Poštnina plačana ▼ Leto LXXL, št. 237a LJubljana, petek tU oktobra I93S Cena Din 1#— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznika. — inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, vec$ inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo* UREDNIŠTVO IN UPRA VN1ATVO LJUBLJANA. finafljeva ulica ste*. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 81-24, 81-25 in 81-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmavcrjeva unca 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna nranilnica v Ljubljani st. 10351 Preorientacija csl. zunanje politike: ČSR odpoveduje stara zavezništva Včeraj je odpovedala pakt z Rusijo, danes bo sledila odpoved pakta m Francijo, nato pa bo najbrže izstopila tudi iz Društva narodov — Zveze z Malo antanto bodo zaenkrat ostale ie nespremenjene BIM, 21. okt. p. Po vesteh iz Varšave je češkoslovaški poslanik v Moskvi včeraj izročil namestniku ruskega komisarja za zunanje zadeve noto, v kateri češkoslovaška vlada odpoveduje pogodbo o medsebojni pomoči, sklenjeni 16. maja 1935 med Češkoslovaško in Rusijo. O tem je bil izdan komunike, ki pravi, da so izpremembe političnega in teritorialnega značaja prisilile češkoslovaško vlado, da opusti dosedanjo orientacijo svoje zunanje politike. V praških političnih krogih zatrjujejo, da bo ČSR iz istih razlogov odpovedala tudi pakt s Francijo, ker se je v najbolj kritičnem trenutku, ko bi bila ČSR resnično potrebna pomoč Francije, izkazal brez vrednosti. V novem položaju ČSR pa je itak postal brezpredmeten. Kakšno stališče bo ČSR zavzela glede svojega zavezništva v Mali antanti, zaenkrat še ni znano. V praških političnih krogih so v tem pogledu deljenega mnenja. Prevladuje pa prepričanje, da pakt | Male antante, — vsaj zaenkrat — ne ovira preorientacije čsl. zunanje politike. Odprto je tudi še vprašanje odnoša-jev ČSR do Društva narodov. Tudi v tem pogledu še ni nikake odločitve in to vprašanje zaenkrat še ni pereče. Po diplomatskih razgovorih pogajanja na novi osnovi ČSR pripravlja nove predloge za nadaljevanje pogajanj z Madžarsko PRAGA, 21. okt p. Diplomatska borba se v poslednjem trenutku vendarle doseg-za določitev definitivne meje češkoslova- | la skupna meja med Poljsko in Madžarske republike je dosegla svoj višek Poga- sko. niso uspela. Gospodarski položaj Češkoslovaške PRAGA, 21. okt. AA. Ha vas: Upravni odbor češke industrijske zbornice, se je včeraj popoldne sestal na seji, na kateri je predsednik Jaroslav Preis poročal o splošnem položaju. Na seji je bila ugotovljena potreba, da se izvrši uspešna revizija češkoslovaških odnosajev z ostalimi državami, zlasti z Nemčijo. Na podlagi statističnih podatkov, je ugotovljeno, da češkoslovaška po odcepitvi sudetskih krajev ni čisto poljedelska država, in da je prejšnje ravnotežje med poljedelstvom in industrijo v glavnem ostalo nespremenjeno. Zato je potrebno, da država obdrži vsa industrij ska podjetja, da bi lahko z njimi preskrbovala prebivalstvo. Pisemska cenzura v ČSR PRAGA, 21. okt. e. Minister pošte in brzojava je izdal naslednjo okrožnico: Izredni dogodki so zahtevali izvestne varnostne ukrepe. Vse poštne pošiljke so podvržene cenzuri in sicer za to, da se ne bi izdajale vojaške in državne tajnosti in da se ne bi pošiljali predmeti, ki bi služili proti javni varnosti in redu v državi. Cenzurirajo se tudi vsa pisma iz inozemstva. Poslana morajo biti odprta in morajo biti pisana v češcini, slovaščini, maloru-ščini, bolgarščini, poljščini, srbohrvaščini, ruščini, nemščini, rumunščini, angleščini, španščini in italijanščini. Stenografija in drugi znaki ter šifre so prepovedane. Pisma morajo biti pisana čitljivo in običajno fran ki ran a. Ravno tako se pisma ne smejo prilagati pošiljkam, a na poštne nakaznice se ne sme ničesar napisati. Dr. BeneS obolel PRAGA, 21. okt. AA Štefani: Doznava se, da je bilo zdravje bivšega predsednika republike dr. Beneša v zadnjem času zelo zrahljano in da je zaradi tega za sedaj odložil svoj odhod v inozemstvo. janja za meje med Madžarsko in Slovaško oziroma med Madžarsko in Podkarpatsko Rusijo so d o vedla do velikega razmaha diplomatske aktivnosti, ki se je pokazala zlasti z obiskom poljskega zunanjega ministra Becka v Rumuniji, slovaških in pod-karpatsikih delegatov pod vodstvom dr Tisa v Monakovu, slovaškega voditelja Sidor-ja v Varšavi, načelnka poliskega zunanjega ministrstva v Budimpešti in mnogih drusih diplomatskih korakov. Ob priliki včerajšnjega posvetovanja dr. Tisa in zunanjega ministra Chwalkowske-ga je bila določena nova osnova za podajan ia z Madžarsko, ki določa nove teritorialne koncesije Madžarski v nasprotju z onimi, ki so jih ponujali v Komarnu. Istočasno je bil po direkhvh razgovorih med Rimom in Berlinom definitivno sklenjen načelen sporazum o načinu razmeiitve med Madžarsko in Češkoslovaško. Prizadevanja poliske vlade, ki so jih podpirali kakor je vse kazalo, nekaj časa tudi v Rimu, da bi Prevladalo je etnografsko načelo nasprotno z vsemi poizkusi, da se prekrši iz raznih strateških in političnih razlogov. Uspeh vseh teh razgovorov je ta, da bodo v na.ikraišem času obnovljena pogajanja med češkoslovaško In madžarsko delegacijo, in da bodo teritorialne koncesije, k! jih bo ponndUa ČSR brfkone dovedle do sporazuma. Madžari ne bodo dobili niti Bratislave, niti Nitre in niti TJ^horoda. dede Košic pa položaj Se ni raz.iasn.ien. Verjetno je, da bo tu izvršen plebiscit, ali na da bodo sinvaki v nadomestilo za Košice odstopili Madžarom kake dni« kraje. V vsakem primeru pa se pričakuje, da bo to vprašanje v naikrajšem času rešeno in da bo Slovaška dobila po enomesečnih peri-pitiiah definitivne meje Kakor zatrjujeio, ie