Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V LJubljani« V nedeljo, dne 14. avgusta 1927 St. 182. Posamezna Številka 3 Din Naročnina Pnevna Izdajo za državo SHS mesečno ZO Din pollelno 120 Din celoletno 240 Bln za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko lzdo)q celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. pellt-VTSta mali oglasi po I SO ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlklne po Din 2-SO, velllcl po 3 In 4 Din. v urednlikem delu vrstica po 10 Dir. p Pri večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zJulroJ rožen pondeljka In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. a ru Rokopisi se ne vračafo, ncfranlclrana pisma se ne spi e/ema/o > Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Političen lisi sza slovensUi narod Uprava fe vKopltarlevl al.ši. ti Čekovni račun: C/ublfana štev. 10.650 ln 10.349 za lnserate. Sarafevošl.7563. Zagreb št. 39.011, Vraga ln Huna/ št. 21.797 V novo dobo. Sporazum, ki se je sklenil med dr. Korošcem in Vukičevičem, je gotovo najvažnejši politični dogodek zadnjih časov v političnem življenju naše države. Njegova realizacija bo pomenila dejansko preorientacijo politike SHS, kakor se že dolgo pripravlja. Odkar je politika takozvanega »nacionalnega bloka« v zunanje- in notranje političnem pogledu doživela popoln polom in se je izjalovil poizkus konsolidirati naše javne razmere z Radičem, •ki se ni izkazal nič manj kratkovidnega od Pribičeviča, da bi se mogel povspeti iz partizanskega stališča do resnično državnega — se je težnja odgovornih krogov za korenitim ozdravljenjem naših čisto zavoženih razmer le še ojačila in nujno kazala v smer, ki se pod sedanjo vlado čedaljebolj konkretizira. Cisto naravno je, da to globoko vznemirja one elemente, ki se imajo za svoj strankarski obstoj zahvaliti le neurejenosti naših javnih razmer, kakor so jo sami ustvarili ali pomagali vzdrževati. To so v prvi vrsti samostojni demokrati in maloštevilni že čisto v ozadje potisnjeni elementi predvojne Srbije, ld ne morejo razumeti časa, dočim ni nobenega dvoma, da je danes razvoj prilik že tako daleč, da bo radikalna stranka kot taka izšla iz tega razčiščevalnega procesa ne samo cela, ampak tudi notranje okrepljena. Tisti, ki jim to ni všeč, nimajo drugega izhoda, kakor da skušajo z raznimi intrigami vsaj zavleči neizogibni konec svoje destruktivne politike. Zato je njihov tisk dobil parolo, da skuša javnost »mešati glede na pomen takozvanega blejskega sporazuma. Slovenski pribičevci, ki jim nobena laž ni prevelika, da ne bi ž njo operirali, mislijo našo javnost zbegati z izmišljotino, da je dr. Korošec po sporazumu z radikalno stranko likvidiral svojo lastno stranko, M da se ima »fuzionirati« z radikalno. Samostojni demokrati so lahko pomirjeni, da bo SLS v njihovo največjo žalost obstojala neizpremenje-no dalje ln slejkoprej delala kot neodvisna stranka na uresničenju svojega programa in v njega duhu. »Beljski sporazum« se naravno tega vprašanja ne dotika, kakor se to razume samo po sebi pri poštenih in na življenskem narodnem programu slonečih organizmih kot sta SLS in NRS. Istotako more le največji »sa-mostozni« bebec verjeti, da »se je SLS odrekla agitaciji z verskimi sredstvi«, ki obstoja samo v klevetniški fantaziji SDS, in da se je obvezala »biti bolj nacionalna«, kakor da bi to ne bila! Osnove sporazuma med SLS in NRS so bile sprejete na zboru zaupnikov SLS in imajo v svoji konsekvenci samo tesno sodelovanje obeh parlamentarnih klubov v najprimernejši obliki, kar seveda implicira neke skupne poglede na državno politiko in temu odgovarjajoče skupno sodelovanje, vse ostalo pa obstoja samo v domišljiji g. Pribičeviča, oziroma njegovih prijateljev v Sloveniji. V isto kategorijo spada jutrovski šlager o tem, da je SLS opustila svoje stališče glede samouprave Slovenije, kakor se izraža v njenem političnem programu in prizadevanju, počenši z osnutkom te države. Nasprotno, sporazum gre za tem, da se korigirajo nedo-etatki, ki so se v praksi pokazali pri izvajanju zakona o samoupravah, ki je izum samostojno demokratske državniške modrosti, radi katere samouprave ne morejo živeti. Treba je razširiti njihove kompetence, jim zasigu-rati zadostna lastna sredstva in toliko osa-mostojiti, kolikor je treba, da bodo mogle vršiti svoje naloge. SDSarski tisk je tudi v skrbeh za parlamentarizem, dasi so ravno PPŽ režimi parlamentarno demokracijo s svojo korupcionistič-no, stranka rsko-absolu tistično in nasilno politiko najbolj rušili. Demokracija je gotovo v rokah tako ljudskih strank kakor sta SLS in NRS boljše spravljena kakor pri SDS, ki je uvedla v drfeivo orjunaški teror in pustila gaziti in sama gazila ustavno svoboščine. Gre ne za okrnjen je ali odpravo parlamentarizma, ampak za njega poglobitev in sanacijo, ki je nujno potrebna in je vedno bila skrb vsakega resnično demokratičnega državnika. V prvi vrsti je izkušnja pokazala, da je sistem nosilcev kandidatnih list pogrešen, ker spravlja na vrh ljudi, ki bi v odprtem volivnem boju sami za se nikoli ne dobili zaupanja naroda, ker ta sistem razkraja stranke in komplicira parlamentarno življenje. Individualni okrajni sistem volitev bo povzdignil kakor je upati, duševni nivo parlamenta in prinesel vanj več enotnosti. Da l>i potrebna reforma parlamentarnega ustroja bila kaj nedemokratičnega, more predpostavljati le taka »demokratska« stranka kakor je SDS, ki ima za demokratično to, kar prija njenim klikarskim in-teresom. SDS-tisk se tudi razburja zaradi nekega »gornjega doma«. Dasi druga zbornica ni na sebi nič nedemokratičnega, saj jo imajo najbolj demokratične parlamentarne države kakor so Amerika, Anglija, Francija kot korektiv prve, bolj od dnevnih strankarskih strasti in interesov odvisne zbornice, je vendar pri nas strah pred »gornjim domom« čisto prazen, ker pri nas niso za to dane razmere. Pač pa je vredna resne diskusije misel o gospodarskem telesu, ki naj bi polagoma prišlo do zakonodajne moči v vprašanjih čisto gospodarskega značaja in združevalo v sebi naše gospodarske in stanovske korporacije ali pa se razširilo mogoče tudi na intelektualce, ki sicer po politični zbornici ne pridejo zadosti do veljavo, dasi predstavljajo prvovrstne strokovne sile. Vendar to ni stvar, ki bi bila prešla mejo razmišljanja in če bi se udejstvila, bi se gotovo le v obliki in duhu moderne demokracije. Na vsak način se bo razvijalo naše državno politično življenje v smeri tiste konsolidacije, ki se kaže že danes v velikopotezni zunanji politiki naše države in dviga našega zunanjega prestiža. Iver bo SDS pri tem izključena in se sama nahaja pred likvidacijo, ni čuda, da njen tisk vpije in seveda laže. SDS je bila tista rakrana, ki jo je bilo treba z radikalno operacijo iz državnega telesa odstraniti, preden se začne zdravljenje. To se je zgodilo in odtod obupni krik iz Pribičevi-čevega in Žerjavovega tabora, ki nikogar ne vznemirja. Krik umirajočega. nase države za mir na Balkanu in v Evropi. K SESTANKU V MONAKOVEM. r Belgrad, 13. avg, (Izv.) V zvezi z včerajšnjo vestjo o sestanku bolgarskega in našega kralja v Monakovem, objavlja današnja »Pravda« pod naslovom »Velika kraljevska pacifistična politika na Balkanu« sledeči članek: »Telegram našega berlinskega dopisnika o kraljevskem sestanku v Monakovem je obrnil včeraj nase največjo pozornost vseh političnih krogov, četudi na merodajnem mestu ni bil potrjen. 2e več ko dva meseca se vodi živahna akcija za ustvaritev prijateljske atmosfere med balkanskimi narodi, ki se je do nedavnega vedno ovirala vsled raznih zunanjih vplivov v zvezi z notranjimi revoluci-jonarnimi akcijami raznih organizacij. Zeleč, da se organizira mir na Balkanu in da vse države delajo na njega ohranitvi, se je pričela ta kraljeva akcija. Z uglednim politikom, bivšim dolgoletnim ministrom, ki je dobro posvečen v politične namene in akcije kabinetov Srednje Evrope in na Balkanu, smo imeli včeraj daljši razgovor o tem velikem delu za ustvaritev prijateljstva na Balkanu. »Kai mislite o našem današnjem brzo-javu?«, smo vprašali g. ministra. »Ne vem, ali je bil kak kraljevski sestanek, vendar pa se sedaj prvič pojavlja veliko delo na ustvarjanju prijateljske atmosfere med narodi na Balkanu v naši politiki, ki jo, kakor veste, evropski kabineti še vedno označujejo kot nemirno.« »Vi mislite, da se ta politika že vodi?« »Da, naša država predstavlja velikega in miroljubnega člana v koncernu evropskih držav. Njeno miroljubno linijo je opažati na zunaj v delu za mir, ki ustvarja potom gospo- darskega in političnega zbližanja prvenstvene temelje za mir.« »Ali je ta politika v zvezi z inicijativo kakega zapadnega kabineta?« smo vprašali dalje našega bivšega ministra in starega diplomata. »Na Vaše vprašanje ni prav nič težko dati takojšen odgovor. Težko pa je delati miroljubno politiko na več smeri, dasiravno je ta velika politika intenzivno usmerjena na ustvaritev mednarodnega prijateljstva na Balkanu.« »Vi pričakujete hitrih rezultatov?« »Da, verujem, da so naši vodilni krogi s krepko voljo začeli to politiko. G. dr. Anton Korošec je bil v tej misiji v Sofiji in znano je, da se je politika g. dr. Vojeslava Marinkoviča že takoj v početku manifestirala v tej volji in želji, da se osigura mir na Balkanu in da se ustvari mednarodno prijateljstvo na našem polotoku. Naša politika je usmerjena samo v tem pravcu, ona je steber miroljubja. G. dr. Korošec je bil pri kralju Borisu, pri Ljapčevu in pri Burovu. Prosim vas, to je izreden moment v tej politiki. Hoče se mednarodno prijateljstvo, da bi se realno zasigural mir na gospodarskem temelju na Balkanu.« »Ali nam morete kaj povedati o posebnih željah posameznih kabinetov na Balkanu?« »Kako?! Tega ne vem, sicer pa vas sama logika navaja na odgovor, če upoštevate — kaj ne? — vso politiko ...« Končno nas je stari minister vprašal, če se je ta vest demantirala, »Ne, ni,« smo odgovorili. »Pa da, sestanek se lahko demantira, toda diplomatske akcije se vodijo ...« Politični položaj v znamenju volivne agitacije. r Belgrad, 13. avg. (Izv.) Vsi ministri so tekom današnjega dne zapustili Belgrad, da jutri in pojutrišnjem agitirajo v svojih volivnih okrožjih. Kakor smo informirani, odpotuje jutri tudi predsednik vlade na Bled, kjer se pričakuje za jutri vrnitev kralja iz Monako-vega. Na ta način ni v Belgradu nobenih me-rodajnih činiteljev. Ugledni politiki so odpotovali, agitacija med ljudstvom postaja zato živahnejša in temperamentne jša; vsa druga vprašanja so odstavljena z dnevnega reda. Tudi vesti o posledicah eventuelne kandidature dr. Spahe v raško-zvečanskem okraju so se pokazale samo kot senzacija v pomanjkanju stvarnega časopisnega materijala. Kljub ne- zadovoljstvu v demokratskem delu vlade, posebno med pristaši g. Davidoviča, se smatra, da je zelo težko verjetno, da bi to nezadovoljstvo moglo imeti kakšne posledice pred volitvami; vse te zadeve ostanejo za razčiščevanje po volitvah, ko pa bodo že izgubile svojo ostrino. Tekom današnjega dne je g. Vukičevič sprejel v predsedništvu vlade več politikov in se z njimi posvetoval o posameznih zadevah in o političnem položaju ter o volivni agitaciji, ki za vladne radikale kaže uspešne rezultate. Sklicana je za 17. avgust seja ožjega glavnega odbora radikalne strnke, ki bo pretresala razna strankina vprašanja. 6 Zagreb, 13. avg. (Izv.) Danes je sodni stol potrdil kandidatno listo Hrvatskega bloka za mesto Zagreb, katere nosilec je dr. Trumbič. Kandidat za oba kotara pa je dr. Ante Pavelič. č Osijek, 13. avg. (Izv.) Sem je došel načelnik ministrstva notranjih del dr. Dragutin Antič, da izravna nesoglasje med radikali in velikim županom. Veliki župan dr. Frančič je bil pozvan, da se zagovarja radi premeščanja uradnikov, češ, da ni bilo za to nobene stvarne potrebe. Voditelj nemške stranke je prišel v Osijek z namenom, da postavijo Nemci tu svojo posebno listo za virovitiško županijo. Prej se je delalo na to, da bi Nemci nastopili skupno z demokrati, ker pa so slednji vložili svojo posebno listo, bodo Nemci nastopili samostojno. č Nevosinjo, 13. avg. (Izv.) Sem je došel predsednik sarajevske oblastne skupščine, demokrat Stjepan Krdžič in je imel konferenco radi postavitve demokratske liste v Hercegovini. Sklenilo se je, da bo nosilec liste njegov brat Vasilij Krdžič. Tako bo demokratska stranka v mostarskem okrožju nastopila z dvema listama. č Osijek, 13. avtj. (Izv.) Sodni stol ie potrdil kandidatno listo HPS, katere nosilec je dr. Kamilo Tiringer, odvetnik v Osi joku. č Mitrovica, 13. avg. (Izv.) Danes je vložila HPS na tukajšnjem okrožnem sodišču kandidatno listo z nosilcem Ilijo Petri če vi-čem. č Zagreb, 13. avg. (Izv.) Danes je bila potrjena lista Hrvatskega bloka za zagrebško županijo. Nosilec je Mate Jagatič, kmet in narodni poslanec. č Split, 13. avg. (Izv.) Hrvatski seljačkt radnički blok je končno redigiral svojo listo za južno Dalmacijo ter določil za nosilca liste Petra Irliča. Prizadevanjo za skupen nastop med Davidovičevimi demokrati in zemljorad-niki je naletelo pri obeh strankah na resne težave. Živahno agitacijo razvija Angjelinovič, toda ldjub temu je dvomljivo, če bo dosegel količnik. Kralj se je vrnil na Bled. Bled, 13. avgusta (Izv.) Nocoj so je vrnil kralj Aleksander iz Monakovega preko Jesenic na Bled. Kralj in kraljica ostaneta na Bledu cele počitnice. Tudi prestolonaslednik pride v kratkem sem. Grški kralj in kraljica sta na potu na Bled in dospeta sem jutri dopoldne. Nastanila se bosta v Suvoboru, kjer bosta gosta našega kralja in kraljice. Velike izpremembe v naši zunanji službi. r Belgrad, 13. avg. (Izv.) Kakor smo informirani, pripravlja zunanji minister dr. Marinkovič obširen ukaz, s katerim bo večje število diplomatov vpokojeriih oziroma premeščenih. S tem ukazom bo vpokojen tudi naš dosedanji pariški poslanik g. Spalajkovič, ki je dobil daljši dopust in se mudi v Belgradu. Sploh se trdi, da bo prišlo pri tej priliki do velikih sprememb v našem predstavništvu v inozemstvu. Podpora ljubljanskemu velesejmu, r Belgrad, 13. avg. (Izv.) Vlada je odobrila 60.000 Din podpore za ljubljanski vele-sejem. Podružnica hipotekame banke v Ljubljani. r Belgrad, 13. avg. (Tzv.) Minister za trgo-vino in industrijo je podpisal ukaz o imenovanju uradnikov za podružnico Hipotekarne banke v Ljubljani. Glasom tega ukaza so imenovani vsi uradniki razen ravnatelja, ker se tozadeven predlog iz Ljubljane ni mogel upoštevati. Za popravo cest v tržiškem okraju. r Belgrad, 13. avg. (Izv.) Minister za javna dela je nakazal gradbeni direkciji v Ljubljani 150.000 Din za popravo cest v tržiškem okraju. V korist našega kmetijstva. r Belgrad, 13. avg. (!z\.) Vlada je pripravila ukaz, s katerim se uvoz plugov oprošča vsake carine; poleg tega bodo pri tej priliki oproščeni carine še neki drugi predmeti, ki so potrebni za kmetijstvo. Ukaz je že pripravljen in bo v kratkem podpisan ter bo stopil takoj v veljavo. Nova varijanta blejskega sporazuma. Belgrajska »Pravda« piše, da je njenemu sotrudniku neki radikalni minister takole označil vsebino blejskega pakta: 1. Stranka g. Korošca ima vso svobodo v volivni borbi. V njeni legalno ustavni akciji je nihče ne bo oviral. 2. Dr. Korošec priznava sedanje ustavno stanje in ne zahteva nikake posebne legisla-tivne institucije. 3. V novi narodni skupščini se bo izpre-menil zakon o oblastnih samoupravah v duhu znanega načrta dr. Voje Marinkoviča. 4. Izpremembe v zakonu o samoupravah bodo zelo obsežne, tako da bodo oblasti v ma-terijalnem pogledu imele skoraj to, kar je poprej imela Slovenija. 5. Volivni zakon se izpreineni. Podrobnosti o tem se določijo kasneje. Objavljamo tudi to verzijo, za avtentičnost katere pa ne prevzemamo nobene odgovornosti, in opozarjamo na včerajšnjo izjavo g. dr. Korošca. Ostala telefonska poročila na 6 strani I Nastop SLS v Ljubljani. Slovenska ljudska stranka v ljubljanskem mestu nastopa kot edina resna tekmovalka za ljubljanski poslanski mandat proti stranki laži in korupcije SDS. Skoro istočasno z državno-zborskimi volitvami teko tudi priprave za volitve v občinski svet. V najkrajšem razdobju bo imela Ljubljana priložnost, da znova izvoli voditelja slovenskega naroda za svojega poslanca in zastopnika in se tako postavi dejansko na čelo Slovenije ter da tudi v svoji notranji upravi, v občinski politiki, končnoveijav-no pomede s kliko, ki je leta in leta poniževala Ljubljano kot prestolico, kot samoupravno mesto in v blato teptala njene samoupravne svoboščine. V tej medsebojni zvezi dobivajo obojne volitve v Ljubljani poseben pomen in važnost. SLS je storila vse, da ljubljanskemu prebivalstvu postavi za te dvojne volitve tudi kandidate, za katere bo vsak Ljubljančan brez razlike z veseljem in ponosom šel na volišče. Glede državnozborskih volitev ne bomo izgubljali besed. Ime dr. Korošec pomeni slovensko misel, pomeni največji, najdoslednejši, najpoštenejši, pa tudi najuspešnejši boj za zmago slovenskega imena, s tem imenom je združen najslavnejši in najveselejši kos slovenske narodne in politične zgodovine. Zato Ljubljančan, ki voli samo enega kandidata, ni imel še nikdar tako lahke izbire kakor jo ima danes: Vsi in vsak za dr. Korošca! Kako živa je ta zavest med ljubljanskimi volivci, najhuje čutijo nasprotniki. Ostale stranke itak resno ne prihajajo v poštev, to same dobro vedo, le SDS se je tedne in tedne vila in mučila, kako in kje bi našla kandidata, ki bi nasproti kandidaturi dr. Korošca vsaj glasove organiziranih pristašev SDS mogel obdržati. Iskala ga je zastonj. Med neštetimi predlogi, ki so izšli iz volivstva SDS, je prodrl najnesrečuejši. SDS sama ve, da bo propadla. Zato se njena volivna agitacija omejuje na tajne, skrite sestanke, kjer zaklinjajo posamezne zaupnike, naj vendar privlečejo na volišče vsaj najzvestejše pristaše dr. Žerjava, da blamaža ne bo prevelika. Če kje morejo, skušajo potom uradniških predstojnikov, ki so njihovi eksponenti, terorizirati volivce z obljubami, da bo SDS vsem, ki je ne bodo volili, že še dgla čutiti škorpijone kot 1. 1925. Ima pa ta način agitacije v sedanjem položaju ravno nasproten učinek, kot pa si ga SDS želi. Razen teh klikarjev pa je itak že samoposebi vse proti SDS in njenim kandidatom. Zlasti v Ljubljani. Ljubljančan je vedno najbolj živo zasledoval politične dogodke, gospodarske pojave, ravnanja posameznih strank in v tem vrvenju je bila SDS po svoji reakcionarnosti, sovražnosti, korupciji in nesposobnosti vedno tako očitna, da je nihče ni mogel prezreti in je neizbežno v vsakem ljubljanskem volivcu zapustila vtis, ki kategorično ukazuje: Noben pošten Ljubljančan ne moro s SDS! Tudi časopisje SDS uvideva, da je njena igra za skupščinske volitve po vseh človeških računih že danes izgubljena in se omejuje le še na volivno borbo za mestni občinski zastop. Tu je SLS strla Žerjavov volivni red, ki je onemogočal svobodno postavitev kandidatnih list in je imel namen, da izsili proti volji razcepljene večine, vlado manjšine na magistratu. Po zaslugi SLS imamo sedaj čist proporc in vsem političnim skupinam je dana priložnost, da po dolgih letih zopet svobodno uveljavijo svoje kandidate. Nedvomno je že samo ta zasluga SLS dovolj velika, da naša stranka kot pobornica politične svobode in demokracije gre z največjimi izgledi v volitve za mestni zastop. Ta zasluga daje naši stranki obeležje voditeljice odpora proti reakciji SDS, ki je tlačila ljubljansko mesto. Kako resno pojmuje SLS to svojo nalogo, kaže dejstvo, da so ljubljanski volivci, kakor izvemo, postavili za nosilca naše liste za občinske volitve dr. Andreja Gosarja, bivšega ministra za socialno politiko. S tem nosilcem je SLS označila, kaj hoče v mestni občini: resno, pošteno, smotreno gospodarstvo po najmodernejših osnovah komunalne socialne politike s posebno skrbno in vestno zaščito malih, revnih delovnih slojev. Dr; Gosar je kot pred-stavitelj te ideje v Ljubljani, v Sloveniji in državi najmarkantnejša osebnost. Njegovo po-verjeništvo za socialno politiko je edina doba, ko se je v tem poverjeništvu delalo in ustvarjalo. Kljub divjim klevetam se danes tako na-jemniški kakor hišni posestniki in zavodi hvaležno spominjajo edino umestnih in daleko-sežnih odredb dr. Gosarja v stanovanjskem-vprašanju. In naj SDS prevpije tudi Jerihonce, dejstvo je, da je dr. Gosar največji socialni politik v našem parlamentu in če mu je to izpričevalo dal dr. Korošec na svojem velikem zboru v Slovenski Bistrici, imamo Slovenci le potrdilo tega veselega dejstva od najvišjega našega političnega predstavnika. Dr. Korošec — dr. Gosar, SLS je postavila v Ljubljani svoja najboljša moža. Da je napravila prav, kaže dejstvo, kako v živo je zadela SDS, ki polni svoje predale s klevetami na ta dva moža. Te klevete niso nič drugega kot izraz uničujočega vtisa, ki ga je napravil nastop SLS na SDS v Ljubljani. Naših kandidatov še klevete ne dosežejo. Tako neumne in grde so, da avtomatično kažejo lica in obisti svojih začetnikov, ter s tem najhuje udarjajo po SDS. plačeval huffotijo v baraki v ljubljanskem kopališču z samo 2 do 3 mesečno sezijo. Kje je bila tu enakost? j Kaj pa naj poreko davkoplačevalci k temu, da je gerentski svet oddal v najem lepe poslovne lokale sorodniku člana gerentstva v prvem kolenu za malenkost in kar za dobo deset let? Sicer se bo pa ta zadeva vzela še stvarno na rešeto, naj je to komu ljubo ali ne. Za izvedbo uspešne stanovanjske akcije pred pričakovano ukinitvijo stanovanjskega zakona nikakor ni zamujen najuspešnejši čas; ta akcija se nasprotno v vseh ozirih intenzivno vrši, saj so že zidajo v Koleziji zasilne hiše s 5G stanovanji ter za Bežigradom, oziroma artilerijsko vojašnico 23 vil, štiridružinskih, z 92 stanovanji po dvo do tri sobe; te vile in zasilno hiše bodo dogotovljene še pred zimo, Gospodarstvo na ljubljanskem magistratu. Včeraj zjutraj je bil na rotovžu dirndaj. >Ali imaš Slovenca? Si bral?