Poštnina plačana v gotovini. Leto ix stev. izs. V Ljubljani, v petek 3. junija 1921 Cena Din r Izhaja vsak clao popoldne, Izvzemii nedelje ln praznike. — lnseratl do 30 petit a 2L— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji lnserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240 — Din. za inozemstvo 420.— Din. reklame, preklici beseda 2.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2194. Vlado v znamenju notranjih težhoč Kralj se vrne koncem tedna v Beograd, — Komentarji o komunikeju radikalne stranke. — Ofenziva pašičevcev. — Beograd, 2. junija. V Beogradu samem vlada popolno politično zatišje. Ministrski predsednik, ki se je z nekas terimi drugimi člani vlade udeležil vče« rajšnjega odkritja spomenika vojvodi Sindjeliću v Nišu, se še ni vrnil. Kakor poročajo iz Niša. spremlja g. Vukiče-vic kralja na potovanju v južno Srbijo. iV poučenih krogih se zatrjuje, da bo ob tej priliki definitivno določen dan razpusta Narodne skupščine in razpisa novih volitev. Tozadevni ukaz bo pod* pisal kralj takoj po povratku v Beo; grad, kamor dospe bržkone že koncem tega tedna. Komunike radikalnega kluba tvori še vedno predmet živahnih komentar* jev V vladnih krogih sc povdarja, da je bil komunike izdan z namenom, de« mantirati vesti o nesoglasjih v radikal* ni s^nki. Nasprotno pa povdarja da* našnja <«Pravda», da pomeni ta komunike jasen afront pašičevcev proti Vu* klčevieevi vladi. List zamerja ministra skemu predsedniku, da je s svojim oklevanjem dopustil, da so sc pašičevci tako ojunaČili. Če bi sc bil pravočasno in odločno naslonil na radikalni cen* trum, bi pašičevcem ta taktična poteza ne uspela. Demokratski krogi gledajo s precejšnjo nervozo na nadaljni raz« voj položaja iu na vse načine: forsirajo razpis volitev. .Ministrski predsednik | sam se se doslej o komunikeju radikalnega kluba ni izjavil. V vprašanju velikih županov med radikalnimi in demokratskimi člani vlade še vedno ni dosežen sporazum. Radikali se nikakor nočejo odpovedati svojim zaupnikom na velikožupanskih mestih, ki jih reklamirajo demokrati zase. Med drugim zahtevajo osem velikih županov v Srbiji, dva pa v Bosni in Hercegovini. Razun tega so demo-kratje stavili zahtevo, da ne smejo biti imenovani za velike župane niti sodniki niti državni pravdniki in odvetniki v področju svojega prejšnjega delovanja. Vprašanje vstopa Bože Maksimovi* ča je zadnje dni stopilo zopet neko* liko v ozadje, vendar pa se domneva, da sc bo moral sedaj g. Vukičevič z ozirom na vojno napoved pašičevcev nasloniti na radikalni centrum in pristati na vstop Bože Maksimoviča. Za* trjuje se, da bodo Uzunovičevci vztra* jali na tem, da dobi Maksimovič mini* strstvo notranjih zadev. Temu se z vso odločnostjo protivi Demokratska zajednica in znano je, da preti v tem slučaju g. Davidovič celo z očitim pre* lomom. Vlada je nesporno še vedno v težavnem položaju. Če g. Vukičevič ugodi zahtevam ene stranke, mu grozi odpor na drugi strani. V okolici g. Vukićevića se naglasa, da je edini in najboljši izhod vlade iz sedanjega položaja takojšnji razpis novih volitev. Na ta način se bo ena ali druga stranka udala, ali pa pride do preloma in s tem do definitivnega raz-čiščenja notranjepolitičnega položaja. V krogih pašičevcev je opažati zadnje dni veliko samozavest. V njihovih vrstah sc naglasa, da imajo veliko za-slombo v narodu ter da bodo prekrižali vse načrte g. Vukićevića, ki so naperjeni proti njim. V Knjaževcu, ožji domovini starine radikalne stranke Ace Stanojevića, so že pričeli z odkrito ofenzivo proti svojim strankarskim nasprotnikom. Okrožni odbor je izključil iz stranke poslanca Milana Stepano-vića, ožjega prijatelja Bože Maksimoviča. Tudi v drugih okrožjih so pričeli z živahno agitacijo, naperjeno v prvi vrsti proti Vukićeviću in Uzunoviću. Odkrito naglašajo, da se bodo v slučaju razcepa radikalne stranke zvezali z vso ostalo opozicijo proti sedanjemu režimu ter ga kratkomalo onemogočili. Vse kaže, da pride v radikalni stranki v najkrajšem času do definitivnega raz-čiščenja. ako si Vukičevič ne premisli in ugodi zahtevi pašičevcev, ki slej ko prej zahtevajo odenditev volitev in rešitev notranjih sporov v radikalnem klubu. Ingllja si no polomilo zone nn Rusiji Izgon angleških državljanov iz Rusije. — Dalekovidna politika Nemčije. — Prvi znak nove vojne. Sovjetske republike složne. — Riga, 2. junija. Glasom poročil iz Moskve je sovjetska vlada sklenila, da se morajo izgnati iz sovjetske Kusije vsi angleški podaniki. Norveško poslaništvo v Moskvi, ki je prevzelo zastopstvo nugleških interesov v Rusiji, je že pričelo z resignacijo angleških državljanov. V moskovskih političnih krogih se računa, da se bo napetost med Anglijo in Rusijo v najkrajšem času še bolj poostrila, zlasti pa vsled angleške demonstracije v Vzhodnem morju. — Berlin, 2. junija. Te> dni dospe sovjetski zunanji komisar čicerin, ki se mudi sedaj v Frankfurtu, v Berlin, kjer se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom dr. Stres-3-mannom iu ministrskim predsednikom dr. Marxom. V Berlinu ga bo pričakoval tudi sovjetski odpravnik poslov v Londonu Rosen-holz, ki se vrača iz Londona v Moskvo. Pri tej priliki se ustavi v Berlinu tudi sovjetska delegacija, ki se je udeležila mednarodne gospodarske konference v Ženevi. Za časa bivanja Cičerina v Berlinu se bo vršila konferenca sovjetskih diplomatov. V Berlin sta namreč pozvana sovjetski poslanik v Parizu in Rimu. V evropskih diplomatskih krogih se pripisuje tej konferenci izredna važnost. — Moskva, 2. junija. Ruska komunistična stranka je izdala proglas, v katerem poudarja, da je prelom odnosajev med Anglijo in Rusijo prvi znak nove vojne. Rusija si ne želi vojno in je vso svojo politiko usmerila na ohranitev miru. Toda če bo napadena, je dolžnost vseh državljanov, da nastopijo v obrambo domovine. Sovjetska trgovinska misija v Kanadi je dobila od sovjetske vlade nalog, naj nemudoma zapusti kanadsko ozemlje in se vrne v Moskvo. — Rim, 2. junija. s-Giornale di Italiat jioroca iz Moskve, da sta zastopnika Afganistana iu Turčije v imenu svojih vlad sporočila sovjetskemu zunanjemu komisarju, da bodo njihove vlade spoštovale sklenjene pogodbe o zavezništvu in prijateljstvu ter da bodo zvesto stale na strani Rusije. Tudi ita-ljanski poslanik je podal izjavo, da bo ostala Italija v angleško-ruskeui sporu popolnoma nevtralna ter da nima namena, da bi se kakorkoli vmešavala v ta spor, dokler bo Rusija ostala napram Italiji lojalna ter se izogibala vmešavanju v notranje italijanske zadeve. Posledica protiruske politike Anglije Vladi prorokujejo poraz pri volitvah. — London, 2. junija. Včeraj so se vršile v Bodvoughu nadomestne velitve. Zmagala sta kandidata delavske in liberalne stranke, dočim je vladni kandidat propadel. Z ozirom na to, da se bodo vršile še tekoin letošnjega leta v Angliji nove volitve, se pripisuje tem volitvam posebna važnost. Ko je ministrski predsednik Bakhvio zvečer prišel na sejo, ga ie opozicija sprejela z ironičnimi klici: Kaj pa bo sedaj z rusko politiko? V krogih delavske in liberalne stranke, ki bosta šli v volilni boi s parolo proti sedanji ruski politiki vlade, vlada trdno prepričanje, da bo vlada pri prihodnjih volitvah propadla. Italija zahteva nove kolonije Ogorčenje v Londonu. — London, 2. junija. Današnji listi se obširno bavijo z včerajšnjim uvodnikom »Tribune*, v katerem so iznesene italijanske zahteve glede kolonijalne politike, kojih refren je, da zahteva Italija dodelitev primernih kolonij, odnosno mandata nad njimi. Italijanske zahteve, ki so v prvi vrsti naslovljene na Anglijo, so izzvale v tukajšnjih političnih krogih precejšnje neraz-položenje. O zadevi se je razpravljalo tudi na včerajšnji seji vlade in v spodnji zbor-mcL kjer je poslanec čbeJavske sfcraoke za- hteval od zunanjega ministra pojasnilo glede Egipta in pa z ozirom na pisavo italijanskih listov glede kolon i i. Chamherlain je v odgovoru naglasih da je Anglija, ko je leta 1922. priznala samostojnost Egipta, obvestila s posebno noto vse druge vlade, da bi smatrala vsako vmešavanje v egiptovske zadeve za neprijateljsko gesto. Odločno jc zavrnil trditev italijanskega tiska, da bi bila Anglija pri te? priliki pristala na podporo italijanskih političnih in gospodarskih teženj kjerkoli iu da so neresnične tudi trditve italijanskega tiska, da jc Anglija zagotovila Italiji popolnoma proste roke v Albaniji. Rumunska vlada demisionirala Odmev angleške imperijalistične politike* — Revolucija neizogibna. — Liberalna ali koncentracijska vlada? Bukarešta, 2. junija. Včeraj popoldne so se vršila dolgotrajna posvetovanja med ministrskim predsednikom generalom Avarescujem in voditelji ljudske stranke o političnem položaju; zlasti pa o izraženi želji kralja glede sestave na-cijonalne koncentracijske vlade. Kako stališče je zavzela ljudska stranka, ni znano. Danes dopoldne ie ministrski predsednik v posebni avdijenci predal kralju demisijo celokupne vlade. Kralj je demisijo sprejel. Ministrski predsednik je ob tej priliki izjavil kralju, da sam s svoje strani Še ni sondiral terena za sestavo koncentracijske vlade, da pa tudi noče prevzeti te misije ter da naj kralj nikar več ne računa z njim. Predlagal je sestavo