^oiHrtiio pločo rvo v golo^nL Leto LXXIL, št. 200 LJubljana, ponedeljek 4. septembra 19)0 Cena Din L— OvENSKI »zna,g vsak dan popoldne izvzemsi nedelj« m praznike. //Inserati do 80 potil vrst 6 Din 2. dc 10C vrst 6 Din 230, od I0C do 30C vrst d Din 3 večji inserati oebt vrsta Din 4.—. Popus« do dogovoru, inseratni davek oosebei. II ^Slovenski Narod* vel|o mesečno v JuaoslaviD Din IZ— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se no vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kncrfljeva ulica 5hw. 5 Telefoni 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 bi 31-21 Podružnice« MARIBOR, GrapM tra M. / h NOVO MESTO. Ljubljansko cesta, telefon it. 26 h CEUE, pnfjno uredništvo: StfOSsnKrverjevo uftca 1, telefon st. 65; podružnica uprave« Kocenova uL 2, telefon it. 190 // JESENICE« Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Stotnikov tra 5 h Poitna hranffntea v Lfublkmi it 10351 žnc si i so se V Slegfriedovi liniji je prišlo že snoči do prvih manjših spopadov pleska mornarica blokira Nemčijo — / . \- c-v.v,, - * t r - 1 • - I * ' ' ' a * k> a 4 4 Mi f Prva angleška ladja potopljena V četrtek dne 57. avgusta se Je bftiala politična napetost vrhuncu. Prej ta dan je Nemčija zasedla z vojaštvom Slovaško in postavila ob poljski meji več divizij svoje vojske. Poljska pa je odgovorila na to s splošno mobilizacijo. Anglija in Francija sta še vedno delali za premirje. Časopisne agencije iz Londona, Rima, Pariza, Varšave in tudi iz Berlina so pošiljale v s\'et vesti, po katerih se je dalo sklepati, da ni še vse izgubljeno, kajti »topo\i. še niso spregovorili*. Po varnostnih odredbah, evakuaciji , mobilizacijah in sličnih odredbah pa Je bilo soditi, da se vprašanje vojne ne more več dolgo za\lečx in da je položaj skrajno napet in resen. Kako se bodo dogodki razvijali, Je bito že kolikor toliko jasno v četrtek zvečer, ko je nemška službena agencija DNB objavila besedilo zahtev nemške vlade, takozvanih 16 Wtlerje\ih točk. Hitler Je zahteval takojšnjo aneksijo G danska in plebiscit v koridorju. Kljub temu pa se nismo vedeli, na katero stran se bo nagnila tehtnica, ali bodo Poljaki popustili, aH bo popustila Nemčija. V petek zgodaj zjutraj so Poljaki odgovorili, da odklanjajo nemške zahteve. Po teh dogodkih se Je položaj razpletel in razčistil z neverjetno nagjico. V petek dne 1. septembra je kancelar Hitler na Izredni seji nemškega državnega zbora napovedal, da se je odločil za oborožen spopad s Poljsko, obenem je slovesno proglasil prf-kijučitev Gdanska k Nemčiji. Ves svet je zaprepaščen in v slutnji, da ni nobenega upanja več na mirno rešitev spora med Nemčijo in Poljsko, poslušal kancelarjev govor, ki je izjavil: Besede »kapitulacija* nc poznam. Vojna med Poljsko in Nemčijo se je brez vojne napovedi pričela. V petek zjutraj je nemška vojska razvila vojaške operacije ob celotni poljsko-nemški in poljsko-slovaški meji. ?*sZJšSs+ zahtevala angleško pomoč. v 5e^t^ ^$»-****e*£>^S >»jrc. f *\~? ^ — Kanadski parlament se sestane v četrtek in bo brez dvoma ratificiral odločitev vlade. Genova, 4. sept. c meja, ki Je bila m francoske dni zaprta. Je bila sinoči zopet odprta. Rim, 4. sept. e. Kljub globokemu vtisu, ki ga je v Rimu napravila vest, da sta Anglija in Francija stopili v vojno stanje proti Nemčiji, so italijanska javnost ka- je zavzela Italija glede na najnovejši razvoj dogodkov v zvezi z vojno napovedjo Nemčiji od strani Anglije in Francije. »Bremen« zajeta New York, 4. sept. e. Ameriške radiopostaje so ujele radiogram francoske postaje Radio Mondial, ki pravi, da so angleške vojne ladje že ujele nemški prekooceanski potniški veleparnik »Bremen«, ki Je bil na poti iz Amerike v Nemčijo. Nemške ladje so se zatekle v mehiške luke Washingtony 4. sept. AA. Havas: Po uradnih sporočiln ae zsd, da se bodo nemške tovorne in ostale ladje, ki se nahajajo na Pacifiku zatekle v mehiške luke. Nova Zelandija napovedala vojno Nemčiji Iiondon. 4. sept. c Nova Zelandija je napovedala vojno NemčJJL Tudi Egipt bo napovedal Nemčiji vojno Kairo, 4. sept. AA. Havas: Nemški odpravnik poslov Je zahteval predvčerajšnjim od egipsske vlade, naj pove ^ aVžrrrr bo njeno asaMSsa glede poljsko-nemškega 1 kor tudi službeni krogi ohranili hladno- Nemci torpedirali angleški parnik Na krovu Je bilo 1400 potnikov« katerih usoda $e nezBana LONDON, 4. sept. c Angleška adnrfraltteta je bila olive Scena, da je bfla davi ob 4. uri približno 200 milj zapadno od Hebridskega otočja torpedirana angleška trgovska ladja »Atheniac Eno aro pozneje je prišlo poročilo, da ae ladja potaplja. »Athenia« je imela na krov« 1400 potnikov, po večini takih, ki so bežali zaradi evropskih zapletijajev v Ameriko. Kakor javlja ameriško poslaništvo, je bilo na krovu 246 ameriških državljanov. Reševalnih priprav ima »Atheniac za 1800 oseb. Število žrtev trenutno še ni znano. »Atheniac je odplula iz Liverpooia v soboto zvečer in je imela na krovu tudi 1000 ton tovora. WASHINGTON, 4. sept. e. T ameriških uradnih krogih dajejo glede potopitve angleške ladje »Athenia« sledeče informacije: Ladja je odplula v petek iz Glasgowa v Liverpool, od tam pa v soboto preko Belfasta na poti v Kanado. Ovinek je napravila zato, da v vseh pristaniščih sprejme na krov kanadske in ameriške begunce. Kolikor je znano, ni imela na krovu niti municije niti orožja niti drugega vojnega materiala. Poleg že ugotovljenih 246 ameriških državljanov je sprejela, kakor se naknadno izve, še 65 Američanov na krov v Belfastu, tako da je bilo na ladji skupno Sil ameriških državljanov. Poljska v ofenzivi Davi so poljske čete na vsej fronti prešle v ofenzivo in na več krajih prenesle borbe na ozemlja Varšara, 4. sept. e. Z merodajne strani J bine. Danes dopoldne ob 9. uri so nemška Odhod nemškega poslaništva iz Londona London, 4. sept. e. Vojno napoved Anglije Nemčiji je formalno angleška vlada sporočila nemški s tem, da je uradnik angleškega zunanjega ministrstva posetil nemškega odpravnika poslov v Londonu, mu izročil potni list ter mu sporočil, da je Anglija od 11. ure v vojnem stanju z Nemčijo. Osobje nemškega poslaništva je včeraj popoldne zapustilo London. Pariz, 4. septembra. AA. Havas: dani nemškega veleposlaništva in konzulata so zapustili snoči ob 23.03 Pariz. Skupno je odpotovalo 130 oseb. S tem so diplomatlč-ni odnosa ji med Francijo in Nemčijo prekinjeni. poročajo, da je Poljska že pričela ofenzivo. Uradno tudi demantira jo, da so poljske sile v koridorju odrezane od zaledja, kakor so to navajala nemška poročila. Varšava, 4. sept c. Poljsko vojno poročilo javlja ponoči, da so Poljaki zopet zavzeli mesti Puck in Orlowo, ter da a« Se držijo na VVesterplatte. Pri Gnjezdnu so poljske čete borijo na nemškem ozemlju. Poljsko uradno poročilo nadalje navaja, da so bila mesta Kielce, Lodž in Bvdroszcz ponovno bombardirana. Nemci so uporabljali bombe s strupenimi plini. VARŠAVA, 4. sept. br. Vrhovno poveljstvo poljske armade je snoči izdalo sledeče poročilo: Kljub svečanim zagotovilom preridentu Rooseveltu, da bo Nemčija spoštovala mednarodne konvencije in da ne bo bombardirala neutrjenih mest. moramo na žalost ugotoviti, da so nemška vojna letala danes ves dan na najeklatantnejši način kršila mednarodno pravo in bombardirala podeželske našel- 1 Italijansko - francoska meja zopet odprta Doslej Italija ni izdala ukrepov, Id bi kazali na to, da bi atspMa v vojno na strani Nemčije krvno stališče. Včeraj popoldne je bilo objavljeno službeno obvestilo, ki pravi, da je Italijanska vlada z zadovoljstvom sprejela sklep vseh držav, da se v vojni pri vseh letalskih akcijah vzdržujejo bombardiranja civilnih mest in da se orne je izključno na vojaške objekte. V zvezi s tem n&gla-Sajo, da se nadaljuje evakuacija žen, otrok in starcev iz velikih_mest. Otroke in ženske iz zgornje Italije Odpošiljajo v Julijsko Krajino, kjer smatrajo, da je to področje najbolj zavarovano pred morebitnimi presenečenji. Za namestitev teh otrok so uporabljajo šolska poslopja in razni hoteli. se včeraj zjutraj, predno sta angleški m francoski veleposlanik podala v Berlinu formulirano zahtevo in hkrati zahtevala odgovor v roku dveh ur, so v Rimu se vedno upali, da pride do mirne rešitve sedanjega spora. NI so