nemški zunanii minister Rihhenrrop ob-liuhii zastopnikom Slovaške in Podkaroat-ske Fnsiie. da morejo v sporu z Madžarsko računati na podporo Nemci i e. Kako izgleda madžarska statistika Spomenici slovaške ia podkarpatske vlade dokazujeta neupravičenost madžarskih žalitev BRATISLAVA, 21. okt. br. Pri diplomatskih pogajanjih zadnjih dni je slovaška vlada predložila številne dokumente, ki opravičujejo nieno stališče. Med temi dokumenti je posebno značilen dokument o madžarskem ljudskem štetju iz leta 1910, na katero opirajo Madžari svoje zahteve. V zvezi s tem je slovaška vlada obširno obrazložila, kako so baš v tej dobi madža-rizirali Slovake. Po madžarski statistiki so se Madžari na Slovaškem od leta 1900 do 1910 pomnožili devetkrat h treie kakor Slovaki. Slovaška vlada je zbrala vse podatke, ki jasno kažejo, kako so Madžari načrtno izvajali naseljevanje Madžarov na izpostavljenih krajih. Dokument slovaške vlade jasno dokazuje, da ljudsko štetje iz leta 1910 ne more vzdržati znanstvene kritike. Slovaka zaradi tega predlagajo, da se vzame za etnografsko osnovo ljudsko štetje iz leta 1930, ki najbolj odgovarja dejanskemu položaju. Istočasno je tudi vlada Podkarpatske Rusije predložila 32 tiskanih strani obsa-gajočo spomenico s številnimi grafikoni. Z veliko točnostjo pojasnjuje vsa vprašanja Podkarpatske Rusije in dokazuje gospodarsko povezanost posameznih predelov te pokrajine. Spomenica tudi točno navaja, kako so Madžari nasilno izvajali raz narodovanje v Podkarpatski Rusiji. V pokrajinah, ki jih reklamirajo Madžari za sebe, je komaj 44 odstotkov prebivalcev madžarske narodnosti. Kar se tiče nekaterih mest v Podkarpatski Rusiji, imajo res madžarsko večino, toda vsa okolica je slovanske narodnosti. Nadaljevanje pogajanj v Berlina? Uspeh češkoslovaške intervencije pri nemiki vladi, ki ji je zagotovila svojo podporo Tudi Francija krene na nova pota Daladier namerava razširiti svojo vlado tako, da bi dobila značaj narodne koncentracije BRATISLAVA, 21 okt. e. V dobro poučenih krogih se doznava, da so predstavniki Slovaške in Podkarpatske Rusije v Nemčiji naleteli na popolno razumevanje in podporo Ob priliki včerajšnjega sestanka z nemškim zunanjim ministrom Ribben-tropom je ta v imenu nemške vlade obljubil zastopnikom Slovaške in Podkarpatske Rusije, da lahko v sporu z Madžarsko računajo na podporo Nemčije Ribbentrop je izjavil, da je prepričan, da se sporazum lahko ustvari brez intervencije velesil in brez plebiscita. Vztrajal je na tem. da se pogajanja čim prej obnove in končajo. O sestanku v Monakovu je bilo izdano službeno obvestilo, v katerem se poudarja, da so se vršili razgovori, nanašajoči se na vprašanje ureditve madžarsko-češkoslova-ške meje in da je upati, da bodo obnovljena pogajanja z uspehom zaključena. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da bodo pogajanja že prihodnji teden obnovljena Kraj še ni določen, vendar smatrajo, da Komamo nikakor ni za to primeren kraj. Ni izključeno, da se bodo pogajanja nadaljevala v Berlinu. PARIZ, 21. okt. br. Po razgovorih, ki jih je imel Daladier včeraj s predsednikom socialno demokratske stranke Leonom Blumom in voditeljem desnice Louisom Marinom, s katerima je obravnaval vsa notranjepolitična, gospodarska, finančna in mednarodna vprašanja, zatrjujejo v poučenih krogih, da je Daladier opustil misel na razpust poslanske zbornice in na razpis novih volitev. Namesto tega se je odločil za razširjenje svoje vlade na desno in levo, tako da bi dobila značaj narodne koncentracije s širokimi pooblastili. Ta vlada naj bi rešila predvsem vse gospodarske in finančne probleme, se posvetila pospešeni izvedbi oboroževalnega načrta in določila nove smernice francoske zunanje politike. Francija se mora spričo spremenjenega položaja v Evropi docela preorijentirati in Daladier želi, da bi se to zgodilo v sporazumu in ob sodelovanju vseh vodilnih političnih skupin. .Madžari in Poljaki še ne odnehajo Brez ozira na neuspeh Becka v Romuniji bodo nadaljevan akcijo za skupno mejo Zaplemba vsega premoženja arabskih teroristov v Palestini V Jeruzalemu so zaprli 3000 Arabcev BUDIMPEŠTA, 21. okt. e. Nepričakovan odhod Becka v Rumunijo in prihod šefa njegovega kabineta Ljubickega v Budimpešto, sta pokazala, da obe državi pripisujeta vprašanju Podkarpatske Rusije glavni pomen O rezultatih obiska g Becka v Rumuniji še ni zanesljivih obvestil in tudi ni znano, ali je Beck v svojem namenu, da bi z nekaterimi koncesijami, ki jih je obljubil Rumuniji, uspel vsaj toliko, da bi Rumunija ostala nevtralna Gotovo je, da bodo rezultati misije Becka v največji meri vplivali na nadaljno Fiah'sce Poljske in Madžarske. V zvezi s tn d'plomatsko akcijo se pripisuje največji nomon bivanju grofa Ljubickeea v Budim-"^' L-ubicki je imel daljše konference s p»oH^Hn;kom vla de I m red vem in zunanjim *T-:r> <=t»-nm Ka-nyo. Budimpešto zapusti Han«. Na podlagi splošnega razpolo?