je bil zadovoljiv. Raz-govarjali so se največ o gospo, darskih zadevah predvsem o davčni politiki, obenem pa so se dodobra pogovorili o predlaganih kandidatih.
Najbolj živahen je bil sestanek v volilni enoti za Vojnik-trg. Na sestanek je prišlo tudi nekaj takih, ki so hoteli z neumestnim nerganjem tn potvarjanjem dejstev sestanek razbiti. Konrad Domšak iz Vojni-
Močna komunalna
delavnost v Brežicah
V letih po osvoboditvi se je 9 milijonov din, so pokazala letos prvič v Brežicah moč- znatno razumevanje mnoga neje razmahnila komunalna podjetja v Brežicah in so pri-Tako agitirajo zavedne afe- cjejavnost. Precej obširen na- spevala znatne zneske iz svo-žejevke v Postojni, ko se bo- -,rt komunalnih del je obsegel jih skladov za prosto razpola-rijo. da bi prodrle na zborih sjcer nekaj najvažnejših del, ganje. Podjetje »Vino« je pri-volivcev, ki bodo v torek, s precej pa je tega še ostalo tudi spevalo 300.000 din. podjetje svojimi kandidatkami. In tako za nasjednja leta. Iz letošnje- »Ljudska potrošnja« prav tako se je v Postojni v dneh pred- „a proračuna je mestni ljud- 300.000 din, potrošniška za-volilnih priprav AFŽ bolj odbor opravil precej del. druga v likvidaciji pa 1.100.000 uveljavila kot vse ostale mno- Največje delo je vsekakor te- din. Glavna uprava za vzdrže-n i	..	.. vanje cesj svet za komu-
nalne zadeve pri vladi LRS pa sia za to delo prispevala 5 in pol milijona din. V dinarjih pa ni mogoče izraziti vseh ur prostovoljnega dela, ki so ga sami Breščani prispevali, da bi na tej cesti kar najlepše uredili Kardeljevo ulico in Ulico bratov Milavcev.	(ž)
ka je skušal od vsega početka odvrniti pozornost volivcev v drugo smer. Govoril je, da delavci v tovarnah ne dobivajo redne plače, da si le direktorji bašejo žepe kakor nekoč, da sedijo na milijonih, si zidajo hiše in kupujejo avtomobile. Svoj izpad je zaključil v tem smislu, da so danes delavci in kmetje uboge pare, ki nimajo mnogo pravice govoriti in odločati.
Pridružila sta se mu še dva
pajdaša, ki sta hotela netiti med volivci nerazpoloženje. Francetu Terglavu ni bilo všeč, da volijo tudi oskrbovanci v Domu onemoglih, češ, da se onemogli ne bi smeli vmešavati v politiko, zlasti zato ne, ker volijo vedno stoodstotno. S tem je dovolj jasno pokazal svoje razdiralne namene. Fr. Novak iz Vojnika pa je dognal, da so v Domu onemoglih le kandidati smrti, ki ne spadajo na volišče.
Vse kaže, da stoji za Domša-
Predvolilna razgibanost v slovenjegraškem okra*a
Zanimivo je, da ni omenjena šega sklada za prosto razpo- tombolo, ki je prinesla 130.000 trojica, ki se v svojimi neosno- laganje so delavci prispevali din dobička. S tem zneskom varnim izipadi tako razbohotila občini 200.000 din. Ta prispe- bodo do konca leta krili podna sestanku, med narodnoosvo- vek bo občina uporabila pred- pore za 45 socialno ogroženih bodüno vojno ničesar prispeva- vsem zato, da bodo po vseh občanov.	(a-ž)
la za osvoboditev in da tudi k današnji družbeni stvarnosti ni dala posebnega deleža. Ljudje v Vojniku vedo, da je imel Fr.
Novak s svojo žen0 med okupacijo rdečo legitimacijo in da je užival pri okupatorju veliko zaupanje. Družil se je mnogo z nemškimi funkcionarji in so se ga v 'Vojniku bali vsi zavedni ljudje. In tak človek skuša danes izrabljati demokracijo v razdiralne namene.
Navzoči volivci so bili mnenja, da so onemogli, ki so v dolgih letih garanja izčrpali svoje moči za koristi skupnosti, povsem pravično zaslužili volilno pravico in da imajo vsekakor več patroitične zavesti in ljubezni do domovine kakor pa Novak, ki bi jim rad iztrgal demokratične svoboščine. Zato so zahtevali naj se širokoustne-ži odstranijo iz dvorane.
V. S.
Predvolilne priprave v Slovenjgraškem okraju so čedalje bolj intenzivne. Zaenkrat pravijo. da potekajo še najboljše — v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. Dravska dolina je razgibana predvsem v območju občine Radlje. Vendar je bilo močno opaziti okrog vprašanja davkov oziroma četrte akontacije nekaj oportunizma s strani predstavnikov kraja. Več kot 60% volilnih enot je že predlagalo kandidatne liste za občinski in okrajni forum. Ravne tekmujejo s sosednjimi Prevaljami. Občina Prevalje je namreč napovedala tekmovanje vsem okrajem. Izredno lep je bil. po udeležbi in razgibanosti zbor volivcev ■ volilne enote Cečevje. V enoti Gradiča so živahno pretresali kandidate. Ta enota zeli imeti za kandidate dobre, poštene in predane ljudi. V Mežici so s po-
žične organizacije. Zaenkrat zanesljivo računajo, da bo prišlo na kandidatno listo najmanj 7 žena.
V	Rakitnikn — vasi, ki leži pol ure od Postojne. — pa je kandidacijska komisija s prav težkim srcem zapisala edino žensko na kandidatno listo. V Premu so med 26 kandidati tudi 3 žene. »Toda te itak ne bodo izvoljene! Mi bi šli radi na to linijo, da bi predlagali več žena. a žena je vendarle žena!« To so misli sedanjega tajnika občinskega ljudskega odbora v Premu.
V	Ilirski Bistrici je dobila kandidacijska komisija na zboru volivcev preveč predlogov za kandidate. Toda ni bila v zadregi, katerega bi izpustila. Enostavno je črtala vse žene. Od 52 kandidatov, ki so jih doslej že predlagali na
Vreme
Vremenska napoved za ponedeljek, 10. novembra:	Leno vreme
z delno oblačnostjo, temperatura
—8 do. 10’ C
meljito popravilo ceste od savskega mostu skozi Brežice in dalje do železniške postaje, ki je dobra dva kilometra izven Brežic.
Drobni predvolilni zapiski iz Vmzenice
litičnimi pripravami že tako daleč. da so v petek že začeli z zbori volivcev. Na njih so reševali tudi važna vprašanja kraja. Eden najlepših sestankov je bil v tretji volilni enoti, ki jo sestavljajo kmetje. V petek je bil tudi v Prevaljah prvi zbor volivcev. kjer so izbrali dobre kandidate. V soboto so bili zbori volivcev, tudi v Turiški vasi, Legnu. Muti, Crni in še marsikje drugje. Iz dosedanjih priprav za volitve veje v Slovenjgraškem okraju demokratičnost vendar pa je premalo občutiti tehtno presojo kandidatov, pa tudi premalo zanimanja za bodoče in dosedanje občinsko gospodarstvo.
V večini krajih kandidirajo tudi žene. ponekod jih sicer hoče volilna komisija vreči iz kandidature, vendar pa je. posebno v Mežiški dolmi, zrelo mišljenje o tem. da ima žena tudi pravico sodelovati in da je sposobna odločati v gospodarskem in političnem življenju.
Za celotno ceste, ki bo
modernizacijo veljala okoli
IZ SLOV. KONJIC
V zadnjih dneh je bilo v območju konjiške občine več zborov volivcev, na katerih so predlagali kandidatne liste za bodoči ljudski odbor. Med kandidati so predvsem taki, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali, da so vredni zaupanja volivcev. Med njimi je scVazmcrno število delavcev. kmetov in obrtnikov, premalo pa je žena. Tudi udeležba
je
Koristna predvolilna pobuda Fronte v Sp. Vižingi
V Sp. Vižingi ob Drav vaški odbor Fronte zainteie-siral vse vaščane za elektrifi-na zborih kaže. da se volivci za kadjo vasi. Vsa vas je pobudo to nalogo zelo zanimajo. Kljub Fronte z vnemo sprejela m slabemu vremenu je bilo na zbo- i.i	i začnejo elok.
ru v Sp. Grušovju navzočih nad ...J1111 ,s°> Ua začnejo eteK 40 volivcev, kar je blizu polovica trifikacijska dela v predvolilnem času. Vaškega predvolilnega zborovanja se je udeležil tudi ljudski poslanec inž. Boris Pipan. Z vaščani je med
L. V.
vseh vpisanih. ^
Splošna kmetijska zadruga v Ločah je priredila živinorejsko razstavo, na katero so okoliški živinorejci prignali nad 100 slav različnih vrst živine. Iz svojih sredstev je kmetijska zadruga dala na razpolago 80.000 din. ki so jih kot nagrade razdelili med najboljše živinorejce. katerih ~i-vina je bila dobro ocenjena.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V ponedeljek, 10. novembra bo ob 20. uri v dvorani Doma sindikatov. Miklošičeva cesta, filmski večer. — Predvajani bodo ozk,l »vodni filmi: AIri&ke živali. Na otoku Islandu. Zabavni risao ki.
političnim razgovorom razpravljal tudi o n;ihovi elektrifikaciji. Vuzeniški »Gra-disovci« pa so sklenili, da bodo vaščanom postavili transformator, le gradbeni material morajo sami pripraviti. Vaščani so posl n vili poseben elektrifikacijski odbor, ki se je takoj lotil dela. (až)
Čeprav utripa cloli na Dravi, kjer gradisovci postavljajo hidrocentralo, močno in kipeče življenje, bi za Vuzončane ne mogli r*?či, da so politično tudi tako razgibani. No, zdajle pre** volitvami so se pa resda ne.toli-so bolj razgreli ne le okoli kir-dkratov, ampak tudi ob raznih komvnainih vprašanjih. Politični sestanki Fronte in zbori volivcev so zaradi tega pestrejši in imajo dokaj tehtno lokalno vsebino. Vse pa kaže, da se ljudje v nekaterih komunalnih vprašanjih nekoliko razhajajo. Zraven pa je še vrsta vprašanj, ki so tudi pravšna za predvolilni Čas.
KAJ TOREJ: VODOVOD, SOLO ALI GIMNAZIJO NA PRIMOŽU?
Med kopico komunalnih vprašanj govorijo Vuzeničani največ o vodovodu in o novih prostorih za gimnazijo. Gori s pohorskega Primoža pa pritiskajo Primožani zastran nove šole. Ce so jih že dali k Vuzenici, zakaj bi torej po sedmih letih mlade primoške glave morale še naprej nabirati prvo učenost v tesni kmečki hiši? Vsi občani vedo da za vse troje ni denarja. Če bi zanesljivo ne računali na krepkejši prispevek gradi-sovcev iz sklada za prosto razpolaganje. bi seveda ne bilo mogoče niti prvo niti drugo niti tretje. In prav tu naj bi bilo torej »jedro« komunalne politike?
Najprej vodovod? Najprej gimnazijo? Najprej šolo na Primožu? Vse tri potrebe n$So §C|e od včeraj. Vlečejo se že leta. Enkrat bi jih bilo treba rešiti. Vprašajmo se, kako bi jih rešili, če bi
nikoli ne bilo »Gradisa«? Ali bi se zares ne dalo »napreči« tudi malo krepkeje lastnih, lokalnih sredstev? Znabiti pa Vuzenica prav v tej smeri nekoliko premalo premišljuje? Na Primožu se že dolgo spodobi nova šola, tega ne more nihče zanikati, ali pa bi k njej ne mogel odločilneje pripomoči tudi primoški les, ki ga v Canko-vem. Pajtlerjevem in Peruškovem gozdu še zlepa ne bo zmanjkalo? PA »SVOBODA« IN »PARTIZAN«?
Kulturno-prosvetno delo v Vuzenici nima najbolj bogate bilance, pravijo nekateri, ki si tega vroče želijo, a žal sami vsega dela ne zmorejo. Bolj živo in globlje prosvetno delo bi verjetno ne zaleglo zgolj za »duševno kulturo« človeka. ampak bi prineslo dobre posledice tudi v komunalno dejav nost. zlasti razgledanost okoli teh vprašanj. Morda bi potlej ne bilo tako trdo zastran primoške šole ali pa gimnazije? Zato bo prav, da prihaja od »gradisovcev« pobuda za ustanovitev »Svobode«, ki naj bi zlasti zdaj pred zimsko sezono razvila kar najmočnejšo kulturno-prosvetno delavnost. Kako srečni bi bili ljudje kje drugje, če bi Imeli tako lepo dvorano za kino! Ali je res ni mogoče bolj napolniti in temeljiteje izkoristiti njeno kul-turn-vzgojno priložnost?
Ali TD Partizan ne bi zmogel večip aktivnosti? Mladina, ki je šele nedavno spet obnovila svoj sekretariat, bi morda utegnila tu odigrati’odločilno vlogo. Ali bi veliko število dobrega in discipliniranega članstva v TD Partizanu ne iir.elo lahko prav dobrega odnosa ne le
izključno do fizkultumih panog, ampak n. pr. tudi do vuzeniškega zares potrebnega vodovoda?
KDAJ BO JASEN RAČUN
V POSLOVALNICI ST. 1.
Vuzeniška občina ima nekaj lokalnih podjetij. Ne moremo reči, koliko ta podjetja prinašajo h komunalni dejavnosti, ker se za to sicer zanimivo vprašanje, žal nismo zanimali. Ali ne glede na to pa bi že bil čas, pravijo mnogi Vuzeničani, da se že enkrat sestavi točna inventura v poslovalnici št. 1 krajevne trgovine. Stvar se že vleče od poletja. Vsaka nova inventura pokaže drugačno stanje. Ali tudi okrajna trgovinska inšpekcija iz Siovenjega Gradca ne more tej stvari priti nekoliko hitreje do dna?
Volivci pravijo, da je v zvezi s komunalno poltiko tudi važno, kako delajo krajevna podjetja!
