THE VOICE OF SLOVENIA Sydney-Australia SLOVENIJE Leto 6 / ŠL126 - 31.7.1998 - $ 2.00 informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world Irma Gol iz Newcastla - dobitnica priznanja za najboljšo kozmetično šolo v Avstraliji Neivcastl - Zakaj se nam je ob obisku Nevvcastla zdelo tako zelo pomembno, da spregovorimo nekaj besed z lastnico tamkajšnje kozmetične šole? Ker je Irma Gol Slovenka in ker je priznana kot ena največjih strokovnjakinj avstralske kozmetike. Njena šola je ena vodilnih v Avstraliji in je mednarodno priznana. V njej uporabljajo izdelke velikih kozmetičnih imen kot .so znani francoski Guerlain, pa Thalgo, Ella Bache in drugi. Več o Irmi Gol in njeni šoli na str. 12 in 13 Advanced School of Beauty Therapy- lastnica Irma Gol Klub Triglav gostitelj otroške TV serije Johnson&Friends Denar namenjen Šolskemu odboru Brežnikova druga in tretja generacija s prijateljico Mihelco Šušteršič Sydney, nedelja, 18. julija - V Klubu Triglav so junaki avstralske najpopularnejše otroške TV serije Johnosn&Friends predvajali kar dve predstavi. Namen vodstva Kluba Triglav je bil, da bi zbrali denar za pomoč Šolskemu odboru NSW. Čepravje v nedeljo deževalo in čepravje v tistem času razsajala gripa, bi se v Klubu Triglav lahko zbralo več odraslih in otrok. Tu so bili: pink Elephant. Mc-Duff, A'ifred, Diesel... junaki avstralske TV serije, ki navdušuje staro in mlado v šestdesetih državah po svetu, vključno z Veliko Britanijo, ZDA in Japonsko. Tudi malčki, ki so prišli v Klub Triglav so se ob predstavi do srca nasmejali in tako tudi njihovi starši, stari starši in celo prababice Na sliki desno - mala Luisa, njena babica in desno njena prababica Eleonora White Nova pesniška zbirka Ivana Legiše Adelaide- V nedeljo, 23. avgusta bo v Adelaidi slovesnost ob 15-letnici odkar je bila zgrajena tamkajšnja slovenska cerkev, posvečena sveti Družini. Med kulturnim programom, na katerem bosta navzoča tudi koprski škof Metod Pirih in provincijal p. Stane Zore iz Slovenije, bo adelaidski slovenski pesnik Ivan Legiša predstavil svoio novo pesniško zbirko V zorenju duše. Ob prvi obletnici smrti patra Valentina Bazilija Melbourne-26. julijaje minilo leto dni odkar je v Melbournu umrl dolgoletni dušni pastir in urednik verskega in kulturnega mesečnika Misli, pater Valentin Bazilij. Pater Bazilij je bil zaslovensko skupnost v Avstraliji pa tudi za rodno Slovenijo dokaj močna in kontroverzna osebnost. Njegova izguba se pozna - tako ali drugače. Predvsem je čutiti, da smo Slovenci v Avstraliji izgubili človeka in duhovnika, voditelja trdnega značaja in da nič ni več kot je bilo - tako ali drugače. TELECOMMUNICATIONS SLOVENIJA 78c Minuta Telefonirajte! Več na str. 2 in 16 V tej številki še: Iz dnevnika urednice: Nam ET - Sloveniji Telekom Str. 2 Se bo ponovila Papua Nova Gvineja v NSW? Bo nekoč tudi Sydney žrtev morskega vala tsunami? str. 2 Slovenija, moja dežela str.3 Novice str.4 in 5 Kultur a-Slovenij a str. 6 Nove knjige str. 7 Zapisali so še v... V svetu računalništva str. 8 Po svetu str. 9 Dr. Edi Gobec: Slovenski doprinos svetu Marjan Marinšek o sebi in svojem delu str. 10 Jožica Gerden Odmevi iz Slovenije str. 11 Znani in neznani obrazi: Irma Gol iz Newcastla str. 12 in 13 NEWS Denationalization in Slovenia str. 14 Pišejo nam str. 15 Kako pa kaj vaše zdravje? Morda niste vedeli... Novice pred izidom str. 16 Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice Nam ET - tretja najmočnejša telekomunikacijska družba v Avstraliji - Sloveniji Telekom 78 centov na minuto! novica, da nudi telekomunikacijska družba EZI TELECOMMUNICATION (ET) tako zelo ugodno ceno za telefonske klice v Slovenijo je naravnost "preplavila" ne samo našo 125. številko temveč tudi vse naše in vaše račune. Moramo poudariti, daje ET za Telstro in Optusom tretja najmočnejša telekomunikacijska družba v Avstraliji in zato so različni dvomi in strah odveč. Ljudje tehtajo, sprašujejo: kaj pače... Berejo "small print" in ga ne razumejo pravilno; res pa je, da seje tudi ta družba, tako kot vsaka druga, zavarovala s "pravnim jezikom", ki pa nas ne more popolnoma nič oškodovati, saj nam ni potrebno dati nobenega depozita ali kakršnokoli jamstvo. Naš telefon in telefon v pisarni ET kljub vsemu zvoni... in ljudje se vseeno priključujejo... Potrebno je samo izpolniti naš formular in ga poslati na ustrezen naslov, torej "se preklopiti" in če nič drugega, pogovor s Slo-venijo(in z nekaterimi drugimi državami po svetu) bo zabeležil manjšo številko na telefonskem računu. Moramo povedati še to, da so nas potem, ko smo se mi priključili na ET, poklicali in nam v času čakalne dobe svetovali pred številko 0011 obrniti še njihovo kodo 1456, po nekaj dnevih pa nam to ni bilo več potrebno. In zdaj smo na zvezi s Slovenijo za 78 centov na minuto, 24 ur na dan! ET nam nudi razen poceni klicev v Slovenijo in nekatere druge države še reklamo v naš Glas Slovenije, pa tudi pomoč za Posočje Pri EZI TELECOMMUNICATION (ET) nam torej trenutno nudijo ugodne pogoje za telefonske stike s Slovenijo, obenem pa so našemu uredništvu obljubili, da bodo darovali za vsakega novega naročnika, ki izpolni naš formular, $ 5.00 za prizadete v Posočju. V Sloveniji je monopol nad telekomunikacijami še vedno v rokah Telekoma Za svet v 20. in 21. stoletju bo pomembno, da bo telekomunikacijska infrastruktura kakovostna in predvsem poceni. Zato se na tržišču pojavlja vse več družb, ki med seboj tekmujejo. Hvala Bogu ta možnost je nam, v Avstraliji živečim, dana z nešteto manjšimi in večjimi telekomunikacijskimi družbami. Nasprotno pa ima v Sloveniji monopol še vedno tamkajšnji Telekom, vse poteka po njegovem diktatu - to pa je nasprotno od zahtev Evropske skupnosti. Pred dnevi smo brali v sobotni prilogi Dela, da konzultantsko podjetje Cullen International SA, ki v okvirju projekta PHARE ocenjuje zakonodaje držav, ki se potegujejo za polnopravno članstvo v Evropsko unijo, ugotavlja, da so v Sloveniji nekatere določbe zakona o telekomunikacijah (državni zbor gaje sprejel 28. maja 1997) in uredbe o Telekom Slovenija Cene telefonskih klicev iz Slovenije v Avstralijo Minuta pogovora višja tarifa: 171.39 SIT; z davkom 205.67 SIT Minuta pogovora nižja tarifa: 137.12 SIT; z davkom 164.54 SIT RADIOTON SBS RADIA ZA POSOČJE Slovenska oddaja na SBS Radiu organizira s podporo slovenskih organizacij človekoljubno pomoč - zbiranje finančne pomoči za žrtve potresa v Posočju. Nedelja, 9. avgusta od 8.00 -9.00 Davka prosti prispevki na COMMONWEALTH BANK Earthquake Slovenia St. računa: 2202-1025-3270 Tudi Glas Slovenije se pridružuje tej akciji in bo vse prispele prispevke za Posočje nakazal na isti račun storitvah, v nasprotju z načeli Evropske komisije - torej Slovenija krši obveznosti, ki jih je sprejela s podpisom "evropskega sporazuma". Glavne napake slovenskega zakona so sledeče: - zakon daje Telekomu možnost, da z neupravičenimi cenami za posredovanje zvez onemogoči konkurenco; za izgradnjo novih internet omrežij je potrebno vnaprejšnje dovoljenje Uprave RS za telekomunikacije; obstajajo načrti, dase zagotavljanje teh omrežij dovoli le Telekomu Slovenije; duši uporabo inovativnih, novih tehnologij. Če se ustavimo pred obširnim člankom dr. Tomaža Kalina v sobotnem Delu, lahko preberemo še besede, ki bodejo v oči: slovenski Telekom počne, kakor se mu zljubi! Slovenija pa raje ščiti njegov monopol in kot že rečeno s tem krši pridružitveni sporazum v EU - v škodo razvoja lastnega gospodarstva. Seveda ni naš namen primerjati slovenski Telekom z (zaenkrat še) avstralsko državno firmo Telstra, saj tudi ta ni čisto "brez greha" in tudi njeni dobički (na račun potrošnikov) niso mali. Kako pa kaj gre internetovcem v Sloveniji? Dr. Tomaž Kalin v sobotni prilogi govori o še eni zanimivosti. V EU morajo vsi operaterji telekomunikacij z več kot 25-odstotnim nacionalnim deležem v celoti izstopiti iz kabelskih TV in distribucijskih omrežij. Pod okriljem zakona o telekomunikacijah seje Telekom Slovenija lotil za pojme EU nezaslišane akcije: kabelske TV sisteme je začel uporabljati za distribucijo svojega interneta, ki ga trži pod blagovno znamko SIOL. To je že dejstvo v dveh krajih na Gorenjskem, tečejo pa pogajanja še z drugimi kabelskimi operaterj i. Ti so prisiljeni sprejeti takšno rešitev, če hočejo svojim strankam nuditi storitve interneta, saj se zaradi Telekomovega monopola ne morejo na svojo roko povezati v svetovno omrežje.Vsi slovenski kabelski operaterji, s katerimi je bil pisec članka v stiku so ogorčeni, vendar se bojijo javno spregovoriti, saj se zavedajo usodne moči zakona (in Telekoma!). Pri tem pa slovenska država v Bruslju izjavlja, da so kabelska omrežja in internet v Sloveniji liberalizirani.Tako torej piše dr. Tomaž Kalin v Delu. Namesto urednice za vas napisal Florjan - Nova Gvineja v Novem Južnem Wales u? Bo nekoč tudi Sydney žrtev morskega vala tsunami? Desetmetrski popotresni val tsunami, kije pred dnevi žalil severozahodno obalo Papue Nove Gvineje, je terjal nekaj tisoč žrtev, opustošil sedem obalnih vasi blizu Aitapeja v Zahodnem porečju veletoka Sepik 800 kilometrov severno od prestolnice Port Moresby. The Sydney Telegraph se v nedeljski številki, 26. julija, sprašuje kaj bi se zgodilo, če bi tsunami prizadel sydneysko obalo, kar ni nemogoče, saj seje to že zgodilo pred približno 600 leti vzdolž 400 kilometrske obalne črte. Tsunami je takrat prizadel tudi kraje severno od Wollongonga okoli Bullija, kjer je prišlo do erozije zemlje v dolžini 20 kilometrov in v širini 10 kilometrov. Možnost da se to ponovno zgodi v naslednjih 100-tih letih je 15 odstotna.Val bi lahko zajel severno obalo Sydneya in se pomikal vse do Cronulle. Žalil bi Bondi in druge obalne predel mesta in uničil na tisoče hiš in poslopij milijonskih vrednosti, terjal bi pa tudi na stotine tisoč človeških življenj. Bolnice bi bile polne ranjenih, na pomoč bi morala priskočiti tudi vojska.. Če bi 10 metrov visoki val vdrl skozi Sydney Harbour bi povzročil valovanje "naprej in nazaj" zapolnili 24 ur. Uničil bi seveda vse ladje in barke, dosegel bi pa tudi vse kar se nahaja v višini do štirih metrov nadmorske višine. Profesor Ted Bryant \zwo\\-ongongške univerze je dejal, da bi sydneyska Operna hiša katastrofo sicer vzdržala, vendar takrat ne bi rad bil v njeni bližini. Tsunami preti tudi Čileju in Havajem in tam so že poskrbeli za opozorilne in varnostne ukrepe. Profesor Bryant pravi, da ni razloga zakaj ne bi kaj ukrenili tudi v Avstraliji, saj bi ta naravna katastrofa povzročila še celo vrsto takšnih in drugačnih težav: prizadela bi posameznike, po mnenju profesorja bolj čustveno, saj bi izgubili vse svoje imetje, težko bi si opomogla industrija in tudi komunikacijske mreže, vključno z računalniškimi, bi bilo težko znova vzpostaviti. Upati je, da bo ostalo vse samo pri predpostavkah in nas tsunami ne bo "dohitel", saj nas te dni že dovolj pesti oporečna pitna voda (polna parazitov in bakterij) -- S.G. m-sj0-0)37@diu3a0 :¡mu<3 riLlim (ZO) :xr>3 til i l686 (ZO) :uofipt oipuisnyalsn OS le v>h¡ sujvh hfxog'o'd :ao¡sou mi siqojvu o.y i ¡ni 3p1ñ3a OIS S VID ¡yj OO 'OI S Htmopop oftjbjSojofWoiuao qc opasaq ofiipa/sou w.yw.w :qq q¡ £pasaq op isn/So ijv¡\¡ - i/wjan <1 aosdjzo yniaj - joSzadu qq qq§ $po:ifjo2uod^ - OO'OOI S H* s.wzip ?ys.iouioyajd a duiuoojdu mu?] 6í¡sjd¡3¡ 'q()0£ s ' ouiajjoa 'OO'OSS nía upo.mu nti/aj - (síu/sao/s sojq) ma uapdiwu díjupay d\ uafjoAop (ijofiadj 111 i/isidosDp Q a 'ifotoppo i/iysíipoj i/iysudAo/s nu) ao¡ap ipuzawDSod ¡¡o 3/0/30 oqouoan ¡¡o smuo¿ - suozjpud 331 aojó 3sf\ - (wdjis uiap 1/o possq ou£ op osaÍdu) a.yAddsud < r— 3Íoas dz ofbfuoAoSpo irnos ífjojAy - DAjsiupajn ofuauiu oupa\ oíníjAnispaud au uiafu a dii3zd.iii ofusuyy - jadnds¡\\au ajqojifojd-uou si diusao/s fo 33104 si/^-sidosnp H ^ ussouoyptqopau sísftuaAOjs sd/q - ¡az.taj,\> uofa,/§ 'oiaoidj udsiiq yiuza.ig pa./fj y puoSsjg Dyuois SJapunof-if/aiiAOiiDisp - £(,(> ¡ ui paifS-i/qo/sa-uaf/AOunisf] / ¡y) jasny uofjofj U01I03 7VDINHD31 -XINdSdn INDINH31 - P'JoSsjf) nVw)S U01IÜ3 - YDlNCISUfl VÑUOAODdO NI VMAV1D == ¿sup¿s af'iowis sdiq xsu - j?sny nvüou xisizoiyz-vihsnand oupasaiu iD.qnAp i>fni/zi vin3a01s jo 3di0a 3111- 3tiñ3ao7s sv1d l "3Sll( 3>|SBJ>] 3.1BJS Aojojsojd qiu[BAiq ui qiuAopp SAijps-iodzBJ jsuiud pjsfsznui 'BSiqbuiuoi BJIU3UIBUZ 3Í(fepodS B>JI|S) J3J3cl "AS ¡SEA "Il-iPcJ "A§ 'ureOAI3>JJ>I 'juoqBjso^ 'llipBJ IJOJd '0A3[ BU OUI3f|3dBZ 3S 'BÍJOOIud B§3>JSU3A0|S |3p BU pS[§ZBJ cb| ipnjsfjsfjj 'efpoqod nqjA bu oisIjssbu unusíuSsjodzEJ 'oisIjbuis psjj i.qsj !