*=^ n ^a se ianic0 sklepa, da se bosta poli«-^ "n madžarska akcija za skupno mejo nar^lievali ne glede na rezultat Beckovega potovanja v Rumunijo. Veliko pozornost vse madžarske javnosti je zbudil nepričakovan prihod poljskega poslanika iz Beograda Dembickega v Budimpešto. Takoj po svojem prihodu, se je Dembicki sestal z Ljubickim s katerim se je dalje časa razgovarjal. Kakor potrjujejo, je pri tej priliki podrobno poročal o stališču, ki ga zavzemajo merodajni jugo-slovenski krogi glede vprašanja Podkarpatske Rusije. Ravno tako so bile Dembic-kemu ob tej priliki dane instrukcije za njegovo nadaljno delo v jugoslovenski prestolnici Dembicki je ob 15. zapustil Budimpešto in se vrnil v Beograd Snoči je b;lo v Budimpešti veliko manifesta cijsko zborovanje, na katerem so manifestirali za skupno poljsko-madžarsko mejo Med manifestacijo so se Culi pogosti vzkliki: Dol s Češkoslovaško! Vse naše hočemo nazaj! Padali so pa tudi razni sramotilni vzkliki na velesile. LONDON, 21. okt (DNB): Snočnji večerni listi posvečajo svoje komentarje ponovno palestinskemu vprašanju in potrjujejo, da je britanski komisar v Palestini MacMichel odredil razlastitev premoženja \seh upornikov in političnih beguncev ter uničenje vse njihove premičnine. Ta ukrep je zlasti hudo prizadel velikega muftija. V zvezi z izvajanjem vojaške akcije proti teroristom so nastale velike težkoče zaradi tega, ker se je večina upornih Arabcev zatekla na dvorišče džamij, ki so jih obkolile angleške čete. Listi doznava jo, da so se angleške čete zbrale tudi pri Jaffi in Nablusu ter v drugih mestih z namenom, da pod vzamejo podobno akcijo kakor v Jeruzalemu. Po vesteh iz Jeruzalema so angleški vojaki doslej zajeli 3.000 Arabcev. Proglas Židov JERUZALEM, 21. okt. AA. Glavni odbor zionističnega kongresa je poslal vsem Zidom na svetu proglas, v katerem poudarja, da se bližajo za Zide v Palestini usodni dnevi. Proglas zato zahteva, da milijoni 2idov, ki žive po svetu, z združenimi močmi pomagajo palestinskim Zidom v nji h ovi borbi. Ata Turka se je obrnilo na bolje Po neuspeli diplomatski akciji grožnje z oboroženo intervencije BUDIMPEŠTA, 21. okt. e. Tukajšnji | Ijajo o možnosti oborožene intervencije, dobro obveščeni krogi so prepričani, da Ni izključeno, da bodo prihodnji dnevi bo Madžarska skušala v skrajnem primeru brez pogajanj s Češkoslovaško rešiti vprašanje Podkarpatske Rusije. V merodajnih krogih že živahno razprav- c d ločilni glede ureditve tega spora, utegnejo pa biti tudi odločilni za evropsko ravnovesje. ANKARA, 21. okt. w. Bolezen predsednika turške republike Kemala Ataturka je nenadoma obrnila na bolje. Preteklo noč je bolnik prebil selo mirno in ga je spanje selo okrepilo. Davi je bilo bitje tile normalno, temperatura pa je padla na 37. Bolnik se počuti subjektivno dobro in zdravniki imajo upanje, da je kriza minila. Vest o izboljšanju bolezni priljubljene** predsednika republike je izzvala vsepovsod veliko veselje. Blagodejno bombardiranje BARCELONA, 21. okt AA. Reuter: V odgovor na akcijo nacionalističnih letal, ki so obmetavala Madrid s kruhom, so re-—k,*anfik» letala včerai v bližini Burgo- sa izmeta la več ton ženskih svilenih nogavic, srajc in moških nogavic ter drugega perila, ker je znano, da v nacionalistični Španiji primanjkuje tekstilnih proizvodov. Silovit tajfun na Japonskem TOKIO, 21. okt. w. V pretesJi noči je zadela Tokio in vso okolico nova vi r m ruska katastrofa. Silovit tajfun je porušil mnogo hU, opustoŠil vso pokrajino, silni valovi razburkanega morja, ki so pljuskali preko obale, pa so izzvali pravcate poplave. V mestu te okolici je prekinjen ves promet. Uničene so tudi vse telefonske in brzojavne napeljave. Nad deset tisoč hiš je poraženih. Po dosedsnjni vesteh je katastrofa zahtevala 453 smrtnih žrtev. Mnogo ljudi ie poaresajo. Skoda sen v Večeslav VBA eden izmed voditeljev bivše SDS, in elan vodstva KDK, ki nastopi skupno z ostalimi opozicijskimi skupinami pri decembrskih volitvah z enotno listo. Opozorilo vsem volilcem Reklamacijski rok za vpis ali popravek vpisa v uradnem volilnem imenika poteče 25. t. m. Posamezne volilne skupine so otvorile v Ljubljani svoje volilne pisarne, kjer dobe njihovi pristaši ves dan vse potrebne informacije, in so jim zlasti na razpolago volilni imeniki za mesto Ljubljano. Opozicijska lista je kakor znano zastopana po dveh skupinah, to sta Ju-goslovenska nacionalna stranka, ki ima svojo volilno pisarno v Kazini, II. nadstropje, in pa Blok narodnega sporazuma. Temu bloku pripadajo bivše Hrvatska seljačka stranka, Samostojna demokratska stranka, pristaši Ace Stano-jevića (staro-radikali), Demokratska stranka Ljube Davidovića in srbski zemljoradnik! Joče Jovanovića. Pristaši te skupine imajo svojo volilno pisarno V Beethovnovi ulici št. 6, pritličje (na dvorišču). K skupni opozicijski koaliciji so pristopili tudi socialisti pod vodstvom dr. Zivka Topalovića s pridržkom, kakor ga objavlja »Delavska politika«, da pro-gramatično in taktično tvorijo popolnoma samostojno programsko skupino. Kandidati JRZ v dravski banovini Zagrebške »Novosti« poročajo, da je JRZ postavila v dravski banovbri naslednje kandidate: Ljubljana-mesto: dr. Anton Korošec in trgovec z moko Banovec, namestnika Fran Terseglav, urednik »Slovenca« in Ivan Av-senek, eventuelno obrtnik Kavka; Ljubljana-okolica: minister dr. Miha Krek in senator Fran Smodej; Kamnik: dr. Ivan Ah-čin, glavni urednik »Slovenca«; Kočevje: župnik Ivan Škulj; Logatec: kaplan Fran Gabrovšek. bivši tajnik SLS; Krško: kaplan Ivan Tomazin; Brežice: dekan Ivan Tratnik; Preval je: dr. Alojzij Kuhar, urednik »Slovenca«; Ptuj: Marko Krajne, kaplan v Kamni ci; Mari bor - levi brez: kanonik dr .Hohnjec; Dolnja Lendava: župnik Ivan Klekl; Litija: Ivan Lebinger; Laško: prof. Marko Bitenc. — Med navedenimi kandidati je 11 duhovnikov. Belgifski krali v Loiidomi LONDON, 21. okt. br. Včeraj popoldne ob 16. je prispel v London belgijski kralj Leopold v spremstvu svoje sestre italijanske prestolonaslednice. Njegov obisk je popolnoma zasebnega značaja in niso predvideni ni kaki razgovori z angleškimi državniki. Postani in ostani Član Vodnikove dražbe! Sorzna poročila. Curin, 21. oktobra. Beograd 10, Pariz 11.72, London 20445, New York 440.75, Bruselj 74.45, MIlan 23.175, Amsterdam 239.87, Berlin 170.12, Praga 15.10, Varšava 82.75, Stran 2 »SLOVENSKI NARO D«, petek, 21. oktobra 1938. fitev. 