liberalne vlade pod predsedstvom Bratianua. V političnih krogih se sodi, da je demisija vlade položaj le še bolj zamotala. Poedini voditelji strank se izjavljajo deloma proti koncentracijski vladi, deloma pa le pod takimi pogoji, ki že vnaprej izključujejo njihovo sodelovanje. Anarhija v Radićevi slranki _ Zagreb, 2. junija. Y organizacijah ra- dičevske stranke v Vojvodini se je pojavilo v zadnjem času veliko nesoglasje in nezadovoljstvo s politiko vodstva stranke. Zlasti postopanje v oblastnih skupščinah je povzročilo med pristaši tudi na deželi veliko neraz-položenje. Poleg tega je diktatura, ki jo izvaja Stepan Radić pri sestavi kandidatnih list, odbila od nadaljnega sodelovanja naj-agilnejše pristaše, zlasti pa vse inteligenčne sloje. V večini strankinih organizacij se je zato pojavil razkoi, ki postaja zlasti sedaj v očigled novih volitev za stranko skrajno opasen. Danes sta odpotovala v Vojvodino Stepan in Pavle Radič, da skušata odstraniti nastale spore in ohraniti enotnost stranke. Tudi v ostalih pokrajinah je opažati med radićevci enak, proti politiki strankinega vodstva naperjen pokret. Zlasti v Dalmaciji in v primorsko - krajiški oblasti je zavladala v radičevskih organizacijah popolna anarhija. V Karlovcu obstojajo kar tri radi-čevske organizacije. Propaganda, ki jo vrše hrvatski federalisti in radičevski disideuti za ustvaritev hrvatskega bloka proti Radiću, je naletela na ugoden teren in vse kaže, da stoji Radićeva stranka pred popolnim razsu-lom. V zvezo s tem se spravlja tudi zatišje, ki je zavladalo v zadnjem Času v vodstvu stranke. V dobro poučenih krogih pa se doznava, da vlada tudi v vodstvu samem veliko nesoglasje in da se najuglednejši radičevski politiki nočejo vec pokoravati diktaturi Stepana Radića. Senzacijonaine aretacije Odkrita makedonska zarota. — Skoplje, Z. junija. Vcerai js bilo v Skoplju izvršenih več senzaciionalnih aretacij. Policija sprva ni hotela dati nikakega pojasnila. Še le sedaj, ko je aretacije odobrilo tudi sodišče, se doznava, da gre za velikopotezno zaroto, ki je bila v službi bolgarskih komitov in akciiskega odbora makedonsrvujočih. Vodja organizacije je bil upravnik pošte v Skoplju Nečevič, ki je prejemal iz raznih krajev inozemstva pakete in jih odpremljal dalje v Bolgarijo in Macedonijo. Nadalje je bil aretiran neki visokošolec in več uglednih trgovcev. Policija domneva, da je s tem odkrila eno slavnih tajnih organizacij makedonstvujo-čih v naši državi, ki je vodila vso proti-državno propagando in razdeljevala propagandni materija! posameznim zaupnikom. Napovedanih je še vec aretacij v raznih krajih Južne Srbite. Pred važnimi izpremembami v naši dipjomaciji — Beograd, 2. junija. Kakor se doznava v krogih zunanjega ministrstva, se pripravljajo dalekosežne spremembe v diplomatski službi. Zunanji minister dr. Marmkovič že dlje časa pripravlja velik ukaz o upokojitvah, premestitvah in imenovanju diplomatskega osobja. Naglasa se, da hoče definitivno odpraviti familijarni sistem v diplomatski službi in pozvati na vsa važna mesta res sposobne ljudi. Ukaz bo podpisan še tekom tega tedna. Med drugim bo imenovanih sedem novih diplomatov, ki doslej sploh še niso v diplomatski službi. Večje število poslanikov bo upokojenih, nekaj pa tudi odpuščenih. Naglasa se, da ima akcija zunanjega ministra pred vsem nameu, ustvariti kader sposobnega in zanesljivega diplomatskega osobja. Danes prično konzultacije političnih strank iu bo šele jutri bržkone padla odločitev, o tem, komu bo poverjen mandat za sestavo nove vlade. Budimpešta, Z. junija. Današnji listi se obširno bavijo s položajem v Rumu-niji. Odredba mobilizacije je vzbudila med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Komunistični agentje razvijajo silno agitacijo proti vojni. Vsi listi naglašajo, da stoji Rumunija pred zelo resnimi dogodki in da bo prej ali slej izbruhnila revolucija, ki je neizbežna. V zvezi s tem razpravljajo o napovedani demisiji Avarescujeve vlade, ki naj bi se na izrecno željo kralja umaknila nacijonalni koncentracijski vladi, ki naj bi bila vlada močne roke. General Avarescu se tej nameri odločno protivi, a tudi v po-edinih strankah vladajo tozadevno različna naziranja. Vsekakor pa je notranjepolitični položaj Rumunije zelo resen, zlasti še, ako ne pojenja napetost med Rusijo in Anglijo, ki ogroža tudi rumunske interese v Besarabiji. ZOPET POTRES — Beograd, 2. junija. V Gornjem Mila-novcu je bil danes zjutrai zabeležen nov, precej močan potresni sunek, ki pa ni napravil nikake škode. Strokovnjaki so "mnenja- da se bodo taki potresni sunki ponavljal še nekaj časa kot posledica zadnjega večjega potresa. TRGOVINSKA POGAJANJA Z NEMČIJO IN ČSR — Beograd, 2. junija. Ministrstvo zunanjih zadev je pozvalo vse gospodarske kcrporaciie, zlasti pa zbornice za trgovino, obrt in industrijo, naj imenujejo svoje zastopnike v delegacijo za trgovinska pogajanja z Nemčijo in Češkoslovaško. Za Slovenijo bo imenovala svoje zastopnike ljubljanska zbornica. IZID BOLGARSKIH VOLITEV — Sofija, 2. junija. Po uradnih ugotovitvah je bilo ob priliki nedeljskih volitev v sobranje oddanih skupno 1,133.000 glasov. Vladna večina je dobila 251.246. opozicija 562.078, neodvisna meščanska stranka 37.809 glasov, 11.800 glssov je bilo ueve-Ijavnih. Vlada je dobila potemtakem A%% vseh glasov. Vlada poda v prihodnjih dneh formalno demisijo. PREGANJANJE KOMUNISTOV V GRČIJI — Atene, 2. junija. Vlada je izdala vsem oblastem strogo naredbo, naj budno pazijo na komunistično gibanje in vsako sumljivo osebo takoj izženejo. V Solunu so oblasti v zvezi s to naredbo aretirale in izgnale Jest komunistov. Ob priliki prevoza na ladjo je prišlo do krvavih spopadov med delavstvom in vojaštvom. NAPETOST MED EGIPTOM IN ANGLIJO ODSTRANJENA — Kairo. 2. junija. Egiptovska vlada je imela včeraj sejo, ki je trajala ves dan in na kateri je razpravljala o stališču, ki naj ga zavzame napram angleškim zahtevam. Po dolgotrajnih in deloma zelo viharnih debatah je bil sprejet sklep, da se ugodi vsem zahtevam, ki so izražene v angleški noti. Vrhovni poveljnik egiptovske vojske ostane še nadalje lord Lloyd. S tem je za enkrat odstranjena nevarnost resnejšega konflikta. V egiptskih nacijonalnih krogih je izzval ta sklep vlade veliko nezadovoljstvo. Z nogometnimi tekmami za državno prvenstvo se množijo protesti. Doslej so bile 4 tekme, a 5 protestov. In kakšni protesti/ Osi ješki <*Hajduk», ki je izgubil proti subotiškemu «Sandu», se prito* žuje, da je pri nasprotnikih igral neki inozemski igrač. Da pa bi sličil doma* čemu igračuy katerega je nadomeščal, si je prilepil umetne brke. Bil je torej bolj prirejen za komedijo na odru, ka= kor za športno tekmovanje na zelenem polju. Fotografi so rinili za njim. pa se jim je spretno umikat... To je naš « prvenstveni* nogometni sport! E. če bi klubi, ki so dosegli pra» vico sodelovanja pri državnih prver>» stvenih tekmah, morali dokazati tudi kvalifikacijo resnosti in športnega viteštva, bi bile take tekme redke, zelo redke. Pač pa bi nogomet služil ne za sport, marveč za obračunavanje z ju* naki grilepljenih brk. NAŠ DRAGOMAN BO IZPUŠČEN — Beograd, 2. iunija. Danes dopoldne jc posetil zunanjega ministra albanski poslanik Cena bez. Vašemu dopisniku jc poslan'k iziavil, da ie brzojavno naprosil italijansko vlado, naj takoj izpusti aretiranega drago-mana jugoslovenskega poslaništva v Tirani. l*rcpričaii jc, da sc" bo to zgodilo še tekom današnjega dne. Avto in gnojni voz Ljubljana, 2. junija. Povedali mil. liane-, /^odbo, ki je za« bavna in bi bila. lahko celo idilična, da ni prišlo do nesrečnega karambola, pri kate* i em je na beli cesti sredi zelenega Sorskega polja treščil avto v voz z gnojnico. Pretresljiva tragikomedija, ki jc bila zabeljena z neprijetnim ^nojničnim smradom, a je drugače potekla brez resničnih pretrcsljh o-sti in nesreč, se jc odigrala takode: V tem lepem pomladanskem vremenu, kakršnega imamo zadnje dni. jc ljubljanski kavalir Miško napregel svoj avto. Ker je tudi on med tistimi pravovernimi Ljubljan* čani, ki zvesto upoštevajo svetopisemsko pravilo, da človeku ni dobro samemu biti, najmanj pa na lepih avtomobilskih izletih, je kavalir Miško povabil dva srčka, dva angeljčka, ali kako bi že rekli, da bi bilo bolj ljubeznjivo. Skratka, posadil je dve srčkani ljubljanski punčki v svoj avto, sam pa je sedel med nje in zaupljivo šepeta! zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Avto je plaval v cestnem prahu kakor žareči voz svetega Elije skozi oblake. Za* kaj cestni prah je sijal v solncu kakor /lati prašek. In domišljava Zvonka, ki sicer rada viha nosek, jc bila kar opojena, ter je že mislila, da sc vozi proti paradižu. Naenkrat je kriknila. Kakor odmev se je takoj nato začul tudi vik njene tovarišice Ilonkc n* drugem kraju širokega sedeža v avtu. Kaj se je zpodilo? Oh. grozota! Miki angelčka sta se naenkrat prelvor.ia v grda smrdljiva vragea. Saj se ie celo sam kavalir Miško popade1 za nos. No torej: kaj se jc vendar zgodilo? Od nasprotne strani ic pripeljal po cesti kmet Nergač gnojnico. 2c od daleč, ko ie zagledal avto. ic mahal z bičem v svarilo, da naj sc avto izogne, kakor je tudi cm z gnojnim vozom zavil na stran. A njegov trmasti vol je bil očevidno zelo radoveden na avto ki tako naglo dirja po cesli brez vv.