>|su3A0|s fosA a oSrup Biuojizo n>j¡z3f IU35JSU3AO|s a ojos o^sprif] OAjd ¡jjdpo npsqn^j a os 3951 Bjsq nijsjojs ' \ \ a sz jbjsbu iq íbu i}sb|qo 3u3a>|.i33 j3ju33 -npqn-» a Bquq nqjA bu ss oiuiABjsn 'bajsb^ z¡ zauef |B>jqsBu 06v1 3ím!ípi 's3¡d j^sbajjjjaj 3>1s3jj os 3ubuz Í3fjU3A0|S ao^UISLUOds qiUBUZ f|OqfBU OUpOJBUpSUl U3p3 '331 fOJ^ 3]3as 0fla>|.i33 0JIU3UIBUZ z 3f|a01sbjh b3isba 3ÍrO[E3jjd sba 3ubzi>] ¡uqop a '!íe» !tll!u?íl° u! i^bfuaopbs ' ipbjoouja z 3UBpqO 'isba 3>iSBJ>i su^ijíp! ojbajjojs 3s j3f>] '3j1s[ 3>(su3a0|s nj3AS UI3JBUA30IJ§ od fejdBU OJBU III 3UBZj>} lUI]Op od 313f|3dod 3S UI 3JS33 3U/\B|o Z 3J3ÍIABZ 13Zng nd33p0 ud n|B^ IU3UJ3 BU Bp '3fn]3AS lflU3A01S ISBN. A JB>J3JOIg J3J3d OIBA '||BqO ¡>JSII3A0|S IJOJd B|Bf|3dod jod fep>} Oq SBA 3 J ~/vriN3AO~is vsv^j/isva axsvisf N66I 'L '/f 'BjldOlSBU fsqssod BUidn>(s b>jbsa sfjsf^ 'B>JJBd Bo3>|SUn|3q Bo3lI3l|ipi op npOA3jds A ¡JS0US3A0|S iupnf|>|BZ qo i|3d ui qBS3|d os (Bdn>lS ÍBfqBJOJ UI 3flU3A0|S zi incluís ]3Asp B]353|op 'n[BAIJS3J OI3J BU ofsfnjsp -OS 0>jqB| Bp JSB3 3Í sojsq ■ISBA op ¡SBA po 3fn>l!|ZBJ 3S ¡>| UI 3US0U -od ("sqssod ss os ojsib>| bu 'o>]UBuiin>] o>)Sjniu>]3.id OU|BUOI3ipBJJ Bd sfuipods -Oo '(-pji i|333d qiuqssod a Bqru>] 3>|3d 'so>i Bfussiuq '33IU3|OqBfBriIBS3jd '3A3B|IU) ¡uqo iii^spnfi ZB>jud sjjABJdud OS ISBA 3>jSI|0>JQ 'IÍIU3A0[§ a qisfoussdsnlBU sus 'sjo|>i[oj 3>|SUIJ|3q S3IUJ3|"09 nfllSlUBlIZ A OISSApSjd [B>|SJOd 3f ¡>j '[BAUS3J IOIO|>||qj IUpOJBUpSOI "83 U3§3clsn oupsjzj [B3uo>i BÍ!lnf'96 3Í3S qc3i|n qi^sui} -pq od iuopoA3jds oiiussa -o|s s - /xvjo'i3Q/ iDNinng •3ÍU3|3/v ^lUlOdBfvi UBAJ BJJU33 b§3iuii)|n">] nj|a>(o a sfnpp fsznjAj '(3 suidn^s supBioiB 3>jsoi3u 3Íi3Bin]idB>| nsidpod 3f BU333ASOd) I3I3S[0d0J_ a UI (sflZIAjp 3>JSUBZiyEd -\7\ uisfoq 3fBUS33AS0d) U0§ ¡>]SBJO BU ¡SUBpUBdsp ¡Asfsznill J3} (3JI"U>|31!l|JE 3>J531U>| J3Siq UI IflU3AO|5 A OOIUUIip 0>lsd|b OlIsfuBJqO OSfsUZnffBU) qBÍlipOABZ a 03IUlUip oao>(!u3ab^ ipilj UBp3|oo 3001 3flS >|JiqZ qi^SfozniO qiU|bjs o3|0J •nfssjjspod bu qi.ioisojd qiAOii a p3|So bu 3Íi>i 'oio>jojEq ui o^iubuioj psui BUIjOp B>|S3|B5 BABJSZBJ ipnj BJIZnjpud SOJ3| sfss LUB>jJiqZ IU3X "3Ul!JS0o SJB1S u; UIOoB|q 0IIUBS30IZ SUjAOgjJ 3.IBJS I f|3>|njjsu0>|3j J3J BÍJBS33 B|UI3 BflJ3|Bo 'SlUBf3>|SIlIAOoOOI3.ld B]3>|BOI 'BÍJ3|0)S 'XX BAJSJB^I[S B§3>(SU3A0|s Bf|j3|B§ 'b^JSJ Bjszfoq Bfl.i3|BB 'qB|B>!S A Bfunf 'AS 3A>JJ33 zi IJSOUJSUin 3U30JBq B>l-Iiqz 'BJIOJ B>|S!1UBJJ ¡JS0UJ3OI11 S>JS¡.IJB B>jj;qz 'BJUOpOJSBUI AO>[UB)SO Bijjiqz 'BAJSIUAOoOlllSjd bo3>|SU3A0|sb>|.nqz :>(.iiqz qi>jsfi.i3|Bo ui qi^sfoznoi qiu|b]s iss3p nfezniu a sí S3UBP III 3fu3|3/\ foznjAl 3JOJSOjd3fOAS¿C6I B}3| po 3Z BUII npBJ§ /\ "IU3>]s -u3a0|s bu qABjs qi^sfBjS qiSd3|fBU BUS 0U]3fj3A 3Í UI USfjAOliqO BOIOU -[odod sf S3UBQ ¡sfsj -BJS 3S 0U)3ÍJ3A sfpBjg B '0¿6l 0(BfU3lU0 3IAjd U|A I>jSlIIAOpO§Z OÍ !>| 'BqABJS B^SÍBJo bu3oSoui sfnpodsoS Bf}3|01S 3Z UI3fu-3|3/\ pB,\i - /oiTiq/ :-irN:ri3/\ •SÍUISAV UI 3>]SlU3ZOZIf4'3r!UB}Ug 3>1!|3A '3>]SJBZpBJA¡ 'afüBlI 'sfpUBJj '3>|S3A.I0fq !>)!U3qSB|o l|IAB}Sp3.ld opoq 3S (iA>|J33 I5JSUBJSOUIBS !>|S!ASrUBJSO>) A UI SSU^JOJAJ npBJw BU Bjsoq BAp) qiJJ33U0^1 qilSÍBUS Bfq '3qSB|o 3JBJS AS 3 ¡ B fjB A J SIIO d qi>|SdO-IA3 33SJ5US J3dS BJSnoAE • [ po oq '¡AjJOUJ z UB>i!|SOd 'lflU3AO|5 A JOJSO.ld I (bSAÍBU 'BUBJOAp B>(S31IA B^SIZSjg -/0'I3Q/3DlpVfl Bpzap t? foui 'B [IU3AOIS 4 ^W® "" ïï'zi'm'* Novice Pomoč prizadetim na Celjskem, Koroškem, v Zasavju in Prekmurju Maribor /Demokracija/- Hudo neurje s točo je sredi julija na Celjskem, Koroškem, v Zasavju in Prekmurju prizadelo številne domačije. Neurje seje ponekod ponovilo v ponedeljek, 27. julija. Slovenska Karitas poziva k solidarnosti z ljudmi v stiski. Sredstva bodo družinam posredovale Župnijske Karitas, ki poznajo posamezne primere. Prispevke lahko nakažete na žiro račun Škofijske Karitas Maribor, Strossmayerjeva 15; bančni račun: 51800-678-52987 Telefon: 62/222697 Nove škofije Ljubljana /Dnevnik/- Vzporedno s pripravami na cerkveno sinodo se slovenska Cerkev pripravlja tudi na ustanovitev novih škofij, morda v Murski Soboti, Celju, Ptuju, Novi Gorici ali Novem mestu. Slovenija, dobrodošla v vesolju Portorož /Slovenija Online, M ac,/- V okviru dnevov slovenske informatike, so širši slovenski javnosti predstavili začetek delovanja telefonije po Internetu. Na posebni večerni prireditvi na terasi Hotela Slovenija v Portorožu, so vzpostavili videokonferenčno po-ezavo z rusko vesoljsko postajo Mir. V prenos sta se vključila komandant posadke Talgat Amalgedijevič Musabayev in inženir Nikolaj Mihailovič Budarin. Vlogo slovenskega koordinatorja je odigral Marko Peljhan, ki se ukvarja z vizualnimi umetnostmi (op.u.: Marko Peljhan je v času bivanja v Sydneyu obiskal uredništvo Glasa Slovenije in z njim smo posneli zanimiv pogovor). Slovenija na področju Interneta in Intemetne telefonije prav nič ne zaostaja za razvitim svetom. Državni zbor o Drobničevi razrešitvi Ljubljana /Delofax/ - Ko je generalni državni tožilec Anton Drobnič v Primorskih novicah podal izjavo o 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in potem, ko je izjavil, da so bili partizani navadni kriminalci, je bila proti njemu vložena kazenska ovadba na sodišču v Mariboru in Kopru. 28. julija pa je o tem razpravljal tudi Državni zbor, potem, ko je nekaj vprašanj nanj naslovila Združena lista socialdemokratov (ZLSD). Razprava se je končala brez sklepov in stališč. Slovenija avgusta predseduje najpomembnejšemu organu OZN Na čelu varnostnega sveta Ljubljana /Dnevnik Online/ -Slovenija bo avgusta za mesec dni prevzela predsedovanje najpomembnejšemu organu Organizacije združenih narodov, varnostnemu svetu. Predsednikovanje vsak mesec prevzame druga članica, vrsti se po abecednem vrstnem redu. Predsedovanje prinaša omejene vsebinske, tehnične pa tudi politične odgovornosti. Slovenski veleposlanik v OZN Danilo Turk bo vodil zasedanje petnajstčlan-skega organa in bo po koncu vsake seje pred svetovnimi mediji tudi pojasnjeval dogajanje na njej- Slovenija je postala članica varnostnega sveta 1. januarja letos za dobo dveh let. Najbolj pereče vprašanje bo položaj na Kosovu. Princ Charles prihaja v Slovenijo Ljubljana /Dei.o/ - Britanski prestolonaslednik, \velški princ Charles bo od 2. do 10. novembra obiskal Slovenijo in Makedonijo. Seznanil se bo z obsežnimi reformami v državah in jih bo lahko tudi podprl v njihovem prizadevanju, da se ponovno vključijo v glavne evropske tokove. Namen Charlesovega obiska je poudariti podporo, ki jo Združeno kraljevstvo namenja vključevanju držav v Evropsko unijo in možnosti, da se okrepijo medsebojni odnosi. MISEL Nevarno je biti iskren, če nisi neumen. os car ivildli Slovenija uvaja davek na dodatno vrednost (DD V) Ljubljana /Primorske novice/ -DDV je sprejet kot obvezna davčna oblika v državah Evropske unije in tudi kot prevladujoča davčna oblika v državah OECD, uvedle pa so ga tudi številne države vzhodne Evrope.V taki obdavčitvi so trije bistveni razlogi: nevtralnost obdavčevanj a, učinkovitost pobiranja davka in njegova finančna učinkovitost. Vse več korupcije Ljubljana /Dnevnik/ - Korupcija postaja v Sloveniji vse bolj navzoča. Zdi se, daje vpleteno vedno več bogatih in močnih posameznikov, ki znajo za seboj skriti sledi. Za agencijo Reuters jeotemspregovorilaBarbaraBrezigar, vodja skupine tožilcev za posebne naloge. Prehod iz socializma v tržno gospodarstvojekonipciji odprl vrata, sodišča pa so zatrpana s pritožbami. Nekateri uradni viri večkrat govorijo celo o podkupovanju v policiji, nihče pa si tega ne upa razčistiti, ker se boji maščevanja. Nepovratna pomoč za Posočje Ljubljana /Delo/ - Vlada je odobrila Posočju 22, 6 milijonov tolarjev. Za potresno obnovo stanovanjskih, kmetijsko-gospodar-skih, javnih objektov bo zagotovljenih 6,5 milijarde tolarjev, od tega do konca avgusta 330 milijonov, 200 milijonov bo nepovratnih državnih sredstev, 130 milijonovpavobliki ugodnih posojil stanovanjskega sklada. Poletje v stari Ljubljani Ljubljana /Delo/ -Skoraj dvajset brezplačnih kulturnih prireditev, ki se bodo do konca avgusta vrstile na trgih in mostovih, v cerkvah in atrijih, pripravljata Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra in Mestna občina Ljubljana. Koprčani dobili nov nakupovalni center Koper /Primorske novice/ -Otvoritveno slovesnost Merkator-jevega trgovskega centra v Kopru je s svojo navzočnostjo počastil sam predsednik Slovenije Milan Kučan. Otvoritvena prireditev seje odvijala v velikem slogu, zapelje tudi mešani pevski zbor iz Portoroža. Zgorela stavba portoroške KS Portorož/Delo/- 7. julija okoli poldneva je zagorelo v stavbi krajevne skupnosti Portorož. Plameni so dodobra uničili velik, predvsem vrhnji del stare,'delno obnovljene vile. Skoraj pol ure oddaljena gasilska brigada iz Kopra je v tem primeru težko pomagala učinkovito. Zanimanje za slovenščino narašča Ljubljana /Delofak/- V Ljubljani se je na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture usposabljalo 140 slavistov iz 22 držav, hkrati pa je potekala poletna šola slovenščine za ljubitelje Slovenije in tiste, ki žele pobliže spoznati deželo na sončni strani Alp ter njen jezik. V 17. šoli po vrsti je 119 udeležencev iz29 držav, med njimi tudi precej potomcev slovenskih izseljencev. Izdali so sklepni časopis Pošopis. Telekom Slovenija je olastninjen Ljubijana /Mag/- Na Telekomu so v teh dneh končali še drugi del lastninskega preoblikovanja, ko so zaposlenim v notranjem odkupu za gotovino ponudili nekaj manj kot 333 tisoč delnic. Razprodane so bile v hipu. Udeleženci notranjega odkupa so postali nekaj manj kot devet odstotni lastniki podjetja. Nominalna vrednost osnovnega kapitala Telekoma je več kot 65 milijonov tolaijev. Kučanu poverilnica tajskega veleposlaništva MISEL Ljudje odpuščajo vse, razen iskrenosti. antun gustavmatoš Tajski veleposlanik in Milan Kučan Ljubljana /Delo/- Predsednik RS je sprejel poverilna pisma od izrednega in pooblaščenega veleposlanika Kraljevine Tajske v RS So-rajuta Prompoja. Govornika sta poudarila tradicionalno in tesno sodelovanje med državama, tajski veleposlanik paje poudaril, da ima Slovenija vse možnosti, da postane pomembna vstopna točka za tajsko gospodarstvo. Tristoletnica Robbovega vodnjaka Ljubljana / Delofak/ - Ena najlepših baročnih mojstrovin iz leta 1751 avtorja Francesa Robbe pred ljubljanskim rotovžem tudi na tristoletnico ne bo dočakala varne muzejske strehe. Izdelane pa bodo vendarle kopije vodnjaka in to do konca tega poletja. '"'luJ 998* Novice Hrvaški ribiči v Piranskem zalivu spet postavili boje Piran /Primorske