IN SLEDNJIČ: »KNJIGA O LJUDSKEM GLASU«,
Ta stvar sicer ne spada popolnoma k tem zapiskom. Je pa zanimiva. Upravni odbor kmetijske zadruge ne upošteva zgolj samega sebe. ampak skuša prisluhniti tudi »ljudskemu glasu«, ki je včasih prav dober barometer domačega življenja, uvedel le posebno »Knjigo o ljudskem glasu«. Vanjo odborniki in drugi svobodno zapisujejo vse. kar slišijo in kar se govori med ljudmi. Ali so zadovoljni s postrežbo v trgovini zadruge. ali so zadovoljni z delom zadrttee sploh, itd. Ali teče vse pravilno, kako je s cenami in podobno? Ves ta »ljudski glas«, ki se zbira v knjigi, zadruga potem preverja in stvari razišče. Ob »ljudskem glasu« se je že doslej marsikaj zboljšalo in popravilo.
ČE LJUDJE ZA SESTANKE NE VEDO, SE JIH NE MOREJO UDELEŽITI
Udeležba na uredvolilnih sestankih in na zborih volivcev ie v mariborskem okoliškem okraiu odvisna credysem od obveščanja. ki na ie bilo no dosedanjih ugotovitvah dekai 'pomanjkljivo. Posebno v vise ležečih vaseh so liudie prepozno zvedeli za sestanke. Bolje kakor nekateri občinski frontni odbori onravliaio te naloae vaški odbori Fronte, ki so tudi sicer v urinravah na volitve izboiišaii svoie delo.
V KAPLI IN OŽBOLTU
Sestankov v dokai odročni Kapli in Ožboltu se je udeležil tudi liudski noslanec Franc Zalaznik-Leon. ki le ugotovil, da se liudie v teh vaseh '.a volitve zelo zanimaio. mahmarni na so v nrinravah člani osn .v-nih nartiiskih organ „a .ii saj se razen enega v Ka-di in enega v Ožborltu niso udeležili niti Dredvolilnih. sestankov. Volivci v Kanli so govorili tudi o želii prebivalstva, nai bi iim budsKa oblast pomagala Doriaiišati cesto do Kaole. ki io ie treba zaraditi še nekai kilometrov.
»slov rottocFv alfo« MESEČNA NAROČNINA.
140 DIN
str. 7 Slovet-■''ki poročevalec '/ st. 266 / 10. novembra 1952
Martin 2alik:
Poslovanje ljubljanskih stanovanjskih
organov v luči prakse sodišča v upravnik sporili
Na letošnjem spomladanskem zasedanju v mesecu marcu je Zvezna ljudska skupščina sprejela med drugim tudi važen zakon o upravnih sporih, ki ureja nadzorstvo nad zakonitim poslovanjem upravnih organov in daje to nadzorstvo Vrhovnim sodiščem republik ter zveznemu vrhovnemu sodišču. V smislu določb tega zakona je dana vsakemu državljanu in pravni osebi pravica, da sproži pri sodišču upravni spor s tožbo, če misli, da je upravni organ s svojo odločbo kršil njegovo pravico ali na zakon oprto neposredno osebno korist. Namen zakona je jasen: da se v borbi za poglabljanje socialistične demokracije doseže dejanska zakonitost poslovanja upravnih organov, da se jim daje v to svrho konkretno pomoč in da se na ta način čuvajo pravice državljanov pred - nezakonitostjo in samovoljo po smernicah, ki jih je postavilo v svoji resoluciji
IV.	Plenarno zasedanje CK KPJ.
Na podlagi tega zakona se naši državljani že v večjem številu poslužujejo svoje pravice in vlagajo tožbe pri našem republiškem vrhovnem sodišču Tako se je začela ustvarjati koristna praksa sodnega nadzorstva iz vseh področij ukrepanja upravnih organov, ki bo gotovo pomagala uresničenju namena zakonodajalca, zlasti pa pomagala našim upravnim organom, da bodo svoje delo v celoti oprli na zakone in druge splošne predpise organov ljudske oblasti, kar bo konkretno vodilo k demokratičnosti njihovega ukrepanja. Jasno pa je, da s tem zakonom ni prenesena na sodišče prav nikaka pristojnost iz upravnega poslovanja, temveč bolj nadzorstvo nad zakonitostjo dela upravnih organov m sicer samo v toliko in takrat, kadar to prizadeti državljani ali drugi upravičenci pri sodišču s tožbo predlagajo. Mislim, da bi pa bilo povsem odveč razpravljati o tem, kaj služi sodišču kot osnova pri reševanju konkretnih primerov v upravnih sporih. Ta osnova je danes in bo v bodoče le zakon oz. drug splošen pravni predpis t. j. pravna formulacija njegove volje v besedilu pravnega predpisa, ker vemo, da so naši zakoni odraz potreb našega družbenega in gospodarskega razvoja in ki so sedaj še prav posebej usmerjeni v poglobitev scciaiist.čne demokracije na vseh področjih našega gospodarskega in družbenega življenja.
Kakor je široko področje ukrepanja upravnih organov, tako široka se bo ustvarila tudi praksa sodnega nadzrrstva nad tem ukrepanjem Danes pa je najbolj pogosta ta praksa iz onih področij upravnega poslovanja, kjer so upravni organi postavljeni pred težke naloge in kjer njihovi ukrepi sami po sebi ne morejo rešiti vprašanja samega, zato pa lahko tem bolj piizadevajo pravice posameznih državljanov Eno izmed takih področij ukrepanja upravnih organov j'e tudi stanovanjsko vprašanje. Z ozirom na to, da je to vprašanje težko in pereče, pa je tem bolj potrebno, da ga upravni organi rešujejo z vso resnostjo in z razumevanjem potreb državljanov, na podlagi zakona in po splošnih načelih upravnega postopka. S tem, da sodišče nadzira poslovanje upravnih organov tudi v stanovanjskih stvareh, pa mora biti na drugi strani jasno, da sodišče ne vodi in ne more voditi nobene stanovanjske politike in tudi ne more bistveno vplivati nanjo, čeprav njegove sodbe vplivajo in morajo vplivati na rešitev konkretnih zadev. kadar je bil kršen zakon oz je bil zakon nepravilno uporabljen. Kadar pa so bila kršena načela upravnega postopka, pa sodišče nalaga upravnim organom. da ta načela spoštujejo, da se mora pravilno ugotoviti dejanski stan. ker je le taka možno izdati pravilno odločbo Naše vrhovno sodišče je v stanovanjskih stvareh dobilo dosedaj tudi večje število tožb zoper upravne odločbe stanovanjskih organov MLO Ljubljane. Rezultat dosedanjega dela sodišča v teh st\rareh je le odraz dela teh stanovanjskih organov in enak zaključku ki ga je že naoravil sam MT.O Ljubljana gled» dela teh organov. namreč, da poslovanje tu ni bilo pravilno, vsled česar ie podvzel potrebne organizacijske in personalno spremembe. Pravilno je tudi sfremlienie MT.O Ljubljane, da se reševanje sta-rovaniskega vprašanja postavi na množično osnovo, kjer je pač treba to vprašanie reševati kot politično vprašanje. Tak cilj bi nai zasledovalo, kakor je razvidno Iz časopisnih naročil budi nasvetovani“ predstavnikov MT.O-a. masovnih organizacij fpr terenskih stanovanjskih svetov k' s» ie vršilo dne 21. 10 t !. PnročRo o tem nesvetnva-nju. ki je izšlo dne 22	10. v
ljubljanskem dnevniku pa ie tako. da se je treba resno zamisliti o nestvarnem ter nepra-
vilnem stališču, ki ga je zavzel pisec tega poročila. Po njegovem pisanju bi izgledalo, da je bilo poslovanje stanovanjskih organov v Ljubljani dosedaj v redu, torej ne tako, kot je ugotovil MLO Ljubljane sam, da pa leži krivda za slabo reševanje teh vprašanj na sr 'u, ki »neživ ljenjsko« po suhi »^j-ki zakona« rešuje to vprašanje. Misel, ki izvira iz tega poročila pa je končno ta, da se stanovanjski organi ne morejo držati zakona, dokler stanovanjski fond ne bo mnogo večji od sedanjega. To stališče pa je seveda nevzdržno in pomeni slabo uslugo novim stanovanjskim organom, ki so bili postavljeni po sklepu MLO Ljubljane odnosno slaba perspektiva za napore, da se tudi na tem področju poslovanja upravnih organov napravi red in temu poslovanju da kot temelj tudi zakonitost, spoštovanje osnovnih določb in duha naših socialističnih zakonov in s tem čuvanje pravic državljanov. Nasprotno, po mojem mnenju je potrebno, da nove stanovanjske organe opozorimo na vse slabosti pri dosedanjem poslovanju, da jih odpravijo, ker se bodo na tak način dosegli prav gotovo dosti boljši rezultati, kot dosedaj.
V tej zvezi je treba ugotoviti, da stremljenje, da se postavi stanovanjska politika na množično osnovo in da se poslova-nje stanovanjskih organov uravnava po določbah stanovanjskega zakona niso reči, ki se medsebojno izključujejo. Stanovanjski zakon izraža temeljna načela naše stanovanjske politike in vsebuje razen tega nekaj določil o samem postopku, s katerim ureja uveljavljenje in zaščito pravic državljanov. Izvajanje naših zakonov na sploh in tudi stanovanjskega zakona, ne mo; e voditi do tega, da bi se delala državljanom krivica. Do nežvljenjskih odločb prihaja za to, ker se posluje mimo zakona, ker so take odločbe izraz birokratske samovolje ali pa tudi zato, ker se ne razume vsebine zakona in namena zakonodajalca; prav gotovo se je treba boriti proti obema vzrokoma, dosti nevarnejši pa je seveda prvi, ker se vnaprej odkloni zakon kot podlaga za rešitev, ker se hote izdaja nezakonita in zato tudi krivična odločba, s katero se na birokratski način vsiljuje državljanom volja poedinca Jasno je, da je treba od vsega začetka odločno odkloniti vsako možnost takega načina reševanja stanovanjskih primerov m se boriti ne samo zato, da bodo stanovanjski organi izboljšali dosedanje delo s tem, da bodo upoštevali ljudsko voljo, temveč da ga bodo v celoti postavili tudi na zakonito osnovo.
Vrhovno sodišče je letos do srede meseca oktobra rešilo 61 stanovanjskih primerov, v katerih so prizadete stranke vložile tožbo zoper odločbo stanovanjskih organov MLO Ljubljana. Rešitev je bila takšna: 20% odločb je bilo odpravljenih radi ničnosti, ker so bile v očitnem nasprotju z zakonom, 50% odločb je bilo razveljavljenih zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanu in grobe kršitve osnovnih pravic postopka, v 10% je vrhovno sodišče tož-beni zahtevek zavrnilo, v 6%, je tožbo odbilo in v 15% je bil postopek ustavljen, večinoma zaradi tega. ker je stanovanjski urad po sprožitvi upravnega spora izdal odločbo, s katero je ugodil stranki in ie stranka tožbo umaknila. Dejansko je to dokaj neugodna slika o delu stanovanjskih organov v Ljubljani. Iz tega pa se porajajo gotovi zaključki, ki morejo biti samo v pomoč prizadevanju MLO Ljubljane, da se poslor’anje na tem področju spravi v red. Največ je bilo odločb razveljavljenih zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanu, ki ni dalo možnosti, da sodišče dokončno reši upravni spor. Take primere morajo stanovanjski organi vzeti ponovno v postopek, ugotoviti bistvene okoliščine ter izdati nato novo odločbo. Sodbe take vrste opozarjajo torej upravne organe, da popolno ugotovijo dejanski stan, ker je le na ta način možno izdati tudi pravilno odločbo. Ker je bilo teh primerov največ, je jasen zaključek, da morajo temu vprašanju stanovanjski organi posvetiti v bodoče več pozornosti, zlasti pa. da vse bistvene okoliščine posvedočijo v spisu samem. Da je temu res tako. jasno sledi tudi iz dejstva, da v polovici primerov, ko je sodišče razveljavilo upravno odločbo, višja stanovanjska komisija v odgovoru na tožbo ni zanikala strankinih navedb in ie sama priznala, da je bil dejanski stan na prvi in drugi stopnji nepopolno oz. nepravilno ugotovljen. V petih primerih pa je višja stanovanjska komisija odnosno stanovanjski urad, naknadno pravilno ugotovila dejansko stanje in izdala novo odločbo.
Iz upravnega spisa stanovanjskega urada MLO Ljubljane
vidimo, da se La običajno po predlogu prizadetega začne z izdajo odločbe kljub temu, da zakon o ljudskih odborih izrecno nalaga upravnim organom, da predno izdajo odločbo ugotovijo v upravnem postopku vse bistvene okoliščine, ki so pomembne za rešitev zadeve. Iz upravnih spisov mariborskega in celjskega stanovanjskega urada na primer izhaja, da so organi, predno so izdali odločbo, skrbno pripravili ves material in točno uootovili dejanski stan. Uslužbenec, ki je bil zadolžen od šefa urada, da ugotovi dejanski stan, je to napravil na licu mesta s poizvedbami in svoje ugotovitve zabeležil v spisu in se podpisal. Stanovanjski organi v Ljubljani pa ne delajo tako. Tudi oni imajo po-izvedovalce, toda njihovega dela ni čutiti v upravnih spisih in izgleda, da so ilegalci. »Uradujejo« kar na pamet, ter jih ob takem uradovanju tudi ne more nihče klicati na odgovornost in voditi kontrolo nad njihovim delom. Zato se tudi ne more videti, na kaj je stanovanjski organ oprl svojo odločbo, zakaj je izdal ravno takšno in ne drugačne itd.
Se bolj karakteristično za dosedanje poslovanje stanovanjskih organov MLO Ljubljane pa je to, da je bilo kar precej odločb razveljavljenih oz. odpravljenih radi popolnega nepoznavanja stanovanjskega zakona oz. načel upravnega postopka, kar je prišlo do izraza v tem, da so izdajali odločbe stvarno nepristojni organi, da Se spreminjali svoje že pravočasne odločbe brez zakonitih pogojev obnove postopka oz. brez tega postopka, da niso vročali odločb prizadetim strankam in jim s tem jemali možnost pritožbe itd. Poznavanje zakona in osnovnih načel upravnega postopka pa je najmanj, kar se mora od upravnih organov absolutno zahtevati.
