http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tfidnlK ČETRTEK 11.FEBRUAR 2016 / ŠTEVILKA 1139, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR 1139 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743 smobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 ** 4. Ena žalostna živalska zgodba Ko se je zbudil je najprej začutil, da je okrog njega vse drugače. Še včeraj zeleni travniki so postali beli, od mraza se je stisnil k materi, ki je stopala v tisto hladno belino. Potem mu je zdrsnilo, oklenil se je matere in jo potegnil za seboj. Zaslišal je krik strahu, potem ga je objela ledeno hladna reka. (Mef) Nagonsko je poklical mamo a je v istem trenutku zajel vodo in nenadoma ni mogel več zadihati. Divje je mahal z vsemi štirimi a zaradi teme niti ni videl kje je gladina vode in odrešujoči zrak, ki ga je bilo vedno manj. V resnici niti vedel ni, kaj se dogaja. Besedo smrt je slišal le pri starejših a ni točno vedel, kaj pomeni. O tem so vedno govorili bolj potiho, kot da bi ga želeli obvarovati pred nečim, kar ne sodi k otroku. Le to je vedel, da so bili včasih vsi zelo žalostni, ko so govorili o smrti, pa ni vedel zakaj. Da ni to to, je pomislil z zadnjimi elektroni, ki so mu še šinili skozi možgane, potem ga je objela nekakšna bela, prijetna toplota. Ko se je znova zbudil ga je bolelo grlo in pljuča, saj je izbruhal velike količine hladne vode. Okrog njega so bili zaskrbljeni obrazi, mati pa je skušala ogreti njegovo prezeblo telo. Stiskala ga je k sebi tako, da je kar bolelo, verjetno malo zaradi topline, še bolj zaradi spoznanja, da ga je zadnji trenutek zagrabila, ko ga je temna, hladna reka že odnašala proč od črede. Počasi se je ogrel do te mere, da je lahko stopil na noge in z negotovimi koraki, v varnem zavetju matere, stopal po sledovih, ki so jih naredili tisti pred njima. Ni bilo časa za čakanje. Treba je bilo naprej, saj se je za nekimi neznanimi griči že začelo svetlikati. »Pohitiva, da ne zaideva«, ga je bodrila mati. Bil je preveč utrujen, da bi lahko stekel za ostalimi, zato sta se morala z mamo ravnati po sledeh v snegu. Te so bile na začetku še jasno vidne, potem so se pomešale med seboj. Ene so šle na levo, druge na desno, nekatere so se celo vračale v njuni smeri. »Nekaj je narobe je rekla mati. Zdaj sva prepuščena sama sebi. Drži se me. Bova že našla pravo pot« je rekla in v strahu pred skorajšnjim dnevom stekla okrog grmičevja ob reki. V strahu se je pognal za njo. Potem jo je slišal, kako je grozno zakričala ko se je zapletla v nekakšno žico in kmalu umolknila. Skril se je, saj se je delal dan in kmalu zaslišal človeške glasove. »Poglej to. Lahko bi bil tudi človek« Proračun je na ogled Na oglasni deski Občine Izola (tudi na njeni spletni strani) je objavljen razglas o začetku splošne razprave o proračunu Občine Izola za leto 2016 Splošna razprava se bo zaključila na seji Občinskega sveta dne 3. marca 2016. V času splošne razprave lahko s predlogi sodelujejo: župan, svetniški klubi, delovna telesa občinskega sveta, italijanska samoupravna narodna skupnost in krajevne skupnosti na območju občine Izola. A pozor! Vsak predlagatelj lahko najkasneje v sedmih dneh pred zaključkom splošne razprave o proračunu (to pomeni najkasneje do 25. februarja 2016) predloži županu pisne pripombe in predloge. Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini. Vsak predlagatelj mora pri predlogu oz. pripombi upoštevati pravi- lo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Po domače povedano: Če bi radi več denarja za nek program morate povedati, komu naj ga, v enakem znesku, vzamejo. Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno nnn BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend "doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. OŽIČENA ZELENA PRESTOLNICA EVROPE Vrnili smo se v normalno stanje - na Slovenijo, Evropo in svet mislim. Normalno stanje je namreč danes v resnici stanje nenormalnosti, vojn, državnega nasilja nad nemočnimi, vlakovnih kompozicij taboriščnikov, Ljubljane - zelene prestolnice ožičene Evrope in Slovenije, Prešernove muze s kleščami za rezanje žice in ožičenega Prešerna na Tromostovju. In begajočih mestnih redarjev, ki ne vedo kako odstraniti to skrunjenje od države posvečenega pesnika, ki bi danes zagotovo bil med naj večjimi kritiki in protestniki v tej državi in take države, ki gaje posvetila, da v njegovem imenu z nami lahko manipulira. Tako kakor je zmanipulirala njegovo »Žive naj vsi narodi...«, pa obsoja večjezično petje Zdravljice, med drugim tudi v arabščini. Kot, da je arabščina samo en jezik in narod od koder prihaja vse slabo (od kdaj pa so Arabci narod?), umazano in primitivno - v skladu z njihovo resnico. Ker druga ne obstaja, tako kakor je obstajala samo »nemška« resnica proti »judovski« v času o katerem smo mislili, da je preteklost, ki se nikoli ne sme ponoviti, a ga vse bolj živimo. Ta način življenja - kažin v katerem vsi čakajo velikega vodjo, da prinese »Ordnung und Disziplin« ob korakanju domoljubnih vojaških škornjev, domoljubnih poezij in domoljubne klike, da kontrolira ne le sedanjost in bodočnost, ampak tudi preteklost. Ne verjamete? Razbijači iz Pegide in Legide grejo v skupinski lov na vse temnopolte v nemških mestih, tudi na njihove nemške podpornike, Odinovi vojaki ščitijo Finke pred muslimanskimi seksualnimi teroristi, iz nizozemske Svobodnjaške stranke javno zahtevajo in jih pustijo zborovati in zahtevati: »Vse muslimane v taborišča!«, v Franciji Marie le Pen in njeni patrioti glasno zagovarjajo nacizem, v Avstriji Svobodnjaki Heinza Christiana Strachea, drugouvrščeni na zadnjih regionalnih volitvah, zagovarjajo čista nacistična stališča. Vodja Strache je bil obsojen na zaporno kazen, ker je s frizuro in brki imitiral Hitlerja, pa je bil osvobojen, ko je spremenil frizuro in obril brčice. In zmagal na volitvah. O Fideszu na Madžarskem in njegovem vodji Orbanu je dovolj napisano, o Zlati zori v Grčiji, tretji stranki po moči, filonacistični sovražnici Nemčije tudi, o spremembah na poljski politični sceni in zmagi Jaroslatva Kazsynskega in njegove Stranke prava in pravice na nedavnih volitvah se bo še slišalo, čeprav celi demokratično naravnani Evropi še zdaj zastaja dih ob spoznanju, kaj vse so naredili v prvem mesecu na oblasti. O nekdanjih sovjetskih kolonijah v katere spadata tudi Madžarska in Poljska, o Slovaški, Bolgariji, in njihovem skupnem sovraštvu do ljudi, ki so v situaciji v kateri so donedavnega bili tudi sami, dovolj povedo ograje, zapori, taborišča in celo streljanje na begunce, kot se je zgodilo v Bolgariji. V našem najbližjem sosedstvu je, vsaj kar se političnih vrhov in strank na oblasti tiče, podobna, če ne še hujša situacija. Na Hrvaškem se rehabilitira Paveličeva NDH, predsednik Srbije Nikolič je postal slaven, ko je »osvobajal« Vukovar in bil zato proglašen za če-tniškega vojvodo. Te „titule“ se nikoli ni odrekel. Predsednik vlade Vučič je z židovskega pokopališča nad Sarajevom streljal na Sarajevo, ampak takrat je bil še mlad in naiven Miloševičev »omladinac«, kot tudi zunanji minister Ivica Dačič. Vse se menja, da vse ostane isto. To se danes imenuje »politični realizem«. Čeprav je to najhujša vrsta cinizma. Sodelovati s takimi zločinci je pristajanje na njihove zločine. In biti pripravljen ponavljati te zločine. Ustanavljati domoljubno gardo, ki bo sodila nedomoljubom. Kdo so nedomoljubi? Vsi, ki jih bodo domoljubi za take proglasili. Ni najbolj pomembno, da se taki politični kriminalci, politični gangsterji, trgovci s smrtjo, kaznujejo, ampak, da se sami osramotijo. Kar jim včasih tudi uspe. Eni bežijo skozi kanalizacijo, drugi v vladnih prostorih čez noč vzidajo skrivna vrata za beg, tretji nadaljujejo z operetami in političnimi smešnicami. Do konca. Še ne vemo čigavega. VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 ISCRIZIONE ALLA PRIMA CLAS-SE PER L ANNO SCOLASTICO 2016/2017 Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu: Le tre scuole elementari di Isola avvisano tutti i genitori dei barabini nati dal 1/1/2010 al 31/12/2010, che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno come segue: OŠ LIVADE TOR/MAR 23. 2. 2016 8.00-16.30 SRE/MER 24. 2. 2016 8.00-14.00 OŠ VOJKE ŠMUC TOR/MAR 23. 2. 2016 8.00-16.30 SRE/MER 24. 2. 2016 8.00-14.00 KORTE ČET/GIO 25. 2. 2016 13.30-15.30 SE D. ALIGHIERI TOR/MAR 23. 2. 2016 8.00-16.30 SRE/MER 24. 2. 2016 8.00-14.00 Starši morajo otroka primarno vpisati v svojem šolskem okolišu. Obveščamo vas, da je občinski svet občine Izola v letu 2010 sprejel spremembo 9. čl. Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ LIVADE IZOLA in OŠ VOJKE ŠMUC IZOLA, po katerem imata obe slovenski šoli skupni šolski okoliš, ki obsega naslednje ulice: Ul. Istrskega odreda, Kajuhova ul.. Partizanska ul., Prešernova cesta, Veluščkova ul.. Ul. O F, Ul. M. Kleve, Ul. F. Marušiča ter Jagodje od št. 11-17, 23, 23a, 23b. Glede na analizo demografskih podatkov sta šoli sprejeli sklep, da se za šolsko leto 2016/2017 otroci iz skupnega okoliša vpisujejo po naslednjem razporedu: - na OŠ Livade: Prešernova cesta (do križišča s Kajuhovo ulico), Ulica Mirke Kleve, Veluščkova ulica. Ulica Franeta Marušiča, Jagodje od št. 11-17, 23, 23a,23b. - na OŠ Vojke Šmuc: Ulica Istrskega odreda, Kajuhova ulica, Ulica O F, Partizanska ulica. V OŠ DANTE ALIGHIERI se vpisujejo učenci iz obeh okolišev. Per iscrivere i propri figli fuori dal distretto scolastico i genitori devona iscrivere il proprio figlio nella scuola del proprio distretto e inoltrare richiesta presso la scuola in cui intendono iscriverlo. Alla SE DANTE ALIGHIERI vengono iscritti barabini provenienti da entrambi i distretti. Za dodatne informacije lahko pokličete: Per informazioni aggiuntive polete chiamare: OŠ LIVADE: 6625-560 OŠ VOJKE ŠMUC: 6621-156 SE DANTE ALIGHIERI: 6625-240 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Za 200.000 Eur več evropskega denarja Na današnji redni seji občinskega sveta bodo obravnavali tudi predlog o ustanovitvi Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte, ki naj bi tudi občini Izola letno omogočil pridobitev 20% več evropskih sredstev kot doslej. Trije zaposleni bodo imeli sedež v nekdanjih prostorih TlC-a. Četrtkova seja občinskega sveta nima veliko točk dnevnega reda, zato se bodo svetniki lahko posvetili dvem, ki sta, vsaka na svoj način, nevsakdanji. Najprej bodo odločali o tem da občina podeli koncesijo za upravljanje z javno razsvetlavo, nato pa še o ustanovitvi javnega zavoda, ki bo omogočal lažje dostopanje do evropskih sredstev v okviru programa Adrion. Obravnavali bodo tudi nekaj končnih poročil Nadzornega odbora Občine Izola, za občane pa bodo gotovo najbolj zanimivi odgovori na svetniška vprašanja. Kandelabri v koncesijo V primeru podelitve koncesije za javno razsvetljavo v občini je treba najprej povedati, da mora občina, najkasneje do 31. decembra 2016 obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin prilagoditi določbam Uredbe o svetlobnem onesnaženju, ki pravi, da se smejo za javno razsvetljavo uporabljati svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Še pomembnejše od tega, saj kazen za nespoštovanje uredbe ni pretirano visoka, pa je želja, da bi s prenovo omrežja javne razsvetljave zagotovili prihranek električne energije. Če bodo svetniki projektu dali zeleno luč bo Občina, na podlagi javnega razpisa, izbrala koncesionarja in mu podelila dolgoročno koncesijo za postavitev (prenovo), vzdrževanje in izvajanje lokalne gospodarske javne službe javne razsvetljave. Občina v pogodbenem obdobju izvajalcu poplača investicijo iz naslova doseženih prihrankov, stroški občine za javno razsvetljavo pa so že takoj po izvedeni prenovi nižji od obstoječih. Zasebni partner izvaja storitev gospodarske javne službe javne razsvetljave in izvede ustrezno prenovo ter vzdržuje javno razsvetljavo. Strošek te storitve pa plačuje občina. Ocenjena višina sredstev, ki jih bo moral zagotoviti zasebni partner za izvedbo prenove javne razsvetljave znašajo 1.028.104,34 Eur z DDV, občina pa bo koncesionarju plačevala od 222.000 do 313.000 Eur na leto, kar je manj kot plačuje za javno razsvetljavo danes. V komisiji za pripravo razpisa za javno razsvetljavo je bilo menda slišati kar nekaj pripomb na popis del, ki naj bi bil precej površen, kar se nato pri izvedbi maščuje tako, da vzniknejo nepredvidljivosti in dodatna dela. Odprto je ostalo tudi vprašanje zakaj se še vedno uporabljajo natrijeve svetilke. Komisija se bo zato sestala še enkrat pred sejo OS. Javni zavod za razvoj Svetniki bodo v prvo branje dobili predlog za ustanovitev Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, ki naj bi prispeval boljšemu uvajanju projektov z evropskimi sredstvi, zakaj službe ne oblikujejo v sklopu občinske uprave pa pojasnjujejo, da je pri izvajanju projektov potrebna bolj vitka in odzivnejša služba, kot se to lahko zagotovi znotraj občinske uprave ter togih javno-finačnih pravil. Takoj pa sledi pojasnilo, da mora biti delovanje javnega zavoda podvrženo javnemu interesu in nadzoru ter namenjeno predvsem potrebam Izolanov, izolskih organizacij in večinskega sofinacerja - programa Interreg ADRION. Seveda pa pa se bo moral zavod vključevati tudi v projekte širšega pomena. Prvi bo projekt »Facility Point ADRION«, ki bo moral delovati v interesu vseh devetih držav partneric. Predlagatelji pričakujejo, da bo Javni zavod pomagal na letni ravni pridobiti 20% več evropskih sredstev za Občino Izolo (v primerjavi z letom 2015 ko je bilo počrpanih cca. 1,1 mio EUR) Sedež zavoda naj bi bil na Sončnem nabrežju 6, kjer so predvidena tri delovna mesta, tam pa bo tudi informacijska kotička s promocijskim materialom EU projektov. Javni zavod bo namenjen tudi občinskim javnim ustanovam in drugim organizacijam, ki bodo tako bolje obveščene o možnostih pridobitve sredstev, obenem pa bo javni zavod aktivno podpiral prijave projektov in njihovo izvedbo. ur Parkirišče pri Vojki Šmuc Občinski svetnik Bogdan Gerk (UN) je opozoril na težave v zvezi s parkiriščem ob OŠ Vojke Šmuc. V času, ko poteka pouk na omenjen parkirišču parkirajo uslužbenci, v popoldanskem času in ponoči pa tam parkirajo druga vozila oziroma vozniki, ki pa parkirišče oziroma ograje sosednjih vrtov uporabljajo tudi kot sanitarije. S strokovnih služb odgovarjajo, da je bila za parkirišče med OŠ Vojke Šmuc in ZD Izola, zaradi neurejenosti in zaradi nedostopnosti za intervencijska vozila naročena izdelava projektne dokumentacije za ureditev območja, katere izdelava je v zaključni fazi. Projekt predvideva ureditev enosmerne ceste z vhodom ob ZD Izola in izhodom ob kulturnem domu Izola, prev tako je predvidena označitev parkirnih mest in prostora za intervencijska vozila. Naročena ureditev je usklajena s predstavniki OŠ. Urejeno parkirišče naj bi, zaradi urejenosti pozitivno vplivalo na obnašanje voznikov in uporabnikov parkirišča. ur Z DEFLACIJO 8E NE GRE HVALITI piše: Franc Krajnc Deflacija je nasprotje inflaciji in v ekonomskem jeziku pomeni zastoj v razvoju, padanje cen, zmanjševanje bančnih kreditov, povečanje davkov in posledično zmanjševanje proračunskih izdatkov. Vse to pove, da se ni preveč modro hvaliti z deflacijo, čeprav morda za kratek čas potrošnikom prinese pocenitve blaga in storitev (slovenski primer: gorivo, obutev, oblačila) v decembru 2015 - 0,5%, kar pa seveda lahko pri proizvajlcih pomeni tudi nepokritje proizvodnih stroškov ali celo izgube. Deflacija (statistični izračun padanja cen) se v nekaterih članicah evrske skupine (tudi v Sloveniji) občasno pojavlja zadnjih nekaj let in pomeni tudi opozorilo, da s stabilizacijo trga, še bolj pa z ekonomsko politiko ni nekaj v redu in ko cene ne ustrezajo vrednosti oziroma vloženemu delu rado prihaja do novih oblik krize, ki se ji reče gospodarska stagnacija. Takrat se zgodi še nekaj; ni več prave možnosti menjave blaga na podlagi t.i. zakona vrednosti. Glede na to, da imamo v Sloveniji tržno gospodarstvo ni mogoče z dekreti zniževati cen (razen v državnih podjetjih), pač pa je njihovo oblikovanje pogojeno s konkurenco in to običajno neodvisno od volje proizvajalcev in potrošnikov. Problem so tudi monopoli, ki deformirajo ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo, ker monopolisti diktirajo cene v skladu s svojimi interesi, da bi čimprej ustvarili monopolne dobičke. Na srečo je teh pojavov v Sloveniji zelo malo. V Sloveniji tudi ne moremo govoriti o monetarni politiki kot instrumentu gospodarske politike, ker je ta že nekaj let v domeni ECB v Frankfurtu. Ne moremo uravnavati razmerij med denarnimi in blagovnimi fondi, ker v primerjavi s sosednjo Hrvaško ne moremo tiskati novih bankovcev. Res je, da pri nas zadnje mesece narašča kuppna moč prebivalstva, a ne zaradi večjih plač in pokojnin, pač pa zaradi padanje cen, ker so trgovci v to prisiljeni, če hočejo sploh kaj prodati. To pa kot rečeno posledično prinaša skrbi proizvajalcem in krog je sklenjen. Razvoj goospodarstva v Sloveniji še zdaleč ni enakomeren, spremlja ga nihanje, nekatere panoge in z njimi podjetja pa so že propadla (v letu 2015 okoli 1500). Soočamo se tudi s posebnim stanjem - krizo izobilja, zasičenostjo trga s trajnimi dobrinami, ko ni več mogoče vsega prodati. Upamo le lahko, da bo globalne finančne krize, ki je leta 2008 začela najedati tudi naše gospodarstvo, kmalu konec. Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. VLmilR^Č 4 -----------------------------------Svetlobna onesnaženost Občinski svetniki bodo na današnji seji obravnavali predlog podelitve koncesije za upravljanje z izolsko javno razsvetljavo. Zadeva je dokaj vroča, saj se izteka rok do kdaj je treba javno razsvetljavo uskladiti z uredbo o svetlobnem onesnaženju, Poseben problem pa so visoki stroški porabe elektrike za stare luči.. S prenovo javne razsvetljave želimo v občini zmanjšati svetlobno onesnaženje in povečati prometno varnost, saj primerne svetilke ne svetijo voznikom v oči, zato ni neprijetnega bleščanja. Tako so bolj varni tudi pešci, ki hodijo ob cesti, bivalni prostori so zaščiteni pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, pomembno je tudi varovanje narave, predvsem živali, ki jih nočna svetloba moti, ker jo zamenjajo z luno ali soncem: ptice, netopirji, žuželke, elipsis. Za turizem in vse ostale je pomembno ohranjanje neokrnjenega pogleda na nočno nebo, izboljšanje kvalitete življenja občanov in zagotavljanje enakovrednih bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Zamenjali bodo 1409 luči Obstoječa javna razsvetljava je na območju Občine Izola glede na Uredbo o svetlobnem onesnaževanju v veliki meri neprimerna in nepravilno nameščena. Dobršen del svetilk ima vgrajen pokrov z izbočeno kapo, ki povzroča sevanje svetilke nad vodoravnico, skoraj vse svetilke pa so nagnjene navzgor za 7° ali več. Uredba določa, da se za javno razsvetljavo smejo uporabljati le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Za javno razsvetljavo je danes uporabljen pester nabor svetilk in sijalk, kar je posledica postopne izgradnje in postopne širitve omrežja javne razsvetljave. Zabeleženih je cca. 50 različnih tipov svetilk, kar z vidika vzdrževanja javne razsvetljave ni ugodno. V omrežju javne razsvetljave je sicer že montirano nekaj ustreznih svetilk, kar je posledica zamenjave okvarjenih in poškodovanih svetilk v okviru rednega vzdrževanja ali pri