novice/- Hrvaški ribiči so sredi julija spet postavili marikultumo polje. Poskušali so že februarja, pa so se zaradi protestov iz Slovenije in po nasvetu hrvaških oblasti umaknili. Očitno so čakali na primernejši trenutek. Na slovenski strani je ta dogodek izzval val ogorčenja. Na zgornjem Vipavskem odkrivajo narodne noše Ajdovščina /Primorske novice/ -V Društvu kmečkih žena zgornje Vipavske, ki deluje že čez 20 let, so članice začele zbirati informacije o oblačilni kulturi prednikov. Da bi dobile res prave podatke o nekdanji noši, se je treba temeljito pogovoriti z domačini, zato društvo prosi, da se j im oglasijo vsi, ki bi karkoli vedeli o oblačilni kulturi tega kraja ali pa imajo primerke starih oblačil. Slovenski vozniki avtomobilov imajo težave v Italiji Ljubljana /Delo/- V Sloveniji so predpisali obvezno uporabo luči tudi podnevi. Nasprotno temu je v Italij i kaznivo imeti podnevi na avtomobilu, v času vožnje, prižgane luči. Na Hrvaškem so luči obvezne kot v Sloveniji, v Avstriji pa priporočajo uporabo zasenčenih luči, obvezne pa so v megli ali slabši vidljivosti. Največja veselica, pardon, festival v Sloveniji Laško /Mag/- Turistično društvo v Laškem je letos pripravilo že 43. festival "Piva in cvetja" zapored. Pet dni veseljačenja, križanega z različnimi razstavami in prireditvami v etnološkem duhu minulih običajev, vsako leto privabi v Laško več sto tisoč ljudi, gostinci pa stočijo na tisoče vrčkov piva. Izbirali so tudi miss Štajerske, naslov je pripadel 21 -letni Tadeji Perpar iz Hrastnika. Sašo Hribarje pripeljal svoj "fun bali šov", pelaje Simona Weis... za vsemi pa je ostalo na tleh na tisoče škripajočih plastičnih kozarcev, razcefranih v podolgovate plastične špagete. Kranjsk o gorska razstava kozolcev Kranjska Gora /Večer/- Razstava v avli občine Kranjska Gora, ni bila le prikaz najlepših kozolcev na Slovenskem, temveč je bila tudi del prizadevanja občine, da ohrani podrobnosti ljudske arhitekture. Občina je že leta 1995 v zgornji Savski dolini obnovila ali na novo postavila 54 kozolcev, zdaj pa so sprejeli odlok o vzdrževanju in zaščiti kozolcev, ki bo obvezoval lastnike, dajih bodo redno vzdrževali. Martin Strel ultramaratonski plavalec z Malte na Sicilijo Debeli rtič /Primorske novice/-Slovenski ultramaratonski plavalec Martin Strel z Dolenjske sije te dni nabiral moči na Debelem rtiču. Konec julija bo pristal na Malti in pričel svoje letošnje neprekinjeno stokilometrsko plavanje z Malte na Sicilijo. Kaj pa morski psi? Martin odgovarja, da še ni slišal, da bi morski pes pojedel kakšnega Slovenca, in zakaj bi moral biti prvi prav"Dolejnc"? Bo Paradiso "motel ljubezni" na Škofijah? Škofije /Primorske novice/ -Prostor sredi Škofij je bil še pred letom zapuščen, pred kratkim pa so gradbeniki končali z gradnjo novega poslopja, na katerem zdaj visi tabla z imenom Paradiso. To je prebivalce vznemirilo, pa tudi nočno dogajanje okoli motela, in se zato sprašujejo ali se j im po aferi z rdečo hišo obeta nov poskus "ljubezni" v njihovem mestu? Plaz Berebice odrezal Trentarje Trenta /Delofax/- Zaradi kamnitega plazu, ki seje na regionalno cesto Bovec-Trenta pri domačiji Hosneijevih usul 28. julija zjutraj, je bilo 120 prebivalcev Trente in več kot 1000 turistov odrezanih od bovškega zaledja. Na cesto je zgmiela najprej kot hiša velika skala, za seboj pa potegnila kakih 1000 kubikov skalovja in grušča. Poljčančani se čutijo opeharjene Poljčane /Delofax/- Pričakovati je bilo, da bo Državni zbor ob ustanovitvi množice novih občin, prižgal zeleno luč za občino Poljčane, to se ni zgodilo in tako ostaja skoraj 3400 prebivalcev krajevne skupnosti pod Bočem v občini Slovenska Bistrica. Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (29.julija 1998) Država (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) 101,8526 Avstrija (100 ATS) 1339,2216 Francija (100 FRF) 2810.4527 Hrvaška (100 HRK) 2589.7397 Italija (100 ITL) 9,5507 Japonska (100 JPY) 117,5741 Kanada (1CAD) 111,4683 Nemčija (100 DEM) 9422.5120 Švica (100 CHF) 11237/7589 V. Britanija (1 GBP) 274,9395 ZDA (1 USD) 167.0611 Ponovno Katarina Srebotnik - se je še spominjate? V prejšnji številki našega časopisa smo objavili veselo vest, daje teniška mladinska igralka Katarina Srebotnik (še vedno prva na svetovni mladinski lestvici) dobila mladinski Wimbledon. Naj vam osvežimo spomin: januarja letos so Katarini in očetu Jožetu omogočili pot do Avstralije Glas Slovenije, Malaysia Airline in VTV Velenje; Glas Slovenije s sponzorji paše pot iz Melbourna do Sydneya in delno enomesečno bivanje v Avstraliji. Tako je lahko nastopila na dveh tumiijih v Mebournu. Na enem je bila zmagovalka, na Australian Openu pa ni imela sreče. Sydney, januarja 1998, v Slovenskem društvu Sydney -Katarina deli avtograme Katarina Srebotnik seje tudi na evropskem prvenstvu v Švici pred dneviodrezala odlično. Prišlaje v finale, finalno igro paje morala zaradi bolečin v želodcu prepustiti nasprotni igralki. Kljub temu ima njeno srebro evropskega prvenstva zlat lesk, saj si je z njim še bolj utrdila prvo mesto na lestvici. Najpomembnejša za Katarino paje zmaga pred evropskim prvenstvom -zlato Wimbledona. V tedniku Jana je časnikarka Petra Kancler zapisala med drugim sledeče: Wimbledonska zmaga pomeni piko na i v karieri vsakega igralca... in Katarina je trenutke zmage označila za nedvomno najlepše v svoji dosedanji karieri... Katarina je med vvimbledonskim turnirjem podpisala pogodbo z največjo športno marketinško agencijo na svetu, IMG. Med njene kliente sodijo tudi Martina Hingis, Monika Seleš in druge... Med gledalci finalnega dvoboja Katarine Srebotnik je bila tudi slavna Martina Hingis, sloviti londonski Times paje zapisal, da se z wimbledonsko zmago Srebotnikove začenja njen pohod na svetovni teniški vrh. Kanclerjeva je zapisala tudi to, da se tujim opazovalcem zdi pravi čudež, da na primer mladinska wimbledonska zmagovalka na veliki grand slam pripotuje popolnoma brez spremstva in je prepuščena sama sebi. Mi pa še dodajmo, da ima naša Katarina gotovo dobro koncentracijo in še boljše živce. Njena finančna situacija j i, žal, še vedno ne dopušča spremstvo trenerja. V Avstraliji jo bomo ponovno videli koncem leta 1998 oziromav začetku 1999 in upamo, da bodo takrat naši slovenski rojaki za njo pokazali več zanimanja kot ob njenem prvem obisku in jo prišli bodriti. Katarini Glas Slovenije s svojimi bralci še enkrat čestita (Srebotnikovi iz Velenja so naročeni na Glas Slovenije) ob njenem velikem uspehu v Wimbledonu, saj je za Mimo Jaušovec druga Slovenka, ki ji je uspelo dossši takšno zrnaqoslavjp.Hang on, Katarina! Obvestilo Veleposlaništva RS Canberra Ministrstvo za kulturo RS je objavilo razpis za prijavo kulturnih programov za leto 1999. Nanj se lahko prijavijo tudi slovenske kulturne skupine iz tujine (za sofinanciranje ali subvencioniranje kulturnih projektov v letu 1999). Na razpis se lahko prijavite preko Slovenske izseljenske matice, društva Slovenija v svetu ali direktno na Ministrstvo za kulturo. Rok za oddajo je 11. september 199S. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Veleposlaništvo RS v Canberri ""jT 7J998 Kultura Slovenija \ Linhartov Matiček na Ljubljanskem gradu Ljubljana /Delo/ - Ansambel Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane je že tretjo sezono zapored ponavljal priljubljeno am-bientalno uprizoritev večno mlade slovenske veseloigre Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Gledališče Ptuj v sezoni 98/99 Ptuj /Delo/- V minuli sezoni so v lastni produkciji pripravili štiri premierne uprizoritve in skupaj z uprizoritvami iz prejšnjih sezon odigrali 119 predstav. Za pred-novoletni čas načrtujejo komedijo P. Turrinija Finžgar vseksšopu v režiji Zijaha A. Sokoloviča, marca pa monodramo W. RusellaS/i//7ey Valentine v režiji Petra Srpčiča. Na programu bo še dalje monodrama Govor majhnemu človeku v interpretaciji Vlada Novaka. Jazz festival od New Or-leansa do domačih logov Ljubljana /Dei.o/ - V poletnem gledališču Križanke je Cankarjev dom priredil Jazz festival. Odprli so ga člani tria Renata Chicca. Predstavil seje tudi Big Band RTV Slovenije. Nastopili so Terrence Blanchard s skupino in vibrafonist Garry Burton z argentinskimi glasbeniki ter drugi. Tretji, zadnji večer pa so zaigrali slovenski kvintet Primoža Grašiča z gostom, trobentačem Petrom Ugrinom, pianist Dieter Glavischnig in violinist Andreas Schreober ter kvartet avstralskega multiinstrumentalista Jamesa Mo-rrisona. Ljubitelji opere Družina Gracelj-Perger Ljubijana /Delo/- Zi vlj enj e d nižine Gracelj-Perger je že dolgo povezano s petjem. Hči Katja hodi po stopinjah staršev, saj je mama Olga Gracelj (doma z Bleda) sopranistka, operna in koncertna pevka in pevska pedagoginja. Njen življenski sopotnik Zdravko Perger je operni baritonist, član novega Slovenskega okteta, vodi pa tudi svoje podjetje Figaro, ki se ukvarja s kulturnim poslovanjem. Šestnajstletna hči Katjaje plesalka in obetavna operna pevka. Pripravljajo Škofjeloški pasijon Skofja Loka/Mag/- V Škofji Loki že vadijo za Škofjeloški pasijon, delo očeta Romualda iz leta 1721, ki ga bodo pod vodstvom režiserja Marjana Kokalja uprizorili prihodnje leto. Spektakel, ki zahteva nekaj vasi igralcev (okrog tristo nastopajočih), je setavljen iz štirinajstih pesnitev, upodabljajočih Kristusovo trpljenje. Prireditev bo stala trideset milijonov tolarjev, h katerim ministrstvo za kulturo oziroma država ne namerava prispevati nič. Pomnožen in pomlajen gledališki ansambel v Celju Celje/Delo/- Igralski ansambel v Celju bo v novi sezoni precej pomlajen in številčno dopolnjen, dosegel bo magično številko 24 članov (14 moških in 10 žensk). Gledališče je tudi razpisalo natečaj za izvirno slovensko komedijo. Sicer pa bodo novo sezono začeli septembra z dramo Petra Weissa Zasledovanje in usmrtitev Jean-Paula Marata, sledila bo krstna uprozoritev igrice za otroke Mojca Pokraculja. Decembra bo na sporedu komedija Vaja zbora Vinka Modendorferja. Zamolčani pesnik in pripovednik Ludvik Mrzel prestal tudi Goli otok Trbovlje /Delo/ - Zakaj povojne generacije ne poznajo Ludvika Mrzela, slovenskega poeta in pripovednika, kije v 30. letih tega stoletja ustvaril za angažirani čas po drugi svetovni vojni pravljico z naslovom Bog v Trbovljah? se sprašuje v Delu Polona Malovrh. Bog v Trbovljah ni le proza, je dosti večje pravljica z vsem čudežnim in čudeži, ki se v njej dogajajo, z ostro črto med dobrim in zlim, s pravljičnimi junaki. Naslovni junak - Bog v preobleki siromašnega frančiškana, ki hoče trpečim rudarjem in njihovim družinam pomagati, ki trpeče ljubi, kijih želi zaščititi, sam tragično konča. Nemočnega odnesejo baronovi hlapci v neznano; nekje nad Trbovljami, morda nad Klečco, morda na Špicbergu ali v Bukovi gori, ga skrivaj pribijejo na križ in zagrebejo v zemljo, da živa duša nikoli ne bi zvedela za grob. In kakšen človek je bil pravzaprav Ludvik Mrzel, s psevdonimom Frigid? skoraj do srede 70. oziroma 90. let skorajda zamolčani pesnik? Na svet je prišel leta 1904 v Loki pri Zidanem mostu, umrl v Ljubljani leta 1971. Mrzel je bil še kot dijak izrazito levo usmerjen, postal je sekretar Skoja, bilje urednik in novinar. Spomladi leta 1932 je izšel njegov prvenec Luči ob cesti. Med drugo vojno je bil dve leti v Dachau. Že septembra leta 1945 so ga imenovali za upravnika gledališča v Mariboru, toda tam nekaterim njegov idealistični humanizem pri graditvi socializma ni bil všeč. Leta 1947 so ga te dolžnosti razrešili. Vrh nepriljubljenosti je dosegel z ironično črtico O