Nekaj konkretnih primerov bo še bolj nazorno pokazalo dosedanji način dela in postopke stanovanjskih organov MLO Ljubljane:
1.	Lenarčič Slavko, borec od leta 1942, že tri leta prosi stanovanjske organe za enosobno stanovanje za svojo tričlansko družino. Po njegovih trditvah je sam že našel več stanovanj in jih prijavil stanovanjskim organom, ki pa so ta stanovanja nakazali drugim prosilcem. Maja letos je končno stanovanjski organ nakazal Lenarčiču enosobno stanovanje v Cigaletovi ulici, ki ga je odvzel Bratkovič Milici, kateri je nakazal eno sobo v Salendrovl ulici štev. 6. Zoper to odločbo se je Bratko-vičeva pritožila, pa ne zato, ker ji je bilo stanovanje odvzeto, temveč zato, ker ji je bil nakazan drug neprimeren stanovanjski prostor Višja stanovanjska komisija pa je prvostopno odločbo razveljavila v celoti in naročila prvostopnemu stanovanjskemu uradu, da naj nakaže Lenarčiču enosobno stanovanje v Apihovi ul. št. 16, kjer se bo izselila Marinčičema, Bratkovičev! dodeli sobo v Salendrovi
ul.	št. 6, toda stanovanje v Cigaletovi ulici naj nakaže dvema mlađima zakoncema, brez otrok. Lenarčič Slavko je zoper to odločbo sprožil upravni spor pred vrhovnim sodiščem, predvsem zaradi tega, ker je stanovanje v Apihovi ul. št. 7 našel zasedeno po neki tretji osebi, ki se je pred njim vselila v stanovanje. Tako je bil zopet ob stanovanje. Vrhovno sodišče je razveljavilo odločbo Mišje stanovanjske komisije iz razlogov, ker je Lenarčič s prvostopno odločbo stanovanjskega urada že pridobil pravico do enosobnega stanovanja v Cigaletovi ulici, ker se Bratkovičeva ni pritožila zoper odvzem tega stanovanja in je tako tozadeven ukrep posta) pravomočen.
2.	Partizanski vdovi Legat Fani, ki se je kmalu po osvoboditvi sama prostovoljno izselila iz stanovanja v garsonijero, je RI.O II odvzel to garsonijero na Titovi c. št. 47, v kateri je stanovala skupno s Hvala Emo in jima nakazal sobo pri ing. Kavčiču. Zoper to odločbo sta se pritožila Legat Ema in ing. Kavčič. Pritožbi ing. Kavčiča je višja stanovanjska komisija ugodila ter je razveljavila odločbo, s katero se mu odvzema soba, potrdila pa odločbo, s katero se odvzema Legat Fani garsonija-ra, naročila pa prvostopnemu organu, naj dodeli Legat Fani primerno sobo. Zoper to odločbo je vložila Legat Fani tožbo na Vrhovno sodišče. Sodišče je tožbi ugodilo, ker določa čl. 18 Zakona o stanovanjskih in poslovnih prostorih, da nikomur ne more biti odvzeto stanova-nie. dokler stanovanjski organ istemu ne nakaže drugih pri-
zaradi česar so bile pred kazenskim sodiščem obsojene. Stanovanjski organ je po tej samo-lastni deložaciji nakazal Ogriz-kovi sobo pri Vetrihu v Staničevi ulici. Ker pa je bilo tu vse zasedeno, ji je čez nekaj mesecev nakazal kabinet pri Potočnik Emiliji v Zupančičevi ulici.
Ta kabinet pa je tako majhen, da je mogoče vanj postaviti samo mizo in stol. Ker to m bita nobena rešitev za Ogrizek Ivanko in ker je javno tožilstvo za mesto Ljubljana zahtevalo nujno rešitev, je stanovanjski organ po več kot enem letu nakazal Ogrizek Ivanki isto sobo pri Zrimšek Frančiški, iz katere so jo pred enim letom samovoljno vrgli. Tako se je začarani krog po enem letu bivanja in prosjačenja pri znancih za 60 let staro Ogrizek Ivanko zaključil tam, kjer se je začel.
4.	Koščaku Antonu, krojaču iz Ljubljane je bil odvzet z odločbo stanovanjskega urada poslovni prostor na Starem trgu št. 6, kjer je že 12 let vzdrževal krojaško obrt in nakazal nov poslovni prostor v Florijanski ulici 8, kjer pa ni bilo nobenega praznega poslovnega prostora, ker edinega, ki obstoja v tej hiši, zaseda Mestno podjetje »Pecivo«, ki pa se ne misli preseliti, niti ni prejelo kake tozadevne odločbe.
5.	Černetu Ivanu je bilo z odločbo RLO II odvzeto dvosobno stanovanje v Predjamski ulici 2, ki se je nakazalo Vala-šek Mariji, stanovanje Valašek Marije pa Zemljaku Leopoldu. Zoper to odločbo se je pritožila Valašek Marija, katero pritožbo pa je višja stanovanjska komisija zavrnila. Stanovanjski urad MLO je na predlog Zemljaka Leopolda odredil deložacijo Černeta Ivana in Valašek Marije. Černetu Ivanu niti prvostopni, niti drugostopni organ nista dostavila odločb, čeprav je stvarni upravičenec do stanovanja, ker ima služnostno pravico do njega tako, da ni imel možnosti do pritožbe. Navedene nezakonitosti stanovanjski organi niso odpravili, niti po izdaji odločbe po deložaciji, temveč je stranka t. j. Černe Ivan moral sprožti upravni spor pred vrhovnim sodiščem, ki je tako odločbo kot nezakonito odpravilo.
Ti primeri dovolj jasno kažejo, da se je treba držati zakona in načel upravnega postopka tudi v stanovanjskih zadevah. Kažejo na to, da nezakonito poslovanje še bolj zaostruje že itak težko stanovanjsko vprašanje, kažejo na to, da se je treba držati tudi osnovnih moralnih principov in človeških odnosov do ljudi.
Se nekaj je značilno za dosedanje delo stanovanjskih organov MLO Ljubljane. V stanovanjskih zadevah se na vrhovno sodišče ne obračajo ostanki ljubljanske »purgarije«, katero kakor po tem izgleda puščajo stanovanjski organi v starih stanovanjih. Zaščito po zakonu o upravnih sporih iščejo mali in delovni ljudje, borci, partizanske vdove, delavci in uslužbenci ter upokojenci. Mislim, da ni potrebno še posebej podčrtati, da je treba v odnosu do našega delovnega človeka še tem bolj spoštovati naše zakone in jih tako zaščititi pred nezakonito prakso posameznih organov državne uprave.
Ko je obrazlagal zakon o ljudskih odborih je tov. Kardelj dejal:
»Samovolja ni vedno rezultat zavestne namere, temveč še bolj pogosto neznanje in nesposobnosti. Toda ne moremo več trpeti v naših ljudskih odborih takega neznanja. Odgovorni funkcionarji in odgovorni uslužbenci ljudskih odborov, morajo brezpogojno poznati vse zakonske predpise, ki se tičejo njihove dejavnosti. Da ne poznajo zakona to zanje ne more biti nobena olajševalna okolnost, kadar delajo napake. Zato je treba organizirati borbo za zakonitost, budno paziti in kontrolirati zakonitost postopkov aparata ljudskega odbora in njegovih posameznih funkcionarjev, treba pa se je tudi boriti za poznavanje te zakonitosti, za dvig pravnega znanja pri kadrih ljudskih odborov.«
To napotilo naj bo merodajno tudi za bodoče delo stanovanjskih organov MLO Ljubljane, ne pa razpoloženje, ki je morda prišlo do izraza na omenjenem posvetovanju, še manj pa mnenje pisca v Ljubljanskem dnevniku, če si je sam skušal postaviti tezo o načinu reševanja stanovanjskega vprašanja. Zato naj se v bodoče poslovanje sta-
novanjskih organov vrši ne samo ob sodelovanju množičnih organizacij, temveč tudi po socialističnih zakonih, ki jih v to svrho izdajajo naša zakonodajna predstavniška telesa.
Končno naj tudi na tem mestu poudarimo, da se vrhovno sodišče v polni meri zaveda kakšen namen je zasledoval zakonodajalec z zakonom o upravnih sporih, ko je poveril kontrolo nad zakonitostjo poslovanja upravnih organov vrhovnemu sodišču. Zato na vrhovnem sodišču ni nikdar padlo nikomur na misel, da bi kakršnekoli pravice državljanov smatral za drobnarije, kar si je dovolil napisati pisec v Liubljanskem dnevniku. Nasprotno je res, da se prav zato, ker z vso odgovornostjo in resnostjo rešuje vloge državljanov, ni hotelo udeležiti po svojem predstavniku sestanka, na katerem naj bi se reševale konkretne stanovanjske zadeve — vsaj tako je bilo ono obveščeno — ker to ne bi bilo v skladu s sodno funkcijo, ki mu je poverjena v sporih med državljani in upravnimi organi.
Izollraai cevovodi v Tovarni aluminija v Strnišču
Prispevek tovarne „Izolirka“
k modernizirani» naših cest
tn, gradenj industrijskih abjektov
»Izolirka« je majhno podjetje na robu Most pri Ljubljani, po svojih proizvodih pa izredno vazno. Njene proizvode lahko razdelimo v tri glavne skupine: bitumenske in katranske proizvode in toplotno-izolacijske materiale. Da bo vsaj približna jasna važnost izdelkov te tovarne, vzemimo samo majhen primer:
V	Železarni Jesenice je bilo ugotovljeno že 1940. leta, da so parni kotli polno obremenjeni; klub temu so priključili nanje v zadnjih 4 letih vrsto novih priključkov — tako za nove kopalnice in umivalnice za 3400 delavcev, za nove delovne objekte, kovinarsko šolo, garderobe, DID, vrsto novih delavnic s porabo toplote 8 milijonov kalorij na uro itd. izolirali so z žlmdrino volno m drugim izolacijskim materialom, ki jih izdeluje »Izolirka«, vse cevi in druge naprave toplotne napeljave v dolžini nad 10 km. Z dobro toplotno izolacijo se je kapaciteta parnega gretja povečala za okrog 30% to celo pri manjši porabi premoga, ki je leta 194Ü znašala 120 ton dnevno, sedaj pa znaša 100 do 110 ton iste kakovosti.
Toplotne izolacije je delala »Izolirka« tudi v drugih velikih tovarnah po vsej državi; v Litostroju, Rade Končarju, Tovarni celuloze v Prijedorju, v Dolnji Lendavi, Jugovinilu itd. Največja dela pa dokončuje trenutno v Tovarni glinice in aluminija v Strnišču, kjer znaša površina izoliranih cevovodov in raznih kotlov okrog
50.000	kv. m.
V	vrsti bitumenskih izdelkov izdeluje »Izolirka« tudi emulzijo za cestišča, ki se uporablja v hladnem stanju. Na posvetovanju, ki ga je pred kratkim organiziral upravni odbor tovarne s predstavniki cesto-grad-beinih podjetij in nekaterih podjetij gradbenega materiala iz vseh republik so govorili tudi o načinu dela z emulzijo in o njeni ekonomičnosti, kjer ni treba goriva za segrevanje in se uporabljajo le najenostavnejši stroji. O svojih izkušnjah so poročali strokovnjaki »Slovenija ceste«, »Cestogradnje« in Uprave cest Ljubljana.
V	Ljubljani so že asfaltirali z emulzijo pločnike na Titovi cesti ter Černetovo in Dimičevo ulico. Največja dela z emulzijo pa so bila izvršena v okraju Koper in Buje ter v Brežicam Tov. ing. Janžič iz podjetja »Slovenija ceste« je na posvetovan-
ju pohvalil delovni kolektiv »izolirke«, ki je v enem letu vidno izboljšal kakovost emulzije. Temu novemu sredstvu, ki se pri nas do nedavnega še ni uporabljalo, se. imamo zahvaliti, da so asfaltne ceste v Sloveniji letos gladke in v dobrem stanju, ker so jih zakrpali z bitumensko emulzijo. Prihodnje leto bomo gradili po vsej državi več sto kilometrov novih cest, saj bo ureditev in izboljšanje železniškega in cestnega prometa ena izmed naših najvažnejših nalog. Potreba po dobrih cestah in po ekonomičnem sredstvu za hitro in močno asfaltiranje — dviga povpraševanje po emulziji Leta 1951 so izdelali le 28U ton emulzije, letos pa že nad 1500 ton; za prihodnje leto pa se bo morala proizvodnja še večkratno povečati.
Vzdrževanje cest s tem sredstvom je preprosto. V koprskem okraju so že zgrajeni pred cestarskimi hišicami betonski tanki, v katere bodo stalno dovažali emulzijo z avtocisternami. Cestar si potem, kadarkoli nastane potreba, zmeša agregat (drobljen kamen) z emulzijo — tak material si lahko pripravi tudi za ves dan — ter razvaža mešanico s samokolnico na mesto, kjer je treba cesto zakrpati.
Velike potrebe v prihodnjem letu zahtevajo tudi ekonomič-nejši prevoz. Zato si bo podjetje »Izolirka« preskrbelo vagon-cisterne, ker bo tak prevoz znatno cenejši kot pa sodi, s katerimi so emulzijo prevažili doslej. Izračunali sd, da boao pri prevozu 1000 ton emulzije v cisternah, namesto v sodih, prihranili 800.000 din.
Posvetovanje s strokovnjaki ih zastopniki podjetij iz ostalih republik je imelo predvsem namen seznaniti graditelje cest po vsej državi z izkušnjami, ki so jih imeli naši strokovnjaki v Sloveniji pri novem načinu dela s hladno bitumensko emulzijo. Zastopniki podjetij so dali vrsto pripomb k izdelkom tovarne in tudi predloge, kaj naj bi tovarna v bodoče še izdelovala. Pokazalo se je tudi, da mnoga podjetja nepravilno uporabljajo nekatera sredstva, kakor n. pr. katranske smole za razne premaze namesto bitumenskih premazov, ali da važne objekte pokrivajo z neustre-zajočo številko strešne lepenke in podobno ter menijo potem, da je material nekvaliteten.