-ke priprege. Ko se je torej avto bližal, je voh'ček potegni nekoliko proti sredi ceste. A gospod Miško, kj ie sanjaril Bog ve kaj. je na avto kakor tudi na vola premalo pazil. Tako se je zgodilo, da se ie avto 7. enint kolegom nekoliko obregnil ob kmetsk: voziček. Kratki sunek ie zadostoval da ic z voza brizgnila gnojnica v širokih curkih na.avto tet kakor smrdljiv raztopljen nju-hanec obiila kavaliria Milka in njecova d\a bela angelčka. — Ti si pa kavalir! sc je iezila Zvonka češ: šc pred gnojnico me ne znaš varovati . . A llonka ic zaplakala: — Mojc krilo, moje bdo krilo! ... i Io spod Miško si je dalje tiščal nos in ni deial ne bev, ne tn-ev. Resni trenutek pa je od njega kot kavaliria zahteval, da jc > pomilovanjem ogledoval črne lise na deviškem kriki lepe Ilonkc in na vzbočeni blnz: brhke Zvonke... Obrnil ic avto in ga usmeril nazaj pro;i I.:uWjani. Avto je dirjal, a ljudje so postajali ob cesti, sc srrabMi 7:1 nosove in se r>o\ipraševali: — Hudi rja kakšen smrad oa vozi ta avto proti Ljubljani? — I. menda šnofovec tihotapi! je pr:;v-minjal šaljivi voznik Jaka. Id je vozil mimo s svojim pramom tja gori na Gorenjsiko, kier sc vedmo zgodi kai fletnesj. Borzna poročila IJLBLJANSKA BORZA. bfekti. Invest. pos. s.4.50 K>, Vojna Škoda 342.50 343.50, Zadolžnice Kranjske deiel-ne banke"'20, 22, Zastavni listi Kranjska deželne banke 2B, -2, Celjska po... 105, 197, IJ. kr. 150, Merk. Kočevje 9*. 100 Pahljača ladv \Vinder-mere« tudi zadnjikrat na repertoarju. Cene so enotne in znižane. Orkestralno društvo Glasbene Matice priredi za bimkoštne praznike dva orke-stralmo-sol i stična koncerta izven Ljubljane. V nedijo 5. t m. zvečer koncentrira v Mu-r. Soboti, v pondeljek 6. t. m. popoldne pa v Ljutomeru. Za koncerte, ki jih vodi dirigent proi. Adamič vlada veliko zanimanje on-dotnega prebivalstva. Orkestralni spored Danes ob četrt Da 10. sveder! Velika premijera! v •• ■ it Ne lamdltel ELITNI KINO MATICA Split, 1. junija. V nepozabnih spominih na krasni uspeh lanskega gostovanja in po navdušenih poročilih o uspehu, ki ga je ljubljanska opera žela v Sarajevu in Dubrovniku, smo Split-čani, prav posebno pa spftitski Slovenci, z radostjo pričakovali letošnjji poset dragih Ljubljančanov. 2e sam sprejem, ki je bil teko topel in prisrčen, kakor ga znamo menda prirediti samo mi tu na jadranski obali pod toplim spomladanskim solncem, ae zagotavljal, da bodo Ljubljančani letos deležni posebnih simpatij. Obenem je sprejem dokazoval zahvalo, da so Ljubljančani letos izbrali daljši repertoar in da dober teden ostanejo v naši sredi. Vstopnice so bile razgrabljene pred pričtetjkom gostovanja. In ko so v petek zvečer zadoneli v našem Talij in em hramu močnj akordi Wag-nerjevega »Tannhauserja«, ob premorih o-dobravanju ni bilo kraja. Uspeh, ki je bil simpatičnim ljubljanskim gostom zagotovljen vnaprej, ne le radi go~ Jsh simpatij, ki jih SpHtčani gojijo do Slovencev, marveč upravičeno tudi radi prvovrstne kvalitete, se je stopnjeval od večera do večera. V soboto sta ga. Lovšetova in g. Banovec — kakor pravi naš tisk — kot krasno kombinirana dvojica enake lirske toplote in enakih vokalnih dimenzij, odlično kolorirala vse zapeljive glasbene čare eksotične Puccinijeve »Madame Buterfly«. — Prav posebnega proslavljanja so bili ljubljanski gostje deležni v nedeljo pri popoldanski predstavi Mozartove »Figarove svatbe«. G. Betetto je v vlogi Figara žel tri-umrf. Z njim vred pa je tudi ga. Žaludova v vlogi Rosine osvajala srca vseh popoldanskih poslušalcev. Odobravanje in naravnost burno klicanje vseh pevcev se po končani predstavi še dolgo ni poleglo. Zvečer pa je etttno splitsko publiko vžigala »Carmen«, ki jo je ga. Thiem'-Kavonikova kreirala dinamično, s temperamentom in pravo cigan- Frank Heller: 33 Novi Napoleon Roman. — Ali ste nocoj kaj slišali? — Da, topot težkih čevljev. — Nič drugega? — Kaj naj bi še slišala? Pozzo di Borgo je okleval. — Ali niste slišali eksplozije? — Eksplozije? Kaj je zletelo v zrak? — Stražarji, ki stoje pred vajinimi vrati, trdijo, da so slišali eksplozijo okrog polnoči nekje blizu in hiteli so gledat, kaj se je zgodilo — tepci! Ako store to še enkrat — toda vi pravite, da niste ničesar slišali? — Ne, ničesar. Vaši stražarji so si nekaj izmislili, gospod Pozzo di Borgo. — Dvomim, da bi si bili izmislili. Ne morem verjeti, da bi vidva ne bila slišala. Nisem siguren, da nimata v tem svojih prstov. — Midva, gospod? Kako je to mogoče? Dva protizakonito zaprta jetnika, brez stikov z zunanjim svetom! Kaj pa mislite, gospod Pozzo di Borgo? — Še bolj se bosta čudila, gospoda, ako poizkusita pobegniti aH storiti karkoli, kar se ne ujema z mojimi računi. Častne besede nočeta dati. Svojim prijateljem nočeta pisati, naj vama po&jejo sko strasinostjo. Esfcamila je podal g. tio-lodfaov s takim zanosom, da je njegova toreadorska pesem magnetično pritegnila nase vse poslušalce in se je gledališče treslo burnega odobravanja pred odprto sceno. Enako je bila močnega aplavza na odprti pozornici deležna ga. Ribičeva, ki je v vlogi Mikaele ganila s svojim prijetnim intimnim sopranom. Po predstavi, ki jo je s sigurno roko vodil g. Polič, so Splitčami soglasno ugotavljali, da je značila mogočen reprodukcijski vspon in da prosta j a itak prvovrstna kvaliteta gostovanja še od večera do večera popolnejša. Interes za gostovanje ljubljanske opere je bil tako velik, da so gostje pristali še na dve predstavi preko določenega repertoara ter nam bodo v četrtek dalj še Mozartovo »Cosi fan turte« in v petek »Boris Godunova«. V pondeljek zvečer se je Ljubljančanom pridružil v gostovanju beogradski tenorist Tomač. Vršila se je predstava »Plesa v maskah«. Dasi se tukajšnje občinstvo nagiba k mehkim melodijam italijanske glasbe, vendar ta Verdijeva opera ni imela tolikega uspeha kakor ostale, četudi je bila podana v pravem Verdijevem stilu. Ravno tako tudi »Trubadur«, ki so ga Ljubljančani v torek zvečer podali z »• Pichlerjem iz Beograda v vlogi grofa Lune, navzlic prvovrstni izvedbi ni vžgal tako kakor ostale opere. Bilo oa je seveda odobravanja in cvertaa kakor pri vseh drugih predsta-dakri orkester je sestavljen iz 7 prvih Un. 7 drugih violin. 4 viol 4 violončel m dveh kontrabasov. Koncertne točke, ki jih je orkester deloma že izvajal na lanskoleun kc*Kesrrni turneji v Trbovljah, v Tržiču in v Krškem, so na novo naštudirane in so dosegle tudi v Ljubljani pri prvem izvajanju najlepši usneh. _ šBeiežnica KOLEDAR. Danes: Četrtek. 2. junija 19?7: k: -čani: Erazem: pravoslavni: 20. maja. V<-^-nesenij e. Jutri: Petek. 3. iumja 1>n višjega karjelnika g. dr. Cerina in godba Sokola 1. pod vodstvom br. Švajgarja. — Sokol'kemu dništru r Stipu je poda-ril kralj Aleksander telovadno orodje v i*>-lji, da kar največ pripomore za razvoj Sc-kolstva v južni Srbiji. hodniku težke korake stražarjev, ko sva pa opolnoči ugasnila luč. nisva dobila od profesorja Pelotarda nobene vesti. Imel sem prav. toda zaspal sem brez občutka zmagoslavja. * Drugi dan se je pričel kakor prejšnji, vendar sva pa takoj opazila znamenja, da je ta sličnost samo dozdevna. Jasno je bilo. da se je nekaj zgodilo ali na se šele pripravlja. Glasovi v najini okolici so postajali vedno močnejši in tako so minile prve jutranje ure v mučni negotovosti. Pozvonila sva, da naročiva za-jutrk. Minila jc cela večnost, predno je prišel natakar, in zopet cela večnost, predno je prinesel zakusko. Takoj po zajutrku sem sklenil brzojaviti po denar. Profesor je bil sicer premeten in spreten gospod, toda bili so trenutki, v katerih si tudi on ni znal pomagati. In tak trenutek jc nastopil zjutraj. Brzoja-vim Braschu. plačam Pozzo d i Borgu, kolikor bo zahteval, in vrnem se domov, ne da bi imel srečo videti isto-imenega majorja. Korzika je bila preveč gostoljubna dežela, da bi nadaljeval v nji svoje pustolovščine. Sicer pa tudi denarja nisem imel toliko, da bi rnosel delj časa plačevati hrar*o. ki ni bila baš poceni. — Pozvonil sem natakarju, da sporočim notom njega Pozzo di Bom svojo kapitulacija Pisane zgodbe iz naših krajev Za 5620 Din tri leta ječe. — Originalen predavatelj o Lind-berghu. — Krvav zločin treh maskiranih razbojnikov. Težka usoda je zadela mladega slo« venskega administrativnega podporoč* nika Josipa Ivanuša, ki sc jc moral te dni zagovarjati pred beogradskim voj* nim sodiščem radi utajenih 5620 Din. Ves obupan je mladi častnik zrl v vo* jaškega sodnika, ki jc čital obtožnico in navajal: Podporočnik Ivanuš je bil član vo* jaške komisije, ki je prisostvovala mletju državne pšenice v nekem novo* sadskem mlinu. Otrobe je pridržal mli* nar in zanje izročil Ivanušu 5620 Din. Mesto da bi ta denar izročil intendan* turi. ga je Ivanuš pridržal zase in po* ravnal nekatere svoje dolgove. Mislil jc. da bo vsoto pravočasno nadomestil. Toda malverzacija je bila prej odkrita in Ivanuš je moral v preiskovalni za* por Bedni častnik! Poročil se je pred dvema letoma. 