Izključevala možnost, da bosta London m Pariz omilila svoje zahteva, in sicer na ta način, da se bosta zadovoljila z ustavitvijo sovražnosti s strani Nemčije napram Poljski In da hI ae takoj pričela v smislu Mussolinljevega predloga direktna pogajanja s sklicanjem konference velesIL Italija Je bila, kakor trdi >MJfe3ageroc, prva *a to, da se omeje spopadi med Nemčijo in Poljsko m je odločno izjavila, da ne bo pod vzela nobene vojne iniciative. Zato je bilo potrebno, da bi se tudi druge države odločile za to, da posnemajo sklepe Italije, Italijanski narod čaka samo na liussolinijeve ukrepe ter mirno, odločno in hladnokrvno gleda na razvoj dogodkov »s puško ob nogi<, Icakor je dejal M .asolini. Rim. 4. sept. c V Italiji so bila z odlokom zaprta do nadaljnjega vsa r^bavisča. Bukarešta, 4. sept e. B .areštanski službeni krogi so sprejel; ' sat iz Rima, na podlagi katere je jasno, da želi Italija ostati na stališču pričakovanja. Ta vest je napravila v Rumuniji dober vtis, kajti stališče Rum unije je v marsičem odvisno od bodočega stališča Italije. Glede rum vinskega stališča poudarjajo v rumim.skfh krogih, da je vojna, ki se je pričela, našla rumunski narod popolnoma pripravljen. Vsa država je mirna in optimistično razpoložena, V vsakem primeru bo Rumunija mirno spremljala in opazovala razvoj vojnih in diplomatskih operaeil in se bo potrudila, da se ne bo zapletla v ta spopad. bardirali vas Denekošak pri čem t ca h in vrgli 11 bomb, na vas Haška pa 7 bomb. Prav tako so bombardirali tudi kolodvor Kaniž. Porušenih je bilo več zasebnih hiš. Bombardiranje je zahtevalo izredno veliko število mrtvih m ranjenih, ker nihče ni pričakoval, da bi nemška letala po rrečanih nizko, vrgla dve bombi tudi na poslopje j zagotovilih kancelarja Hitlerja prezklenra letala metala na vas Konstantinovo v blizini Varšave zažigalne bombe in povzročila velike požare. Tu ni prav nikakegs vojaškega objekta, niti kakršnekoli vojaške utrdbe. Letala so z višine 100 metrov obstreljevala bežeče prebivalstvo s strojnicami in vrgla tudi dve eksplozivni bombi. Pri popoldanskem letalskem napadu na Varšavo so nemška letala, ki so letela zelo ameriškega poslaništva. Gospodarsko poslopje je bilo popolnoma porušeno, v vili pa se je v času napada nahajala vsa družina ameriškega poslanika. K sreči je imela vila v kleti dobro urejeno zaklonišče, tako da ni bil nihče ranjen. Ker so nemška letala vrgla bombe iz višine komaj 100 metrov, ni nobenega dvoma, da so mogla točno spoznati, da to ni nikak vojaški objekt. Ameriški poslanik je o tem takoj poročal v VVashington in čaka nadaljnjih navodil. Popoldne ob 15 JO Rooseveltu še nadalje bombardirala docela osamljene naselbine, ki so že po svojem položaju brez vsakega vojaškega pomena. V ozemlju, ki so ga zasedle nemške čete, more Poljake in jim požigajo hiše. V Grud-zincu so nemška letala metala bombe ■ strupenimi plini. Ob 10. so poljski letalci pri Cerwtobov1 napadli dve nemški oklopni koloni m j* popolnoma raz gnal i m uničili. Večina vozil je bila razbita, pri čemer so hneJi Nadaljevanje t Nadaljevanje • 1. strani Nemci velike izgube, Potjmki so nttfubffi ▼ tej borbi štiri letala. Poljska konjenica je pri Arawicah pognala t i»eg teto. ropet ma vreba vse v tem področju od Nemcev sasedene vasi in zasleduje nemške čete preko meje na nemškem ozemlju. Poljsko vojno poročilo PoljaKi se bore iVA**VW V, v — lili 64 maflđi letal sami pa so izgubili 11 — Zastrupljeni bonboni in cigarete Varšava, 4, sept. «u Včeraj je bilo na mestiD izvršpnih šest zračnih napadov. Pri drugem napadu ob 9. je bilo poškodovano ameri&ko veleposlaništvo v Konstantino-vu, mestecu blizu Varšave. Po informacijah, ameriškega veleposlaništva so Nemci vrgli šest bomb, pri čemur je trpela ena hiša v soseščini, dočim je bila vila ameriškega veleposlanika, neznatno poškodovana. Konstantin ovo je mestece, kjer se nahajajo same vile in ni nobenega vojaškega objekta. Včeraj je bilo vrženih mnogo bomb, zlasti v predmestju Bjelane, Materialna škoda in število človeških žrtev sta neznan L Nad Varšavo sta bila sestreljena dva nemška bombnika, V ostalih delih Poljske so se nadaljevale borbe. Po poljskih službenih poročilih so Nemci streljali na civilno prebivalstvo po vaseh. Uradno poročilo navaja, da je bilo včeraj sestreljeno 27 bombnikov. Vsega skupaj so Nemci izgubili dozdaj 64 letal, Poljaki pa samo 11. Po poročilih poljskega generoj-Staba so bile nemške napadalne kolone pri Czenstohovvi razbite, V Vzhodni Prusijl se vodijo borbe okrog Gdynje In Goanska. Poljske Čete ©o zavzele Olovo in Kačk. Po nadaljnjih obvestilih, ki jih sicer ne vse-ox f jo službeni komunikeji. Je pcljski konj *x -ca izvrta nap-id na črti Lesoo-Ra-w* z pri Poznanju in odbila sovražnika, ki je v prvih dneh borb zavezi! ti mesti. Ne rd so se umaknili cez mejo in poljske čt>te so predle na nemško czem.'je. Poljaki so spet zavzeli mesto Zwolczin pri Poznanju, ki so ga Nemci zavreli prvi dan. Najhujša borba se je vršila preteklo noč okrog Czenstohovve. Vesti o rezultatih teh borb so zelo protislovne, S poljske strani pravijo, da so nemška letala večkrat metala bombe in balone z iperitom. Na mesto Hšanov so metali cigarete in čokolade, ki jih sedaj preiskujejo, da ugotove njih vsebino. Zaradi napadov, ki so bili izvršeni včeraj na Poznanj, je bilo mnogo žrtev med civilnim prebi val tsvom. Nemci demantiralo Berlin, 4. sept. AA. DNB: Varšavski radio je opozoril včeraj popoldne najresnej-še civilno prebivalstvo, naj se varuje čo-koladnih bombonov, ki jih mečejo nemška letala, ker je v njih strup. Nato je radio poročal, da so nemška letala vrgla male balone, napolnjene s i peri tom in da je bilo zaradi tega več otrok poškodovanih. Agencija DNB je pooblaščena izjaviti, da so ta sporočila varšavskega radia neresnična. Poljska telegrafska agencija trdi. da so nemška letala bombardirala v velikem številu primerov civilno prebivalstvo, posebno kmete, ki delajo na pelju in da so bombardirala zdravnike v Gradžiadžu. ki so nudili ranjenim pomoč. DNB smatra, da je odveč demantirati vse te izmišljotine. Vsiljuje se vprašanje, ali nimajo ta izmišljena »zverstva« mogoče cilj prepričati vodjo in kancelarja rajha preklicati povelje, naj se napadajo samo vojaški objekti Povelje fiihrerja se slepo posluša. Gre za frivolno igro z ognjem. Vojna v zaledju Varšava, 4. sept. e. Varšavski radio je večkrat opozoril prebivalstvo, da Nemci z letali prevažajo svoje vojake, ki se spuščajo s padali za hrbtom poljske fronte. Ti vojak: imajo dolžnost, da rušijo brzojavne drogove, telefonske in druge naprave, mostove in zbirajo podatke o poljski vojski. Te vesti pošiljajo po malih radijskih postajah, ki jih imajo s seboj. Nemškim vojakom se je posrečilo, da so zastrupili vodnjake v varšavski okolici. Vsak, kdor opazi tako osebo, je po naredbi oblasti dolžan, da alarmira bližnje prebivalstvo in obvesti oblasti. Nemci potopili poljsko podmornico Berlin, 4. sept. i. Vrhovna komanda nemške mornarice javlja, da je bila pred pristaniščem v Gdansku potopljena neka poljska podmornica. * v .V1 obramba Westerplstt© Varšava, 4. sept. i. Poljska posadka na VVesterplatte, ki ima koma; bataljon mož, se še drži in še krepko odbija nemške napade. Najprvo bodo poskusili naglo premagati Peli* sfco in nato z vso silo navaliti na zapadno Srcnto Italija bo samo politično p&dpirala Nemčijo BERLIN, 3. sept. e. Neki predstavnik Demške vlade je včeraj izjavil novinarjem, da je predlog glede umaknitve nemških čet iz Poljske, ko se je ie prelivala kri nemškega vojaka na meji, blazen in predrzen. Taki so bili tudi predlogi Anglije. Mi v prvi vrsti delamo Anglijo odgovorno za politiko obkoljevanja, Nemčija dozdaj še ni Poljski napovedala vojne. Te stvari so se v moderni zgodovini postopoma spremenile. Mi moramo počakati na razvoj dogodkov, predno moremo reči, ali naj vodimo vojno na dveh frontah, to je, da počakamo, kako bo Anglija tolmačila vojno stanje, Ce bi zares prišlo do vojne na dveh frontah, potem bo Nemčija koncentrirala vse svoje napore, da prisili Poljsko k nagli kapitulaciji in da potem lahko vse svoje moči koncentrira za zapadno fronto. Isti predstavnik je tudi izjavil, da se iialijanska pomoč omejuje samo na politično