« Kjerkoli sta se dva mestna uslužbenca srečala, povsod se jima je odražalo na obrazu zadoščenje, da se je že vendar enkrat začelo 6 kidanjem blata, ki ga je na magistrat nanesla slavna SDS. »Slovenec« je romal iz rok v roke, vsak je vedel in ga razumel. Mi smo rekli v prvem odgovoru »Slovenskemu Narodu«, da smatramo tako razpravljanje o gospodarstvu na mestnem magistratu, kakor ga je začel on, za nedostojno. Toda, ker Narod ne neha, mu povemo, da zbiramo dokaze in bomo, če nas »Narod« k temu prisili, prišli z imeni vseh tistih, ki so prišli na magistrat pod patronanco SDS, po nepravih potih, vseh tistih, ki so pokazali svojo kvalifikacijo z kaznjivimi dejanji in bomo razgalili vse sorodstvene vezi, po katerih so gotovi ljudje prišli v službo mestnega magistrata takrat, ko je vladala SDS. Sicer je »Narod« v svoji včerajšnji številki postal zelo ponižen in se umika v neznatni notici z malim tiskom, ker bi očividno rad, da bi se nehala neprijetna debata, ki jo je on izzval. Ker pa zasluži taka predrznost kazen, bomo o tej stvari kljub temu govorili dalje. Za danes le nekaj avtentičnih podatkov! Vladni komisar ni nikdar objavil ali naročil objaviti r ljubljanskih listih, (la r mestni službi ni nobenih praznih mest. Objavil je to neki uradnik, ki večkrat brez pooblastila in tudi brez dobrih informacij, kakor je to pri njem že običajno, objavlja novice z magistrata; ime dotičnega gospoda more »Slovenski Narod« objaviti. Ako se je kdo pod komisarjem nastavil v mestni službi, je bilo to po potrebi službe in le z zadostno kvalifikacijo istega. Kar se tiče napredovanja uradnikov, se ni pri tem gledalo na strankarsko pripadnost, ampak le na predpise službene pragmatike, kar bodo tisti, ki so napredovali, gotovo lojalno potrdili. Vladni komisar je tudi pripravljen objaviti imena vsoh za časa komisarijata, a obenem tudi »a časa bivšega gerentstva nastavljenih in napredovanih uslužbencev, da bo javnost sama mogla presoditi upravičenost napada; to se bo najbrž tudi zgodilo, oko »Narod« to želi. Naj torej pove! Pri mestnem užitninskem uradu ni bil na-slavljen noben »najožji sorodnik klerikalnega člana sosveta«, pač pa ga je nastavil ravnatelj dohodarstvenega urada, ko še ni bilo sosveta, in sicer samo pogodbeno. Kavno sosvet je pa predlagal, da imenovanja, bodisi tudi le pogodbena, izvrši vladni komisar, ne pa ravna- teljstva posameznih zavodov. Dotični je pa izstopil sam brez kakega pritiska od katerekoli strani ter je malenkostno škodo od 24 Din, reci in piši štiri in dvajset dinarjev poravnal. Koliko krika zaradi take malenkosti, medtem ko sta o izginulih težkih tisočakih molčala »Narod« in »Jutro« — in končno tudi mi, dokler nas niso izzvali! Ali želi »Narod«, da govorimo o teh stvareh naprej? Ali bi razpravljanje bilo na korist nekega SDS kandidata? Kaj bi reklo k takim razpravam n. pr. Napredno gospodarsko društvo za vodmatski okraj? Magistratu ni znano, kdo je tisti, ki bi bil ponovno sprejet v mestno službo, iz katere je bil vsled pijanstva že enkrat odpuščen. Ali se misli tu na kakega delavca, ki se mu je preskrbela dnina z ozirom na rodbino? Kaj pa ona, ki sta bila iz državnega podjetja radi tatvine odpuščena, pa od gerentov takoj kot stalna (ne morda pogodbeno) sprejeta!? Pri gasilcih pa je bil sprejet en sam, telesno gotovo povsem sposoben, saj je bil do pred kratkim celo predtelovadec. Poročevalec »Naroda« bi zamogel občudovati njegove mišice na zadnji orlovski telovadbi na Stadionu. Najemnine na Ahacljevi (Jegličevi) cesti. Kdor se zanima, naj pride na magistrat. Računstvo je eksaktna veda in ne dvomimo, da bomo popolnoma soglašali v določitvi tangen-te, ki odpade na enosobna (52), dvosobna (24) in trisobna stanovanja (6) ter štirih poslovnih lokalov, ako vemo, da znaša stavbna vsota 6,900.000 Din, ki se ima amortizirati v desetih letih. Zvišanja najemnine v mestnih hišah. Kar se tiče teh hiš, ki so že prej bile zidane, vabi mestni magistrat tiste, ki se za to zanimajo, da se v gospodarskem oddelku na lastne oči prepričajo o upravičenosti zvišanja z ozirom na velikost in lego stanovanj in na sedaj vladajoče najemnine v drugih hišah; tudi mestna občina je dolžna, da vsaj v prav zmeuni meri prilagodi dohodke iz takih objektov sedanjim razmeram; saj jo doplačevata do nedavno letno 750.000 Din za amortizacijo. Vsi mestni uslužbenci ne stanujejo v mestnih hišah, dobivajo pa vsi enako, mimogrede omenjeno, trikrat višjo stanarino kot državni nameščenci. Oni, ki stanujejo v zasebnih hišah, plačujejo večinoma visoko in celo zelo visoko najemnino, dobivajo pa isto stanarino kakor oni, ki so dosedaj stanovali na pol zastonj v mestnih hišah nli colo v ustanovni hiši (Kresija, ki je last meščanske imovine). N. pr. tivolski hotelir je plačeval za ogromne prostore, celo opremljene, s celoletno koncesijo niti dvakrat toliko, kolikor ie dočim se gradi delavska zbornica na Miklošičevi cesti, v kateri bo 36 stanovanj, in na Poljanski cesti blok stanovanjskih hiš s skupno 117 udobnimi in celo s kopalnicami opremljenimi stanovanji. Ta blok pa ne bo kaka »einskasarnac, ampak lep stanovanjski kompleks s cestnim prehodom in prostranim parkom. Načrti se drugi teden izvesijo na magistratu in tudi drugod. Več o tem bo povedal poziv na podpis subskripcije 30 milijonskega stanovanjskega posojila. Masarykova cesta pred glavnim kolodvorom. Zakaj še ni tlakovana, naj razloži dr-žavna gradbena direkcija! Cesta je državna, ali občine ni oviralo, da ne bi ponovno intervenirala v ministrstvih. Zadeva je že v ugodnem tiru brez zaslug demagogov. Zbirka laži in spričevalo duševnega uboštva SDS. STRANKA MALIH LJUDI. Samostojni demokratje so izdali brošuro proti SLS z zmagoslavnim naslovom »Dejanja govore«. »Resnica o delu SLS.« Ko smo prelistali brošuro do konca, smo na 120 strani brali, da je SDS stranka malega človeka. Če razume pisec to v tem smislu, da je SDS stranka, ki je preganjala malega človeka, potem bi to držalo. Držalo pa bi tudi, da je to stranka malih ljudi, namreč duševno malih. Zakaj, kdor prebavi to brošuro in še voli SDS, je pač brez dvoma duševno manj vreden. DEJANJA GOVORE, da je SDS stranka laži in varanja. Iz njene brošure naj omenimo samo par stvari. Na strani 101 z najdebelejšimi črkami oznanja, da zakon o samoupravah določa v prehodnih odredbah, da se mora oblastem vrniti vsa njihova bivša imovina. SLS torej po lažnjivi trditvi tega pisca nima nikake zasluge za pooblastilo finančnega zakona, da preide premoženje bivših avstrijskih dežel na oblasti. In vendar, točka 8. prehodnih odredb zakona o samoupravah niti z besedo ne omenja bivših dežel in njihovega premoženja. V zakonodajnem odboru sta se dr. Hohnjec in prof. Sušnik borila proti tej prehodni odločbi in ju je demokratska večina preglasovala, sedaj po petih letih pa misli neimenovani pisec, da sme mirno trositi take laži med jutrovske backe. Pripominjamo, da se je te trditve iznebil že na Gosarjcvem shodu tajnik SDS dr. Rape in zato tudi seveda dobil primeren odgovor. Prav tako je iz trte izvita trditev te brošure, ki debelo piše, da je »bivša klero-radi-kalna« vlada sklenila, da se odpravlja prijav-ljenje vina pri vinogradnikih, to pa le v Dalmaciji in na otokih, ne pa pri vinogradnikih v Sloveniji, ki imajo neprimerno težje produkcijske prilike. In vendar čl. 91. finančnega zakona točka XII. jasno govori: Čl. 44. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se daje nov odstavek, ki se glasi: Vendar pa vinogradniki niso dolžni, prijavljati svojega pridelka, nego prijavljati morajo samo odtujitev vina. Postopanje zoper vinogradnike, ki niso prijavili vinskih zalog, je ustaviti, izrečeDe, še ne izvršene kazni pa se ne izvrše.« Tu ni ni-kakega govora ne o Dalmaciji ne o Primorju, ampak o vsej državi. Tako govore dejanja, da je bila in da je še vedno SDS stranka varanja in sleparjenja in kakor so govorila dejanja, bodo govorila zopet 11. septembra, da se slovenski volivec ne da varati, ampak obsoja tako stranko. SIJAJNA UGOTOVITEV. Brošurica SDS bi rada prodrla tudi med delavstvo, med katero je marširala 1924. leta Orjuna. Ker ni mogla Orjuna ničesar med delavstvom z nasiljem, poskuša svojo srečo ta brošurica z zavijanjem. Dr. Brecelj je v oblastni skupščini ljubljanski konstatiral sledeče: »Ugotavljam tukaj žalostno resnico, da nobena druga država ne ravna s svojimi invalidi tako slabo, kot ravno naša.« In dalje: »Mi smo poizvedeli, da so ravno slovenski invalidi dobili za poldrugi milijon manj kakor smo mi Slovenci plačali invalidskega davka.« In kaj zapiše na to ta neslavna knjižica SDS? Pravi, da je dr. Brecelj pograjal dr. Gosarja, dr. Gosar pa da je izplačilo razlike poldrugega milijona odklonil. Ugotoviti moramo, da je to spet čisto navadna laž, ker ni imel dr. Gosar v kratkem času, ko je bil minister za socijalno politiko, prav nobene možnosti, da bi zravnal razliko med tem, kar Slovenija na invalidskem davku plača, in kar prejmejo invalidi na Slovenskem od države nazaj. In če je dr. Brecelj ugotavljal žalostno resnico, da se pri nas slabo ravna z invalidi, je to le žalostna konstatacija politike, ki jo je vodila SDS. Zakaj invalidskega davka ni sklepala SLS, ampak so to bile druge nade gospodov, s katerimi se je svoj čas dr. Žerjav bratil. Sedaj pa je seveda po demokratski logiki vsega kriva SLS. LJUBLJANSKA BORZA. Klerikalne tatinske srake, pravi SDS-arska brošurica, da se vesele tudi uspehov za ljubljansko borzo, da SDS in njena brošura tozadevne zasluge SLS zanika, .je samoposebi umevno. Čudno je le to, da ne pripisuje te zasluge demokratski stranki. Zanimiva pa je opomba, s katero hočejo loviti kaline: »Borza pa je za sloje (?) brez pomena, najmanj pa koristi kmetu.« Ali ste gospodje, ki ste pisali to skrpucalo, imeli trgovca in obrtnika za tako neumnega, da do te brošure ne bo prišel? Ali mislite, da je naš kmet tako omejen, da ne ve, da milijoni, ki so prej šli v Zagreb, dokler ni bila v Ljubljani izpopolnjena borza, danes ostanejo v Sloveniji? Demokratska stranka se pač ničesar ni naučila, ampak ostaja stara predvojna liberalna stranka z grobimi metodami lovljenja kmetov. Nesreča te stranke je to, da se ni ničesar naučila v vojni in povojni dobi, zato se ji tudi naš kmet, ko piše take budalosti, samo smeje. Kolosalna blamaža. Mi smo ugotovili, da niti poslanci niti ministri SLS za člen 82. fin. zakona niso vedeli, da ta člen ni bil nikoli v finančnem odboru in ne v ministrskem svetu. »Jutro« trdi, da je ta člen bil v finančnem odboru in da so zanj vedeli poslanci SDS pred glasovanjem. Vprašali smo potem dr. Žerjava, zakaj na ta člen ni opozoril, zakaj ni nanj opozoril noben poslanec SDS, zakaj ni opozoril tako, kot so to storili poslanci SLS pri predzadnjem proračunu. Odgovora nismo dobili. Trdimo, da nosijo vsi tisti, ki so za ta člen pravočasno vedeli, vso odgovornost zanj, kajti če bi bili nanj opozorili, bi ta člen ne postal zakon. Če je vedel zanj dr. Gregor Žerjav, je on kriv in odgovoren za vso škodo, ki je Sloveniji vsled tega člena nastala. To je sedaj rezultat polemike o členu 82. »Jutro« imenuje ta rezultat kolosalno blamažo za poslance SLS. Ali je morda blamaža v tem, da naši poslanci ne znajo tihotapiti? Ali je blamaža v tem, da so naši poslanci že enkrat tak člen preprečili in pokazali dr. Žerjavu, kako bi moral postopati? Ali pa je blamaža v tem, da so dr. Žerjav iz zgleda poslancev SLS ni nič naučil? Ali pa je blamaža v tem, da SDS nalašč ni hotela opozoriti na ta Člen, čeravno jc morda zvedela, da se vtihotapljenjc pripravlja, in jo sedaj prišlo na dan, da je SDS molčala samo zato, da more vpiti proti SLS, čeprav narod vsled toga trpi! Ali pa jo bla- maža v tem, da tudi poslanci SDS niso nič vedeli in »Jutro« sedaj le vpije, zato da ima s čim vpiti proti klerikalcem? v vsakem slučaju ta kolosalna blamaža gre na račun političnih metod SDS! A Dva velika tabora, pravi »Jutro«, da se snujeta v državi. Že mogoče. Toda SDS ne marajo niti v prvem niti v drugem taboru, to je pa tudi res. A Srbsko radikalstvo zmerja SDS danes, ko radikali hočejo sporazuma s Slovenci. Isto radikalstvo je SDS v zvezde kovala, ko je pletla za vse prečane bič vidovdanskega centralizma. To je politika SDS. A Socialno naprednejših elementov se je otresla SDS, tako laže SDS. Mi pa ne bomo nič lagali, če povemo, da se SDS ni otresla niti korupcionistov niti bankroterjev. A Izdaja državne ideje je po mišljenju SDS sporazum med Slovenci in Srbi. De-nunciantstva SDS pa niso bila izdaja slovenske ideje in poziv SDS na upor tudi ni nobena izdaja. A 120 poslancev ima »Jutro« že v žepu. Kdor ne verjame, plača groš. A Klerikalni »Slovenski Narod«. »Slovenski Narod« agitira za nemško in klerikalno gospodinjsko šolo dominikank na Dunaju. Upamo, da bo imela ta agitacija za nemški zavod v svobodomiselnem slovenskem listu veliko uspeha. MAMO potrebščine v največji Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR. Lfubllana^ Cankarjevo nabr. 5 Tel««. 40? $£o/ se godi doma Ciril-Metodijski tabori. Po širnem štajerskem gre novo življenje, ki ga je vzbudila 1100 letnica rojstva sv. Cirila. 1100 let je minulo, odkar sta Ciril in Metod sejala po slovanskih brazdah božje seme Kristusovega nauka. 1100 let nam sveti slovanska čaka, se nam odpira slovanska knjiga, smo Slovenci, Čehi, Slovaki, Rusi in Hrvati učenci Cirila in Metoda. Zato jo ob tej 1100 letnici vzkliknila ravno naž^i Štajerska zemlja, naš štajerski rod ter poje slavo velikima sejav-cema, očetoma naše vere in prosvete na veličastnih Ciril-Metodijskih taborih. Cela vrsta takih taborov so je letos že vri.In, v njihov venec se je priključilo tudi veličastno romanje štajerskih Slovencev na Brezje. Nova vrsta taborov 6e še otvarja: Dne 21. avgusta je dekliški Ciril-Metodijski tabor pri Sv. Križu ob Ljutomeru. Dne 28. avgusta je tabor pri Sv. Avguština v Halozah. Dne 28. avgusta tabor fantov in mož na Ptujski gori za ptujsko polje. Dne 18. septembra je tabor na Oljki v Savinjski dolini. Dno IS. septembra na Ptujski gori za dekleta ln žene ptujskega polja. Ti Ciril-Metodijski tabori, so kakor zarja, ki naznanjajo novo luč, nov dan, nov rod, še bolj prepojen z roso resnice božje, semena Ciril-Meto-dovega. Krščanska šola. Tretja velika skupščina društva »Krščanska Šola« se vrši v Mariboru v nedeljo 21. avgusta. Spored: Ob 9. uri tiha sv. maša v frančiškanski cerkvi. Med mašo poje moški zbor »Maribora«. Ob pol 10. uri pridiga »O svetih pra^cah Cerkve pri vzgoji otrok«. Govori g. kanonik dr. Vraber. Ob pol 11. uri v dvorani Zadruine gospod irske bapke občni zbor po sledečem redu: a) Tajniško in blagajniško poročilo, voliti v; b) govora: »Naša šolska zakonodaja z ozircrn na versko v?gojo.< »Krščanska šola, rešitev narodov;« c) informativno poročilo o »Slomškovi driž-bi< in »Slomškov dom«; d) slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi vse prijatelje krščanske šole odbor osrednjega vo-it pozimi v krčmi in skrivnostna vssbini na tem papirju govori o nedvignjenem zakladu na mariborskem starem pokopališču, ki počiva 1 zemljo v škatlji. Omenjeni Macun je javil policiji, da j*> videl v noči od 12. na 13. t. m. še druge moške na pokopališču, ki so pa pobegnili, ko so zagledali njega. sramno ceno se prodajajo trdi žulji istrskega se-Ijaka. Nikdo ne poseže vmes, da bi ustavil iz Istre ta izhod živine, da bi vsaj deloma ublažil strahovite gospodarske posledice suše. Davki se pobirajo neizprosno dalje z enako strogostjo. Radi re-valutacije lire je bil znižan državni zemljiški davek. S tem nI kmetu veliko pornugano. Državni davki so malenkostni, kmeta tlačijo občinske in zemljiške davščine, ki so v Puljščini gotovo višje ko povsod drugje. Največje gospodarsko ido za Pre-manturo, Alturo, Medulin, Ližnjan, Laboriko in druge okoliške vasi obstoji v tem, da so priklop-ljene občini Puli, mestu, ki čedalje bolj propada, medtem ko ostaja občinski aparat, ki stane lepih denarcev, vedno isti. Občinski upravni stroški gredo povečini na rame okoliških vasi. Vzemimo v roke davčni plačilni nalog za 50 lir. Od 50 lir davka odpade 10 lir za državo, 13 za pokrajino in 27 lir za puljsko občino. Kmetje nimajo pri mestni upravi nobene besede. Občinska uprava skrajno zanemarja okoliške vasi: poti razpadajo, luči ni, vodovoda tudi ne. Nič čudnega potem, da se napetost med vasjo in mestom vedno bolj stopnjuje. Pa ko bi vsaj mestni gospodje pustili na miru svarilna znamenja, vendar pa se je na to malokdo oziral, pač pa je bila radovednost velika, kako takle'ptič izgleda v zraku nad Jesenicami. Ko pa so pričeli po zraku žvižgati šrapneli obrambne baterije, je pa le marsikdo poiskal zavetišče, da ne bi bil ranjen od na zemljo padajočih izstrelkov. Letalo je rezalo naravnost proti Hrušici, nato pa izginilo nad Možakljo v smeri proti fronti. Sedaj je bilo pričakovati napada, tnda ničesar ni bilo, tako da ni nihče več mislil na napad. Dne 14. avgusta, bil je torek, pa je kmalu po sedmi uri zjutraj v zraku zabrnelo. Sirena v tovarni je klicala alarm in že so pokali topovi. In res, jata aeroplanov se je bližala Jesenicam od Žirovnice gori. Bilo jih je štirinajst, nekateri so jih našteli več, nekateri manj, kakor je v takih slučajih pač navada. Sicer pa ni bilo preveč časa za štetje, kajti že oddaleč je bilo slišati treskanje bomb. Od Žirovnice je ob istem času vozil municijski vlak in tega so obmetavali. Kaj bi bilo v slučaju, da bi ta vlak zadela bomba, je nemogoče povedati, a gotovo je, da bi. "sa Koroška Bela zletela v zrak, kajti ravno pod Belo jo vlak v zarezi obstal. Prebivalstvo se je hitro poskrilo po kleteh, bombe pa so pretresale ozračje in pre-stradane Jeseničane. Otroci so kričali, matere vzdihovale, moški >polentarja< preklinjevali, bombe pa so neprestano treskale ob tla tako, da je bilo vsak trenotek pričakovati tu ali tam katastrofe. V kleti I. delavskega konsum- kmeta, ko jim je enkrat dal zahtevani belič. Prav iz mesta prihajajo vsi načrti proti istrskemu kmetu: kazenske ekapediclje, zahteva po odstranitvi hrvatskega jezika iz cerkve in zadnji naskok na njegovo zadruge, ki se vrši v času, ko preživlja Istra najhujšo goepodarsko krizo, vso to prihaja iz mesta, ki ga redi hrvatski istrski seljak. Tragičen izlet na Krn. V prvih dneh avgusta se je odpeljalo iz Trsta 20 katoliških skavtov, med njimi duhovnik Ma-labotich, v gore na kratke počitnice. Nastanili so se v Ladri pri Kobaridu, odkoder so prirejali ture »t bližnje goro. Izlete je vodil dr. Ravul Jellersitz, profesor v Trstu. Pozneje sta se veseli družbi pridružila še čč. gg. Marega in Culot, duhovnika v Gorici. Dne 9. t. m. so se izletniki odpravili na Km, vodil jih je profesor Jellersitz. Ko so se žo bližalu vrhu, jih je zalotila huda nevihta. Pospešili so korak, da bi so zatekli v kočo tik pod vrhom. Vsi so se žo nahajali v koči, le profesor Jellersitz se mudil še na pragu, ko jo udarila strela. Po prestanem strahu so izletniki videli, da ležita prof Jellersitz in 15 letni fant Mario Cominotti na tleh. Skočili so jima na pomoč, a profesor Jellersitz je bil že mrtev, medtem ko je strela Conii-nottija le lahko ranila. Profesor Jellersitz je bil ožgan po vsem telesu, strela je udarila naravnost v njega. Truplo mladega profesorja in navdušenega organizatorja katoliških skavtov je bilo prepeljano v Trst, kjer se jo vršil pogreb v petek popoldne. Vest o težki nesreči se je kmalu razširila v gorah, po Goriškem in v Trstu in je povsod zbudila globoko sočutje do nesrečne družine. Kdo je poškodoval spomenik na Krnu? Prežalostni so bili krnski dogodki, da bi jih klicali zopet v spomin. Iz sočutja do številnih žrtev kazenske ekspedicije v Drežnilo, iz spoštovanja do tistih slovenskih fantov in mož, ki so po nedolžnem junaško prenašali dneve težke ječe, iu da branimo čast slovonskega naroda, kateremu se je hotel vtisniti madež skrmiilcev, hočemo danes doprinesti nov dokaz, da je vojaški spomenik na Krnu poškodovala strela in ne slovenski pastirji. Tržaški »Piccolo« od 11. avgusta popisuje v večerni izdaji »Ullime Notizie« tragični izlet tržaških katoliških skavtov na Krn; na pragu koče, ki stoji tik pod vrhom je strela ubila mladega profesorja Raoula Jellersitza iz Trsta. »Kakor je znano, nadaljuje »Piccolo«, udarja strela v krnskem pasu zelo pogosto, tako da je bil spomenik, postavljen alpincem, ki so padli pri naskoku na goro, porušen prav od strel.« Tako piše »Piccolo«, to je tisti list, ki je za časa krnskih dogodkov vodil časnikarsko kampanjo proti mirnemu in poštenemu slovenskemu ljudstvu, češ da so slovenski pastirji razdrli spomenik. »Piccolo* in njegovi vid črnski pomagači so to kampanjo tako fino in zvito organizirali, da so v trenutku potegnili za seboj ves italijanski tisk in vso italijansko javnost in tudi italijanske sodnike. No v prvi ne v drugi instanci niso pomagali več niti najeklantanejši dokazi, niti poročilo uradne komisije, ki je po naročilu goriškega prefekta izvedeniško preiskala pokvarjeni spomenik na licu mesta. »Piccolo« je vsem zmešal glave; goriški Slovenci so bili v svoji obrambni akciji popolnoma osamljeni. Pa kmalu je govorilo zanje nebo. Strela je popolnoma razrušila še M'alt del spomenika, ki ga je prvič pustila. Italijansko časopisje je takrat med vrstami zapisalo: Morda je tudi prvič poškodovala spomenik strela. Bilo je ?e prepozno, slovenski fantje in možje so kazen že prestali. Tudi danes prihaja »Piccolo« pozno. A naši bratje Hrvati pravijo: Bolje ikada nego nika-da. Goriškim Slovencem in nam vsem je »Picco-lovo« prizaianje v veliko zadoščenje. Toda če je v gospodih pri »Piccolu« še kaj čuta časnikarske odgovornosti, še kaj srca, morajo bolj odkrito in v primernejši obliki zaklicati italijanskemu narodi: Lagali smo. Po krivici smo pred našo javnostio očrnili slovenski narod. Nebo zahteva pravico. Popravimo telesno, gmotno in moralno škodo, ki to jo trpeli po nedolžnem obsojeni 1 nega društva n. pr. je bil pravcati sodni dan, nekateri so kleli, ženske molile, padale v omedlevico itd. Kako je človek v smrlni nevarnosti zmeden, kaže slučaj, da so moški hiteli iz kleti po vodo za žeusko, ki je prva omedlela, dasi je bilo v kleti vina in kisa na razpolago. Ko je bombardiranje ponehalo, je prestrašeno ljudstvo prilezlo na dan. Nudil se mu je grozen prizor. Iz vseh vrhov severno Jesenic, se je dvigal dim, znamenje, da so bombe padale po gozdovih ter užigale. Radovednost je gnala ljudstvo, da je šlo poizvedovat, kako je bilo tu ali tam. Mnogo je bilo bomb, katere niso eksplodirale in ki so jih šele par tednov pozneje arlileristi razstrelje-vali. Na Jesenice ni padla nobena bomba, tem več pa na Savo in Groblje. Veliko hišo, v kateri imajo mojstri tovarne stanovanje, so smatrali letalci najbrže za kolodvor ter jo bombardirali. Ena izmed bomb je padla ravno pred hišo ter po celi hiši napravila velikansk nered. Posebno v stanovanju g. Golobiča jo zračni puh vse okoli obrnil, omare prestavil ter napravil veliko škodo. Najhuje pa je bilo v Grobijah, ki spadajo že pod občino Koroško Belo. Tu je padla bomba na Jelenčevo hišo ter jo do prvega nadstropja zrušila v prah. še danes po desetih letih se poznajo sledovi poškodbe. Naravnost strašna pa je bila bomba, ki je padla tik za dvonadstropno hišo g. Mencingerja, Izkopala je skoro dva metra globoko in tri metre široko jamo, drobci bombe pa Katoliški shod na Limbarski gori. V nedeljo 21. avgusta so vrši za moravško dekanijo katoliški shod na Limbarski gori pri Moravčah. Ob 10. uri bo sv. maša in cerkveni govor, kai opravi prevzvišeni g. škof dr. Jeglič. Po sv. maši nastopita na prostem dva govornika iz Ljubljane. Govorila bosta o katoliški šolf in presv. Evharistiji, vezi narodov v kraljestvu Kristusovem. Vabljeni so vsi zavedni možje in mladeničL posobno udje apostolstva mož in mladeniških Marijinih družb, dalje dekliške in druge Marijine družbe, »Orli«, »Orlico«, prosvetna in druga društva, ki so na katoliški podlagi in tudi vse ljudstvo, ki je vneto za katoliško idejo. Na predvečer naj po vsej dekaniji gore kresovi. Pridobiva pfe nwM Sf)®dli S£S V Ormožu bo v nedeljo, dno 21. avgusta popoldne po vcčornieah v Katoliškem domu volilni shod, na katerem poroča načelnik SLS gospod dr. Anton Korošec. V Ptuju bo v nodeljo, dno 21. avgusta ob 10. dopoldne volilni shod SLS v Društvo-nem domu. Govori načolnik SLS, dr. K o r o. š e c. Vabimo somišljenike, da se v častnem Številu udeležijo obeh zborovanj, da izkažemo našemu voditelju svoje spoštovanje it hvaležnost, svetu pa posvedoSmo, da smo zavedni in ponosni člani Slovenske ljudske stranke. Za okr. organizacije: Ivan Vršič, preda in obl. poslanec, Ivan Vesenjak, okr. kand., Andrej Bedjanič, okr. kand. V Ljutomeru bo v nedeljo, dne 28. avgusta ob pol 9. uri dopoldne volilni shod, na katerem govori načelnik SLS poslanec dr, Korošec. V Podgorju in Šmiklavžu pri Slovenj-gradcu priredi oblastni poslanec g. Iv. Guzej v nedeljo 28. t. m. volilni shod, in sicer v Podgorju ob 9., v Šmiklavžu pa ob 11. Razen imenovanega govorijo tudi drugi govorniki, Vsi vljudno vabljeni. Kandidat in poslanec g. Andrej Redja-nič ima v nedeljo 28. t. m. pri Sv. Bolfenku pri Središču volilni shod, na katerem govorijo tudi drugi govorniki. V Svetinjah se vrši v nedeljo 21. t. m. po rani sv. maši volilni shod, na katerem govori oblastni poslanec g. Andrej Bedjanič. Razbor pri Slovenjgradcu. Tukaj se vrši v nedeljo 21. t. m. po službi božji volilni shod, na ka'lerem poroča oblastni poslanec g. T. Ovčar in drugi. Št. Vid pri Grobelnem. Oblastni poslanec g. Marko Kranjc priredi v nedeljo 21. t. m. po sv. opravilu volilni shod, na katerem govorijo tudi drugi. Sladkagora. Dne 28. t. m. po sv. opravilu se vrši hi kaj volilni shod, na katerem govori oblastni poslanec g. Marko Kranjc in drugi. Volilni shod v Št. IIju pri Velenju priredi oblastni poslanec g. T. Ovčar v nedeljo 28. t. m. po sv. opravilu. Razen imenovanega nastopijo tudi drugi govorniki. U.tanovlJ. 