izgradnji nove infrastrukture. Občina bo z investicijo sanirala 1710 svetilk, od tega bo zamenjanih 1409, prenovljena pa 301 svetilka. Predmet sanacije je tudi delna sanacija obstoječih drogov ter prižigališč javne razsvetljave. Po podatkih, posredovanih s strani občine Izola, znaša trenutno razmerje porabe električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca v Občini Izola 84,51 kWh. Po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja sme biti ta vrednost 44,5 kWh/a na prebivalca. Iz teh podatkov je razvidno, da je specifična poraba električne energije za javno razsvetljavo previsoka in presega z Uredbo predpisano vrednost. Glede na obravnavane podatke javne razsvetljave v študiji, ki jo je izdelala Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) ugotavljajo, da tudi druga zahteva iz prej omenjene Uredbe ni izpolnjena: zahtevo glede 0% svetlobnega toka navzgor izpolnjuje le 5,3% nameščenih svetilk. Večina teh je nameščenih v starem mestnem jedru. Staro mestno jedro Svetilke LAMPARA: Staro mestno jedro je delno opremljeno s svetili LAMPARA. Svetilka LAM-PARA naj bi bila tipska izolska svetilka (avtor Luccio Gobbo, podjetje TIM-ING d.o.o.). Da se zaokroži kompletno mestno jedro bi bilo potrebno (smiselno) montirati še 75 takih svetil. Na obstoječi LAMPARI bo potrebno zamenjati obstoječo 125 W Hg sijalko s sodobno, varčno. Predlaga se novelacija svetilke v tehnologiji LED. Oblika naj bo skladna z obstoječo rešitvijo. V sklopu sanacije se zamenja (sanira) 44 svetilk ter vsled poenotenja starega mestnega jedra dodatno namesti 75 svetilk skupaj s tipsko konzolo. Svetilke LANTERNA: Svetilka se je močno vtisnila v sam sistem mesta Izola, zato je predlog, da se menja samo svetlobni vir (predelava) v tehnologijo LED s katerim bi dosegli pogojno ustreznost z Uredbo. Svetilke NERI: Svetilka se je močno vtisnila v sam sistem mesta Izola, zato je predlog, da se menja samo svetlobni vir (predelava) v tehnologijo LED s katerim bi dosegli celostno skladnost z Uredbo. Podaljšanje drogov V sklopu sanacije je predvideno tudi podaljšanje drogov za 115 lokacij, smiselno pa je vključiti tudi določen odstotek kovinskih drogov za ponovno antikorozij-sko zaščito. Skratka, Izola bo čez dobro leto, svetlobno lepša in bolj varčna. Ur s Vlada ščiti kmetijska zemljišča Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da Vlada RS določi območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanja krajine, pri čemer se ta območja določijo tudi ob upoštevanju državnega strateškega prostorskega akta. Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane predstavljajo potencialna območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Med strateško zelo pomembnimi območji je tudi celotno kmetijsko območje občine Izola. Dokument bodo javno predstavili danes, osnutek uredbe bo predstavil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan s sodelavci. Bivši Eko otoki v Livadah Skupina prebivalcev je že izpostavila problem na KS Livade, vendar ni bilo odziva s strani KS oziroma občine in je ostalo le pri obljubah. V obdobju pred EKO otoki je bil prostor namenjen za smetnjake ob blokih in ograjen z betonskimi zidovi. Ob prehodu na EKO otoke, s katerimi so se prebivalci strinjali, jim je bilo rečeno, da bodo omenjeni zidovi porušeni oziroma, da bo okolica primerno preurejena. Žal temu ni tako, ti zidovi so zdaj zbirališča za kosovne odpadke in druge smeti. V odgovoru na pobudo občinske svetnice Mance Vadnjal so zapisali, da so si odgovorni ogledali ter foto dokumentirali vseh 27 ekoloških otokov, ki se jih ne uporablja kot zbiralnice za odpadke in so predvideni za preureditev. Po sestanku je bila izdelana slikovna predstavitev ter prikaz mikrolokacij posameznih betonskih ekoloških otokov. Ureditev zgoraj omenjenih ekoloških otokov je v januarju 2016 prevzela »Skupina za urejanje mikrolokacij v občini Izola«, ki bo predvidoma v začetku februarja 2016 opravila terenski ogled in podala predloge za ureditev le teh. Ur NO Komunale proti NO Občine Izola? Nadzorni odbor Občine Izola je na pobudo svojega člana opravil nadzor nad skladnostjo Elaborata o oblikovanju cen storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Izola z državno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva oko- Nadzor je opravila delovna skupina NO Občine Izola v sestavi: Dušan Milanič (vodja), Vilijem Tisnikar in Veniš Bohinec, nadzorovani organ je bilo Javno podjetje Komunala Izola d.o.o. Na današnji seji občinskega sveta bodo občinske svetnike seznanili z nekaj končnimi poročili Nadzornega odbora in med njimi je tudi končno poročilo o opravljenem nadzoru glede načina obračunavanja cen odvoza izolskih komunalnih odpadkov z državno uredbo. Dvomi o pristojnosti Pri tem posebej zbode v oči zapis, da je bilo sodelovanje med Nadzornim odborom in nadzorovanim organom med opravljanjem nadzora omejeno na razpravljanje o tem, ali je Nadzorni odbor Občine Izola sploh pristojen za predmetni nadzor. Poleg tega so predstavniki JP Komunala Izola, nasprotovali temu, da bi občan, ki jim je že neposredno izrazil očitek o napačnem obračunavanju stroška odvoza odpadkov, sodeloval v delovni skupini predmetnega nadzora. Vseeno se je Nadzorni odbor Občine Izola odločil, da bo nadzor pričel kljub nasprotovanju predstavnikov JP Komunala. Pri tem so upoštevali, da JP Komunala v svojem Elaboratu podaja obrazložitev izračunov cen in navaja, da je kalkulacija izdelana na osnovi količin odpadkov iz leta 2012 (in predpostavko, da bo enako tudi v letu 2013), količin obračunskih volumnov glede na površino stanovanja ob koncu leta 2012 ter predvidenih prihodkov iz tržnih in posebnih dejavnosti. Za razliko od Elaborata izolske Komunale državna Uredba določa, da izvajalec ceno za zbiranje komunalnih odpadkov, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Površina stanovanja ni pomembna Nadzorni odbor je tako ugotovil, da površina stanovanja pri določanju cene zbiranja komunalnih odpadkov nima zakonske podlage, niti ni pojasnjena nikjer v Elaboratu Komunale, kar lahko privede do bistvene kršitve upoštevanja sorazmernosti s prostornino zabojnika in pogostostjo odvoza, kot je določena v Uredbi. Nadzorni odbor Občine Izola je tako ugotovil, da Elaborat v navedenem delu ni skladen z državno Uredbo. Uredba tudi določa, da: »Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe.« Fotografija je simbolična Člani Nadzornega odbora so preverili spoštovanje navedenega določila Uredbe z vtipkanjem fraze »porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike« v spletni iskalnik Google. Pri tem so dobili zadetke iskalnika za mnogo slovenskih občin, vendar Občine Izola oziroma Javnega podjetja Komunala Izola ni bilo med njimi. tel.: 05 627 83 00 e-mail: info@ggs.si Komunala se ne da Komunala Izola je na osnutek poročila podala odzivno poročilo, kjer so zapisali, da poročila ne bodo obravnavali in nanj ne bodo dali pripomb, ker za izvedbo takšnega nadzora Nadzorni odbor občine nima zakonske pristojnosti in podlage in je tako nadzor nezakonit in takšno poročilo nično. V nadaljevanju odzivnega poročila so pojasnjevali, za kaj je pristojen Nadzorni odbor občine z zaključkom, da pričakujejo, da bo Nadzorni odbor ustavil nezakonit nadzor in osnutek poročila zavrgel. Nadzorni odbor je obravnaval njihovo odzivno poročilo na redni seji 7. 12. 2015 in sprejel ENOTNO stališče, da odzivno poročilo ne vsebuje vsebinskih pripomb na ugotovitve nadzora iz osnutka poročila, zato se ugotovitveni del poročila ne spreminja. Nadzorni odbor predlaga, da se Elaborat popravi tako, da bo skladen z Uredbo. Komunala Izola pa naj prikaže porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike z ustreznim obvestilom, ki bo stalno dostopno na spletni strani Komunale Izola. Ur GSM: 041 638 364 www.ggs.si Vstop na pešpot ob plaži v Simonovem zalivu je gibalno oviranim omogočen s pomočjo takoimenovanega evro ključa. Tega mnogi gibalno ovirani imajo, v konkretnem primeru pa manjka ključavnica. - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje - zakoličenje objektov - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj - pridobitev hišne številke - komparacija - pravno svetovanje izdelava energetskih izkaznic ^ 1 ryi GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23 GrUDrfjtiEjfUjiiri/r Univerzitetna stran Univerza ima še vedno načrte za kampus Kampus Livade bi moral biti dokončan, z vsemi sedmimi stolpiči, že pred dvema letoma. Zalomilo se je pri sredstvih, tako da je z letošnjim letom uradno odprt le prvi. Kljub temu pa imajo na Univerzi še vedno načrte za še nekaj objektov. Pred dvema tednoma smo poročali, da bo študentski kampus Livade Univerze na Primorskem vsak čas odprl vrata. To nam je zdaj potrdil tudi prorektor Univerze, prof. dr. Rok Strašek, ki je povedal, da se je delovanje prvega stolpiča že začelo. LIVADE 1.0 UNIVERZA NA PRIMORSKEM ” r Najprej so objekt naselili raziskovalci, pravi dr. Strašek, nato so bili na vrsti pedagogi, sredi februarja pa naj bi se začelo zares. Študentov zaenkrat še ni, saj jih vodstvo univerze ni hotelo seliti v druge prostore pred februarskimi izpitnimi roke, ampak ko se le-ti zaključijo, bo študentski kampus v Livadah končno zaživel. Dr. Strašek je tudi zanikal pisanje medijev, da naj bi večino študentov motila selitev sredi leta. »Trenutno ti študentje delujejo v različnih lokacijah po Kopru, zdaj pa se bodo selili v nove, vrhunsko opremljene prostore. Zavedamo se, da bo več logističnih težav zaradi selitve v Izolo, zaradi česar je manjši del študentov dvignil glas, ampak če bo dovolj zanimanja, razmišljamo tudi o tem, da bi vzpostavili prevoz iz Kopra v Izolo.