polje m je tudi odklonil vsako izjavo o možnosti kake pomoči druge vrste. Mussohmjev predlog za sklicanje mednarodne konference bi predstavljal povratek na prvotni načrt Musso-linija o sklicanju konference štirih velesil, samo da bi se zdaj pridružila tudi Rusija. Pariz pripravljen sia vojna Mnogo trgovin je zaprtih, ker so lastniki Z osebjem odrinili v vojsko Pariz, 4. sept, e. Včeraj ob 17. se je pričelo vojno suknje meu. š'rancijo in i\tm-čajo. To zakas^iilev je v pniiutu z An&iijo pripisati tehničnim razlogom, od kaieriu je treoa iskati eiic&a v za.auji irancu^ii. de-marši v Herxinu. Kij ud temu pa be je Friincija že oa 11.15 oaaje j>auiU'aia v vojnem stanju z Nemčijo. Po obveotuu, ki ga je podal piedsediiiJi Cnamberiain, je Pariz ohranil popolno mirnost in Lrancocska prestolnica ima izgled zapuščenega me^ta, kajti civilno prebivalstvo prostovoljno odhaja na deželo. Več trgovin je spodilo roloje in zaprlo vhodna vrata z mo^iiimi ključavnicanu, ker so morali lastniku in osebje v vojsko. Značilno, kako so ti ljudje v svojem tipičnem smislu za imetje in red pred svojim odhodom prelepni izložbena okna s papirjem, da bi sipe v primeru bombnih eksplozij in zaradi silnega zračnega pritiska ne popokale. Policija je opremljena s šleini in plinskimi maskami. Oblasti so objavile, da bo vsakdo, ki bo plenil po stanovanjih ali trgovinah, takoj obsojen na smrt 94 milijard frankov za obrambo Francoska narodna banka, je dobila pooblastilo, da poleg 69 milijard vojnih kreditov, ki jih je parlament »oglasno odobril, izplača še 25 milijard za vojne namene. Francoska državna obramba ima na ta način poleg" rednih proračunskih kreditov na razpolago skupno še 94 milijard. Vojvoda Kentski admiral angleške vojne mornarice JLondon, 4. sept. c. Vojvoda Kentski je nastopu svoje odrejeno mesto kot admiral angleake mornarice. Angleška admiralite-ta je izdala vsern trgovskim ladjam nalog, da smejo pluti samo v spremstvu vojnih ladij. Sirski prostovoljci za Francijo Dama&k, 4. septembra, k. Po vsej Siriji so bile včeraj velike manifestacije, na katerih so govorniki izražali ob odobravanju množic svoje simpatije in iskreno prijateljstvo in zavezništvo do Francije. Vaa Sirija je dokazala, da Se nekoli ni bila Franciji tako blizu kakor v teh usodnih dneh. te v teku včerajšnjega dne se je prijavilo v dobrovoljske legije ve« deaettlsoč domačinov, ki so pripravljeni pomagati Fran- cozom v bojih proti Nemčiji. Prostovoljci za Francijo se pa prijavljajo iz vsega Levanta, Imenovanje poveljnikov angleških armad London, 4. sept. c. Snoči so bili imenovani poveljniki angleške armade. Za vrhov nega poveljnika vse kopne vojske je imenovan šef generalnega štaba lord Gort, za šefa imperialnega generalnega štaba general Ironside ln za poveljnika domače vojske v Angliji general Cork. Evakuacija angleških mest London, 4. septembra, c. Do sobote je bilo iz Londona evakuiranih 4S5.000 ose d, odrejenih za evakuacijo. Evakuacija vseh drugih večjih angleških mest je bila v polnem obsegu končana v nedeljo opoldne. Prvi letalski alarm v Londonu London, 4. sept. c. Ob 2.30 zjutraj je bil za London in za jugovzhodni del Anglije dan alarm za zračni napad. Znak, da je nevarnost minula je bil dan šele ob 4.15. Naknadno se je izkazalo, da ni bilo sovražnih letal nad Anglijo, temveč so protiletalske straže pomotoma smatrale angleška letala kot sovražna. Vse prireditve v Angliji odpovedane London, 4. sept- L V Angliji so bile včeraj odpovedane vse gledališke in kinematografske predstave, prav tako tudi vse športne prireditve. Amerika prevzela zastopstvo angleških Interesov v Nemčiji London, 4. sept. A A. Reuter: Uradno »e sporoča, da je po odhodu angleškega poslanika Hendersona iz Berlina ameriško veleposlaništvo prevzelo zaščito angleških interesov v Nemčiji. Istotako je švicarsko poslaništvo v Londonu prevzelo zaščito nemških interesov v Veliki Britaniji. Turčija odklonila obnovo trgovinske pogodbe z Nemčijo Ankara, 4. sept. k. Ob koncu prejšnjega meseca avgusta je note-kla trgovska pogodba, ki sta jo sklenili Turčija in Nem- čija Zastopniki nemške vlade so se zadnje dni pred potekom pogodbe zelo prizadevali, da bi trgovsko pogodbo obnovili, toda turška vlada je obnovitev trgovske pogodbe z Nemčijo odklonila. »Hvala Angliji!« Varšava, 4. sept. e. Včeraj okrog 12. Je bila objavljena vest, da je Anglija stopila v vojno proti Nemčiji. Speaker varšavske radio-postaje je večkrat po radiu ponovil: Hvala Angliji! Na ulicah se je zbralo mnogo prebivalstva, ki je navdušeno prepevalo angleško himno in vse mesto je bilo takoj v zastavah. Ljudje, moški in ženske, so se začeli zbirati pred angleškim veleposlaništvom, kjer so prirejali navdušene manifestacije Angliji. V Varšavi vlada zelo dobro razpoloženje. Ko So se pred angleškim poslaništvom vršile velike manifestacije, sta se pojavila na Balkanu angleški poslanik Kennard in zunanji minister Beck. si podali roke in imela krajša nagovora na množico, v katerih sta nazdravila zvezi Anglije in Poljske, ter napovedala, da bo trajala vojna do skupne zmage. Vojaška moč Poljske Poljska ima 35,000.000 prebivalcev na površini 3S9.000 kvdr. km. Poljske meje so dolge 5.529 km. Od tega odpade meje na Nemčijo 2.496 km, na Rusijo pa 1.100 km, ostanek odpade na mejo z Baltiškim morjem, Romunijo in Slovaško. Zanimivo je, da so skoraj vsi člani vlade oficirji. Predsednik poljske vlade je general Skladkovski, zunanji minister polkovnik Beck, vojni minister general Kaspro-ycki, njegov pomočnik je general Glu-ckov/cki in minister za promet je polkovnik TJlrich. Poljska ima lahko pod orožjem v vojni 6,000.000 borcev. Poljska armada je dokaj močna. V miru ima 30 divizij pehote, 31 artilerijskih polkov z lahkimi topovi in 10 polkov s težkimi topovi. Ima tudi močno kavalerljo 40 polkov. Letal ima poljska armada okoli 1200. od teh je 800 sposobnih za napade in borbe v zraku. Poljska mornarica ima 4 torpedovke po 1.500 ton in 5 podmornic. Vlada narodne sloge v Belgiji Bruselj, 4 sept 1 * Havas. Zaradi razvoja medna »dn; Ikov je predsednik vlade Pierlot v v cm imenu ponudil delavski stranki vstop v vlado. Glavni odbor belgijske delavske stranke, ki se je takoj sestal, je ta predlog sprejel. Sestava nove belgijske vlade je sledeča: Predsednik vlade Pierlot (katolik), ministra brez listnice Deman (socianst). Janson (liberal), minister za zunanje zadeve Spa-ak (socialist), minister za narodno obrambo general Denis. finančni minister Git. prosvetni minister Dibbcrg, pravosodni minister Sudan (socialist), gradbeni minister van der Portcr, prometni minister Mark (katolik), kmetijski minister Dastremon-Linden (katolik), gospodarstvo Sak (katolik), minister za ljudsko zdravje Gaspar (liberal), minister za prehrano Delfos (katolik), minister za propagando Voters (socialist), kolonialni minister Vlesevcn (katolik). Socialisti so dobili pet ministrov, ki so takoj ponoči prisegli pred Nj. Vel. kraljem. Tudi v Franciji koncentracijska vlada Pariz, 4. septembra. AA. Havas: Predsednik vlade Daladier je imel snoči dolg sestanek z letalskim ministrom Guv la Chambron, nato pa s predsednikom parlamenta Herriotom, s katerim je kakor se zdi, razpravljal o možnosti, da se čim prej imenuje vlada narodne koncentracije. Zunanji minister George Bonnet je sprejel snoči veleposlanika Zedinjenih držav in Turčije, predsednik republike Lebrun pa poljskega veleposlanika. Bolgarija estane nevtralna SOF'JA, 4 sept. e. Obvestilo, da sta Anglija in Francija napovedali vojno Nemliji, je prispelo okrog poldneva v Sofijo in se takoj razšiiilo po vsem mestu. Vest o .10-vem požaru v Evropi je bila sprejeta z veliko zaskrbi jer.ost jo, toda hladnokrvno :n mirno. Viaaa se bo danes sestala na sejo, da razmotriva in prouči položaj in bo najbrž o tcn. izdala službeni komunike v zve zi z dogodi:! v Evropi in o stališču Bolgarije napram temu. Službeno potrjujejo, da se stališče Bolgarije nikakor ni spremenilo. Bolgarija ostane na stališču strofcje ncvtralnosti zaradi ohranitve nevtralnosti. Politika Bolgarije je miroljubna napram vsem državam v Evropi, zlasti na Balkanu, kjer Bolgarija želi, da ohrani mir. Glede Jugoslavije je Bolgarija še vedno na stališču prijateljstva in