2ena mu je začela bo* lehati in Ivanuš je lezel v dolgove. Ne nepošteni motivi, marveč nesrečne raz» mere so ga prisilile k prilastitvi voja* škega denarja. Vse to je obširno ob* razložil njegov zagovornik, sodni po* ročnik Koprivšek. Toda vojaški zakon je strog. Za razmeroma malenkostno vsoto 5620 Din jc bil podporočnik Iva* nuš obsojen na tri leta ječe in na izgu* bo sarže. Morda mu bo pomagal priziv. Pred desetimi dnevi je prišel v Za* greb eleganten tujec, ki se je nastanil v hotelu «Royal» in se vpisal kot Char* lev Giigori, inženjer z Dunaja. Bil je v momentani denarni zadregi in je «na* pumpal» hotelskega vratarja za 40 Din, ker mu denar še ni prispel z Dunaja. Iz kavarne je nato telefoniral še po 100 dinarjev, ki pa mu jih vratar ni hotel prinesti. Famozni inženjer, ki se je izdajal za Angleža, se je vse zadnje dni poti« kal po zagrebških hotelih. Nikjer ni nič plačal, ker se je znal izgovarjati, da je denar na poti. Končno se je po* služil originalne pustolovščine. Ponudil se je zagrebški Radiopostaji za stro* kovnjaško predavanje o Lindbergho* vem poletu preko Oceana. Radio*abcM nenti so z zanimanjem pričakovali nje« govo predavanje, ki se je 27. maja zve* čer res vršilo. Veliko pa je bilo njihovo presenečenje, ko je angleški predava* telj ob pričetku svojih razlag izrazil svoje obžalovanje, da ne more govoriti v materinščini, ker je nemški jezik v Zagrebu bolj domač kakor angleški... Čudni Anglež seveda ni povedal nič novega in strokovnjaškega, marveč je premleval vse tisto, kar je publika še desetkrat prebavila po novinskih poro* čilih. Naslednji dan, 28. maja, je zagreb* ška policija prijela moža, ki je po svo* jih pustolovskih potih preko Albanije in Dalmacije prijadral v Zagreb. Mož ima ženo in troje otrok na Dunaju, ka« mor ga bodo ekspedirali po prestani policijski kazni. V vasi Želczniku v neposredni bli* zini Beograda so nedavno noč upadli v stanovanje starega bajtarja Milana Jankovičt trije maskirani razbojniki, namazani s sajami in opremljeni s pu* škami, samokresi in noži. Naperili so puške v starca, njegovo snaho in vnu* ka, jih začeli suvati in zahtevati denar. Stari Milan je prosil usmiljenja na kolenih in se zaklinjal, da nima več kakor 200 dinarjev. A niso mu hoteli verjeti. Neusmiljeno so ga pretepali s kopiti, ga vlačili po hiši, brskali za ne* kimi dukati in ga po mučenju, ki je tra* jalo nad pol ure, pustili nezavestnega sredi oobe. Nato so prijeli snaho in vnuka. Malemu fantiču so zapovedali naj leže na trebuh in naj se ne okrene. J 7 Stev. 125 aSEOVENSKI NAROD* dne 3. junija 1927. Stran 3. Dnevne vesti Va Ljubljanu dne 2. junija 2927. — Z Bale univerze. Na teološki iak.ufte.ti ljubljanske univerze sta imenovana za redna profesorja dr. Jože Ujčičt za izrednega profesorja sistematske dogmatike pa dr. Janez F a b i j a o. — Pomočnik naloga runanjega ministra t Pragi. V torek je prispel z berlinskim br-covlakom v Prago pomočnik zunanjega ministra dr. Marinkovića Steva Pavlovič, ki je ostal v Pragi do včeraj zvečer. — Jugosloreni na grobu češkega neznanega rojaka. V torek je posetila grob neznanega vojaka v Pragi okupana jugoaloven-skih učiteljev na gliihonemnicah in položila krasen venec s trakovi v jugoslovanskih barvah in z napisom: >Velikemu junaku — jugoslovanski učitelji slepih in gluhonemih<. — I spremembe t naši vojski. Imenovani so: za vojaškega atašeja v Pragi dosedanji pomočnik načelnika štaba komande III. armijske oblasti generalstabni polkovnik Peter Nedeljkovič, za vojaškega atašeja v Atenah dosedanji kraljev adjutant Mihajlo Bodv, za namestnika načelnika sodnega oddelka komande bosanske divizijske oblasti dosedanji namestnik stalnega sodnika bos. divizijskoga vojnega okruga sodni major Gustav Dolin-šek, za namestnika stalnega sodnika savskega divizijskoga vojnega okruga dosedanji namestnik načelnika sodnega oddelka komande drav. div. oblasti sodni major Savo Markovu:, za namestnika pomočnika načelnika intendanture komande madžarske divizijske oblasti dosedanji namestnik upravnika moravskoga intendantskoga skladišča administrativni major Josip Brezinšcek, za namestnika pomočnika načelnika intendanture komande divizijske oblasti dosedanji preglednik računov I. armijske oblasti administr. kapetan I. klase Dragić Knežević, za pomočnika načelnika intendanture komande osi ješke diviz- oblasti intendantski major Vilko Fux, dosedaj na službi pri provijantakem oddelku vojnega ministrstva, za inšpektorja 2. orožniškega polka orož. podpolkovnik Viktor Novak; razrešen je dolžnosti namestnika začasnega sodnika Šumadijskega vojnega okruga brigadni general Vladimir Skubic. — Imenovanja r učiteljski sluibi Imenovani so: za stalnega učitelja v Celju Gvi-do Srebotnik ,za stalno učiteljico ženske osnovne šole v Celju Ana Suhač, za stalnega šolskega upravitelja v Vuhredu Karel Vol-maver, za stalnega učitelja dečke osnovne šole v Ljutomeru Fran Ramšak, za 6talno učiteljico v Spod. Polskavi Franica Podles-nik, za stalno učiteljico v Slivnici M. Majšek, za stal. učitelja na deški šoli v Studencih Jo?. Furkart, za stalno učiteljico dekliške osnovne Šole v Studencih Amalija Gnus, za stalnega šolskega upravitelja v Murski Soboti Mirko Majcen, za stalno učiteljico v Murski Soboti Gizela Ruža, za stalnega šilskega upravitelja v Slovenjgradcu Leopold Kopač, za stalno učiteljico v Šoštanju Marija Selak-Močnik, za stalno učiteljico pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini Ivanka Podrek, za stalno učiteljico v Kosirivniči Marjana Sket., za stalnega učitelja v Brežicah Franjo Bernetic, za stalnega šolskega upravitelja v Pisec ah Ferdo Kokot, za stalno učiteljico v Pišecah Erna Kokct-Brada&ka, za stalno učiteljico v Sevnici Marija Mavrin, za stalnega učitelja v Dobu Rupert Smolik, za stalnega šolskega upravitelja v Jaršah Ernest Šuštersič, za stalno učiteljico dekliške osnovne šole v Ribnici Julija Kmet-Kos, za stalno šolsko upraviteljice v Bukovicah Amalija Lendovšek-Soršak, za stalno učiteljico v Cerkljah Mira Povh, za stalno učiteljico v Čatežu Valerija Bemetič-Majer, za stalni učiteljici pri Sv. Križu pri Litiji Angela Jaklič in Pavla Jaklič, za stalnega šolskega upravitelja v Sv. Gori Ivan Zagažna, za stalnega šolskega upravitelja v ?t. Vidu pri Stični Lovro Jevnikar, za stalnega učitelja v Zagorju ob Savi Rudolf Arn-šek. za stalnega učitelja v Ljubljani Karlo Gorišek, za stalno upraviteljice III. deškega zavetišča na Taboru v Ljubljani Marija Je rman-G ant ar. za stalno učiteljico na Jezici Josipina Voncina, za stalnega šolskega upravitelja v št. Jurju pri Grosupljem Josip Trobiš, za stalno učiteljico v St. Jurju pri Grosupljem Justina Trobiš-Modic, za stalno učiteljico v Mirni peči Olga Zajec, za stalno učiteljico v šmihelu Marija Barle, za stalno učiteljico v Mirni peči Olga Tomič. — Zakon o meščanskih šolah. Prosvetno ministrstvo je končno izdelalo načrt zakona o meščanskih šolah, ki bo v kratkem natiskan in predložen Narodni skupščini. — Vinski zakon. V ministrstvu trgovine in industrije je izdelan nov vinski zakon. Nekatere trgovske zbornice so predložile trgovinskemu rninistrstvu konkretne predloge za zaščito našega vinogradsiištva. — Volitve r Delavsko sbornieo s a Dalmacijo. Za 12. junija 1.1. so bile določene volitve v Delavsko zbornico za Dalmacijo, katero sedež je v Dubrovniku. Iz volilno tehničnih razlogov so bile volitve preložene. — Z resa za tajski promet v Sloveniji ima svojo glavno skupščino dne 10. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v pritličnih prostorih Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ako se ob določeni uri ne sestane dovoljno število članov, se bo vršila skupščina pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom ter so bo na njej sklepalo ne glede na število navzočih članov. — 600 predavanj v enem dnevu. Vidovi čev prosvetni pokret, ki je v vseli večjih kraftb ustanovil svoje klube ter si s pomočjo Dopis o vabe šole in revije »Novi Čovjek« pr&iobil mnogo pristašev, priredi v nedeljo 5. jauia predavanja b temi »Fakitor dela — evangelij žrvrjentiac v 700 krajih. Računa se, da bo poshršaflo ta predavanja do 100.000 oseb. Vidovičev pokret zavzema med našim Inadstovom vedno veji obseg, kar je tem važnejše, ker mu jc pole« prosvetnega ciJja namen tudi etična povzdaga naroda. — Vidovičev klub v Mariboru priredi v nedetjo, dne 5. junija ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma javno predavanje. Tema: Činitelj dola — evan*oltf življenja«. To predavamo e je spisal Mfctfen-ko Vldovič, vodfra orosvetno-e^čn oga po- kreta v Sarajevu, nalašč za to priliko in se bo vršilo obenem širom naše države, da se na ta način javnost seznani z vodimo idejo tega pokreta. Važno pa je to predavanje tudi radi tega. ker se bo na njem obravnavajo tudi o glasovih, ki so se v zadnjem času pojavim v naši javnosti proti Vidovi-čevenru pokretu. Po predavanju se vrsi diskusija. — Zahvala podružnice J. M. v Mariboru. Odbor podružnice J. M. v Mariboru se tem potom nafliskreneje zahvaljuje vsem, ki so v katerikoli obliki pripomogli, da je bila nianifestaciia našega Maribora ob desetletnici majske deklaracije tako sijajna in veličastna. Hvala predvsem naši nadebudni in navdušeni mladini, ki se je udeležila prireditve korporativno; hvala šolskim vodstvom, druSrvorn in posameznikom, ki so sodelovali prj nabiralni akciji, ki je kfljub neugodnemu času dobro uspela: hvala pevcem, godbenikom, redrtarjem, govornikom — skratka vsem udeležencem, ki so se dne 29. maja dejansko spominjali velikega trenutka v razvoju našega naroda, ko mu {je z majsko deklaracijo zasijala zarja svobode in boljše bodočnosti. Ta enodušnost, Bd je prevevala množice v nedeljo na taboru, pri obhodu In pri odkritju spominske plošče, pa naj ostane i nadalje vedno in povsod, kadar gre za velika vprašanja, ki se tičejo celokupnega našega narodnega življenja! — Kamniška podružnica Jugosl. Matice se zahvaljuje vsem, ki so s svojim sodelovanjem pri afcadernlji, prirejeni o pjlihki proslave majske deklaracije, pripomogli k velikemu mo raki emu in materijalnemu uspehu te prireditve. Zlasti se zahvaljuje moškemu zboru društva Ure. tamburaškemu zboru društva Edinost, gdč. A. Mezetovi, gg. Pogačarju, SI. Savinšku in I. Vrančiću za njihove pevske, deklamatorne in muzikalne toSce, nadalje režiserjema gg. R. Kosu in An t. Zmucu in vsem igrlcem za krasni uspeh dramatičnih prizorov. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Štefka Kamperelič, soproga tajnika ministrsrtva za šume in rude. Pokojna je bila vzorna, plemenita žena. Pogreb bo v petek ob štirih popoMne iz drž. bolnice. Blag ji spomin! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Iz Ljubljana —lj Davčni plačilni nalogi Finančni de legat g. dr. R upnik je z odlokom z dne 24. maja 1927 odredil zopetuo izdajanje plačilnih nalogov za vse neposredne davke. Ta vest bo nedvomno vzbudila med vsemi davkoplačevalci opravičeno zadoščenje, ker jim bodo plačilni nalogi omogočili boljšo evidenco davčnih plačil nego so jo mogli imeti doslej. —lj Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas delegacije ministrstva financ vse privatne uslužbence (tudi kvalificirane trgovske in obrtniške pomočnike) ter samoupravne nameščence in funkcijonarje, da prijavijo do 30. junija 1927 davčni ad-mfcnistratiji svoje službene prejemke za tekoče leto. Več je razvidno iz razglasa na mestni deska in na reklamnih deskah. —lj Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski zdravstveni izkaz mestnega fizikata ljubljanskega navaja, da je bilo v času od 22. do 31. maja 48 novorojenih, a število umrlih 33. Novorojenih je bilo 21 moških, a 21 žensk, umrlo je 19 moških, a 14 žensk. Smrtni vzroki so bili: trebušni tifus 1, druge nalezljive bolezni 1, jetika na sopilih 9, druge oblike jetike 1, rak 4, bolezen oa sr-ou 3, pljučnica 2, prirojena slabost 3, samomor 1 in druge bolezni 33. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka 2, ošpice 4, davica 1 in dušliivi kašelj 2. —lj Ob prireditvi »Dneva slepihc so se udeležile ljubljanske šole po svojih dijakih in dijakinjah jako častno pri javnem nabiranju po mestnih ulicah. Nabrale so: I. drž. gimn. 660 Din; II. drž. gimn. 1067.50 Din; III. drž. gimn. 1047.50 Din; realka 1304 D; trg. šola 1410.55 Din; trg. akad. 2025.50 Din; žen. obrt. šola 226 Din; Krištofov zavod 146 i Din 50 p; sred. tehn. šola 472 Din; 4. dekl. osn. šola359.10 Din; učiteljišče 1379.50 Din; Lichtenturn 3229.50 Din; I. dekl. mešč. šola 1378 Din; osn. šola v Šiški 290.25 Din; Uršu-linke 4768.50 Din; I. mešč. šola 1366.50 Din; II. mešč. šola 1356.40 Din; poleg tega pa so nabrali dijaki (dijakinje), ki v naglici niso označili svoje šole, znesek 2486.50 Din. _ Posamezniki pa so darovali odroma nabrali v tem času: gg. sopr. vel. iup. dr. Vodopiv-čeva 1000 Din; po 200 Din dr. Brejceva iu vladn. kom. Mencingerja; dr. Natlačenova, dr. Pogačnikova, prof. Sušnikova, dr. šerkova, dr. Tavčarjeva in tvrdka Premelč po 100 D. Babnikova 1060; Brejčeva in škabernetova 413; Cvelbarjeva 704.15; Dečmanova 1293.10; Krekova C. 1184,54; Lundrova in Ravnihar-jeva 1491.30; Natlačenova in Sušnikova 839 Din 35 p; Puntarjeva 778.45 Din; Sičeva 577; Škabernetova 267; Wesnerjeva 228; Klub Primork 265; Kolo jug. sester 981; Jadranska straža (Strle) 1481; Atena (Banovci:) 1780; Spi. žen. društvo 465.60; šišenska Cir.-Met. r*xlr. 867.40; Ženski pokret 757.55; rav. Poljšak 50, Svetek 10 in neznani 2 Diu. — Vsem darovalcem, nabiralkam (nabiralcem) šolskim ravnateljstvom (upravit elj-stvom) ter vsem, ki so pomagali pri tej dobrodelni prireditvi. ?e prisrčno zahvaljuje v imenu slepcev: Kuratorij. —lj Zavoljo reda. Iz Rožne doline nam pišejo: 2e dober čas je tega, kar je bil s precej debelim gramozom nasut zaključni del ceste v Rožno dolino, v kolikor spada pod ljubljansko občino. Cesta je nasuta nekako od mitnice do meje ljubljanskega pomeri ja. Pričakovali smo, da bo veliki valjar po nasut ju tudi tu opravil svojo zaključno funkcijo. Toda čakamo zaman. Konji, ki morajo iz mesta vlačiti v Rožno dolino težke tovore, za katere so plača dovolj visoka mitnina. imajo tu pravi križev pot. Žival se muči in peha, da je bolj utrujena kakor po vsej poti od mosta do toga dela ceste. Prosimo, da va- ljar tudi tu opravi svoje delo. — Kamijon, ki škropi ceste, v kolikor spadajo pod mestno občino, vozi skozi Rožno dolino pod Romik. Dviguje prah, a ceste nam na orne poškropiti, ker smo že — izven mesta. Ali se ne bi dalo urediti, da bi za primerno ceno tud Rožno-dolčani bili deležni škropljenja, ako že vodni tank sleherni dan pasira naše ceste? —lj Dan Rdečega krila. Binkoetno soboto popoldne in binkostno nedeljo dopoldne bo prodajala šolska mladina vseh ljubljanskih šol listke v korist Rdečemu križu. Prosimo cenjeno občinstvo, da tudi letos izkaže svojo naklonjenost naši dobrotvorni organizaciji. Oblastni odbor. —lj Iz pisarne Sokola I. Sklepom od boro ve seje poživljamo vse člane, da prisostvujejo slavnosti razvitja društvenega prapora binkoštni ponedeljek ob pol 4. uri popoldne v slavnostnih krojih. Vsi člani v kroju — tudi oni, ki imajo naročene sedeže — se postavijo med svečano obrednostjo razvitja, t. j. ob 4. uri popoldne pred glavno tribuno s čelom k telovadišču. Praporščaki in spremstvo se zbirajo pred 4. uro v glavni dvorani, kjer dobijo podrobna navodila. Š —lj Prikupne razglednice gdč. Ide Kra-vanja je zatožil g. Vekoslav Kramarič, ki ga jc gospodična pred svojim odhodom v Berlin edino pooblastila za razpečavanje svojih slik. Razglednice so dobro uspele in so razmeroma poceni: komad 1 Din. — Kramarič izda te dni tudi album ir^eraiii ljubljanskih posnetkov. Album se bo raz-pečaval po S Din. Razpečevale!, ki dobijo pri razglednicah kakor pri albumih primeren popust, naj blagovolijo prijaviti svoja naročila na naslov: Vekoslav Kramarič. Flori lanska ulica 22. Ljubljana. —lj Izravnajte Erjavčevo cesto! Ob vogalu, kjer se križa Erjavčeva cesta z Blei-vveisovc. kvari njeno ravno smer vrtna ograja, ki za 2 m zožuje cesto od ogla do šole na Vrtači. Kolikor nam je znano, se je občina svoj čas že pogajala z lastnikom hiše, ki je bil pripravljen odstraniti ograjo in se umakniti, ako mu občina zgradi novo ograjo, ki bi šla v ravni smeri od šole do njegove hiše. Stvar je očSviaaio zaspala, in tako stara ograja še nadalje kvari lepoto Erjavčeve ceste. —.lj Vse one cenjene dame, ki sodelujejo pri primorski prireditvi »šagre«, se naprošajo, da pridejo danes ob 16. na vrt g. Bati ča. Nabirame pole je prinesti s seboj. Geografsko društvo v U ubijan i opozarja svoje člane, kakor tudi naše turiste in sploh vse ljubitelje nara-ve, da se vrši danes v četrtek zvečer ob S. uri predavanje o Gronlamdu v Umornu. Predava g. dr. S t e i n b 6 c k ob številnih skiotpUč-nih slikah po lastnih posnetkih. Vstopnice se dobijo v Matični knjigarni *n zvečer v Uni onu. —lj Dvorska knjižnica — Borštnikov trg 1 — ie odiprta vsak delavnik od 5. do 7. ure popoldne. Knjižnica ima lepo število slovensfkih, srbohrvatskih in nemških knjig, katere izposoj uje proti prav nizki odškodnini vsakomur, ikdor se zadostno izkaže. —lj Prodprodaja vstopnic za slavnost razvitja pra-pora in javne telovadbe Sokola na binkoštni ponedeljek popoldne je prihodnji petek in soboto popoldne v Tiskovini zadrugi. Prešernova ul 471-n —lj Opozarjamo na mladinsko akademijo Sokola H., kj bo v petek 3. t. m. ob pol 9. zvečer v telovadnici na realki. 