1843. Soli Ana Izvršitev. Vsakovrstna pleskarska in £rkostikarska dela izvršuje tvrdka BRATA EBšRL nasledniki Martine, Čeme <& C©. Vošnjakova ul. 8. (preje Cesta na Gorenjsko železn.) Zmerne cono. Ljubljana Tolofou žt. 2814 so se razleteli na vse strani. Ta bomba je bila tudi smrtonosna, kajti zahtevala je dve žrtvi. V veži navedeno hiše je stala skupina ljudi ter imela vrata le priprta. Drobec bombe je priletel v vežo, se na steni odbil ter priletel ravno v srce domačemu dvanajstletnemu sinu, tako da je takoj umrl. Na drugem koncu dvorišča pa je med vratmi pritlične hiše stal ravnokar iz vojne prišedši Pesjek, ki je bil oproščen vojaške službe na fronli. Temu je kos bombe priletel v desno ramo ter mu prebil žilo, tako da je padel vznak v kuhinjo ter takoj izdihnil. Kako močna je bila eksplozija te bombe, je bilo razvidno iz tega, ker je celo železna polkna konsumnega društva za Ljubljano in okolico na več mestih na široko preluknjala. V celi hiši pa ni bilo ne enega okna, ki bi ostalo celo in vsa vrata, katera so bila priprta, so bila odtrgana. Omeniti jo še treba, da je bil poveljnik obrambne baterije, nadporočnik Martinek, zet takratnega ravnatelja tovarne g. Hofmana. Omenjenega jutra ga ni bilo pri bateriji, pač pa je bil ravno na potu iz vile, kjer je imel stanovanje pri svojem tastu ter se moral sam skrivati pred bombami v tovarniškem kanalu ter si pri tem svojo lepo obleko raztrgal in umazal. Topničarji so sami javili nn kolodvor, da se bližajo sovražni letalci, a službujoči major je odgovoril, da ne streljati, ker so lastni letalci. Ker so pa topničarji le videli, da je major v zmoti, so na svojo roko jgričeli z streljanjem^ a zadeli niso nič. Ko je 1 Slovenci v Italiji Dnevne novice Slovenska žena. Zopet smo pred volitvami. Naš narod je vselej upošteval, da 60 volitve skupna narodna in domovinska zadeva. Zato je vselej volil po svoji vesti take može, od katerih je pričakoval, da se z vso vnemo zavzamejo za duševni in telesni dobrobit slovenskega naroda. Vselej pa si pri izvo-litvi takih mož v polni meri sodelovala tudi ti, slovenska žena. Kaj je pri teh volitvah najvažnejše? 1. Da gredo volit vsi volivci in nihče ne ostane doma. 2. Da bodo volili prav. Slovenska žena, za to dvoje bodi Tvoja skrbi S svojo prepričevalno besedo lahko dose-šež prvo in drugo. • * * ■k Prihodnja številka »Slovenca« izide radi praznika v sredo zjutraj. * Častno občanstvo. Povodom zlate maše, katero je obhajal 26. julija g. Janez Molj, župnik v pokoju, bivajoč v Trzinu, je imenovalo županstvo občine Trzin velezaslužnega zlatomašnika za svojega častnega občana ter mu v nedeljo 31. julija po svojih zastopnikih izjočilo častno diplomo. V svoji skromnosti je g. ziatomašnik, ki je kljub svojim 76 letom izredno čil, odklonil vsako večje slavje, katero so mu hoteli hvaležni občani prirediti. Slav-ljencu želimo, da obhaja med nami še bisernico in ako Bog hoče, železno mašo. k V Št. Petru pri Novem mestu je bil dne II- t. m. ponovno izvoljen za župana Franc Bevc, ki vodi našo občino že .18 let, izvrsten pristaš SLS. Tudi svetovalci so bili izvoljeni vsi iz vrst naših pristašev. ■k Tovariši iz bojnih poljan! V nedeljo 21. avgusta vsi na poljane bratstva, ljubezni in miru božjega — na Brezje! Polovična vožnja velja od 19. do 23. avgusta. Pevci, iz-vežbajte se dobro že doma, note prinesite sami, vsi pa prinesite dobro voljo, pošteno srce in navdušenje za našo skupno stvar. — Tovariši! 21. avgusta vsi do Otoč, potem pa v ponosnem pohodu na Brezje! •k Umrl je v Hrastniku g. Miha D e r -n o v š e k, posestnik in gostilničar. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne na pokopališče v Dragi. Blag mu spomin! •k Šmartno pod Šmarno goro. V nedeljo 7. avgusta so bile občinske volitve v Šmartnem. Naša stranka je napredovala za štiri mandate. To je silovito razburilo demokrate in socialiste. Dva iz njihovih vrst sta napadla nekega mirnega Rusa, ki pri sedanjih volitvah ni šel volit. Slučaj je vzbudil v Šmartnem in okolici splošno ogorčenje. Za šmartinske socialiste pa je to dober nauk, da vedo, kake ljudi so volili in kakšne mislijo postaviti na važna mesta. Slišimo, da sta morala pretepača plačati za svoje alkoholno junaštvo lepo odškodnino. * 0 praktičnih učiteljskih izpitih nam mariborski prosvetni inšpektor pošilja sledeče pojasnilo: Z ozirom na časniško vest, da je ministrstvo prosvete odredilo, da se vrše prihodnji mesec pri vseh prosvetnih oddelkih praktični učit. izpiti, pojasnjujemo, da ta odredba ne velja za Slovenijo, ker se tu ne opravljajo izpiti učne usposobljenosti po čl. 30 zak. o narodnih šolah z dne 19. 4. 1904, ampak kakor je odredilo min. prosv. z odi. O. N. br. 49816 z dne 6. avgusta v konkretnem slučaju v zadevi neke prošnje za dovoljenje in najboljše modroce, spalne divane, otomane, žimo dobite pri tvrdki Fran Jager, tapetnik, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu. bombardiranje ponehalo, je prišel nadporoč-nik k bateriji ter moštvo ozmerjal, zakaj niso nič zadeli ter odredil takojšnje topovske vaje. Neko dekletce je prineslo v tem listek, ki so ga našli na cesti in na katerem je stalo v več jezikih zapisano, tudi v slovenskem, da pridejo še isti dan ter napad ponove. Nihče ni temu verjel, najmanj gospod nadporočnik. Komaj se je prebivalstvo nekoliko umirilo od prestanega strahu, ko je kmalu po eni uri zopet završalo. Ponavljalo se je isto kot dopoldne, isti prizori, isto vpitje, le še vse hujše, kajti sedaj je ljudstvo vedelo, da gre zares, kar sta pričali mrtvi žrtvi. Nikdo pa ne umrje rad, dasi je bila tedanja hrana le črna cikorija brez sladkorja ter solata brez olja. To pot so bombe padale višje proti Jesenicam, a tudi Sedaj se niso razletavale. Po jutranjem napadu je šlo delavstvo zopet nazaj v tovarno na delo, popoldne pa nisi nikogar več spravil, da bi šel k strojem, kajti pokazalo se je, da informacijska služba ni bila točna ter da je bila tovarna vsakokrat prepozno obveščena o nevarnosti. Zanimivo je bilo pogledati ogromno železno ploščo, katero je bomba zadela ter nesla en del preko stanovanjskih hiš, drugi del pa čez cesto, najmanj 40 korakov daleč in ki je bila povita kot omlet. Na tisoče šip je bilo zdrobljenih v tovarni, druge škode pa ni bilo. Naenkrat pa se je razlegal klic: »Koroška Bela gori, zažgale so italijanske bombe.« Vse je hitelo na pomoč, tudi čete ujetnikov delati izpit učne usposobljenosti v Subotici, da velja za učiteljstvo v Sloveniji za polaganje izpita uč. usposobljenosti še vedno odlok bivš. avstr. min. za uk in bogočastje od 31. julija 1886, št 6033 v smislu naredbe min. prosvete 0. N. br. 12054, z dne 5. marca 1924. k Županstvom in lovcem. Okr. glavarstvo v Kočevju naznanja vsem županstvom, da je pokrajinski lovski zaklad založil: 1. pregledno karto krajevnih občin v ljubljanski oblasti po stanju začetkom 1. 1927. in 2. pregledno karto krajevnih občin in lovišč v ljubljanski oblasti po stanju začetkom 1. 1927. Karti sta v merilu 1 : 3,000.000, sta čedno izdelani, na dobrem papirju; komad stane 10 Din. k Čebelarskim podružnicam in članom čebelarskega društva sporočamo, da je ministrstvo za promet dovolilo za udeležence občnega zbora »Čebelarskega društva za Slovenijo«, ki bo dne 15. t. m. v Ljubljani, polovično vožnjo pod običajnimi pogoji. Čebelarji, udeležite se občnega zbora v obilnem številu. k Dunajska vremenska napoved za nedeljo 14. avgusta: Spremenljivo, od časa do časa še deževno, nevihte niso izključene, hladno, kasneje nastopi zboljšanje. ■k Ušla je 13 letna Ladislava Lavrenčič, Moste 71. Ker je že štiri mesece ni nazaj, naj bi, če kdo kaj ve o njej, sporočil ah g. Jožefu Lavrenčiču, njenemu očetu, Moste 71, ali pa najbližji orožniški postaji oziroma policiji. ■k Pristni želodčni liker »Florian« izdeluje E. Kavčič. Oglej si tudi današnji oglas! •k 75 letnica zagrebške trgovske zbornice. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica proslavi dne 29. t. m. 75 letnico svojega dela. Predsednik in tajnik zbornice, gg. Arko in Čuvaj, sta odpotovala v Belgrad, da osebno povabita na slavnost ministrskega predsednika in trgovinskega ministra. k Naš konzulat v Skadru zopet posluje. Naš skadrski konzul Trajan Živkovič se je 11. t. m. vrnil na svoje mesto v Skader in naznanil tiranski vladi, da naš konzulat v Skadru zopet posluje. •k Jugoslovanski pevci v Frankfurtu. Kar-lovško pevsko društvo »Zora« je te dni odpotovalo v Frankfurt o. M., kjer bo v okviru letošnjih tamkajšnjih glasbenih prireditev za- § Precizne ure, BS hausen, Ornega, Doxa itd. dobite najceneje samo pri urarju L.ViHlflr.11, LlUllIitlllfl, Sv.Pelra Ul stopala jugoslovansko pesem. »Zora« bo v Frankfurtu priredila več javnih koncertov in bo pela tudi za radij in na prostem za ljudske sloje. Na programu ima narodne in moderne pesmi, med drugim Širolo, Mokranjca, Oduka in Dugana. k Naši zrakoplovci v inozemstvu. Minuli petek je odletelo iz Zagreba šest naših vojaških letal pod vodstvom g. kapetana Marko-viča v Curih, da se udeleže tamkajšnje mednarodne zrakoplovne tekme. Pot jih vodi preko Vidma in Milana. k Policijski izpiti v Zagrebu. Kakor znano si je uredilo zagrebško policijsko ravnateljstvo lastno šolo za policijsko moštvo. Šola traja šest mesecev in jo mora dovršiti vsak, ki hoče biti stalno sprejet v policijsko službo. Te dni se na šoli vrše izpiti; med izpitniki je 53 stražnikov in 4 detektivi. Ob tej priliki je obiskal šolo tudi veliki župan dr. Stopar, ki se je zelo priznalno izrazil nad uredbami in ustanovami policijskega ravnateljstva. ■k Blaznik v hotelu Esplanade. Iz opazovalnega oddelka zagrebške Zakladne bolnice je včeraj ušel umobolni somborski odvetnik dr. Ferdinad Stein. Šel je v hotel Esplanade, kjer je zahteval sobo in kmalu vprizoril velik izgred. Prihiteli so strežniki in policija, a Stein Rusov, ki so bili zaposleni pri gradbi tovarne na Dobravi, so prišli. Ker so pri popoldanskem napadu padale večinoma le užigalne bombe, je ena takih padla tudi med Kovar-jevo in Jerončovo hišo na Koroški Beli ter užgala. Ker sta ti dve hiši na spodnjem koncu vasi in je vlekel južnovzhodni veter, je bila v kratkem času vsa vas v ognju. Pogorelo je 44 posestnikom prav vse z gospodarskimi poslopji vred in vse, kar je bilo spravljenega po hišah. Pogorel je tudi ves hrib Lebniči. Cerkev bi bila gotovo popolnoma pogorela, vendar pa so toliko rešili, da je zidovje in notranjščina še ostala. Orgije so že gorele, a so še pravočasno pogasili. Strašen je bil prizor na Vel. šmaren, vse naokoli uničeno, iz vseh hiš se je še kadilo, živina se je v žrjavici še cvrla in pekla, ljudstvo je bilo kakor onemelo, brez tarnanja, popolnoma otopelo. Pretresljiv je bil prizor, ko se je ta dan sv. maša brala na vasi pred znamenjem. Ljudstvo na Jesenicah in Javorniku ni spalo pod streho, vse je hodilo na večer ven v naravo, proti Hrušici, v Rovte, nosilo seboj pojsteljnino in druge stvari. V bližini tovarne ni bilo varno, kajti napad bi bil tudi ponoči mogoč. Vojaška oblast je odredila, da ni smela nikjer nobena luč svetiti. Vendar pa napada ni bilo, ne ponoči in tudi po dnevu nobenega več. rja Karlov rojstni dan 17. avgusta je sicer zopet prišel eden pogledat, a metal ni bomb in baterija ga je hitro pregnala, da je odletel preko Možaklje. Vendar se je zaklenil v sobo in nato skočil skozi okno — v prvem nadstropju — na ulico, kjer je v krvi obležal. Težko poškodovanega so prenesli v bolnišnico. k Cestni promet v Splitu. Splitska mestna občina je naročila na Dunaju dva avtobusa za ulični promet. Kasneje naroči še več teh vozil. k Iz uradnega lista. Ljubljanski Uradni list z dne 10. t. m. objavlja pravilnik o zviša-nih in izenačenih pokojninah (provizijah, podporah in miloščinah) bivšega monopolskega delavstva, njega vdov in sirot. k Dar Pašičeve vdove. Pašičeva vdova, gospa Gjurgjina Pašič, je podarila Pašičevo rojstno hišo v Zaječaru z zemljiščem vred »Narodni Odbrani« pod obvezo, da dobe v hiši svoje prostore vse kulturne ustanove tamkajšnje okolice. k Hajd ukinja Stoja Markovič zopet ušla. V zagrebški ženski kaznilnici je prestajala svojo 20 letno ječo znana črnogorska hajduki-nja Stoja Markovič, nečakinja dr. Vukašina Markoviča. Odkar se je nahajala v tej kaznilnici, to je bilo od meseca maja lanskega leta, se je obnašala zelo lepo in je bila zlasti vdana usmiljenkam, ki vodijo kaznilnico. Večkrat je sicer vzdihovala za izgubljeno mladostjo — sedaj je stara 25 let in bi se torej vrnila iz ječe s 45 leti — toda vedno je tudi zagotavljala sestram usmiljenkam, da iz te kaznilnice ne namerava uiti. (Stana je bila ušla že iz ječe v Podgorici kakor tudi iz sodnih zaporov v Sarajevu.) Te dni je Stano obiskal njen brat Radojlo Markovič, učitelj v Črni gori. Radojlo je med obiskom, ki se je vršil v navzočnosti sestre prednice, Stano tolažil in ji obetal, da se bo obrnil na Kolo srbskih sester in da bo sploh vse storil, da bo pomiloščena. Ko sta se brat in sestra poslavljala, je prednica odprla vrata in tisti hip že je smuknila Stoja skoznje na ulico, a za njo njen brat. S. prednica je začela klicati na pomoč; v tem pa sta begunca dosegla pripravljeni avtomobil in se z največjo hitrostjo odpeljala. Policija je takoj uvedla obsežno zasledovanje, a doslej Stoje še niso dobili. ■k Opozarjamo na pristni malinovec tvrd-ke Alko. Več glej oglas zadaj! ic Bolehajoči na žolčnem itn ledvičnem kamnu ter kamnu v mehurju kakor tudi ljudje, ki trpe na preobili tvorbi sečne kisline, morejo z uporabo naravne »Franz-Josef«-gren-čice urediti delovanje črevesa. Možje z zdravniško prakso so se po dolgoletnih izkušnjah prepričali, da je »Franz-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalo, da se more priporočati tudi pri bolezenskem povečanju prostate. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 *k Opozarja se na današnji oglas tvrdke Zenko Hribar, Celje, Slomškov trg 1 (pri župni cerkvi), ki je otvorila svojo veliko tovarniško zalogo vseh vrst pletenih izdelkov. k Pred vojno je pri nas vsaka gospodinja kuhala rženo kavo bodisi samo ali kot prida-tek. Danes jo lahko zopet uporablja, ker dobi v vsaki trgovini pravo Ziko v rdečih zavitkih, ki nudi po izjavj zdravnikov najprimernejši zajutrek za otroke in odrasle. 5987 * Županstvo občine Trebnje razpisuje natečaj za izdelavo idejnih škic za novo uradno poslopje v Trebnjem. Razpis je objavljen v Uradnem listu. 6220 k Turške srečke kupuje ali zamenja za ratno šteto nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422. * Opozarjamo na današnji oglas Jos. Zidar za družabno potovanje v Palestino. * Svetlopisni papir negativni 42, 52 Din, pozitivni 52, 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra c. 2. KUŠAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe Naj bo v tujini, naj bo doma, k jedi, med delom, se vedno prlleže če si s čašo C1 i o limonade človek onemoglo dušo priveže. pa so bili Jeseničanje vse do italijanskega poraza pri Kobaridu v §trahu, da se napad ponovi in globoko so se oddahnili, ko je do-šlo poročilo, da je italijanska vojska nkraj Piave. Hriba, Jelen Kamen in Pekov vrh sta pa še štirinajst dni gorela, kar je še danes poznati. Kako je bilo ljudstvo prestrašeno v onih dneh, priča tudi dogodek, ki se je odigral, ko so od bombe ubitega Mencingerja spremili na zadnji poti na Jesenice. Ko je sprevod prišel do tovarne, se je zdelo, da je v zraku zabrnelo, pogrebci so postavili rakev na tla in vse je zbežalo na varno, ostal je na cesti samo še rajni župnik, gospod Prijatelj. Izkazalo pa se je, da je brnenje prihajalo od električnega motorja v tovarni, vendar pa je bilo vse vznemirjeno ter se oziralo, od katere strani bo priletel smrtonosni jekleni dež. Tudi pri pogrebu Pesjeka, ki se je vršil na Koroško Belo, se je godilo približno tako, in res so bili v zraku letalci, dasi le avstrijski. Danes ob desetletnici teh strašnih dogodkov pa recimo: »Vojske, reši nas o Gospod!« ČIPKO dkl'rročPnode,°o fo. iBIKIll Sl^IM najcenejše pri Osrednll čipkarski zadrug' Ljubljana. Kongresni trs »Kako se naučim fotografirati« je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10.—< ftpeolallat M sobozdravnlitvo ln nato« bolezni med. univ. Dr. Francč Logar ordiuira za zobne ln ustno bolezni na sv. Petra oesti 14, I. nad. v LJnbljanl. CfuMJana © Vsem v vednost. Oba naša gerentska sosvetnika g. Jože Pire in g. Franc Pust nam sporočata, da principielno ne sprejemata več strank v uradu in na stanovanju, ampak samo v tajništvu stranice za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna II. vsak dan od 5 do 7 popoldne. — Tajništvo SLS za Ljubljano. © Uradniška lista v Ljubljani. Včeraj se je raznesla po mestu govorica, da je bila pri sodišču vložena posebna uradniška kandidatna lista za mesto Ljubljano. Informirali smo se na merodajnem mestu, kjer nam je bilo rečeno, da vest le deloma odgovarja resnici. Kandidatno listo vlože uradniki šele v torek dopoldne pri tukajšnjem deželnem sodišču. V Ljubljani bo torej skupno pet skrinjic, ker radikali in radičevci ne vlože svojih list Q Tečaji brezalkoholne produkcijo se bodo na željo mnogih interesentov vršili za časa letošnje jesenske pokrajinske razstave. Prvi tečaj se vrši dne 19. septembra. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se čimprej prijavi »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. O Predavanje o gledališki razstavi v Mag-geburgu bo priredila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani tekom meseca septembra. 0 celotni razstavi, zlasti pa o zgodovinskem oddelku bo predaval g. Ciril Debevec, o tehničnem pa g. upravnik ing. Kregar. Izvajanja bodo spremljale po možnosti skioptične slike. Ker je gradivo precej obširno, se bo vršilo predavanje najbrž v dveh odnosno treh večerih. Natančen razpored, čas in mesto bomo še pravočasno objavili. O Tam za vodo... Tam za vodo, pa ne pri Mačku, temveč malo prej, se je včeraj dopoldne ustavil velik voz. Štirje krepki možje so vstopili v hišo in z veliko mujo prinesli iz hiše železno kaso, varno zaklenjeno in zapečateno, skoro večjo, kot je bil voz sam. Prizor je najprej opazil stražnik, ki je pristopil bližje, da pogleda, če je tu vse v redu in ni kaj navskriž s paragrafom. Pristopili so še drugi ljudje in kmalu je bil ljubljanski cirkus tukaj. Eden od gledalcev se spomni in potrka po kasi: »Ni hudir, da ne bi zame kaj ostalo!« Toda iz kase zadoni obupno votlo... »So že drugi pobrali, večji gospodje kot si ti!« ga zavrne sosed. »Pet let sem šparala in dajala spravljat v to škrinjo, sedaj je pa vse fuč. Še ficka ne bom videla!« jamra postarna ženica. Nekaj gospodov je bilo tudi zraven, pa niso rekli ne bev, ne mev, samo malo kislo so se držali. Ko je bila ogromna, toda prazna k asa srečno na vozu, je moj učeni prijatelj vzkliknil: »Slavenska banka danes in nikdar /eč!« Ne vem, kje je moj prijatelj to pobral, spomnim se samo to, da so ga nekateri gospodje zelo grdo pogledali. Kaso so nato odpeljali v smeri proti Kazini. Mesto te kase, pravijo, da pride v hišo solidna velemestna kavarna, ki pa bo imela to smolo, da bo najbrž le malokdo šel vanjo. Mrtvaški duh po »Slavenski banki« je namreč zelo zopern... O Na naslov 6avskih kopalcev in pristojnih oblasti. Iz Stožic pri Ljubljani nam pišejo: Toliko kopalcev kot letos, še ni bilo zlepa v Savi. V opoldanskih urah se premikajo preko polja cele procesije Ljubljančanov proti Jezici, Stožicam in Tomačevem. Le žal, da moramo na njihov račun zabeležiti dejstvo, da se je med njimi v zadnjem času razpasla grda navada hoditi v smeri k Savi vsepovsod, samo po cestah in javnih potih ne. Naj bo njiva, travnik ali kar si že — preko, steza je gotova. Nič ne pomaga jeza, ne opominjevanje, ne zavračanje — brezvestnost gotovih individuov je celo tolika, da se smejejo v obraz in potem zagodrnjajo zaničljivo svoj »... kmet« ali podobno, gredo 50 korakov po cesti ter nato nalašč zavijejo na stezo, preko katere si jim branil, ker pač ni javna. Proti takemu početju prizadeti najodločneje protestiramo, oblast pa pozivljemo in prosimo, da v za'ščito naših interesov primerno ukrene, ker smo sami napram takim nesramnežem popolnoma brez moči. Da ne bo kdo očital pretiravanja in vsesplošnega sumničenja, navajamo pozitiven slučaj: V tako zvanem »borštu« med Tomačevim in Stožicami ima posestnik L. C. parcelo, vzdolž katere so si letos omislili posetniki Save kar javno pot, dasi je ni doslej nikdar bilo. In da bo stvar še lepša in škoda večja, so se našli ljudje, ki so ob celi stezi, dolgi 200—30C metrov, porezali in polomili vršičke mladih hrastov in drugega drevja, v kolikor raste ob stezi. Naravno, da mora lastnika srce zaboleti ob pogledu na tak vandalizem. In mož je res, da prepreči nadaljnjo škodo, zagradil ob koncih parcelo z žico, zgoraj pa pritrdil lablico »Prepovedana pot«. Par dni je njegov sin potem čuval in vsakega posebej opozarjal ter odvračal ljudi na javno pot, ki pelje skozi vas in ni niti 5 minut daljša. Ko je en dan od straže izostal, je sledeči dan našel vso žioo na drobno izstriženo s škarjami. Naj javnost zdaj presodi, kako se tako pobalinstvo imenuje! j Po naše tako, da tisto besede nočemo rabiti. Lepo prosimo tiste kopalce, ki so pošteni ln ! prevdarni — prepričani smo, da je teh velika večina — in ki Jim gotovo ni prav, da poedin. ci s takim vandalizmom kradejo past vsem, ki hodijo v Savo radi Save — po pravih, poštenih, javnih potih, naj nastopijo tudi sami v obrambo; pravic in za spoštovanje tuje lastnine in zemlje. — Prizadeti. (Po naše naj bi oblast poslala na Savo orožnike, če ni mogoče drugače ukrotiti takih barbarov, in jih predala državnemu pravdniku. Ako bodo morali kmetom povrniti škodo, se bo kmalu končalo to početje. — Op. uredn.) O Zatvoritev mostne ljudske kopeli v Kolodvorski ulici. Ker se bo prihodnji teden pričelo s popravljanjem, snaženjem in bele-njeni mestae ljudske kopeli v Kolodvorski ulici, bo ta od jutri, to je 14. avgusta nadalje zatvorjena. — Žopetno otvoritev kopeli se bo pravočasno naznanilo v listih. O Vrtni koncert v hotelu Miklič na praznik 15. avgusta od 17 do pol 24. Sodeluje salonska kapela »Sloge«. O Napad na stražnika. V petek ponoči okoli ene je po Židovski ulici razgrajalo več ponočnjakov, katere je službujoči stražnik posvaril in radi kaljenja nočnega miru legitimiral. Enemu izmed veseljakov pa to ni bilo všeč ter se je stražniku z vso silo uprl in ga začel psovati z raznimi priimki. Stražnik je razgrajača hotel odvesti na stražnico, a se mu je z vso dejansko silo postavil v bran ter hotel deliti stražniku lekcije. Vsled tega je stražnik prišel v nevarnost in mu je moral priti na pomoč drugi stražnik iz sosednjega okoliša. Še le obema organoma se je komaj posrečilo napraviti red in odvesti nasilneže na policijo, kjer so jih zaprli. Razgrajači so spravili vso okolico po koncu in so se ljudje pri oknih zgražali nad takim početjem ter zahtevali mir. V Ljubljani bi bilo v poznih nočih urah želeti malo več miru, ker včasih ne veš, da se nahajaš v mestu, kjer skrbi za javni red in mir državna oblast. O Zobni atelje Franjo Radovan nasproti velesejma je zopet redno odprt. 6234 © Železna blagajna v Savi. Blizu črnuškega mosta čez Savo je našel tamkaj se kopajoči akademik Davorin Burja s Celovške ceste razbito železno blagajno, ki jo je najbrž kdo ukradel, izpraznil in vrgel v vodo. © Pozor pred sleparjem! Neki moški, srednje postave in srednjih let, se klati po mestu in okolici ter obiskuje posamezne stranke, pri katerih nabira milodare za cerkev na Viču. Mož nima za nabiranje milodarov nobene pravice in se občinstvo opozarja, naj bo pred sleparjem previdno in naj pokliče stražnika, kamor pride. © Pobegla iz bolnišnice. V noči na soboto je iz splošne bolnice pobegnila 18 let stara Ivanka Šega, doma iz Dolenjskega, katero jej ljubljanska policija ravnokar izročila tjakaj. Šegova povzroča ljubljanski policiji mnogo..posla, ker se kljub izgonu iz policijskega okoliša vedno zopet vrača v Ljubljano, kjer se vlači brez dela in nadaljuje svoj nemoralni posel. © Tatvine koles so menda najbolj pogost kriminalen prestopek v Ljubljani. Danes moramo poročati zopet o treh tatvinah koles. Akademiku Francu Bratkoviču iz Kosez je neznan tat v petek popoldne odpeljal iz; avle univerze 1300 Din vredno kolo znamke »Es-ka«. — Železničarju Albinu Zidanu iz Sp. Šiške je bilo iz veže mestne zastavljalnice v Prečni ulici ukradeno 2000 Din vredno kolo znamke »Waffenrad« štev. 319.968. — Tesarski mojster Franc Martine ima s kolesi pravo smolo. Niti sam se najbrž ne spomni več, koliko koles so mu tatovi v zadnjih štirih letih že odpeljali. V četrtek opoldne pa mu je neznan tat zopet odpeljal popolnoma novo 2200 dinarjev vredno kolo znamke »Tribuna«. Martine je kolo zaklenil z mehanično ključavnico in ga postavil v vežo Kresije, kjer je imel v mestnem knjigovodstvu neki opravek. Kakor so ljudje opazili, je kolo neki moški odnesel iz veže na plečih. Kolo ima št. 664.725. © Kriminalen drobiž. Policija zasleduje nekega tatu, ki je okradel že več pri raznih stavbah zaposlenih delavcev, v zadnjem času tri zidarje, za skupno vsoto 250 Din. — Na Vodnikovem trgu sta bila včeraj dopoldne aretirani dve gluhonemi osebi, ki sta stikali najbrž po kakem nedovoljenem zaslužku. — Policija je izvedla racijo na sumljive ženske in jih štiri aretirala. © Naznanjam, da sem uredila hlev na Ambroževem trgu 9. Sprejemala bom konje in vozove vsak čas v varstvo. — Gostilničarka pri »Konjičku«. 