sodelovanja, ki mora biti zlasti v teh težkih časih ie ožje. Tako je tudi razpuložcnje bolgarskega naroda in uradnih krofov. Zaskrbljenost v Romuniji BUKAREŠTA, 4. sept. e Ko je Bukarešta po radiu izvedela, da je nastopilo vojno stanje med Nemčijo in Anglijo, je vse prebivalstvo prevzelo največje razbr:e-nje. Dasi je tudi tam listom prepovedano izdajati posebne izdaje, se je vest z bliskovito naglico razširila pc mestu in povzročila precejšnje zaskrbljenost Čeprav je rumun-ska vlada, ki jo podpira velika večina, odločena, da ohrani nevtralnost države, nihče nc more predvidevati razvoja te vojne in splošne situacije Obrambni ukrepi v Grčiji Atene, 4. sept. e. Vest o borbah na Poljskem je napravila globok vtis v javnosti Grški uradni krogi so ukrenili vse potrebno za varnost države. V ta namen so bile tudi vse Vojaške edinice na novo opremljene. Poudarjajo pa, da imajo vsi ti ukrepi izključno obrambni značaj, ker Grška nima proti nikomur napadalnih namenov Ves potrebni vojni material, zlast! topove. po5Iljajo na določena mesta. Priprave za obrambo proti napadom iz zraka se po- « spešeno nadaljujejo. Vsa glavna mesta so ; zavarovana s protiletalsko artiljerijo. Po- j vsod pripravljajo zaklonišča za obrambo ■ civilnega prebivalstva in kopljejo jarke, j Vnrasanje preskrbe države z živili je glav- J na skrb vlade. Vojni ukrepi so na dnev- j nem redu. ■ Japonska zagotovila nevtralnost Sanfhaj. 4. septembra. Iz zanesljivih virov se ie zvedelo, da ie Japonska zagotovila Angliji svojo nevtralnost. Amerika ostane zaenkrat nevtralna Proglas Roosevelta ameriškemu narodu — Dasi obsoja nasilje kot sredstvo politike, bo Amerika zaenkrat ostala ob strani VVoshington. 4. sept. AA. Havas: Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je govoril snoči po radiu vsemu ameriškemu narodu. Dejal je, da je imel do zadnjega upanje, da bo mir ohranjen ter navedel trud ameriške vlade v korist miru v toku zadnje krize, nakar je dodal: Navzlic vojni smatram, da imamo pravico in razloge, da se držimo v naši nacionalni politiki osnovnih načel morale in vere in da nadaljujemo napore za vzpostavitev miru, ker bomo nekega dne mogoče še koristnejši opustošenemu človeštvu. Pravično je naglasiti, da so nesrečni dogodki zadnjih let sloneli na uporabi sile ali grožnje s silo. Zdi se mi jasno, da mora Ie v začetku te velike vojne vpliv Zedinjenih držav težiti za tem. da se človeštvu zagotovi končni mir. ki bo izključil možnost uporabe sile napram narodom. Potem, ko je izjavil, da ne namerava poslati ameriških čet v Evropo, ie Roosevelt dejal: Za zdaj pripravMamo proklamacijo o ameriški nevtralnosti To bi storil celo v primeru, da ne bi obstofal zakon o nevtralnosti, ker je taka deklaracija v skladu m mednarodnim pravom in ajm-i i>ku politiko. **o tej proklamaciji bodo sttirji ui tudi drugi ukrepi v zvezi z obstojei un sakosMlfll o nevtralnosti. Mi po veliki večini v »rujemo v duhovne vrednote in kakršnakoli je naša religija, mi verujemo \ duh m:ve zaveze, to je nauk, ki uči na i s<> nt> • >,<>-rablja sila. naj se ne upora!, - !a oboroženih vojsk in bomb. Aineri a.-ii sp štujejo gotove ideje in ideale narodne varnosti ter morajo danes delati tako. da ohranijo to varnost, ki je zvezana z varnostjo ameriškega kontinenta in oceanov, ki ga obdajajo. Na koncu je Roosevelt apeliral na sAs-stvo nacije ter končal i izjavo o nevtral« nosti ameriške vlade. Ne more se ■ahl ti, je dejal Roosevelt. da bi Smer lik I državljani ostali nevtralni čelu v svojih mislih. Celo oni. ki je nevtralen, ima pravico zahtevati račun o dejstvih. Od njeua se ne more zahtevati, da agasne svojo \ «-»t in svoj duh. Amerišk.t vlada bo r <:>r vse. da Zedinjene države ostam i» 11 ven volne ln dokler bo mogoče, bodo Ztdinje-ne države ostale mirne. Velike u :asike King Hali o negotovosti najvažnejših činitelje v, ki bodo vplivali na izid vojne Pariz, 4. sept. k. Izredno pozornost je zbudil članek, katerega je objavil v vseh večjih iistih Stephen Kini Hali, znani informator nemškega naroda Med drugim pravi King Hali, da so najvažnejši činitelji, ki bodo bistveno vplivali na izid vojne med Nemčijo na eni in Poljsko ter Francijo in Anglijo na drugi strani sledeči: 1. Ne vemo še. ali bo Italija ostala dobrohotno nevtralna do Anglije in Francije. 2. Ne vemo. ali bo Rusija dobavljala vojni materijal Nemfiji ali ji celo nudila vojaško pomoć. 3. Ne vemo. kako je z Madžarsko in ali bo Madžarska popustila in ueodila nemškim zahtevam ter ogrožala Rumuni.jo. 4. Ne vemo. ali bo Japonska spričo no- Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri 4., 5. in 6. septembra: zaprto. Četrtek, 7. septembra: Velika skuSnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Otvoritev dramske sezone bo v soboto 23. t. m. z vprizoritvijo Medvedove žalo-igre ^Kacijanar«. Nato bo sledil Shawov ^Hudičev učenec«, dalje Langerjeva ■►Števila dvainsedemdeset«, Scribejev >Koza-rec vodeč, Sophoklejeva klasična drama »Antigona« in Cehova »Striček Vanja«. Te premiere so določene za prvo serijo letošnjega dramskega repertoarja. Ponedeljek, 4. septembra: zaprto. Torek, 5. septembra: Ero z onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Sreda, 6. septembra: zaprto. Četrtek, 7. septembra: Plesni večer na Izvirno slovensko simfonično glasbo. Gostuje gdč. vVisiakova. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri Na predvečer rojstnega dne NJ. Vel. kralja Petra H. bo jutri v torek ob 20. uri v operi slavnostna predstava z vprizoritvijo Gotovčeve opere *Ero z onega sveta«. Izredno uspelo opero, ki jo po glasbeni vrednost! in splošni priljubljenosti stavimo lahko z vso pravico poleg Smetanove »Prodane neveste«, je znana izvrstna vprizori-tev našega celokupnega opernega ansambla. V glavnih vlogah bodo nastopili: Hey-balova. Kogejeva, Franci, Bettoto ln Janko. Dirigent dr. S vara, režiser: Golovin. Veljale bodo znižane operne cene. Nova sezona v operi se bo začela 30. t. m. Otvoritvena predstava bo velika opera »Sabska kraljica«, ki jo je uglaabll Goldmark. Nato bodo sledila dela v sledečem vrstnem redu: Mozart: Figarova svatba, Lehar: Skrjančkov gaj (opereta), Massenet: žongler naše ljube gospe, D'A1-ber: Nižava, Zilea: Adrina, Lecuvreur, Goldmark: Cvrček za pečjo, Lehar: Friderika (opereta), Krička: Strah na gTadu, Čajkovski; Jolanta, ščelkunščik (balet), Miiller: Lumpacij vagabund (opereta), VVagner: Tanhauaer. vega položaja spremenila svojo politiko v tem smislu, da bo Izrabila vujno stanje v Evropi in napadla Anglijo in 1-raau ijo na Daljnem vzhodu. King Hali pravi nadalje, da se ie pričelo z vojno med Nemčijo in Po ' ■■ ter njenimi zavezniki prvo d tjanje d •'. In brutalne vojne drame, ki bo sani rvala vso fizične in moralne sile narodov, k ni j o za svojo svobodo in Prav gotovo ta vojna ne bo kratka , kakor mfsli Hitlerjeva Nemčija. Ta rajna bo dolga in pripravljeni moramo biti ti:i!i na razočaranja in presen H- en ju, v prvih f.» - h te vojne. Vse to so velike uganke nove volne v; jih bo razrešil čas in razv v. "ij i mi Iz Škofje Loke Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra VL bo Skofja Loka tudi letos proslavila nad vsre svečano. Svečanosti bo otvoril škofjeloški Sokol s proslavo na večer pred rojstnim dnem. V to.ek ob 20.30 se bo zbralo sokolsko članstvo v veliki dvorani Sokolske-ga doma, kjer bo pozdrav državni zastavi, nagovor, čitanje spomenice, itd. Za sodelovanje je naprošena tudi voja&ka gxxiba. Skupna proslava Škofje Ljoke bo naslednjega dne. Ob 8. bo svečano cerkveno opravilo v župni cerkvi, potem pa se bo zbralo meščanstvo, vojska, zastopniki organizacij. uraroslave, ki naj nas poveže v ljubezni do Ni. Vel. kralja in naše ljubljene Jugceia-vije! (Bet etntea IOLID Al DANES: Ponedeliek, 4. septembra katoličani: Rozalija. D A N AlNII P K I K EO I T V K KINO MATICA: Pekel v ljubezni. KINO UNION: Pesem sreće. KINO SLOGA: Ali Baba. KINO SISKA: Polarni sij. D E 21 R N E L E K A K N E DANES: Dr. Kmet. Tvrkva cesta 43 Trn- koezv ded.. Mestni trg 4, Usta?