« Nov objekt bo gostil več oddelkov različnih fakultet, vezanih na naravoslovne vede, ob tem pa bosta v njem našli mesto tudi dve središči. Center za gastronomijo in kulturo vina in Center za avdiovizualno kulturo. Pretežno je govora o aplikativnih (oz. uporabnih) študijah. Koliko študentov bo v Livadah? Študentski kampus Livade bo predvidoma gostil 400 študentov in 60 raziskovalcev, zaradi česar krajane Livad skrbi, da se bo izolsko spalno naselje povsem nasičilo. Ampak, kot je povedal dr. Strašek, to še ne pomeni, da bodo vsi naenkrat v Livadah. »Parkirišče sprejme okoli 100 avtomobilov, kar smo ocenili, da bo povsem zadostovalo za potrebe Univerze na Primorskem. Parkirišče bo tako namenjeno uporabnikom kampusa Livade, ampak ne pričakujemo, da bi bila zaradi delovanja kampusa zasedena ostala parkirišča v Livadah.« Kako naprej? Prvotni načrt je bil, da bi bili do leta 2014 zgrajeni štirje stolpiči ter še trije študentski domovi, vendar sredstva za celoten projekt niso bila zagotovljena. Kljub temu pa si na Univerzi, po besedah Straška, prizadevajo, da bi zgradili še vsaj en stolpič in en študentski dom. Potencialna sredstva za to bi lahko prišla iz naslova razpisa Obzorje 2020. Gre za novi okvirni program EU za raziskave in inovacije, ki bo aktiven v obdobju 2014-2020 in ki nadomešča 7. Okvirni program, ki se je iztekel pred tremi leti. Gre za najpomembnejši finančni instrument izvajanja strategije Unije inovacij, ter Strategije Evropa 2020, s ciljem dvigniti konkurenčnost Evropske unije v obdobju do leta 2020. Kot pravi Strašek, »Na razpis se je prijavilo 170 projektov, od teh so jih najprej izbrali 31, le 12 iz Slovenije, ostala pa sta samo še dva, projekt Univerze na Primorskem in projekt Univerze v Ljubljani. Zaenkrat smo iz tega naslova pridobili 500.000 eur nepovratnih sredstev za pripravo poslovnega načrta za 2. fazo.« Če bi bil izbran projekt Univerze na Primorskem, bi ta pridobila 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev, del katerih bi investirali v gradnjo prej omenjenih ob ej k tov. S tem bi študentski kampus Livade dejansko postal pravo študentsko naselje, kar si je lokalna skupnost nadejala vse od časov, ko je Univerzi na Primorskem podelila to veliko zazidljivo zeljišče. Bomo dobili tudi hostel? Poleg zemljišča pa je takratna občinska uprava Univerzi dala v uproabo za 90 let tudi objekt ob policijski postaji, ki že dolgo let sameva. O objektu je pred časom rektor Dragan Marušič sicer povedal, da so ugotovili, da ni primeren za uporabo, saj ne zadostuje strogim pogojem. Dr. Strašek pravi, da izjave sicer ne pozna, ampak da imajo na Univerzi vsekakor veliko načrtov z objektom, vse pa je odvisno tudi od potencialnega, javno zasebnega, partnerstva. »Ena od idej je, da bi v objektu gostili študente in pedagoge iz tujine, ki bi delovali v kampusu Livade, lahko pa bi pripravili tudi konferenčno dvorano, s tem, da bi v poletnih časih lahko te kapacitete uporabili tudi drugače. Idej je veliko«, pravi dr. Strašek, ki s tem zanika namigovanja, da bi ga lahko vrnili Občini. AM Pohod za srce po poti zvončkov Društvo za zdravje srca in ožilja za slovensko Istro vabi v nedeljo 14.02.2016 vse ljubitelje narave na Pot zvončkov: Osp-Vinjan-Osapska Reka-Jezera Na Močvircih-Osp. Predvidena je tri do štiri urna hoja v planinski obutvi. Odhod z avtomobili od Vinakoper, pri koprskem pokopališču, je točno ob 9:00. Informacije Darko Turk (040564800). Invalidi v Terme Zreče Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da smo pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče, ki bo trajalo od 4. do 10. aprila. Vse informacije dobite na društvu Volilni zbor Društva invalidov Izola Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni volilni zbor članov v soboto 05. 03. 2016 v gostinski in turistični šoli Rivjera v Izoli s pričetkom ob 16:00 uri. Izola - Isola Dvojezičnost na občinskem nivoju dobra Manj dobra pa je dvojezičnost na državnem nivoju, saj večina promocijskega materiala, ki prihaja iz različnih ministrstev, ni prevedenega v Italijanščino. Kljub temu pa je, vsaj iz ozko upravnega vidika, za dvojezičnost dobro urejeno. Konec januarja je Komisija za vprašanja italijanske narodnosti podala poročilo o uporabi dvojezičnosti v občini Izola. Nadzor je v okviru svojih nalog opravil Občinski inšpektorat, pregledovali pa so predvsem napise javnega značaja v različnih ustanovah. Statut Občine Izola opredeljuje kot dvojezično območje od starega mestnega jedra. Livad pa vse do Jagodja in Dobrave. Omeniti velja, da na pobudo Komisije občinski redarji tovrstni nadzor opravljajo bolj ali manj redno že več let, nazadnje pa so ugotvoili nepravilnosti pri prometni signalizaciji ob novozgrajenem predoru Markovec, kjer je Dars sicer že odpravil napako. Občinski inšpektorji so opravili nadzor tudi v javnih ustanovah in zavodih. Na Občini, v Upravni enoti, v Splošni bolnišnici Izola, v prostorih CKŠP-ja, v Zdravstvenem domu in v poslovalnicah Banke Koper ter A Banke je bilo ugotovljeno, da so vsi napisi javnega značaja, torej opozorilne table, urniki in tako naprej pravilno prevedeni v oba jezika regije. Zataknilo pa se je večinoma pri brošurah, saj večina le teh ni prevedena v italijanski jezik. Če je to morda razumljivo pri bolj tehničnih brošurah, naprimer v zdravstvu, je nekoliko nenavadno in skrb vzbujajoče, da na enega od uradnih jezikov regije vedno bolj pogosto pozabijo na raznoraznih ministrstvih. V Zdravstvenem domu pa je bila večina obvestil za stranke napisanih samo v slovenskem jeziku. Vsi pa niso bili zgledni Več nepravilnosti je nadzor našel pri Primorskem pravnem centru, kjer nobeden od napisov ni tudi v italijanščini, v prostorih Obalnih lekarn, kjer večina napisov ni dvojezičnih in celo v prostorih Glasbene gnms ■ Primorsko svetovalno središč« Primorsko » »»lovilno srsdltC« Koprska ulica 11,6110 Uols m.: MI/IM »13 SKB snu Primorski pravni center GSM: 040 900 399 vah, je Angelinijeva prav tako prepričana, da je ta na sprejemljivem nivoju in ob tem nima pripomb: »Kot članica Komisije, a tudi kot občanka lahko rečem, da nimam težav pri tem, da me ne bi razumeli«. AM šole Koper, podružnica Izola, kjer velka večina napisov ni dvojezičnih in to kljub temu, da imajo prostore v Vili Pasqua-le Besenghi degli Ughi, ki ima tudi velik zgodovinski pomen italijansko skupnost in za mesto. Dvojezičnost gre na bolje Članica Komisije in ravnateljica OŠ Dante Alighieri, Simona Angelini, je povedala, da so inšpekcijskim službam na seji tudi naročili pripravo primerjave uporabe dvojezičnosti v zadnjih letih, da je pa sama prepričana, da gredo stvari vendarle nekoliko na boljše. Največji problem še vedno ostajajo brošure in ostali promocijsko - preventivni material, ki ni preveden v italijanščino. Niti tisti, ki ga dobijo na šolo. To je seveda povezano s stroški, ampak, kot pravi Angelinijeva, bi v tem primeru morale stopiti skupaj obalne občine in zahtevati, da se ta del zakonodaje upošteva. Po drugi strani pa Angelinijeva opaža, da se na občinskem nivoju stvari spreminjajo na bolje, tudi zaradi zavzemanja odgovornih. »Opažam aktivno sodelovanje odgovornih na Občini, ki podpira večje število področji. Težave nastanejo takrat, ko pride do kadrovskih zamenjav in je treba ponovno opozoriti vodilne na dvojezičnost.« Glede uporabe italijanščine pri zaposlenih v različnih ustano- Bomo imeli več radarjev? Svetniška skupina stranke IJN je pred časom podala pobudo za odstranitev radarja na cesti za Belveder. Odločitev so obrazložili z dejstvom, da ta odsek ni (več) tako zelo nevaren in da je očitno, da gre predvsem za »polnjenje občinske blagajne«. Svetniki IJN so tudi predlagali druga območja, kjer bi bil radar bolj potreben, naprimer cesta med San Simonom in Livadami in ceste ob vrtcih in šolah. Odgovor na pobudo občinske svetnice Mance Vadnjal Na pobudo občinske svetnice Mance Vadnjal, svetniška skupina stranke IJN, podane na 5. redni seji Občinskega sveta, glede odstranitve stacionarnega radarja na cesti Belveder - Jagodje, podajamo naslednji odgovor: Na lokalni cesti Križišče Simonov zaliv - križišče Belveder sta bila na zahteve prebivalcev KS Jagodje - Dobrava urejena dva prehoda za pešce, in sicer eden v nadaljevanju Ulice Salvadora Allendeja in Morove ulice, ter drugi v križišču z občinsko cesto Razgled. Ker na tem delu glavna cesta poteka v premi s padcem v smeri Izole, je bilo v preteklosti s strani občanov prejetih veliko pripomb na velike hitrosti, ki jih dosegajo vozila na tem delu ceste, to pa posledično predstavlja nevarnost za pešce pri prečkanju glavne ceste. In to kljub dejstvu, da so prehodi za pešce ustrezno opremljeni tudi s svetlobnimi utripalci (rumene utripajoče luči) in svetlobnimi prometnimi znaki za prehod za pešce na biču nad voziščem ter ustrezno osvetljeni. Prav razlog zagotavljanja varnosti udeležencev v prometu je botrovala odločitvi, da se na tem odseku postavi ohišje stacionarnega radarja, saj drugi ukrepi za umirjanje prometa zaradi konfiguracije terena, po katerem poteka cesta, žal niso bili izvedljivi. Je pa ob tem potrebno poudariti, da je strošek postavitve ohišja stacionarnega radarja tudi ekonomičnejši kot izvedba večina drugih ukrepov, ki pa tako niso bili možni. Kot navedeno, postavljeno je bilo ohišje stacionarnega radarja, v katerem se lahko obdobno opravljajo meritve prekoračitve hitrosti, kar pa že prinaša pozitivne rezultate v smislu umirjanja prometa in s tem večje varnosti pešcev. Zato Občina Izola predvideva postavitev ohišij stacionarnega radarja tudi na tistih odsekih cest, ki potekajo v bližini vzgojno varstvenih ustanov, kjer je zaznano, da so nevarna. S tem menimo, da bomo ustrezno umirili promet tudi na teh prometno