6299 O Ivanka Praznik, papirna trgovina, ustanovljena 1903, je sedaj: Erjavčeva cesta 2. Dva tatova koles prijeta. Ljubljanska policija ima zadnji čas največ brige in posla s tatovi koles, ki so vedno agilni pri svojem poslu. Ne mine dan, da bi ne bila prijavljena nova tatvina kolesa, včasih pa tudi več na en dan. — Vlomilci in drugi tatovi so voj delokrog prenesli na deželo, najbrž zeto, ker se 'ijdje največ nahajajo na polju in se jim za tatvine tamkaj nudi boljša prilika. V sredo, dne 10. avgusta, je bilo izpred 'rgo-vine Sever na Starem trgu ukradeno kolo irgovcu Janku Vetrinu iz Zaloške ceste. Po očividcih je bil te tatvine osumljen neki moški, ld mu manjka ena roka zn zapestjem. — Policija je za storilcem takoj uvedla poizvedbe, vendar se mu je posrečilo policijo prehiteti in se s kolesom odpeljal iz policijskega okoliša. Dne 12. t. m. zjutraj je pa orožništvo na Brezovici izsledilo tatu v osebi Jerneja K., doma iz Vnanjoh Goric, kateremu je vlak svoječasno odrezal roko, kolo Vetrina se je našlo pri areti-rancu, kateri je tudi priznal tatvino kolesa. — K. jo bil izročen deželnemu sodišču v Ljubljani. Drugi kolesarski tat je bil prijet dne 12. t. m. popoldne v Ribji ulici v trenutku, ko je ukradel kolo delavcu Gradota iz veže hiše, kjer se nahaja Slavenska banka. Tatu je opazil vajenec Franc Bur-gar, ki je lastnika o tatvini kolesa hitro obvestil, nakar sta storilca oba zasledovala ter ga dohitela. Mahoma sta ga prevrgla s kolesa, nakar je bil že stražnik tudi prihitel na lice mesta, ki je tatu aretiral in odvedel na policijo. Tat je identičen z Nikolajem Joličem, rojen leta 1894. v Kazanci v * Bosni, po poklicu ključavničar in šofer, kateri je dne 11. t. m. prišel iz Trsta, kjer se je bil že več let zadrževal. Tatvino kolesa je priznal. Bil je izročen v zapore deželnega sodišča. Z oziram na številne tatvine koles bi bilo nujno potrebno na deželi izvršiti strogo kontrolo o izvoru prirastkov koles ter nadzorovati osebe, ki so sumljive, da se pečajo s prenarejanjem ukradenih koles, ker je sicer nemogoče izslediti tatov in ukradenih koles, s katerimi je mogoče v nekaj urah pobegniti čez 100 km in jih tamkaj nemoteno prodati za minimalno ceno. Skala padla na voznika. Devetnajstletni Janez Burger, doma v Tržiču '. 154 in uslužben pri tvrdki Ručiguj in Bačič, je peljal z vozom včeraj popoldne velik voz apna iz Tržiča na Bornovo posestvo. \".:i se je nenadoma utrgala skala in padla i... voznika ter ga težko poškodovala na glavi in hrbtu. Ponesrečenca so za silo obvezali v Tržiču ter ga nato z večernim vlakom prepeljali v Ljubljano. Tu ga je prevzela na kolodvoru rešilna postaja in ga prepelj.Pa v bolnišnico. Upati je, da bo Burger vzlic težkim poškodbam okreval. Nevaren tat aretiran. Orožniška postaja v Zgornji Sv. Kuugoti pri Mariboru je aretirala nevarnega vlomilca, komaj 19 letnega Josipa Ribiča, doma iz Dolge vasi pri Kočevju, kateri je s svojimi tovariši že delj časa ogrožal ribniško in kočevsko dolino. — Ribič je lansko leto pobegnil iz zaporov okrajnega s iišča v Kočevju in je od tega časa neprenehoma izvrševal vlome in tatvine. Med drugim je odprl že dve železni blagajni in je samo enemu trgovcu v okolici Sodražlce odnesel denarja in blaga za 52.000 dinarjev. Potem je pa pobegnil na Štajersko. V Mi-riboru je neka] dni igral kavalirja, nato pa v družbi lahkoživih žeusk odšel na Hrvatsko. Kmalu nato se je zopet pojavil v bližini Ribnice. Pri vlomu v poštni urad Ortnek je bil zasačen in propoden ter je moral na licu mesta pustiti važne predmete, ki so ga izdali. — Nekemu kmetu na Dolenjskem je po tatvini na vrata nalepil svojo fotografijo s podpisom. Sedaj bo ljudstvo pred Ribičem menda za nekaj let varno. Maribor □ Služba božja pri Sv. Arehu. Včeraj je izostala notica, da dne 14. in 15. avgusta ni mogoče oskrbeti službe božje pri Sv. Arehu na Pohorju, ker so vsi duhovniki vsled od potovanja velikega števila tovarišev na Velehrad zadržani pri rednih službah božjih na župnijah. □ Duhovniške vesti. G. Alojz Zdolšek, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, je prestavljen v Selnico ob Dravi. G. Franc Kren, kaplan na Pilštajnu, je prestavljen k Sv. Trojici v Halozah. □ Moški zbor »Maribora« ima v torek ob 8 zvečer pevsko vajo, ker ima v nedeljo, dne 21. avgusta nastop. Udeležite se vaje vsi! □ Zanimiv plakat proti »dalmatinskim« vinom. V Mariboru, v središču štajerskih vinorodnih krajev, imamo celo vrsto dalmatinskih kleti, trgovin in gostiln, kjer se toči dalmatinsko vino. Kletarsko nadzorstvo je izvršilo preiskavo. Našli so tudi nekega trgovca z »refoško«. Zadeva je prišla pred sodnijo. Našel pa se je človek, ki je ves potek te prve razprave dal plakatirati, kjer popisuje, da je neimenovani prodajal »refoško« po Din 15, katerega je kupil po Din 5. No, Mariborčani so pa res originalni! Pa bodo za naprej še kljub temu »refoško« raje pili kot naša znamenita vina. □ Danes na prireditev poštnih uslužbencev! Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, podružnica Maribor, priredi danes na vrtu restavracije Gambrinus dobrodelno vrtno veselico s sledečim sporedom: koncert na vrtu, srečolov, ribolov, ubijanje lonca, avtomatičen vrtilec, kegljišče z dobitki. Začetek kegljanja danes ob 9 dopoldne. Začetek zabave ob 15. Pri koncertu igra godba »Drava« in nastopi poštno pevsko društvo. Vstopnina 5 Din, otroci v spremstvu staršev prosti. Cisti dobiček je namenjen v podporo bolnim tovarišem, vdovam in njih sirotam. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. □ Zobozdravnik dr. Stamol, Maribor, Kralja Petra trg, ne ordinira do 1. septembra. □ Poštena natakarica. Pred dnevi smo poročali, da je prijavil policiji nek kamnosek, da mu je bilo pri popivanju v krčmi ukradenih iz žepa 2000 Din in nekaj srečk. Povedali ni vedel, kje ravno bi se naj bila tatvina izvršila. Uganko s to tatvino je razvozlala natakarica iz Tattenbachove ulice, ki jo policiji vrnila zgoraj omenjeni denar s pojasnilom, da se je kamnosek v gostilni napil in zaspal na klopi, pri tem pa mu je padla iz žepa denarnica, nakar jo je ona našla in sedaj vrača. □ Dva Bmrtna slučaja. V Mariboru je umrla 11 letna trgovčeva hčerka Elfrida Konrad. Pogreb bo danes popoldne. — Umrl je 49 letni strojni kurjač državnih železnic Mihael Potisk. Pokopan bo danes ob 4 popoldne. □ Kje naj se po trudapolnem delu razvedrim? Gotovo nikjer drugje, kakor edinole v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1. v gostilni Gač-nik v Studencih pri Mariboru, v čigar dvorani ponovi zvečer ob 7. uri »Dramatični odsek kat. izobr. društva« v Studencih gledališko predstavo »Užitkarji« in z dodatno ša-ljivko »Tihotapci«. Od 6 ure do otvoritve predstave proizvaja lastna »Krekova godba« na vrtu koncert brez vstopnine. Dobrodošli nam prijatelji poštene zabave! □ Stare razbite kipe jo prodajal. V Maribor se je priklatil iz ptujske okolice brezposelni delavec Konrad Mere. Mariborska policija ga je 12. avgusta aretirala, ker je prodajal po mestu zelo starinske in deloma poškodovane bronaste kipe. Kipi so s kakih starih spomenikov. Kdor bi znal, da so zmanjkale kake zgodovinske starine, naj to javi mariborskemu policijskemu komisarijatu. □ Nesreča. V soboto ob 8 zjutraj se je ponesrečil pri eksploziji karbida 22 letni delavec Cotič, je zaposlen v tovarni za izdelovanje trakov na Teznu. Dobil je tako močne opekline po obrazu, da so ga morali prepeljati v bolnico. □ Policijska statistika. V noči na soboto je bilo v Mariboru deset aretacij in 12 prijav. □ Rahle cevi. Pri kopanju novih kanalov na Kamniški cesti je vodovodna cev že drugič počila. Sploh je opaziti, da je ta materijal že precej izrabljen in občina bo morala začeti ■misliti na to, da napravi za vsak slučaj še rezervno cev, da torej vpelje dvocevni sistem, sicer bo v slučaju odpovedi sedanje napeljave preskrba prebivalcev z vodo onemogočena. ŽREBANJE LOTERIJE društva »Trgovske akademije« v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885, od 50.— do 100.000 Din. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke I Cel/e Jutri, v ponedeljek, 15. avgusta letna prireditev celjskega Orla pri Janiču na Babnein. Spored: Ob pol 3 popoldne sprevod z godbo od hotela Beli vol skozi mesto na Babno. — Ob pol 4 na Babnem javna telovadba s sledečim sporedom: Proste vaje mladcev, proste vaje gojenk, simbolične vaje članic: Pesem našim dekletom, proste vaje naraščaja, članska orodna telovadba (drog, bradlja), proste vaje mladenk, proste vaje članov, skupina. — Po telovadnem nastopu prosta zabava, h kateri ni vstopnine. Vstopnina za telovadni nastop: sedeži po Din 10, stojišča po -Din 5. — Prijatelji orlovske mladine iskreno vabljeni! & Obiranje hinclja. Promet na celjskem kolodvoru kaže te dni značilno pestrost in živahnost. Te dni se je začelo v savinjski dolini obiranje hmelja. Tisoči obiralcev in obiralk pridejo te dni od blizu in daleč, da si prislužijo malenkost. Med obiralci in obiralkami je večinoma mladina in celo nedorasla. Apeliramo na vestnost hmeljarjev in jih prosimo, da vplivajo z vsemi sredstvi na to, da se bo ta mladina povrnila na svoje domove tudi duševno zdrava. Prošlo leto so se slišale čudne reči. Dolžnost hmeljarjev je, da preskrbe za taka prenočišča, ki ne bodo prilika za nedovoljeno. Nikakor ne gre, da ponekod prenočijo obiralci iu obiralke kar na skupnem ležišču v kaki šupi. Premostitev v vojaški službi. Na službovanje v Petrovaradin je premeščen kapetan g. Adolf Fleš, ki je služboval doslej pri celjskem vojnem okrožju. Simpatični častnik je kazal v svoji službi polno razumevanje za težave vojaških obveznikov, jim šel rad na roko in bo ostal lako pri njih kot v celjski družbi v zelo dobrem spominu. Na novem službenem mestu mu želimo vso srečo. •©■ Konec »Nove dobe«. Včerajšnja »Nova doba« žvepla o koncu SLS, o fuziji SLS in NRS in smatra, da' je likvidacija samostojnosti SLS v našem političnem življenju gotovo eden največjih dogodkov. Se vidi, da je doba kislih kumaric v redakciji »Nove dobe« na višku in ne bo nič čudnega, če bi ob takih pobožnih željah vzel »Novo dobo« vrag: Vsekakor pa to ne bo niti najmanj važen dogodek v našem političnem življenju. © Dr. Korošec govori. Dne 21. t. m., prihodnjo nedeljo se vrši ob 10 predpoldne v dvorani Društvenega doma okrajni shod zaupnikov in somišljenikov SLS, na katerem poroča načelnik SLS, minister n. r. dr. Anton Korošec. Za shod vlada veliko zanimanje. © Med udcležcnci velehradskega kongresa se nahajata iz našega mesta tudi g. Blaž Pihlar, krojač in g. Arnuš Martin, uradnik okrajnega zastopa. © Trgovski lokal. Trgovina g. Hoiniga je prenehala z obratom in je lep lokal iste v hiši g. P. Dostala na Glavnem trgu takoj na oddajo. V isti hiši bo kmalu preurejen tudi lokal za zajutrko-valnico, ki bo po mnenju nekaterih znatno omilila cene jestvinam in pijači. JlogašRa Slatina Prejšnjo nedeljo se je mudila tukai oblastna komisija, da določi teren za novo-gradnjo stanovanjskih poslopij. Sklenilo se je, da se sezidata v nafbližnji bodočnosti dva hotela, en manjši in en večji, tako, da bo v urihodnji sezoni kapaciteta zdra- es MOKA D!TI. JE rekla mam/Ca vilišča povečana za 120 do 130 sob. To so je izkazala kot nujno potrebno, ker je letošnji naval gostov bil tolik, da so bili stalno prenapolnjeni ne samo vsi domovi in hoteli v Rogaški Slatini, ampak tudi v bližnji okolici. Če ni šlo drugače, so morali gostjo prenočevati v kopalnih kabinah, dokler se ni kjer izpraznila kaka soba. V zadnjih dneh so se razmero v tem oziru nekoliko zboljšale. V nedeljo se je vršila velika zabava v korist postavitve spomenika vojnim žrtvam iz fare. Prireditev, ki je obsegala koncert v parku, srečolov, ples in iluminacijo zdraviliščnega parka, je v vsakem oziru izvrstno uspela. Načrti za spomenik so že vpo-slani; odločitev ne bo lahka, vsekakor pa bo spomenik, ki bo stal pred cerkvijo Sv. Križa v kras zdravilišču. Prejšnji dan sta priredila ga. Žaludova, pri-madona belgrajske opere in naš odlični tenorist g. Rijavec v veliki dvorani zdravilišča koncertni večer. Pred navdušenimi poslušalci sta odpela svoj izbrani spored, ki je obsegal Wagnerja, Verdija, Puccinija, Dvoržaka in Masseneta. Vsaki točki je sledil frene-tičen aplavz, publika se kar ni mogla dovolj nasli-šati krasnih glasov. Tudi četa Kozakov je obiskala Rogaško Slatino in kazala svoje vratolomnosti na konjih, izgleda pa, da niso mogli najti primerno velikega prostora za svoje dirke, vendar pa jo prišla skoro vsa zdra-viliščna publika gledat eksotično goste. Vsem je še dobro v spominu krasna ilumina-cija z umetnim ognjem, ki se je vršila na predvečer Aninega dne. V ponedeljek jo bomo spet lahko gledali, menda še lepšo kot takrat. Priredi jo tukajšnja podružnica društva Sv. Cirila in Metoda, kot praznovanje tisočletnice smrti obeh slovanskih apostolov. V okvirju te slavnost i priredi tukajšnji odsek Orla v mali dvorani zdraviliškega doma v nedeljo zvečer telovadno akademijo. Do 5. avgusta je bilo od 4502 gostov 3614 iz naše države. Od ostalih 888 je bilo Madžarov 650, Avstrijcev 161. Potem države z manjšim številom gostov in sicer po vrsti: Čehoslovaška, Nemčija, Italija, Romunska, Grčija, Bolgarska, Poljska, USA in Francoska. Žalec Obiranje hmelja se bo pričelo 16. t. m. Z zlato medaljo je bil odlikovan g. Iv. Viranl iz Žalca. Ob priliki bakljade, ki mu jo je priredilo domače prosiovoljno gasilno društvo, mu je bila izročena s primernim govorom, v katerem so se slavile njegovo vrline, izkazane na koroški fronti. »Kako se naj nabira hmelj« (tiskane lepake) je razposlalo »Hmeljarsko društvo v Žalcu« na vso kraje Savinjske doline. Pribijejo naj se na vidno mesto. Trbovlio Plenarna občinska seja. Seja je bila za p©» tek popoldne sklicana največ radi tega, da se občinski zastop na željo velikega župana izjavi, da je občina pripravljena nositi vse stroške za otvoritev ekspoziture okrajnega glavarstva. — Po preči-tanju zapisnika, je po kratkem nagovoru g. župana dobil besedo g. Vodušek, ki je obširno orisal zgodovinsko delo, da se namesti v Trbovljah okrajno glavarstvo. Že 1. 1920. je napravil g. Vodušek na spodbudo g. Goropevška peticijo na pokrajinsko na-mestništvo. Zbralo se je okoli 70 žigov raznih bližnjih občin in drugih korporacij in so so parlamentarni klubi zainteresirali za zadevo. Ko je bil oh priliki pokrajinski namestnik g. Hribar v Trbovljah, je vodij g. V. deputacijo k njemu, a mož je bil tudi odkritosrčen ter jim rekel, da so sicer zanima, da dobe Trbovlje okrajno glavarstvo, da imamo pa nevarnega tekmeca, to je Laško, ki ga je pozneje tudi dobilo. Resnejše se je začelo delali pod gerentom g. Plavšakom. 18. avgusta 1922 sc je sklenilo voti-rati 3,750.000 Din za zgradbo hiš, ki bi služilo za uradne prostore in stanovanja za uradništvo. Napravil se je tudi plebiscit, ugovarjal ni proti okrajnemu glavarstvu nikdo, tudi TPD ne. Okrajni zastop je 22. novembra 1922 posojilo dovolil. Nova akcija se je započela v 1. 1924. Tedaj so začele razne peticije sestavljali in odpošiljevati vse združene stranke. Odgovor je bil zopet, da jo nastanitev okrajnega glavarstva v Trbovlje izključena in naj čakamo na oblastno skupščino, ki sc jo pa šele letos izvolila in seslala. Že v prvi seji jo vložil g. poslanec Sitter vlogo za okrajno glavarstvo. Ker bi okrajnega glavarstva gotovo tudi oblastna skupščina ne mogla dovoliti, se je osvojil predlog poslanca g. Križnika, da se ustanovi ekspozitura okrajnega glavarstva, kar je bilo tudi soglasno sprejeto. (Pripomba poroč.: Zadnji stavek je pridejal poročevalec, ker ga je g. Vodušek gotovo pozabil povedati, in bo ta dostavek menda pravilen.) G. Vodušek je nato predlagal naslednje: Občinski zastop trga Trbovlje, zbran na plenarni seji 12. avgusta 1927, se je posvetoval o odloku g. velikega župana ljubljanske oblasti z dne 27. julija 1927 radi ustanovitve okrajne ekspoziture, ter po vsestranskem razmotrivanju sklenil, da prevzame občina Trbovlje nase vse stroške za nastanitev okrajne ekspoziture ter za njeno opremo s potrebnim pisarniškim inventarjem, za napeljavo telefona in električne razsvetljave ter da preskrbi potrebna stanovanja za dodeljeno uradnišivo. Županstvu se naroča, da vse potrebno ukrene, da se izvrši sklep radi pravo-močne dogotovitve uradnih prostorov in stanovanj. — Pooblašča se štiričlanska deputaclja, obstoječa iz gg. Sitterja (soc.), Voduška (nevtr.), Jordana (SLS) in Goropevška (SDS), da nesejo vlogo g. velikemu županu, da nujno reši zadevo. Vloga se pošlje seveda tudi na okrajno glavarstvo v Laškem. — 7 nstnnovitviio ekspoziture, tako ie poudarjal tr. Vodušek, ni naperjena ost proti Laščanom, ker tudi tu obstoja glavarstvo šele okoli 3 leta in še ostane tam, nego bo le za olajšavo občanom. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. — V nadaljnji seji se je t obravnavalo še sledeče: V občinsko zvezo se sprejme g. Plevnik Franc. Sodnijski uradni dnevi ostanejo, ker se je prebivalstvo že navadilo. Ker pa država noče plačevati potne stroške sodnikom, bo občina prispevala mesečno 500 Din. G. Podreniku se proda kos zemlje na opekarni, odkloni se pa prodaja g. Kukmanu. Pri rezervoarju na Jordano-vem posestvu se vložijo cevi, da ne bo voda delala 5kode. Dela na tržnem prostoru prevzame g. Ročak, ki se mu izplačil nagrada 5 odstot. od celokupne stroškovne vsote. Material nabavi občina. Ob tej točki se je razvilo nekoliko debate. Prvotno se je sklenilo, da se dela razpišejo. G. Koren je bil tudi 7,a raztolmačenje, ker nima v stvar vpogleda. G. Malovrh je še podal poročilo na zadnje vprašanje v »Slovencu« o cesti, ki se popravlja iz Hrastnika proti Ojstremu. Pravi da je cesta dolga 1840 m, in da stane popravilo 3432 Din. Po njegovi izjavi dela pet ljudi že dva meseca, navoženega je do danes '10 kub. metrov gramoza, kateri pa z vožnjo vzame polovico omenjeno vsote.. Kje so torej plače? Ali delajo zastonj? Interpelirano je bilo tudi, da se pri gradnji stanovanjske hiše v Hrastniku plačuje po 3 Din delavcem. Zahteva se od podjetnikov, da se 6tarejše delavce ne sm« plačati izpod 4 Din na uro. — Bilo je še nekaj prerekanja in vprašanj, ki pa niso pomembna. Vič Poletna prireditev prosvetnega društva, ki je združena s tombolo (glavni dobitki: seženj drv, vreča moke, zaboj sladkorja, jagnje itd.) bo danes teden 21. avgusta na vrtu g. Pavliča na Glincah. Tablice za tomobolo so po 2.50 Din ter so v pred-prodaji v konzumu na Glincah. Poleg tega je na programu godba, petje, šaljiva pošta, amerikanska ženitev, turška kavarna itd. Vstopnina prosta! Volitev župana. Volitev župana in svetovalcev se bo vršila v sredo, dne 17. avgusta ob 6 v občinski dvorani. Dopisnik »Jutra« se v včerajšnjem dopisu za-leitava v SLS. Kadar mački stopiš na rep, zacvili. V včerajšnjem dopisu zopet na dolgo in široko laže o strahoviti gonji, ki so jo »klerikalci« uprizarjali pri zadnjih občinskih volitvah proti ubogim demokratom, ki so vkljub vsem osebnim obiskom in intervencijam za demokratsko listo padli od zadnjih občinskih volitev za 15 glasov. Običajne demokratske zmage! O izsiljevanju različnih izjav od raznih na-prednjakov klobasa nadalje včerajšnji dopisnik. Za to bedasto laž ga ne bomo prijemali za ušesa, ker bodo to storili tisti, ki so v »Slovencu« izjave objavili. Geslo: »Pri enih vratih sem vržen ven, pridem pri drugih zopet nazaj«, bi lahko rekli pristaši Ma-rinčičeve liste o viških demokratih. Vkljub opeto-vanim izjavam g. Marinčiča, da nima z demokrati nobenega pakta in nobene veze, trobijo naši demokrati v svet, da so demokrati in klub nepolitične gospodarske liste eno! Ce pa vzamemo še klerikalce in socialiste, bo pa 4 X 1. Brez dvoma jako rtobra matematična rešitev zadnjih občinskih volitev. Novo demokratsko gospodarsko stranko tvorijo sedaj >klerikalci«, socialisti, nepolitična gospodarska stranka in demokrati. Vr§niKa štaletni tek Orla na progi Jesenice-Rakek se vrši v nedeljo dne 14. t. m. od 4 zjutraj naprej. Skozi Vrhniko pridejo tekači med S in 9 uro dopoldne. Godbeno društvo Vrhnika jim bo zaigralo v čast par komadov na križpoti na Vrhniki, — Popoldne ob 3 pa se vrši na vrtu Rokodelskega doma proslava štafetnih tekačev. Vstopnina prosta. Igrala bo godba na pihala in z njo se bo vrstilo petje. Posetite to prireditev posebne vrste v obilnem številu Novo mesto Nezgoda s kolesom. Dne 9. avgusta t. I. ob uri zvečer je neki vojaško uniformirani kolesar na državni cesti v Žabji vasi pri Novem mestu povozil s kolesom 11 letnega sinčka upokojenega poštnega kontrolorja gosp. Lenaršiča ter ga tako poškodoval, da so morali odpeljati dečka v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Nesreča je bila pozvro-5ena po nekem vozniku, ki ni vozil po predpisani strani ceste, tako, da se kolesar ni mogel pravočasno izogniti otroku. Gosp. Lenaršiču je kolesar znan. Voznik, ki ni pravilno vozil, se dosedaj ni mogel izslediti. Napeljava vodovoda na svinjsko sejmišče. Mestna občina je dala napeljati vodovod od glavne cevi na državni cesti pred okrajnim glavarstvom do hiše na svinjskem sejmišču na Loki, tako, da tudi tamkaj ne bode manjkalo pitne vode. Tedenski trg. Kljub hudi suši je bil tedenski trg v petek, 12. t. m. posebno dobro obiskan. Okoličani so prinesli na trg mnogo sadja, sočivja in razne druge zelenjave. Hvala Bogu, da novomeški okolici suša ne pride tako lahko do živega. Kupovanje sena za vojaštvo. V kratkem dospe semkaj vojaška komisija v svrho nakupa sena za armado. Seno se bo plačevalo po 10 Din za 100 kg. Kočevje tov 1 in gospodarska lista 5 odbornikov. Zadnjo so seveda po volitvah prekrstili v »Jutru« in »Domovini« kot demokratsko, kar pa ne odgovarja resnici. Mi smo iz gospodarskega stališča šli na volišče, ne pa radi strankarskega. Tudi nismo odbornikov volili zato, da bi nastopali kot pristaši SDS, ampak da bodo gospodarstvo občine pravilno vodili. Jav- nost naj ve, da tukaj nismo demokratje, ampak da je še vedno pretežna večina SLS, da so pri zadnjih skupščinskih volitvah demokrati dobili komaj eno desetino naših glasov in bodo pri septembrskih volitvah še slabše odrezali. — Volivec gospodarske listo. Poizkus državnega prevrata na Portugalskem. v Pariz, 13. avg. (Izv.) Iz Lisbone poročajo, da so sinoči vstaši poskušali izvesti državni prevrat. Vlada izjavlja, da je gospodar položaja in da je večina armade na njeni strani ter hoče ščititi republiko. Natančnejša poročila še niso dospela. v Lisbona, jl3. avg. (Izv.) Ponoven poskus državnega prevrata je bil po poročilih vladnih krogov v kali zadušen. Vlada je s svojimi zvestimi četami preprečila razširjenje revolte, ki je bila predvsem naperjena proti državnemu predsedniku. v Pariz, 13. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Lizbone je vojaška vstaja že zadušena. (To je že tretja vstaja v lelošujem letu.) Red in mir je zopet vzpostavljen. O začetku in poteku te vstaje so prišla sledeča poročila: General Carmoua, ki je istočasno predsednik republike in ministrski predsednik, je imenoval izmed pristašev svoje stranke polkovnika Pas-sos Souza za podpredsednika ministrskega sveta. Souza veljfi za izrazito levičarskega poli- tika in njegovo imenovanje je izzvalo med mo-narhisti, ki so tudi v kabinetu številno zastopani, hud odpor. Tudi častniki v liabonskih vojašnicah so nastopili proti Souzi. Njihovi voditelji so vdrli včeraj z revolverji v rokah na sejo ministrskega sveta ter so zahtevali od predsednika, da takoj prekliče imenovanje Souze in seslavi izrazito desničarsko vlado. Carmona se j^ proti napadalcem osebno postavil v bran in s pomočjo garde, ki je hitro prihitela na pomoč, se mu je posrečilo nasilneže pognati iz palače. Prišlo je tudi do streljanja, med katerim je bil tajnik finančnega ministrstva težje ranjen in pravosodni minister lahko poškodovan. Poskusi upornih častnikov, da bi pridobili zase moštvo, so se ponesrečili. Skoro vse udeležence upora so v kratkem aretirali. Z ozirom na veliko vznemirjenje, ki je zavladalo v prestolici, se je vlada umaknila na letališče Amstera, kjer je bilo zbranih več vladnih polkov. Nemški prekooceanski polet. v Dessau, |13. avg. (Izv.) Letalsko vodstvo Junkerjeve družbe je daues ob 11 dopoldne odločilo, naj aeroplani nocoj ne slartajo za prekooceanski polet. Kdaj se bo polet izvršil, še ni določeno. v Berlin, 13. avg. (Izv.) Prekooceanski letalec KOnuecke je danes popoldne iz Berlina odletel v Kolu. Nad Atlantskim oceanom so še vedno viharji. Če se vreme vsaj nekoliko zboljša, se bo polet izvršil v nedeljo zvečer med 7. in 8. uro. v Dessau, 13. avg. (Izv.) Aeroplani stoje na letališču Junkerjevih tovarn vsak čas pripravljeni za polet. Piloti in poluiki čakajo samo še ugodnih vremenskih poročil. Ker je bil za danes med 6. in 9. uro napovedan odhod letal, je prihitelo v Dessau iz vseh krajev ogromno publike. Vse mesto stoji v znamenju napetega pričakovanja. Prišli so tudi časni- karji skoro iz vseh evropskih držav. Oblasti in privatniki tekmujejo, kdo bo lepše postregel gostom. Čas odhoda letal zavisi samo še od vremenskih napovedi. Nocoj je popolnoma izključeno, da bi se vršil start, ker so dospela poročila javila, da je nad Atlantskim oceanom zelo neugodno vreme. v Dessau, 13. avgusta. (Izv.) Polet preko Oceana je za nocoj končno vel javno odložen. Iz Hamburga prispele vesti odločno odsvetujejo polet, ker divjajo nad vzhodnim delom Atlantika še vedno veliki viharji. Nad zapad-nim delom Atlantika pa se je ozračje nekoliko pomirilo. Tudi jutri še ni pričakovati posebno ugodnega vremena, ker vlada nad Irsko še vedno močna depresija. Kljub temu so vse priprave za start v nedeljo zvečer gotove. Aparata so že spravili na startni prostor in pilota skrbno izvršujeta še zadnje priprave. Revolte med Indijanci v Ameriki. v London, 13. avg. (Izv.) »Exchage Tele-gramnK poroča iz Labasa, da so vladne čete napadle vstaške Indijance pri Chayanti ter premagale v boju vstaše. Ta revolta je posledica komunistične propagande in se bo najbrže še razširila; v Pariz, 13. avg. (Izv.) Po vesteh iz Labasa zavzema upor Indijancev vedno nevarnejši obseg. Pri napadu vladnih čet pri Cbay-antu je bilo zbranih nad 15.000 Indijancev. Na bojišču je ostalo nad 100 mrtvih. Medtem pa se vstaja vedno naprej širi in se ji priključujejo vedno novi rodovi. Središče vstaje je v Kochenmbai. Vslaši požigajo farme in vse jetnike, ki jim padejo v roke, grozovito mučijo. Domnevajo, da je to delo komunistične propagande. v New York, 13. avgusta. (Izv.) V provincah Poteši, Achabamba in Sacre v Boliviji je pričelo z vstaškim gibanjem okrog 80.000 Indijancev. Povsod požigajo imetje tujcev. Pri spopadu z vladnimi četami je bilo veliko ubitih. Vladne čete so dobile premoč, ker so bili Indijanci oboroženi le z loki in sulicami. Ta vstaja utegne postati zelo nevarna. Indijanci tvorijo v Boliviji 70% prebivalstva. Himen. 15. t. m. se bo poročil Mihael Golič z Uršulo Glad, služkinjo v Kočevju. Davčni urad v Kočevju naznanja, da so davki za III. četrtletje zapadli 1. avgusta t. 1. in da je davčni urad upravičen iste izterjati po 15. avgustu prisilnim potom. Opominski stroški 1 par od vsakega dinarja poleg 8 odstot. zamudnih obresti, ru-bežni stroški pa najmanj 25 Din. Suša. Radi pomanjkanja vode je bil obrat horn-valdske žage 22. julija ustavljen. Delavci so odšli na svoje domove na Hrvaško. Romarska Marija Sncžnica je bila 5. avgusta izredno dobro obiskana. Prišli so romarji ne le iz Poloma, ampak tudi iz Kočevja, Stare cerkve, Starega loga in Hinj. Ob tej priliki se je vršila tudi blagoslovitev novega kipa srca Jezusovega. Preložitev občinskih volitev v Čcrmošnjirah. Radi skupščinskih volitev se vrše občinske volitve v Čermošnjicah šele 2. oktobra. Predložene bodo štiri kandidatne liste: prva je občinskogospodarska, nosilec I. Matzelle, druga je lista Jos. Telian, tretja Stalldorfer in četrta socialistov. »Tam so črni dimi, tam se nič ne vidi,« bi lahko rekli tudi o kočevskem prahu, kadar ga zažene kvišku veter ali kadar brzi po njem avtomobil ali voz. Oh, da bi enkrat mogli prestati s takim in podobnim jadikovanjem, ki kazi domačinu kakor tujcu vso naklonjenost do Kočevja! Dopisi St Oregor. Dne 21. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne priredi velikolaftki cerkveni pevski zbor V našem »Domu« koncert. Na sporedu je poleg ™w-«uni tn*U « anloApevi tudi priljubljena »Mlada Breda«, ljudska opereta v dveh' dejanjih. Prijatelji lepe pesmi vljudno vabljeni. Spodnja Lipnica. Pri občinskih volitvah 90 v Lancovo dobile SLS 8 odbornike, aveaa kmo- Češki socijalisti ne vstopijo v vlado. v Praga, 13. avg. (Izv.) V vestem o spremembi sedanje vlade, v katero bi jeseni imele vstopiti socialistične stranke, izjavlja Slovaška ljudska stranka, da o tem z ozirom na notranje in zunanje politični položaj ne more biti ni-kakega govora. Sedanje vladne stranke si ne bodo dale onemogočiti po vstopu socialistov v vlado izvedbe nalog, katere so si stavile. Še važnejši razlog proti meščansko-socialistični vladi je v tem, da se zavezniške države trudijo, pridobiti češkoslovaško republiko za pro-tiboljševiško fronto. Zato bi vstop socialistov v vlado ne bil sprejet s posebnim odobravanjem. Predsednik Slovaške ljudske stranke Hlinka bo imel s poslanci iu senatorji svoje stranke 17. avgusta v Ružieah posvetovanje, na katerem bodo obravnavali vstop socialistov v vlado, Rothermerovo nastopauje in druga važna politična vprašanja. De 3ouvenel v Rothermeru. v Budimpešta, 13. avg. (Izv.) De Jouvcnel, šef-urednik »Malina«, je v Parizu podai svoje mnenje dopisniku »Az Estac o delovanju Ilo-thermera. Z ozirom na njegovo spravljivost in številno časopisje, ki ga podpira, je treba Rothermerovo delovanje vzeti kot resno in pomembno, je rekel de Jouvenel. Ne sme se misliti, da stoji za Rothermerom angleška vlada. .Vendar je vedeti, da angleško javno mnenje s precejšnjim interesom spremlja ta vprašanja. De Jouvenel smatra revizijo trianonske pogodbe po mirnem dogovoru med Madjarsko in njenim sosedom kot izvedljivo. Mirovnih pogodb si ne smemo predstavljati nepremičnih kipov, katerih se ne sme dotakniti. Če je revizija v interesu obeh strank, zakaj bi je ne mogli izvršiti. De Jouvenel je rekel, da gotovim teritorialnim vprašanjem ni treba pripisovati izredne važnosti, Pri sedanjem položaju je treba poskusiti doseči predvsem zbližanje na gospodarskem polju. Temu cilju bi se zelo približali, če bi vse države izvedle sklepe sve- Cenjenim damam in občinstvu naznanjam, da sem Izstopila kot dru-žabnlca od tvrdke salon „CHIC" (Kajfež & Teršan) in olvorllo lastni salon na Sv. Petri cesti štev. I (Hotel Lloud) in se cenjenim damam in občinstvu priporočam za nadaljno naklonjenost Am.Tršan. tovne gospodarske konference v Ženevi, katero je sklicalo D. N. JOUVENELOV NASLEDNIK PRI DRUŠTVU NARODOV, v London, 13. avg. (Izv.) Pariški dopisnik >Daily Telegrapha« poroča, da je zunanji mi-uisler Briand predsedniku socialistične radikalne stranke Sarrautu ponudil mesto zastopnika F iancije pri prihodnjem zborovanju DN namesto odstopivšega de Jouvenela. Polet preko držav Male. antante. v Praga, 13. avg. (Izv.) Zastopnik češkoslovaškega Aero-kluba je danes odpotoval v Belgrad, da se z jugoslovanskim Aero-klubom dogovori radi programa za polet preko držav Male antante. Polet se bo vršil 27. in 28. avgusta iz Belgrada preko Bratislave, Prage in Krakova v Varšavo ter po isti poli nazaj. Od češkoslovaških letalcev bodo leteli Budin, Novak, Kleps, Vlcek in Fritsch. Vsi bodo leteli z letali češkoslovaškega izdelka. SPREMEMBO V ZASTOPSTVU PRI DRUŠTVU NARODOV, v Ženeva, 13. avg. (Izv.) Za Sovjetsko Rusijo se je sedaj tudi Amerika prijavila na tretjo prometno in tranzitno konferenco Društva narodov, ki se bo pričela 23. avgusta. Danes se je zvedelo v krogih Društva narodov, da pride na mesto pred kratkim odstopivšega japonskega delegata v Društvu narodov dosedanji japonski poslanik v Bruslju Adasi. KONDURIOTIS V ATENAH, v Atene, 13. avg. (Izv.) Državni predsednik Konduriotis. je prišel v Atene. Sprejel je ministrskega predsednika Cainisa, ki mu je javil demisijo vlade. IZPREMEMBE V POLJSKI DIPLOMACIJI. v Varšava, 13. avg. (Izv.) V diplomatskem zastopstvu poljske države se bo izvršila cela vrsta surememb. Kabinetni šel v zuna- njem ministrstvu Sazybovski bo odšel v Prago namesto dosedanjega poslanika Lasodskija, ki stopi v pokoj. Poslanik v Helsingforsu Filipo-viez je odšel v Bruselj. Dosedanji načelnik v zunanjem ministrstvu grof Tadej Romor bo odšel v Rim za poslanika na Kvirinalu. LITVANSKE VOJAŠKE VAJE NA POLJSKI MEJI. v Varšava, 13. avg. (Izv.) Poljski vzhodni dopisni uradi prinašajo poročila o velikih lit-vanskih vojaških vajah na poljski meji. Vaje se bodo pričele 16. avgusta in bodo skušale markirati osvoboditev Vilne. Tem vojaškim vajam bodo prisostvovali tudi vojaški atašeji drugih držav. TIRALICA ZA GENERALOM ZAGORSKIM. v Varšava, 13. avg. (Izv.) Oblasti so izdale za generalom Zagorskim tiralico, ker domnevajo, da se general skriva v državi. FRANCOSKA ZASTAVA NA M0NT BLANCU. v Pariz, 13. avg. (Izv.) Več gorskih vodnikov in posamezna patriotska društva so sklenila zavezo, da bodo čuvali francosko zastavo na vrhu Mont Blanca. Francoska zastava naj bo znak, da se nahaja vrh Mont Blanca na francoskem ozemlju. To naj bo tudi protest proti zadnji Mussolinijevi odredbi, da se Mont Blanc imenuje po njem. 0KL0PNI AVTO V BOJU S KARAVANAMI. v Rim, 13. avg. (Izv.) V Cirenajki je velik oklopni avtomobil presenetil vstaško karavano in jo zasledoval daleč v puščavo ter jo razkropil. Od vstašev je obležalo 200 mrtvih. Med napadom je bilo 700 kamel deloma ubitih, deloma zaplenjenih. Z LETALOM 450 KM NA URO. v Rim, [13. avg. (Izv.) štirje italijanski pij lotje, ki se bodo letalske tekme za Schneider-jev pokal udeležili, de Bernardi, Ferrarin, Guasconi in Guazzetti, so tekom poskusnega poleta dosegli hitrost 450 km na uro. ZASTRUPITVE Z MESOM V RUSIJI, v Moskva, 13. avg. (Izv.) Moskovsko časopisje zahteva od vlade in oblasti, da ukreneta obširne odredbe proti vedno bolj se mno-žečim zastrupitvam s pokvarjenim mesom. Pred kratkim se je zastrupilo v neki moskovski jedilnici 250 delavcev pri kosilu. V Jaro-slavu jih je od 20 ljudi, ki so se zastrupili, 18 umrlo. POTRES V ST. MAURICE. v St. Maurice, 13. avg. (Izv.) Okrog 3. ure ponoči so čutili tukaj več minut trajajoč močan potres, ki je zibal hiše. Med letoviščarji je nastalo silno vznemirjenje. Vsi hoteli so bili razsvetljeni, ljudje so trumoma drli na ulice ali iz mesta in ostali na prostem. Tudi v nekaterih bližnjih letoviških krajih so čutili ta potres, ki je povsod napravil veliko vznemirjenje. Ponekod so bili ljudje celo noč na prostem. ZRAČNA ZVEZA PRAGA-LONDON. v Praga, 13. avg. (Izv.) šef češkoslovaške letalske družbe se je pogajal v Londonu za otvoritev redne zračne zveze med Londonom in Prago. Avtomobilska nesreča. Snoči okoli 9 zvečer je zadel neki avtomobil na cesti pri Št. Vidu nad Ljubljano ob voz ter enega konja tako nesrečno zadel, da je žival poginila. Imen prizadetih še nismo mogli dobiti. Šport 4 X 100 M V 41 SEKUNDAH. V Dilsseldorfu je bilo, ko so nemški sprinterj! rekli ,da bodo dosegli ali presegli ameriški rekord 4 X 100 m v 41 sekundah. V julijski vročini 1924 so v Parizu tekli Amerikanci Clarke, Leconey, Murchison in IIussey v največje začudenje vseh strokovnjakov to vrsto v 41 sekundah, letos so ameriški dijaki njih rekord ponovili, in sedaj še Nemci Biichner, Wichmann, Houben in Schiiller. Prva predaja, med Buchnerjem in Wichmannom, je bila zelo slaba, a Wichmann je tekel nato, kot bi ga z verige spustil in je oddal zastavico Houbenu. Vse je vpilo: Houben! Houben!, nato pa Schiiller! Schiiller! Z zagrizeno energijo je tek 1 Schtlller proti cilju, 30 metrov pred nasprotnikom je bil tam. Sodniki staknejo glave skupaj, zasliši se glas: 11 sekund! Svetovni rekord je izenačen. Nihče več ne dvomi, da bo šel 21. t. m. svetovni rekord v Nemčijo; na stadion v Colombes gredo ponj, Wichmami. Houben, Schtlller in namesto BUchneria Kornio. Gospodarstvo Tržna poročila. Les. Na splošno je avgust še vedno mrtva se-Bona. Trg se v glavnem zanima za tuzemske dobave. Stavbna delavnost je zolo živahna zlasti v drugih pokrajinah našo države. Precej lesa rabi Belgrad-Pančevo in naša trgovina se je že začela intenzivno zanimati za trg: ustanovljenih je že več podružnic naših izvoznikov v Belgradu. Tudi v Zagrebu je gradbena delavnost živahna. Najživah-nejša pa je v Splitu, ki mi-zlično gradi. Kako važen postaja za Slovenijo trg ob naši Jadranski obali, kaže veliko zanimanja tamkajšnjih trgovcev. Tako se je pri enem ljubljanskem senzalu zglasil celo lesni trgovec iz Kotora, ki se zanima za naše blago. Iz razgovorov z interesenti je razvidno, kako veliko važnost polagajo kupci na paralelno obdelavo lesa. Dalmacija se zanima za borovino I. II. ter za mecesnovino in sicer za popolnoma /&ra-lelno blago. Kakor omenjeno je živahnejša tuzem-ska trgovina, dočim je poslovanje z Italijo minimalno. Pa tudi je konkurenca Avstrije v Italiji izredno močna. Italijani kupujejo pri nas le ono blago, ki se ga ne dobi v Avstriji ali pa nikjer drugod kot samo pri nas. Italija povprašuje za tra-me posameznih dimenzij ter bordonale, ki jih Avstrija, Štajerska ter Gorenjska ne poznajo. Zanimanje je tudi za testone, ker se bliža sezona. Veletrgovina je pokupila večino blaga, ki je tako prešlo v čvrste roke, katere hočejo imeti vpliv na cene. Tavolet se sedaj pri nas skoro ne izdeluje, ker jih Italijani sami režejo poslužujoč se količkov 70—75 cm dolgih; to pa radi tega, ker jo plačali za tanko rezan les veliko večjo carino. Za parjeno bukovino je naravno povpraševanje padlo, ker ni več sezije, pač pa je pričakovati znatnega povpraševanja v jeseni in pozimi Zadnje dni je oživelo povpraševanje za hrastove pragove: tako se išče do pol milijona pragov 2.80 X u/i5 X !3/s5 em ter "'"O.OOO komadov 1.80 m X 18 X 12 X 12 cm. Povpraševanje je za bukove hlode I. II. brez vej v fini izdelavi kakor tudi za velike količine jamskega lesa. Kupčija z drvmi je v začetku razvoja. Za zimsko periodo bi prišel v poštev izvoz tudi v Francijo, ki se že sedaj interesira zanje. Povpraševanje je tudi za brzojavne drogove, posebno obdelane. Splošno je italijansko tržišče zelo mimo. Uvoz je majhen in trgovina se drži nazaj. Vendar so stare zaloge grosistov že zelo izčrpane in pričakovati je, da bodo morali kmalu iskati dopolrto. Deželni pridelki. Cene pšenice se držijo stalno. Kar pride blaga na trg, je iz druge roke, ker kmet po tej ceni, ki jo smatra za nizko, noče oddati blaga. Druga roka pa je svojčas, ko je izvoz konveniral, nakupila večje količine, sedaj je postal izvoz nerentabilen in sedaj druga roka oddaja blago na trg. Povpraševanje po pšenici je slabo. Rii je zelo malo na trgu in notira paritet Subotica 2.80, kar bi prišlo v Ljubljani na 3.15, torej malo ceneje kot pšenica. Tudi oves postaja dražji, ker ga kmet ne dovaža na trg, kakor pravijo poročila iz Vojvodine radi suše, in ga zadržuje. Pivovarne še niso začele z nakupom ječmena. Izvaža se sedaj ječmen v Švico in tudi v Italijo. Tendenca za koruzo je jako čvrsta, kar je pripisovati poročilom 0 slabi letini, poleg tega pa raste cona koruzi tudi na svetovnih tržiščih radi pritiska Argentino, lz Romunije poročajo, da so tudi lam kakor pri nas izgledi si ibi. Koruza je narasla že na 2.60 pari* •• a Ljubljana. Seno. Tendenca za seno je čvrsta. Otavc ne bo letos skoro nič in povpraševanje po senu je tudi v drugih pokrajinah večje kot ponudba radi suše. Notira po kvaliteti 70—75 Din. Hmelj. Nilrn-berg, 11. avgusta. Promet je tu minimalen. Cene za virtemberški in hatertauski hmelj se gib lj o jo med 220—295 mark za stot. Rezultati letošnjega velesejma. Kljub šo vedno vladajoči težki gospodarski krizi je izpadel letošnji velesejem dovolj dobro. Da je v zadnjih letih ponudba blaga večja od povpraševanja, so je zrcalilo tudi na letošnjem velesejmu: zmanjkalo je razstavnega prostora za skoraj 1200 prijavljenih tvrdk, katerim se ni moglo dodeliti niti enega kvadratnega metra več. Kupčijski uspehi so bili zadovoljivi, izvedla so je obširna propaganda za posamezne tvrdke, reprezentanca naših podjetij, našega dela in napredka je bila častna. Celokupna prireditev pa je dokazala, da je sloves utrjen, da sc javljajo od leta do leta novi interesenti in da je velesejem uspela in za našo državo prepotrebna stavba, kateri je zadal zasluženo krono kraljev protektorat. Na VII. ljubljanskem velesejmu je razstavilo 623 tvrdk, od teh 123 iz inozemstva in sicer: iz Amerike 6 (avtomobili, motorna kolesa, stroji za obdelovanje lesa); iz Anglije 8 (motorna kolesa, kolonijalno blago, pisalni stroji); iz Avstrije 36 (avtomobili, motorna kolesa, stroji za obdelovanje lesa, plefilni stroji, mlekarski stroji, tehnične novosti, glasovirji, pisarniške potrebščine, ognjegasno orodje, galanterija, kemični preparati, plombe, tekstilna industrija, umetna svila); iz Belgije 3 (motorna kolesa, stroji za obdelovanje lesa); iz C. S. R. 12 (kemična industrija, tehnične novosti, avtomobili, elektrotehnika, gonilni jermeni, poljedelski stroji, mesarski stroji, sesaljke, brizgalne, pisarniški stroji); iz Francije 10 (avtomobili, motorna kolesa, pneumatika, motorne brizgalne, par-fumerija, fotografične potrebščine); iz Holandske 1 f avtomatične tehtnice); iz Italije 5 (tekstilna rija); iz Litve 1 kemični preparati); iz Nemčijo 39 (pisarniški stroji in potrebščine, elektrotehnika, kovinska industrija, pletilni stroji, mlekarski stroji, čevljarski in usnjarski stroji, stroji za obdelovanje lesa, pneumatika, tehnične novosti, galanterija, kemična industrija, tiskana svila, avto-razsvetljava itd.); iz Ogrske 5 (kemični preparati, tehnične novosti, elektrotehnika, umetnostna obrt); iz Švedske 1 (mlekarski stroji); iz Švice 2 (bižu-terija,hladilno naprave). Razstavljalci so bili porazdeljeni v 17 velikih skupinah. N-*i pismena in uatmenn vprašanja no uspehu letošnjega velesejma so se razstavljalci pismeno ln ust m eno izjavili ter so se te izjave razvrstile po skupinah (vse v odstotkih; I. rubrika: zelo zadovoljnih. II. srednje zadov.. III. nezadovoljnih) j Papirna industrija, grafika, karto- naža in pisarn potrebščino Pohitvo in stanovanjska oprema ln ostala lesna industrija Kemična industrija Kozmetika Industrija živil Galanterija, bižuterlja Kovinski izdelki in industrija iz železa in jekla Avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi, aeroplani Strojna industrija Elektrotehnika in razsvetljava Poljedelski stroji in orodje Godala, radio 49 51 — 43 49 8 35 65 — 64 36 33 53 14 7 76 17 67 21 12 26 47 27 86 8 6 79 21 43 39 18 40 60 — nekaterih devizah za velike zneske, za katere nt kupcev, ker jo povpraševanje zelo slabo. Zato je tudi promet bolj slab. Na efektnem trgu je omeniti dvig vojne odškodnine, ki je v Zagrebu narasla od 345 na 853, vendar pa je danes že popustila. Gibanje je imelo izhodišče v Zagrebu, ki jo potegnil Belgrad za seboj. V ostalih efektih ni znatnejših izprememb. DENAR. Ljubljana. Privatnega blaga je bilo danes dovolj na trgu, zlasti Prage in Newyorka, dočim jo Narodna banka dala London in Curih. Promet je bil slab. Curih 10.935—10.965 (10.95), Dunaj 8.C05 -8.0075, London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.80 bi., Praga 168.20—169 (168.60). Zagreb. Berlin 13.515—13.54, Curih 10.935— 10.965, Dunaj 7.99125—8.02125, London 275.80— 276.60, Newyork 56.68— 56.88, Praga 168.20—169, Trst 308.25—310.25. Odeje, s pravilno, fraiajo večno. Volnena pokrivala zahtevajo veliko skrbnost pri pranj«, tako da ne izgube svoje prvotne lepote in toplote, kateri sta njihove glavne prednosti. Namočite Vaša pokrivala v dragoceno LUX-ovo peno, pustite isto tako namočeno nekoliko minut, ter jih nato skrbno izperite. Varate se, ako mistite, da se pokrivala morejo prati na vsaki poljubni način in z vsakim poljubnim pralnim sredstvom. Uporaba LUX-a se izplača Vam. H Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhov., perilo, tepihi Usnje in konfekcija usnja Klobuki Lončena roba, keramika Stavbarstvo Tehnične novosti Resnih kupčev-interesentov (obiskovalcev je bilo 90.000) je bilo 12.200. Od teh je bilo iz oddaljenejših krajev (v odstotkih): 47 56 49 34 41 8S 100 100 47 iz Slovenije in Prekinurja 32— iz Hrvatske 16-3 iz Slavonije 3-2 iz Dalmacije 4-4 iz Banata. Bačke 5-7 iz Srema 1-4 iz Bosne in Hercegovine 83 iz Srbije 17-7 iz Macedonije 2-4 iz ččrne gore 1-1 Inozemcev 7-5 Od inozemcev je bilo največ iz Avstrije, potem iz Češkoslovaške, Nemčije, Italije, Madjarske, Grčije, Turčije, Romunije, Francije, Bulgarske, Poljske, Anglije, Švice. Egipta, Holandske, Belgije, Švedske, Severne Afrike in Amerike. Oddaja regulacijskih del v Gradaščici. Uradni list z dne 16. avgusta 1927, štev. 86, prinaša razglas Gradbene komisije za regulacijo Gradašce o pismeni in ofertni licitaciji za prevzem regulacijskih del v Gradašci, od konca že izvršene nove struge nad Kolezijo do iztoka Glinšice, in v Glin-šici do železniškega mostu na Viču, nakar se interesenti opozarjajo. I&orssa 13. avgusta 1927. Ta mesec je še vedno v trgovini mrtva se-sona, kar se pozna tudi v devizni trgovini. Promet na ljubljanski devizni borzi je bil la teden manjši kakor prejšnji. Kakor se je žo v prejšnjem tednu pokazalo, so privatna ponudba deviz zelo veča, tako da so intervencije Narodno banke postale v nekaterih devizah skoro nepotrebne. Tudi v tem tednu se je ponudba deviz zelo povečala. Gre v Curih. Belgrad 9.13.5, Amsterdam 207.95, Berlin 123.31, Budimpešta 90.50, Madrid 87.20, Dunaj 73.05, London 25.21.125, Newyork 518.70, Pariz 20.33K, Praga 15.38, Trst 28.23M, Varšava 58, Bukarešt 3.21, Sofija 3.75.5. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 142 den., Merkantilna 90 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Vevčo 135 den., Stavbna 06 den., šešir 104 den. BLAGO: Ljubljana: Les: zaključeno drva bukova brez okroglic fko nakl. post. 1 vag. 19.50, desko Rini-okrt-jelkn 24 mm 4 m od 17—40 mi. paralelno ostrorobe očeljene IV. fko vag. nakl postnja 1 vagon 360; tendenca neizpremenjena. Deželni pridelki: Notirali so (vse ponudbo): pšenica: bačka nova 78.2 brez dopl., ml. tar., slov. p., 30 dai, oromDt 347.50.