« Se- lenburgova ulica 7. Uspel nastop Sokola m. Ljubljana, 4 sept. Kot zaključek letošnjih priredi t na prostem je imel včeraj Sokol lil za 1 gradom svoj telovadni nastop, ki je bil prav dobro obiskan. Zastopana so bila v velikem številu ljubljanska in okoliška sokolska društva, predvsem Vuani in M. "Jani Zupno upravo so zastopali br. Stane Pire, Slana, Čotar. SlapniOar in Borštnik. Ker ie bila vojaška godba zadržana, so izvajali vaje ob sprem'jevanju klavirja. Ob 16. so prikorakali na t >rsi telovadni oddelki, članstva v kro;u s praporom Sokola 111 in veliko dr/avno zastavo, ki so jo nosili narašča jniki in nara-ščajnice. Ob igranju državne himne so dvignili zastavo na visok drog. I '\<> je počastilo državno zastavo st. it*. Po svečanosti je 36 narašćajnic prav ti opravilo savezne proste vaje, potem pa ie 60 dečkov dokaj skladno in strumno izvedlo župne proste vaje Zelo *<> ugajale proste vaje članic (32), ki so bile Kfvrscn« skoro brezhibno. Burno pozdravljeni si# M stopili starejši bratje iz Most, ki so proste vaje izvajali skladno, med viharnimi ova-cijami gledalcev. Orodna telovadbi članstva in naraščaja je bila na dostojni \i>ini in je občinstvo nagradilo vse vrste z \i-harnim odobravanjem. Po orodni telovadbi je 42 deklic prav dobro izvršilo župne proste vaje, nakar je 26 nar< : i k >v skladno in v lepem kritju pokazalo Nahli-kove proste vaje. Občinstvo je nagradilo stasite narasčajnike z dolgotrajnim odobravanjem. Igre moike in ženske dece so zelo ugajale, nakar je 28 članov s savez-nimi prostimi vajami, prav dobro izvedenimi, zaključilo uspeli telovadni nastopi Ob zaključku so prišli na telovadile zopet vsi telovadni oddelki k snemanju državne zastave. Vsi navzoči so zapeli himno »Hej Slovani« nato pa š^ »Le naprej brez miru...«. Po končanem nastopu, ki sta r»a spretno vodila načelnik.br. Drago Danev in načelnica s. Olga Pavšičeva. je bila na telov*-disču prijetna zabava. Letni nastop Sokoli III jc pokazal, da je sokolska misel v »e-vernem delu Ljubljane dobro zasidrana in da pridobiva vedno več navdu:rnih pristašev. Želimo, da bi Sokol III. ki ga spretno vodi marljiva društvena uprava i starosto br. Deuom, napredoval in se razvijal v ponos vsega ljubljanskega sokolstva. S O K S L Vsemu članstvu ln naraAčaju Sokola I na Taboru. Zbor za udeležbo k proslavi rojstnega dne Nj Vel. kralja Petra II dne 6. septembra bo za pripadnike Sokol* I točno ob 18.15 na letnem telovadi££u Ljuteljanakega Sokola v Tivoliju. > EVNI VESTI — Iz »Službenega Usta«. .»Službeni list kr. banske uprave dravske bano\ine< £t. 70 z dne 2, L. m. objavlja ukaz o spreme ibi vlade, ukaz o razpustu narodne skupščine, uredbe o banovini Hrvatski on oo o razširitvi pre pisov o banovini Hrvatski na ostale banovine, uredbo o po-litiča.h zakonik naredbo o veterinarski kontrcli nad odprem Ijan^em živine s kamioni v druge kraje, kakor tudi živine, ki se o premija s sejmov in tedenskih trt. n h dni p š po nakuipu in pro.iaji. pravilnik sa i pravljanje državnega strokovnega izpita veterinarjev in razne objave iz 3>Služb nih novine. — VlaK] \o/ jo re l- ki klub likovnih umetnic. Razstavo je otvorD kot zastopnik bana dr. feubašiea načelnik prosvetnega oddelka prof. Drago-tin Pere. M- d razstavijalkami so tudi Slovenke Karla Bulovec, ki je razstavila tri plastike in nekaj risb, Mira Klobučar, absolventka zagrebške akademije, ki jo raz-sta Ha 15 slik. Kida Piščanec, ki je raz-Btavila dve sliki za freske tn dve oltarni si . . Mira Pregelj, ki je razstavila dve sliki na steklu in več risb in akvarelov, ter Anica Zupanec-Sodnikova. ki je razšla vila 5 slik. Skupaj je razstavilo 26 sli_ karic in kiparic nad 300 del. Razstava bo odprta do 25. septembra, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno, zmorno toplo vreme. včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je bila v Splitu 30, v Beogradu in Dubrovniku 29, v Sarajevu in Kumcoru 28, v Ljubljani 27, na Rabu 26. v Zagrebu in Mariboru 24.9, na Visu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 702.9, temperatura je znašala 16.5. ChršstoSov učai zavod s pravico javnosti Ljubljana. Domobranska c. 15. vpisuje sedaj rodno vsak dan tudi v nedeljo dopoldne in popoldne. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola Učenci in učenke uživajo ugodnosil kot na drž. trgovskih šolah (veljavnosti izpričeval, rodbinske doklade. vozne olajšave). Zavod je urejen po vzoru sličnih inozemskih sol in je največji in najmodernejši te vrste v naši državi. — Lastno novo šolsko poslopje! Edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskim' stroji. Zavod vse prednosti sodobnega in odličnega učnega zavoda in zavzema vodilno mesto v tej vrsti strokovnega šolstva ter je potrjen od ministrstva trgovine in industrije ter kr. banske uprave, šolnina zmerna' Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Telefon dir. 48-13. (—) Iz i^M^ne —lj Službe božje na kraljev rojstni dan. V proslavo kraljevega rojstnega dne bo v sre.lo ob 10. v stolnici sv. Nikolaja sloves, na pontifikama maša. po kateri se bo zapala zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja V pravoslavni cerkvi bo svečana služba božja ob 9., v evangeljski cerkvi ob 10.. v sta-rokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti št. 9 pa ob pol 9. — Istega clne bo sprejemal ban od 11.30 dalje v banski pala.H (Bit ivveisova cesta 10) poklonitve in čestitke. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani prosi članstvo naj v torek 5. t m. na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. razsvetli m primerno okrasi svoje izložbe. 422—n. —lj Rdeči križ v Ljubljani vabi svoje člane in samarijane k slavnostni povorki o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja dne 6. t. m. Zbirališče ob 19. pil Vodnikovem spi ''.r.eiiiku. u— Vpisovanje v enoletno drž. priznano trgovsko učiliSče Christofov učni zavod s pravico javnOatt, Ljubljana, Domobranska cesta 5., se vrši zdaj vsak dan, tudi v nedeljo in na praznik dopoldne in popoldne. \ Prospekti na mzpolago —lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V ponedeljek in torek, 4 in 5. t. m. od 18. do 19. ure prijava novih pevk in pevcev v sobi št. 6. v Vegovi ulici. V torek ob 20. uri sestanek in vaja vsega mešanega zbora v Hubadovi dvorani. — V ponedeljek ob 20. uri seja odbora in re-ditcljGkega odseka. Od^or. —lj dola Glasbene Matice ljubljanske sprejema gojence danes ves dan v pisarni Gosposka ulica 8. Na zavodu se poučuje klavir, violina, petje, mladinrko petje, vsi teoretični predmeti in orkestralni instrumenti. Jutri v torek se morajo zbrati vsi vpisani gojenci v Hubadovi pevski dvorani in sicer gojenci za klavir ob 15. uri, gojenci za violino ob 16- in za vse ostale predmete ob pol 17. uri. Tam bodo Izvedeli, kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni in z njim bodo določili vsaj pro-vizorični urnik. Redni začetek pouka bo v četrtek 7. t. m. —lj Ravnateljstvo srednje glasbene šole (državni konservatorij) opozarja: 1. da se sprejemajo novi gojenci še danes in jutri v kcnservatorijPki pisarni. 2. Da bodo sprejemni izpiti od 6 do 10. t. m. 3. Bivši gojenci drž. konservntor'ja se lahko vpišejo nn srednjo glasbeno šolo do 15. t. m. 4. Redni pouk se prične v ponedeljek 18 t. m. ob 15. uri. Vpisovanje na visoko šolo (akademijo) bo začetkom meseca oktobra. Danes ob 16., 19. in SI. uri! — V glavni vlogi mlada, simpatična OEANNA DURBIN KINO UNION — TELEFON 22-21 Pesem sreče Krasen film petja in razvedrila' ftazkoano inscenirana in duhovita filmska komedija. Doživljaji in komična usoda mladeniča v pravljični deželi 1001 noči. Dve uri zabave in smeha! Kino Sloga, teL 27-80 Danes ob 16., 19. in 21. uri. ALI BABA IN 40 HAJDUKOV. Samo se dane«! Sohcli* Posedajte in podpiraj!? SoUcl*Uz kino v šišhi! —lj Redni letni delegatski zbor Narodne ^trei-ovne zvere. ki je bil določen za 10. t. m. v Medvodah, je zaradi gotovih tehr. ičnm ovir preložen na pome;'ši čas. Dan in kraj redneea letnoo-a delegatskega zbore b^mo o'^-jnvili pravočasno. —lj Nove pevce in pevke (tudi začetnike) sprejema pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v ponedeljek, torek, v Četrtek in soboto med 18. tn 20. v društ. prostorih v Mestnem domu, I. nadstropje desno. 