izpostavljenih mestih in prispevali k povečanju varnosti v cestnem prometu v bližini teh ustanov. In prav ugotovljeni pozitivni rezultati v smislu umirjanja prometa so razlog, da bi bila odstranitev ohišja stacionarnega radarja trenutno neumestna, zato o tem trenutno ne razmišljamo. Vsi si moramo namreč prizadevati za čim večjo varnost v cestnem prometu, tudi z mogoče na prvi pogled neljubimi ukrepi. S problematiko umirjanja prometa in spremljanjem rezultatov meritev se redno seznanja tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bo podajal usmeritve za izvajanje ukrepov za umirjanje hitrosti ter drugih ukrepov za povečanje varnosti v cestnem prometu. Visok poraz proti Gorenju B@C35HEiJ Poraz proti Gorenju Istrabenz plini Izola : Gorenje Velenje 25:40 Dvorana v Kraški, gledalcev 250, sodnika Lah in Sok. Istrabenz plini Izola: Gregorič (7 obramb), Jurič 1, Čolič 1, Božič 1, Zorič Stepančič, Selišnik, Žgavec 3, Čosič 4, Kecman, Redžič 1, Vukovič, Ra vlij a 1, Velkavrh 11, Konig, Matijaševič, Madžarevič. Trener: Borut Hren. 7-m: IP Izola 3(2), Gorenje 6 (5); IP Izola 8, Gorenje 8 minut. Razplet tekme je bil pričakovan, nekoliko le preseneča (pre) visoka razlika v zadetkih. Vse do 21. minute tudi ni kazalo na prepričljivo zmago gostov, ki so do novih točk prišli zlasti s hitrim zaključevanjem napadov in številnimi protinapadi. Do omenjene minute Velenjčani niso imeli prepričljive prednosti in Izolani so zlasti z zadetki Andraža Velkavrha ohranjali stik s kakovostnejšimi tekmeci. Bilo bi še bolje, če ne bi imeli smole z vratnicami in razpoloženim vratarjem Gorenja Benjaminom Baričem. Devet minut pred odhodom na odmor pa so domači nepričakovano popustili, Gorenje pa je izkoristilo ponujeno priložnost in z osmimi zaporednimi goli že po tridesetih minutah odločilo zmagovalca. V drugem polčasu so bili sicer rokometaši Istrabenz plinov Izole bolj natančni, a je bil dvoboj že odločen in Velenjčani pa so svoj naskok le še povečevali. Pri domačinih je blestel Andraž Velkavrh, med strelce sta se vpisala tudi povratnik po poškodbi Amel Redžič in okrepitev iz Kopra Luka Ravlija. ‘Premoč Velenja se je potrdila, nam pa je tekma med drugim tudi pokazala stanje pripravljenosti ekipe po zimskem premoru. Rezerve so še in v soboto proti Škofji Loki morajo točke ostati v Kraški", je po tekmi povedal pomočnik izolskega trenerja Matej Marinac. Njegova napoved drži, kajti Dobova se je z zmago proti Sevnici okrepila na desetem mestu in ima dve točki več kot Izola. V soboto igra Dobova proti Velenju in glede na njen pričakovan poraz se Izoli proti Škofjeločanom ponuja odlična priložnost za ohranijo stik z novincem v ligi. Teden zatem (20. 2.) pa se naši fantje, ki ostajajo enajsti, odpravljajo na gostovanje ravno k Dobovi. ©BB®0CB Prva zmaga na gostovanju V soboto so se naše odbojkarice z Gorenjske vračala dobre volje. Kako tudi ne, saj so s 3:0 gladko odpravile ekipo Žirovnice. Posamezni nizi so se končali 18:25,11:25,19:25, kar priča, da Gorenjke niso bile resnejši tekmec Izolankam. Odbojkarice Galeb grup Robotine so na osmem mestu in imajo 17 točk - pol manj kot vodilni Ankaran, ki se bo to soboto v primorskem obračunu vnovič pomeril z Izolo, tokrat ob 18.00 v Livadah. cfcmDB Najnovejša Match Race lestvica Na najnovejši ISAF Match Race lestvici ima Slovenija ponovo dva krmarja med prvo stoterico. Že nekaj časa se okoli 30. mesta giblje Dejan Presen, trenutno je na 31. mestu. Žal na zadnji lestvici ni vključena zadnja zmaga, dosežena prejšnji teden v Šibeniku, saj bi tako dosegel svojo najvišjo uvrstitev na 24. mesto. Tudi Jure Jerkovič bi bil občutno višje s četrtim mestom na isti regati. Več veselja je pri Bojanu Rajarju ter njegovi posadki, saj je to šele prva uvrstitev med prvih 100 in sicer na 77. mesto. Vsekakor vse posadke računajo letos še izboljšati svoje uvrstitve. Prva priložnost bo že konec februarja v Šibeniku in oziroma v začeteku marca v Tivatu. Gv^MIMSI] ‘0S3O3 l.SNTL-člani Arrigoni: Krka 1 1:5 V soboto so člani igrali doma tekmo 13. kroga. Aktualni državni prvaki so bili vsekakor favoriti in na koncu so to tudi dokazali in potrdili. Častno točko je za ekipo prispeval Erik Paulin. Za ekipo sta nastopila še Simon Frank in Michele Vigini. Kajuh Slovan : Arrigoni 5:3 Zaradi nastopa Erika Paulina za mladinsko reprezentanco na Mednarodnem prvenstvu Češke, so člani odigrali tekmo vnaprej. Proti ekipi Kajuha iz Ljubljane so tako igrali v gosteg že v ponedeljek 8. februarja. Tekmo, ki bi nam lahko omogočila obstanek v 1. ligi, smo žal izgubili s 3:5. Poleg tega rezultata lahko povemo, da so se naši igralci potrudili po najboljših močeh in z nekoliko športne sreče bi lahko obrnili dvoboj v našo korist, saj so kar dva dvoboja tesno izgubili s 3:2. Dva dvoboja je zmagal Erik Paulin, enega pa Simon Frank. Za ekipo je nastopil še Michele Vigini. 1. SNTL- članice Arrigoni: Muta 4:5 Tudi članice so v soboto igrale doma in sicer tekmo 9. kroga. Naše igralke so bile proti vodilni ekipi letošnjega prvenstva enakovreden nasprotnik in sicer do rezultata 4:4. nato smo žal izgubili zadnjo, odločilno tekmo in igralke Mute so nas tako še drugič v letošnji sezoni premagale. Vse tri dvoboje je zmagala Jana Ludvik, enega pa je prispevala Katrina Sterchi. Matija Novel in Lea Paulin prva V nedeljo je v Kidričevem potekal 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Tudi tokrat so nas razveselili naši mladi tekmovalci in tekmovalke, saj so se domov vrnili s kar tremi medaljami. Pri kadetinjah smo dosegli štiri uvrstitve med prvih šestnajst. Najboljše se je odrezala Lea Paulin z osvojenim prvim mestom. V finalu je s 3:2 premagala Katarino Stražar in Mengša, sicer prvo nosilko turnirja, in tako dosegla svojo najboljšo uvrstitev med kadetinjami. Ugodno nas je presenetila Manca Paljk, ki je v polfinalu izgubila proti Stražarjevi in na koncu osvojila odlično tretje mesto. Med šestnajst najboljših sta se uvrstili še Manca Ljuca in Kirn Fink. Pri kadetih je Matija Novel prišel do finala z le enim izgubljenim setom. Nato je v finalu gladko s 3:0 premagal Roka Trtnika iz Vesne Zalog. Na glavni turnir in sicer med 32 najboljših se je uspel uvrstiti še Mihael Kocjančič. V šestnajstini finala je s 3:0 izgubil proti Domnu Sečniku iz Preserja. ‘utacs Na drugem februarskem turnirju v taroku za posameznike so bili najuspešnejši Gregor Mihevc s 5 točkami in razliko +1092, drugo mesto je osvojil Vladimir Šetina prav tako s 5 točkami, a s slabšo razliko +189. Sledijo Ivica Grdič s 4,5 točkami in razliko +875, Cveto Ličen s 4 točkami in razliko +824 ter Boris Debeljak s 3,5 točkami in razliko -18. Tudi to kolo je bilo odigrano v piceriji hotela Delfin Izola, naslednja kola bodo odigrana ob ponedeljkih s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. D.B. majviuk/m: 9 Imeli smo medgeneracijski pust V Domu upokojencev je bilo za pust živahno kot že dolgo ne. Varovance so obiskale pustne šeme tako iz vrtca, kot iz študentskih vrst. Lahko bi rekli, da je šlo za popolno medgeneracijsko srečanje. V tem posebnem letu sta se kultura in pust prepletla z mogočno in veselo energijo. Tako je bilo tudi v Domu upokojencev Izola. Prav v vseh pogledih je bilo polno novih doživetij, veselo in bučno... Vse skupaj se je začelo 4. januarja, ko smo v našem domu organizirali koncert v okviru kulturnega praznika. Nastopili so fantje, ki so bili med seboj tesno povezani - vsi sinovi iste mame in očeta - torej bratje! Gre za zanimivo družino, kjer se je rodilo osem sinov in prav vsi imajo talent petja in igranja na glasbila. Zato so se združili v glasbeno skupino, ki so jo poimenovali po svojem priimku in tako postali občudovanja vredna skupina z imenom Žav-bi band. Na pustni torek pa so se v naš dom podale prav vse izolske maškare. Nič čudnega torej, da je kljub slabi vremenski napovedi posijalo sonce! V velikem številu so se pri nas povezale vse generacije: od otrok iz vrtca Mavrica, do mladih študentov iz ŠOUP-a. Na vrhuncu dogajanja so se jim pridružile še maškare z vseh vetrov slovenske Istre. Naša jedilnica je pokala po šivih, tako da se ob koncu našega pustnega rajanja lahko pohvalimo, da je pomlad letos najprej pokukala prav v naš dom! Dom so obiskali otroci... Otroci in strokovne delavke iz vrtca Mavrica Izola smo dobile povabilo za obisk Doma upokojencev v Izoli. Vse skupine iz 4. paviljona smo se povabilu odzvale in tako smo jih na pustni torek obiskali. Obiskali pa jih nismo sami, ampak v spremstvu prostvoljcev iz ŠOUP-a Koper. Le ti so nas pričakali pred vrtcem. Nato smo se ob spremljavi harmonike in ob petju odpravili po Izoli, proti Domu upokojencev, kjer je bil naš cilj. Pred Domom so nas pričakale vesele »maškare« (strokovni delavci). V njihovem večnamenskem prostoru pa so nas komaj čakali njihovi varovanci. Dan smo jim popestrili s petjem ob spremljavi harmnonik in še nakaterih drugih instrumentov. Starejši občani so nas bili zelo veseli in spet smo jim omogočili preživeti nekoliko drugačen in vesel dan. Zahvaljujemo pa se tudi prostovoljcem iz študentske organizacije univerze na primorskem za lepo presenečenje, saj so poskrbeli, da je bila naša pustna povorka po mestu tudi slišana in ne samo videna. Za spomin smo se skupno postavili pred fotoaparat. Hvala tudi osebju Doma upokojencev, posebno g. Barbari, ki nas je povabila na obisk. Obljubili smo jim, da bomo še prišli. Znano je, da se otroci in starejši zelo dobro razumejo in oboji uživajo v nedsebojnem sodelovanju. Oljeta Mikac ...in študentje Prostovoljci Študentske organizacije Univerze na Primorskem so skupaj z otroki iz vrtca Mavrica obiskali Dom upokojencev Izola, v popoldanskem času pa so pustno vzdušje nadaljevali na pedi- atričnem oddelku