470-n —lj Velika izbira raznega Podla, modnih bluz, nogavic, vezenin itd. se dobi po pTiznano nizkih cenah pri Igu. Žargj, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 64-L Srečne srečke z slavnimi dobitki Zaključno žrebanje V. razreda državne loterije. — Glavni dobitki v pravih rokah. — Novo kolo, nova sreča. Razvitje prapora, javna telovadba binkoštni ponedeljek 6. junija - ob 4. uri popoldne - Iz Maribora —m Birma v Mariboru. Kakor vsako leto, se bo tudi letos na binkostno nedeljo vršila v mariborski stolnici birma. Poleg mariborskih otrok prihaja vsako leto tudi iz okolice mnogo otrok tako, da sega število birmaucev navadno čez tisoč. Botrci in bo-trice že pridno nakupujejo darila, ki pa so večinoma omejena le na praktične stvari. Zlatnina in druga taka pred vojno modema roba najde sedaj le malo kupcev. —m O pobratimi j i demokratov g socijalisti ▼ Mariboru fantazirajo gospodje na Koroški cesti, ker so demokrat je na zadnji občinski seji stavili povsem umesten predlog, da se socijalistom kot najmočnejši t ranki v mestu prizna primerno zastopstvo v krajneiu Šolskem svetu. Klerikalci očividno pozabljajo na svoje zavezništvo s komunisti v Ljubljani in ua svoje dveletno zavezništvo s socialnimi demokrati v Mariboru. Sedanji napadi na bocijaliste in demokrate imajo pač le namen, da prikrijejo svoj lastni koruzni zakon z — Nemci! —m Določitev tarife sa artotakse. Občinski svet je na svoji zadnji seji določil tarifo za avtotakee. Za pni kilometer smejo računati 10. za vsak nadaljni kilometer pa G Din. Ponoči se zviša kilometrska cena za 50 par. Pri krstih, porokah itd. smejo računati največ 130 Din. Tako bodo sedaj avtovožnje v Mariboru cenejše kakor pa izvoščki. —m Nezgoda mostnega avtobusa. Mestni avtobus, ki vozi na progi Maribor — Celje, se je včeraj v Vojniku zopet tako pokvaril, da so se morali potniki z drugimi vozili vrniti v Celje in od tam z vlakom odpeljati domov. Sedaj sta že dva avtobusa pokvarjena in ju ne morejo popraviti, ker nimajo potrebnih reservnlh delov. Malo drugače kakor mladi češki poet Hynek Macha, ki je prepeval, da je prvi maj srede in ljubezni čas, gost o H j o jugoslovenski srečkarji, ki smatrajo 31. maja za dan svoje sreče in usode. Kakor mehurčki iz mila so se razblinile sanje neštetih srečkarjev, ki so skoraj ves mesec sanjali o sreči, denarju, zadovoljstvu ... in morda tudi o ljubezni. Kajti dandanes tudi o ljubezni ne moreš sanjati brez denarja. Kocka je padla. Oziroma padle so stotine papirčkov iz dveh velikih skrinj razredne loterije. Dne 31. maja je bilo zaključno žrebanje 5. razreda 13. kola, ki je prineslo najvišje premije in dobitke, odkar v naši državi obstoja razredna loterija. Sreča je slepa. Toda po čudni slučajnosti se često dogaja, da premije in dobitke nakloni mnogim, ki jih ravno najmanj potrebujejo. »Denar gre k denarju !c vzklikajo oni, ki se smatrajo za bolj potrebne kompetente kakor oni, ki so zadnja leta dvignili že lepa poklonila. A tokrat je zaključno žrebanje značilo veliko izjemo. Sreča se je nasmejala mnogim zares potrebnim. Marsikateri siromak ugotavlja zdaj po zaključenem žrebanju, da so se mu vendar enkrat brez sanjskih bukvic izpolnile sanje in da je preko noči postal bogataš — do gotove meje, seveda. Pri vseh dosedanjih žrebanjih je neka zla usoda kakor črn oblak ležala nad Srbijo. Vse večje dobitke sta pobrali Hrvatska in Bosna. Tokrat pa so domala vsi večji dobitki odpadli na Srbijo in Vojvodino, in kar je glavno: pridejo res v roke siromašnim po-trebnežera. Dve premiji po 1,200.000 Din odpadeta na osem četrtink dvojne srečke št. 24.650. Vsaka četrtinka te najsrečnejše srečke prejme po 301.000 Din. Takoj popoldne, ko se jc zaznal rezultat žrebanja, je v Beogradu nastala živahna nervoznost. Oni, ki niso imeli sreče, so hoteli doznati vsaj imena srečnih dobitkarjev. Toda kolekture so po svoji profesijonatni dolžnosti uporno zamoi-čevale imena in se je jedva doznalo, da en delež prejme siromašen ruski begunec, ki je zaposlen kot delavec v Pančevu. Ve? zmeden nad srečnim preokretom svoje živi jonske usode je Rus prosil Kolakovićevo agenturo, naj za božjo voljo ne izda njegovega imena. Drugo četrtino, ki je bila prodana v Va-sičevi kolekturi, je kupil neki prebivalec iz Srema, čigar ime istotako še ni znano. Pravijo, da je menih. Nadaljne četrtinske deleže velikega dobitka prejmejo: vodovodni insta- later Mika Vučković v Beogradu, dva neznanca v NiSu, neki privatnik uradnik v iJr-varu, nadalje nepoznan srecnik v Jagodini, a osmo četrtiako prejme neki konzorcij v Pančevu, ki je premogel 1222 srečk- S Glede Slovencev se je znani pregovor, da Slovenec nima sreče, tudi tokrat obistini: pri prvem dobitku, zato pa so je umaknil pri drugem dobitku. In zopet je šaljiva usoda hotela, da se ni uresničil pregovor, da Bog Kranjca ne zapusti, ker je del druge nagrade naklonil Štajercu, nekemu neznanemu delavcu iz Celja. Drugi dobitek (dvakrat po 502.000 Din) si bodo v deležih po 125.000 Din debli naslednji srečni možje: omenjeni naš Celjan, nočni čuvaj Kristolor OroSevič v Beogradu skupno z nekim bančnim slugo, neki hišni čuvaj s Skopijanske ulice v Beogradu, neki urarski pomočnik v Beogradu, neki upokojenec iz Beograda, nadalje trgovec Pora Blagojevič iz Niša in neki nepoznan srečuik in osmi del pa prejmeta dva mlada zaročenca. On je brivski pomočnik; nagrado jo takoj dvijenil in bo menda v kratkem povedel svojo nevesto pred oltar. Izmed nadaljnih dobitkov naj navedemo, da je polovico od 900.000 Din, torej 150.000 Din dobil neki mali kava mar iz Gučova. Morda bo zdaj avanziral za hotelirja. Ni malenkost niti četrtina dobitka od 400.000 Diu, to je 100.000 Din, ki jih je dobila neka mlada gospodična iz Vrnjcev ter tako preko noči postala bogata nevesta, okoli katere so se baje še tisti dan zadeli muzati ženitveni kandidati. Ker je punca doma ravno v znamenitem kopališču, ni dvoma, da bo letošnjo sezono imela obilico kavalirjev in da si bo znala pravega izbrati za svojo slabšo polovico. Žrebanje je končano: Kdor je imel srečo, bo denar vtaknil v žep in ravnal po svoje z njim. A za vse one, ki so imeli smolo, le vedno ne sme veljati famozni citat: >Lascia-te ogni speranza . . x V juliju prične novo kolo. Ravnatelj državne loterije E. Antuhe je že izdelal nov nacrt, po katerem bo obstojala ista vsota dobitkov kakor doslej, vendar pa bo tudi vsak imetnik neplodovite srečke dobil povrnjenih 40 odstotkov vplačane vsote. Žrebanje se bo vršilo po dosedanjem načrtu z dvema glamrma premijama po 1,200.000 D. Kolekture nas že oblegajo «> ponudbami za dobavo srečk. Štejmo knofe! Iz Celja _c Začetek kopalne sezone v Celju. Po mrzlih in mokrotnih, več tednov trajajočih dnevih se je mesec maj poslovil t>d nas z izrednirni gorkimi sotačriimi žarki. Obrežje bistre Savan je je tia mah oživelo in bo, ako bodo trajala lepi dnevi najprej, kmalu v letošnji kopaJini sezoni, ki se je itak zelo zakasnila, zopet običajno pestro in živahno. Kdor želi soji ti plavalni sport, mu nudi kopališče »Diana* na desnj strani Savinje za Bregom mnogo užitka. V dobrem stanju in v lepem redu pa se nahaja tud mestno kopališče na zapadni strani mestnega vrta. —c Predložitev zdravniških izpričeval. Člani Srezkega gremija trgovcev v Celju sc v smislu sklepa obČ. zbora z dne 24. maja opozarjajo, da se bo odsJej naprej dovolilo sprejemanje vajencev le, če se pri prijavi vajenca predloži zdravniško izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti vajenca za trgovsko obrt. Zdravniška izpričevala smejo izdati samo distriktni zdravniki. —c Prvi avtomobil je bil na celjskem Sniarem gradu v pondeljek popoldne. Gosp. Al. Drofenik, lastnik avtotakse, je na stari grad pripeljal z avtoin štiri osebe. Vozil jc mimo Skalne kleti in mimo Fanningerjevc-ga posestva. Ce bi bUa pot na Stari grad urejena, bi bil dohod lažjL —c Trgovci-toči ki! Srezki gifarmj trgovcev v CeBu poziva Člane trgovce-točil-ce, ki so prejeli od pristojnih srezkih po-glavarstev odlok, da jim je počenSi s 1. julijem t. 1. zabranjeno točiti alkoholne pijače, da bi se radi rekurza obrnili na gremij, ki bo članom s potrebnimi pojasnili na raz-p od ago. —c Umrl ie v invalidskem domu v CeHu volni invalid Franjo Otter. Bolehal jc že več let na bolezni, katero si je nakopal v vojni. N. v m. p.! —c 32* C toplote je kazal včeraj v sredo ob pol 2. uri termamjeter v mestnem vrtu. Lansko leto ni bilo v celem poletnem času zaznarnovati tako visoke temperature. Celjska porota POŽIG. V sredo dopoldne se jo pričela razpra* va proti 361ctnemu posestniku Jakobu Be* letu iz Gornje vasi pri Rogatcu, proti nje* govi 3oletni ženi Alojziji Beletovi, proti 50-letnemu malemu posestniku Josipu Skrablu iz Žahenberca pri Rogatcu in njegovi 50* letni ženi Neži iskrablovi. Sredi oktobra 1926 je prišel k Alojziji Beletovi v Gornji vasi posestnik Josip Škrabl, ki je boter Beletovih otrok in z Be* letovimi v daljnem sorodstvu, in ji zaupno svetoval, naj bi dala ona in njen mož svoja poslopja visoko zavarovati, potem pa naj bi jih zažgala. Na ta način hi prišla do za* varovalnine in ž njo poplačala dolgove, z ostankom pa si postavila hišico. Drugi dan sta se Beletova posvetovala o Skrablovem predlogu in res jo dal Bele drte 31. oktobra 1. 