Več pozornosti bo treba posvečati tudi usposabljanju de-
Jekle-ni	p
nov proizvod z ftfnte
V Nemčiji so letos pridelali 11.47 milijonov ton žitaric. Krušnega žita so pridelali 6,58 milijonov ton. Povprečni mernih prostorov, ki morajo hektarski donos je bil za 2.7% biti v odločbi navedeni.	manjši kakor lani. S krušnim
3. Značilen je tudi stanovanj- žitom so letos posejali 139.000 ski primer Ogrizek Ivanke, hektarov več. Letošnja žetev Sredi lanskega poletja je Zrim- v Zahodni Nemčiji je bila šek Frančiška s svojima hčera- kljub suši, ki pa ni prizade-ma sama deložirala Ogrizek jala mnogo škode, le za 56.000 Ivanko, nad 60 let staro šiviljo, ton manjša kakor leta 1951,
V Tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti v Dravski dolini je postal delovni kolektiv spričo težkega finančnega položaja (plačni fond!) čedalje bolj iznajdljiv. Medtem ko so do nedavna izdelovali v glavnem razne vrste poljedelskega orodja, ki je več ali manj sezonski proizvod, so se sedaj lotili načrtno tudi drugih izdelkov, ki bodo nekdka njihova postranska proizvodnja. Vendar pa bodo prav s to postransko proizvodnjo reševali svoj finančni položaj v tisti letni debi, ko ni na trgu večjega povpraševanja po poljedelskem orodju.
Med prvimi novimi stvarmi so začeli pred dobrim mesecem proizvajati iz odpadnega materiala nerjaveči jekleni pesek, ki po svoji kakovosti nič ne zaostaja za uvoženim. Jekleni pesek različne zrnatosti je neogibno potreben za čiščenje m obdelavo kovinskih izdelkov, za brušenje granita ip drugih tri
dih materialov. Doslej so morala naša železarska, kovinarska in druga podjetja ves ta jekleni pesek uvažati. Muta je prva, ki se je lotila proizvodnje jeklenega peska in je v tem tudi popolnoma uspela. V glavnem gre za sedaj jekleni pesek v prodajo v Sloveniji in še nekaterih naših ljudskih republikah. Vendar pa je povpraševanje po jeklenem pesku samo na domačem trgu tako veliko, da mu na Muti ob sedanji pioiz-vodnji še ne morejo popolnoma postreči.
Poleg tega imajo na Muti v načrtu skorajšnjo proizvodnjo tračničnih žebljev za pritrjevanje tračnic na pragove ozkotirnih prometnih in industrijskih železnic in tirov. Teh tračnič-nih žebljev doslej nikjer pri nas niso izdelovali, boječ se prevelikih odpadkov. Na Muti pa pripravljajo tak način proizvodnje, kjer bo liri izdelavi žebljev izredno majhen odstotek odpadkov.	£a-žj
lavcev, ki asfaltirajo cestišča z emulzijo. V ta namen so letos v aprilu pri gradbenem institutu v Ljubljani že organizirali tečaj, na katerega so prišli strokovnjaki iz vseh republik in iz Armije. Potreba pa kaže, da se tečaj ponovi, predvsem zaradi obsežnih cestnih del v prihodnjem letu.
Po posvetovanju so si udeleženci ogledali nekatere ceste v Ljubljani, ki so bile delane z emulzijo, m gradbeni institut za Bežigradom; uprava cest pa jim je pokazala asfaltiranje z emulzijo. Ogledali so si tudi dela na modernizaciji avtomobilske Ceste Maribor—Trst na odseku Vrhnika—Logatec.
Izmenjava strokovnih mnenj, posredovanje strokovnjakov gradbenih podjetij, ki so osvojila modernejša sredstva in načine dela, ostalim podjetjem in strokovnjakom, kritika in predlogi namenjeni »izolirki« — vse to je dalo temu posvetovanju pečat novih odnosov, ki nastajajo med našimi podjetji. Strokovnjaki iz ostalih republik so z velikim razumevanjem pozdravili konferenco, katere se je udeležilo nad 30 inženirjev, medtem ko so nekatera cesto-gradbena podjetja iz Slovenije podcenjevala posvetovanje in se ga niso udeležila (»Cegrad« Maribor in Celje ter »Asfalt« Ajdovščina).
Podjetje »Izolirka«, ki je posvetovanje organiziralo pa ni dobilo jasne slike za usmeritev svoje proizvodnje v prihodnjem letu, ampak si je napravilo s tem tudi »reklamo«, ki ima svojo pravo osnovo v proizvodnih zmožnostih podjetja. R. D.
Odgovori na vprašanfa
G. B. PETANJCI — Ali trna
pravico do oskrbnine za čas nezaposlenosti bivši tajnik KLO. ki je pet let vršil funkcijo tajnika in je bil zato plačan in socialno zavarovan? Ali mora sprejeti kakršno kol’ zaposlitev spričo tega, ker boluje na TBC? — Ker ima navedena oseba pet let službe po osvoboditvi ima izpolnjen zahtevani delovni staž po uredbi o oskrbnini in drugih pravicah začasno nezaposlenih oseb. Spričo tega, ker boluje na TBC, lahko odkloni ponujeno fizično zaposlitev. ne da bi zaradi tega izgubil pravico dc oskrbnine in do otroških dodatkov. Ta pravica mu bo šla do tedaj, dokler mu posredovalnica za delo n** bo preskrbela druge zaposlitve, primerne njegovi izobrazbi in njegovim fizičnim sposobnostim.
A. S. — Ali imajo pravico do polaganja strokovnih izpitov za delavske nazive tudi tisti delavci, ki pridobe potrebno strokovno izobrazbo s praktičnim delom, ne pa na strokovnih tečajih? — Tudi delavci, ki svoje strokovne izobrazbe ne pridobijo v nižjih strokovnih šolah ali na strokovnih tečajih lahko polagajo strokovni izpit za ustrezna delavska zvanja, če so se usposobili s praktičnim delom in če imajo potrebno splošno izobrazbo. Tako zadostuje o. pr. za naziv priučenega delavca samo znanje čitanja in pisanja ter temeljnega računstva, za naziv samostojnega delavca pa je že potrebna končana osnovna šola ali njej enak tečaj (seveda poleg delovne dobe. predpisane po uredbi o strokovnem usposabljanju tn o nazivih delavcev, objavljeni v Ur. 1. FLRJ št. 57-50). Za naziv izučenega delavca specialista in višje nazive pa morajo izpolnjevati taki delavci 8« posebne pogoje. Tako morajo položiti predhodno strokovni irpit na neposredno nižji naziv, za katerega Je predpisan strokovni izpit. dalje morajo prehiti v neposredno nižjem nazivu predpisano delovno dobo po cit. uredbi, in končno morajo imeti predpisano šolsko izobrazbo (za naziv izučenega delavca n. pr. osnovno šolo ali enakovreden tečaj, od Česar so oproščeni preko 40 let stari delavci, ki so pismeni). Ti predpisi so vsebovani v splošnem navodilu o strokovni izobrazbi in splošni izobrazbi, potrebni za pridobitev posameznih nazivov, ob* Javljenem v Ur. I. FLRJ št. 9-5&
IPreil veliko fotografsko
razstavo w Ijfublfani
V Ljubljani že dlje ni bilo fotografske razstave. Zadnja je bila 1. 1950. V razliio od te bo letotaja mednarodna. Med III. in IV. mednarodno razstavo fotografije, kakor se imenuje sedanja, feižita dve desetletji. Vse to razdobje nismo imeli prilike vidleti tujih mojstrovim. Vrednost domačih pa se prav prikaže šele, če jih primerjamo z drugimi.
20 let je dolgo razdobje, posebno Se za hitro razvijajočo se tehniko in fotografiranje je medtem zelo napredovalo. Aparati in kemični postopki pripravljanja slik so se tako izpopolnili, da se samo še posmehnemo ob starejših posnetkih, ki so nekoč navduševali.
Mislimo, da je lepo priznanje slovenskim fotografom, da so čobiK od mednarodne fotografske zveze »FIAP« dovoljenje za pripravo mednarodne razstave. Na takšen način se ne uveljavljajo le sami, temveč večajo na nevsiljiv in učinkovat način ugled svoje domovine.
Vek tehničnega napredka ni prinesel samo neštetih iznajdb, ki jih morajo uporabljati zaradi zapletenega ustroja samo
Obča dostopnost fotografiranja kot aktivnega procesa je prvi znek, da je fotografija last najširših ljudskih plasti. Vsakdo lahko postane ustvarjalec, kar je sicer po naravi dano le maloštevilnim izbrancem. ki postanejo glasbeniki, slikarji, igralci.
Drugo obeležje, ki dela fotografske slike za splošno dostopno kulturne dobrino, je njihova razumljivost, neposrednost in sugestibilnost. Se tako globok članek ne prevzame vedno in vsakogar, le malokdo pa ni dovzeten za skrbno izdelano vabečo, k razmišljanju vodečo ali obtožujočo sliko. Tega se dobro zavedajo časopisi, ki dajejo velik poudarek spretnim reportažnim posnetkom, trgovci in turistična podjetja, ki z reklamo vabijo odjemalce.
Toda to je samo ena, rekli bi intimna stran fotografije. Neprecenljive so spoznavne koristi. ki jih dnevno izkazujejo številnim znanstvenim panogam, kjer odkrivajo človeškemu očesu nevidne svetove in njihovo sestavo ter pomagajo ljudem ustvarjati pogoje za boljše življenje. Slike v dnev-
notranjost tvarine — vse je samo gibanje in temu mora dati pristni fotograf razpoloženjski izraz. Ce se mu to posreči, ustvari sliko, ki po pravici zaslužijo naziv umetnin.
Vprav na tem področju ni jasnih mej. Poklicni fotografi lahko daleč nadkriljujejo amaterje, toda iz teh stalno, tako rekoč vsak dan vstajajo novi talenti, ki osupljajo svet. Prvo umetniško fotografijo iahko često zamenjamo s spretnim rokodelskim izdelkom.
Bilo bi napačno, zaradi tega odrekati fotografiji umetnostne kvalitete. S to svojo sporno vlogo je tipičen predstavnik modemih tehničnih izraznih sredstev kot so radio in televizija, ki zatirajo umetnost in jo obenem oplajajo ter vzdigujejo.
Mednarodna fotografska razstava, ki bo odprta konec novembra, fco nedvomno vzbudila precejšnje zanimanje. Razstavljenih bo skoro 300 slik iz 34 držav. Povprečno je vsak avtor zastopan z eno ali dvema fotografijama. Sodniki so bili strogi. Izbrali so komaj dobro šestino poslanih del in so se odločili samo za tisto, kar jim je
mentov je malo, prav tako ni pretiravanj.
Pravijo, da je dober fotograf tisti, ki tako posname rožo, da d-uhti s slike. Na razstavi je posnete* dečka, ki mu beremo z oči, kako ga trese groza.
Foto in kmoamaterska zveza Slovenije, ki je organizirala razstavo s sodelovanjem Fotokluba Ljubljana, je izbrala topot nov razstavni prostor. Bo sredi Ljubljane v kavarni Emona, ki bo okusno preurejena in osvetljena, tako da bo tudi s tega pogleda prireditev pomemben dogodek v našem kulturnem okolju.	V. B.
BOGAT PROGRAM
DRAMSKE SEKCIJE
Svoboda II v Trbovljah za sezono 1952-53
V letošnji sezoni se v Trbovljah obeta bogat program raznih gledaliških del, saj 'so poleg dramskih sekcij Svobode — center in Svoboda — Dobrna najavili svoj program za letošnjo sezono tudi mladi igralci Svobode n. ki imajo svoje prostore z lepim odrom v zgornjem delu Trbovelj.
Prva uprizoritev, ki bo sredi novembra. NestoTyeva komedija »To smo tiči« v režiji Boža Juršeta. — Kot druga sledi Kreftova drama »Kreature« v režiji prof. Radoslava Cešnovarja. Tretja uprizoritev bo Gerviasova komedija »Zaradi stanovanja« v režiji Franca Princa. V programu so še Pugetovi »Srečni dnevi«.
Življenje emigrantov
v Trstu
»Na ramenih matere« Lai Yat — Fung (Hoog Kong)
strokovnjaki, temveč tudi mnogo izumov, ki so postale v kratkem resnično last ljudskih množic. Kot najbolj vsakdanja primera navajamo dvokolo in fotografski aparat. Res so pri nas še omejitve — posebno glede aparatov in fotografskih potrebščin, ki jih narekuje cena, toda to je le vprašanje nekaj let, ko jih bomo izdelovali ali uvažali po ceni, k; bo splošno dostopna. Takrat se bo tudi pri nas razmahnilo fotoamaterstvo tako na široko, kot se je drugod.
Nič ni čudnega, da si večina ljudi želi kamero in so veseli, če jo imajo. Fotografski aparat uresničuje večnostim željo, ki živi v vsakem človeku. Ob vsem, kar vidimo in se nam zdi lepo. veličastno, pretresljivo, skratka, vzbudi v nag estetske občutke, želimo, da bi videli še drugi, da bi mi sami gledali dolgo, večno...
nikih in revijah širijo znanje in obzorje. Večini sploh omogočijo, da si napravijo predstave o tujih deželah, ljudeh in nevsakdanjih ali običajnih, toda prikritih stvareh, kar bi jan sicer ostalo — kot našim prednikom — le motna slutnja ali sploh nespoznana skrivnost.
Mnogo vrst fotografij bi lahko našteli. Med njimi pa se odlikujejo tiste, ki so več kot na papir ujet posrečen dogodek, suhoparna podoba materije ali sicer prisrčen, toda diletantsko posnet prizor. To so umetniške fotografije. Nastanejo šele, če gre skozi fotografsko lečo tudi delček avtorjevega občutja. S pozornim, umevajočim in umetniško dojemajočim pogledom mora ujeti drobec utripajočega življenja, pa najsi fotografira kakorkoli, celo stvar. Igra sonce in sence, prepletanje rahlih meglic, odsvit rose, navidezna negibnost jeklobetonske stavbe,
ST» --5N -l-.rii' ••■t :'v
V našem vsakdanjem življenju pomeni sladkor pomembno hranilo; z njim sladimo jedi in dajemo našemu organizmu potrebne snovi. V znanstvenih laboratorijih pa pomeni sladkor nekaj več; iz njega delajo prvovrstno loščilo, kadimo ga v cigaretah, iz njega lahko izdelujemo gumijaste pete in še marsikaj drugega.