Splošne bolnišnice Izola. Skupaj z varovanci doma upokojencev so pripravili pustno rajanje, kjer ni manjkalo dobre glasbe, plesa, krofov in nasmejanih obrazov. Prostovoljci so se kasneje odpravili še na pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Izola in pričarali pravo pustno vzdušje. »Spodbujanje medgeneracijske solidarnosti je eno glavnih vodil skupine prostovoljcev PreProsto-Voljni, ki na ŠOUP-u deluje že sedmo leto. Solidarnost in sodelovanje v povezavi z medsebojnim spoštovanjem med generacijami lahko pripelje do odličnih rezultatov, saj imajo pripadniki ene generacijske skupine ravno tisto, česar drugim primanjkuje. Starejši imajo vrsto življenjskih izkušenj, so vir idej in nasvetov za mlajše, ki imajo po drugi strani več elana, večinoma pa tudi idealizma. Pustno rajanje, ki smo ga pričarali otrokom in varovancem doma je bila tako za njih kot tudi za nas nepozabna izkušnja, polna dobre volje in srčnosti. Nadejam se, da bomo tudi v prihodnje izpeljali še več takšnih projektov,« sporoča Daša Vukanac, sekretarka za socialno in študentsko problematiko ŠOUP. szt mamtor/m: 10 ------------------------------------------ Kultura Prešeren je bil malo naokoli Izola se sicer ne more pohvaliti s tako razgibanim dogajanjem ob kulturnem prazniku, kot to lahko storijo v sosednjem Kopru, vseeno pa kulturni praznik ni šel čisto mimo naše občine, Tudi uiuuim piuoiutu jv umu uvuiv vvijuuiiu, iv uvmuvm iiuukvpujvvm jv »..v uu,, Uradna proslava ob kulturnem prazniku je že nekaj časa predvsem kulturni dogodek, ki ga popestri bolj ali manj priložnostni govor. Tako je na državni proslavi in podobno je bilo tudi na občinski, kjer je vlogo govornika prevzel Jani Kovačič, ki je kasneje nastopil tudi kot izvajalec songov z besedili Vitomil Zupan. Vitomil Zupan, pisatelj, dramatik in esejist 20. stoletja, se nam šele v zadnjih nekaj letih razkriva tudi kot pesnik. V zaporu (1948-54) je napisal petindvajset pesniških zbirk (približno dva tisoč pesmi). Na prostosti, ki mu ni bila niti uradno niti neuradno dana, a si jo je vseeno jemal, pa je ob velikih romanih (Komedija človeškega tkiva, Menuet za kitaro, Levitan) področje njegove poezije za glasbeno izvajanje doslej ostalo povsem nerazkrito. Med poezijo, napisano v zaporu, so se našli njegovi notni zapisi in približno štirideset pesmi na točno določene znane skladbe, večinoma iz časa pred drugo svetovno vojno. Zupan je tedanjo glasbo dobro poznal, saj je potoval po deželah od Turčije do Portugalske, govoril tuje jezike, imel temeljno glasbeno izobrazbo in igral kitaro. Izvajalci koncerta so se lotili obsežne raziskave in odkrili skladbe, na katere je Zupan napisal svoja nova besedila, izboru pa dodali nekaj njegovih pesmi, ki jih je uglasbil Jani Kovačič. Ce so si pred 16 tisoč leti znali risbe v jamah predstavljati kot animacijo pa bomo menda tudi mi vedeli, kaj nam je početi z našo ustvarjalnostjo. (Jani Kovačič) Vita Mavrič s skupino »Vitomil Zupan je bil celostna umetnina. Ilegalec, ki je slovenski jezik prelevil v platino. Bil je pred časom, ki ga tako ali tako nikoli ni bilo. Če ga ne bi imeli, si ga ne bi mogli izmisliti. Bral si ga lahko le na glas. Bil je kot popevka, ki jo zjutraj slišiš, potem pa ti ves dan ne gre iz glave.« Tako je Vitomila Zupana opisal Marcel Štefančič. V izolskem kulturnem domu smo ga spoznali kot besedilca, ki sta mu Jani Kovačič in Vita Mavrič, ob pomoči Jake Puciharja, na klavirju, Anžeta Langusa Petroviča na kontrabasu in Jureta Rozmana na bobnih nadela morda celo nekoliko preveč artistično podobo. Govornik in nastop sta bila deležna lepega sprejema, mi pa smo pogrešali tudi malo domačega ivajalskega pridiha. dm Prešeren malo po domače V društvu Izolani so se Prešerna spomnili v soboto pred uradno proslavo s kratko “Prešerno uro” med katero je kitaris Elvis Šahbaz predstavil novo pesem z naslovom “Slovenska”, eno novo, še nedokončano je odpel tudi Mef dve beatlesovski priredbi Prešernovih pesmi pa je zaigral tudi Jani Kovačič. Za rime in stihe so poskrbeli igralci izolske gledališke skupine Steps. Tatjana Podlogar je izbrala tri prešernove pesmi: Dohtar, Ribič in V spomin Valentina Vodnika, nekaj drugih poezij pa sta prebrala Mariah Stranjščak in Jan Slapar, prav tako člana domačih Stepsov. France Prešeren RIBIČ Mlad ribič cele noči vesla, visoko na nebi zvezda miglja, nevarne mu kaže pota morja. Več let mu žarki zvezde lepe ljubezen sijejo v mlado srce, mu v prsih budijo čiste želje. Ak kaki vihar od dčleč preti, ak kaki se morski som privali, ak kdko mu brezno nasproti reži, na zvezdo gledjčč vbiti, bo otet; mlad ribič od čistega ognja po morji je varno veslal več let. Enkrat se valovi morjd razdelč, prikažejo ‘z njih se dekleta lepe, do pasa morske dekleta nage. Se kopljejo, smejajo, tak pojo: “O, srečen ribič, srce zvesto! kak dolgo še misliš ti gledati v njo? Povej nam, ribič! povej zares, al čakaš, de pade zvezda 'z nebes, al, de bi k nji zletel, čakaš peres? Bilo bi drugemu čakat’ dolgčas, bilo bi drugemu čakat mraz, bi drugi se ne ogibal nas. Nocoj bi drugi odprl oči, bi videl, kak blizo strelca stoji, lepota, ki zanjo srce ti gori.” O, res je, de bi tako ne bilo! vse res, kar dekleta morske pojo; obup mu zaliva srce zvesto. Fant s celo močjo se v veslo upre, ni mar skalovja mu, viharjov ne, nič več se na zvezdo ne ozre. Naprej brez miru svoj čoln drvi; al tak za pevkami ribič hiti, kdo ve! al sam pred seboj beži. Zgubljen je, vtopljen, se bojim; kdor ljubi brez upa, ga svarim, nikar naj ne vesla za njim! M/^roit/^c 11 Sto sort refoška v palači Manzioli Refuscus Mundi je nekoliko prilagojen latinski izraz za Svet refoška kot se imenuje, zdaj že tradicionalna enološka prireditev posvečena refošku, ki jo v Izoli organizira Vinadria, društvo ljubiteljev pristnih vin, ki ga zastopa Bruno Žaro. Letošnji festival je bil že tretji po vrsti. Izola je že tretje leto gostila tradicionalno prireditev Refuscus Mundi. Letos se je predstavilo 50 vinogradnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške s kar 100 različnimi sortami avtohtonega refoška. Otvoritev prireditve je bila v prelepi palači Besenghi, kjer so župan Igor Kolenc, predsednik samoupravne italijanske skupnosti Marko Gregorič, novinar Sašo Dravinec in enolog Vina Koper Boštjan Zidar, prisotne pospremili v svet refoška. Za kulturni program sta poskrbela Mojca Bordon s poezijo pokojnega očeta Ivana Bordona in direktor Centra za kulturo, šport in prireditve Boris Kobal. Izolski župnik Janez Kobal pa je blagoslovil vino. Manjkale niso niti vodene de- gustacije vina ob pokušanju lokalnih specialitet izbranih gostincev, morda pa ne bi bilo odveč, če bi še več pozornosti namenili spremljevalnemu kulturnemu programu, ki bi prireditev tesneje povezal s samim mestom.. Naslednji dogodek, kjer bo vino glavno, bo 29. aprila, ko bo palača Manzioli gostila oranžna vina. Plava riba v Manzioliju Prihodnjo sredo ob 18.00 bo Manziolijeva palača gostila predstavitev knjige Plava (o plavi ribi) Klemna Koširja. Na lanskem knjižnem sejmu je bila za najlepšo slovensko knjigo leta 2015 razglašena PLAVA - knjiga o plavi ribi, ki jo je napisal Klemen Košir in oblikovala Anja Delbello. Gre za prvi del trilogije, ki ji bosta sledili še knjigi o beli ribi in o morskih školjkah, rakih in glavonož-cih. Košir je pred časom napisal knjigo FAO 37.2.1 Divji Jadran in tako začel svojo zgodbo, povezano z morjem, na katerega je še posebej navezan. O nastajanju knjige in njeni vsebini - ta ni značilno kuharska, čeprav se izkaže, da se Košir spretno suče tudi v kuhinji, se bo z avtorjem pogovarjala Neva Zajc. Slovenski program TV Koper je praznoval 40 let delovanja. Pred toliko leti je namreč bila na sporedu prva oddaja v slovenskem jeziku - Odprta meja. Istočasno je praznoval rojstni dan tudi Vlado Ostrouška, ki je bil prvi novinar slovenskvvga programa koprske televizije. Vse najboljše! Še malo o Svetilniku V Mestni knjižnici Izola smo slovenski kulturni praznik obeležili s predstavitvijo zadnjega knjižnega dela Vanje Pegana Svetilnik: roman v podobah. Z avtorjem sva se pogovarjali Diana Pungeršič, literarna kritičarka, publicistka ter voditeljica bralnega kluba KIRA KNJIGA in knjižničarka Ksenija Orel. Pisatelj Vanja Pegan je poet morja in obmorskega prostora. V svojem ustvarjanju je zavezan rodnemu mestu, saj večino svoji del umešča v Piran. A hkrati je tudi pisatelj Mediterana, v njegovih delih Mediteran ni prisoten le v obliki miljeja, torej umeščenosti, stvarnih prvin, predvsem je zaznaven v lastnem načinu dojemanja resničnosti. V njegovih delih se zgodbe, podobe, ljudje nizajo izmenično in počasi,v tem ko morje polagoma, a zanesljivo pljuska zgodbe, kot male valove, na obalo. Ljudje, ki živimo ob morju in z morjem ga lahko beremo kot pisatelja, ki piše predvsem hvalnico malim stvarem, okruškom življenja, drobnim trenutkom, občutjem, neznatnim doživetjem, ki so v njegovih delih izpostavljeni in zaživijo v posebni veličini. Njegova pisava je ena sama hvalnica počasnosti in »guštiranja« življenja. In ravno pisatelj, ki je njegov prominenten lik, je tisti, ki hkrati guštira s polno žlico, hkrati pa se rad izdvoji in umakne iz dogajanja in postane natančen opazovalec. Vse naštete značilnosti veljajo tudi za zadnjo knjigo, njegov četrti roman z naslovom Svetilnik: roman v Podobah, ki smo ga v izolski mestni knjižnici predstavili ob kulturnem prazniku. V njem avtor strne podobe iz nekdanjega časa in prostora v čutno paradigmo vsega, kar v sedanjem času morda ostaja neotipljivo, a je tu in je stvarno. Krajevni svetilnik je referenčna točka, kjer oživijo spomini, dejstva, miselni utrinki in zaprašena batana za še en zamah na baom. Do danes je Vanja Pegan objavil tri zbirke kratke proze: Kopanje mornarjev v topli vodi (2002), Nebo davnega poletja (2007) in Štiri morske milje (2012) ter tri romane: Čoln (2005), Pisatelj, Adam in pilot (2006) in Potovanje na začetek poti (2009). Napisal je tudi nekaj knjig za otroke, besedila za gledališke predstave in podpisal več avtorskih scenskih glasb za gledališče. Živi in dela v Izoli in Piranu. Njegove besede najdejo lepoto v naravi, umetnosti, ljubezni in srčnih ljudeh, ob branju njegovih knjig je moč začutiti, kaj pomeni živeti v tem trenutku. Ksenija Orel 11.2. četrtek 17.00 Manziolijeva palača Izola V okviru praznovanja Slovenskega kulturnega praznika odprtje razstave in podelitev priznanj udeležencem, ki so s svojimi deli sodelovali na 17. Literarnem in likovnem natečaju 2015. 