1926 zavarovati svoja poslopja za 56.000 dinarjev. Dne 11. decembra 1926 zjutraj je odšel Bele z doma, poprej pa jc rekel ženi, naj stori tako, kakor ji je Škrabl svetoval. Be* letova je po moževem odhodu močno zaku* rila peč, postavila na ogenj ponvico z mast* jo in odšla v sobo. Ko je prišla nazaj, so že gorele tri prste debele plasti saj. Beletova jo stopila nato na podstrešje gospodarskega poslopja in položila na kup ume poleg slamnate strehe žerjavico. Kmalu sta bila hiša in gospodarsko poslopje v plamenih. Obe poslopji sta zgoreli do tal. Zanimivo je, da bi bilo moralo priti Beletovo pose* stvo dne 19. januarja t. 1. na dražbo. Beletova priznavata svoje dejanje, dočim Škrabl taji. da bi bil nasvetoval požig. Dne 30. oktobra 1926 opoldne, torej 14 dni nato, ko je Škrabl govoril z Beletovo zaradi požiga, je izbruhnil požar v Škrab* lovi hiši v žahenbercu. Zgorela sta hiša in gospodarsko poslopje. Ko je požar nastal, ie bila Škrablova žena sama doma, dočim je mož sekal v gozdu drva. Škrabl je dva tedna poprej rekel Beletovi, da si bo tudi sam požgal, ker ga stiskajo veliki dolgovi. Škrabl niti premije za zavarovanje ni mogel plačevati in ga je morala zavarovalnica tožiti za plačilo. Za škodo vsled požara bi bil dobil od zavarovalnice 34.130 Din, a jc za* h te val vso zavarovalnino v znesku 46.000 dinarjev, škrabl in njegova žena odločno tajita krivdo na požaru. Porotnikom je bilo stavljenih glede oK* tožencev pet vprašani. Vprašanje glede krivde so porotniki pri prvih dveh obtožencih potrdili, pri drugih dveh pa zanikali. Obsojena sta bila: Jakob Bele na 14 mese* cev težke ječe, Alojzija Bele na 18 mesecev težke ječe, Josip Škrabl in Neža Škrabl p4 sta bila oproščena. Gospodarstvo —g Carinski dohodki od 10. do 20. maja so znašali 45,893.451 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 12,022.248. v Zagrebu 10,794.738, v Novem Sadu 9,196.012, v Ljubljani 7.574.627, Dubrovniku 2,7o4.392, v Skopi ju 2.354.615, v Splitu 1,196.819. Od 1. aprila do 20. maja so znašali carinski dohodki 228,577.709 Din. V proričunu je bilo določeno za to razdobje 234,527.776. —f Stanje Narodne banke 22. maja. Kovinska podlaga se jo zvišala od zadnjega izkaza za 52 milijonov, posojila so se znižala za 17.400.000, saldo raznih računov je nara-stel za 1.188.800. Obtok novčanic se je zmanjšal za 80 milijonov, državne tirjatve po raznih računih so na rast le za 776.800.000, razne obveznosti pa za 526,700.000. —z Denarno poslovanje Okrožne** urada za zavarovanje delavcev v preteklem letu. Nadzorni odbor Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je imel 9. maja sejo, na kateri je pregledal račune in bilanco za leto 1926 in ugotovil, da bc j3 poslovanje urada lani zaključilo z deficitom v znesku 2,184.288.70 Din. Podpor v jjnto-trijaj in nalburalijah ie izdal okrožjii urad la-rw za 31,554.934.11 Din. dočam ie mašah predpisana zavarovalnina 23,164.138.51 Din. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. junija t. 1. ponudbe glede oddaje čiščenja in popravljanja pisalnih strojev; do 7. junija t. 1. glede dobave 1000 kg pisane bombaževine; do 8. junija t. 1. slede dobave varnostnih stekel; do Vk junija t. 1. glede dobave 2 bakrenih cevnih s*en. spiralnih vzmeti in 10.000 kg peresnega jekla; do 14. junija t. 1. glede dobave 1000 komadov acetilenskih gorilcenr, 800 kg loja, 4 komadov >Lokotnotiv-Schmterpumpen-in brzinotnetrov; do 17. junija t. 1. pa flede dobave zračnih črpalk. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenje se bo vršila 25. junija licitacija glede dobave 50.000 kg bukovega oglja; dno 27. junija t. 1. glede dobave 3500 kg raznih vijakov z maticami; dne 30. junija t. 1. pa glede dobavo 50 komadov spodnjih in zgornjih delov leiisč iz jeklene litine.. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled YC Stran 4. •SLOVENSKI NAROD, dne 3. junija 192/. Stev I2S Tragedijo čefkih letalcev u Buborelti Zmagovalec v tekmi za Coppa d' Italia pilot Bičan težko ranjen, konstrukter ing* Kinsky mrtev. »VI torek zjutraj se je dvignil na les tal išču Pipera pri Bukarešti češkoslo* vaški pilot Bičan na poskusni polet, ke* terega se je udeležil tudi ing. tovarne «Avie» Kinsky. Aeroplan je letel v vi* šini 200 m ob železniški progi. Naen* krat je nastal v motorju defekt in brzi* na motorja jc začela pojemati. Aero* plan se ni mogel več držati v zraku in je treščil z veliko silo na tla, kjer se je popolnoma razbil. Izpod razvalin so potegnili pilota Bičana s težkimi rana* mi na glavi in desni nogi. Ing. Kinsky\ ki je sedel za pilotom, je zadobil tako težke poškodbe na glavi, da je obležal pod razbitim aeroplanom mrtev. Pilota so odpeljali v vojaško bolnico, kjer je bil takoj operiran. Na letališče se je pripeljal kmalu po katastrofi šef ru* munske vojne avijatike general Rudea* nu, ki je osebno prevzel vodstvo pre* iskave. Strokovnjaki so ugotovili, da je bila konstrukcija letala brezhibna. Dočim slavi ves kulturni svet triumf moderne avijatike povodom poleta ka* pitana Lindbergha čez Atlantski ocean in dočim Francija še vedno ne more preboleti izgube svojih letalskih hero* jev Nungcsserja. Colija. Saint Romana In Mouravresa, stoji Češkoslovaška zo* pet ob grobu enega svojih najboljših letalcev. Ponesrečila sta se dva pionirja mlade Češke avijatike. dva moža. ki sta bila očividca tragične smrti dr. Lhote, ki se je ponesrečil lani v Italiji pri le« talski tekmi za Coppo d* Italia. Pilot Bičan je kot naslednik ponesrečenega dr. Lhote v tekmi za prvo nagrado v Italiji zmagal. Pomotoma je agentura Štefani takrat poročala, da je ing. kin* sky skupaj z Lhoto našel pod razvali* nami razbitega aeroplana smrt. Kinsky je slučajno odstopil pred usodnim po* letom svoje mesto mehaniku Olejniku in si tako rešil življenje, žal samo za nekaj mesecev. Težko ranjeni pilot Bičan je eden najboljših čeških letalcev. Po povratku iz Italije, kjer si je priboril prvo na* grado, ga je Praga sprejela "na naj sve* čanejši način. Lani 16. oktobra, po tra* gični smrti dr. Lhote in njegovega me* hanika Olejnika, je pisal ing. Kinskv uredništvu nekega češkega lista pismo, v katerem pravi: Pri tovarni Avia osta* nem po tem tragičnem dogodku samo za to, da branim čast češkoslovaške za* stave, za katero sta moja dva tovariša žrtvovala življenje. Pilot Vaclav Bičan, ki se bori v ru* munski vojaški bolnici s smrtjo, je bil rojen 1. 1901. v Skridlah na Češkem. Pi* lot je postal pri vojakih, kjer se je kmalu odlikoval kot akrobat. V službo tovarne Avia je vstopil leta 1924. kot šef*pilot. Absolviral je celo vrsto zna* menitih poletov in leta 1925. jc pobil hitrostni rekord. Letal je z brzino 180 kilometrov na uro. Lani si jc priboril v Italiji prvo nagrado. Rojen je bil le* ta 1899. v Turnovi. Študiral je praško tehniko in vstopil leta 1925. v službo tovarne Avia kot konstrukter. Med le* talci je bil zelo priljubljen. Zadnje čase se je pripravljal na letalski izpit, toda predno je postal poklicni letalec, ga je prehitela smrt. Lepo vreme in vročina v Srednji Evropi Prve žrtve vročine. Po dolgem času se je vreme nad Srednjo Evropo zopet stabiliziralo in nastopili so lepi, topli solnčni dnevi. Paralelno z lepim vremenom pa jc na* stopil tudi val silne, za junij skoraj ne* pričakovane vročine. Iz raznih krajev Srednje Evrope poročajo, da je zavla= dala tam uprav neznosna vročina. Val vročine je objel tudi Jugoslavijo. V Ljubljani je včeraj kazal toplo« mer 29 stopinj Celzija, a danes jc že v zgodnjih jutranjih urah zavladala vročina, kot v najhujših poletnih dneh. lV Celju je kazal toplomer včeraj celo 32 stopinj C. Tudi iz Karlovca poro* čaj o o uprav neznosni vročini. Kopalna sezona je tam že v polnem razmahu, policija pa ima precej opravka s števil* nimi Adamiti ter Evami, ki se neženi* rano kopljejo v Evinem kostumu sredi mesta. Tudi v Avstriji je zavladalo toplo vreme. Na O maju je bilo včer«' zju* tan 16, popo'dne 25, v volnograuti 18. na Semmeringu 17 stopinj Celzija. Ka= kor napovedujejo dunajske vremenske opazovalnice, bo toplo vreme trajalo del j časa, povsod pa jc računati z lo* kalnimi nevihtami. Na Madžarskem je zavladala tipična poletna vročina V Budimpešti ie toplomer včeraj kazal 30 stopinj Celzija v senci in 37° C na solncu Vročina jc zahtevala že več človeških žrtev. Več oseb je zadela kap, a mnogo ljudi jc utonilo pri kopanju. Bestijalen zločin Poročali smo te dni o strahoviti ne* sreči, ki se je dogodila v selu Kunovo pri Varšavi na Poljskem. Patruljo vo* jakov, ki je spala v nekem skednju, je ponoči zalotil požar in v plamenih je našlo strašno smrt sedem vojakov, do* čim jih je 15 težko obžganih in se bore s smrtjo. Kakor javljajo iz Varšave, so doslej še trije vojaki podlegli poškod* bam, tako da znaša število nesrečnih žrtev deset. Kako je požar nastal, se sprva ni dalo ugotoviti. Prevladovala je mnenje* da se je v skednju vnelo seno, ker je neki vojak vrgel proč cigareto. Toda že dan kasneje je preiskava pokazala, da gre za strahoten, naravnost besti* jalen zločin, kakršnih kriminalna zgo? dovina ne pomni mnogo. Drugi dan po požaru se je namreč v eni varšavskih zavarovalnic pojavil neki seljak iz Kunova in zahteval, naj mu podjetje izplača zavarovalnino za pogoreli skedenj. Uradnik je seljaku pojasnil, da mu zavarovalnine ne more takoj izplačati in da prispe v Kunovo komisija, ki oceni povzročeno škodo. Ker pa seljak le ni odnehal in je kate* gorično zahteval takojšnje izplačilo za* varovalnine, se je uradniku zdela stvar sumljiva in je telefoničnim potom ob* vestil policijo. Seljak je moral na policijo, kjer so ga temeljito izpraševali. Zašel je v raz* na protislovja in končno je priznal, da jc skedenj zažgal sam, da pride na ta način do visoke zavarovalnine. Policija jc blaznega zločinca izročila sodišču. Dve avtomobilski nesreči Včeraj sta se v neposredni bližini Linca na Avstrijskem in v Pragi pripetili dve težki avtomobilski nesreči, ki sta zahtevali tudi več človeških žrtev. Nenavadna nesreča je doletela na cesti Steiermiihl*Rostern osebni avto* mobil inženjerja Bottcherja, v katerem je bilo pet potnikov. Na ostrem ovin* ku je počila pnevmatika kolesa, avto* mobil se je preko talil in pokopal vse potnike pod seboj. Radi kratkega stika akomulatorjev se je voz vnel in je bil hipoma v plamenih. K sreči je nesrečo opazil neki delavec, ki je naglo pri* skočil na pomoč in rešil ponesrečence iz obupnega položaja. Ing. Bottcher si je prebil lobanjo, šofer je