237 Vei&ar nekaj za našega kmete IzVez sadja je topet v falnmi ran*aatf — Ugo4fca vinska Utiaa Maribor, 21. oktobra. Sadna trgovina lh nakup sadja, ki sta bila radi pomanjkanja deviznih dovoljenj precej časa v zastoju, sta spet v polnetn razmahu. S pesniškega kolodvora odhaja dnevno na desetine vagonov jabolk. Po Mariboru Švigajo dan za dnem tovorni avtomobili,- polni za izvoz namenjenih iaboik. V zadnjem času ee je-cena jabol-kam zopet dvignila do 2.50 in celo 2.75 din za kg» Tako. se je cena po dvakratnem padcu na 1.50 in 1.75 ustalila na oni višini, na kateri je bila ob pričetku letošnje izvozne sezone. Ko je osrečila -elasti osrčja-- Siovonokih goric -in—krajo okoli Gornje Radgone, kjer je bila sadna letina izredno dobra. Razveseljivo Prt tem tUdI to, da nemški kupci naših jabolk ne izbirajo posebnih sort, ampak se zadovolje z mešanim blagom, četudi kažejo sevetia toreeej zanimanja za najboljše vrste našega sadja (kanadke itd.). Spričo poživi jenja izvoza naših jabolk se opaža med našimi iž-votniki sadja m sadjarji upanje, da bo do konca izvozne sezone mogoče izvoziti vae za prodajo razpoložljivo in že pripravljeno sadje ter da bo možno ustreči pričakovanju glede izvoza še zadnjih 3000 vagonov, ki pojdejo preko meje. Seveda se opažajo tudi letos računi s špekulacl- | jo, saj je precej takšnih, ki so spravili in še spravljajo velike količine izbranega sadja v skladišča, da ga bodo lahko pozneje prodajali po ugodnejših cenah. Kakor je letošnja bilanca sadnfe trgovine ter sadnega izvoza precej zadovoljiva, tako se obeta tudi našim vinogradnikom izredho ugodna kupčija z novim vinom. Naši vinogradniki že dolgo ne pomnijo tako, lepe bilance z velikimi napori in denarnimi žrtvami združenega vinogradniškega zanimanja ^..mo^t, kakor letos, ko ga prodajajo po 6 do 8 din lffer.Mariborčani si ga seveda privoščijo, saj se lahko razmeroma poceni, navžijejo nove, okusne in izredno sladke pijače. Zal pa se v vrstah okoliških vinogradnikov čujejo pritožbe radi pomanjkanja nezatrošari-njenega sladkorja za slajenje moštva, ker prihaja v poštev le za vinograde v senč-nejših in manj ugodnih legah. Tako je prineslo letošnje leto našemu obmejnemu sadjarju in vinogradniku lepo in zasluženo plačilo za trud in ogromne napore, ki ne dopuščajo našemu kmetovalcu nikakšnega odmora in oddiha. V vrstah sadjarjev in vinogradnikov se opaža optimizem ter se izraža upanje, da bodo s pomočjo vnovčenih pridelkov lahko vsaj v glavnem poplačali davščine in dolgove prejšnjih let. Trije grešniki pred mariborskim sodiščem Prijateljico je okradla v bolnici — V tuje stanovanje je Vlomil — Vlom V izložbeno okno Maribor, 21. oktobra. Pretekli mesec je bilo izvršenih v Mariboru več drznih tatvin in vlomov, ki so imeli svoj odmev danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Najprej je sedela na zatožni klopi v razpravni dvorani št. 53 42 letna brezposelna služkinja Marija Krajnčeva, doma nekje v okolici Ptuja. Obtožena je, da je 1* septembra v mariborski bolnici ukradla služkinji Kristini Perečičevi 6000 din in svileno ruto. Obtožena Krajnčeva je bila, namreč v bolnici od 15. aprila pa do 15. avgusta. Tam se je seznanila s služkinjo Kristino Perečičevo, ki je imela svojo sobo v bolnici. Kmalu sta postali dobri prijateljici ter je Kranjčeva čestokrat zahajala k Perečičevi v sobo Kmalu je tudi zvedela, da je Perečičeva varčna ženska, ki je svoje prihranke hranila v kovčegu, skritem pod posteljo. ^ Ko je bila Kranjčeva 15 avgusfa odpuščena iz bolnice, se je zatekla k svojim znancem v Mariboru, ni pa mogla dobiti službe. Ker ni imela sredstev za »privatiziranje«. se je spomnila služkinje Perečičeve v bolnici Dne 1. septembra popoldne je Kranjčeva odšla v bolnico ter se skrivaj utihotapila v sobo Kristina Perečič. Odprla je njen kovčeg ter ukradla 6 jurjev in svileno ruto. Pri tem pa je imela smolo, da so jo ljudje videli, ko je prišla iz sobe. Perečičeva je šele zvečer opazila, da je bil kovčdg odprt. Tatvino je javila policiji, ki je kaj kmalu izsledila tatico, pri kateri so pa našli samo ukradeno svileno ruto. denarja pa ne. Ugotovili pa so. da je Perečičeva tistega dne popivala po raznih gostilnah. Pri zaslišanju je Krajnčeva priznala tatvino. Dejala pa je, da je ukradla samo nekaj čez 1000 din. KrajnČevo so zaprli, ostalega denarja pa niso mogli najti. Pri temeljitem pospravljanju pa so našli pod omaro v bolnici 4 bankovce po 1000 din, ki jih je Krajnčeva očividno tam skrila. Marija Kranjc je bila obsojena na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Nato se je moral zagovarjati pred sodniki 28 letni delavec Marko Pernek iz Studencev, ki se je že delj časa klatil po Mariboru brez stalnega zaslužka. Preživljal se je večinoma z beračenjem Dne 7. septembra se je pojavil pred stanovanjem Antonije Makoterjeve v Loški ulici 8 Potrkal je na vrata, pa se ni nihče oglasil. Izvlekel je iz žepa vetrih in stanovanje odprl Prebrskal je vse predale ter iskal denar, ki ga pa ni mogel najti. Pač pa je našel v nekem predalu žensko zapestno uro. dva prstana in neke druge predmete, ki jih je vtaknil v žep ter odšel. »Obiskal« je še nekatere druge »stranke«, kjer je prosil za milodare Medtem pa je prišla Makoterjeva domov in takoj opazila, da je imela v odsotnosti nezaželen obisk V isti hiši stanujoče stranke pa so videle moškega, ki se je precej časa mudil v hiši in so bile prepričane, da ne more biti daleč In res. izsledili so ga v Tattenbachovi ulici 26 kjer so ga izročili poklicanemu stražniku. Ukradene predmete so takoj vrnili Makoterjevi. možakarja pa so odgnali v zapore tukajšnjega sodišča. Marko Pernek je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Tretji grešnik, ki je sedel