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev in pogovor na temo Živeti do konca Slovensko društvo HOSPIC je ob svoji dvajsetletnici začelo delovati tudi na področju Slovenske Istre. Hospic nudi humano in sočutno oskrbo ljudem v zadnjih stadijih neozdravljivih bolezni na način, da jim pri tem omogoči čim bolj polno življenje, tudi ko se le to izteka in nudi oporo svojcem pri soočanju z grozečo izgubo v smislu priprave na slovo in kasneje podporo žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom po izgubi bližnje osebe v procesu žalovanja. Skupaj bomo razmišljali, kako se srečujemo z najtežjimi vprašanji v življenju in kaj pomeni dobrobit hospic oskrbe. Da bi ideja Hospica dosegla čim več ljudi, vas vabimo v čitalnico Mestne knjižnice Izola na srečanje s predstavnikom društva HOSPIC za Slovensko Istro, Matejem Torkarjem, univ. dipl. psih. Prisrčno vabljeni. 12.2. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje LJUBEZEN KOT NAVADA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA Človek ima v življenju veliko navad in razvad, samo ena navada pa človeku ponudi nešteto možnosti za celovit in vsestranski razvoj duha, uma in telesa in to je LJUBEZEN. Vsak od nas želi biti sprejet in ljubljen in vendar je prvi pogoj ljubezni ta, da ljubimo sami sebe. Kako torej imeti radi sami sebe, kako vzpostaviti zdravo partnersko razmerje, kako delujejo naša čutila v kemiji zaljubljenosti ter o fenomenu ljubezni v današnjem času bo spregovoril Beno Arnejčič, doktor psihologije, mojster nevroligvistike in praktik hipnoze. 20.00 Kulturni dom Izola monokomedija SLABA DRUŽBA Hitronogi Žuti, otrok ljubljanskih ulic, se po dolgoletni karieri v kriminalu na drobno znajde v priložnosti za analizo svojih preteklih poklicnih in osebnih "uspehov". Čisto po naključju, skozi zgodbe o sebi, svoji družini in svojih prijateljih, spregovori tudi o številnih družbenih problemih sodobne Slovenije, pri tem pa vas ne razjoče, temveč do solz nasmeje! 21.00 Hangar Izola Ara ra' acoustic trio (brazilski jazz) 13.2. sobota 11.00 Plač Izolanov otvoritev razstave Martina Žerjal - slike 18.00 Kulturni dom Izola Gledališka skupina CRUT iz Trsta predstavi komedijo IL SISTEMA RIBADIER Georgesa Feydeaua Prevod in režija: Giorgio Amodeo. 21.00 Hangar Izola Swing večer (brezplačna svving delavnica in predstavitev tečajev društva The Svving Freaks) 17.2. sreda 18.00 Manziolijeva palača Izola Predstavitev knjige Klemna Koširja Plava - knjiga O plavi ribi ki je bila razglašena za najlepšo knjigo leta 2015. Vodi večer: Neva Zajc. Avtor uspešnic Namazi za mizo, FAO 37.2.1 in Kruh moj vsakdanji se v novi kuharici posveča sardelam, sardonom in drugim plavim ribam. Sodeluje Gostilna Bujol. 19.00 Mestna knjižnica Izola srečanje Študijskega krožka KAKO ŽIVIM TA TRENUTEK Resnični iskalec je tisti, ki išče samega sebe. Opustite vsa vprašanja razen enega: Kdo sem jaz? Pravzaprav je edino dejstvo, v katerega ste lahko brez dvoma prepričani, dejstvo, da vi ste, da obstajate. 18.2. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola februarsko srečanje bralnega kluba KI RA KNJIGA Pogovarjali se bomo o romanu LetO petelina avtobiografskem romanu češke pisateljice Tereze Boučkove, ki osvetli kruto osebno izkušnjo posvojitve dveh romskih dečkov. Na Češkem je bilo to delo označeno kot izjemno provokativno. 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige PRIROČNIK MMS, ZDRAVJE V LASTNI ODGOVORNOSTI V knjigi avtorica, dr. Antje Osvvald, doktorica medicine, psihoterapevtka in ho-meopatinja, jasno opiše delovanje Čudežnega minerala ali MMS-a, v angleškem jeziku poznanega kot "Miracle Mineral Solution", na patogene klice, mikrobe, bakterije, viruse, plesni in ostale mikroorganizme, ki škodijo našemu telesu in zdravju. Knjiga prinaša števila pričevanja o ozdravitvah, ter praktične primere uporabe. Knjigo bo predstavila prevajalka dr. Ksenija Šajn. GalGflja Plač Ljubljanska32 v soboto 13. februarja ob 11.00 vas vabimo na otvoritev razstave Martina Žerjal Galerija Alga razstava slik ŽIVA AGREŽ ISTRA - OSTANKI ČASA Razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Insula razstava MIRA LIČEN KRMPOTIČ »KO JE ŽICA« Razstava bo na ogled do 8. marca 2016. Pretorska palača v Kopru razstava ALENKA VICELJO KAR ZENSKE RABIJO i Kavarna Zvon razstava slik na platno Življenje je polno barv Nadja Lorbek www.center-izola.sl | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • petek, 12.2., ob 20.00, Kulturni dom Izola: monokomedija Admir Baltič: SLABA DRUŽBA. Vstopnina: 5 € v predprodaji, 7 € na dan dogodka. NAPOVEDUJEMO ... KULTURNI DOM IZOLA ■ petek, 19.2., ob 20.00: akustični koncert HAMO & TRIBUTE TO LOVE Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan dogodka. • petek, 26.2., ob 20.00: komedija Andreja Rozmana Roze ŠEKUEVA ŠUNKICA ALI HAMLET PO SLOVENSKO. Vstopnina: 8 € v predprodaji, 10 € na dan dogodka. • sobota, 27.2., ob 17.00: predstava za otroke KRALJ MATJAŽ V ČASOVNI ZANKI. Vstopnina: 4 € v predprodaji, 5 € na dan dogodka. GALERUA ALGA IZOLA Do 1.3. je ogled slikarska razstava ŽIVA AGREŽ: ISTRA - OSTANKI ČASA A RT KINO ODEON IZOLA • četrtek, 11.2., ob 17.30: biografska drama POVRATNIK: ■ četrtek, 11., sobota, 13., in sreda, 17.2., ob 20.30 ter petek, 12., nedelja, 14., in torek, 16.2., ob 18.30: dokumentarni esej BISERNI GUMB: • petek, 12., in torek, 16.2., ob 20.30 ter sobota, 13., in sreda, 17., ob 18.30: drama VOLČJA DRUŠČINA: • sobota, 13., in nedelja, 14.2., ob 16.00: KINO VETRNICA: animacija MEDOS SEVERA; ■ nedelja, 14.2., ob 20.30: ZA SAMSKE IN ZALJUBLJENE: ZF drama JASTOG; • ponedeljek, 15.2., ob 17.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: vestern PODLIH 8; • ponedeljek, 15.2., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama MACBETH Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati! www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola mS www.facebook.com/art.izola V# https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051 /394 133: e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, UL Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@)odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA Martina Žerjal - slike Plač Izolanov bo naslednje tri tedne gostil velika platna Martine Žerjal, prezgodaj umrle izolske slikarke, ki bi tam morala gostovati že pred tremi leti, ko so tudi nastajale vihrave, barvne slike, ki jih je kustos Dejan Mehmedovič opisal tako le: Posebna cvetna, rožna poetika, ki nam je posredovana skozi razstavljene slikarske izvedbe izolske umetnice Martine Žerjal, se v izpovedni izraznosti vsekakor močno opira na kolorit. Barva je gotovo najmočnejša likovna prvina, ki nas v stiku s pričujočimi podobami posebno izstopajoče »osvetli«. Njeno klasično slikarsko delo, ki ga je sicer izpeljevala v različnih načinovnih opredelitvah in mu je bila zvesta skozi celotno ustvarjalno obdobje, je bilo vseskozi vezano na obmorsko področje v katerem je avtorica ustvarjala. In tu je barva zelo pomembna. Lahko bi rekli, da je bilo njeno slikarstvo z barvo bazično opredeljeno, zanimivo pa je, kako se je v različnih avtorskih izpeljavah barva v njenem delu manifestirala kot razvejan izrazni element in nosilec vizualnega delovanja. Pred nami je serija slik, ki sodi v zadnji cikel njene prezgodaj zaključene umetniško kreativne dejavnosti. Ta dela bi vsekakor videli kot najvišji dosežek njene ustvarjalnost, saj v lastni izvedbeno izpovedni strukturi kakovostno združujejo kompleksno vsebinsko izjavo, ki ji je bila Žer-jalova splošno zavezana. Slikarka se tu koloristično odpira tako, da »izrablja« omenjeni barvni element v večplastno strukturiranem segmentu. Pri tem verjetno lahko govorimo o »notranji izkušnji«, ki se je nabirala v kontekstu vplivnosti mediteranskega življenjskega okolja. Vsekakor pa bi upravičeno rekli, da je imelo izpovedno hotenje umetnice s pomočjo barvne sugestivnosti precej obsežnejši in kompleksnejši vsebinski domet. Martina Žerjal nas v delih pred nami zapelje v svet čudežnosti barv, Mestna knjižnica Izola TORKOVA PRAVLJIČNA URA - Vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola K pravljični uri so vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo copatke. Vstopnine ni. Vabljeni vsak torek ob 17. uri v pravljično sobo Mestne knjižnice Izola. SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog tertiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja. Borza znanja Izola vabi vse, ki imate znanja in veščine in ste jih pripravljeni deliti z drugimi, ter vse, ki bi se radi naučili nečesa novega, da se nam pridružite. Prijavili vas bomo v našo bazo podatkov in poiskali ljudi, ki so na voljo za izmenjavo znanj. O načinu sodelovanja se s ponudnikom ali povpraševalcem dogovorite sami. Oddolžitev se izvede brezplačno v obliki menjave znanja za znanje, ali drugače v dogovoru med obema uporabnikoma. Veseli bomo vsake vaše