srcu. Obtožnica na dachauskem procesu je to literaturo upoštevala kot obremenilno in Mrzel je bil leta 1949 obsojen na dvanajst let zapora -med drugim je prestajal kazen tudi na Golem otoku - 1955 so ga pogojno izpustili in 1971 delno abolirali. Obdobje na Golem otoku je bilo eno najtežjih v Mrzelovem življenju. Preizkušnjo je zaupal Branku Hofmanu in tajoje popisal v enem najbolj pretresljivih slovenskih romanov v Noči do jutra. Odziv slovenske družbe, levice, na sporočilnost Mrzelovega Boga v Trbovljah v letu 1937 je zanimivo komentiral Kermauner: "Mrzel je v času, ko je Partija pripravljala disciplinirano, organizirano, zadnjo Revolucijo in terjala, da se vse sile levice posvetijo temu odločilnemu cilju, budil v ljudeh, kot se je temu reklo, nezaupanje v človekovo temeljno osvoboditev, sejal zmedo in negotovost, skepso in obup." Odkritje spominske plošče Antonu Aškercu, prvemu mestnemu arhivarju Aškerc prvi Slovenec imenovan za Nobelovo nagrado v literaturi Ljubljana /DemokrsIcij,1/- V avli Zgodovinskega arhiva Ljubljana so odkrili spominsko ploščo Antonu Aškercu, pesniku, duhovniku in prvemu mestnemu arhivarju. Dogodek spada v okvir praznovanj stoletnice najstarejše kulturne ustanove slovenskega glavnega mesta. Aškercje po prijateljevanju s švedskim pesnikom Alfredom Jenssenom bil prvi Slovenec, nomi-niran za Nobelovo nagrado za literaturo. Manj znano je, da sije Aškerc prizadeval, da bi Ljubljana postala kulturno središče vseh Slovencev v avstro-ogrski monarhij i ¡11 ne le dežele Kranjske. Želel je, da bi Ljubljanski grad postal središče kulturnega dogajanja. V spomenici mestnemu svetu z dne 27. oktobra 1906 je zapisal, da bi to Slovence "še bolj označilo kot narodno celoto". Na Gradu naj bi zaživel osrednji slovenski narodni muzej, vseslovenska knjižnica, dvorana, v kateri naj bi bili predstavljeni najpomem-bnješi slovenski možje, del gradu naj bi bil namenjen slikarskim in kiparskim galerijam; tu naj bi bila tudi zvezdama in meteorološka postaja. Pevska družina - Zdravko Perger s hčerko Katjo in Olga Gracelj (pL^ 7 Ježek na audio kasetah Pri založbi Sanje je izšla driiga izdaja pesmi Frana Milčinskega Ježka s skupnim naslovom Preprosta ljubezen. Prva izdaja lani decembra je bila takoj razprodana. Legendarni Ježek je namreč svoje pesmi pripovedoval neposredno v radijski eter in po številnih malih odrih po. Sloveniji. Za časa njegovega življenja sta izšli le dve drobni knjižici: Zvezdica zaspanka in humoreske 13 in ena. Omejeno število izvodov druge izdaje je na voljo v kompletu z Balado o koščku kruha -zbranimi songi, ki jih je napisal in izvajal Ježek ob klavirski spremljavi Maria Rijavca. Kmalu bo predstavljen celoten Ježkov zvočni opus, saj so z Radiom Slovenija, ki hrani večino posnetkov, že podpisali pogodbo o sodelovanju. Julio Fuentesa: ČLOVEŠKI UPOR Julio Foentesaje novinar, ki seje rodil v Madridu in je poročal iz domala vseh svetovnih vojnih in kriznih žarišč, vključni iz BiH in Hrvaške. Leta 1997 je objavil svoj prvi roman Sarajevo, končna sodba. V svoji novi knjigi Človeški upor (Resistencia Humana) postavi vse v prihodnost, v čas okoli leta 2081 in razmišlja o združeni Evropi tistih let. Piše kako po združitvi Evrope v Bruslju uvedejo diktaturo, prebivalcem te nove in velike države pa začnejo vladati evrokrati. Proti evropski tiraniji se bojuje samo majhna skupina imenovana Človeški upor. Po Juliu Fuentesu bodo v bližnji prihodnosti obstajale Združena Evropa, Združena Amerika in Združena Azija, vse tri države pa si bodo sovražne. V Evropi ne bo več različnih kultur in jezikov, vsi bodo govorili neki nov eurojezik, nekaj podobnega kar je predlagal pred kratkim Diego Marana, prevajalec v generalnem sekretariatu ministrskega sveta Evropske unije in pravnik iz Italije. V Združeni Evropi ljudje ne bodo več poznali bližnje zgodovine. Vladarji bodo po vzoru Hitlerja in Stalina poskrbeli za izgubo zgodovinskega spomina, svobode mišljenja ne bo več... Ervin Fritz: FAVN Slovenci smo zadrti in zagrenjeni je na predstavitvi nove zbirke dejal avtor spremne besede Tone Pavček. Fritzev Favn je temu nasproten. Knjiga vsebuje songe, alpske poskočnice, erotično-satirične balade in romance, seksualne vice in prepesnitve iz svetega pisma in drugo. Miloš Mikeln: MIKLAVŽEV VEČER V ljudski igri Miklavžev večer nastopa vsa vas, zgodba je napeta, dogodki so hudi, veliko je ljubezni, pesmi, smeha, pa tudi solza. In tema? Partizani in domobranci. Miloš Mikeln poudarja, da uveljavlja nov, še neuveljavljen pogled na domo-branstvo, in sicer, daje v svoj i miselnosti - ne glede na geografski prostor - vselej ruralno. Janko Prunk: KRATKA ZGODOVINA SLOVENIJE Knjigaje izšla pred kratkim in je napisana res tekoče, razumljivo in povezano. Tako kot že sam naslov pove, so v knjigi kratke in poenostavljene pripovedi o naši zgodovini. Nove knjige Ivan Cimerman: JUŽNI POVRATNIK slovenski poslovnež med Mlinščico in Amazonko Konec j unij a letos je izšla "eksotična" knjiga Ivana Cimermana Južni povratnik -romansirani življenjepis izseljenca Vladimira Ovce, ki že 46 let živi v srcu južnoameriškega poslovnega sveta, v sedemnajstmilijonskem Sao Paolu. Rotary Club Ljubljana, 1996: Vladimir Ovca spregovori o prizadevanjih za ponovno ustanovitev Rotary Clubov v Sloveniji. Borisu Luknerju izroča priznanje Rotary Cluba Interlagos, Sao Paulo To je življenjepisni roman o slovenskem izseljencu, šestem otroku revnih staršev z Rod\ce pri Domžalah. Vojna vihra ga kot otroka pahne v partizanstvo, doživi tiranijo belogardističnih pristašev, preganjanja in mučenja, postane pa tudi orodje povojnega aktivizma in se 1952. leta odloči, da ilegalno pobegne prek meje. Kot izjemen orodjar se dokoplje do lastništva treh tovarn in zablesti kot poslovnež v Braziliji, kjer preživi 46 plodnih let. Ves čas vzgaja strokovnjake in prenaša slovenskega duha in znanje svoje stroke. Knj igo je izdala založba Devana, kiji predseduje Tone Peršak, ki se kot pisatelj vrač.a iz politike v literaturo. Cena 4.494 SIT (+ poštni stroški) Naročila: DEVANA - Založništvo Kidričeva 631236 Trzin, Slovenija ■ Telefon/telefax: 61/ 720 400 Nove knjige Z leve: Ivan Cimerman in Tone Peršak, avtor romana Slovenija čez dvajset let? in lastnik nove založbe Devana Tone Peršak: SLOVENIJA ČEZ DVAJSET LET? Politična publicistika Avtor postavlja vrsto ključnih vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti danes, če želimo vedeti, kaj bo s Slovenijo in Slovenci čez dvajset let. Cena 2.550 sit (+ poštni stroški) DEVANA - Založništvo, Kidričeva 63 1236 Trzin, Slovenija "ofejioiuniuc»! B13UJ3JU! O^sjd o^qB] iiuifu Z fus 'A3SJEJS po 3AJID0J 0>|SV}S OlEljAIZSjd 3(ZE[ ipnj EJ3UJ3JUI 0>j3jd ÎOOJIQ ' B o.3 f U E p E S À Ib>|su |Ejsod >|S30ui0dud lugii^pcpip io>| 3f 13UJ31UI •nj3As'lU3]iazèj a 0|33 >J3JO}SpO >jOSIa OUlÙsfzi 3fjc>| 'ïSUJSJUI BU qiU3pnf|>}Ud l°S 00Ç ^ ui |>JBfUA0*ÎJ0jjS ifosa sflBpSp OS lf|3JI3n :fsjdBU >jBJO>) >J!|3A U3pois rifUBABfU3lU -Sldo U13>jS|U|EÛn3BJ a |f|U3A0|S a uq sf qijsj qifupBZ /013 q/ Idiudiui vu îijudDiifj>¡1.1(1 /OS ï/lltdOUSO OfSJPJ ■qBDIU|B>|B3 A 3JSJA qBsfuj^s ¡q [bu uhjsïbjj s 'sn^sodBZ - Pjsfojd !>iSJOIld BZ 3jq -n^IUABJpZ >1 |ijodBU oq e§ Ed i|E 'o>|B>i u; lues BoBiuod is Feu 'rq;u|oq jbaojsas oq l|E 'jtooipo LUES oq 3S fOJlS •n>)ia\Ejpz3uui n>|iu|Bun5BJ B>ffuBiu luif fe>( i|Ep3Aod opoq !>i!U[0s •3ïjsubq i1j3a3s bu boj -oq|bv ifcisod iuius§jn eu Ao^siqo qjuqajjodau o|iasjs i|BsfuBuiz ¡q o>jb>j '|i|s;uiop sfss ussjnB-] §jsg SU3oO[/\J >|IUAEJpZ !>JSUBQ -/013Q/ 1/VDlUJVy/Vp A. 3JSJA jvsfu.tyf oq yfiu/vimpv}f "aoju3|bj 00Çl ouzqqud ofipusdps oaosioz [qopud oujsq •qiusQBpÈu Ç6£'6 Bui3f3jd qjf soj3| 'çsôl B}3[ po 3fnf|3pod qif 3(UEA0[S0dBZ bz poABZ pfênqnds^ woisipusdus qiAOSjoz °I!A9J§ 3f>joJio qmspEpEU iqiasis o >j3jbpod usoubjeu fioqftîfsi •q3do|>i 1/pfs/oss/ï/psjs ui q/}JS[OSOUAOUSO A ipSS >f0J)0 qiUSfjEpBU 0>J!|0>1 lb|IZBdO U| E|B f]UI3jds OUDUEJBU iq '3AOUEjsn biuiu eHusaois Bp 'B1 3fBoSSA po pjnSqB ifpSAÎBN 'AOS3|d 1|!>)SU3UIB0>1SUUB1 1e33i sfrn-jsiqo SS Bd U3p3J EU lEJ>)BAp 'EUI3S3|gUE UI BÎJIU3>| SS OÎBIUIUBZ B§ S[OS ^[Oç} ■ofizBuunS 0>|SfBJo|Z3q EU IBSldA sfss 1BJ>)U3E2 -'13IAÇ A OlUES ofipnu Bd fipnjs BJ '>JIZIJ |>JSjp3f|T2JSOd pEJ iq UBpSOg qpSSSUl l|3J| a [IABJdo sfBd 3}|dZ! 'ÀsÎBpS} jsss [Bpuojf 3fo>fB} iouiups oj;pnuod nui ui siaj ojds-y sfjsfpod 0>jsu3A0|s 0|[ZEd0 sfEUEflSOg 'OJn bu ASpE|Op 001 Jsuiud bu ofiqop ¡["iusaois a 'IUB3B|d ojqop OS Bd J33|S 'jOp>jBSA [Jiqopud 3JOIU 3U EpJUSZUI ENSUIS] -SIS EAIZBN -nUBJ>|3 BU OUIipiA su i|0>jju !>jiuqBJodn jbs33 'ojsij euzoj'3>jiûqEJodn SAoqifu ui 3>jiuibu -njEJ foqss psiu 3Z3Aod 'nfjsfpod a 3ÎZ3JIU0 0>l§|U|BUn3BJ lAEJSOdZA bp 'sfBÙIUaZUI bo3>]SUI3JSjS boo]e|\[ „ S-31VQ JJig 'luivfldz iiuisddjfvu 2 pojui oyoi ijdT -.m,Vf n jdooz fyiujDunoDu z as is op 7; lUDpitWZ A3f.qu3zui ipysuidjsis ipAOjfoso.ioij/y po Udpd JDISOd IS op 'uiDiijsdp ,uofjsogll :iuo|ij3ASod uiifoAS s Ooifu>| |B|sod nuEfisog sf l>j 's31bq ||ig fju3o I>)s!U|EUn3BJ LUES [pnj [spsaz; sfoj bz bpoj^ -u3pBJn3u J3D|s 3f'ni3as bu jiu3zui aoyosoj3|JA] jSÎE|lu 1"bu 3f Ep '^SJEpOd '3|0S 3UAOUSO P3.IZBJ ¡UISO |BpUO>l 0>JI|pOZ qsup qsja sfui qBU[znj qp)SUBf[qnf[ A IA}2 -I113AS EU sfjsfpod 0>|SIU|BU -njBj" 3§T3U00UlfBU 0} 'yOSOJ3IJAJ BUII Ir I>f 'ASfjlUSZUI qi^SlUSJSIS q3SA po |5(b[IUÎBU fBpz bz Iesa sfui J3[ JsfBU|i|l§ JBJS sfUEflSOg -P3AW VfNV/{ - 0'13(J/ VMVfllinf] . ----- ^ S® •iicï-.'Và mmm J1}9|3ao|3 3f33 'El"u3f|aiz B3U0>j op ofsiUEfn 3U AOAodoq 73 SI IV UI31SIS iu5|jsiunuio>] ifusfsjd ijiu |BA3jqez iu b§3uqopod essd ("es 'biuiz3j bo3§njp eo3>]b>j BUpSJA Bq30|0p BU§>|BÏ 3f Ep '3§;d .!!/[ „ 'Aoyiudojs -vz ifijwoyoz ijjudfu dAjijOAi.id dusid dupoijpd./d zd.iq '¡3j ç/ po osfopu oqaso nqnod nwdqsuaA .y awfdjds dp 7 :/ap ¡uAvisas luzaïuvsod uafu viuo.nzo jsoudnys Dys.iaA afmtzoy yas.o/a.id oz as j 000 '00 £ fuDwfou ofiuzoy ou.wuap Z " Aoyutq.o/s i/o Aas.wjs ipAOïpfu tAji/OAt.id ¡usid ¡upoqpa.id od ouios ofafnza/apn oyqn/ ¡3] ç / po dsfopu aqaso dsoynodvSaysudA,, :ejiabjd !