-350, dobava september 355—357.50; sremska nova 78.79 kg, prompt. slov. post., ml. tar., 30 dni 345—347.50; slavonska nova 78—79, 2, prompt slov. post., ml. tar., 30 dni 340 —342.50; koruza: bačku nav. vozn., slov. post., prompt, 30 dni 265, ml. tar. 260, pšenična moka fko Lj. pri odjemu celega vag. plač. po prejemu 515. — Tendenca: za pšenico neiz|iremenjena, za koruzo zelo čvrsta; zaključkov ni bilo. Stavka mizarskih pomočnikov v Mariboru. Prejeli smo sledeče pojasnilo v tej zadevi: Mizarski pomočniki iz Maribora so stavili mezdne zahteve na delodajalce z dopisom z dne 22. julija t. 1. in sicer: 1. Pomočniki do enega leta po izučbi — urna mezda 6 Din. 2. Pomočniki od 1 do 3 let pomočniške dobe urna mezda 8 Din. 3. Pomočniki z nad triletno pomočniško dobo urna mezda 9.50 Din. 4. Strojni delavci — urna mezda 8.50 Din. 5. Pomožni delavci — urna mezda 5.50 Din. Delo na montaži, kakor tudi druga dela izven obrata se poleg redne urne plače od-škodujejo po sledečem ključu;' Delavci, ki opravljajo dela do oddaljenosti 5 km od obrata prejmejo doklado v znesku 25 odstotkov, do oddaljenosti od 5 do 50 km 50 odstotkov, do oddaljenosti nad 50 km pa 100 odstotkov doklade na svoje urne plače. Vožnjo po železnici III. razreda ali z avtobusi plača dclodajalcc in prejme delavec za čas svojega potovanja poleg svoje urne plače še doklado v znesku 50 odstotkov na lo plačo. V izogib raznih oblastvenih intervencij se gospodje delodajalci zavezujejo natančno ravnati po zakonu z dne 28. februarja 1922. Osobilo je strogo izvajati osemurni delovni čas, ki velja za vse delavnice brez razlike enako in ob točnem temu primernem upoštevanju § 10. citiranega zakona. Prazniki, ob katerih se nc dela so: 1. maj, velikonočni pondeljek, binkoštni pondeljek, Telovo, 25. in 26. decembcr ter Novo leto, Vsi ostali prazniki se smatrajo kot navadni delovni dnevi. § 1154-b uredbe se priznava kot zakonito določilo. Odpovedni rok jc za obe strani 14dnevni. Na temelju teh zahtev sc je sklical sestanek mizarskih mojstrov dne 6. avgusta t. 1., da se razpravlja o nadaljnjem postopanju. Pe temeljitem pretresu predloženih pomočniških zahtev se jc zaključilo sledeče: Začetna plača za mizarske pomočnike bi naj bila 4 Din na uro, potem se zviša sukse-sivno po kvalifikaciji do 7.50 Din. Izvanredno dobro kvalificirani pa dobijo tudi nad to plačo, ampak zmiraj po dogovoru z delodajalcem. — Za strojnega delavca ostane urna mezda kakor dosedaj po možnosti. Delo na montaži izven mesta do 5 km dobi 15 odstotkov doklade na svojo urno plačo, čez 5 km oddaljenosti pa se plače le po dogovoru z delodajalcem. Vožnjo po železnici III. razreda ali z avtobusi plača delodajalec kot delovni čas, Delovni čas naj se izvaja po zakonu. Prazniki ostanejo, kakor so bili predlagani v tamoš-njem dopisu z dne 22. julija 1927 z pridržkom, če bi državni prazniki bili napovedani ali da padejo na en drug dan določenih praznikov, se morajo tudi tisti upoštevati in se ne bo delalo in ne plačalo. Odpovedni rok odpade. Oblastna Inšpekcija dela v Mariboru je povabila zadrugo mizarskih mojstrov v Mariboru dne 11. avg. t. 1. k razpravi glede ureditve mezdnih plač. Zadruga je določila kot delegate k tej razpravi predsednika te zadruge z tajnikom in še dva mizarska mojstra, kateri bi naj razpravljali s pomočniki o njih željah. Ker pa niso mogli odobriti pomočniških zahtev, se jc razpravljanje preložilo na poznejši dan. — Mizarski zadrugi pa vendar ni bilo mogoče v tem kratkem času obvestiti vseh mojstrov — je sklicala mizarske mojstre k posvetovanju dne 14. avg. t. 1., kar jc tudi poročala Inšpekciji dela. — 1 11 Mil I CerRv&ni vestnilc Križanska Moška in lnliuleniska Marijina družba ima jutri ua praznik Velikega Šmarna zjutraj ob 6 sv. mašo s skupnim obhajilom, zvečer ob 6 pa družbeni shod. Udeležba za vso člane obvezna. Orel Vsem odsokom vrhniškega okrožja. V najkrajšem čnsu izpopolnite prijavnico za okrožno prireditev v Verdu in pošljite na okrožje. Glede polovične vožnje Vam v najkrajšem času javimo. Bog živil — Predsednik! Nasznanila Danos v nedeljo gremo na vrtno veselico Pro« svetnega društva pri Sv. Krištofu na vrtu g. Ka-čiča na Dunajski cesti. Začetek ob štirih popoldne. Za zabavo in drugo preskrbljeno! Čisti dobiček jo namenjen knjižnici in pričakujemo obilne udeležbe. Obrtniška stavbna zadruga. Tretja javna seja načelstva se bo vršila v torek ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Nadaljevanje razgovora o poslovniku. — Načelstvo. Vrtno vesclico priredi Prvo slov. tamh. društvo »Krim« v nedeljo 14. t. m. ob 14 v gostilni g. Antona Steinerja, Opekarska cesta 31. V slučaiu slabega vremena so vrši prireditev v notranjih prostorih. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Ker se mi očita, da sem kot načelnik' cestnega okrajnega odbora v Škofji Loki napravil 700.000 Din (sedemstotisoč dinarjev) dolga, sem resnici na ljubo primoran objaviti naslednje podatke: 1.) Na seji dne 2. novembra 1926 je poro. čal takratni načelnik g. Josip Hafner, da je vsled velikih dolgov najeto posojilo pri Okrajni hranilnici v Škofji Loki v znesku 200.000 dinarjev. 2.) Na seji dne 6. decembra 1926 pa se je ugotovilo, da znašajo dolgovi cestnega okr. odbora ge okrog 510.000 Din, kljub temu, da se je že izčrpalo pod točko 1.) omenjeno posojilo Din 200.000. 3.) Na isti seji pa je g. načelnik Josip Hafner odstopil od načelstva, katero mesto sem prevzel za njim jaz. Ker sem s tem prevzemom dobil samo 510.000 Din dolga in nt-kakoga denarja, je jasno, da sem bil primoran dobiti nekje denar za poplačilo omenjenega dolga. 4.) Po sklepu seje dne 8. januarja 1927 sem prosil pri Mestni hranilnici v Škofji Loki za posojilo 500.000 Din, katero sem tudi dobil. 5.) Dobljeno posojilo sem porabil izključ-on za poplačilo starih dolgov, ki so nastali v letih 1924, 1925 in 1926, torej pred mojim načelovanjem. Da odgovarjajo vsa navedena dejstva res« niči, je razvidno iz sejnih zapisnikov in poslovnih knjig tukajšnjega okrajnega cestnega odbora, oziroma uradnih spiskov Gradbene Direkcije v Ljubljani, kar je vsakomur, ki bi event. še dvomil o resničnosti, na vpogled. Za časa mojega načelovanja pa se ni do danes napravil še nikak dolg, ampak so se krili doslej vsi izdatki z rednimi dohodki. Prosim, da javnost to izjavo blagohotne upošteva. Proti vsakemu pa, ki bi širil drugačne vesti, bom sodno postopal. .V Škofji Loki, dne 12. avgusta 1927. Matevž Zihorl, načelnik cestnega okrajnega odbora. ufgit odstranjuje brez bolečin in nevarnosti kurja očesa. Skozi 20 "let zdravniško priporočen in preizkušen. Proti potenju nog, gorečici in žuljem »BURGIT* kopelj za noge. - Burgit Ges. m. b. H. Preilasslng. Generalni zastopnik: Iran Svete«. Noto nimfo. Slovenija. Stran 8. »SLOVENEC«, dne Zanimivosti Kralj stolov. V Londonu je mož, ki je za utrujeno človeštvo več storil kot kateri drugi človek na svetu. In ker so utrujeni ljudje prav radi zbadljivi in sitni, je tudi marsikateri prepir preprečil. Poleg tega pa je tudi neverjetno veliko število parov »vkup spravil«. Ker je tudi ljudi privabil venkaj v sveži zrak, je v zdravstvenem oziru mnogo pripomogel. In kdo je ta javni dobrotnik? To je Mr. Shalny, ali kakor mu v Londonu splošno pravijo, kralj stolov, kakor imamo petrolejske, železniške, svinčene in druge kralje. Na malih, lepih zelenih stolcih po vseh londonskih parkih je njegovo ime vtisnjeno. Kako je prišlo do tega? Pred nekako osemdesetimi leti je šel oče Mr. Shanly-ja v Pariz, kjer je videl, da so Pari-žanom v parkih in vrtovih ponujali stole. Toda lo je kmalu pozabil in šele ko je nekoč sedel v londonskem Hvde parku v vlažni travi, ter dobil nahod, mu je prišlo na misel, da bi bilo dobro, ako bi tudi v Londonu imeli v parkih stole. Prosil je za licenco, da sme postaviti v parkih stole in ko je dovoljenje dobil, je pričel z desetimi stoli. Danes pa jih ima več kot pa 150.000. Ti stoli stoje ob potih parkov in črta obrobljena s stoli meri nekako 350 milj ali 591 kilometrov. Veliko knjigo bi lahko napolnili z povestmi, katere so združene s temi stoli. Nekoč je na stol sedel Škot, ki je bil prvikrat v Londonu. Ne razumem kaj hočete od mene« je rekel uslužbencu, ki je pobiral pristojbino od stolov. Dva penija za stol dajte gospod. Škot je vstal ter stol dolgo časa ogledoval, nato pa rekel »no saj niso dragi stoli v Londonu, bom pa kar dva vzel.« Neka silno korpulentna dama se je vsedla kar na dva stola ter bila strašno razljučena, ko ji je uslužbenec dejal, da mora plačati za dva stola. To je nesramno in vaš gospodar bo na škodi vsled tega.« In res je bil, kajti ko je vstala ter se vsedla le na en stol, se je ta takoj zrušil pod nio. »Vsak stol je samo za eno osebo,« je nekoč uslužbenec opomnil mlad par, kateri je sedel na enem samem stolu. :-2e lahko,« je dejala mlada dama, »toda midva sva bila davi poročena in v cerkvi so nama rekli da sva odslej le eno.« Uslužbenec se je popraskal za ušesi ter odšel. Ponoči stole postavijo tako, da se more voda odtekati, ako dežuje. Neka dama se je pritožila češ, da ponoči park izgleda kot bi bil poln pijancev in da tak pogled slabo vpliva na mladino. — Lastnik stolov Mr. Shanly rad pripoveduje, da se mu je nekoč pripetilo, ko se je vsedel na tak stol, da je prišel k njemu uslužbenec, ki ga ni poznal, ter tudi od njega zahteval pristojbino. Ko mu je povedal, kdo je, je ta povedal, da so mu san : oni dan že trije rekli, da so Mr. Shanly. Seveda je moral neverjetnemu, a vestnemu uslužbencu pristojbino odšteti. — Nekdo je nekoč uslužbenca vprašal, ako vsako stvar, katero najdejo na stoleh, spravijo ter oddajo kot najdeno. »Seveda,« je odvrnil mož. Oni pa mu je pokazal na stolu užigalično škatljico in ko jo je uslužbenec odprl, je v nji našel — bolho. Pigmejci. Pigmejci so najmanjši ljudje na svetu, razmi pritlikavcev, ki pa so silno redki. Nekdaj so posedali velik del zemlje, toda njih bojazljivost in majhna postava jih je prisilila, da so se vedno bolj umikali in dandanes jih je dobiti samo še v centralni Afriki, na Malajskem polotoku, Andaman otokih in na Filipinih. Dasi so temne polti in volnenih las kot zamorci, so vendar neko posebno pleme. Malokdo izmed njih meri pet čevljev. Žene opravljajo polje in sploh skrbe za prehrano, Georges: — Človeško življenje se začne z rojstvom In se konča — s smrtjo, bi rekel ti, pa lo ni res, temveč — s pogrebom, s pokopom, mi je modroval Munla Bekir. Kajti dokler ljudje niso pokopani, še niso vsi enaki. In da niso vsi enaki, se najbolj vidi na pogrebih, kjer se hočejo ljudje še poslednjikrat pokazati v vsi domišljavosti, ničemurnosti in hi-navščini. Seveda ne velja to za vse pogrebe, temveč za večino in pa v mestu. — Pogrebi so različni. Pogrebni zavodi jih delijo po razredih. Tako imamo pogrebe prvega, drugega in tretjega razreda. Deliti pa se dajo še drugače. V revne in bogate; v navadne, imenitne in slovesne; v oficielne in ne-oficielne; v civilne in vojaške itd. — Da veš, če je pogreb reven ali bogat, ti ni treba imeti oči, temveč zadostujejo ušesa. Revnemu pogrebu se strašno mudi, tako mudi, da pogrebci komaj dohajajo krsto; zvo-njenja je malo, vencev nič. Niti joka ni dosti. Nekaj pa je navadno, a se ne vidi, oziroma ne sliši: dosti resnične žalosti in vdanosti v usodo, skratka dosti odkritosti in malo hi-navščine. — Ves drugačen pa je bogatinov pogreb. Voz prvega ali drugega razreda, ves pokrit z venci. Navadno nrideneio še en voz za vence; najznamenitejše in najpomembnejše pa nosijo pogrebci v rokah po trije in trije — srednji nosi venec, desni in levi pa držita vsak za en možje pa sede doma ter kade dolge cigare. Za solnce ne marajo dosti in ostajajo najraje v senci ali pa ne gredo izpod strehe. Kadar dežuje, jih pa sploh ni na izpregled. Jedo samo enkrat na dan in za ta obed ženske pripravijo krompir in razna zelišča in vsa vas pride vkup ter se vsede okoli prostora, ki je določen za skupno kuhinjo. Jedo seveda z rokami in pa vsak, kolikor se mu poljubi. Pred nedavnim časom so neki angleški raziskovalci prišli med Pigmejce na Holandski Novi Guineji. Kazali niso ilikakega sovraštva do tujcev ter bili zelo gostoljubni. Zanimali so se za vse, za obleko, orožje, užigalice in za zvonček ročnega pisalnega stroja. Plavanje jim je bilo nekaj novega in o kaki pisavi seve niti pojma niso imeli. Angleški kvartopirci. Med mnogimi tragedijami kot posledicami kupičeuja denarja s kartami v rokah, je najbolj tragičen slučaj angleškega kvarto-pirca White-a, kateremu so splošno pravili »Jimmy«. Nekoč je bil zidar, a pričel je igrati in imel je srečo pri kartah. Delo je popolnoma opustil in vrgel se je samo na karte. Premoženje se mu je množilo, kajti igral je vedno z večjimi svotami. Končno je igral povsod, posebno na dirkališčih in vse mu je šlo po sreči. Kupil si je krasno palačo, bil lastnik gledališča, kupoval in predajal je velika posestva, kupil Covent Garden za 8 milijonov funtov (2.000,000.000 Din). Na en sam dan pri dirki z njegovim konjem leta 19'22. je zaslužil« 100.000 funtov (27,500.000 dinarjev). Vsak dan mu je prinašal novo premoženje. Igra je bila moto njegovega življenja. Pa je prijel polom in sicer hitro in nepričakovan > za vse številne prijatelje. Oni, ki je uslužbencu plinarne, ki mu je prinesel račun /.a uporabo plina, dal napitnine tisoč funtov (275.000 D.), ki je denar iakorekoč razsipal, je bil uničen. In širila se je novica Jimmy White je mrtev, ni bil kos, da bi bil prenesel polom.« Wriglit, Hooley, Jabez Balfour, Bevan, Bottomly in Jimnii \Viiite. To je šestorica najbolj znanih angleških kvartašev, a pet izmed njih je bilo skupno kaznovano na 40 let ječe, a dva sta si sama vzela življenje. Kaj jim je ostalo od vsega triumfa, da so toliko drugih »obrali« ali spravili ua beraško palico? Milijone so izvabili iz žepov drugih, a na /adnje pa sami uiso imeli ničesar. Kakor dobljeno, luko izgubljeno. ¥ desetih dneh ©ko5š sveta. »Prosim zračni vozni listek okolu sveta.* Take zahteve bo v doglednem času slišati na velikih letališčih, ne da bi se pri tem kdo posebno začudil. Kmalu bodo vpostavljene zračne črte, ki bodo obsegale zemeljsko oblo, tako da bo pqtovanje okolu sveta po zraku prav lahko mogoče. Harper Harry objavija v nekem londonskem listu seznam zračnih linij, ter čas, ki bo za to potreben. »Prva etapa iz Londona bo do Berlina, z večernim letalom od tam pa nadalje v Konigsberg. Tu vstopimo v elegantno letalo s spalnimi kabinami in restavracijo, katero je namenjeno preko Moskve v Peking. Iz Londona do glavnega mesta Kitajske bi potrebovali samo 60 ur. Tu bi se vsedli v veliko letalo, ki bi v 80 urah preletelo Tihi ocean ter pristalo v San Fran-ciscu. Ekspresno letalo nas od tod prenese v 30 urah v Newyork. V Newyorku pa zopet zasedemo luksuzno letalo ter smo v 60 urah v Londonu. Torej v desetih dneh okolu sveta. Da to ni nikaka bajka, to vidimo že danes in ne bo dolgo, ko se bo uresničilo. Jules Verne, ki rabi v svojem fantastičnem opisu okolu sveta 80 dni, bi si kaj takega pač sa- trak s pompoznim napisom: »ljubljenemu soprogu« ali »ljubljeni soprogi«, dasi ves svet ve, kakšen je bil ta zakon; »zvestemu prijatelju«, kljub temu, da je bil neodkrit in zahrbten licemer; »poštenemu stanovskemu tovarišu«, dasi vsi vedo, da si je premoženje mogel napraviti le s svojo kosmato vestjo. Za krsto korakajo sorodniki vsi v črnem, navadno vsi v novih, nalašč za pogreb napravljenih oblekah. Ženske zastrte z dolgimi črnimi koprenami, moški s črnimi flori na rokavih in pokrivalih. Vsi pa držijo črnoobroblje-ne robce pred ustmi. Za njimi pa se vije dolga vrsta cilindrov vseh letnikov, za temi dame v klobukih, nato moški in potem ženske. Radovednega špalirja pa je toliko, da mora policija delati red, — Če je bil pokojnik ustanovnik, podpornik ali sploh član kakega društva, se morajo vsa ta društva pogreba udeležiti korpo-rativno ali z odposlanstvom, z zastavami in v krojih, da povečajo slavnost. Ako je pokojnik iz strahu pred smrtjo ali iz skrbi za svojo dušo različnim dobrodelnim ali drugačnim ustanovam volil v svojem testamentu tudi kakšne zneske, morajo seveda vse te ustanove kar najizdatneje s svojo navzočnostjo pri pogrebu poveličevati pokojnikovo veliko dušo in široko srce njegovo. »Kaj misliš, da res ni pravih dobrotnikov na svetu,« se vtaknem v Munle Bekirja pripovedovanje. — O, so, mi odvrne, a so jako redki. I Prav pravi dobrotniki pa niti ne marajo, da njati ne upal Daljša črta bo pa vodila iz Londona preko Pariza v Carigrad, od tu v Kairo ter dalje v Bagdad in Karachi. Nadaljnja pot pelje v Delhi in Calkutto. Tu bo pripravljeno veliko letalo, ki bo opremljeno z vsem komfortom parnika ter potnika poneslo čez Rangeon in Singapore v Port Darvvin na avstralskem obrežju. V Melbourne potem ni več daleč. Do tu bo potnik rabil 130 ur. Iz Melbourna na Novo Zelandijo bo rabilo letalo 20 ur. Tu bo na razpolago letalo z luksuznimi kabinami, saloni, promenadnim krovom, pravi leteči hotel, ki bo letel do Paname in Per-nambucco, od tu pa v 60 urah v Sevillo. Iz Seville v London je nato samo še kratek polet in tako bo v 17 dneh po tej črti mogoče potovati okoli sveta. Le vprašanje časa je, kdaj se bo to uresničilo. Najhitrejše bitje na svetu. Neki angleški učenjak je temeljito pro-učaval letalsko zmožnost neke južnoameriške muhe, znane pod imenom Cephonemya. Učenjak nazivlje to muho kot najhitrejše bitje na zemlji, kajti ta preleti v eni uri 1230 km, torej nekako 350 m v sekundi. Z ogromno silo, ki je nakopičena v muhi, se pomika tako hitro, da ima gledalec vtis, da je videl le brezkončno črto. Ako bi bil človek zmožen konstruirati letalo, ki bi imelo enako brzino, potem bi se dosedanji rekord, ki znaša 460 km na uro, potrojil. Branje na oceanskih pamikih. Potnik oceanskega parnika čita rad in mnogo. Knjižnica na parniku ima navadno mnogo posetnikov. Toda čitanje potnik mnogokrat prekine, ker vtisi se zelo hitro menjajo na morju. Sedaj je treba k obedu, večerji, v kadilni salon, k igram, v kopel, ples in spanje. Ker pa hoče dotični, ki je bil v branju prekinjen, ono mesto prihodnjič zopet hitro najti, si mesto zaznamuje. Da bi list upognil, tega dandanes noben izobraženec več ne napravi. Pač pa sc dobijo v knjigi vsakovrstni predmeti kot znamenja. Zobotrebci, vžigalice, ovitki cigar, jedilni listi, programi, razglednice vseh mogočih vrst, fran-kirane in nefrankirane, popisane in nerabljene ter še mnogo drugih stvari se najde med listi knjig. Zanimiva je zbirka takih predmetov, katere ima glavna knjižnica Hamburg— Amerika črte shranjene. Silno mnogo je tramvajskih voznih listkov najrazličnejših krajev kontinenta, kakor tudi železniških voznih listkov itd. Kodri las raznih barv se najdejo stisnjeni med listi, kakor tudi pisma, tudi taka, ki so bila šele pričeta, in sicer v vseh jezikih sveta. Vsako potovanje po kontinentu se zasledi v knjigah knjižnice. Kdor je pustil stisnjene cvetlice iz juga, je znamenje, da je potoval po Orijcntu, fotografija piramid itak sama pove, kje se je pozabljivec nahajal. Najdejo se tudi posebne izdaje časopisov, katere prejmejo potniki na poti proti polarnim krajem. Redkokdaj pa je dobiti v knjigah denar. Nedavno tega pa je neka Amerikanka pustila v knjigi bankovec za deset dolarjev na mestu, kjer jc bilo dejanje najbolj napeto. Angleži za padle Hindu-vojake. Angleška vlada je sklenila v odseku Nueve—Chapele na francoskem bojišču padlim Hindu-vojakom postaviti velikanski spomenik. Spomenik bo zavzemal prostor 3000 štirijaških metrov. Okolu prostora bo visok zid, levo in desno pa po en paviljon z kame-nitimi stebri. Monumentalni vhod bo tvoril 17 metrov visok steber, ob strani pa dva tigra, vsekana v kamen, katerih vsak bo tehtal 15.000 kg. Vse skupaj bo tvorilo harmonično ' celoto. V sredini pa bo stal velikanski na- bi jim bil kdo hvaležen za njihove dobrote, najraje vidijo, da za to nihče ne ve. Toda sedaj govorimo o pogrebih in ne o dobrodelnosti. — Posebno poglavje tvorijo pogrebi ime-nitnikov in mogočnikov, pogrebi narodnih žrtev in mučenikov, pogrebi literatov in umetnikov. — O, saj vidim, da bi rad vprašal, kaj so to: narodne žrtve in narodni mučeniki. O tem pa je jako kočljivo dovoriti. Pri nas mislijo, da je vsak, ki je zaradi nepremišljene besede nasilne smrti umrl, narodni mučenik, A to ni res, kajti v interesu vsake iredente je, da se njene ideje ne izdajajo. Toda pustiva to poglavje. — Največ je pri nas pogrebov srednje vrste. Te vrste pogrebi so pri nas tipični. Zanje se predvsem zanimajo gostilničarji na Martinovi cesti. Pravijo, da so na vse liste naročeni samo zato, da vedo, kaj pripraviti. V drugi vrsti pa se zanimajo zanje pevci, kajti pri teh vrstah pogrebov je še vedno v navadi pogrebščina. Kateri pevec pa ni tudi pivec? — Pred hišo zapojo srednjega pogreba državljanu žalostinko, nakar sc začne pogreb pomikati s srednjo hitrostjo. Udeleženi so tudi cilindri v kombinaciji z nečrnimi suknjami, hlačami in kravatami ter s pokrevljanimi čevlji, za njimi pa sc vleče običajno družba. Ko pride pogreb do kapelice na Osojni cesti, je navadno končan. Samo sorodniki se peljej. fijakarjem na pokopališče, da vržejo tisto pest prsti na krsto. Pred kapelico zapojo pevci grobni spomenik. Na obzidju bodo bele plošče z grbi posameznih pokrajin in na njih imena padlih. V septembru bo spomenik dogotovljen in bo stal tri milijone frankov. Odkrit pa bo šele v aprilu 1928. Razen indijskih knezov je tudi angleški kralj obljubil, da se bo odkritja udeležil. Miiijonarjeva pošta. »Jaz sem zasebni tajnik zelo bogatega moža, ki je postal milijonar po neki iznajdbi, ki je danes čislana po vsem svetu,« piše neki Anglež. »Opazujte pismonošo, ki prinaša prvo jutranjo pošto. Navadno je več kot sto pisem, s poznejšo dostavo jih pa pride še toliko. Z paketno pošto pa tudi pride vsak dan do 20 zavojev. Jaz odpiram vsa pisma, tudi ona, katera imajo opazko »zasebno« ali pa »zaupno«. V največ slučajih so taka pisma prosjačenje, razni nasveti, ali pa tudi nameravane goljufije. Prošnje za podporo raznih zavodov prihajajo vsak dan, toda prihajajo tudi takih, katerih nikjer ni in sploh niso nikdar obstojali. Župniki prosijo za podpore cerkvam, a namišljeni »župniki« ravnotako. Tako pismo ima n. pr. glavo »Župnišče svetega Jurja« ta in ta ulica, a pridejana frankirana. zalepka ima navedeno sairlo ulico brez »župnišča«. Seveda tak prosilec zaman poskuša srečo. Drugi opisujejo potrebo cerkve, prosijo za darilo, navedejo ime kraja in »župnika«, potem pa pristavijo, da se nahajajo par dni v Londonu, odkoder pišejo in kamor naj se prispevek pošlje. Celo taki prosilci se najdejo, ki v enem dnevu pošljejo dvoje prošenj, a v vsaki prošnji je opisana drugačna težava. 90 odstotkov pisem lahko takoj vržem v koš, ostanek pa položim na stran. Moj gospodar pomaga v vsaki resnični potrebi, toda poprej hoče imeti informacije glede resničnosti. Vsak teden imam na razpolago 50 funtov (13.750 Din), katere razdelim po svoji volji. Večje vsote pošlje moj gospodar sam, n. pr. bolnišnicam, hiralnicam itd. Nekateri goljufi celo groze, ako jim ne pošljemo ničesar. Taki prejmejo odgovor, da izročimo pismo policiji, ako še pošljejo tako. V zavojih so pa dostikrat stvari, katerim se moram smejati, včasih pa zdihovati. Avtorji pošiljajo manuskripte novel in romanov ter prosijo podpore, da spise izdajo tiskane. Potem prihajajo modeli najrazličnejših iznajdb. Pripetilo se je, da je dospel zavoj nogavic s prošnjo, naj jih moj gospodar kupi.« Zasebni tajnik milijonarja ima torej do« sti posla in najbrže tudi lepo plačo. Oporoka in okno.1* Pred kratkim je v Ameriki umrl Izidor Carfunkel, ki je svojo hčerko strašno kaznoval. Nekoč namreč na njegovo prošnjo ni hotela zapreti okna, ob katerem ,ie slonela. To ga je tako užalilo, da je vse svoje veliko premoženje v oporoki volil raznim dobrodelnim zavodom, svoji hčeri pa samo 50 dolarjev, dasi je bil lo niegov edini otrok. — Dr. Viljem Schroeder je svoji ženi zapustil samo štiri šilinge in sicer je navedel vzrok, da ga je v življenju zanemarjala. Svojemu sinu pa je zapustil samo pol penija. Vse premoženje pa je testamentarično zapisal svojemu hišniku. — Mrs. Luise Goode je v svoji oporoki napravila pripombo, da se morajo vsi udeleženci njenega pogreba ustaviti grede na pokopališče pri neki gostilni ter na njen račun dobro obedovati in piti, kar so menda radi storili. spet žalostinko: Blagor mu, Vigred (nekateri pojejo tudi: regrat) se povrne, Človek glej dognanje tvoje, Nad zvezdami, Travnik je že zelen itd. Bog vc, ali s temi žalostinkami tolažijo pokojnika, sorodnike, upnike, dolžnike, ali sami sebe. — Nato se ljudje razidejo. Nekateri gredo domov, nekateri pa v oštarijo. Oficijelna žalost je končana. Ljudje snamejo hinavske krinke in pri pijači se pokažejo zopet take, kakršni so v resnici. Brez trajnega vtisa in koristi je ulonilo življenje človeka v večnost. K. Ettlinger: Iznajdba pis&ve. Iznajdba pisave je dala že mnogim učenjakom snovi za mnoga globoka modrovanja. Po pred kratkim je držalo neovrgljivo dejstvo, da se je razvila umelnost pisanja iz malih spo-minskih znamenj. Na primer tako, kot delamo mi vozle v robcu, je delal opičji človek z ostrim kamnom zarezo v drevesno kožo. To je pomenilo: »Ne pozabi danes zvečer temeljito premlatiti svoje žene« ali »Misli, da je jutri rojstni dan velikega gorile na Sansibarju.