povratne informacije o tem, kako je izmenjava potekala. ki se skozi asociativno polje dojemanja odpira v svet narave, v svet lepote, življenja, ljubezni... Drobno živopisno listje, ki v svojstvenem vihravem plesu nekako figuralno poseljuje površine slik odpira simbolni kod z asociativno podlago v pozitivnem, vedrem, prijetnem. Podoba kot ujeti trenutek, dogodek je mesto, kjer nas avtoričina rahločutnost v dotiku z naravo, v gestualnem načinu nalaganja vizualnega, sproščeno zapelje v doživetje dobrobitno-sti. Vsa dinamika ni več obremenjena samo z živahnostjo mediteranskega okolja, ampak izžareva vedrino, veselost, neposredno spontanost in energijo osebne sugestibilnosti. Tu je nastanjena duhovnost, »Domus anima«, spontana igrivost zavedanja bivanjskosti, ki jo avtorica poseduje in nam jo jasno in odkrito nastavlja skozi svoje podobe. V estetiziranem prepletu harmoničnih barvnih spletov vsekakor nastaja alegorija dobroti, veselju, sreči, radoživosti bivanja, skratka optimističnemu videnju in doživljanju sveta in življenja... Dejan Mehmedovič Plač Izolanov Sobota, 13. februarja ob 11.00 otvoritev razstave Martina Žerjal - slike Martina Žerjal, rojena v Kopru leta 1956, je najprej zaključila strojno tehnično šolo TPSEŠ Piran in bila več let zaposlena kot projektant strojnih instalacij v arhitekturnem biroju, nato kot konstruktor za izdelavo tehnične dokumentacije v avtomobilski industriji. Na Accademia Di Belle Ani Di Venezia je leta 1998 diplomirala iz slikarstva. Njena diplomska tema »vizije prihodnosti« je bila plod triletnih raziskav področja računalniške 3D grafike, z njo povezane virtualnosti ter znanstvene teorije kaosa. Leta 1999/2000 se je izpopolnjevala v arhitekturnem restavratorstvu pod okriljem Arhitekturne univerze iz Reggio Calabrie, It. Na umetniškem področju je delovala kot mentorica ljubiteljskih skupin za mladino in odrasle ter na slikarskih delavnicah za otroke. Kot slikarka je razstavlja in sodelovala v likovnih kolonijah in extemporih v Slovenskem Primorju in Istri. Na Extempore Piran 2010 je prejela veliko odkupno nagrado mednarodne strokovne žirije. Samostojno je razstavljala predvsem v domačem okolju, skupinsko pa tudi izven meja. Ljubiteljsko se je najraje ukvarjala z glasbo. Po težki bolezni je umrla v Izoli, decembra leta 2013. A IZOLA - COMUNE DI ISOLA KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA COMMISSIONE PER LE GUESTIONIDEI MANDATI, LE ELEZIONIE LE N0M1NE Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 / 6310 Izola - Isola OBVESTILO o objavljenem javnem razpisu prostih del in nalog poslovno - programskega direktorja (M/Ž) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obvešča vse zainteresirane kandidate, da je razpisala prosta dela in naloge poslovno-programskega direktorja Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Javni razpis je objavljen na spletni strani Občine Izola (http://www.izola.si/). Pisne prijave lahko pošljete do vključno 7. marca 2016. Predsednik komisije Igor FRANCA A V V I S O sulla pubblicazione del bando di concorso delle attivita e degli incarichi del direttore responsabile e programmatico (M/F) La Commissione per le guestioni dei mandati, le elezioni e le nomine informa il pubblico interessato che ha bandito il concorso pubblico per la nomina del direttore responsabile e programmatico delfente pubblico Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola. II testo integrale del bando e disponibile sul sito web del Comune di Isola (http://www.izola. sil). Le candidature per iscritto devono essere inviate entro e non oltre il 7 maržo 2016. II Presidente delta commissione Igor FRANCA Pust Izola je letos na Lonki gostila 8. Istrski karneval. Šlo je za nekakšen uvod v pustovanje, namenjeno predvsem najmlajšim, ki se jih je letos zbralo zares veliko. Na žalost se je dogodek začel prepozno, da bi se organizirano zbrali otroci iz vrtcev in osnovnih šol, kljub temu pa je bila Lonka za en popoldan povsem razigrana. Pustno rajanje, ki je ob stojnicah dišalo po krofih in kroštolah, je popestrila animacijska skupina Smeškov svet s predstavo Ledeno kraljestvo. Sledil je nastop glasbene skupine Gedore, ki pa so igrali pretežno praznemu prizorišču, saj je večina maškar odšla ob zaključku animacijskega programa. Morda bi bilo v prihodnje razmisliti, da bi animacijo in glasbeni del vkomponirali v enotno prireditev in glede na to, da je bil letošnji večerni pustno-sobotni program na Obali res osiromašen, je škoda, da niso organizatorji celotnega pustnega rajanja raje uvrstili v soboto. Predzadnja Tekstanje bi rado bilo slovensko Prejšnji teden je luč sveta na displayu čez AC ugledala nova Darsova domislica: »Ne tekstam, ko vozim.« Ali gre za novorek v čast kulturnemu prazniku? Tako so se razpisali bralci spletne strani z zanimivim imenom Razvezani jezik. Gre za takoimenovan »prosti sloval žive Slovenščine«, ki ga ureja Razvezani jezik je spletni slovar, ki ga lahko pišemo vsi. Brez delitve nalog, pretiranih napotkov in cenzure. V desetih letih je prek 1700 anonimnih piscev prispevalo več kot 3700 gesel in 2300 člankov. Sprva je bil zasnovan kot frazeološki slovar, toda izkazalo se je, da so ga uporabniki polnili z najrazličnejšimi vsebinami. Urednica Alenka Pirman je tako spoznala, da pravzaprav nastaja prvi prosti slovar žive slovenščine. Med 2004 in 2007 je približno 500 različnih avtorjev prispevalo 1300 člankov. Število vnosov je postopoma naraščalo, danes pa slovar obsega preko 4200 gesel. Uporabniki imajo možnost, da preverijo pomen določene besede, prav tako pa lahko prispevajo nova gesla oziroma geselske članke. Videti je, da je prav zato Razvezani jezik še posebej dragocen, saj omogoča, da se v leksikalno bazo shranjujejo neologizmi in nove besede. Tekstanje Ena takšnih, novih besed je tekstanje, ki bi jo lahko razložili kot branje in pisanje po gedžetu, kot bi rekli mladi oziroma, gre za napis na »dis-playu« nad avtocesto, ki opozarja na nevarnost tipkanja oziroma pošiljanja sms ali kakšnih drugih sporočil med vožnjo z avtomobilom. Na to jezikovno novost nas je opozorila bralka Mandrača, ki je zapisala, da je bila osupla, ko se je peljala po avtocesti in je morala celo zmanjšati hitrost, da je dojela tokratno vsebino, napisano na obveščevalnih tablah. Angleški napis Don't text and drive so vrli Dars-ovci poslovenili v Ne tekstam ko vozim. Zanimivo: Niti slovar sopomenk, niti SSKJ niti slovar novejšega slovenskega besedja ne vsebujejo tega izraza. Dr. Marko Stabej, slavist iz Filozofske fakultete v Ljubljani in eden vodilnih s tega področja, je v neki televizijski oddaji omenil tudi ta izraz, a je glede jezika zelo širokih nazorov in ga, zaradi tega, ne skrbi za naš jezik. Stabej je prepričan, da zaradi vsega tega ne bo slovenščina nič okrnjena, pač pa le obogatena. Hja - morda zate, zame, za nekatere od nas, če bomo obvladali tudi to. Če pa bo mladina obvladala predvsem to, ne pa vsega tega, kar bogata slovenščina ima, potem... Tako je razmišljala naša bralka in občasna sodelavka in če smo k razmišljanju vzpodbudili tudi vas, nam predlagajte, kako bi slovensko poimenovali »tekstanje«? d.m. DRAGO SLIVEČKO (1950 - 2016) pleskar iz Izole Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku in skupaj z nami pospremili našega moža, očeta in nonota Draga k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Kobalu za čutne besede in obred. Žalujoči: soproga Mira, hči Sabina, sin David s Tino, sin Alojz z Marjano ter vnukinji Helena in Sara. Izola, D. Motičina, 3. februar 2016 ELDA DEKOVIC (1926 - 2016) iz Garibaldijeve ulice 2 v Izoli Pogreb bo v petek, 12.2.2016, ob 14. uri na izolskem pokopališču. Pokojnica bo ležala v mrliški vežici eno uro pred pogrebom. Žalujoči: vsi njeni Izola, februar 2016 PRODAMO - Prodam 2sobno opremljeno stanovanje v Livadah, tel 031 389 752 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924’ - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 ODDAMO - Oddamo enosobno opremljeno stanovanje za Smesecev do 30.6.2016 v centru Izole s posebnim vhodom in parkiriščem, tel 040 732 666 - Oddam 2sobno stanovanje v starem mestnem jedru, 50m od morja, v drugem nadstropju za dalje obdobje. Stanovanje je popolnoma opremljeno, tel 041 792 201 NAJAMEMO - Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509 - Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel.: 051 877 541 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje. tel 070 351 135 Bega® ©m® - Nudim delo vrtnarju ali kmetu z izkušnjami. Tel: 031 861 013 - V Jagodju podarim rabljeno, uporabno pohištvo: tri enojne postelje, dve zakonski postelji (vse z vzmetnicami, dve kuhinjski mizi za 4 osebe, sedem zložljivih kuhinjskih stolov, dve mini kuhinji skupaj s stenskimi omaricami (enojno pomivalno korito in dve grelni plošči), dve garderobni omari, dve klubski mizici, dva televizorja z daljincema. Pokličejo naj samo resni in ne firbci s pogojem »Vzemi, naloži in odpelji vse!« Tel 051 655 220 - Prodam kotno sedežno garnituro z ležiščem, garderobno omaro in peč na pelete za centralno ogrevanje Nordica. Tel: 051 428 568. Po 13. uri. Dragi mami.noni in pranoni Vidi Rožnik ob 12.obletnici v spomin TIHO TEČE NAŠEGA ŽIVLJENJA REKA, TIHO TEČE SOLZA LEPEGA SPOMINA, UMRE SRCE, A OSTANE BOLEČINA V SRCU DRAGEGA IN VEČNEGA SPOMINA! HČERKI VIDA IN ALBINA Z DRUŽINAMA vnuki, pravnuki in vsi ki so jo imeli radi! Izola, februar 2016 +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € ■ m ■ - iS DARILO^ KI GA IZDELATE SAMI IZDELANO PO VAŠI ZAMISLI ALI PREDLOGU NA RAZLIČNE IZDELKE NATISNEMO VAŠ NAPIS, FOTOGRAFIJO... IDEALNO TUDI ZA POSLOVNA DARILA IZDELANO NAJKASNEJE V 4ih DNEH TEHNIKA IZDELAVE: SUBLIMACIJA