danes dopoldne pred sodniki, je bil 31 letni ključavničarski pomočnik Karel Rober iz Maribora in sicer radi obtožbe državnega tožilca, da je 12. septembra med 13. in 14. uro vlomil v izložbeno okno trgovca Antona Poša v Cafovi ulici, od koder je odnesel kos blaga v vrednosti 500 din. Ro-berja so izsledili na podlagi izpovedi raznih prič. ki so ga videle, ko je odprl izložbeno okno, pa so mislile, da je uslužbenec g. Poša. Kljub temu pa Rober taji vsako krivdo. Razprava ob zaključku lista še ni bila končana. Mariborske In okoliške novice — Poročili so se te dni v Mariboru: Rudolf Veber, davčni uradnik in Marija Ber-giez, hčerka mesarja, od Spodnje Polska- ve; Vlad mir Iglic, mestni pisarniški ofi-ciai, in Ksaverija Blanc, zasebna uradnica iz Ljubljane; Franc Pernek, predilec. Pristaniška ulica 7. in Matilda Rumež, pre-dilka, Studenci; Andrej Jug, knjigovodja in Nada Zavodnik, gimnazijska abturi-jentka. Pobreška ulica 20; Ivan Orešič, elektromehanik, Resljeva cesta 7 in Marjeta Turin, sodna uradnica, Magdalenska ulica 47; Rafael Petemelj, ključavničarski pomočnik, Pobrežje in Stanislava Povšič, šiv;lja; Vinko GospOd, usnjarski pomočnik, in Veronika Siročič, delavka, oba na Po-brežjuj Edvard Rozmanr zasebni uradnik, Dušanova ulica 9 in Danica Kerhlanko, zasebna uradnica. Pobrežje; Franc Satler. mehanik in Štefanija Sušmelj, predica, oba na P obrez ju; Alojz Lebe, mizarski pomočnik, Hoče :n Frančiška Vrecl, trgovska pomočnica. Spodnje Hoče; Jožef Horvat, pomožni .strugar državnib železnic. Delavska ulica 4 in Marija Bezjak, posestniška hči, Tezno. Obilo sreče! — Kolesar v kolesarja. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici Bta trčila skupaj dva kolesarja. Pri karambolu je zadobil 24 letn: posestniški sin Ivan Hojnik precejšnje poškodbe na rokah in nogah, dočim je odnesel drugi kolesar le neznatne odrgnine. Pač sta obe kolesi močno poškodovani. — Mladina na begu. Od svojih staršev v Mežici je pobegnil 10-letni Avgust Jam-nikar. Ugotovili so, da je deček pobegnil preko meje v Nemčijo, kjer ga sedaj iSče- — Dinamo, dežnik. . . Slikar Friderik Zofko iz Reke pri Hočah je na Meljski cesti pustil svoje kolo, s katerega je neznani zlikovec odmontiral dinamo v vrednosti 180 d'n. Na Koroški cesti 74 pa je bil uradniku Belšaku Antonu ukraden nov dežnik. Belšak trpi 100 din škode. — Čigav je jopič? Pletilja Barbara Pa-celt iz Kersnikove ulice 1 je našla na Zrinj-skega trgu pleten jopič z značko V. Oddala ga je policiji, kjer čaka na lastnico. — Mrtvaški zvon. V Košakih 9 je Um H v 68. letu starost! upokojeni železniški uradnik Karo Kautzner. V Stolni lilici je umrla žena zvaničnika državnih železnic Matilda Lašičeva stara 42 let. Žalujočim naše iskreno sožalje! — Nemftka konzula v Maribora. Včeraj sta se mudija v Mariboru zagrebški in ljubljanski nemški konzul dr. Freund in dr. Bernhardt. Obiskala sta predstavnike oblasti in sicer sta se zglasila med drugim na sreskem načelstvu, pri predstojništvu mestne policije in na rotovžu. — Iz orožniške službe. Za komandirja orožniške postaje v Studencih je imenovan orožn'ški narednik Štefan Tkalčič, ki je služboval dolgo vrsto let v črni gori in Bosni. — Neizpolnjene obljube. . . Tudi letos so našim vinogradnikom obljubljali brez-trošarinski sladkor za sladkanje vinskega mošta. Vinogradniki čakajo in čakajo, sladkorja pa od nikoder. . . — Rotovške novice. Naši mestni očetje se po daljšem presledku zopet zbero k redni seji mestnega sveta v četrtek 27. t. m. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in poročila odsekov. — Mariborske kulturne novice. Drevj bo predaval div. general Vladimir Belic v Ljudski univerzi o Jugoslovanih v svetovni vojni. — Jutri bo v gledališču prenrera »Boccaccia«. -— V Kazinški dvorani pa bo jutri zvečer proslava 20-letnice Canjkar-jeve smrti s koncertnim sporedom. — Stadenške novice. Tudi pri nas imamo spiritiste. ki se ob gotovih dneh zbirajo, da kličejo dobre ln zle duhove na posvet. Kolikor poznam Studenčane pa je vse to bolj za »hec«, ker so naši studehški spl-ritisti na moč radovedni, kaj počenjajo onstran groba razne veličine kakor n: pr. bivša avstr. cesarja Franc Jožef in Kari, Bismark in celo Dollfuss. . . Dober tek! — »Bibelforšerstvo« in sanarincek. 30 dni bo sedel v gostoljubnem hotelu >Graf< krojaški mojster Ivan S., ki je pripadal tukajšnjemu > Svetilniku«, družbi raziskovalcev sv. pisma, ki je bila nedavno, kakor znano, uradno razpuščena. Sedaj pa se je zgodilo, da mu je policija pole£ znanih Rutherfortovih brošur o skorajšnjem poginu sveta in skorajšnjem prihodu Je-hove zaplenila tudi lepo količino saharinč-ka. Ko bo odsedel kazen pri Grafu, bo sledilo de 10 dni v »hotelu Hohnjec«. — Kdo je najboljši biljardlšt v Mariboru? V kavarni Jadran se vrši turnir za prvenstvo mariborskega biljardnega kluba. V skupini, Id predstavlja prvo garnituro, so bili doseženi sledeči rezultati: Ben-der—Koser 500:298. Hobacher—inž. Naj-žar 500:123, Lepej—Kos 500:362, Hobacher—Po točan 500:62, Lepej—Koser 500 proti 452, Pož—PotOčan 500:497. Hobacher —Bender 500:307, Lepej—inž. Najžar 500 proti 334. Tekmovanja se nadaljujejo. „ — Sin streljal na očeta. V Brstju je na-"Valil 191etni posestniški sin Franc Letonja med prtfHrom na 431etneg& Meta, fttr^lfcifc* terega je streljal in ga rasen tega še večkrat udattl po glavt Nezavestnega očeta so prepelfdi v bolnfll^ 1 — Dve jferoki. Pri Arena sta ie poročila znam bolfenški oskrbnik Ludvik de-tina in gdč. Frančiška Hafnerjeva. Natakar pri Orlu Mirko CerihSek se je poročil z zasebnico Josipino KrajnČevo. Obilo sreče! — Iz •vrst starouitokojencev. Staroupo-kojence opozarjamo, da je treba predložiti prijavo do 