423—n. —lj PsihosrafoloR Karmah sprejema obiske do 20 sept od 9-12 in od 15—19 v Ljubljani, notel »Soča«, Sv. Petra cesta. Iz Olfa —c Oprostilna sodba v procesu zaradi konkursa Ilirske rudarske družbe. KakoT smo že poročali se je pričela v torek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju razprava proti notarju dr Dušanu Senca rju iz Preval j. proti lesnemu trgovcu in posestniku Karlu Sedeju Iz Prevalj. proti lesnemu trgovcu in posestniku Ivanu Veržunu lz Čemeč pri Dravogradu lr proti posestniku Matevžu Kralju iz Prevali v zvezi z konkurzom Ilirske rudarske riružbe v Prevaljah. Razprava je bila v četrtek zvečer prekinjena. Nadaljevala se je v petek popoldne in je bila v netek zvečer zaključena. V soboto ob 11.45 je predsednik sensta a. o. s. dr Dolničar mzerla-fll sodbo, s katero se vsi obtoženci opro-ščajo. Sod'šče je priš-o na podlag! Izpovedi nrič in dokazilnega gradiva do prepriča-~~ dn obtožencev r>r> zadene nobena krivda. Inkriminirana cenitev premoženja Ilirske radarske družbe Je bila pravilna Id tudi dr Senčar nI kršil predpisov notarskega zakona. —e V prepiru era je usmrtil. V četrtek zvečer je posestnik Miha Jereb v neki ki i v Gubnem pn PilStanju v prepiru napadel -*3'etnega posestnika Martina Cepi-na \7. Gubnega ter ga z no$«m trikrat zr»-bodel v prsi in rlavo. Težke poškodovanega Cepina so prepeljali v celi-7ko bolnico, k^r Je v soboto dopoldne Izdihnil, — c Umrla sta v petek v celjski bolnici 271etni splavar Franc Stigli c iz Okonine pri Rečici ob Bsvinll In 591etni zasebnik Matevž Matko iz Polič pri Braslovčah. —c Napadi In nesreče. V Bukovju pri Frankolovem ie neki n.> ški v četrtek zve-rer napsdel 27-letr^gn dninarja Fr. Pod-pecana iz Stranic pn Konjicah ter ga za- i PEKEL V LJUBEZNI KINO MATICA — TELEF. 21-24 ob 16., 19. in 21. uri Film o ženi. za katere ljubezen so moški vse žrtvovali. Erotika — realizem — ljudske strasti. — V glavnih vlogah: J E A X OABIN ln MIRK1LLE BAL1N bodel z nožem v prsi in levo roko. V ne-tek popoldne je padel I71etni zidarski vajenec Franc Kmecl iz Celja pri gradnji nekega poslopja v Celju z lestve na kup železja in si zlomil več reber. Ko se je 241etni delavec Jože Korber s Polzele vračal v petek zvečer mimo bratove hiše. ga je brat napadel z nožem in ga zabodel v desno roko. Ko je vozila 391etna pocestnica Roza Fidlerjeva iz St. Vida pri Gro-belnem v petek krmo proti domu in skočila z voza, je padla tako nesrečno, da Bi je zlomila levo roko v podlaktu in si nalomila desno roko v zapestju. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Nedeljski športni dogodki Ljubljana, 3. septembra II. kolo hrvaško slovenske lige se je kenčalo po večini z zmagama domačih klubov. Bili sta le dve izjemi, ena v Ljubljani, kjer je Ljubljana zgubila že ciruuo tekmo, in pa v Splitu, kjer je prišlo do delitve točk. Poraz Ljubljane prav za prav ni presenetil. Njena enajstorica letos ni v formi in zaradi tega ni računati, da bi igrala vidnejš' vlogo. Zaradi pičlo odmerjenega prostora podajamo v glavnem le važnejše rezultate. Hašk je zasluženo premagal Ljubljano s 3:1. Igra gostov se je odlikovala po lepih kombinacijah, pred golom pa je manjkala potrebna odločnost. Bil je to isti Hašk kakor smo ga vajeni vsa leta. Ljubljana je zlasti v prva polovci popolnoma odpovedela. Po odmoru je bilo v moštvu več poleta, bilo je tudi precei prilik za realizacijo, a jih napad ni izrabil. V Zagrebu je Gradjanski premagal Con-cordio 3:0 Po -gri bi moral biti rezultat nižji. V Sarajevu je po izenačeni igri Sašk s težavo premagal Split z 2:1 V Osijeku je domača Slavlja porazila Bačko 5:2. Hajduk je ?gral doma, a je kljub temu moral varaždinski Sla vi ji oddati točko. Izd je bil 0:0. Prvenstvo LNP je prineslo naslednje rezultate: Mars : Bratstvo 2:1. Jadran : Svoboda 5:0. Reka : Hermes 3:2, Kranj : Disk 5:2, Maribor ; Gradjanski 7:0, Železničar : Mura 1:0. V Bjelovaru je bilo državno> orvenstvo posameznikov v plavanju. Na 1500 m prosto je zmagal 2:žek (Jug) v 21:l3.i5. na 100 m prsno Cerer (Ilirija) v 1:13.9, na 200 m prosto ž'žek (Jug) v novem jugo-slovenskem rekordu 2:16 na 100 m prosto L. Stnkula (Jug) v 1:01.8. na 100 m Hrbtno Ciganović (Jug) v 1:13.2, na 200 m prsno Čerer (I.) v 2 48.2 in na 100 m pro- j sto 2ižek (J.) v 4:57.5. Vaa prva mesta stai s torej razdelila Jug in Ilirija. Na beograjsk. mednarodni avtomobilski tekmi m motorni dirki je 70 000 gledalcev opazovalo razburljive torbe priznanih dirkačev. Med motocikl sti so bili naj"boljSl Slovenci. V skupini do 250 cem je zmagal Dušan Breznik (Avtoklub Ljubljana), v skupini do 350 cem Janko Šiška (MK Ilirija) in v skupini do 1000 cem JurčlO d. HMK Zagreb). V skupini avtoinob lov do 1000 cem je bil pivi Ceh Bormanek, do 2100 cem Brimm (Nemčija), do 3000 cem Casianu (RumunijaK V dirkalni skupini je postal zmagovalec Nuvolari (Nemčija na Avto Unionu pred Brauchitschem (Nemčija) na Mereedesu in Mllerjem (Nemčija) na Avto Unionu. V Crkvenici je bilo damsko plavalno prvenstvo posameznic. Na 400 m prosto je bila prva Fine (Dirja) v C: 18.5, na 100 metrOf prsno VVerner (Ilirija) v 1:32, kar je bolje od rekorda, 2. Martin f Ilirija) 1:33.7. na 100 m prosto 1. Beara (Jadran) 1:13.7, bolje od rekorda. 2. Fine (Ilinja) 1:14.5, tudi bolje od rekorda, na 2o0 m prsno 1. VVerner (I.) 3:23.4, 2. Martin (I.) 3:32. na 100 m hrbtno 1. Smolik (V.k-torija) 1:23 8, bolje od rekorda. Klubski zmagovalec je Ilirija. V teniškem finalu za Davisov pokal vodi Amerika nasproti Avstraliji 2:0. Rggs je premagal Bromvvcha 6:4, 6:0, 7:5. Parker pa Quista 6:3. 2:6 6:4, 1:6. 7:5. Damski teniški dvoboj za srednjeevropski pokal med Jugoslavijo in Madžarsko se je končal z zmago Jugoslavije s 3:2. * Filadelfija, 4. sept. AA. Pri nadaljnem tekmovanju za Davisov pokal je avstralski double Bromwich — Quisst premagal ameriški double Kramer—Hunt s 5:7, 6:2. 5:7, 7:5, 6:2. Po tej tekmi vodi Amerika z 2:1. /t F-'3? Z globoko pstrtlm srcem spsrcsbms prsžalsstno vest, da Je po kratkem in mučnem trpljenju Bogu v&sno preinlnKl Eaš nadvse l|u!>!jei:f smzm? ozlr. sin, oče, tast, stari oče, brat svak in stric, gospod AJ1EC častni meščan ljubljanski, optik, posestnik itd« Pogreb nepozabnega psk?r]p?ka se trs vršil v sredo, dne 6. t. m. iz doma žalosti, Privez 12, ob s. uri popoldne k Sve Križa, kjer bo položen v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJUBLJANA — VRBOVSKO, dne 4. septembra 1939. MARIJA ZAJEC, soproga; MILOVAN ZAJEC, sin; MIRA, por. inž Poljansek, NADA, por. Weilguny, VIDOJKA ZAJEC, hčere; FRANC ZAJEC, stari oče; HERTA ZAJEC, snaha; Inž. Lojze Poljansek, Gustav Weilguny, trg., zeta MIR JAM, GUST!, MILČI, LOJZEK, vnukinja in vnučki' rodbine: inž RUDOLF ZAJEC, PARKELJ, SIKOŠEK IN VEHOVAR. m v .... ..••-..a*--.----....... Zakaj je Hlndenburg zmagal pri Tannenbergu Po prvih ruskih uspehih L I914 v Vzhodni Prusiji je prevzel poveljstvo in Samsonov o armado rusko Pred nekaj dnevi je ve« svet v napetosti pričakoval, kaj bodo nenvki vodilni ljudje povedali na tannenber>ki proslavi. Napetost je dosegla vrhunec, ko je bilo objavljeni) nekaj dni pred datumom, ki je bil določen za proslavo, to je pred 27 avgustom, da sta Nemčija in Rusija sklenili ne-napadalno pogodbo. Zato ni bila majhna senzacija, ko je svet izvedel, da proslave zmage pri Tannenbergu ne bo in tudi ne bo sklican nemški državni zbor, ki naj bi nadomestil proslavo z važnim govorom Adolfa Hitlerja. Kaj se je Zgodilo 1. 1914 pri Tannenbergu, ki je majhna vas v vzhodni Prusiji? Pri Tannenbergu jc nemški general Hin-denburg premagal v štiridnevni strašni bit* ki ruskega generala Samsonova. Dne 23. avgusta 1014 je šef nemškega generalštaba von Moltke poslal že tretje leto upokojenemu uencralu infmtcrije Paulu von Beneckendorfo in Hiodenburgu brzojavko, s katero jc oSletncmu Hmdenburgu, ki je bil pred upokojitvijo komandant IV7. divizije v Mnadeburgu, sporočil, da ga je cesar imenoval za komandanta osme armije, ki se je že spopadla z Rusi v vzhodni Prusiji. Von Hindcnburg je bil vesel, da so ga poklicali v obrambo domovine, že je mislil, da so pozabili nanj. General Luden-dorff mu je bil dodeljen kot šef generalnega štaba v armiji. Na kolodvoru v Hanovru je Hindenburga že čakal poseben vlak. Von Hindenburga jc sprejel na kolodvoru generalni major Erich von Ludendorff. Tako je Hindcnburg spoznal Ludendorffa. Po značaju sta se ta dva generala spopolnjevala. Hindenbug je bil rezerviran in je dolgo premišljeval, preden se je odločil, Ludendorff je bil drzen in impulziven. V vlaku je von Hindcnburg čestital Lu-dendorffu za uspeh pri obleganju trdnjave Liege, nakar je vprašal, kakšen je položaj v vzhodni Prusiji. Ludendorff je odgovoril, da Nemcem trda prede, Rusi zmagujejo, general von Pntt\vitz je nesposoben. Oba generala sta se zatopila v vojaške zemljevide. Nekaj ur pozneje sta izstopila na kolodvoru v Marienburgu. z njima, ki sta postala nova poveljnika v tem delu fronte, se je usoda preobrnila v korist Nemčije. Nekateri so trdili, da je Hindenburg izdelal načrte za bitke v vzhodni Prusiji že 25 let prej, ko je bil še stotnik, res pa je, da je Hin-denburg prvič videl terene okoli Tannen-berga dne 24. avgusta 1914. Kar je Hinden-burg že prej vedel o Tannenbergu, je bilo to, da so tam v bližini 1. 