Loščilo iz sladkorja je nov izdelek, ki ga imenujemo ally! sucrose. Odkrila sta ga dva kemika v laboratorijih ameriškega ministrstva za kmetijstvo. Aliyl sucrose je težka, sverlerurr.ena tekočina, ki se ob segrevanju in ob dotiku z zrakom strdi v neraztop-ljlvo prozorno smolo. Uporabljajo jo za prevleko tal, sten, oprave in raznih lesenih izdelkov. Loščilo je zelo trdo, ima lep sijaj in izredno odpornost proti razpoka-nju, zraven pa dovolj prožno, kjer bi kaka druga plastična snov ne bila primerna, ker bi razpokala. Poleg tega ne prepušča vode, toplote, je odporno proti razjedam kislin, maščob in alkohola. Očala za variice, ki jih prevlečejo z loščilom aliyl sucrose, lahko uporabljajo 4C0 ur, medtem ko običajna očala te vrste postanejo že po 100 urah neuporabna.
Cigareta, ki jo kadite, ima kdaj pa kdaj sladek okus Pri navadnih lahkih vrstah ameriških cigaret odpade na sladkor 10 do 25°/o njihove teže. V letu 1948 so ameriške tobačne tovarne porabile približno 12.000 ton prečiščenega sladkorja. Žgoč okus cigarete povzroča alkali j. Če bi cigareta ne vsebovala sladkorja, bi bila grenita. Sladkor, ki je v cigareti, se izpremeni v organične kisline, ki nevtralizirajo amoniak in alkalične snovi, ki se razvijajo pri iz-
tehnološkega odvili da ÖO-
gorevanju in s tem da cigareti
prijeten okus.
Raziskovalci
delka Carnegie so izjavili, do s posnemanjem dela narave lahko ustvarili trajne vire bencina in premoga, k; ju bodo pridobivali iz sladkorja in škroba rastlin. Iz 100 ton posušenega sladkornega trsa bodo lahko pridobili 13.410 litrov bencina, 15.435 litrov dobrega strojnega olja in 5.445 litrov olja za maziva ter
8.45	ton surovega sladkorja. Če pomislimo, da je sladkornega trsa mnogo, da hitro raste, bo njegova tehnična uporaba prinesla mnogo koristi. Leta 1946 so imele ameriške tovarne med svojimi odpadki 260 milijonov ton suhega sladkornega trsa; iz te zaloge od padkov, bi lahko dobili toliko bencina, da bi lahko za leto dni z njim založili vse ameriške osebne in tovorne avtomobile.
Mnogostranska uporaba sladkorja je tem večjega pomena, kar so kemiki ugotovili, da po razpoložljivosti prednjači med vsemi čistimi organskimi kemikalijami. V ZDA ga pridobivajo vsako leto približno 6,350.260 ton. Poleg tega pa lahko pridobivajo iz sladkorja še kakih 250 stranskih proizvodov. Ker je sladkor cenena surovina, je razumljivo, da v zadnjih dvajsetih letih znanstveniki zlasti v industrijskih laboratorijih raziskujejo velike možnosti uporabe sladkorja v industriji.
Od leta 1929 so v Združenih državah Amerike podelil; več kot 200 patentov za predelovanje sladkorja in njegovih stranskih proizvodov v plastične in druge snovi. Mnoge od teh šele preizkušajo v laboratorijih, nekatere jta
Opčine, Jezuiti, Sv. Svoboda (San Saba)... so znana imena v Trstu, vendar življenje v teh taboriščih mnoge ne zanima, drugi pa prihajajo tja v hrepenenju po obljubljeni deželi — Ameriki. Začetek poti v ta taborišča je — tržaška policija, od koder človeka s policijskim avtomobilom odpeljejo v taborišče na Opčine. Ograja se zapre in začne se taboriščno življenje, prav takšno, kakršno je bilo med okupacijo.
V pisarni dobi človek po izpolnitvi večje tiskovine z najrazličnejšimi podatki žimnico, odeje, krožnik in skodelico, žlico ter karto za hrano. Potem ga napotijo v barako 7. Pločevinaste barake, podobne hangarju, stojijo na golih tleh in železne postelje so v dveh nadstropjih. Vsi pridejo najprej v barako 7. Tam so moški, ženske in cele družine. Nove prebivalce naložijo že drugo jutro na kamion ter jih odpeljejo v Trst na Kopanje in po injekcije. Naslednje jutro jih spet odpeljejo v Trst, kjer jih slikajo, kakor so nekdaj Italijani in Nemci slikali svoje ujetnike. Naslednji dan vzamejo prstne odtise, a s tem sprejem v taborišče še ni končan in pride kot glavna točka temeljito zaslišanje od tržaške in ameriške policije. Pri zaslišanju se zanimajo predvsem za politično mišljenje ter za razne politične in vojaške zadeve. Emigrante iz Jugoslavije vpra-
šujejo, kje in kakšni so vojaški objekti, kje so v Jugoslaviji kazenska taborišča, in če poznajo katere člane in voditelje UDV, nikdar pa ne povprašujejo po gmotnih potrebah posameznikov in po njihovem zanimanju za zaposlitev. Ves namen italijanskega policijskega zasliševanja
prebivalci spijo, kadar hočejo.
Ljudje, ki ležijo ves dan, zaživijo seveda ponoči in je tako mirno spanje nemogoče. Nemorala je na višku. Družine in po-
»Tahorišče ko ciganska vas«
je samo izpopolnitev arhiva za gonjo proti Jugoslaviji.
Z zaslišanjem je sprejem v taborišče opravljen. V baraki 7 je 24 do 26 postelj, na katerih
Xdrl|sko Ima w mp®g@|e
za rai¥©| zimskega Ipsiia
zares ugajalo z vseh vidikov, s katerih so ocenjevali slike.
Dvoje bo pritegnilo občinstvo: visoka kvaliteta razstavljenih del in dejstvo, da so jih večji del posnele tuje roke. Se tako izbrane fotografije domačih avtorjev ne morejo nadomestiti mikavnega užitka, ki ga daje pogled na tuje pokrajine, ljudi in doživetja, vse prikazano i svojstvenimi, nacionalno bogato diferenciranimi sredstvi in tehniko.
Na razstavi ne bo znanstvenih fotografij niti reportaž. Prevladujejo mirnejše in zato tembolj občutene slike vsakdanjih, iz življenja posnetih prizorov: ribiči, čakajoče stranke pred trgovino, bedniki, ki iščejo žarek upanja ter srečni otroci sonca, modro zadovoljni obrazi, pa živali, tihožitja, nepreobli-kovana narava ter ponosni sadovi sodobne tehnike. Ekspert-
mm, LöscsLO m gumi -
12 SLADKORJA
že izdeluj'ejo. Mlečna kislina, ki
jo pridobivajo iz sladkorja, je podlaga za alkidne smole, ki jih potrebujejo za izdelovanje barv v avtomobilski industriji. Iz mlečne kisline so ameriški kemiki izdelali nov umetni gumi — »lac-toprene«. Iz njega delajo gumijaste pete, zamaške, gumijasti cement in na stotine drugih izdelkov.
Poleg tega se je znanstvenikom
posrečilo pridobivati iz sladkorja nadomestke za beljakovino kot n. pr. za meso. Za ta raziskavanja se posebno zanimajo angleški strokovnjaki, ker ima britanska Zahodna Indija izdaten presežek sladkorja, s čigar industrijsko predelavo bi lahko znatno izboljšali prehrano. Sladkor uporabljajo tudi za pridobivanje drožja »tonila utilis«, ki je podobno navadnemu kvasu. Glivice tega drožja se v devetih urah pomnožijo 64 krat.
Pri poizkusni postaji na Jamajki, katero oskrbuje angleška vlada oziroma ministrstvo za znanstvena in industrijska raziskovanja, dodajajo raztopini melase dušik. Melasa je kot znano stranski proizvod pridobivanja sladkorja in sladkornega trsa. Sladkorno drožje spremeni melaso v živilo, ki vsebuje približno 50°/o beljakovin in ima mnogo vitamina B. To živilo ima obliko prahu mlečnobele barve, po okusu pa spominja na meso. Uporabljajo ga kot primes h krušni moki, za razne juhe in za pripravljanje -drugih jedi in zel en ja v. Približno 17 dkg prahu vsebuje količino beljakovin in vitamina B, ki jo dnevno potrebuje odrasel človek.
Predeli bivšega idrijskega okraja so polni naravnih krasot im krasnih smučarskih terenov — imajo torej vse pogoje za velik razmah turizma, predvsem pa zimskega športa. Danes sta turizem In gostinstvo na Idrijskem še prav slabo razvita, saj obstaja na tem predelu le 63 obratov, medtem ko jih je balo 1946. leta 111. Ta panoga gospodarstva je danes na tem predelu tudi daleč pod predvojnim stanjem in to tudi v Idriji, kjer obstaja trenutno polovico manj obratov, kot jih je bilo pred vojno. Številni med njimi tudi ne ustrezajo svojemu namenu kot bi bilo potrebno. 'V zadnjem času posveča mestni ljudski odbor precej pozornosti gostinstvu, saj namerava odpreti vrsto novih objektov in prvi uspehi se že kažejo. Vzporedno z razvojem gostinstva pa v Idriji rre smejo misliti samo na to, da bi zadovoljili mestno prebivalstvo, temveč na dotok turistov.
Celotna dolina reke Bele je
nadvse slikovita. Ob njej je tudi zanimivo »divje jezero« in več za kopanje primernih prostorov. V poletnih mesecih je vsa dolina polna kopalcev, v kateri pa ni niti ene okrepčevalnice niti gostišča. Za krajše izlete dosegljiva točka so »Utre« nad oblakovim nebom, kjer je bil med narodnoosvobodilnim bojem sedež pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora. Tudli tu ni nikakega gostišča. Za krajše izlete sta primerna še »Jelenk« in »Hleviške planine«, kjer sta dve planinski koči. Za daljše izlete pa pridejo v poštev »Porezen« (lična oskrbovano kočo), Bevkov vrh, Sebrelje in drugi.
Na Idrijskem pa je mnogo prikladnih terenov za razvoj zimskega športa, ki imajo tudi vse pogoje, da postanejo priznana zimskošportna središča. Tu naj omenim le najvažnejše. 2e danes je pri nas poznana zimskošportna in turistična točka Crni vrh. 2e pred vojno je bilo tu pozimi vse polno tržaških turistov smučarjev, v Poletni dobi pa pionirska, počitniška kolonija. Poslopje kolonije je bilo med narodnoosvobodilnim bojem uničeno in ga danes obnavljajo ter bo zelo verjetno dograjeno še konec tega leta. Poleg tega je Cml vrh tudi izhodiščna točka za ture na Javornik, ki ima kočo s 60 ležišči.
Nailepše zimskošportno središče na vsem Tolminskem in tudi na Primorskem pa je nedvomno Vojsko s svojo okolico, kjer smučar lahko računa na sneg, ki ga ne bo razočaral tudi v primeru odjuge. Vojsko ima v tem pogledu zelo ugodno klimatsko lego, saj je dovolj zaprto proti jugu. Nadmorska višina na celotni planoti znaša okrog 1000 m in ima pravo planinsko podnebje. Športno društvo »Rudar« iz Idrije je priredilo tu smučarske tekme v vseh panogah še tudi sredi aprila in ni imelo nobenih skrbi zaradi snega. To tekmovanje je privedlo do ugotovitev, ki se mi jih zdi vredno ctmeni'.i: Vojsko je v zimskem času težko dostopno. Za večji razmah turizma in a ionskega športa je treba v prvi vrsti najprej poskrbeti za boljše prometne zveze. Koristno pa bi bilo zgraditi tudi žičnico az online Kanomlje do Vojskega. Kljub doslej omenjenim pomanjkljivostim pa bi bil kraj
že danes lahko za smučarske tečaje in bi merodajni organi na to lahko bolj mislili. Vojsko ima tudi samo eno majhno gostilno rn je že zaradli tega organizacija kakega tekmovanja otežkočena. Zaenkrat bi bil j>o-treben vsaj večji hotel, ki bi naj bil nekako izhodišče nadaljnjemu razvoju.
Navdušenje tekmovalcev nad idealnimi tereni je bilo presenetljivo. Tekmovalec Smolej z Jesenic je izjavil, da po tako lepi in idealni progi ni smučal niti v Švici. Tekmovalci z Jesenic pa so po tekmah v slalomu izjavili, da bi grič Skolj, če bi mogli najrajši prenesli na Gorenjsko.
Planota namreč nudi najlepše terene za kratke in dolge tekaške proge tudi za mednarodno tekmovanje. Tudi krajših prog za slalom bi se dalo izpeljati več. Pri veleslalomu in smuku naj bi vodila do Vojskega žičnica. Tu je že bila speljana proga
za smuk in Hladnik ie o njej izjavil, da je ena najtežjih, kar jih je videi in popolnoma ustreza mednarodnim zahtevam, manjka pa žičnica. Na Vojskem je že dograjena po načrtih ing. Bloudka 35-metrska skakalnica.
Poleg tega bi lahko bilo Vojsko tudi priljubljeno letno tuj-skoprometno središče, saj se odlikuje po čistem zraku, hladnem podnebju, krasnem razgledu na Julijske Alpe in Kamniške planine. Poleg tega je Vojsko tudi zgodovinsko pomemben kraj iz narodnoosvobodilnega boja, saj sta bili tu tiskarna »Slovenija« in bolnica »Pavla«, ki bosta še poznim rodovom PTičali o junaštvu borcev za svobodo.
O vsem tem naj bi premislili naši merodajni organi in skrbeli, da bi se ta kraj res kaj kmalu spremenil v prikupno letno in zlimsko tujskoprometno središče, za kar ima vse pogoje.	—še
Mala galerija
Slikarska razstava Franceta Peršina
Ljubljačan France Peršin nastopa prvič samostojno. Njegova razstava ima značaj kratke retrospektivne relacije zadnjih dveh let s poudarkom na letošnjih stvaritvah.
rierji s figuraliko ln eksterierji z zaprtim prizoriščem. Peršin stremi za poenostavitvijo v risbi in barvi, vendar prihaja do teh ugotovitev preko realističnih študijev. Tako gledanje mu
France Peršin: Mati z otrokom (olje)
Akademski slikar Peršin je študiral in absolviral v povojnih letih na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Njegovi profesorji so bili: K. He-gedušič, M. Detoni, M. Tartaglia in J. Miše. Prvi Peršinov nastop beležimo na lanski razstavi DSUU v Ljubljani in na zveznih razstavah v Cetinju in Sarajevu.