>j 'U3|3 "ii ui ■£ BjBfnqzA iq.i>js oîj!]3y\ -qnsoudn>js qi>jsj3A 0 euo>j -BZ oO[p3id OABUAEjqO A B|E|SOd moqz niusuABZJQ Bfiunf sf BpB|/\ HIA '[BJI30 Op>|3U 30>]3U OJ sflUBU JO>j „j5|SUBJJSOU3 OIEUISJd UI PJSU3AOJS OUSO|dS„ 33A3jd qifu ez ipnj oius Epjoui 'sa op>j •j|iu|>jn psssq zsjq jej^useu (9501 bj3|) 'Aoupsi (b>J3U I|Bf|ISOd '33lf|3}Bf -ud 3>|suBf|qnf| 3§bu ofiou3AJ3iui bu 'bo uibii os 0>( 'uisjod b§ os (es '„sfjobuuojui suqssod,, 3flU3AO|s nsb|9 0 mpuasuq ud ,1331s ofBun epjoj^ -(nXsupXs a iui30 lUIIAOoSfu psjd b|EÎBoOp 3f 3s asjisblszbj) b|nZUO>j bssUJSEJ E§3U|BJ3U3o ui3i s ui 3fiu3a0|s 3>)i|qncb>[ jb[nzuo>j iu|bj3u3q qiqop lfl|bjlsav a ouis Ep '>|3pO§Op >|I|3a U3p3JA |iq iii ipilj BSldBZ ¿BSldBZ OlipSJA ui oaiuiiubz OJiq ¡u 0} bobao-» BpE>|iusb3 bz i[v duijuQ yiuaduq :ii3p3ABU [iq sf BS|doSB3 JIy\ 'Bfoojpod B§3US3J}0d S 3flJBJ§010J 3Ajd 3A05JJUA3UQ !pnj ouïs qiaefqo nfjosoj a nssjjod O IUBJJS 3A0J3UJ3HH SAOqifll ZI >|3}3Z -Aod EU IUEJJS lAJCl BU 3Z ¡|IJ0Z0d0 En III (dflltdAO/S svjq) SjdOSB? nfoitpAs <1 iisoudm/s dysuaAOjs p/IUlWlSp3Jd S ¡»¡SAOIUQ up afiimajs - vyiiit\3UQ 21 vfifvuSoioj SEU l|Bp3jd 'I13BA0N] hubîsq uyni -A3UQ npBJJIUSBO OUIS UI0>|SA0UJa •jp Z nflIE33JS EU 33JUIEN qpU3AO|S qI>JS|EJJSAB O AOSfJA Bf|3>|3|3S BAILUIUBZ 3f nSldBZ UI3A33BA0>] qO „'3UIES 3f|U3A0|S pO OUSIApO 3l"Ed 'A3SJEJS-qifOAS OUjAOUIOp Z l|BAOZ3A -od f|3iu3} bj opoq 33 iusouod I30JJ0 lAOqifu 0>)qB| ÔS Bo3J31B>( BU 'fj3UI3} IJIABJSOCl 11UBS fUEUI i|B fjoq u\ qijsouzoui i|iuiuoj>|s qo 13U3A01S PJSJBJJSAE OS Ep,, ;UBDUdsjd sf Bp '3fnjnf[>iBZ nouo>) b[\j 'ab|ou_l qn|x ^sxsupxs ui ub?;q ozubja] 'essq eiuo_l t3j!d oîjuba] '|3jq Oo|0 '>|3?3IA1 OUBf '|ElHZI"y 0DI|g 'jsqsq 0U3|3H ui eaj 'oogjg 0U3|I]a] Bfusuio nSldBZ IU3ÎOAS A DBAOX „■EUOI]l|OdE Bp(B.IO>JS 3flU3A0|S 3/\]jfOASOUIESO op Bjj Iesa B|iq 3f I>| '¡JSOUAIJ ->]B 3Aoqifu bz (nusuiod iu3qB|s UI lUSjqop a) 3UIA0tU0p 3SJIS UI sfzo 'j'J3ÎUBUJ|UEZBZ lUESÎSJ^ud ipn) l|iq OS OJEZ MU|lU3oJV A ouiiusp 3)113 3U|Enj>]3j3JUI 3U301U 0>jE\ qSUll OSIU 33|BpZ 3S lfl|BJlSAV A lOUsfpSZ} Ep„ ijEsidEZ oqnf| eu ioiussj Eqsj] 3f Ep '3S lABJd UilSnjp P3UI OBAO» ,,'3>fOBlU UI isd OS JO>J 'oqBS psui 3UES3J>jS 0>(EJ BZ [BSIJO IlSldEZ UISUZEJJOdsJ A OJBU qif J3J 'I 3|niUJOJ 0>{Jip IBfllllSjds 3f 'AOSldoSBD l|I>|SU3A -0|S Eo3U3 JEUIAOU IUJJOdS |E>|SiqO njSSUI LU31 A lSOUdn>|S 0>)SU3A0|S 33JLUBU 3f IJ3| pSJJ SIUSIOZEJ OJJiq ss os ubaj5„ isfnfusBfod oeao>i „■¡JBAJS 3qB|S 3 LUE S '0|ip0§Z 3Z 3f 3S JO>| '3U UI 3SIJA 3.iqOp [BSldBZ SEU o oq Ep 'UIEdn "3ÎIU3A01S z! bIjBU|AOU 3S uiiAEjpzod iuibu psiu ii3uo>| qo [en,, :iLUBp3S3q Z Z3UBf J3lBd >JIUAOl|np iiusfB>|uiEj jiabj pzod luasnj uii|Ziui 0>|i|0}j3u z |ijS3Aqo qiusBui qojsfpp -3U nOUO>] od 3f Eo Bp '3SldEZ unSnjp psui ipiEppv a B>jsiqo 2 „•sfiydZBJ 3>)SJE}jUBJlS lUSSApajd BZEAZj BUIAOIUOQ "-flOAOp BJSIU qi§Î3JBJS JSOUBUoEZ Uj 3ÎZOJOUIOQ - 0|ElU3.ld 3f Bd >i!U>]ld l>JSU3f[3SZI 'susqou iu suiAouiop zi ijouioj ■ jsjejs jAoqifu ijossop lujfnj a os je>| 'OJS1J BU lusouod OJjqBJ OS piUOJOd,, :3SjdBZ uilorup psui U\ E33iS 3S IUIU3}E>j S îpnfl po fpBUUOJUl „qi33}31„ qiusjAod [e>13u sasqod 'spiEjs -pV ui EUjnoqpjA] 'BÂsupXs op Eipjsd po „ofsiunj oosjs|„ 'sfnusiu; IUBS of JO>(B>j 'OÎOAS sfnsido DEAO» • uuaq3.i)oddu ¡iq sf sm ¡3z.uu AO.HOJ,, UIOAO[SEU pod Bfl|nf "91 'ofjspsu a usf|AEfqo |iq sfqpusAO|S q;>jsiBJiSAB 0 sidBz bos.isie>i 'pBAO>l UElSQ DypUASUQ JE^IUSED îpnj lipnui IUIBU psui sf ss 'ifiiEiiSAy a e>{saoujq BzsuBf up E>jSiqO nSBO /\ XIMA3NQ •••a as os i{BsidB2 866IT1Ï Po svetu MOSKVA /delo/-Natanko 80 let po pokolu, ki so gauralski boljševiki uprizorili v noči s 16. na 17. julij 1918, se je Rusija z nekakšno grenkobo in občutkom krivde tiho in skromno poslovila od carja Nikolaja II. in njegove družine. Posmrtne ostanke Romanovih in njihovih štirih spremljevalcev so pokopali v katedrali sv. Petra v Sankt Peterburgu, nekdanji prestolnici carske Rusije. Pogreba seje udeležil tudi Boris Jelcin, kije kot prvi predsednik nove Rusije pravzaprav naslednik zadnjega ruskega imperija. V svojem govoru je dejal, daje umor carske družine eno najsramotnejših poglavij v ruski zgodovini. Pogreba se je udeležilo blizu 3000 ljudi, med njimi je bilo petdeset sorodnikov Romanovih, ki so prišli z vseh vetrov sveta. Poglavar ruske pravoslavne cerkve patriarh Aleksej II. še vedno dvomi, ali so pokopavali prave posmrtne ostanke. V grobnici je ostal prostor še za carjeviča Alekseja in knežno Marijo, njunih posmrtnih ostankov doslej niso našli. TRST /Primorske novice/ - Na dan nedavnih deželnih volitev v Fur-lanijiJulijski krajini je pripeljalo v Trst šest ali sedem avtobusov iz Slovenije in Hrvaške. Potniki so se odpravili na volišča, tam so oddali svoj glas za upravne volitve, saj so bili redno vpisani v volilne sezname, ker so italijanski državljani. Kdo je organiziral avtobuse? se sprašujejo pri stranki Slovenske skupnosti, zadeva pa je odjeknila tudi v italijanskem parlamentu. To je politični škandal so dejali pri stranki Slovenske skupnosti, ker naj bi Italija podelila državljanstvo pripadnikom manjšine v Sloveniji in Hrvaški na osnovi spornega določila. OSAKA /Delo/- V septembru in oktobru bo Svetovni trgovinski center Ljubljana v osaškem World Trade Centru (WRC) odprl začasno predstavništvo slovenskih podjetij. SELE /Naš tednik/-Avstrijsko koroško pevsko društvo Sele je julija s slavnostnim koncertom zabeležilo 45-letnico delovanja. V tem času so izdali zgoščenki in kaseti "Tu v planinah smo doma" in letos "Tu in tam". Poleg tega je bil zbor na številnih koncertnih turnejah po vsem svetu. NEW YORK /STA/- Slovensko kulturno ministrstvo je v skladu s sporazumom o varovanju kulturne dediščine, ki sta ga pred poldrugim letom podpisala premier Janez Drnovšek in ameriški podpredsednik Al Gore, poslalo v ZDA strokovnjaka za kulturno dediščino, ki v teh dneh pregledujeta in popisujeta objekte, za katere naj bi v prihodnje skrbela ameriška vlada. Gojko Zupan in Mitja Ferenc sta pregledovanje začela v New Yorku v slovenski cerkvi svetega Cirila. V ZDA je okoli 100 objektov, za katere bi Slovenija želela, da bi zanje skrbela ameriška vlada, vendar jim bo skozi rešeto uspelo spraviti le 10 odstotkov. ZAGREB A'ecer/- Od 10. julija letos vsak Hrvat ve kolikšno plačo prejema predsednik države: 50.000 kun oziroma 1,350.000 SIT. TRST /Sobota - Primorske novice/ -Radovan Karadžič in njegovi ministri so v vojni v BiH Bošnjakom izropali ogromno denarja in premoženja in si ustvarili prave zaklade v Italiji, v Švici in na Cipru, paše v številnih drugih državah. Zdaj pase pojavlja še eno vprašanje: je res, da se Karadžičev plen, spremenjen v nemške marke nahaja v Novi tržaški kreditni banki? Corriere dela sera je v gospodarski prilogi objavil članek, v katerem piše, da je iz Republike Srbske priromalo v NTKB kar 17 milijonov nemških mark. SELE /Naš tednik/- Od 23. do 26. julija je bila na obisku pri koroških Slovencih skupina RAST iz Argentine. Selani pa bodo čez manj kot mesec dni odpotovali v Argentino na tritedensko pevsko turnejo. LONDON /Delo/- Slovenska anglista sta predavala v Londonu: na povabilo Inštituta za avstralske študije na univerzi v Londonu sta imela predavanji dr. Mirko Jurak in dr. Igor Maver, profesorja anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dr. Jurak je predaval o slovensko-avstralskih kulturnih stikih in poudaril vlogo slovenskih izseljencev pri krepitvi kulturnega sodelovanja med državama. Podobo Srednje Evrope v sodobni avstralsski književnosti je predstavil dr. Maver. Predstojnik inštituta prof. dr. Carl Bridgeje izrazil željo, da bi se tovrstni stiki še poglobili. FcK V O D U S E K MEATS aaOaHSS Pridite v naš klub, lepo boste sprejeti na razpolago so vam: kitajska kuhinja z odlično hrano igralni avtomati bilijard balinanje Sprejemamo rezervacije za poroke, rojstne dneve in druge zabave 19 Brisbane Road St. Johns Park NSW Telefon: 9610 1627 Fax: 9823 2522 COB RAM Phone: 0358 -722115 CANBERRA • Phone: 06 - 295 1222 Marjan Marinšek Slovenski doprinos svetu Nekaj odlomkov sprevdavanj dr. Edija Gobca na slavjih petletnice Glasa Slovenije na Macquarie univerzi in v slovenskih verskih in kulturnih središčih v Sydnevu, Canberri in Melbournu, maja 1998. Ponats ali kakršna koli druga uporaba dovoljena le z navedbo avtorja in lista. Čeprav so nas močnejši sosedje vse, bolj oropali politične svobode in demokracije, smo Slovenci, kot je zapisal Bernard Newman, posvečali toliko več pozornosti kulturni svobodi in uvel-javljanju. Poglejte npr. samo izjemno visoko število in lepote slovenskih cerkva in cerkvic, med katerimi so mnoge prave umetnostne zakladnice! Bogate kulturne in civilizacijske darove pasmo poklanjali tudi številnim drugim deželam sveta, čeprav smo mnogokrat nemarno dopuščali zmanjševanje, pozabo ali celo zanikanje svojega doprinosa svetu. Poglejmo primer Ljubljančana Jurija Sladkonje (Slatkonje, Slatkonie). Uveljavljal seje že v Sloveniji in pod cesarjem Maksimiljanom, ko je leta 1495 postal njegov dvorni kaplan, osebni svetovalec in glavni pevec ali kantor. Leta 1498, torej pred 500 leti, pa je Sladkonja organiziral Hofmusikkapele, ali Dvorno glasbeno ustanovo, in postal njen kapelnik in voditelj. V tej ustanovi je razširil tudi skupino mladih deških pcvcev in tako je zaživel zbor dečkov, ki so bili odtlej znani kot Wiener Knabensaenger ali v angleščini "The Vienna Boys Choir". Na Silvestrovo leta 1997 so na Dunaju s posebnim koncertom pod taktirko znamenitega dirigenta Zubin Mehta proslavili 500-Ietnico tega svetovno znanega deškega zbora, kar je predvajala tudi televizija za gledalce in poslušalce po vsem širnem svetu. Tako je pod Sladkonjo zaslovela dvoma glasbena ustanova in Dunaj je takrat postal važno evropsko glasbeno središče, na kar so Dunajčani in Avstrijci še danes upravičeno ponosni. Zakaj bi ne bili ponosni tudi Slovenci, ki smojim dali Sladkonjo?! Sladkonja paje bil tudi izobražen humanist in matematik in seje ukvarjal celo z astronomijo. Leta 1513 je postal prvi redni in na Dunaju živeči dunajski škof, vsi prejšni so bili le administratorji in niso živeli na Dunaju. V družbi svojih slovenskih prijateljev in vodilnih učenjakov na Maksimilijanovem dvoru je tako dal Sladkonja postaviti tudi prvi škofijski dvor na Dunaju, kije bil zgrajen po vzorcu sicer manjšega, a starejšega ljubljanskega škofjskega dvorca (Ljubljanska škofijajo bila ustanovljena že 1461. leta.). Skratka, Dunaj seje razcvel v evropsko glasbeno in avstrijsko versko središče pod Slovencem Sladkonjo ob veliki naklonjenosti cesarja Maksimiljana I, ki seje učil tudi slovenščine. V katedrali sv. Štefana, kjer je Sladkonja pokopan, stoji tudi velik spomenik na čast temu slovenskemu duhovnemu velikanu. /Dalje prihodnjič/ Marjan Marinšek o sebi, Gaspariju in še čem... /Nadaljevanje i: prejšnje številke/ Jaz pa sem še vedno zbiral razglednice, oglašal sem se povsod, kjer so ljudje imeli po podstrešjih stare knjige ali druge razglednice ali če sem zvedel za kogarkoli, ki bi mi lahko pomagal. Največ so mi odstopili-gornik Jaka Čop, urednik "Ognjišča" France Bole, slikar Miha Maleš in največji zbiralec ljubljanskih razglednic Zmago Tančič. Leta 1986 je Narodna galerija v Ljubljani pripravila retrospektivno razstavo Gasparijevih risb in ilustracij. Tam so moje razglednice dopolnjevale to razstavo in bile prvič razstavljene kot zbirka. Potem sem konee leta 1986 priredil prvo samostojno razstavo Gasparijevih razglednic v Galeriji v Velenju, izšel je tudi katalog, razstava pa seje začela seliti po slovenskih knjižnica)) in galerijah. Leta 1989je Helena Drnovšek, kije takrat delala na Slovenski Izseljenski matici, izvedela za to razstavo in me z njo poslala v ZDA, v Pittsbourg in Cleveland. Razstava je potem potovala še na Nizozemsko, v Belgijo in Francijo, v Argentino, Brazilijo in Urugvaj ter letos v Avstralijo. Skupaj je bilo 25 razstav. Sem prvi, kije zbral kar 450 različnih Gasparijevih razglednic (brez ponatisov) in dokazal, da so lahko tudi razglednice predmet razstave in koliko seje Gasparijev pomen dvignil s to razstavo. Sedaj mnogi zbirajo Gasparijeve razglednice in na trgu imajo visoko ceno od 30 do 100 dolarjev. Seveda so to samo prvič tiskane razglednice, navadno pisane nekomu in žigosane. Zajemajo čas od leta 1903, ko je Gaspari študiral na dunajski akademiji in je bilo njegovo geslo "iz naroda za narod" pa do leta 1977, ko so ob izidu njegove monografije pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšle tudi nove razglednice. Razglednice sem za razstavo razdelil takole: -Dunajskičas 1903 do 1914 - Prva svetovna voj na - Deklaracijsko gibanje za samostojno državo leta 1917 - Plebiscit za slovensko Koroško, 1920 - Narodni motivi med obema vojnama -Narodne noše - Cirilmetodijsko gibanje - Narodno prebudne razglednice - Reklamne (novi planinski domovi, nove cerkve, obletnice smrti in rojstev) -Turistične (Gorenjska) - Božične in novoletne - Velikonočne in jurjevanske (zadnjih dveh je največ in so najbolj znane). Citre sem začel igrati, ko sem hodil v gimanzijo v Celju. Imeli smo jih doma in ni bilo težko naučiti se nekaj pesmi. Vendar takrat citre niso bile popularne. Govorili so, daje to švabski instrument ali avstrijski in zato v partizanski deželi nezaželen. Če sem igral na kakšnih proslavah sem zelo bedasto izpadel, saj so se iz tega instrumenta in iz ljudskih pesmi norčevali. Miha Dovžan je začel igrati leta 1960, vendar je trajalo še do leta 1986,ko so se pri nas začela citrarska srečanja. Sedaj je v Slovenij i okoli 70 citraijev. Ponovno sem začel igrati citre, ko sem leta 1986 pričel z razstavami Gasparijevih razglednic. Od takrat te razstave spremlja moje igranje na citre. /Dalje prihodnjič! ADMIRAL MOTOR INN 2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217 Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc. AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile: (07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759 AUSTRALIA "" TiTim ODMEVI IZ SLOVENIJE Piše Jožica Gerden V začetku julija sem se vrnila iz Slovenije, polna novih moči in svežega optimizma za nadaljnje delo. Na kratko vam želim počati o posebnih dogajanjih v domovini, ki so pomembni za vse nas. Posebno doživetje zame je bilo sodelovanje na 5. Taboru Slovencev po svetu, v soboto. 