« Ta teorija naših učenjakov je seveda na-pačna. Kajti pisava je iznajdba edinega geni-jalnega človeka, in sicer, kot tudi iznajdba smodnika, Kitajca. Pred kratkim najden staro-kitajski mauuskript nam uaje pojasnilo o tem. I Glasi se sledeče: 1 V letu 2463, predno se je povspel Kon- Zdravstvo Dr. BenBaa — Joseiphinum: Radium v zdravljenju raka. Izmed kemičnih snovi, ki jih zadnja desetletja rabimo v medicini v zdravilne svrhe proti raku, jo gotovo najbolj važen ter za zdravljenje pomemben Radium. Po svojem fiziko-kemikalnem izžarevanju (emanaciji) uničuje celice, zlasti one, ki so po bolezni degenerirale, razpadle. Posamezni organi m celo telo, ki nosi rakova bolezenska ognjišča, dobi na ta način znova vitalnih sil, tako da se poskuša uspešno braniti tej bolezni, oziroma omeji že raz-Sirjen bolezenski proces. Statistični podatki iz bolnic in klinik ter življenskih zavarovalnic jasno govorijo, kako je bolezen razširjena in kako veka je umrljivost radi nje na lelo- Nc samo bo-lehni, slabotni, temveč najbolj zdrav in močan človek lahko oboli na raku. Odvisno od tega, kje ima rakova bolezen svoj sedež, bolnik hira po počasnem bolehanju, ki je premnogokrat v zvezi tudi z bolečinami in če ni dovolj zgodnje pomoči, postane po par letih ali poprej žrtev zahrbtne bolezni .kateri statistično lahko pripisujemo vsak deseti smrtni slučaj. Kot sem že omenil, postane vsak odrasel človek žrtev bolezni, ki je najbolj razširjena v 36.—50. leta starostne dobe.. Sicer pa niti mlajša, najmanj pa starejša leta ne ščitijo pred tem socijalnim zlom. Neznatna zatrdlina-izpuščaj na spodnji ustnici, na obrazu ali kje drugje na telesu, ki se trdovratno ustavlja vsakemu zdravljenju z različnimi mažami, praški ali domačimi zdravili, nosi v sebi lastnost bolezni, ki stalno napreduje, uničuje celice organizma, se širi ter potom žlez-niozgovnic prenaša bolezen dalje v sosednje organe, tvori tako zvane kolonije ali metastaze, ki znova poženejo bolezenski proces na sosednjem organu. Tako se rak želodca ali maternice, kjer se najpogosteje nahaja, lahko razširi v jetra, skozi prsno prepono v pljuča, dalje potom krvnega obtoka v možgane. Iz malega trdovratnega bunkastega izpuščaja na spodnji ustnici so razleze v podčeijustno krajino, kjer napade tamkaj se nahajajoče žleze, ki se od raka nabreknejo, prenehajo v fiziološkem delovanju, otrpnejo in pozneje, ko se je proces razširil, zajedel v sosednje tkivo, začnejo razpadati. Na mestu popreje zdravega tkiva postane navadno že po par letih, če bolezni pravočasno ne zdravimo, težka ,krateru podobna razpadajoča rana, ki se Siri v sosednje in v globini se nalajajoče telesno tkivo. Potrebno je zgodnje spoznanje bolezni, da jo čimprej ter z uspehom zdravimo zlasti, ker ne vemo za pravega povzročitelja bolezni. Številni avtorji so na podlagi svojih opazovanj postavili razne domneve o povodu, zače»ku ter razvoju bolezni. Tako imamo parazitarno (mi- j krobi, kokcidije-glivice) teorijo, katere zastopniki ! menijo, da je pa razi', ki povzroča bolezen. Tako n. pr. dolži Bra parasiia nectria ditissima, ki pro-vzroča isto bolezen (male izrastline) na bukvi in hruški dalje n. pr. Veroninova plasmodiopl ora brasciol), ki povzroča na zelju posebne degenerativne izpremembe, kot najnovejše bi navedel te. orijo E Smitha o browngallu. Ta sloveči amerikanski rastldnoslovec meni, da se rak solnčaric, pellagonij, pese razvije iz istega vzroka kot rak pri človeku, ter je izoliral iz bolnega mesta na drevesu mikrob, ki je sličen onemu Doyena, Blu-menthala. Poslednji je eden iz redkih nemških učenjakov, ki zastopajo parazitarno teorijo raka. Presenetljive rezultate na podlagi parazitarnih poskusov je dokazal tudi Gey z Bernardom v Londonu. Notico o iznajdbi sta objavila lansko poletje in je zbudila v krogih raziskovalcev ne malo interesa in debat ter londonskemu časopisju dala dovolj tvarine za razmotrivanje tega perečega socialnega vprašanja. V znak priznanja raziskovalcema na tem važnem dogodku je imenovalo londonsko časopisje oni teden — teden čudeža. Nemški, med njimi posebno Deutschiander, in amerikanski raziskovalci pa smatrajo objavo londonskih bakterijologov za zelo prenagljeno stvar, če ne za znanstven bluff. Med Nemci ima neparazitarna teorija raka mnogo več pristašev, največ po zaslugi Connheima, Thierscha, Ribberta, Critzmanna, od katerih vsak zastopa svojo lastno domnevo v neparazitarni teoriji raka. Iz številnih teorij ter najrazličnejših domnev o bistvu ter patologični anatomiji raka se da presoditi, kako zagonetna, a zato nič manj nevarna je ta bolezen. Izkušnje tekom stoletij so podučile zdravnike o tem, da je bolezen najbolj ozdravljiva v svojem začetku, ko je pat. proces razjedanja še lokali-ziran na mestu in ga je mogoče radikalno kirur-gičnim potom ozdraviti. Razširja se navadno jako hitro po žlezah-mezgovnicah ali krvnem obtoku in s tem, da ni v svojem začetku boleč, ne opozarja bolnika na nevarnost položaja, v katerem se nahaja. Zato je rak tako zahrbtna in skrita bolezen- V zadnjem desetletju poskušajo zdraviti raka t radijem, zlasti v zastarelih slučajih, kjer se : kirurgičndm potom ne more več odstraniti; sodeč j po poročilih ter statistikah iz večjih klinik in iz I mednarodnih zdravniških kongresov, s presenetljivim uspehom. Tako, da so nekatere klinike opustile operativno zdravljenje tudi v samem začetnem stanju bolezni ter uporabljajo izključno Radlum sam ali kombinirano zdravljenje z Rtg. X-žarkl. Radium (Ra) je po svoji kemični sestavini element, sličen bariju, kii spada v skupino alkalič-no- zemlj. kovin, je kovina čistega belega leska, ki se hitro spreminja v dotiki z zrakom in razkraja vodo tako da ga uf>orabljamo v obliki soli (bro-matov, chloratov, sulfatov in carbonatov), ki so značno manj spremenljive. Fizikalno je radium radioaktiven element, ki ga pridobivamo po petih ponovnih desintegracijah iz urana, s katerim se nahaja skupaj v različnih rudah v nestalnem sorazmerju 1 del radija proti 3,400.000 delom urana). Po Rontgenovem odkritju X-ažrkov leta 1895. so fenomeni fizikalnega izžarevanja (emanacije) vzbudili pozornost učenjakov. Leto dni pozneje je Henri Recquerel pri poskusih na fosforescenco opazil, da sestavina urana izloča žarke, ki imajo svojslvo prodiranja skozi trdna, neprosojna niti neprozorna telesa. Tako je odkril radio-aktiviteto. Pri analizi uranove ali thorijeve rude sta M. Curie in Mme. Curie-Slodovvska, opazi'a, da so nekatere rude, obsegajoče primes urana in thorija, mnogo bolj radioaktivne kot sta omenjena elementa izolirana. Pri nadaljnili poskusih sta našla iz omenjenih rud nov element — radium ter najdbo javila v kratkem poročilu pariški akademiji ved v decembru 1898. Žal je mladi iznajditelj Pierre Curie že 1. 1906 nagloma umrl, dočim Mme Curie-Slodo\vska nadaljuje skupaj započeto delo kot sodireldor v radium-institutu pariško univerze. Prvi radium sta analizirala iz ostankov pech-blende (uranovega oksida) iz Joahimovega iz Češke. Dokler niso odkrili na radiju bogato rudo v Katangi v belgijskem kongu, so bile Združene države, Colorado, Portugalska ter otok Madagaskar dežele, ki so nudile na radiju bolj revno rudo. Je sedaj Belgija, kj daje iz Konga rudo, ki jo obdelujejo v Polenu. Decembra 1922 je šel prvi gram radija iz njenih tvornic. Ne samo z ozirom na redkost rude, ki vsebuje ta element, temveč tudi radi dejstva, da ima celo bogata ruda v Katangi 15 do 20 milijonov delov drugih inertnih primesi poleg 1 dela Ra., je njegova cena jako visoka in nestalna. Ko je izoliran in nima nobenih primesi razen 'A ali 1% barijuma, ki mu jp najbližji element, ga zmerijo v laboratorijih ter mu dado obliko kovinastih tul, igel, deščic, da se lahko uporabi v zdravljenju po oficijelnem merilu Značilno svojslvo radioaktivnih elementov (uran, radium, polonium, actinium, thoriurn etc-) je samolastno izločevanje atomev, ki je spojeno z emanacijo žarkov, ki imajo različne kemične in fizikalne lastnosti. Radioaktivnost Ra je svojstvo njegovih atomov (nedeljivih delcev), zato oslane element nespremenjen po teh kemičnih ali fizikalnih fenomenih in vzrokih. Hitrost emanacije je stalno enakomerna. Ra. je iz vseh radioaktivnih elementov rad j svojega stalnega ter zelo intenzivnega izžarevanja — emanacije — v zdravljenju najbolj priporočljiv. Konstaninost njegove radio-aktivnostii se sklepa iz dejstva, da tekom 25 let zgubi s svojo desintegracijo samo 1 odstotek svoje vsebine. Šele jx> 16S0 letih se njegova teža predvidoma in polovico zmanjša (derni — transformacija). Radijcvo emanacijo dajejo razne snovi — elementi z različnimi kemičnimi ali fizikalnimi svojstvi. Tako imamo Ra. A., ki se že po 3 minutah na polovico spremeni in daje a-žarke. Radium B, Ki se spremeni po 26.8 minutah ter emanira izžareva) /i-žarke itd. Radium F (Polonium) se napol transformira v 136 dneh in daje zopet a-žarke. Remanirani žarki so treh vr9t in Sir E. Rutherford jih je imenoval a-, P-, j'-žarki. Imenovani žarki so si bistveno različni z ozirom na njihovo svojstvo globokega prodiranja in imajo zato različno zdravilno moc; a.žarki n. pr. so že v razdalji nekoliko centimetrov v zraku ali po ozki plasti snovi, n. pr. po listu papirja- uničeni ter brez učinka. Žarki-/? sestojijo iz elektromov, ki so negativni, katere matično jedro razpošilja v hitrosti 80.000 do 290.000 km na sekundo. Imenovani žarki so absorbirani po 1 milimeter debeli svinčeni plošči ali 4 milimeterski iz aluminija. /-žarki prihajajo od elektromagnetične vibracije na jako frekvenco. Njihova hitrost je enaka oni luči in žarkov brezžičnega brzojava, torej 300.000 na minuto. Popolnoma jih ustavimo z 10—15 cm debelo svinčeno steno. Čeprav ti žarki vsebujejo samo 4.8% totalne skupne ejjergije, izžarevane iz radija, se zdi, da igra njihova prodirajoča sila z ozirom na zdravljenje najvažnejšo vlogo. Na splošno lahko trdimo, da so '/-žarki stokrat bolj prodirajoči kot /f-žarki in le-ti so zopet stokrat jačji kot a-žarki. Ti a-, /?- in '/-žarki, ki se zopet delijo na tako zvane mehkejše in trše po svoji sili in svojstvu prodiranja, ustvarjajo drugotne (sekundarne), posebno če trčijo na element večje atemske teže. Tem drugotnim žarkom splošno pripisujejo ves zdravilen učinek rad i uma, ker se pojavljajo v sredini telesnega tkiva ah veziva. Poraba (absorbcija) žarkov je sorazmerna de- belosti absorbljive tvarine. Sila in efekt izžarevanja se spreminja po razdalji, na katero je postavljena radioaktivna snov iu intenzivnost emanacijo radljeve soli je sorazmerna količini radijevega elementa, ki ga sol vsebuje, Da ocenimo to količino radija, se poslužujemo metode merjenja, ki se opira na provodnost elektrike, ki jo dobimo pod vplivom radioaktivnih snovi (jonizarije) iz zraka. Hitrost razbremenitve energije izoliranega kon-duktorja poleg gotove količine radija za ugotovitev zmerimo, če jo primerjamo hitrosti razbremenitve (dčeharge), napravljene pod istimi pogoji po količini radija, ki nam služi kot vzorec. NOGOMETNE TEKME ZA POŠKODBENI FOND LNP-A. . Danos in jutri I kolo na igrišču ASK Primorja. Na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti se odigrajo danes in jutri tekme I. kola za poškodbeni fond LNP-A. Danes ob 16. igrata najprej Jadran in Krakovo, za njima ob 17.30 Primorje in Hermes. Jutri ob 17.30 igrata Ilirija in Slovan. Ljubljanski klubi bodo v svojem interesu in v interesu svojih igralcev gotovo storili vse, da bo moralni in gmotni uspeh teh tekem čim boljši. Že v 1. kolu se obetajo torej zanimive in živahne igre, ki bodo mogle zadovoljiti publiko. Klubi so v poletnem odmoru precej spremenili svoja moštva, v današnjih in jutrišnji tekmi bodo preskušali svoje šanse in moči za bližnje jesensko prvenstveno tekmovanje. Želeti je, da bi publika tudi z ozirom na splošnokoristen namen — prebitek je namenjen fondu za poškodovane in obolele igralce naših nogometnih klubov — v čim večjem številu pose-tila današnji in jutrišnjo tekmo ter s tem dokumentirala svoje razumevanje za življenjske interese našega športa. .Tuniorsko tekme za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljujejo danes in jutri na igrišču SK Ilirije-| Ob 8.30 dop. igrata danes Krakovo in Mars, jutri ' ob istem času pa Ilirija in Krakovo. — Včerajšnja tekma med Ilirijo in Jadranom je nudila lepo igro osobito s strani Ilirije, dočim se je juniorsko moštvo Jadrana odlikovalo v prvi vrsti s požrtvovalnostjo in hitrostjo. Tekma je končala z zmago Ilirije. Postava Ilirije za jutrišnjo pokalno tekmo z SK Slovanom se glasi: Kreč-Pleš. Verovšek-Zem-Ijak, Dekleva. Zupančič G.-Zupančič I., Šiška, Ci-lovič, Oman, Doberlet. SK Jadran. Danes ob 16 na igrišču Primorja tekma s SK Krakovo. Na igrišče morajo priti sledeči igralci: Giirtner, Žnidarič, Zor, Kos, Bončina, Pokorn, Rogač, Logar, Brcar, Rape, Gaudi, Banovec, Varoga, Jerina. — Tajnik. SK Svoboda. V ponedeljek, nn praznik, 15. t. m. ob 5.23 zjutraj odiiod z glavnega kolodvora na Jesenice. Igra se s SK Bratstvo. Ob 5 morajo biti sledeči igrači na glavnem kolodvoru: Starčnik, Novak, Boncelj, Potrato, Baggia, Sušnik, Kovač Rado, Seme. Jesenko, Breznik, Skapin. Vsak navedenih igračev se naj zglasi v nedeljo dopoldne na igrišču, radi prevzema svojih rekvizitov (opreme). NAD STO KILOMETROV V DONAVI. V »Športnem tednu« poročamo o 19 letnem Edvardu Bernatu, ki je plaval po Donavi od Melka do Dunaja, 107 km. Plaval je sicer navzdol, s tokom, a vseeno je to zelo lepo, posebno še, ker mu je včasih nagajal nasprotni veter. Sicer je bilo pa vreme prav ugodno in je mogel plavati Bernat s povprečno hitrostjo nekaj nad 10 km na uro. Za 107 km je porabil namreč 10 ur in 5 minut, 100 km je preplaval v 9 urah in 24 minutah, kar se doslej ni posrečilo še nobenemu avstrijskemu plavaču. Na koncu plavanja se je počutil Bernat prav dobro in so mu kaj radi verjeli, ko je dejal, da bi bil lahko plaval še naprej. Jedel je med plnvanjem prav malo, košček šunke in čokolade. Pravi, da bo skusil napraviti nove rekorde, topot pa v stoječi vodi, kar mu bo seveda dosti več štelo. OD 1 URE 35 MINUT NA 52 UR 11 MINUT. V 18 lotih. Leta 1909. sta letela brata Orville in Wilbur Wright na Tempelhofu pri Berlinu neprestano po zraku 1 uro in 35 minut; govorili so tedaj o svetovnem rekordu brez primere. To sta ona dva brata ! VVrigtit (izg. rajt), ki se jima je šest let prej prvič i posrečilo, da sta letela po zraku z letalom, ki ga je gnal motor. Leta 1904 sta napravila z 800 ni prvo krivuljo po zraku in še istega leta poln krog. V Evropi so govorili o obeh Amerikancih kot »lažnivih bratih«, dočim so ju v Ameriki imenovali »leteča brata«. Leta 1906. sta prišla v Evropo, da zbrišeta svoj nazivek; letela sta v Franciji in Italiji. Leta 1909. sta letela na Nemškem. Orville je letel tedaj tudi z nemškim prestolonaslednikom Razen Belgije jo posebno bogata na Ra. rudi Češka, kjer so začeli zadnji dve leti uporabljati Ra. kot zdravilno sredstvo na klinikah zlasti pri raku maternice. Sodeč po dosedanjih uspehih zdravljenja raka ■u radijem lahko pričakujemo, da bo v bodočem terapija raka olajšana in bolj gotova. Ko »e bo radijeva ruda bolje eksploatirala, postano ta draga kovina cenejša in na tu način tudi nam dostopna. Kot se čuje, misli baje ministrstvo za ljudsko zdravstvo nabaviti to dragoceno snov za l>odoči institut proti raku. Napredek in namero moramo samo pozdravili. 15 muiut po zraku, in je oče prestolonaslednika zato zelo oštel Istega leta, 1909, je prekosil rekord Amerikancev Froincoz Henri Farman; ostal je v zraku 4 ure in 17 minut. Lotn 1914. mu je vzel rekord Nemec Langer s 14 urami in 5 minutami, in še istega leta jo letel Nemec Bolmi neprestano 24 ur in 8 minut. Vojska je rekorde prekinila. Leta 1923. letita brez presledka Ainerikanca Ready in Kellv 36 m-. Tako je šlo naprej. Zadnji rekord sta napravila letos Amerikanca Chamber-lin in Acosto z dobrimi 51 urami, in te dni jima ga je vzelo nemško Junkersovo letalo z dobrimi 52 urami. V 18 letih od poldruge ure na 52 ur! Nemški aeroplan, ki sta ga vodila Risticz in Edzard, je preletel okoli 6500 km, torej nekako toliko kot Chamberlain in Levine pri poletu iz Amerike v Evropo. Če vzamemo Ljubljano za izhodiščo, bi prišli s poletom 6500 km čez severni tečaj daleč tja proti Ameriki in v severno Sibirijo, proti jugu daleč naprej od ekvatorja, proti zahodu noter tja do A-merike, proti vzhodu v Mandžurijo. V drugem razvoju gre letalo isto pot kot avtomobil, ki je postal iz športnega aparata prometno in transportno sredstvo. Kakor avtomobil je začel tudi aeroplan odkrivati doslej neznane puščavske in stepne pokrajine ter je začel obratovati nad njimi s točno natančnostjo. Aeroplan drsi od športa proč v torišče svetovnega prometa in svetovnega gospodarstva. To je v prvi vrsti pomen zadnjih rekordnih poletov. Res je, da je vsak ponosen na rekord; res je pa tudi, da dokazujejo taki poleti usposobljenost aeroplana kot prometnega sredstva za prekooceanski in prekokontinentabii promet. Hitro živimo I Pred 23 leti je napravil aeroplan prvo krivuljo, danes se obrača, kakor se hoče, in leti brez prestanka več kot dva dni zapored ter napravi pot 6000 do 7000 km, od kontinenta čez oceane do drugega kontinenta. In kje so meje I Športni teden V prvi vrsti moramo omeniti izredni uspeh naših Orlov v Kolnu. Zmaga Kermavnerja v dvanajsteroboju je med najlepšimi listi v zmagoslavnem orlovskem vencu. Veseli nas ta zmaga še. posebej zato, ker so naši telovadci v Kolnu videli, kaj pomeni v inozemstvu šport, in bomo imeli pri našem smotrenem delu nove in izbome pomočnike. Na nogometnem polju zastopata Jugoslavijo danes v boju za srednjeevropski pokal BSK in Hajduk, prvi proti Hungarii, drugi proti Rapidu. Zmagovalec v prvem boju nastopi v drugi rundi proti zmagovalcu v boju Sparta : Admira, zmagovalec v drugem boju pa proti zmagovalcu v boju Sliivija : Ujpest. Bo postalo izredno živahno. — Dunajski Austriji, ki gostuje na Norveškem, sc dobro godi; v Oslo 6:1 iu 8:0, v Bergenu 3:1, \ Stavngeru 1:1. Itd. Tehniška komisija Mednarodne zveze tenisa se je načelno izrekla za udeležbo na olimpiadi, a deželne zveze morajo v to privoliti. Podale bodo primerne izjave. Vroče je in kopat se gremo pa za stavo p 1 a v a m o. Prav lepo bi bilo plavati v novi plavalnici v San Francisco; 70.000 dolarjev so zazidali vanjo, 305 m je dolga, v sredi 45 ni široka, na obeh koncili pa po 30 m. V Ameriki bivajoča Švedinja Marta Norelius je plavala 1 miljo v 25 minutah in 13.4 sekundah, Angležinja Lavertv 440 yardov v 6 minutah in 20 sekundah, Nemka Brau-nova je zboljšala svetovni rekord 400 m od 6:37 na 6:09 in je plavala 100 metrov v 1 minuti in 17 sekundah. Arne Borg je porabil za 880 yardov samo 10 minut in 39 sekund (10:38 je njegov svetovni rekord); pri nemških prvenstvenih tekmah je plaval Heitmann 100 m prosto v 1:03. Heinrich v 1:03.4, 400 m prosto Heinrich v 5:20.8, 100 ni na hrbtu Kiippers 1:13, 100 m prsno Rademacher v 1:20.3, 100 m prosto Erkensova 1:17.3. — Po Donavi navzdol se je pa podal 19 letni Avstrijec Bernat, od Melka do Dunaja; 107 kilometrov dolgo pot je preplaval v 10 urah in 5 minutah, za 100 km je porabil 9 ur in 24 minut. — Nismo hoteli verjeli, ko smo brali o Spenceje-vem plavanju 100 m v 1:11.4; je bilo res napačne poročano, niso bili metri, temveč yardi. — Anglež Lescombe in Egipčan Helnjl nista uspela, ko sta hotela preplavati Kanal. Pač pa je uspol 22 letni Šport futse po ubitju velike morske kače do vladarja neba in sedmih zemeljskih obel, je vladal na Kitajskem modri in hrabri cesar Hong-Long-Li. Nikomur kot njemu ni pripisovalo Človeštvo, da bo izumel nekoč smodnik. Tako moder je bil. Če je govoril, so nehali brenčati hrošči, morje je jenjalo šumeti, veter je potihnil s svojo sapo in so ležali vsi podložniki na trebuhih, da poslušajo njegov modrost. In je zbral vse modrece dežele krog sebe in je tiste, ki jih je razumel, bogato nagradil z darili, druge pa je ukazal pobesiti. Nekega dne se je javil pri njem slep berač, ki je trdil, da je napravil čudovito iznajdbo. Straže v palači so ga hotele zavrniti — in nisem še omenil, da je Hong-Long-Li iznajditelj straž v palačah — toda tujec se nI dal odgnati od praga. Pa so mu slednjič stražarji le ugodili, kajti cesar je ravno spet pričel govoriti, in so morali raditega vsi popadati na svoje trebuhe. Vsiljivec se je podal naravnost k Hong-Long-Ll-ju, napravil predpisanih tristoštiri-insedemdeset poklonov in je začel: >Solnce zemlje, planetni sistem iztoka, po-tonkin cvet paradiža! Tvoj ničevi podložnik, pasji sin Pi-Pa-Fo poljublja zavidljivi prah tvojih nog! V svoji ničnosti sem se drznil napraviti iznajdbo, ki bi pripadala prav za prav tebi. Ker sem pa že tako nesrečen, da sem jo napravil sam, se krivim pred tvojim tronom in zaprošam milosti, da ti lahko sporočim svojo iznajdbo!« Hong-Long-Li se je nasmehnil s tistim mi- lostnim nasmehom, od katerega izvira staro-kitajski pregovor: »Po smehu spoznaš modrijana«. In je nato pozval Pi-Pa-Fo-a, naj odkrije kopreno svoje tajne. In Pi-Pa-Fo je govoril: »Ti, ki mu ni nič nepoznano, veš gotovo, da sem slep že izza svojega rojstva. Tisočkrat nesrečnega se smatram radi te napake, kajti ni mi radi tega usojeno, da bi bil deležen nad-zemskega užitka tvoje vzvišene lepote. Vsak pes se lahko teši ob sijaju, ki prihaja iz tvoje glave, in so napram njemu solnčni žarki kot neprodirne meglene cunje, samo jaz ne.« Hong-Long-Li mu je dal znamenje, naj nadaljuje, česar pa Pi-Pa-Fo seveda ni mogel opaziti. »Ker so me torej bogovi oropali obličja, pa so mi tem bogatejše blagoslovili mojo vranico. Saj veš, o Hong-Long-Hi, da je vranica sedež modrosti, to je tista vranica, o kateri trdijo zdravniki, da nihče prav dobro ne ve, čemu je. Ker torej ne morem gledati, sem skušal, da bi bolje slišal. Pa sem vse slišano kmalu pozabil in sem se trudil zato, da bi našel sredstvo, zapomniti si izgovorjene besede. In se mi je posrečilo.« »Sem pa res radoveden!« je menil vladar in napel levo uho. Kajti doslej je poslušal samo z desnim. »Vzel sem vrv iz posvečenega prediva. V to vrv som delal vozle. Pri črki a sem napravil navaden vozel, pri črki b sem zavezal dvojnega in tako dalje. Za vsak glas sem si izmisli poseben način vozlov. In sem tudi za posamezne besede, ki se na Kitajskem uporabljajo poseb- no pogostokrat, kot »pasji sin« iu »krivogledi šakal«, izumel posebne vozle, štirideset let je preteklo po Hvangho-ju, kar sem odkril očaran od slovesa tvoje lepote to iznajdbo. Štirideset let sem se vadil v umetnosti vezanja vozlov, in sem danes v stanu zavozljati vsak pogovor. Če ga hočem priklicati spet nazaj v spomni, si dam le svojo vrv dričati med rokami in ponovim lahko pogovor besedo za besedo.« In pri tem se je vrgel Pi-Pa-Fo na hrbet in dvignil v znamenje svoje ponižnosti desetkrat desno nogo in desetkrat levo nogo. Dasi Hong-Long-Li v svoji modrosti nI vedel, čemu naj mu koristi ta posebna nova iznajdba, ga je poročilo jako zabavalo in je dejal: , »Čuj, Pi-Pa-Fo, sin tulečega šakala in pi-skajoče sove, kaj ti govori tvoj cesar! Tvojo umetnost bom preizkusil. Če se ti posreči, ponoviti samo dan kasneje govor, ki ga bom imel jutri pri polaganju temeljnega kamna kitajskega zidu, te boni imenoval za nadmandarina mesta Čung-Ču, ki ga mislim v kratkem osvojiti. Če se ti pa ne posreči, boš obešen na nnj-višjih vislicah naše dežele.« S temi besedami mu je dal krepko brco, kar pomeni na Kitajskem, da je avdijenca končana. In je naslednji n brano. - Več se izve v Florijanski ulici it. 9/1. Prvovrstna hrana za DIJAKE kakor tudi za uradnike in drugo etnj. občinstvo, nudi se dnevno obed, in sicer: zakuhana juha, meso, dve prikuhi in močnata jed ali kompot po 7 Din, večerja " Din alt pa mesečno sku- paj 302 Din. — Kazen tega se dobi pri vsakem kosilu in večerji 1 kruh in dobra pijača zastonj. — Jedila se servirajo od 12,—8. uro in od 6.