V Mali galeriji razstavlja Peršin enajst oljnatih del večjega formata. Prevladujejo inte-
narekuje izpuščanje slehernih slučajnostnih svetlobnih, barvnih in risarskih potankosti. Kompozicija je strogo povdar-jena na barvnih površinah, njenih ekvilibrih in ritmiki. Celotnost njegovega dela sloni na umetnikovem osebnem doživetju in vskladitvi estetskega z vsebinskim pojmovanjem.
Peršinova razstava je doprinos k letošnji dejavnosti, razgibanosti in iskanju naših likovnih umetnikov,
samezniki si ogradijo svoja lea 'žišča z odejami, da bi bili skriti pred radovednimi očmi. V taborišču so ljudje raznih narodnosti: Rusi, Bolgari, Madžari, Romuni in Jugoslovani. Politično mišljenje med njimi je sicer različno, a o politiki se le malo govori, ker je preveč drugih skrbi. Ce poslušaš razgovore, ki jih narekujejo take skrbi, spoznaš, da bi se nad 95«/0 vseh taboriščnikov vrnilo, če ne bi bilo strahu pred kaznijo, ki jih baje čaka.
Zaposlitev v Trstu je skoraj nemogoča. Med sezono dobijo lahko delo samo zidarji in kmetijski delavci, ki pa zaslužijo za 10 do 12 urno delo samo po 1000 lir, medtem ko dobivajo domači delavci za tako delo 2500 lir. SprejSnanje emigrantov v službo ja sploh prepovedano, ker imajo prednost talijanski državljani, med katerimi je mnogo brezposelnih.
Kaj pa pot v Ameriko? O tem kmalu ni več govora. Transportov ni in jih kmalu tudi ne bo. Videl sem mladeniče, stare 20 do 25 let, zdrave in močne, ki čakajo v taboriščih že po nekaj let ter uničujejo svojo mladost v pričakovanju transportov. Med tem čakanjem, ko se zanje nihče ne briga, se telesno in duševno uničujejo. Hudo jih muči domotožje. C e bi tem ljudem mogli dopovedati, da se lahko vrnejo in da se jim ni treoa bati kazni, bi takoj zapustili taborišče.
Po desetih dneh sem prosil za premestitev v drugo taborišče, in sicer k Jezuitom, ki je skoraj v središču mesta. Mnogi so mi odsvetovali, češ da je *am zelo slabo, hotel pa sem spoznati tudi to taborišče. Taborišče je bilo prej stara, zloglasna jetnlšnica. Zidovi so poldrugi meter debeli, celice prenapolnjene in tudi hodniki so zasedeni. To je taborišče, pred katerim se še Dachau lahko skrije. V taborišču ni nobene kontrole, nobene discipline, ljudje so prepuščeni sami sebi in živijo kot živina. To je žalostna resnica o taborišču beguncev, o katerem pravijo, da brez njega ni poti v Ameriko.
Taborišča so razdeljena takole: na Opčinah je prehodna baza, pri Jezuitih so samo moški, v Sv. Soboti pa ženske in družine. Tudi to taborišče sem imel priložnost videti za nekaj minut. Zunanjost poslopja spominja na jetnišnico, ki je tudi bila nekdaj. Na dvorišču je spomenik žrtvam, ki so jih Nemci pobili pred umikom. Celo taborišče je podobno veliki ciganski vasi. Staro, napol oprano perilo je razobešeno zunaj po velikanskem poslopju. Ljudje se leno premikajo po dvorišču, čakajo in čakajo. Med njimi sem opazil znance iz Ljubljane, nekdaj znanega harmonikaša, v razcapani obleki, polni apna. Pozdravil sem ga in čeprav me dobro pozna, mi ni odzdravil. Obrnil se je, ker se sramuje svoje nesreče in zablode.
Taborišča so edina pot v Ameriko. To velja tudi za tiste, ki bi lahko sami plačali vožnjo in imajo že zagotovljeno službo. Prišla je družina iz Lendave: mož, po poklicu geometer, žena in trije majhni otroci. Mož je imel v Ameriki zagotovljeno službo, plačano vožnjo ter obljubo, da bo odplula ladja, s katero bodo odpotovali v Ameriko, 10. oktobra iz Trsta. V taborišče so prišli 4. oktobra. In kaj se je zgodilo? — Ostali so tam kot vsi drugi, da cikajo na vrstni red, ki ga ne bo —; nikoli. Ljudje v taboriščih dobivajo tudi najrazličnejše italijanske liste in ilustracije. V njih je polno laži o Jugoslaviji.
V taborišču sem bil dolgih 22 dni in prišel sem do prepričanja, da ne smemo nikomur zaupati, da se moramo zanašati le na svojo lastno moč in da se, kar je glavno, ne smemo dati zapeljati od obljub nekakšne obljubljene dežele, ki je snloh ni.	B. D.

ZVEZNA
LIGA
Trcla Isorlia mesta
Ob plenuma Zveze za boks Slovenije
Sedmo kolo tekem v zvezni ligi (brez srečaaj v Subotici ^ Zagrebu, katerih rezultata sta nas presenetila že v soboto zvečer), je včeraj prineslo še po dv*e točki Hajduku. Sarajevu in Veležu, medtem ko se je moral BS K zadovoljiti s polovičnim uspehom. Najbolj zadovoljna sta bila po nedelj-' skih tekmah prav gotovo predstavnika Bo'f.ig in Hercegovi-«ie, od kater.n so Sarajevčani prehiteli zagrebško Lokomotivo. Mostarci pa slavili prvo zmago v ligi.
V podrobnem so tekle tekme v nedeljo takole:
Hajduk : Vojvodina 6:1 (2:0)
Split, 9. nov. V ostri tekmi js Hajduk danes na domačem igrišču visoko zmagal rad novosadsko Vojvodino. Sprva ni prav nič
iz neposredna
tošič dosege: š? moru je v 21. r
viša! na 3:1. po*'r n ra so v kratkih razmahih sledili še 3 goli. kajti gostje v tem delu igre niso bili
iti	napadal;		so	gO-
se	je	bran;	t	ako
r.a	orva pi		-iška	do
je	do	segel	Roj.	kov
viž	.in 2	i. Haj	d uk	se
li'	pr	i tiska	in	ne
5:	zr.3.	uer :	zsnačil.	
m	po	’časa		Ma-
drug:		i gol.	Po	o li-
lin	n*;	Broke ta		po-
ZVEZNA Partizaa 7		LIGA 6 0 1			26:7	12
Spartak	7	4	2	1	11:8	10
Hajduk	7	3	3	1	17:11	9
Crvena zvezda	7	3	2	2	11:11	8
Dinamo	7	2	3	2	10:7	7
BSK	7	2	3	2	9:12	7
Vardar	7	2	3	2	1-1:19	7
Zagreb	7	2	2	3	6:7	6
Vojvodina	7	2	2	3	13:17	6
Sarajevo	7	2	1	4	14:1G	5
Lokomotiva	7	1	2	4	8:16	4
Velež	7	1	1	5	6:14	3
A MAJ EH JI
Športno društvo Rudar iz Tr-bovtij je postalo daljši dopis, kjer razgalja primer nezdravih športnih odnosov, v katerega je spet zapleten — ljubljanski Odred. — Zruv Odreuove akcije na škodo amaterskih načel, ki morajo bili in ostati osnova vsega našega športnega izživljanja m udejstvovanja, je postala [kako je bilo vse to v, podrobnem, bodo morala ugotoviti šele pristojna športna mesiaj nogometna enajsiorica Rudarja in njen dobri igralec Zvone Klančišar.
Društvo navaja v tem dopisu med drugim naslednje m bistveno:
'pisarni Udreda v Ljubljani je bila pred kratkim podpisana pogodba, po kateri bo Zvone Klančišar prestopil k Odredu z naslednjimi pogoji:
L služba pri (Jradistt v Ljubljani na bmartinski cesti, 2. boljša plača koc doslej, 3. odkupnina 33.000 din, 4. brezplačno stanovanje in 5. brezplačna brana skupno z ostalimi člani Odreda.
Uprava bD Rudarja ima vsa potresna dokazna za gornje trditve in zato ni mogoč noben mo-rebitni izgovor, čt 's da so bili tudi to pot na dein neodgovorni člani Odred i brez vednosti uprave.«
1 oliko za zdaj iz pisma 3D Rudarja! Ni naša naloga — in tudi tehnične možnosti nimamo — da bi se spusčaU v presojo, ah so vse navedbe trboveljskega društva resnične, se manj pa sklepati, kako bo nanje odgovarjalo vodstvo Odreda, toda za to prvo objavo je dovolj že samo to, da moramo v našem športnem življenju na novo pisati in govoriti o pogodbi z materialnimi obveznostmi društva do aktivnega športnika. Preveč je bilo že napisanega o tern problemu, predvsem v znanem pismu CK KPJ, še več pa potem, ko si je prav isto društvo zaradi podobne a j ere pridobilo pred vso športno javnostjo neljub sloves v stikih z osiješkim Proletariern, toda prav gotovo je že skrajni čas, da se prodaje in kupčije v našem Športu nehajo. Kdor pri nas športa ne more {ali pa nnčej gojiti in delati v njem brez denarja, naj prepusti svoje mesto drugim, ki bodo to radi storili. In tudi s trai-nimi us veki! Pri nas se nismo ckl enih športa in telesne vzgoje zaradi njih samih, temveč zato, da bomo v njih vzgojili zdrav in plemenit mladi rod, ki bo za vselej očiščen vse buržujske navlake tudi na tem torišču človekovega udejstvovanja.
več podobni prejšnjim. Med Haj-dukovci so se odlikovali Ljuštica, Krstulovič. Matošič. Vukas in genauer, medtem ko sta od gostov r-stzmeroma ugajala Rajkov :n Milovanov. Na tekmi je bilo okrog 6009 gledalcev, vodil pa jo je Jovanovič iz Sarajeva.
BSK : Vardar
1 :1 (0 :1)
Beograd, 9. nov. Pred 10.000 gledalci in pod vodstvom sodnika Erliha iz Ljubljane, ki je opravil svoje delo v splošno zadovoljstvo, čeprav je bil s svojimi odločitvam:	nekoliko počasen, je bila
danes na igrišču Crvene zvezde odigrana ligaška tekma med BSK in Vardarjem, v kateri so Skopljenci zasluženo odvzeli domačim dragoceno točko. Dosežen: rezultat je realen. V prvem polčasu so bili boljši gostje, ki so že od vsega začetka začeli z napadi. V 19. min. je Velkovski prejel žogo od Cincijevskega in z ostrim strelom presenetil Bskovega' vratarja. Domača ena.istorica se je po tem golu očitno zmedla in razigrani Vardarjevci so vse do polčasa prevladovali na igrišču, na da bi bili mogli pokazati to premoč tud: v številkah. Po odmoru pa sc je položaj na igrišču popolnoma spremenil. Zdaj so besedo prevzeli domačini, in že pet minut po ponovnem začetku
igre Jo Račič, ki je prešel lz obrambe na levo krilo, ujel ostro Jocičevo žogo, ki se je odbila od prečke ter jo poslal Vardarjeve-mu vratarju med drogove. Rezultat je bil izenačen. Ves ostali del igre je potekel v pravem obleganju skopljanskega go'a, toda Bskov napad ni mogel despoti do tja. ker so gostje potegnili v obrambo nič manj kakor devet ljudi in tako dobesedno zabarikadirali svoje svetišče. Vardar je v tem delu vprizoril samo nekaj sporadičnih napadav. ki pa niso redili nobenega sadu.
Velež : Zagreb 2:0 (1 :0)
Mostar, 9. nov. Pred približno 8000 gledalci je danes domači Velež v ligaškem dvoboju z enajsterico Zagreba slavil svojo prvo zmago v letošnjem ligaškem tekmovanju. Igra je bila sprva precej nezanimiva in tud: mlačna, kar je trajalo nekako 20 minut, dokler n: padel prvi gol. ki ga je zabii Mujič. Ojunačen po tem prvem uspehu je Velež vprizoril pravo ofenzivo proti zagrebškemu golu. toda rezultata vse do konca prvega polčasa ni mogel povečati. V drugi polovici igre je Velež na splošno presenečenje svojih prijateljev močno popustil, tako da so ves ta polčas gospodarili na igrišču Zagrebčani. V
trenutku, ko so vsi pričakovali, da bo Zagreb izenačil, kar bi bil tudi pošteno zaslužil, pa je Vele-žev napad izvedel nenaden prodor, iz katerega je v 83. minuti uspelo Rebcu povečati razliko še za en gol. Pri tem rezultatu je ostalo do konca.
Tekmo je dobro sodil Matančič iz Beograda.
Sarajevo : Lokomotiva 7:2 (2:1)
Sarajevo, 9. nov. Lokomotiva je danes naletela na razigrano moštvo Sarajeva, ki je že v začetku potisnilo goste v obrambo. V 29. minut: so domačini vodili že 2:0. Čeprav se je Lokomotiva v tem delu igre v glavnem samo branila, ji je kljub temu v 35. minuti uspelo zmanjšati razliko na 2:1. Po tem golu so Zagrebčani igrali bolje do konca polčasa. Po odmoru pa so bili nogometaši Sarajeva spet v znam: premoči in nenehno vpri-zarjali napadalne akcije, ki so rodile tudi uspeh. Sele pri stanju 5:1 je uspelo Lokomotivi po krivdi vratarja Pejaka znižati na 5:2. vendar so bili domačini do konca igre v premoči in dosegli še dva gola. Gole so dali Biogradič in Živkov po 3 ter Lovrič II za Sarajevo, za Lokomotivo pa Firm in Odžak. — Pred približno 5000 gledalci je sodil Markovič.
Razmere v slovenskem boksu
le treba ozdraviti
Boks zveza Slovenije Je Imela v nedeljo izredni plenum, da se uredijo skoro že akutna nesoglasja med vodilnimi funkcionarji in začrtajo nove smernice za delo v boksarskem športu v naši republiki. Plenum je vodil predsednik Juričev, ki se je z nekaterimi odborniki najresneje trudil, da bi iz-gladil osebna in klubaška nesoglasja. ki so se med funkcionarji našega boksarskega športa že močna zaostrila.