20. junija v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani-Šentvid. ki gaje letos že petič priredilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Tema letošnjega srečanja je bila "Smernice za ohranjanje slovenske kulture in šolstva med Slovenci po svetu". Srečanje seje pričelo s slavnostno mašo, ki jo je daroval nadškof Alojzij Šuštar in nato je sledila okrogla miza. Sodelovali so: Alenka Sifrer. kije prebrala poročilo Marjana Lobode iz Argentine (tamkajšnj i slovenski učitelj), predsednikaZedinjene Slovenije in Argentinske slovenske konference, obenem pa je kot podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, zadolžen za prekomorske dežele. Njegovo poročilo je bilo predvsem o slovenskem šolstvu v Argentini in kot se vsi dobro zavedamo, daje to njihova "zgodba o uspehu". Iz Kanade je poslal svoje poročilo slovenski učitelj Blaž Potočnik, svoje referate o slovenskem šolstvu in kulturi pa so predstavili še Emica Pogačar. Irena Korstič, Maruška Pogačnik, prof. dr. Uroš Roesman in dr. Mate Roesman. ki so predstavljali različne slovenske skupnosti po svetu ter Jože Mlakar, ravnatelj Škofijske gimnazije. Profesor Jože Mlakar iz katoliške gimnazije v Šentvidu nam je sporočil, daje možna za slovenske študente po svetu izmenjava Študentov in celo študij na gimnaziji Sv. Stanislava v Škofovih zavodih. V mojem referatu, ki sem ga podala v imenu Avstralske slovenske konfernce, sem prikazala problem ohranitve slovenskega jezika med našimi potomci, ki živ ¡jo zelo oddaljeni od slovenskih šol. kulturnih in verskih centrov. Nekako strah me je bilo priznati pred slovenskimi prvaki po svetu da kot mati štirih otrok nisem uspela, da bi znali dobro govoriti slovensko, ker živimo slovensko-kulturno osamljeni v daljnjem avstralskem podeželju. Presenečena sem prejela mnogo čestitk za mojo "zgodbo o neuspehu" in razumevanja v osebnih pogovorih po srečanju. Dolgoletna učiteljica slovenskega jezika Aleksandra Ceferin iz Melbouma paje poslala svoje poročilo o slovenskem šolstvu v Avstraliji, kije bilo, za zdravo ravnotežje, "zgodba o uspehu". Razvila se je debata in nastopilo je še več govornikov iz dvorane, med njimi gospa Mihaela Logar, državna sekratarka pri vladi za Slovence po svetu, dr. Peter Vencel j, predsednik SSK dr. Jože Bernik in glavna tajnica v Ljubljani Jana Podobnik. Vsi govorniki so poudarjali, da bo preživetje bodočih generacij močno odvisno od odnosa domovine do naših potomcev... Matična država bi se morala čutiti odgovorna za obstanek in dobro organiziranost Slovencev po svetu, saj je tesna povezanost ljudi, ki so daleč od domovine glavna motivacija za uspešno in predano delo..Izseljenci pogrešajo finančno podporo projektom in slovenskim glasilom.... Želimo si kvalitetnih kulturnih gostovanj iz domovine po naših željah... Gospod Sifrer \n drugi pa so izrazili razočaranje zaradi nizkega števila volilcev iz tujine pri zadnjih predsedniških volitvah (predvsem iz Avstralije), kl jub zboljšanim pogojem za pravočasne volitve in so postavl jali vprašanje zakaj so si Slovenci po svetu pridobili slovensko državljanstvo, če niti niso pripravljeni voliti. Bile pašo tudi pritožbe, da so slovenska veleposlaništva v tujini naredila vse premalo in prepozno za pobudo sodelovanja pri volitvah v Sloveniji, zato se naši apatičnosti ni čuditi. Nemalo sem bila začudena, ko me je v privatnem pogovoru svetovalka Ministrstva za kulturo za Slovence po svetu želela prepričati, da je bil neuspeh gostovanja akademske dramske skupine z igro "Nevesta prihaja" v Avstraliji političnega izvora (?!). Ali je plehkost oziroma slaba kvaliteta te drame in norčevanje avtorja Aleksandra Lucuja iz avstralskih Slovencev političnega izvora? Ne vem kdo od naših avstralskih rojakov je tako svetoval svetovalki Ministrstva za kulturo. Posebno nepozabno je bilo tudi srečanjev Kočevskem Rogu z mnogimi mladimi slovenskimi družinami, ki so se vrnili iz Argentine in živijo sedaj v Sloveniji. Kljub težkemu začetku in mnogimi problemi, s katerimi se srečujejo, ponosno vztrajajo. Slišala sem celo nekaj mišl jenj, da bodo ti rojaki vodilna sila, ki bodo ohranili slovenski jezik v domovini pred potujčevanjem (?!) Veselje pa je bilo tudi naključno srečanje z nasšm bivsšm patrom Tonetom Gorjupom iz Melbouma, kije sedaj na Radiu Ognjišče. Vesel mi je razkazal svoje novo delovno mesto in vsem avstralskim rojakom poslal tople pozdrave. Del svojih počitnic sem tokrat preživela tudi na Gorenjskem; preplezala sem mnogo gora in uživale njih lepote. Med planšarji sem se najedla kislega mleka in svežega sira. v gozdovih na obrobju Ljubljane sem nabirala borovnice in češnje, v poznih večerih pase lovila z nagajivimi kresničkami. Kresovala sem in praznovala Dan državnosti v Medvodah, kjer je večerni program povezoval vse zmožni Sašo Hribar. Gost večera je bii Janez Janša, zato mi ni bilo žal da sem ostala na Gorenjskem dlje kot sem nameravala. Na Baragovem domu v Mali vasi na Dolen jskem, smo po slavnostni maši. ki jo je daroval beograjski skof dr.Perko pili napitnico slavnemu sinu trebanjske doline Lojzetu Peterletu za njegov 50. rojstni dan. V bližnjih Šmarjeških Toplicah sem se naužila zdravja, na slovenski obali pasem zdravo porjavela... Da, "...domovina, ti si kakor zdravje"! EUROPE ASIA AFRICA NORTH AMERICA SOUTH AMERICA AUSTRALIA A worm or convenience SKY AIR SERVICES v imenu CROATIA AIRLINES od 28.10.1997 MALAYSIA AIRLINES LETIV ZAGREB! SYDNEY 379 Kent St., Sydney 2000 (5. nadstr. - nad hrvaškim konzulatom) Telefon: (02)9299 6388 (Rina, Gordana, Silvana in Katarina) MELBOURNE 24 Albert Rd., South Melbourne 3205 (7. nadstr. - pod hrvaškim konzulatom) Telefon: (03)9699 9355 (Lidija. Katarina, Denis, Mladen, Saša, Suzi in Nada) PERTH 68 St. Georges Terrace, Perth6000 (8. nadstr. - pod hrvaškim konzulatom) Telefon: (09)9486 1114 (Mira in Marija) ADELAIDE 50 King William St., Adelaide 5000 (2. nadstr.) Telefon: (08)8221 6638 (Ivica in David) Potovanje z vsemi avio-kompanijami po svetil in Avstraliji wirn aeüartures irom seven cities Australia wide. Malaysia Airlines can fly you io over 117 destinations across 6 continents, also give you :he convenience o: a choice of frequent [lights irom Sydney, Melbourne, Adelaide Perth, Darwin Cairns and Brisbane. Call 13 2627 I. f KC" • >>■! "T/T/p^r" Znani in neznani obrazi Piše Stanka Gregorič IRMA GOL seje priselila v Avstralijo oziroma v Newcastle leta 1949 iz Avstrije skupaj s svojo mamo, očetom, tremi sestrami in dvemi brati. Starši so bili sicer iz Ptuja, vendar so pred letom 1949 živeli v Mariboru, Gracu in v Belgiji. Irma seje vNewcastlu spoznala s svojim soprogom Romanom in danes imata tri otroke in nekaj vnučkov. Najstarejši sinje advokat, hčerka ima tri otroke, najmlajši sin paje v Irmini šoli manager. Čeprav je bila Irma rojena v Gracu in hodila v nemške šole in čeprav so doma govorili večinoma le nemško, pa tudi v Sloveniji je bila samo na obisku, j i slovenščina kar gladko teče. Kozmetičarka Irma Gol iz Newcastla - dobitnica priznanja _za najboljšo kozmetično šolo v Avstraliji- Advanced School of Beauty Therapy - človek ne bi nikoli pomislil, da se za tem naslovom kozmetične šole v Auckland Str. v Nevvcastlu skriva Slovenka - Irma Gol. Še manj, daje ta šola ena vodilnih kozmetičnih ustanov v Avstraliji, daje mednarodno priznana in da je priznana šola kozmetične industrije CIDESCO iz Švice. Dobiti diplomo CIDESCA ni kar tako, saj so njene šole visoko cenjene povsod po svetu. V Irmini šoli uporabljajo kozmetične izdelke velikih kozmetičnih imen kot so znani francoski Guerlain, pa Thalgo, Ella Bache in drugi izdelki lepotnih industrij. Irma je bila zadnji dve leti celo v komisiji za aromaterapijo IFA (International Federation for Aromatherapy), ki ima svoj center v A ngl ij i .Bila j e nj ihov "education officer". N.S.W. Vocational Education &Traning ¿ccrocflaScr Board V Slovensko društvo Sydney ste vedno vljudno vabljeni Ples Sobota, 15. avgusta Igrajo Veseli Gorenjci Piknik bbq Nedelja, 30. avgusta 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02)9756 1447 Irma z možem Romanom, kije tudi naš naročnik izobraženi. Naša šola nudi tudi diplome iz aromaterapije, elektrolize, refleks ologije, masaže telesa, in druge. Ima šola veliko študentov? Imamo 20 do 25 študentov. Tečaj traja 1600 ur, to je 40 tednov po 40 ur. Za tem študentje. dobijo diplomo, kije priznana od avstralske države, pa tudi diplomo CIDESCA in od IFA, kar je precej dobro. Kako poteka aromaterapija? Približno pol ure se pogovarjamo s pacientom, potem pač določimo terapijo, ki mu ustreza. Uporabljamo najdražja olja, ki so zelo draga, vse od 70 do 500 dolarjev po steklenički. Za liter takšnega olja je potrebno kar 50 ton rož. In starost študentov? Imeti morajo vsaj 17 let in seveda končano srednjo šolo, saj morajo študirati biologijo, kemijo, anatomijo in druge predmete, vseh skupaj je enajst in vsi moji učitelji so univerzitetno Irmaje na koncu pogovora še povedala, da se v njenem salonu v Nevvcastlu lahko naročijo različni kozmetični proizvodi in posebno kvalitetni "essential oils". Več informacij na telefon: (02) 4926 4068 Kaj pa nagrade? Precej nagrad imam. Med drugim sem leta 1996 dobila od Advanced Association of Beauty Therapists nagrado za najboljšo kozmetično šolo v Avstraliji. Irma se počasi poslavlja od svoje priljubljene šole v Nevvcastlu. Z možem se bosta odpravila za nekaj časa v Tasmanijo, kjer živi hčerka in tam bi se rada ukvarjala samo še z aromaterapijo. V njen učinek verjame in rada bi pomagala predvsem starejšim, posebno tistim, ki imajo težave z revmo ali artritisom. "' 31.i'1998' - Co, COMITE INTERNATIONAL D'ESTHETIQUE ET DE COSMETOLOGIE ADVANCED SCHOOL OF BEAUTY THERAPY 14 Auckland Street, Newcastle, NSW, Australia Phone: (02) 4926 4068 Fax: (02) 49262106 te* Why Study at the Advanced School of Beauty Therapy? Beauty Therapy Education Excellence. International Standard Setting. Curriculum and School Accreditation The Advanced School of Beauty Therapy stands at the forefront of Beauty Therapy education in Australia. The School's Principal, Mrs. Irma Gol is world renowned as being a leading educator in the Beauty Therapy field. The School has developed its own curriculum, the Diploma of Health Science (Beauty Therapy), which currently stands at the highest Government accredited level for Beauty Therapy training in Australia, at level 5 on the