25. t. m. Zadevni fdrmularji se dobe pri postajni blagajni, oziroma v Vrbanovi ulici 12. — Terenske novice. V soboto zvečer bo v Zroharjevi gostilni na Tržaški cesti prijateljski sestanek naših strelcev, ki bodo ob priliki petletnice primerno počastili svoje najboljše nagrajene strelce, zlasti prvaka g> Ivana Siniča. — »Rlnglšpil« je postavila neka potujoča družina na'"zemljišču posestnika Muzeka iz Ptuja v Stritarjevi ulici tik__Ptujske ceste v veliko veselje dece, a v nevoljo staršev in zlasti sosedov, ki so mnenja, da bi pristojna oblast napravila največjo uslugo vsem Tezenča-nom, da take stvari prepove. V teh časih zlasti na Teznem ne potrebujemo »ringl-špila«, okrog katerega prodaja le deca zijala in pozabi na svoje čeprav majhne dolžnosti. — Zvočni kino Pobrežje. V soboto 22. X. ob 18.30 in 20.30, v nedeljo 23. t. m. ob 16., 18.30 in 20.30 pevski velefilm »Moja pesem — moje življenje«, TI si moja sreča. Največji tenor sedanjosti Benjammo Gigli. — Padec z voza. 41 letni posestnik Anton ImenŠek s šmartna je padel ž voza tako nesrečno, da si je stri levico. Prepeljali so ga v bolnico. — Tudi jabolka. V Dobrenju so ukradli posestniku Francu Lipužu večjo količino jabolk. Orožniki poizvedujejo za tatovi. — Podstrešne podgane. s podstrešja Krkleceve hiše v Slovenski ulici je odnesel nekdo razne predmete v skupni vrednosti okoli 400 din. Na podlagi izpovedb nekaterih prič so prijeli dozdevnega tatu, Ki pa zaenkrat še taji krivdo. — Znani boksač Legetti iz Filadeltije se je na potu v Monakovo ustavil v Mariboru. — 1,880.000 din bo stala velika komorna peč, ki jo bodo nabavili za mariborsko mestno plinarno, kakor smo že poročali, v okviru modernizacije omenjenega podjetja. — K sreči ni nikogar zadel. Pred neko gostilno na Aleksandrovi cesti so se čuli streli. Službujoči policijski stražnik je takoj mterveniral in ugotovil, da je streljal neki avtoizvošček, ki je bil 'zidane volje. — Zanimiv pobeg. Iz hotela v Ključavničarski ulici 2 je pobegnila mlajša ženska. Za begunko se je zanimala predvsem policija, ki jo je kmalu ujela ter nastanila pri »Grafu«. Mariborsko gledališč? Petek, 21. oktobra: zaprto Sobota, 22. oktobra, ob 20. uri: »Boccac- cio«. Premiera Nedelja, 23. oktobra, ob 15. uri: »Dva tu- cata rdečih rož«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Kar hočete«. — V opereti »Boccaccio« nastopijo: V naslovni vlogi prvič novo angažirani tenor Anatol Manoševski; v večjih partijah pa: Pietro — Grom, Scalza — Rasberger. Bea-tr:ce — Veldinova, Lotteringhi — Anžlo-var, Isabella — Gorinškova. Lambertuccio — P. Kovic, Peronella — Zamejic-Koviče-va. Fiametta — Igličeva, Leonetto — Ver-donik. Colporteur — Gorinšek. — Sicer še nastopijo — Starčeva, Rasbergerjeva, Skr-binšek, šauperl, Košuta, Blaž in drugi. — Plesne točke je naštudiral Anton Harasto-vič. Mariborska beležnic? Grajski kino: Finale Kino Union: Rumena zastava Dežurni lekarni: Albanežejeva na Fran- kopanovi in Konigova na Aleksandrovi Ljudska univerza: Predavanje gen. V. Beliča: Jugosloveni v svetovni vojni. Kajnov zločin B^anca, 20. oktobra Vas Kladje leži blizu BJance na progi Zidani most- Zagreb, kjer je revna domačija, v kateri sta prebivala dva brata Ro-bik, ki sta se smrtno sovražila. Starejši 201etni brat je bil tihe in mirne narave, ki se je brigal za svoje delo in pridno pomagal domačim. Mlajši 161etni brat pa je bdi lahkomiseln, zapravljiv in delomržen. Pečal se je s prekupčevanjem telet, ki jih je kupoval po bližnjih naseljih ter prodajal domačim in hrvatskim mesarjem. Pri tem je včasih prav dobro zaslužil. Zato se za redno delo ni dosti zmenil, k čemur ga je nagovarjal večkrat starejši brat. V torek je nastal med bratoma zopet prepir. Starejši je opominjal mlajšega, naj se loti dela. Beseda je dala besedo, tako da je nastal med bratoma prepir, ki je končal ž bratomorom. Mlajši brat je zavihtel nad starejšim oster nož ter mu ga zasadil z vso silo v srce, tako da je obležal na mestu mrtev. Na kriK so prihiteli ljudje, ki so nudili nesrečnežu prvo pomoč. Bilo pa je vse zaman. Smrtno nevarna rana je bila strašna. Prerezano je bilo srce, iz katerega je curkoma lila kri; Vsaka zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Po zločinu je 161etni bratov morilec pobegnil. Varnostne oblasti so mu za petami in upajo, da bo prišel v najkrajšem času v roke pravice. Iz Celfa —c V zvezi ž velikf tatvinami v V rečice vi trgovini je celjska policija iaročiia okrožnemu Sodišču po končani preiskavi 18. letnega trgovskega slugo Ivana K., 20 letnega, mesarskega pomočnika Karla R., 24 letnega pekovskega pomočnika Metoda V. lh 17 letnega mesarskega pcanočnika Antona K. V afero je zapletenih 18 oseh. —c Avrbmbbil mu je preklal lobanjo. V sredo ckrog 18.45 je šei 17 letni, pri kleparskem mojstru g. Ivanu Stav betu v Celju u-službend. kleparski vajenec Ema-nuel Janežič iz" Trnovelj z nekim mlajšim moškim in neko gospodično po banovinski cesti, ki pelje od državne ceste pri Zidan-škovi trgovini proti Bukovem zlaku. Ko so stopali vsi trije po cesti in prispeli do i Sodinove šupe blizu milarne »Hubertus«, je privozil nasproti tovorni avtomobil trgov« & Gregorja Gobca e Sp. Hudinje. Avtomobil, ki ga je šofiral lastnikov sin, 27 ltlftt Friderik Gobec, je zadel od a. rani Jauaždča 84*ko sikv da je^Janežičju počila lobanja, obenem pa mu je tudi na dveli mestih zlomili oesnb nogo. 