Debro zamišljeni dnevni red plenuma. ki naj bi obsegal poročila o delu :n stanju boksa v Sloveniji in razpravo o načinu tekmovanja
v slovenski in slovensko-hrvatski ligi ter določil koledar mednarod-n.h nastopov za prihodnje leto. se je žal v prvi polovici že skoro izrodil v osebno razračunavanje med nekaterim: funkcionarji. Po daljši, delno celo ostri kritiki, je plenum sklenil, da se iz vrst funkcionarjev odstranijo Sapec, Remic in Grošelj, ki s svojim zaviranjem dela in športnika nevrednim vedenjem prav gotovo ne morejo biti vzgled mladini, ki se
ftov rek©!»«S Sliasate
V HEVATSX0-SL0VENSKI LIGI
rta II
T*
vrhom
Tud: hrvatsko-slovenska liga je včeraj dospela do VII. kol2, tako da manjkata do zaključka jesenskega dela samo še dve. Rezultati skoraj miso presenetljivi, saj so prišli do novih točk večji del favoriti. med «njimi tudi slovenska udeleženca Odred im Branik, ki rešujeta zdaj žc čast slovenskega nogometa v tej konkurenci. Njuno tretje im četrto mesto obeta najboljše, žal pa sta Železničar in Rudar hkrati ostala prav na koncu lestvice. V vodstvu je Proleter iz Osijeka.
LESTVICA
Proleter
Te kstila c
Odred
Branik
Kvarner
Šibenik
Slavlja
Me talce
Železničar
Rudar
1 1
2 1 0 2 1 2 2 2 2 3 2 3 2 4 2 4 0 6
1S:8 11 lß:5 10 1G:7 12:9 9:5 11:17 9:15 7:11 6:13 7:20
10
9
8
6
6
4
4
2
Odred : Šibenik 4 :0 (3 : 0)
Ljubljana. 9. nov. Navzlic visoki zmag: moštvo Odreda tudi danes ni zadovoljilo gledalcev s svojo igro. ki je bila lepa le prvih 15 minut, ko si je pri stanju 3:0 že zagotovilo zmago. Nato je prišla spet do izraza stara pesem: ne-borbenost posameznikov in netočno podajanje žoge. pri čemer si človek ni mogel znebiti vtisa, da večina napadalcev nima več volje za dosego še lepšega rezultata. Tudi do nedavna prodorni in hitri Beicer je zelo popustil, tako aa ga skoraj ni več prepoznati. Kumar prav tako ne igra več tako kot včasih, pa čeprav je v zadnjem delu igre vprizoril nekaj nevarnih solo prodorov. Hočevarju bi po vsej verjetnosti bolj ustrezala* v’oga krila. Edini Odredov napadalec, ki zasluži vso pohvalo, je Toplak, vendar pa v takem okolju tud: ne more priti do popolne veljave.
Gostje se v začetku niso znašli, toda pozneje so zaradi vidnega popuščanja domačinov le uredili svote vrste in bili po odmoru nekaj časa celo v terenski premoč:. V njihovih vrstah sta bila dobra edinole napadalec Tedling in vratar Aras. kni je pokazal svoje sposobnost:	šele v drugem
polčasu. Dobra Odredova obramba in neodločnost napadalcev Šibenika pa sta prispevali da je mreža Ljubljančanov ostala nedotaknjena. Pred približno 3000 gledalci j? dobro sodil Makovec iz Ljubljane, ki ni črnel težke naloge.
Branik : Železničar
2:1 (1:1)
Maribor. 9. nov. V sedmem kelu hrvatsko-siovenske lige sta se da-
nes na stadionu v Ljudskem vrtu srečala mariborski Branik in ljubljanski Železničar. Po obojestransko l^p: in hitri igri so domačini pospravili obe točki.
Moštvo Železničarja je svojo premoč v začetku igre potrdilo tudi z doseženim golom v sedmi minuti. Ta uspeh gostov se je še nekaj časa odražal v nepovezani igra Branikove ena j sto rice, ki pa je potem polagoma le uredila svoje vrste in začela vedno bolj pritiskati na nasprotnikova vrata. V 35. minuti je uspelo Plazniku izenačiti.
Po odmoru sta se obe moštvi močno trudili, da bi dosegli vodstvo. toda žoga na nobeni strani nikakor n: hotela v mrežo. Sele v 66. minuti se je Winterhalterju posrečilo, da je zabil drugi gol za svoje in s tem postavil tudi končni rezultat tekme.
Moštvi sta zaigrali lepo in borbeno in sta s svojo igro zadovoljili okoli 2000 gledalcev. Tekmo je sodil v vsestransko zadovoljstvo Damiani iz Zagreba.
Tekstilne : Eudar 4:0 (2:0)
Varaždin. 9. novembra. Pred rribližno 1000 gledalci ie danes na idealnem terenu za igro moštvo domačega Tekstilca zmagalo nad Rndariem iz Trboveli s 4:0 (2:01. Doseženi rezultat ustreza noteku igre. Naiboliši igralci v Tekstilcu so bili Roža. Borovec in Con. medtem ko so od gostov naiboli uaaiali Hladnik. Flori-
ianc in Blatnik. Gole so dali Cod 2. ter Krleža in Hranilovič.
Kvarner : Slavija 1:1 (0:0)
Reka. 9. novembra. Na igrišču na Kantridi ie danes v orven-stveni tekmi domaći Kvarner do mladni in raztrgani igri prepustil gostom iz Karlovca dragoceno točko. Slaviia ie neodločeni izid DODolnoma zaslužila. Za domače ie bil z golom uspešen Lokošek. za goste na Posavec. Tekmo ie sodil liublianski sodnik Janežič, ki ca ie grešil v škodo obeh moštev.
Proleter Dletalac 2:1 (1:0)
Zagreb. 9. novembra. Vodeči Proleter iz Osiieka ie danes na igrišču v Zagrebu v srečanju z domačim Metalcem zasluženo odnesel obe točki. Gostie iz Osiieka so bili ves čas igre v lahki terenski premoči. V vodstvo so prišli v 30. minuti no zaslugi Runnika. ki ie z ostrim udarcem iz nricližno 16 m daliave zadel v mrežo, in sicer zaradi tega. ker ie žoga SDotoma zadela enega domačih igralcev in spremenila smer ter ukanila sicer dobrega vrataria. Drugi gol ie zabil isti igralec v 28. minuti drugega nolčasa iz gneče. Štiri minute pred koncem igre ie Metalac do Pilku dosegel svoi častni zgoditek.
Gledalcev ie bilo okrog 2000, sodil ie Bačun.
.Na mednarodnem tekmovanju ki je bilo prirejeno v proslavo’ 40-letnice obstoja plavalnega kluba v Gadnu, so sodelovali plavalci -m plavalke iz Holandije. Francije. Zahodne Nemčije in Jugoslavije v waterpolo turnirju pa prvak Zahodne Nemčije Duisburg, prvak Francije xurkqen. Mornar iz Splita in domači klub. V plavanju so bili doseženi tile rezultati:
MOŠKI — 200 m hrbtno: Bo-
zon (Fr) 2:29,0, Wen (Hol) 2:32.6. Skanata (M) 2:35,0 (nov jugoslovanski rekord — prejšnji 2:38,4-; 100 m prsno: Klein (ZN) 1:08.2, Wris (Hol) 1:16.4) 409 m prosto: Tie (Hol) 4:54,4. Lom-baert (Bel) 5:20,8: ZENSKE — 4C9 m prosto:	Wielema (Hol)
5:26,2. Piters (Bel) 5:31,4: 200 m prsno: Garritsen (Hol) 2:59.9, Mangelschots 3:05.0: 100 m hrbtno:	Wielema	1:14,5, Rubineh
(Hol) 1:17.7.
V waterpolo tekmi ie Mornar premagal Turkoena ll:2 W:l), Gand pa Duisburga 8:4. Jutri bo-
do igrali Duisburg : Turkoen in Gand : Mornar.
PLAVALCI SPLITSKEGA
JADRANA V AUGSBURGU
Plavalci splitskega Jadrana so se na gostovanju no Zahodni Nemčiji včeraj zvečer nomerili v Augsburgu z istoimenskim moštvom. Rezultati so tile:
100 vardov prosto: Kleindienst (Augsburg) 56.0. Roje (Jadran) 56,1, Matulič (J) 56.4: 2G0 var-dcv prsno:	Bautz	(A)	2:31.2.
Kučar	(J)	2:34,2;	109	vardov
hrbtno:	Bakašun (J)	1:07.8.
Baier (A) 1:07.8: 6X59 vardov prosto: Jadran 2:29.8. Augsburg 2:34,2:	ženske —	109	vardov
presto: Varga (J) 1:08.5. Weiser (A)	1:14,8:	199 vardov prsno:
Mater	(A)	1:24.7.	Didič (J)
1:27. 2.
V waterpolo tekmi je Jadran premagal moštvo Augsburga z rezultatom 14:1. Gola so dali Giovaneli 6. Brainovič 4. Roje 3 in Cipci ter Bakašun (avtogol).
Koroška srasišarska podsvesa
Sloveni Gradec. 9 nov. 'V c0-boto zvečer ie bila v Ravnah ustanovljena koroška smučarska podzveza. Ustanovnega občnega zbora so. se udeležili številni delegati iz Mežiške doline in V uzenice, Smučarsko zvezo Slovenije pa je zastopal tov. Lovšin.
Zborovanje je poteklo zelo živahno in mnogo obetajoče, saj ie občni zbor sprejel celo vrsto sklepov za množično razširitev smučarskega športa v tem delu Slovenije. Med drugim so sklenili zastaviti vse sile, da bodo v letošnji sezoni tudi v kčTro-ških krajih organizirani tečaji za alpske in klasične discipline in dali duška ^elji. da bi dobili za učitelja naša znana mojstra Karla Klančnika in Muleja. Podzveza bo v najkrajšem času navezala tudi stike z zamejskimi smučarskimi središči ter povabila prve udeležence na velike prireditve v Orni že v letošnji sezonL
Za predsednika novoustanovljene smučarske podzveze za Koroško ie bil izvoljen tovariš Gregor Klančnik za tajnika pa Martin Briški. Članstvo, ki ga je zdaj okrog 300. se še vedno pripravlja.
udejstvuje v našem boksarskem
športu.
Do skupščine ima zveze še dobra dva meseca časa. da uredi vsa tista vprašanja, ki jih je plenum s svojim zdravim delom delegatov samokritično nakaze! kot nujna za rešitev. Upravičeno se lahko človek čudi nerazumljivim osebnim ambicijam sicer redkih funkcionarjev. ki jim je, kakor je videti, več do klubaške in osebne slave kot do procvita te športne panoge. Z užaljeno nekritičnostjo seveda na plenumu niso uspeli in je na vso srečo prevladal razum treznih športnikov, k: želijo tudi mladino v boksu vzgojiti v dostojne in poštene borce.
V razpravi o ustanovitvi hrvatsko-siovenske boks lige se je izkazalo, da sta pravzaprav kvalitetno ustrezajoča le oba mariborska kluba Branik in Železničar, vendar so priključili še Odred v sedmorico, kjer bodo na hrvatska strani udeleženi Jedinstvo iz Zacrcba, Reka. Pula in Osijek. Važnejše pa bo vsekakor dati čim večjega poudarka slovenski ligi in iskanju nove zdrave še nepokvarjene mladine. ki jo je treba vključit: v boks preko rednega treninga do tekmovalnega rings, ne p«a preko gostilniškega popivanja.
Vkljub malemu številu boks klubov pri nas in kot že rečeno šibki kvaliteti, pa vendarle kar trije vodilni klubi želijo v prihodnjem letu vsa.^ no tokrat v Italijo in enkrat na Kr. * •» na mednarodna srečanja, t	bodo raz-
mere v slovenskem boksu pozdravile. verjetno tudi Zveza športov ne bo temu nasprotovala, sicer bo pa važnejše najprej pozdraviti rano doma. da se ne bomo hodili kazat ven s športno nevzgojo.
Večurni kritični razgovori plenuma so. upamo, vendarle rodili uspeh v tem. da se bo vodstvo Zveze vsaj do skupščine temeljiteje prijelo svojih nalog, ki so bile med letom v mnogočem zanemarjene. kar so pokazala tudi skromna, celo pomanjkljiva odborniška poročila.
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V NAMIZNEM TENISU
Harangozo, Gabrič. Bergman In Roothoft v polfinalu
Beograd, 9. novembra. Na mednarodnem tekmovanju za prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu v Beogradu je prišlo do novega presenečenja. V tekmovanju moških parov sta Vogrinc in Ca-fiero (Francija) premagala v polfinalu svetovna prvaka Bergmana in Leacha ter se plasirala v finale, v katerem se bosta srečala s parom Harangozo-Dolinar.
Francoz Roothoft je četrti polfinalist tekmovanja posameznikv.
im Železničar prvaka
F JESENSKEM DELU NOGOMETNEGA PRVENSTVA SLOVENIJE
V obeh skupinah sloveciske lige je bil včeraj prveastvecii spored popoln. Kljub nekaterim presenečenjem pa se vrstni red v vrhovih obeh tabel ni bistveno spremenil, čeprav je vodilni Korotan pustil eno točko na Jesenicah in je mariborski Železničar dobil v svojo mrežo kar štiri gole, ki pa jih je «nadomestil s šestimi na račun svojega včerajšnjega nasprotnika. Nedeljskih izidov bodo vsekakor najbolj veseli v Izoli. Zagorju in Postojni pa tudi Celjani in Len-davč3ni so se to pot uspešno rešili svojih tekmecev.
Gregorčič : Korotan 1:1 (0:0)
Jesenice. 9. nov. — V današnji prvenstveni tekmi je uspelo Gregorčiču odvzeti Korotanu eno
Neuspeh miadiDcev Krima pred drž. sjr^eostvom v odhodki
ILIRIJA : KRIM 3:2 (16:14. 5:15,
15:11. 11:15. 15:13)
Ljubljana. 9. nov. V Domu Ilirije sta se danes v prijateljski tekmi sestali moštvi Ilirije in Krima, kar je b.la zadnja preizkušnja Krimovih mladincev preo odhodom na državno prvenstvo v Zagreb. Tesen rezultat kaže. da je bilo vprašanje zmage odprto do konca. Moštvi sle se na vso moč trudili, da bi dobro :aigrali vendar lahko trdimo, da znajo več, kakor smo videli. Nasprotnika sta imele nekaj prav dobrih tolkačev in tudi v polju ni bilo izrazito slabih mest. kar daje upanje, da bomo med mladinci našli dostojne naslednike starejši
gardi. V petem nizu je bila igra najzanimivejša. — Kljub vodstvu Krima je niz zaradi nervoze nasprotnikov odločila v svojo korist Ilirija. V moštvu Krima je dal nadpovprečno igro Bulc, pri Iliriji pa se je odlikoval Braun.