Australian Qualifications Framework. This competency based curriculum is accredited by the NSW Vocational Education and Training Accreditation Board (VETAB) and students who are eligible may qualify for Commonwealth Government Austudy/Abstudv benefits.The School is also on the CRICOS (Commonwealth Register of Institutions and Courses for Overseas Students). All students are able to obtain a public transport Student Travel Concession Card. The Advanced School of Beauty Therapy is also recognised as a CIDESCO SCHOOL, which allows it to jointly offer graduates the prestigious CIDESCO INTERNATIONAL DIPLOMA, the most highly regarded International Beauty Therapy qualification available. CIDESCO (Comité d'Esthetique et de Cosmétologie) is the International standard-setting organisation for Beauty Therapists in over 30 countries worldwide.Students who choose Aromatherapy ' as an elective within the Diploma of Health Science will,also be able to sit an examination leading to the CIDESCO Specialised Diploma in Aromatherapy.Similarly, students who choose to undertake extra-curricular studies in Electrolysis, can sit the examination for the CIDESCO Specialised Diploma in Electrolysis. As well as training students to acquire CIDESCO qualifications, The Advanced School of Beauty Therapy also offers its students the opportunity to sit the CIBTAC (Confederation of International Beauty Therapy and Cosmetology) examinations to gain the Internationally recognised Advanced Aesthetics Diploma (AAD). Diploma of Health Science (Beauty Therapy), students are given the opportunity to study Aromatherapy as an elective.The School delivers its own Aromatherapy curriculum, which has been accredited by the I FA (International Federation of Aromatherapists) with Irma Gol the recognised I FA teacher.Successful students receive the School's Diploma of Aromatherapy and in so doing, will also qualify for full I FA Membership. The Advanced School of Beauty' Therapy is registered by the A. A.B.Th. (Advanced Association of Beauty Therapists), which is Australia's National standard-setting organisation and is affiliated to CIDESCO.The A.A.B.Th Examination is conducted within the Diploma of Health Science.On successful completion, students will receive the A.A.B.Th. Certificate of Membership. In addition to the above, the School offers students Post Graduate training in Electrolysis and Reflexology. A Specialised course in Make-up is conducted at the School by Ross Fairhurst (a top Australian Professional Make-up Artist). Professional cosmetic companies also deliver various product knowledge courses at the School. The Advanced School of Beauty Therapy uses only the most up to date and popular professional product ranges available to'the industry today including: Thalgo - Ella Bache - Sothys - Dcrmalogica - Springfields (Essentiai Oils) - Gewhol Foot Care As there is a substantial practical science component within the Health Science course, some parts of the curriculum involving practical demonstrations and laboratory work are delivered at the University ofNevv-castle (by some of the School's staff who are also employed as lecturers and demonstrators at the University) within properly equipped science laboratories. _____ .A. • Modem, Fully Equipped Training Facilities at the ADVANCED SCHOOL OF BEAUTY THERAPY The School premises located at 14 Auckland Street, Newcastle is a large (220 square metre) modem, air conditioned ground floor building, comprising lecture and practical areas, various staff and student amenities and the school administration office. Wheelchair access is provided. The theory/lecture area comfortably accommodates a class of up to thirty five students and incorporates a range of visual and audio visual teaching aids as well as one of the most extensive libraries in Australia dedicated to Beauty Therapy, Aromatherapy and Health Science related books, journals, magazines and videos. A computer with CD-ROM drive is also available as a learning resource. The practical area is fully equipped. Each of the many treatment areas has its own bed, magnification lamp, stool and trolley (stocked with disposables). The area is a comfortable and professional learning environment for students, who also benefit through having access to the following: well as a full set of essential oils. - a full range of the latest electrotherapy machines (eg. galvanic, high frequency, faradic, Dermalift, vacuum suction, G5) - all waxing equipment, vaporzone machines, electrolysis/thermolysis/ blend machines and - three complete product ranges as '"T/z'/m"'' News - News Parliament Approves Formation of New Municipalities Ljubljana, 22 July (STA) - The Parliament approved formation of 45 new municipalities in a 48-15 vote at a special session. Slovenia will now be divided into 192 municipalities. Slovenia and France Sign Air Traffic Accord Paris/Ljubljana, 20 July (STA) - Slovene Minister of Transport and Communications Anton Bergauer, on a several day visit in France, and French Minister of Transport and Housing Policy Jean-Claude Gayssot signed an air traffic agreement. Completing a Ljubljana accord of 1995, the agreement signed today in Paris stipulates that only one carrier fromeach country can operate flights to the other country (Adria Airways and Air France). Number of Illegal Immigrants Rises Ljubljana, 20 July (STA) - The number of immigrants in Slovenia is rising; thus the Centre forlmmigrants recorded a 89-percent rise of arrivals in the first six months of 1998 over the same period last year. In the first half of the year 3117 people from 52 countries were accommodated in the Centre; last year there were 1650. The average stay lasted 11 days. Most immigrants were from Rumania, Federal Republic of Yugoslavia as well as from African and Asian countries. Recently there have been more immigrants from Kosovo. Belorussian Children Undergo Treatment in Slovenia Ljubljana, 24 July (STA) - U.S. charity Ethnic Voice of America and Red Cross Slovenia(RKS) brought 30 children from the Belorussian capital of Minsk to Debeli rtic, a children's health resort on the Slovene coast. The children, suffering from health problems related to the 1986 Chernobyl nuclear-pant accident, will undergo a special three-day rehabilitation treatment in Debeli rtic. The climate and treatment programmes there have proved to be beneficial to patients who were exposed to radiation. The first group of children was treated in Debeli rtic in 1991; at that time 200 children from Ukraine were subjected to a treatment scheme. Radenska Exclusive Formula One Mineral Water R ad en ci, 21 July (STA) -Slovenia's Radenska is to be the exclusive mineral water in Formula One race in Budapest from 14 through 16 August. The Slovene company sponsored the Formula One race at Hunga-roring in 1994, when it sold over 30,000 bottles of mineral water. This year Radenska is determined to beat the results. Radenska will offer its mineral water products at all sale points of Hungaroring, and provide all the teams and VIP tents. By participating in the race Radenska wants to expand its activities on Hungarian and other Central European markets, where the company has been recording growth in sales. Senior FBI Officials in Slovenia Ljubljana, 22 July (STA) - New legal attache at the U.S. Federal Bureau of Investigation inVienna, Steven Grandham and his assistant Miles Burden visited Slovenia's Interior Ministry and met with Minister Mirko Bandelj. The talks about cooperation between FBI and Slovene police were also attended by State Secretary Borut Likar and crime investigation administration director Marjan Pogacnik. The visit proves that cooperation between FBI and Slovene police is successful as Slovenia is one of the first countries to be visited by the new legal attache. UNICEFSlovenia Raises US$ 23,850for Undernourished Children Ljubljana, 21 July (STA) -UNICEF Slovenia has raised SIT 4,012,773 (some USS 23,850) to help the undernourished children around the world. The money raised can save 334,398 children from going blind due to a vitamin A deficiency, or could be used to provide UNIMIX food packages (corn, beans, sugar and oil) to 27,538 undernourished children. The campaign culminated in aradio marathon on 2 June when all the shows were dedicated to the problem of undernourishment, and UNICEF and the United Nations Organization. 38 enterprises and 1152 individuals contributed to the campaign. Denationalization in Slovenia Following letter was given personally to Premier Drnovsek by Congressman Porter of the Commission on Security and Cooperation in Europe a Commission of the US Congress. This shows that the Commission has not "forgotten" Slovenia in preparing its concurrent Resolution on restitution. COMMISSION ON SECURITY AND COOPERATION IN EUROPE 234 FORD HOUSE OFFICE BUILDING WASHINGTON, DC 20515-6460 The Honourable Jane: Drnovsek Prime Minister Ljubljana, Republic of Slovenia Dear Mr. Prime Minister, We appreciate the opportunity to express our concern regarding respect of the rule of law and property rights in Slovenia. In particular, we urge your government to take immediate steps to ensure that the legal rights of all persons, including American citizens, to their family s properties are respected under Slovenia s property restitution program. We appreciate the extraordinaiy challenges each post-Communist country faces in trying to undo the past wrongs inflicted by Communist regimes in Europe. Among the most complicated issues for new democracies to address are claims by individuals and religious communities for the return of wrongfully confiscated property. Nonetheless, if a country chooses to enact restitution or compensation laws, as Slovenia did in 1991, the process must be just, fair, and nondiscriminatory. Once a restitution or compensation law is adopted, the government must further ensure that the law is implemented effectively and according to the rule of law. The Commission was contacted recently by two groups of people whose properties were confiscated by Communists-one group consists of American citizens, formerly Yugoslav citizens, and the other is a Ljubljana-based group that claims to represent 200,000 Slovenian citizens. According to these organizations Slovenia's Denationalization Law employs a broad eligibility criterion that permits claims from most former Yugoslav citizens, or their heirs, regardless of current citizenship. Nevertheless, despite clear mandates in the law requiring action on filed claims within one year, the vast majority of the claims are still pending without resolution seven years after the Denationalization Law was passed and five years after the filing deadline. Of the approximately 40,000 applications filed by the ¡993 deadline, only thirty-five percent of the individual claims filed had been resolved by the end of 1997; sixty-five percent of the claims had received no action or only dilatoiy action. Individuals who have contacted the Commission maintain that while enactment of the Denationalization Law was a significant democratic initiative, serious problems persist in the Slovenian Government's willingness to implement the law, essentially, the government has not shown the political will to return property and has failed- to take the administrative measures needed to implement the legislation. As a result, the Denationalization Law has not been implemented in accordance with the rule of law. Prompt resolution of these cases is imperative on a moral level for the sake of the former Yugoslav population, many of whom are already quite elderly, that suffered under Communist tyranny, Slovenians deserve to enjoy the rule of law. We urge your Government to implement the Denationalization Law effectively, and swiftly, and to. restore private property rights in Slovenia as recognized under contemporaiy international law and the Slovenian Constitution. Doing so will demonstrate Slovenia's commitment to the rule of law, will move Slovenia forward in the establishment of a free market economy, will encourage foreign investment and, perhaps most important, will close a painful chapter in Slovenia's Communist past. Our Commission is actively engaged In the issue of property claims stemming from Fascist and Communist-era confiscations. As you may be aware, the Commission held a hearing in 1996 regarding, the issue of properties confiscated by formerly Communist regimes. Further hearings are anticipated this year. Legislation has been introduce in Congress by Members serving on the Commission which urges the governments of post Communist countries to pass and effectively implement laws that provide for restitution of, or compensation for, plundered property. Mr. Prime Minister, in your effort to address the very complex and difficult issue of property restitution, we ask that Slovenia ensure that all those with legitimate claims, whether current or former citizens, be given fair and equitable treatment and that their claims be adjudicated in accordance with the rule of law. Sincerelv STENYH. HOYERM.C. JOHN EDWARD PORTER M.C. '"'Ti.zYm'" Pišejo nam Spoštovano uredništvo! 