-9. ure. 5fE" »Zvezdi« Pod mostom 11, Maribor. V bliž. državnega mostu. POSTANETE TEHNIK risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycee Industriel, Rue Enseigncraent, 37. Liege, Belgija. Prvovrstni POUK dajo akademiki v franc., angleščini, nemščini, ruščini, matematiki, v klavirju in goslih. Naslov se izve v upravi pod: 6297, Prvi jesenski KROJNI TEČAJ na Zcseb. Krojnem učili-šču, Ljubljana, Stari trg 19 — dne 1. septembra. Revnejšim tečaj ceneje, nekaj se lahko plača z živili. Šiviljam in krojačem se brezplačno reko-mandirajo mesta. — F. POTOČNIK, član internacionalne anglo francoske Kroine šole. Učenci tečaja imajo vsako leto 8 dni brezplačen pouk o premembi mode. Gostilna dobro idoča, na promet, kraju — tik rudnika v Trbovljah, z lepimi gostilniškimi prostori, se vsled starosti proda, Cenj. vprašanja poslati na upravo lista pod šifro »Dober promet« 6214. Posestvo pri Mariboru 9 oralov vinograda, vini-čarija, gospodarsko poslopje, sadonosnik, njive in gozd, lepo arondirano, se proda po ugodni ceni. — Informacije ALBERT VICEL, Glavni trg — Maribor. Lesni trgovec s svojim skladiščem v Slavoniji, 38 let star, ne-omadeževane preteklosti, trezen in dobrega srca, že več let izven Slovenije, želi zaradi slabega poznanstva spoznati gospodično, pošteno in miroljubno, iz boljše kmel-ske hiše v svrho ženitven S trgovino zelo uspešno napreduje ter bi z malo pripomočjo uspeh bil še enkrat večji in s tem lepa bodočnost osigurana. — Samo resne ponudbe prosim na upravo lista pod Lepa bodočnost 6130. GOSTILNA se odda v najem s 1. septembrom. Gostilna se nahaja na prometni cesti in v prijaznem kraju. Kje pove uprava pod: 6296. Pisarniški lokal če mogoče s skladiščem, se iiče za 1. november 1927, Ponudbe na upravo pod: »Pisarna« it. 6148. SOSTANOVALKA se sprejme. - Poizve se: Cegnarjeva ulica it. 6/1. VILA 7 sob, 3 balkoni, 3 kleti, hlev, 5 oral zemlje, za trgov, ali gostilno, proda A. IVANC, Ptujska gora, 6245 UjČ3 v Dravljah n a - niOCJ prodaj. - Poizve se pri MARIJI JU-ŽINA, Dravlje ši. 90 — Št. Vid nad Ljubljano. prodam zaradi IioOU preselitvei, lepo ohranjeno, po nizki ceni. — FR. STRNIŠA, krojač, Fužine p, Ljubljani. 6302 Lepo POSESTVO na Dolenjskem, 20 oralov zemlje, v najlepši legi tik farne cerkve in ob glavni cesti, v bližini majhnega mesta, se ugodno proda. Zraven spadajo dve zidani hiši, hlev in šupa. Polovica zemljišča je me-cesnovega in borovega gozda — druga polovica njiv, travnikov in sado-nosnika. Naslov v upravi lista pod številko 6282. Stavb, parcele velike od 410 do 550 m2 prodaja IRMA SUŠN1K, Zaloška c. 21, Ljubljana. Kupi se hišica z vrtom v Rajhcnburgu ali okolici. — Ponudbe pod: »20.000 Din« upravi. S nlfnl ozir. prostore, LUItal ki bi se dali preurediti v lokal za manufakturo, iščem v sledečih ulicah: Sv. Petra cesta, Wolfova ul., Mestni trg do »Pod Tranče«, Dunajska cesta in v bližini živilskega trga. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lokal«. 6298 Pisarniško sobo visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8. POSOJILO dam v znesku 100.000 D navadnimi obrestmi. Pogoj: varnost in da dobim pri istem podjetju delo. Ponudbe pod šifro: »Posojilo« 6198 upravi. KDO BI POMAGAL gospodični — pošteni in marljivi, za posojilo Din 10.000 proti dobrim ob-restim, kateri se po dogovoru v najkrajšem času vrnejo? S tem bi ji pomagal do samostojnosti, ki jo ima že deloma vpeljano, Na željo tudi garancija! - Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro JKranj« it. 6287. Ujnn z vrtom, v naj-nlOU boljšem stanju, v Pobrežju, Nasipna ulica 21, pošta Maribor, se poceni — proti gotovini — proda. 6174 »POSEST« Realitetna pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA * VILO, enonadstropno, volik vrt, dvorifče, lepa lega, trisobno stanovanje prosto, Rožna dolina, 145.000 dinarjev. VILO, enonadstr., novozi-dano, 200 m2 vrta, Truo vo, Din 175 000. VILO, visokroprill., 20lt0 m> vrta, 4 sobo, pritiV.line, krasna lega, Karlovsko predmestje, 160.000 Din. VILO, novozidano. 1500 m2 vrta. dvodružinsko, blizu deželno bolnice, 240.000 D. HIŠO, novozidano, visoko-pritlično, 500 m* vrta, Zg. ŠiSka, 80.000 Din. HISO, pritlič., 1 oral vrta, in zemljišča, pri Dolenjskem kolodvoru, 110.000 D. HISO, visokopritlično, 1000 m2 vrta, lepa lega, Rožna dolina, 120.000 Din. HISO, pritlič., novozidano, Vič, 1000 m2 vrta, 50.000 D. HISO, pritlično, blizu klavnico, 500 m2 vrta, trgovski lokal, ob prometni cesti, 105.000 Din. HIŠO, enonadstr., trgovski lokal, RoiDa dolina 110.000 dinarjev. HIŠO, enonadstr., lep vrt. Rožna dolina, 100.000 Din. HIŠO, pred par leti novozidano, 1300 m- vrta, triče-trt ure od Ljubljane, CO tisoč dinarjev. HIŠO, pritlično, 1300 m= vrta, Trnovo, 100.000 Din. HIŠO, enouadstr., več stanovanj, pri sv. Jakobu, obrtni lokal. 95.000 Din. Poleg tega večje Število trgovskih in obrtnih hiS, vil, raznovrstnih stanovanjskih objektov in stavbiSč v Ljubljani iu okolici, raznovrstnih kmetskih, graščinskih in veloposostev v največji izbiri. Hrastove hlode debelina od 20 cm naprej, kupuje v vsaki množini par. žaga V. SCAGNETTI — Ljubljana. Vsakovrstno zlato knpuic po najvišjih cenah Oerne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. i JEČMEN - Rž kupim ali zamenjam za KORUZO po dogovoru. - FRAN POGAČNIK LJUBLJANA, Dunajska cesta itev. 36. MECESNOVE deške od 50 naprej debeline, kupim večjo množino. — Ponudbe na Poštni predal it. 43, Ljubljana. Pšenico, ječmen prodaste najugodnejše pri tvrdki Ivan Pestotnik in drug Ljubljana, Resljeva c. 3. kupimo. — Ponudbe na Hotei »Slon«, Ljubljana. Lečo, fižol, suhe gobe, kumno kupim vedno po najvišji ceni FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 36. NAKOVALO (Ambos) kupim. R. Ahčin, Ljubljana, Vidovdanska c. 7. t SUHIH DRV bukovih, večjo množino, prodam. Cena po dogovoru. - JANEZ ŠIFRAR, Žabnica 24, p. Šk, Loka. Jarmo s premerom 68 cm, s hitrim krmilom, brzojarme-nik, premer 45 cm, jar-nik na cilindre, premer 35 cm, vsi fabrikati To-phaur & Co., VCien.-r^te-lo dobrem stanju, rabljeni samo 3 leta,.'se jako ugodno prodajo, - Razen tega se proda 1 cirku-larka in 1 žaga na nihalo. - Izve se pri Hugo Weiss — Brod na Savi. Kupim dobro ohranjene bilgaSr National Ponudbe pod »National« it 6127 upravi Slovenca. EHIElliEmEmEIIIEMEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIiE Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica Priredila S. M. FeUclta KalinSek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pohištvo N;:prvodel hrastovih, orehovih in mehkih spalnih in kuhinjskih oprav. — JOSIP KURNIK, mizar, Zgornja Šiška. — Sprejemajo se tudi naročila. 5908 Pekarija z inventarjem, prodajnim lokalom in stanovanjem, v sredini Zagreba, mesečni promet okoli 3 vagone, naprodaj zaradi bolezni. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 6247, PRODAM psa-volčjaka in kupim ioksterierja. — Ponudbe na upravo pod šifro: »Pes« štev. 6293. Koza švicarska, bela, naprodaj. « Štepanja vas it. 15. Mladi dobermani prvovrstnega pokolenja, z rodovnikom, naprodaj. -Dopise na upravo lista pod: »Doberman«. 6303 Narcize iyaSr* Crokus — kakor tudi dišeče japonske potonke za jesensko saditev nudi po izredno ugodni ceni v najboljši kakovosti. Marija Črnagoj, Ljubljana -Privoz 17. 6305 MasVoM POLJEDELCI! PŠENICO RŽ JEČMEN kupuje najdražje tvrdka A. VOLK, veletrgovina žita, Ljubljana, Resljeva cesta 24. iilEIIIEii!EillEillEI!iEil!E!IIEI!IEIIIEI!IEIilEIIIEIIIEIIIEIIIEIII Volna - bombaž za strojno plettuic ln ročna dela, dobite pc najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - židovska 4. toile* Gorčica (sen!) ie naiboliša, dobi se u vseh delikatesnih In soecerii. fmouinali Žimnice modrocc, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dohite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poloti Mestnega doma). Pozor društva! O prilikah 25- in 50-letnic L dr. ilavnost. prireditvah se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. uL 34. — Za prvovrstno delo se jamčL Cene solidne Inserirajte v „ Slovencu "! Zagieb,Jur|enka57 priporoča nalboljie tamburice, pa> tlture, strune, sote In «se potrebSJInc » vsa glasbila SSgisj Odlikovan na parlik Ceniki Iranko. raista* 1NTARZIJE (Einlegear-beiten) za pohištvo v garniturah — OKRASKI iz Terbica Hartgusmasse — PERLMUTTER za vla-ganjc — FURNIRJI inozemski — OGLEDALA in STEKLA 'iz tovarne Kristal — vse v največji izbiri in najcenejše. Pišite dopisnico in Vas posetim na domu s kolekcijo brez obveze. — KATALOGI s slikami po lastni ceni (za intarzije 15 Din, za okraske 25 Din) na razpolago. Zahtevajte ponudbel Rok Arhar zastopstva, Št. Vid nad Ljubljano. Klavirji. Tovarna in zaloga klavlr-jov, prvovrst. instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila, rsetuševanje in popravila za Glasb. Matico, Konservato-rlj in druge institute se iz-trotavljajo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmerue cene; tudi na obroke. Izde-lovaloo klavirjev K. \VAB-BINEK - LJubljana, Gregorčičeva ulica S, I. nadstr. Elektro instalacije izvršuje ALOJZ ARHAR, Sp. Šiška, Celovška cesta 80, Solidno delo, ce ne zmerne. - Istotam se sprejme VAJENEC. Urarska popravila se sprejemajo. Postrežba točna, cene solidne. — Franc Wolfling, urar — Ljublj., Gosposvetska 12. t. VARDIAN Sisak 53. Hrv. Priporoča svoje najboljše Tamburice Orehove SPALNICE masivne, imam naprodaj. - MERHAR Jan., mizar, Stanežiče št. 21 — Šent Vid nad Ljubljano. 6194 TRGOVCI, POZOR Prodam dobro idočo TRGOVINO z mešanim blagom, v lepem, prometnem kraju, brez konkurence, priporočljivo za starejše trgovce, kateri trgujejo tudi z lesom; potrebna je osebna pravica za gostilno. Lepa hiša je tik farne cerkve, potreben kapital za hišo in inventar 150.000 Din. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Brez konkurence 5710«. Fertin železnk uradnik Rozi Fertin loj. Gorjanc rocena LOGATEC, dne 14. avgusta 1927. Otvoritev. Slav. občinstvu naznanjam, da sem prevzela GOSTILNO PRI »ZLATEM ZVONCU« na Ruški cesti štev. 8 — MARIBOR ter bom točila pristna ljutomerska in haloška kakor tudi domači VINA. — Za prigrizek vedno na razpolago mrzla in topla jedila. Se priporoča Helena Stegenšek, gostilničarka. Elektrotehnik s strokovno šolsko izobrazbo ter 14 letno prakso v tu- in inozemstvu pri napravah visoke in nizke napetosti, zmožen izdelovanja načrtov, proračunov itd., z lastno koncesijo, želi mesta. — Cenj. dopise na upravo »Slovenca« v MARIBORU pod šifro: »Zmožen in marljiv«. POSESTVO 36 oralov, od tega 18 oralov gozda, drugo velik sadonosnik, njive, pašniki, z lepo hišo, obokane kleti, vse pritikline, pripravno za živinorejo, gospodarsko poslopje, viničarija — naprodaj! Cena ugodna. — Informacije ALEBRT VICEL, Maribor, Glavni trg. Važno za krojače! Izšla je nova, velika Knjiga krojaštva za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dobi se pri A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7. Zahtevajte opis knjige! PHlIPO I - Zdravniški riJULd: zavod (An-stalt) dr. P e č n i k a za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. -Prospekt 3 Din. 5927 171511/51 Podpisana Ne-l£.J(IVa. ža Oprešnik, posestnica v Podkraju na Savi pri Hrastniku, izjavljam s tem, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih kdorkoli skušal napraviti v mojem imenu, zlasti tudi ne za dolgove, ki bi jih napravil moj mož Dominik Oprešnik. Podkraj, 14. VIII. 1927. Neža Oprešnik. Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem pričel izvrševati svojo krojaško obrt v Dol. Logatcu št. 54, naspr. gostilne Kune kjer bom izvrševal vsa krojaška dela, kakor tudi uniforme itd. Potrudil se bom kot dosedaj kot delovodja g. K. Igliča, za točno in solidno postrežbo ter se slavn. občinstvu najtopleje priporočam. KAROL VERBIČ, krojač, Dolenji Logatec štev. 54. U$\ OBLEKA bode izgledala zopet kakor (IOVO, ako jo pustite kemično Clslifl v tovorni JOS. REICI1 LJUBLJANA Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Pllslranle V najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Dorvanle Obleti V različnih barvah. POZOR! Kdor izmed interesentov želi kupiti spalno opravo naj si pred nakupom ogleda tooio solidno izdelano zalogo pohištva po ugodni ceni. AUGUST ČERNE splošno mizarstvo — Zgornja Šiška štev. 122. Ceneiše koi on RAZPRODAJAH se dobi usakovrslno manu/aklurno blago samo pr TRPIN, MARIBOR, o/oon, trg ilev. 17 Rabimo pri takojšnjem nastopu absolventa usnjarske šole na Dunaju ali v FREIBERGU kot drugega kemika — Ponudbe na tovarno STROJIL MAJ. ŠPERG, pošta Pragersko. Pristni in pravi KAVČIČEV RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja E D I N 0 L E Rastlinska destilacija „FL0RIAN" (Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z • originalnim podpisom: Za pristnost Jamfti Varujte se ponaredb. ki se prodajajo namesto pristnega Kavčičevega ,,Floriana"! Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji ze Sivilie. Kroiafe in fev-liarie ter za vsak dom Preden si nabav, jtroi, ogie-ite si to izrednott ori tvrdki L.BARAGA uubllanu Šelenburgova ulica št. 6/1. Brezplačen pouk. 151, lams. Teleton Stev 980 Jabolka namizna in za prešanje, kupi vsako množino po najvišji ceni in proti takojšnjemu plačilu FRANC KOLARIČ — BREŽICE. k 1. ,. a, Kupci, pozor! Dne 22. avgusta ob 9. uri se bo vršila v Z g. Domžalah št. 157 sodna razprodaja večje količine mehkega in trdega lesa, desk, tramov, hlodov in remeljev, nadalje raznih voz, 4 konjev, 1 krave in nekaj gospodarskega orodja, in sicer za eno tretjino sodne cenilne vrednosti. — Pojasnila daje odvitniška pisarna dr. Vladimira Kreča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica štev. 1. t Tužnim srcem javljam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 12. t. m. mirno v Gospodu zaspal gospod Miha Dernovšek posestnik in gostilničar v Hrastniku. Pogreb bo dne 14. t. m. ob pol štirih popoldne na pokopališče v Dragi. Hrastnik, 12. avgusta 1927. žalujoča soproga Antonija Dernovšek in ostali sorodniki. Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah. Zahvala. mnogostransko izkazano nam sočutje ob smrti našega ljubega, nepozabnega soproga, očeta, deda in tasta, gospoda IVANA PIBRA posestnika in vrtnarja za mnogobrojne obiske v njegovi težki bolezni, za poklonjeno lepo cvetje, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo sorodnikov in znancev na njegovi poslednji poti, se prav iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo domači čč. duhovščini, dalje zastopnikom Zadruge vrtnarjev iz Ljubljane ter blejskim gasilcem, ki so se v tako lepem številu udeležili pogreba. Bled, dne 8. avgusta 1927. Nikolaj Ljeskov: Začarani romar. 43 Tudi jaz sem šel v mestu naravnost k njej, dobri duši, in rekel: — Ustavil se bom pri vas, ljuba gospa. Ona je odgovorila: — Dobro, me zelo veseli. A zakaj nočeš biti rajši pri knezu v njegovem stanovanju? — Ali je tukaj? — sem vprašal. — Nisem vedel, da je v mestu. — Tukaj je. Dva tedna že biva tu. Pričeti hoče z nekim podjetjem. — S kakšnim podjetjem zopet? — V najem hoče vzeti tovarno za sukno. — O, moj Bogi Kaj si vse ta človek izmisli! — Saj ni na tem nič slabega, — je rekla. — Seveda ni, — sem rekel, — a vendar se mi to zdi nekam čudno. Gospa se je nasmehnila. — To še ni vse. Še nekaj bolj čudnega se je zgodilo. Poglej, knez mi je poslal pismo, naj bi ga danes sprejela, ker bi rad hčerko videl. — No, in kaj, — sem rekel, — ali ste mu dovolili, ljuba gospa? » Skomiznila je z rameni in odgovorila: — Kaj pa hočem, naj pride pogledat hčerko. — Ob tem je vzdihnila in se zamislila. Sedela je s po-vešeno glavico. Bila je še mlada, bela, bujna. Tudi nastop je imela povsem drugačen kakor Gruša... Saj je znala ta samo tisti svoj »brilijantni demank. Ona pa je bila povsem drugačna... Postal sem naravnost ljubosumen na njo. — Joj, — sem si mislil, — da ne bi tudi tebe zagledalo njegovo nenasitno srce, ko pride pogledat otroka 1 Nič dobrega ne bo imela od tega moja Gru-šenjka. Sedel sem pri Jevgeniji Semjonovni v otroški sobi, ker je rekla pestunji, naj mi postreže s čajem, in sem bil zatopljen v te misli. Nenadoma sem začul zvonec od vrat. Pritekla je hišna, jako vzradoščena, in je rekla pestunji: — Naš knez je prišel k nam. Hotel sem takoj oditi v kuhinjo in sem že vstal, a pestunja Tatjana Jakovljevna je bila jako zgovorna starka iz Moskve.1 Strašno rada je vse do pičice povedala, kar ji je bilo znano. Tudi zdaj ni hotela, da bi ostala zaradi obiska brez poslušalca, in mi je rekla: — Nikamor ne hodi, Ivan Golovanič.6 Pojdiva rajši sem, v oblačilnico, pa se bova usedla zadaj, za omaro. Saj ga gospa ne bo sem pripeljala, pa bova še malo poklepetala. Jaz sem bil tudi za to, ker sem poznal, da je pestunja zgovorna. Upal sem, da se mi bo posrečilo po njej zvedeti karkoli za Grušo koristnega. Gospa mi je namreč poslala lodikolonsko3 slekleničico ruma, da bi si prilival v čaj. A takrat nisem ničesar več pil, ampak sem sklenil: rajši bom prilil iz steklenice dobri starki v čaj, da bo postala še bolj zgovorna. Mogoče mi bo potem kaj izblebetala, če ima že tako naraven dar, sicer bi ostala ta ali ona stvar lahko zamolčana. Šla sva iz otroške sobe in se usedla zadaj za omaro. Tista oblačilna soba je bila prav ozka, naravnost povedana, bil je to del hodnika z durmi na koncu. Te duri so vodile baš v tisto sobo, kjer je gospa sprejela kneza. Še več: bile so tik za divanom, na katerem sta se usedla. Kratko, zaprte in od ono slrani z zastorom zavešene duri so bile edina zapreka, ki me je ločila od njiju. Sicer pa mi je bila kakor da sedim zraven njiju v isti sobi. 1 Moskovsko mehko narečje z »a« namesto nepoudar jeneja »o< (vadil, nogft, namesto vdda, n3ga) slovi po svoji lepoti. Zgovornost je značilna zn moskovske rojake. 3 Pestunja naredi očetovo ime iz znsmehovalnega priimka >Glavač« (Golovan), ker si menda drugače ne zna pomagati. 3 Franc. L'eau d9 Coloene — kolinska voda. se Knez je rekel takoj, ko je vstopil: — Zdrava, stara, zvesta prijateljica! Ona mu je odgovorila: — Pozdravljeni, knez! Kateremu vzroku imam zahvaliti? On ji je odgovoril: — 0 tem se pomeniva pozneje, predvsem pa dovoli, da te pozdravim in daj, da te poljubim na glavico. — Slišal sem, kako jo je cmoknil na glavo in jo vprašal po hčerki. Jevgenija Semjonovna jc odgovorila, da je doma. — Ali je zdrava? — Zdrava. — Nemara je tudi zrastla? Gospa se je nasmehnila in rekla: — Seveda je zrastla. — Knez je vprašal: — Upam, da mi jo pokažeš? — Seveda, — je rekla, — z veseljem. — Vstala je, šla v otroško sobo in poklicala pestunjo, baš ono Tatjano Jakovljevno, h kateri sem bil povabljen. — Pripeljite knezu Ljudočko, pestunja, — je rekla.1 Starka je pljunila, postavila čajno skledico na mizo in rekla: — Jejmina, nikoli nima človek miru! Ravno sem se usedla, da bi si privoščila prijeten razgovor z gostom, pa ne! Seveda me takoj morajo motili! Nič, prav nič nimam od življenja! — Obenem me je hitro zakrila z gospejnimi krili,, ki so visela na zidu, in rekla: — Počakaj tu! — Odšla je z dekletom, jaz pa sem ostal sam za omaro. Takoj sem čul, da je knez parkrat hčerko poljubil, jo zazibal na kolenih in rekel: — Ali sc nočeš, moj anfan,3 voziti s kočijo? 1 I.judočka je kratica za Ljudmila ' Franc, enfant — det* -■i .. g s S N .2. «* .j 3, 0> s s en o B o 9 Š O Ul , ~ o J ta S3 te 3 tc £> 2 i C a . o £ •X Sf c o) B) g c > _ S N .5 £ ttd • " co j« ^t O O . N a Jd bi . K2 £ o "3 0 .7; t( ri M to C1 w „ S t; m p M ►i fe 0 $3 S .5 d S a M i o I IN N O. o I > .s tfj M O r-j O ^ 8 — CJ CO 0 « bc £ 3 o ^ 2 « 5 >W O M S o a. Z {<1 O K -C M >■» hJ C a. I -S- s ■ ■s 3" -S > in 2 i ~ iS ia „ 3 ® ** d E H a il a a a e K 7} = UI = III DHIGIffiHLNE POTREBŠČINE ZH OPHLOGRHPH PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI LIID. BHRHGH, LJllBLJHfffH ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 6/1. TELEFON ŠT. 2980 om~ Pozor! Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popolno popravo, emajliranje, poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F. D. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Kartovska 4. Me samo cen®, temveč tudi kakODOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Hnfigooezntca K. T. D., Crtalnlca in fnornlca pa-sloonih knjig n Ljubljani, Kopitarieoa ''lica Steo. 6/11. Ivan Zakofnik LJubljana, Dunajska cesta 46. mestni tesarski mojster Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni rerande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA Popolnoma varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo naiugodnelie. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnješta/erski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z% Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°l0 na trimesečno odpoved 8°/0 JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI » Kupim skozi vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekovega lubja, celega in drobljenega, ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu. - Ponudbe na naslov: FRANC OSET, - Sv. Peter v Savinjski dolini. Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zeleniadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ~~Hb hodite mimo speče! Vsak dan ste lahko tako srečni, da dobite EN PAR ČEVLJEV brezplačno in po lastni izberi. - ZATO KUPUJTE LE „Do!co" - čevlje, kjer dobi vsak deseti kupec en par čevljev brezplačno. — Poslužite se ugodne prilike, ki jo Vam nudi le tvrdka »D0K0« - Ivan čarman - SV^ IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPI3E, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPI3E. KOMBINIRANE KLIŠE3E ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO SLIKAH. PERORISIH IN RISBAH. ROKO-PISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK RAZGLEDNIC, DALJE REKLAMNE SLIKE, VINJETE Na novo! Na novo! Na novo otvorjena trgovina pletenin ŽENKO HRIBAR llllill MilJiMMmMMBBMMaBUMMailMMIM^ Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prvovrstna I Na debelo! Na drobno! Družabno potovanje v Palestino 2. septembra. RUTA A.: Začetek in konec potovanja v Trstu. RUTA B.: Začetek potovanja v Trstu, povratek preko Aten — Konstantinopla — Solije — Beograda in Zagreba. Potovanje traja: A. 19 dni, B. 25 dni. A I. razred 17.100 Din, II. razred 12.000 Din III. razred 7500 Din. B. I. razred 22.400 Din, II. razred 17.280 Din, III. razred 11.500 Din. Prospekti in inlormacije so na razpolago v potov, pisarni JOS. ZIDAR, Ljubljana. Telefon 27—59. Telefon 27—59. USNJE IN PODPLATE kakor ludi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro In po brezkonkurenčnlh cenah samo pri Vaclav Vosi nek, Maribor, Koroška c. 13 zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica družba z o. z. LiubSjana, Kolzei i Preselltveno naznanilo. Oblastveno poverjeni inienjer in oblastveno po-verjeni geometer ING. DRAGOTIN GUSTINČIČ je preselil svojo pisarno NA RESLJEVO CESTO ŠT. 3. Najboljši šivalni stroj je edino le 6R1TZHER II mi za doui, obrt ln industrijo ter švicarski pletilni stroj „DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji „URANIA" Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo Najlepše opreme. Nizke cene. Tudi na mesečna odplačila. ADMINISTRATIVNEGA uradnika sprejme Bratovska skladnica v Trbovljah. Mesečna plača s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo po dogovoru. Prednost imajo reflektanti s prakso v računski stroki in z najmanj srednješolsko izobrazbo (maturo). — Ponudbe z navedbo starosti in družinskih razmer, popisom dosedanje službe in prakse, prepisom spričeval, referenc in plačilnih zahtev je poslati naj-kesneje do i. septembra 1927 Krajevnemu upravnemu odboru bratovske skladnice v Trbovljah. namizno ol?e v priznano nepre-kosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri veletrgovcih v Ljubljani. Tudi v Vaši kuhinji ne sme manjkati znamenitih priprav za vkuhavanje originalne znamke W E C K Po zelo ugodnih cenah jih dobite pr! Tovarniški zalogi „WECK", Ljubljana Pazite na Krekov trg 10, L n. (Tvrdka Fructus). Celje: Maribor: Josip Jagodic. Carl Lotz. znamko! wSpectrum" dL d. Inž. Kopista, Duhsky in Krstie tvornica ogledai in brušenega stekla LJubljana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala. Gostilno Forte, Trbovlje na najbolj prometnem središču velikega industrijskega kraja — se odda za daljšo dobo v najem. K gostilniškim prostorom spada: velika dvorana z gledališkim odrom, tri velike gostilniške sobe, kegljišče, štiri tujske sobe, kuhinja, dve kleti in lepo stanovanje z 2 sobama. Vsi lokali moderno opremljeni. Električna luč in vodovod v hiši. Najemnina po dogovoru. — Ponudbe do 1. septembra 1927 osebno ali pismeno na naslov; ANA FORTE, TRBOVLJE. 6260 Zadružna gospodarska banka d. a. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana^ Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057,2470 n 2979 Kapital in rezerve skupno nad »in 16,000.000 - vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va"/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000.— n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35"—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karol Cmd, Izdajatelj; dr. Fr. Kaloteu. Uradnik: Frana TerieOlav,