'težko poškodovanega Janežiča so prepeljali z reševalnim a^temobilom v celjsko bolnico. —c -tri težke neSreob, V sredo popoldne je na cesti blizu Ljubije pri Mozirju neki avtomobil povozil 35 letnega posestnika Alojza Soparja iz tjetuša ter mu preklal lobanjo in zlomil levo reko. Istega dne se je ponesrečil 21 letni posestnikov sin Jernej Breznik iz Brejfei pri šmartnem v Rožni dolini. Ko je Vozil popoldne slamo proti domu, se je vez prevrnil nanj in mu zlomil levo nogo pod kolenom. V sredo je padel 20 letni hlapec Anton T»od-bregar iz Podviga1-pri Polzeli na cesti pod voz. Kolo je šlo čez Podbregarja in mu zdrobilo levd stopalo, ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Ocenjevalno v<>žiijo z raptornimi kq-le*i vseh jakosti, brez prikolice in s prikolico bo priredila v nedeljo 30. t. m. celjska sekcija Mcxo ' Hermesa. Ocenjevalne vožnje se bo udeležilo tudi okrog 20 vozačev iz Ljubljane. Pregled proge za celjske vozače bo v nedelja 23. t. m. s startom ob 12.30 pred kolodvorom v Celju. —C V celjski bolnici je umrla v sredo o4 letna Amalija Bidermanova^ žena čevljarskega mojstra g- Ferda Bidermana v Celju, v četrtek pa 76 letna občinska reva Cecilija Polačkova iz Rogatca. Slovenci v Ameriki V Detroitu živi slovenski boksar J. Adamič, ki se je spoprijel z zamorcem Tole-som. Zamorec ga je pa vrgel ob tla s tako silo. da je obležal nezavesten in da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer se zdaj zdravi. Najbrž se z zamorcem ne bo šel več borit Dva Slovenca sta se v Ameriki smrtno ponesrečila v Buenavisti je v premogovniku ubilo Franca Adama. Pokojni je bil doma iz Petrinj pri Št. Petru na Krasu. V Ameriki, kjer je zapustil ženo in 4 otroke, je bil 25 let. Druga smrtna nesreča se je pripetila v Oak Creeku. Tam se je smrtno ponesrečil Anton Celigoj. star 60 let. Tudi njega je ubilo v premogovniku. Pokojni je bil rojen v Parjah pri Št. Petru na Krasu in bil je samec. V Lorainu se je pa pripetila težka avtomobilska nesreča Ponesrečil se je Karel Urbas, ki se je peljal z ženo in Šestmesečnim otrokom. Otrok je bil na mestu mrtev, ko je odletel iz materinega naročja na cesto, TJrbasa in njegovo ženo so pa prepeljali v bolnico. V Clevelandu sta umrla Martin Nagode, star 45 let, doma iz Brezii in Mi»rMi har, rojen Učjak, stara 52 let doma iz Zgornje stare vasi fara Št. Jernej na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Njen mož je doma iz vasi Ravne okrni Brežice. V Port Washingtonu je umrla Marija Kesner. doma iz Ljubne-ga. Zapustila je moža, sina in tri hčere. V kraju Elly je umrla Katarina Švajger rojena Pezdirc, doma iz Črnomlja. V Jolietu je umrl Anton Pešel, star 75 let. V Chicagu je umrla v Ameriki rojena Marija Vogrič. V Parisu je umrl Janez Levstik, doma iz Migo;nice v okolici Celja. V Milvvaukee je umrla ena najstarejših slovenskih nase-Ijenk CHka Greeorčič. stara 87 let, doma iz fare Mirna peč. Mož je umrl pred 28 leti v starem kraju. Iz Poljčan — Iz občinSKe pi^rne. Občinski urad razglaša, da naj se vsi, ki nameravajo naročiti koruzo po.om občine, ki bo cenejša, kakor v trgoaini, javijo prih >dnji teden na občini za naročilo. — v kraju Dežno, občina Makole je uradno ugotovljena svinjska kuga, v kraju Rogoza, občina Hoče pa slinavka in parkljevka. — Odredbe za omejitev parkljevke in slinavke ostanejo še v veljavi. Dvorci posestnikov Senegačnika in Drofenika ostanejo zaradi slinavke in parkljevke še r-a-dalje pod strogo zaporo za vse parkljarje. Samo v skrajni sili in po temeljiti raz-kužbi po navodilih veterinarja se smejo uporablja i kopitarji za delo. Delovno osobje, ki ima opravka z živino, se mora vedno razkužiti. Iz Poljčan je prepovedan do nadaljnjega vsak izve z sena, 3lame, gnoja in stelje. Napajanje goved je ra potokih prepovedano, živine se ne sme goniti na paio po cesti. Na mejah vasi je še vedno postavljena straža. — Važno za voiilce. Za državnozborske velitve, ki bodo 11. decembra, so volilni imeniki vsakomur na vpogled med uradnimi urami pri občini Reklamira se lahko ustmeno ali Msmeno z dokazili do 25. oktobra. Iz Sevnice — Zopet je iztiril vlak. Ni še minilo teden dni, ko je .'ztirila tovorna lokomotiva, zaradi česar so imeli vsi vlaki, tako tudi brzec in ekspres več ur zamude. V sredo pa je zone t iztiril vlak, prav za prav vagen, ki je bil le na eni strani naložen z gramozom. K -sreči je bilo iztir-jen je na stranskem tiru. sicer bi imeli vlaki zopet večje zamude. Temu je sledilo čez nekaj ur še presekanje tračnic. K sreči je na postaji zaposlenih precej pro-govnih delavcev, ki so hitro napravili vse potrebno. V kratkem Času je bilo to že tretje iztirjenje. Baš zato gradi železniška uprava poleg Scbulvereinske sole nov tir, ki bo ublažil os*er ovinek, za katerega domnevajo, da je za težke Rorsig lokomotive neprimeren. _ Sa, kolodvoru primanjkuje eleKtrič- ne luči. Na naši postaji imamo še vedno petrolejke tako v pisarnah, kakor zunaj na kolodvoru; kar gotovo ne naprav lja najboljšega vtisa. Trg Sevnica je že davno elektrificiran, samo. železniška postaja še čaka. Gotovo se bo elektrificirala še pred otvoritvijo železniške proge fet. Janž—Sevnica, ki bo, liakor doznavamo, na praznik državnega in narodnega zedi-njenja. — Kako je h kuhi kom našega delavstva? Kakor znano, je zaposlenih pri naa precej delavcev, ki hite z gradbenimi deli železnice St. Janž—Sevnica. Ti delavci so srednja dobro plačani. Njih plače pa seve zaostajajo za plačami delavcev, zaposlenih pri Jugotaninu. železniški delavci bi morali sedaj plačati dvojni kuluk in sicer jim ga odtegujejo od mezd, zahteva pa ga tudi občina. Pripomniti je freba, da plačujejo delavci Jugo tanina samo en- kratni kuluk. TemU primemo se bo uredilo vprašanje kuluka Uidi železniškim de. lavcem. Iz Radeč — V občinski pisarili *o razgrnjeni volilni imeniki VoLlni imeniki, ki jih je potrdilo sresko sod šče, so razgrnjeni volil-cem na vbogled. Vsakdo lahko v uradnih urah pregleda, prepiše, razglasi in natisne volilne irrtehike