1. Zakaj niste organizirali zbiralno pomoč za posledice potresov v Posočju pod pokroviteljstvom Glasa Slovenije, saj še ni prepozno, in vsaka malenkost prav pride. 2. Kje je kotiček za Pisma bralcev, kar bi zelo pozivelo Vaš/naš časopis? Lep pozdrav in brez zamere Pavel Zoreč, NSW Draga Stanka! Prosim Vas. če bi mi Glas Slovenije za nekaj mesecev pošiljali v Slovenijo, prilagam naročnino za dodatne poštne stroške, če kaj ostane pa primaknile tiskovnemu skladu časopisa, ki si zasluži veliko pozornost in še večjo pomoč. Stanka, žetim Vam mnogo sreče in zadovoljstva pri Vašem napornem delu. V zasebnem življenju pa od vsega najboljšega Vam privoščim le najboljše! S spoštovanjem A. Grmek. Canberra Spoštovana Stanka! Hvala za redno pošiljanje Glasa Slovenije, ki ga z možem rada čitava. Čestitam, ker ni enostranski - ta nam pove resnico! Hvala za lep opis in slike naših sposobnih igralcev Igralske družine \lerrylands, vsi smo lahko nanje ponosni - tudi v domovini. Zlato krono naj Vam podari domovina, igralci! Še enkrat, draga Stanka, resnica je vsem ljuba, tudi tistim, ki pravijo da ni. Le tako naprej! Glas Slovenije bo še živel! Prisrčno Vas pozdravlja Marcelu Bole, Melbourne Draga Stanka, prilagam ček za ponovitev moje naročnine in nekaj za tiskovni sklad. Nadaljujte z dobrim delom. Lep pozdrav Ciril. Melbourne Spoštovana ga Gregorič, prilagam naročnino in nekaj za tiskovni sklad. Hvala Vam za ves trud in reclno pošiljanje časopisa. Vas pozdravlja M. Rovret. OLI) Spoštovani! Želim Vam čestitati za petletnico Vašega uspešnega časopisa - za trud in požrtvovalnost. Prav lepe pozdrave P. Marinovich, Old TISKOVNI SKLAD $ 10.00 J. Maj ni k. družina Toš, E. Jakob. A. Grmek. M. Harej; S 20.00 M. Šušteršič, ' M. V. Ropret. F. Berič P. Marinovich. C. Kovač; $ 50.00 J. Cvetkovič. M. Beribak HVALA udget Rent a Car Slovenija Poslovalnice: Letališče Ljubljana Brnik tel: +386 54 211-158 tel:+386 54 261-729 fax:+386 54 211-890 Bled, Ljubljanska 4 tel&fax +386 64 742-189 Rezervacijski center: tel: + 386 64 21 11 88 + 386 64 38 63 00 + 386 64 21 18 90 POSEBNE - NIŽJE CENE ZA ROJAKE PO SVETU Za smeh Iz Demokracije Nepoštenih je na pretek Jože: V zadnjem času je čedalje več nepoštenih ljudi. Marko: Kako si pa to ugotovil? Jože: Pomisli, naše! sem de-narnico in v njej je bilo tristo ponarejenih nemških mark. Marko: A res? Pokaži jih. Jože: Nimam. Sem jih že prodal... Uspešno Marjan: Kako je bilo na gasilskih vajah pri vas prejšnjo soboto? Janez: Odlično. Marjan: Ja, nekateri so še v ponedeljek iskali svoje čelade v obcestnemjarku. Policijska učenost Zakaj je v Sloveniji telefonska številka policije 113? Ker tam za policaja velja, da je 1 + 1=2 Kapa Ko je policaj odhajal iz bifeja, je na šanku pozabil kapo. Točaj visoko dvigne kapo in zakliče: "Gospod policaj! Ali je to vaša kapa?" "Ne, ne. jaz nisem tako velik." Lestev Dva policaja se mučita in merita lestev. Prvijo drži navpično, drugi pa po njej pleza z metrom, da bi jo izmeril. Mimoidoči ju nekaj časa gleda, nato pa predlaga: "Zakaj ne bi vidva lestev postavila na tla in jo tako laze izmerila?" Policaja mu odvrneta: "O ti bedak! Midva nočeva izmeriti kolikoje lestev dolga, ampak kako visokaje!" Zobozdravnik Tone je imel navado, daje vsak dan za malico v bližnji delikatesi kupil sendvič in ga pojedel med-tem ko se je sprehajal po ulici pred policijsko postajo. Nekega dne pa seje sprehajal s sendvičem po drugi strani ulice. Šef ga opazi in vpraša: "Zakaj pa danes malicaš na drugi strani ulice?" "Bil sem pri zobozdravniku, paje rekel, da moram jesti na drugi strani." Izgubljeni pes Policaj sedi na pločniku in joče, mimoidoči ga vpraša zakaj. Psa sem izgubil, pravi, mimoidoči pa, da bo pes že našel pot domov. Policaj pa: "Ja, pes bo že našel pot domov, kaj pajaz?" Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy ofRepublic ofSlovenia P.O.Box 284-Civic Square. Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00-14.00 * Generalni konzulat RS Sydney Častni generalni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Generalni konzulat RS Nova Zelandija Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NS W 2164. Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 1254252 fax: (61)1264721 "" TiTi'm'* po.a^rafàkeÀi kontinentu, v Tasiijértijo^\g¿nüno,ZDA, tí anudo, Svfè&Jlvstrijo, Italijo, Šveiiskfr^na Japonsko in v sSlovenijo /A rround Australia, Argentina, USA, Canadá,'Switzerland, Austria, Italy, Sweden, Japan and Slovenia' TELECOMMUNICATIONS SLOVENIA 78c Per Minute With ■JP Ezi Telecommunications you can now call Slovenia for only 78c per minute 24 hours a day To Join simply complete the enclosed application form and mail or fax Irak Ezi Telecommunications \s Locked bag 936 North Sydney NSW 2060 Phone 02 9460 2955 or Fax 02 9460 0893 Zdravila iz babičine lekarne NOVICE pred izidom Olimpijsko mesto Sydney je dobilo svoj "Watergate Sydney /Glas Slovenije/- Pitna voda je bila v Sydneyu vedno vprašlj iva, zato je nekateri ljudje nikoli niso pili naravnost iz vodovodne pipe. Toda pred dnevi je udarilo kot strela z neba.... v javnost šele po šestih dnevih, 29. julija: Sydneyska vodaje oporečna! Okuženaje s parazitomgiardia in s še bolj nevarnim parazitom imenovanim Cryptosporidium. NE PIJTE VODE! Ne pijte neprekuhane vode! Ne perite zob z neprekuhano vodo! Ne perite solato z neprekuhano vodo!... so prihajala do nas navodila in obenem očitki tistim, ki so za to naravno katastrofo odgovorni. Drugi so zopet trdili, da to ni nič novega, saj sta oba parazita prisotna v sydneyski pitni vodi že od nekdaj. Sydney je porabil tri milijarde dolarjev za očiščevalne naprave, zato, da bi njegovi prebivalci pili zdravo vodo - zdaj pa to! Še to: do škandalaje prišlo prav v času, ko je Sydney obiskala ameriška državna sekretarka dr. Madeleine Albright. Nihče izmed sydneyskih prebivalcev v krogu od Palm Beacha, do Hornsbyja, Sydney-Cityja, Parramate, Liverpoola do Botany Baya ne ve kaj ga čaka. Koliko posledic in bolezni, morda tudi smrtnih slučajev bo povzročila ta naravna katastrofa, kije nastala zaradi nemarnosti odgovornih, bo pokazal čas. Zaradi dolgov le še izklop elektrike Hrvaški Krško /Dei.ofax/ - Slovensko elektrogospodarstvo je hrvaškemu odklopilo oba 400-kilovatna daljnovoda Zagreb 1 in Zagreb 2. Hrvatje nad tem ukrepom sicer niso bili presenečeni, toda neznosna vročina, zlasti v Dalmaciji, je izsušila še akumulacijskajezera, elektrarne na kurilno olje, s katerimi si na Hrvaškem pogostoma pomagajo. Hrvaška obljublja Sloveniji "gospodarske protiukrepe". Zaradi vsega tega so se odnosi med Slovenijo in Hrvaško še bolj zaostrili. Vesela novica Naša sodelavka Nataša Drummond in njen soprog Steve sta dobila sinčka Aleksandra. ČESTITAMO! Mladi mamici in malemu Aleksandru želimo obilo dobrega počutja Glas Slovenije MEHUR Pohladitev (na primer mokre noge) ustvarjajo pogoje, pri katerih bakterije hitro najdejo pot do mehurja. To velja predvsem za ženske, ker so njihovi sečevodi krajši in bakterije hitreje in lažje dosežejo svoj cilj. Sredstvo: babica je dajala svojim hčeram čaj iz ribeza in brusnic, pa še solato iz kreše. Predvsem pa dosti tekočine (naravnih sokov, čajev). Učinkovanje: sokovi imajo veliko vitamin C,"ki krepi imunski sistem, in antibiotičnega flavonoida. Kreša vsebuje gorčično olje, ki deluje na klice podobnovkot penicilin. Velike količine tekočine pa hitreje odplavijo povzročitelje. OČESNA VEZNICA v Oči se solzijo in pečejo, veznicaje rdeča in vneta. To je lahjco posledica iškodbe, virusa, alergije ali bak-ter Sredstvo: pol čajne žličk^metlike (Euphfasia minima) prelijte s skodelico vroče vode in pustite stati iiinuto alfdve. Ko se ohladijo kot cladek položite na oči. To''ponovite večkraKdifevno od pet do deset\ftijnut, pripravek mora biti vedno c i il kova smet h ebujetudi cubin. vnetni a i j SStoläs TREBUH Sredstvo: pri bolečih krčih v trebuhu najbolje pomaga kamilični čaj. Dve čajni žlički kamilic prelijte s pol litra vrele vode in pustite stati pol ure. Potem v tekočino namočite Ianeno krpo in jo položite na trebuh, kjer naj ostane približno deset minut, ali dokler se ne ohladi. Na moker obkladek položite še brisačo ali odejo. Učinkovanje: toplota sprošča in pospešuje prekrvavitev, kisik in hranilne snovi pa hitreje pridejo do bolečega mesta, kjer aktivirajo samozaščitne snovi. Eterična olja v kamilicah delujejo protivnetno. GUBE Gube niso bolezen, pridejo s starostjo in povedo, da so določena leta, srečna ali nesrečna, minila. Kljub temu niso dobrodošle. Na žalost še niso iznašli sredstva, ki bi nagubano kožo čez noč spremenilo v otroško gladko, lahko pa pomagate ustaviti staranje in nastajanje gub. Sredstvo: obrazna maska iz kuhinjskega predala. Zmešajte en rumenjak z dvema žlicama olja iz pšeničnih kalčkov (pšenica-vvheat) in petimi grami vitamina E. Zmes nanesite na obraz in pustite učinkovati 30 minut. Sperite z mlačno vodo. /Dom/ edeli... - da je Avstralija ena vodilnih' turističnih državna!svetu s 500.000 posteljami in 13.000 hoteli - daje najstarejša Slovenka Emilija*! Koncut iz Solkana pred dnevi praznovala^ 05^ojstm-darH-imela— je pet hčera (dve sta že umrli) in sina, danes pa ima 12 vnukov in 16 pravnukov - da so pred dnevi na festivalu Piva in cvetja v Laškem, ki je trajal od četrtka do nedelje zvrnili več kot dvesto tisoč pol litrskih kozarcev laškega piva - daje postala Slovenija izvoznik pornografije; v zaupnih krogih po Sloveniji kroži katalog trdih pornografskih filmov pod naslovom "Slovenian Connection"; slovenski film je v krizi, pornofilm paje postal bolj donosen izvoznik kot prevozi heroina po Evropi ali preprodaja orožja; nekateri mondeni ljubljanski lokali so zbirališče prostovoljnih igralk in igralcev Glas Slovenije -i sponzorji: The Voice of Slovenia -Sponsors: ^EMONfi 1 INSTRUMENTS Impact International Pty. Limited Niko Krajc Kako pa kaj vase zdravje?|