1410 Poljaki in Litvanci porazili tevtonske viteze, ki so začeli prodirati proti vzhodu. V nekaj dneh je bila od Rusov poražena nemška vojska reorganizirana in pripravljena za napad. Strateški načrt je bil kaj enostaven. Ruska armada, ki ji je poveljeval Rennenkampf, je prodirala s severa v vzhodno Prusijo, ruska armada pod poveljstvom generala Samsonova pa je prodirala od vzhoda. Treba je bilo preprečiti za vsako ceno spojitev obeh ruskih armad, uničiti najprvo Samsonovo armado, nato pa se obrniti proti Rennenkampfu in ga premagati. Hindenburg :n Ludendorff rta poznala poveljnika sovražne vojske. Računala sta na Rennenkampfovo komodnost in se nista I uračunala računala sta rudi s srečo in bila J jima je naklonjena. Pri nekem ubitem ru-I skem oficirju so našli listine o premikanju in položaju ruske armade. Rennenkampf in Samsonov sta se pogovarjala s šefom generalnega štaba Gilinskim radiofonično, a ne-šifrirano. Nemci so lahko vedeli, o čem sta se pogovarjala. Dne 26. avgusta se jc pričela velika bitka v zgodnjih jutrnjih urah. Samsonov je vrgel svoje polke proti sredini nemške fronte, ki je bila razmeroma šibka, a prodrl je predaleč. Od strani sta ga napadla nemška generala von Francois (potomec francoskih Hugenotov, ki so emigrirali v Nemčijo) in von Mackensen. Samsonov se je znašel nenadoma v kritičnem položaju. Nemci so prešli \ ofenzivo, edina Samsonova nada je bil še Rennenkampf, ki bi mu prišel na pomoč od severa, a Rennenkampf se ni premaknil. Dne 27., 28 in 29. a\ gusta je besnela bitka, nemška poveljnika von Mackensen in von Francois sta že strnila svoje polke, Samsonov je bil docela obkoljen. Nemci so uničili njegovo armado. Samsonov je uvidel, da je izgubljen. S skupino oficirjev je v noči na 30. avgust skušal dospeti do ruske meje skozi gozd pri Willen-bergu. V temi se je ločil od oficirjev in si ob zori pognal kroglo v glavo. Pred samomorom ga je izsledil eden od spremljajočih oficirjev, temu je Samsonov ukazal, naj se reši in njega pusti samega. Osem dni kasneje je Samsonova žena izvedela iz časopisov, da je njen mož padel pri Tannenbergu. Poraz ruske armade pri Tannenbergu so Rusi zamolčali. Kljub temu je Samsonova žena izvedela, kaj se je MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda Din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ras E JE • t NO :~VtCB«VNf . JUGOG&AfIKA :SV.rETHANASIP73 ^DA7 nrtv1 H AaC - ■' " ■■S Beseda 1 um. aaveK po»eue. Najmanjši znesek lo Uln Mals oglase ca »Slov. Narod« sprejema oprava io 9. ure dopoldne. MALiNOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem skuhan — se dobi na malo In veliko v lekarni dr. G PICCOLl Ljubljana, nasproti cNebotlčnikac. t»0 fUU.NAAO N1ZMUH (JEN AH Bi nabavite oajboijse moške obleKe. pertlc m vsa praktična oblačila pn PRESKERJU Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 L I MIZARJA za pohištvo sprejmem. Nastop takoj. Bitenc, Gosposka ul. 10, mizarstvo. 2682 PRODAM Heseda 50 par daveK posebej TRGOVCI NA DEŽELI Ugoden nakup trgovske hiše v industrijskem kraju. Pojasnila daje Josip Simčič, Maribor — Aleksandrova 12. 2636 OREHOVA JEDRCA IN MED dob'te najceneje v »Medarni«, Ljubljana, Židovska uL 6. 45. T NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI op 5cp,e KOKS. STIHA DEVA I. POGAČNIK Bohoričeva 6 — Jtelefon 20-6U UGODNA PRILIKA Vsak obiskovalec ljubljanskega velesejma naj ne zamudi obiskati tudi veliko razstavo otroških vozičkov vseh najnovejših modelov po izjemnih cenah, kakor tudi dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, pneu-matike itd. pri tvrdkl >TRIBUNA< Ljubljana, Karlovška c 4. 2679 KUPIM 50 par. davek posebej. Najmanjši —a 9 Din DKW MEISTER dobro ohranjen, kupim. Ogled Ljubljana ali Gornji grad. — Ponudbe: H jas Ivan, Gornji grad. 2637 SOBE BeaeSL Naroda«. 2658 OGLAŠUJ V MAJU OGLASNU* »SLOV. NARODA14! Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda4* LJubljana, KnaHjeva ulica itev. 5 zgodilo pri Tannenbergu in začela je upati, da je bil mož ujet. Z nadčloveško voljo in vztrajnostjo se je tej ženi posrečilo proti L 1915 najprvo v Berlin kjer je kot članica Rdečega križa obiskovala ruske ujetnike in iskala med njimi generala Samsonova. a ga ni našla. Posrečilo se ji jc naposled priti do Tannenberga v vzhodno Prusijo Poznala je iz zemljevidov vso okolico in gozd pri \Yillenbergu. Čudežni instinkt jo je peljal prav v bližino kraja, kjer si je njen mož končal življenje po porazu. Naletela je na drvarja Zedamske^a. ki ji je povedal, da je našel nekaj dni po bitki pri Tannenbergu v gozdu mrtvega Kusa in ga pokopal. Kus je imel okrog vratu medaljonček s sliko neke ženske. Žedamski je Sam>ono\i pomolil medaljonček. češ poglejte si ga. Samsonova je odprla obesek in zagledala v njem svojo sliko ter se zgrudila nezavestna v naročje drvarja Zedamskega. Truplo generala Samsonova so izkopali. bilo je še dobro ohranjeno, ker je bilo pokopano v pesku. Rana od krogle na sencih je bila še dobro vidna. Proti koncu poletja 1914 je vsa Nemčija poznala zmagovalca pri Tannenbergu von Hindenburga. Postal je najbolj popularen nemški general, čepra\ ga poprej niti Ha-noverčani niso poznali, dasi je v Hanovru prebival že tri leta v pokoju, preden so ga poklicali v vzhodno Prusijo. V Berlinu -«> postavili velikanski kip von Hindenburga že med vojno, v katerega so Nemci zabijali žeblje. Niti nemška kapitulacija 1. lulo ni zmanjkala Hindcnburgovc slave. Razočarani Caruso Enrico Ca niso je pel na svoji triumfalni turneji po Združenih državah v chica-šk: operi, kjer je dosegel velik uspeh v vlogi Bajazza. Caruso se kar ni mogel dovolj zahvaliti navdušenemu občinstvu, ki ga je vedno znova klicalo pred zastor. Nekega večera se je pripetilo, da drugi tenorist, ki je predstavljal Beppa. ni mogel več prenašati ploskanja in vzklikanja navdušenega občinstva, ki je izkazovalo svoje navdušenje in priznanje samo odličnemu gostu. — To je vendar neumnost, — je dejal. — Ce pojem svojo arijo Beppa za kulisami, se ne zgane niti roka. Naše občinstvo je ze povsem podleglo sugestiji slavnega imena. Caruso Je zaslišal te besede. Ker je bil prepričan o nepremagljivi privlačnosti svojega glasu, je pozval drugega tenorja, da bi prihodnji večer zamenjala vloge, Caruso bo pel za sceno arijo Beppa in takoj se bo videlo, dali je občinstvo res pod vplivom sugestije sloveče ga imena, ali pa odloča pri tem lepota in moč glasu. Rečeno — storjeno! Carusu se je zdelo, da ni se nikoli pel tako krasno in ganljivo, kakor takrat, ko je zapel za kulisami arijo Beppa. Bil je prepričan, da bo občinstvo takoj opalio to zamenjavo In da bo na njo pa-imerno reagiralo. Toda čakal je zaman. Občinstvo je ostalo hladno, nobena roka se ni zganila, da bi zaploskala. Ves bled od razočaranja je odšel Caruso v svojo garderobo in nikoli več ni hotel tega poskusa ponoviti. Umetne nosove prodaja Med divjina plemeni Vaziristana, krajino med Indijo in Afganistanom, se je ohranilo še mnogo starih običajev. Nek:;trrl med njimi so izraz največje posurovelosti. Tako se je ohranil iz davnih časov običaj, da odreže mož ženi nos, če jo zasači z drugim. Kultura, ki prodira v te kraje polagoma iz stikov z Angleži, tega krutega Običaja Še ni mogla zatretl, vendar se pa pozna njen vpliv tudi tu. Neki trgovec v naselbini Bannu je prišel na srečno misel, da bi naročil iz Evrope umetne nosove in jih prodajal nezvestim ženam — seveda za drag denar. Prav za prav jih je hotel prodajati možem nezvestih žen. V Vaziristanu se možje najprej razjeze, nato kaznujejo svoje nezveste Žene ln jih zapode od hiše, pozneje se pa zopet pobotajo z njimi. Seveda če Ima žena odrezan nos, je treba spraviti njen obraz zopet v red. In tako dela iznajdljivi trgovec v Bannu dobre kupčije. Iz Evrope naroča umetne nosove v krasni bronasti barvi, da odgovarjajo polti vaziristanskih žen in ti umetni nosovi gTedo kaj dobro v denar. Maharadža v samostanu Nedavno je izginil eden izmed najbogatejših Indijskih vladarjev, maharadža iz Hat\ve. čigar letni prejemki se cenijo na 200 000 funtov šterllngov. Maharadža je Izginil na poti k svoji materi. Na zadnji postaji pred ciljem svoje poti je naročil svojemu spremstvu, naj se vrne in mu strogo prepovedal iskati ga. Prvotno so mislili, da se je maharadža namenil na božjo pot in nikogar ni Skrbelo, kam je izginil. Ko se pa več tednov ni vrnil, je bila razpisana nagrada 8000 funtov šterllngov tistemu, ki bi ga našel. Oglasil se je neki romar, češ da je videl maharadžo v enem izmed benareških samostanov. Maharana se je napotila tja z dvema otrokoma ln res jI je prišel tam naproti njen mož, opasan samo s spokorniškim pasom. Vse ženino pregovarjanje ni nič pomagalo. Mahamdža, ki se je zatekel pred svetom v samo«*tansko tišino, je Izjavil, da hoče ostati do smrti v samostanu ln delati pokoro za grehe, ki jib jo pto-rTl kot vladar Hatwe. NA ULICI Gospa hiti za gospodom: Cujte, vaš pes me je ugriznil v nogo. Gospod: Ta pes, hvala bogu, ni moj. — Saj teče za vami — Tudi vi ste tekli za menoj, pa nista moja. SEVEDA ■— S tvojTim daljnogledom ne vidim dobro. — Moraš ga prilagoditi svojim očem. Xajbri imaš drugačne oči, — Seveda, moje oči so modre. UČINKOVITO SREDSTVO Dva prijatelja se srečata po dolgem času. — Kje si pa bil? In kakšno bulo imaš na glavi? — vpraša prvi. — To je slepič. — Slepič? In od tega imaš bulo na glavi? — Da. Ko jim je pošel kloroform, so vzeli kladivo. Inssrirajte v »Slov. Narodu«! NARODNA ISKARNA LJUBLJANA ovrSdje vss vests aarow PRRP&O&TR LN NAJF1NRJŠB LJUBLJANSKI VELESEJEM »LJUBLJANA V JESENI« od Z. do 11« septembra Veliko nagradno žrebanje brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva DARILA (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano): Motorno kolo »Arđle« (Praprotnik, Domžale), motorno kolo DKW »RP Luius« (Klemenčič, Ljubljana), radio aparat iKorting« (Birke, Ljubljana), šivalni stroj »Pfaff« (Vok, Ljubljana), 16 damskih in moških koles (dobavile tvrdke: Banjai, Batjel, Rebolj, Splošna trgovska družba. Vok, vsi iz Ljubljane), Jedilni pribor (Stupica, Ljubljana), 10 zapeatnlh ur (Suttner, Ljubljana). Darila so razstavljena v novi palači banke „Slavlje" Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in ga vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan obiska poljuben med 2. in 11. sept_ 1939 Komisijsko žrebanje bo 11. septembra ob 5. uri popoldne na velesejma rA P MELNIKOV. 40 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN DRUGI DEL RAZKRINKANA XVI. — Jut.: Ivan Grigorijevič, vam ?e povem morilčevo ime. S temi besedami je pozdravil Rvbakov Murzajeva. — Moram pa o tem še odkrito spregovoriti s Praskovjo Vasiljevno. — S katero Pr.askovno Vasiljevno? — S tisto, ki je na trgu pripovedovala, kako je nekoga ugriznil pes. — In kdo, mislite, da je morilec? Berlogin? — Temu dajmo mir, da bo lahko nemoteno delal. Brez njega bi ostal Oleg Kieilovič kakor brez roke. — In vendar je samokres, ki ga je vrgel v grmovje za vilo, po ugotovitvah LetnJakova nedvomno orožje zločinca. — Česar ne vem, ne vem, lahko pa rečem, da je Berlogin storil ta zločin približno tako kakor midva skupaj. — Kdo je torej morilec? Jarigin? — Tudi tega pustiva pri miru, da bo lahko nemoteno krokal. Tega ne zadene na zločinu niti najmanjša krivda. — Zakaj je pa kupoval v mestu strup? — Vse to mi je pojasnil detektiv, ki ga je iskal. To je bil strihnin za lisice. Detektiv je bil v Gorkih, kjer se je prepričal o tem. Izkazalo se je, da je Jarigin tisto steklenico, ki je bila dvignila toliko prahu, ko se je izgubila, našel, potem je pa nastavil na polju železne pasti in nasul strupa v luknje poljskih miši. Toda to drugo pot v Gorke bi bil malone plačal s svojo glavo. — Kaj se mu je pripetilo? — To je zakrivila tista Jariginova vihravost. 2e več let poseda pijan pred pečjo in strelja s samokresom za svoj hrbet. Toda to pot mu je šinila v glavo misel, da bi ustrelil v stran, in sicer v trenutku, ko je vstopil detektiv v sobo skozi stranska vrata. Krogla ga je zadela v glavo, toda k sreči ga je samo oplazila. Zdaj hodi z obvezano glavo. — Torej s strupom je nastal nesporazum. Toda kako mi hočete pojasniti drugi tehtnejši dokaz — najdbo rokavice in kneževih orhidej pod Jari-ginovimi okni? — Orhideje sploh niso bile najdene tam. — Dovolite, Peter Petrovič, kako mi morete trditi v obraz take neumnosti? — se je razjezil Murzajev. — Saj niste vi niti kdo drugi, temveč jaz sam sem jih našel tam in eno rožo sem celo lastnoročno pobral. — Motite se, Ivan Grigorjevič. Našli ste jih, toda pod okni druge hiše, — je ugovarjal Rybakov mirno. — To, kar pravite, je neumnost, Peter Petrovič. — se je razljutil Murzajev. — Kako bi se mogel zmotiti, ko je pa v Uspenski ulici samo ena hiša rdečkaste barve. — Saj prav v tem tiči vaša zmota. To je kakor z ljudmi — spredaj se zde dostojni, če jih pa pogledaš od zadaj, bi jih ne spoznal. Tako ie tudi s hišami. Prehodil sem ne samo vso Uspensko ulico, temveč tudi vse vrtove in sosedna dvorišča. Našel sem tam hišo, ki se mi je zdela spredaj povsem čedna, celo razkošna, ko sem jo pa pogledal od zadaj, se mi je zdelo, da je bila nekoč na hitro roko prepleskana z žolto barvo. Ali niste opazili tam na vogahu hiše visoke jelke z odlomljenim vršičkom? — Da, da, — je pritrdil Murzajev. — V Jarigin ovo sobo tokrat nisem mogel — bila je že oddana neki bolni starki v najem. — Jaz sem si jo pa ogledal Na dan mojega prihoda so starko odpeljali v bolnico. — Po vašem mneniu je torej morilec Rožnov? — On je samo sokrivec in v te^ zadevi je igral važno vlogo. Toda njegove roke niso obrizgane s krvjo, temveč s črnilom. — Kako to? — Tu sta dve listini, najdeni v stanovanju Rož-nova. Iz njih boste spoznaii vse, — je dejal Rvbakov in mu izročil zmečkani listek, ki ga je bil našel pod mizo v stanovanju Rožnova ter pismo, najdeno v njegovem suknjiču. — Zdi se mi, da sem to pisavo nekje že videl, — je dejal Murzajev, ko je prečital pismo. — Saj to je baš tisto, da ste jo videli, — se je zasmejal Rvbakov. — Ne mučite me, Peter Petrovič, povejte mi, kdo je morilec? — Bojim se, da mi ne boste verjeli, ko vam povem njegovo ime. — Ne bojte se in povejte mi ga! — Celo med štirimi očmi ga vam samo zašepe-čem, — je dejal Rvbakov in se sklonil k njegovemu ušesu. Ko je Murzajev zaslišal ime, se je tako od srca zakrohotal, da se njegov krohot dolgo ni polegel. — Ha-hahaha ... Vi bi me res izmučili. Dali ste se pretentati tistemu, Peter Petrovič, ki bi rad zvalil ta sum na skrbno kokljo Tatjano Panfilovno Pavdinovo, ko je podpisal z njenim imenom ponarejeno pismo. — Smejte se, Ivan Grigorjevič, če vam je toliko do smeha. Moja dolžnost je bila, povedati vam to, vi pa storite, kar se vam zdi potrebno. — Dragi Peter Petrovič, ne bodite užaljeni, toda vaše sumničenje ie res malo preneumno. Kako bi mogel ravnati po njem? Saj bi se oba v mestu osmešila. In novine bi naju karikirale Tisti, ki ste jo osumili, lahko skoraj pol mesta dokaže alibi. Oprostite mi, toda to je res neumnost. — Če mislite tako, pa naj bo, — je odgovoril Rvbakov. Moram vas pa opozoriti, da ste me sami napotili na to misel. — Kako? Kdaj pa? — Drugega dne zvečer po odkritju umora, ko ste prišli k meni v zadevi najinega skupnega odhoda. Potožili ste mi. da se ne morete odkrižati vonja parfuma in da vam roje po glavi neumne misli. Pri tem ste pa izgovorili ime tiste, ki jo smatram zdaj za zločinko. Takrat mi je šinila v glavo misel — morda je to res neumnost, toda zakaj bi ne mogel iskati morilca tudi v tej smeri. Urafjf* Josip Zuponfid U lo »Narodno tiskarno* Fran Jaran V Za upravo in dol Csta Oton Christof // Vsi v Ljubljani