dobil tež* ke poškodbe na desni nogi, vsi ostali potniki pa so bili več ali manj poško* dovani. Avtomobil je skoraj popolno* ma zgorel. V Pragi se je včeraj dopoldne težak tovorni avtomobil zaletel v steber glav* nega vhoda neke hiše in ga porušil. Pri karambolu se je porušil tudi del zidu, ki je padel na dve ženski in ju težko poškodoval. Ena, ki je držala v naročju dete, je žc med prevozom v bolnico umrla, pa tudi otrok je podlegel po* škodbam. Druga ženska se bori s smrt* jo. Govoriti kakor Musso'ini je lahko, a ljudini res kaj nuditi je težko. V tem pogledu ustreza le tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana, ki nudi res najboljša oblačila po prav nizkih cenah. brecinski univerzi in da jc neki univer. zitetni uslužbence med preiskavo izvr* šil samomor. Smrtna obsodba v Budimpešti Budimpeštansko sodišče jc obravna* valo te dni senzacijonalen slučaj, ki je vzbudil senzacijo vse javnosti. Gre za grd zločin, o katerem smo svoječasno že poročali. Lani v avgustu jc posestnikov sin Florijan Papp iz Višegrada pri Budim> pesti na bestijalen način umoril svojega očeta. Zadal mu je več sunkov z no* žem in nato zavlekel truplo nesrečnega starčka v hlev in ga zažgal, hoteč na ta način fingirati nesrečo. Zločin pa je bil kmalu odkrit in orožniki so aretirali Pappa ter njegovo mater, ki ga je na* govorila k zločinu. Mati in sin sta sedela te dni skupaj na obtožni klopi. Skušala sta sicer svoj zločin tajiti, pod težo dokazov pa sta klonila in končno priznala, da sta sta* rega Pappa spravila s sveta, da si prila* stita njegovo posestvo. Sodišče je ob* sodilo Florijana Pappa na smrt na vc* šalih, a njegovo mater na dosmrtno je* čo. V dvorani se je nahajala tudi sestra obsojene Pappove in ko je čula obsod* bo, se je onesvestila. Kasneje, ko se je zavedla, se je hotela pognati skozi okno na ulico, kar so le s težavo prt* prečili. Nova korupcijska afera na Madžarskem Aladžarska vlada je na zadnji seji ministrskega sveta pooblastila sodišča, da postopajo v aferi dobav budimpeštanskim vseučiliškim klinikam brezob* zirno proti vsem, ki so pri tem kaj za* krivili. Pričela se je preiskava proti vse-učiliškemu profesorju in bivšemu poslancu dr. Josipu Siegescu. Siegescu je priznal že sam v pismeni vlogi, ki jo je poslal te dni policijskemu ravnatelj * stvu, da jc dobil od rudniškega podjetja za dobavo premoga univerzi ogrom* no provizijo. Policija je sklenila uvesti preiskavo o dobavah v preteklih letih Leta 1923. in 1924. so dobavljali premogovniki univerzam premog na te* melju kompenzacije. Kompenzacija je obstojala v tem, da je dobilo lastništvo rudnika pravico sekati v ogromnih dr* žavnih gozdovih. Preiskava je ugotovila, da je moglo priti do te famozne kup. čije samo potom podkupovanja v po* ljedelskera ministrstvu. Ravnatelj premogokopne družbe Ev* gen Stern je bil v ponedeljek povab* Ijen na policijo, kjer so ga kot osum* Ijenca pridržali v preiskovalnem zapo> ru. Policija namerava aretirati še več kompromitiranih oseb Iz izjave pro* svetnega ministra na interpelacijo v parlamentu je razvidno, da so se vršile velike sleparije z dobavami tudi na de* Izpred sodišča LOVEC JURCA. Jurca iz Dola je dobil na piko divjega petelina. Tam v bližnji hosti ga je čul par* krat peti in sklenil je ustreliti ga. Mož, ki je na sumu kot divji lovec, je res pred par meseci zasledoval petelina toliko časa, da ga je izsledil in ustrelil. Jurca je poštenjak; petelina je vzel, ga vtaknil v cekar in ga nesel lastniku lova v Ljubljano. Ker gospoda N. ni bilo doma. je povedal dekli, da je prinesel petelina; a dekla je rekla, naj pride drugi večer, ko bodo gospod doma. Jurca je odšel. Petelin jo že nekoliko smrdel in možakar ga je zalo nesel nekemu znancu in mu ga prodal za 150 Din. Pa ga je poklical sodnik in preplašeni možiček je trepetaje vrtel pred sodnikom svoj klobuček in dejal, da je nedolžen. Jurca je videti precej omejen. Dejal je, da jc res petelina prodal, a* ga je vendar last> niku ponujal. Lastnik lova je dejal, da je možakar nosil petelina v svojem cekarju po Ljubljani tako, da mu je rep gledal iz nje* ga. Jurca je baje rekel dekli, da jc mislil gospodu napraviti uslugo, ker vc, kako tež; ko se pride do divjega petelina. Plačati je moral lastniku za petelina 200 dinarjev, a kazni je bil oproščen. Prijazno se jc poklonil, ko mu jc sodnik dejal, da bo le radi puške plačal 100 Din in da je ne bo več videl, ker jc zaplenjena. — Pa naj jo oni imajo, ampak okraden bom spet. boste videli, i puško sera samo tatove podil — dejal Jurca in odkorakal: Iz dvorane. BOLMCAR KORLfc. Pred senat je pripeljal paznik suhega, bledega dolgina, ki je v svojih podkovanih čevljih, b težavo dvigajoč nogf\ prikrevsal na zatožno klop. Predsednik: — Bolničar >N\ 1. 1893. rojeni, pa tam na Vranskem ste doma? Obtoženec: — Ja, ja, res je tako! — Bolničar ste, pa tudi sami ste bolni, kleptomanijo imate? — Tega pa nisem vedel, da sem bolan, kaj pa je to »klepetaniimalo\. V zgla>ilnico ste se pa podpisali la 1 io rijana, da bi vas ja ne dobili? Obtoženec skomigne z rameni. — Januarja leto> pto v Zagorju pri Ani ukradli srajco? — Se ue opominjam. Na eno srajco &e nc Iplaca misliti. — A na 30. decembra lani se splača misliti. Prišli *te k Francetu F. v Kapljo, ga nalagali, da \am je transpoif norcev, ki SC jih kot bolničar >premljali iz Maribora v Ljubljano, razbil >ipe in po-odil vam jo 1000 Din. Pa Jernejekovo v BL Jurju ste tudi januarja pregovorili in dala \am je "J00 Din, it preje pa France v Ljubljani i00 Din? — Saj ?i tudi drugi spo»ojujejo. Misli] sem pošteno vrniti. — Ne verjamem, 4 mesece boste premis Ijevali pri ričetu svojo bridko usodo. — Jo pa bom, sij m mi tudi zunaj ni preveč dobro godilo. NOGAVICE KLJUČ zorto najcenejše Robinson Crusoe (1'iihodnji spored ZKD.) Preteklo nedeljo jc zaključila ZKD za letošnjo sezono svoja poučna predavanja in oredsia\c s iihni siroto poačatpl znajdi.i. Predvajala pa bo Šc nadalje v mesecu iurrjii razne priljubljene filmi'. zlas*.i take, ki tvorijo zaiiniv program za šolsko mladino, ter je irjili vsebina povzeta iz znameniti I knjig, in romanov. Kot prvi tak spored si ie izbrala ZKD za bikoštne praznike Mm vR<-*>inson Crusoe« Ki jc po M e t po /na.uein romanu A;i-lc/a Dcioca. Nobena k.niisa na sveitt m doživela toliko izdaj toliko prevodov v vse jezike sveta, kot ravno ta m-man. Kdo jc med nami. ki ne pozna burnih doživljajev ubogega Robinson:i! Kd-> je med nami. M ni imel kot otrok t<> kniijro v rokali in jo cital z naslade in zadovoli-stvom. hi isto Kot nekdaj, tako ic tudi dine«; z našo mladino. Pilili Robinsoi! }c izdelala največja Mte- rikanslm filmska tvornica Universal Pil m Manufacturinii: Contpanv z vsem pompom in sijajem kakor sa zmorejo le Amerikanci. Zato bo tudi ta rilm zanimral vsakogar, -dorađene kakor tud' m-!adi/no in vsakdo s bo 7 vcsctietti ogledal binkošfni spored ZKD. Kljub \eliki.ni nabav j um stroškom ie ZKD obdržala svoje izredno nizke ljudske cene. t. i. J m 4 Diat za sedez. Radi Izcedne dolžine (film jc trodelni) je vrsuii red predstav sledeči: Prvi del se predvaja v sobote ob 14.30 in na binkoštno nedeljo ob 9.30 In 11. uri dopoldne: 11. del se predvaja na bin-kosini pondeljek ob 9.,*) m 11. uri dopoldne ter v torek 7 iuTiija ob 1430 popoldne. Ko. nec sledi prihodnji teden v sobot ] n nedelj O. Samo še ob: 4. in pol 8. Tretji del in konec sijajno uspelega velikega pustolo\ nega filma Senzacije, ki se vrstijo v mrzličnem tempu daleč prekašajo izvrstna prva dva dela tega filma. Tretji del in ko* nec se predvaja nepreklicno samo še danes ob: 4. in pol 8. Ob četrt na 10. velika premijera popolnoma novega vele film a SUŽNJI STRASTI. ELITNI KINO MATICA Pozor! Ob četrt na 10. Pozor! Danes zvečer ob četrt na 10. velika premijera! Prekrasno monumentalno filmsko delo! Izreden prikaz ljubavi, ljubavne sreče in propasti. — Zgrešena pot mladega življe« nj a. — Podzemne kadilnice opija na Kitaj* skem in H avaj u. — Ples. — Strast. — Sladke sanje. — Noro uživanje opojnosti Milijonarji se kopljejo v šampanjcu. — Pu* stolevščine milijonarjev v tajnih špelunkah. Krasna ameriška obala. — Ogromno mesto San Francisco. — Prekrasna Kalifornija. — Od NTewyorka do San Francisca, — Od San Francisca do Šanghaja. — Od Šang* haja do Honolulu in nazaj v milijonski Newyork nas pelje pot v tem kolosalnem fflmskcm delu. — V glavnih vlogah dve najlepše ameriške filmske zvezde, in si* oer znana krasotica knegjinja Tatjana L., ki igra pod imenom DOROTHT MACHAILL in edini naslednik nepozabnega R. Valentina, idealno lepi GEORGE 0'BRIEN. Preskrbite si vstopnice v predprodaji! — Oglejte si naše krasne reklamne foto* grafije Sredina mesta! ELITNI KINO MATICA Sredina mesta! J Najboljša v materijalu in konstrukciji so: PETELIN CA k 01 OSA H £namke GRITZNER, Adler :n Phttnijc. - Najlepše opreme, posamezni deli, pneumatika. 'sjle ta vs*: sisteme — samo v LJubljani oi L blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. — Nainižfo cene. — Tudi na mesečna odpla Zložljivo posteljo prodam takoj. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda». 1372 Trgovski pomočnik vešč mešane stroke — išče službo v večji trgovini .kot skladiščnik. — Ponudbe pod «Juli/1343» na upravo