ter bodisi zase. bodisi za drugega zahteva popravke. Popravek volilnih imenikov s? zahteva neposredno p'-smeno ali ustno od sodiSča oziroma občine. Zahtevanim popravkom je treba predložiti dokazila in s cer le polnoveijavne javne listine. Popravki se smejo zahtevat' samo do 25. t. m. — Pogozdovanje nad postajo Radeče. Oni dan je kupila železniška uprava od tukajšnje banovinske drevesnice, ki jo oskrbuje g. Robert Premeratein, nad 15.000 smrekovih in borovih sadik, ki jih bo za--sa■ iila na . hr bu nad postajo Radeče, kjer je zadosti zemlje, četudi se kažejo pone-"kb~đ~šam"e "golicave in pusto kamenje. Dorasle sadike bodo služile v okras hriba in splošno vse okolice. Tu nastajajo pogosto požari, zlasti v času, hude su§e ali v jeseni, ko se zalenjad in krivenčasta drevesca osuše. Zato je nujno potrebne da napravi že-lezn ška uprava Še meseca novembra ne-obrasle pasove, s tem da odstrani najmanj na en meter široko vse gorljive predmete, sicer bo iskra, ki bo padla na zemljo, zanetila požar ter s tem ogrožala nov: gozdni nasad. Kakor doznavamo bo žel. uprava pogozdila tudi hrib nad Zidanim mostom proti š'rju. — Nadležno beračenje je doseglo v naših kraj h svoj vrhunec. So dnevi, ko nas obišče po pet ali več beračev. Med njimi se skriva tudi dovolj delomrznežev, ki pod krinko brezposelnosti izkoriščajo naše ljudstvo. Nekateri so tako predrzni, da odklanjajo ponujena zvila in zahtevajo le denar. Al! bi se ne dalo pomagati tem revežem na kak drugi način, ker ljudje pri nas rie žive v preobilici, pa so primorani deliti svojo skromno dobrino z drugimi, ker odkloniti milodare m zaklepati vrata pred berači ni Človeško. —Poštna direkcija je ugodila upravičeni prošnji občanov. Nedavno je tukajšnja občinska uprava vložila prošnjo na poštno direkcijo v Ljubljani, da bi ^e naši pošti dodelil še en pismoneša .ker ga nujno potrebuje, saj se nekaterim hišam, ki spadajo pod mesto, niti ni dostavljala pošta. Tudi mi smo ižnesli tozadevno prošnjo in jo naslovili na poštno direkcijo. Tej upravičeni prošnji je bilo ugodeno s tem, da je cUrekcija pošte določila Se enega pismonošo za pop-ldansko dostavo v Radečah. Z Zidanega mosta je v ta namen premeščen poštni uslužbenec £. Fon, ki je služ'oo že nastopil. — Z gradnjo So^olskega «1°ma se ho nadaljevalo. Dela v tukajšnjem Sokolskim domu so zopet oživela. SokolPki dom so dogradili v surovem stanju ter ga z opeko pokrili. Zaradi pomanjkanja denarja je bila pa gradnja ustavljena. Ker je Soko.1 brez lastne dvorane — dosedanjo dvorano v hotelu * Jadran« je prevzel kinolastnrk — se je lotil nadaljnjega dela. Predvsem se bo delalo na to, da bo dvorana od znotraj ometana. To delo je prevzel mojster šafarič. — Javna prošnja industrijalcu gospodu Ravnikarju na Njivicah pri Radečah. Odjemalci električnega toka se z dneva v dan pritožujejo, da jim električna razsvetljava sveti včasih zelo slabo. Luč pojema, včasih zvečer ne sveti po celih 20 minut ali pa sveti in takoj ugasne, kar se izmenoma ponavlja, ali sveti tak*> slabo, da ni mogoče čitati. Opaža se zlasti pri radijskih naročnikih te motnje. Neštetokrat se dogodi, da radio sredi najvažnejših poročil utihne ali prekine za krajšo dobo svoja poročila in zopet nadaljuje, ali pa je spričo pomanjkanja električnega toka tako slaba oddaja, da je često ni mogoče razumeti. Vsak odjemalec električnega toka m:ra njuno imeti zaradi teh nedo-statkov še petrolejko ali avečo. Vsi prizadeti se obračamo na industrijalca gospoda Ravnikarja na Njivicah s prošnjo, da bi p?jpkrbel M odpravo teh neprilik pri svoji elek riki, za kar mu bomo hvaležni. ---Oefcevno vreme. Po daljšem lepem jesenskem vremenu smo dobili v noči od srede na četrtek dež, ki je močil zemljo in odpravil cestni prah. Ozračje se je tudi ohladilo. Obeta pa ?e nam kljub temu še lepo vreme . Prijateljska nogometna tekma V nedeljo je gostoval Športni klub Radeče v Litiji, kjer je odigral prijateljsko tekmo s SK Litijo. Zmagalo ie moštvo iz Radeč z rezultatom 5:3 (3:2) Moštvo je nastopilo v postavi: Kos, Zahrastnik, Svetlin, Koren, Huziak. Lindie, Štefko, Ferči, Mirko, Hanza in Sribar. Začetni udarec ima Radeče in takoj preide v nasprotnikovo polje. Opaža se, da nadkriljuje Radeče nasprotnika v vseh vrstah. Razvije se živahna in ogorčena borba. Radeče igra proti soncu, a kljub temu doseže po Šribarju vodstvo 1:0. Litija se osvobodi pritiska, a počasi preide v premoč. Vratar Kos ima polne roke dela in opravlja svoj posel brezhibno. V 30 minuti nenaden napad Litije konča i golom 1:1. Temu golu je kumoval levi krilec Radeč. Litija ohrabrena s tem golom obupno pritisne in preide po neupravičeni enajstki v vodstvo 2:1. Malo pred polčasom postavi Sriber po krasni kombinaciji najlepši gol dneva 2:2. Tik pred koncem polčasa pa Huzjak z razantnim strelom z daljave 25 metrov potrese mrežo in postavi Radeče v vodstvo 3:2. V drugem polčasu pregrupira Radeče svoje moštvo in uspeh ni izostal. V 15. m poviša Hanza vodstvo na 4:2. Radeče je absolutni gospodar na igrišču. Litija poizkuša z vsemi sredstvi, da zmanjša rezultat. Toda kljub temu Huziak poviša v 25 minuti na 5:2. Sledi še nekaj napadov in novsem slučaino nride Litija do svojeea zadnjega gola 5:3 Na koncu ima Radeče Se več prilik, da poviša rezultat, toda mala smola, malo pa je popustil Hanza zaradi izčrpanosti. Tako je ostalo pri 5:3 Sodnik je bil nemogoč. V nedeljo bo igral SK Radeče v isti postavi prvenstveno tekmo v Krškem proti SK Krško. Po igri, ki jo je igral klub v Litiji, ni težko iskati zmagovalca. Prepričani smo. da nas bosta razveselili z zmago. Moštvo Radeče se odrjelje v nedeljo ob 12 ž vlakom v Krško. Prijatelji in navi jalci belo-rdečih vabljeni!