Na prvenstvu v Zagrebu bodo poleg slovenskega predstavnika Krima sodelovali še Mladost iz Zagreba m Partizan iz Beograda.
Letošnja prvenstvena sezona je pri kraju, vendar imajo odbojkarji na sporedu še več tekem, med njimi pokalni turnir za ženske v Mariboru, medmestno tekmo moških Maribor : Ljubljana in srečanje slovenske in srbske reprezentance, kar obeta še nekaj lepih iger.
točko. Kranjčani so se pokozali kot surovo moštvo, hkrati pa so njihovi igralci stalno ugovarjali sodnikovim odločitvam, v čemer se je posebno »odlikoval« srednji napadalec Božič. Tekma, ki jo je gledalo okrog 1000 gledalcev, je bila tipično prvenstvena borba na točke, v kateri je Gregorčič zapravil priložnost za prevzem vodstva že v 20. minuti prvega polčasa, ko je zastreljal enajstmetrovko. Partija je do odmora ostala brez gola. Po zopetnem pričetku so vodilni gol dosegli Kranjčani v 20. minuti po Božiču, ki pa ga je 10 minut pozneje izenačil Hafner. Sodil je Zajec iz Ljubljane odlično.
Po končani tekmi je prišlo do neljubega incidenta, ki ga je povzročil eden kranjskih gledalcev s tem, da se je dejansko lotil jeseniškega igralca, vendar je rediteljski zbor na igrišču uspešno preprečil vse nadaljnje razburjenje zaradi tega.
*
Medtem ko smo gornje poročilo prejeli od našega jeseniškega dopisnika, nam je kranjski doposnik o tej tekmi sporočil nekatere podrobnosti. ki mečejo na potek nekoliko drugačno luč. Med drugim pravi:
Igra je bila od vsega začetka ostra in je zlasti v drugem polčasu prestopila mejo dopustne igre. Velik del krivde za to zadene tudi sodnika Zajca iz Ljubljane, k: je bil predvsem premalo odločen ter m znal zavreti takih nastopov. Prav gotovo je premilo kaznoval dva ' prekrška, in sicer nalet Brezarja I. na Šprajca in pa udarec s pestjo Hafnerja na Kranjčana Majceta. zaradi katerih bi bila morala oba krivca zapustiti igrišče. Rezultat tekme je realen, toda resnici na ljubo je treba ugotoviti, da so imeli Kranj-
čani več priložnosti za dosego golov Publika, najsi bo domača ali kranjska, je v tej tekmi kršila meje bodrenja za svoje ljubljence.
Izola : Sloga 7:1 (3:0)
Ljubi jama, 9. nov. Na igrišču ob Poljanski cesti sta se danes v prvenstveni tekmi slovenske lige srečala domača Sloga in enajsterica Izole. Gostje so si zasluženo priborili visoko zmago, saj so bili tehnično boljši, hitrejši in odločnejši pred golom. Pretežni del tekme so imeli pobudo v svojih rokah, pri čemer so s smotrnimi kombinacijami hitro osvajali teren in svoje napade zaključevali s streli na gol. od katerih jih js 7 našlo pot v mrežo. Vodstvo so si zagotovili že v- prvih minutah igre in razliko v kratkem povišali na 3:0. V prvem polčasu se je moštvo Sloge vztrajno upiralo gostom in bi po prikazani igri zaslužilo vsaj častni gol. do katerega pa so prišli šele po odmoru iz kazenskega strela, medtem ko so Izolani še štirikrat spravili žogo v mrežo.
Proti pričakovanju je moral Krim poražen zapustiti igrišče. Domače moštvo si je ne glede na to, da je moralo nastopiti oslabljeno, z borbeno in požrvovalno igro priborilo obe točki in s tem potrdilo, da je vreden član slovenske lige. Tekma se je končala v redu. sodil pa jo je Gvardjančič.
Postojna : Železničar 3:2
VZHODNA SKUPINA
Železničar Kladivar Aluminij
Mura Nafta Drava Kovinar St. Kovinar M.
33:7 13 36:10 12 27:14 9 28:23 7
19:11	6
11:38 4 6:38 2 4:23 1
ZAHODNA SKUPINA
Korotan
Krim
Izola
Postojna
Železničar
Sloga
Proletarec
Gre-gorčič
32:9 10 16:10 9 19:9 11:15 17:15 12:19 8:24 4:13
(Odložena tekma Gregorčič : Železničar bo odigrana prihodnjo nedeijo.)
Proletarec : Krim 3:1 (1:1)
Zagorje, 9. nov. K današnji tekmi z ljubljanskim Krimom se je na igrišču Proletarca zbralo rekordno število 1500 gledalcev.
(Odložena tekma Kovinar Št. Nafta bo odigrana prihodnjo nedeljo.)
Železničar M. : Mura 6 :4 (2:3)
Maribor, 9. nov. Pred nekaj več kakor 500 gledalci je domač: Železničar odigra.1 danes svojo prvenstveno tekmo na lastnem igrišču s soboško Muro. Medtem ko je imela Mura nekaj več od igre v prvi polovici, je po odmoru vidno popusrla in morala zato oddati obe točki domačinom, ki so si tako še bolj utrdili svoj položaj na vrhu tabele. Tekma je bila ves čas živahna in prijetna za ogled. Sodil je Orel iz Celja.
Kovinar M. : Kovinar Štore 1:2 (1:2)
Drava : Kladivar 0:8 Nafta : Aluminij 2:1
Danes je premagal Dolinarja 3:2 (10:21. 21:14. 13:21. 22:20 in 21:15). Dolinar je bil v tem dvoboju zelo blizu zmage. V četrtem nizu je vodil že 17:10.
Rezultati: moški pari (polfinale): Roža-3aj:č : L j. Djordjevi č-3cri-savljevič 3:2. Bergman-Leach : V. Djordjevič-Takači 3:0, Karaneczo-Dolinsr : Roža-Bajič 3:2. Vogrinc-Cafiero in Bergman-Leach 3:2; mešani pari: Csfierc-Pritzi : G:u-jič-Vrz:č 3:0. O. Leach-Diana Row : V Djordjevič-Bogataj 3:0, Karan-gozo-Wertl : Markovič-Urek 3:1, Gabrič-Govič : Krs-sIč-V: bavac 5:0, Cafieio-Pritz:	: Gabrič-čovič 3:1,
Bergman-R. Row : Takač'-Pogačar 3:0, Leach-D. Row : Roža-Harmat 3:1, Harangozc-Wertl : Grbn-Kalef 3:0. Bergman-R. Row : Amouretti-D. Nikolič 3:0; V polfinalu je Bergman s svojo partnerko premagal Harangoza in Wertlovo 3:1. par Leach, D. Row pa je premagal Ca-fiera in Pritzijevo 3:0
V	finalu ženskih parov se besta srečali sestri Row z Avstrijkama Pritzi in Wertl. ki s‘a v polfinalu premagali par Bulat-Holz 3:0.
Diana Row je premagala v polfinalu Harm a tov o 3:0, R. Row pa Avstrijko Wertl 3:2.
V	doseda.i najlepžč igri je Gabrič v četrtfinalu premagal bivšega svetovnega prvaka Aneleža Lra-Cha 3:1 (21:16. 11:21. 21:18. 21:16) in s tem dosegel svoj doslej naivečji uspeh. S to zmago je Gabrič r riše! v polfinale, v katerem se bo srečal s Harangozom.
V	drugi četrtfinalni igri je Bergman premagal Vorinca 5:0. Potemtakem so se za polfinale plasirali Bergman, Harangozo, Gabrič in Roothoft.
Sinoči je ženska reprezentanca Anglije premagala Jugoslavijo 3:0.
Nemčija : Švica 5:1
Augsburg, 9 nov. Pred 65.000 gledalci je bila danes v deževnem in deloma snežnem vremenu odigrana meddržavna tekma med Švico in Nemčijo, k: so jo Nemci z visokim rezultatom 5:1 (2:0) odločili v svojo korist. Nemška reprezentanca je igraia kakor prerojena, teko da so Švicarji le s težavo šele v drugem polčasu zabil: svoj častni gol. Tekmo je sodil italijanski sodnik Oriandini
Tudi srečanje B reprezentanc, ki sta igrali v Baslu, se je končalo z zmago Nemčije 2:0 (1:0).
*
Hokejski klub na travi Maraton iz Zagreba je na gostovanju v Avstriji igral z dunajskim klubom Wat-Ottakring. Tekma se je končala neodločeno 3:3 (2:2).
JOHN STEINBECK	34
Negotova bit ha
Mac je prihitel okrog vogala pakirnice. Zagledal je Jima in pritekel k njemu. »Kaj pa je? Stopi malo sem na stran.« Množica resnih, tihih ljudi se je začela pomikati za nosilnico. Tisti, ki so prišli na novo, so zvedeli: »Lestev. Stara lestev.« Večji del je šel pred Macom in Jimom.
»Kaj se je zgodilo? Hitro mi povej. Delati moramo, dokler so še v ognju.«
»Stari Dan je dobil svoje. Pričel se je bahati, kako da je močan. Zlomilo se mu je nekaj prečnic v lestvi in padel je na hrbet. Pravi, da si je zlomil kolk.«
»No, zgodilo se je pač,« je dejal Mac. »Nekako pričakoval sem to. Ni treba kdo ve kaj, kadar so ljudje tako razpoloženi. Vse jim pride prav. Stari nergač je bil torej le nekaj vreden.«
»Kako vreden?« je vprašal Jim.
»Seveda. Z njim se je pričelo. Zdaj ga lahko uporabimo.« Hitro sta odšla za množico. Prah, ki ga je dvigalo mnogo nog, je napolnii zrak in se spremenil v počasi premikajočo se rjavo meglo. Daleč iz mesta so se slišali udarci lokomotive, s katero so sestavljali vlak. Ob robeh množice so tekale ženske. Možje pa so bili tihi in so se počasi premikali za nosilnico proti barakam.
»Pohiti, Jim!« je zaklical Mac. »Hiteti morava.«
»Kam pa greva?«
»Najprej morava poiskati Londona in mu povedati, kaj naj
stori; potem morava odposlati telegram; čimprej bi tudi rad obiskal Alovega očeta. Poglej, tamle je London.«
»Hej, London!« Mac je začel teči, Jim pa jo je ucvrl za njim. »Sprožilo se je, London,« je brez sape dejal Mac. »Tisti stari Dan je padel z drevesa. Zdaj se je začelo.«
»No, saj to smo tudi hoteli, ali ne?« je rekel London. Snel je klobuk in se popraskal po pleši.
»Hudiča smo hoteli,« je vpadel Mac. »Ponoreli bodo, če ne prevzamemo vodstva. Poglej, tam gre tvoj suhi prijatelj. Pokliči ga.«
London je dvignil roke k ustom: »Sam!« je zavpil.
Jim se je domislil, da je bil to tisti človek, ki je sedel pri tabornem ognju v grmovju. »Poslušaj, London, in ti tudi, Sam,« je rekel Mac. »Povedal vama bom vse na hitro, ker moram brž oditi. Delavci bodo vsak hip podivjali. Stopi tja, Sam, in jim reci, naj skličejo zborovanje. Potem imenujte kandidata za predsednika, in sicer Londona. Izvolili ga bodo, brez skrbi. Zdaj bi storili, kar koli jim porečeš. To je vse, kar boš naredil ti, Sam.« Mac je pobral prgišče zemlje in ga zmlel med dlanmi. Z nogami je brcal grude zemlje. »Poslušaj, London. Kakor hitro boš predsednik, jim povej, da moramo imeti red. Potem jim prečitaj seznam, na katerem bo kakih deset delavcev, in jim reci, naj te ljudi izvolijo v komite, ki bo vso stvar vodil. Si razumel?«
»Seveda razumem.«
»Poslušaj- Takole raoraš napraviti. Če hočeš, da bodo kaj izglasovali, moraš vprašati: ,Ali hočete storiti to?’ Če pa hočeš, da z glasovanjem nekaj odklonijo, jim samo reci: ,Saj tega nočete, ali ne?’ In vsi bodo glasovali ,ne’. Toda glasovati morajo za vse, vse, razumeš. Saj so pripravljeni glasovati.«
Pogledali so na množico pri barakah. Možje so bili še vedno tiho, a premikali so se sem in tja. Niti eden ni dolgo stal na enem mestu; mahali so z rokami, obraze pa so imeli mirne, kakor bi spali.
»Kam pa pojdeta vidva sedaj?« je vprašal London.
»Vprašat greva glede prostora za nas, ko bomo pričeli stavkati. Za tisto majhno kmetijo gre. Še nekaj. Izberi nekaj najbolj vnetih in jih pošlji v sosednje sadovnjake. Izberi tiste, ki so že doslej največ govorili. Ali si zdaj pripravljen?«
»Pripravljen,« je rekel London.
»Ali bi nama posodil svojega Forda? Precej dolgo pot imava.«
»Seveda. Le vzemita ga, če znata ravnati z njim. Ima svoje muhe.«
Mac se je obrnil k Samu. »Prav, zdaj pa pojdi tja. Stopi na vzvišen prostor in zavpij: ,Fantje, zborovanje bi morali imeti’. Potem pa zavpij: ,Jaz predlagam za predsednika Londona’. Pojdi, Sam. Pridi, Jim.«
Sam je odhitel proti barakam, London pa je počasi šel za njim. Mac in Jim sta zavila okoli barak in se napotila k staremu Fordu. »Vstopi, Jim. Ti boš šofiral.« Z druge strani poslopja se je slišalo glasno govorjenje. Jim je obrnil ključ in pritisnil na vžigalni vzvod. Električne iskre so prasketale kot mlade klopotače. Mac je obrnil ročaj, sestal in ga spet zavrtel. Z druge strani se je že spet oglasilo kriča.ije. Mac je še enkrat pritisnil z vso močjo. Stroj je vžgal in ropot je zaglušil vpitje delavcev. Mac je planil v avtomobil in vzkliknil: »No, mislim, da je London naš novi predsednik. Poženi.«