IZ. Strnih. i vmm, i mm. a. jnmi »Tili. Ma. »Slovenski Narod* velja w LiaM|aai na dom dostavljen; ■ v upravništvu prejeman: celo leto naprej • • • • K 24-— I ćelo teto naprej . , • • K 22*— pol leta m • • • . . 12— I pol leta m • . • . . II1— četrt leta „ .....6— I četft leta m • • . • # 5*50 sa mesec m i • • . # 2*— I na mesec » • • • • • 190 Dopis! naj se franTdrajo. Rokopisi se ne vračajo. OredBlitvo; Knaflova ulica 4t 5 (v pritiičja levoj teUZon iL 34. Istala titk 4a» svačtr ls*x«ttiL tt*4*l|# tat »ranlki. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta sa enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vin., za trikrat ali večkiat po 12 vin. Paite in sati vala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih toterdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naroenine, reklamacije, insenti Ltd» to je administrativna stvari. •—— PMam«ui itevUka y«1|b lt vinar!«*- ——— Hm pifttntua naročila brez istodobne vpbafatve naročninc SC ne oiira. »Marotoa ttafcsraa" taleioa ft*. SS. .Slovenski Narod" velja po poStlt ta Avstro-Ogrsko: « za NemČIjo; celo Teto skupaj naprej . K 25*— I celo leto naprej . • .- K 30'— ??trtIeiet. : : :: : ll» I - Amerik°ta vse *»«•dežde: na mesec m „ » • * 2-30 I celo leto naprej . • • . K 35.-« Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravslatvo (spodaj, dvorišče levo), SnaUoTa ulica ŠL 5, telefon 4t 85. Rusi potisnjeni z gorskega prelaza Uzsok. — Uzsok v naših rokah. — Nemci so zavzeli več franeoskih oporišč. — Brezuspešen ruski napad pri Gumbinnemi. — Podmorske ladje pri otoku Rfigen. GORSKI PRELAZ UZSOK ZOPET V NAŠIH ROKAH. Dutiaj. 27. januarja. (Kor. ur.) Uradno razglaša:o. dne 27. januarja: V gorenji dolini reke L'ng smo včeral sovražnika vrgli iz njegovih pozicii na obnieinih višinah na obeb straneh gorskega prelaza Uzsok. Eden najvažnejsih karpatskih prelazov. za katerega posest so se tekom vojne že često vršili srditi boii in ki so ga od 1. januarja imeli v rokah Rusi, ki je bil posebno močno utrjen in ki ]e bi! žilavo zaščiščen z vrsto draga za drugo ležečih dobrih pozicii, je prešel rx> 3dnevnih bojih zopet v naso posest. Severnozapadno od gorskega prslaza Uzsok, kakor tuđi v dolinab rek Latorcze in Nagy Aga boji še traja'o. V zapadni Galiciji in v Poljski radi snežnega meteža samo zmerni artilerijski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmi. BOJI V VZHODNI PRUSUI. Berolln, 27. januar ja. (Kor. ur.) \Volffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 27. januaria. Vzhodno boiišče. RuskT napad sevemovzhodno od Gurabin-nena ne napreduje. Sovražnikove izgube so bile me-stoma težke. V Poljski ni Izprememb. Vrhovno annadno vodstvo. Rusko uradno poročilo. Berolin, 26. ianuaria. Listi pri-občujejo naslednje rusko uradno po-ročilo z dne 25. januana: \Ta desnern bregu Visle so se vršili dne 23. januana na fronti od trga Raćzanova do reke le manjši spo-padi. Na levem bregu Visle so se skušali Nemci pri Borzvmovu in Gunimi v odkritem naskoku polastiti naših pozicij. Naš ogenj jih ie zadr-žal in prisilil, da so se umaknilL V Galiciji, na fronti od Jaliska do jugovzhodno od crte Ujgorod-Sambor, so pričeli Avstrijci dne 22. in 23. ianuaria z ofenzivo, ki je bila pri Jalisku posebno oštra. Tam je bombardiral sovražnik naše pozicije, in m6čne čete. ki so štele več kakor eno divizijo, so iz\T§ile ljut napad. Nas ogeni pa je prizadjal sovražniku velike izgube ter zadržaval njegovo prodiranje. V Bukovini so se vršili pri Va-leputnu. 20 vrst od Kimpolunga, oštri spopadi med našimi prednjimi stražami in sovražnikom. Nov] rekruti na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: Carjev ukaz, kliče rekrute letnika 1915. pod orožje. Kontingent znaša 585.000 mož. General Pau v ruskem glavnem stanu. Iz 2eneve poročajo: f.cneral Pau je odpotoval v ruski glavni stan. Zunanji povod za to potovanje je ta, da nese franeoski vojaski dostojan- stvenik vel. knezu Nikolaju Nikolaje-viču franeosko vojaško zaslužno ko-Iaino. BOJI V KARPATSKIH PRELAZĐL Uspešne operacije naših čet v Karpatih so rodile včeraj velevažen uspeh. Užoški prelaz je zopet v naših rokah in pot na Turko je zopet od-prta. S tem je dana našim četam možnest operativnih ciljev, o kate-rih borno morda že v bližnji bodoC-nosti slišali kaj več. Pri Lupkovskem sedlu trajajo ljuti boji še naprej; naše čete pa so navalile na Ruse tuđi pri prelazu, preko katerega gre cesta na Lisko. Naše Čete se nahalajo v prostoru med prelazoma Uszok in Pantvr že deloma na galiških tleh in naše kolone ogrožajo važne ruske postojanke. Zato so Rusi v najveći i nagli ci pozvali ojacenja, s pomočjo katerih upajo ustaviti naše prodiranje. V karpatskem ozernlju je zato pričako-vati še jako ljutili in morda dolgo-trajnih bojev. Gorati kraji so sedaj pokriti z visokim snegom, tem boij pa zasluži vztrajnost in neumornost naših čet splošno priznanje in obču-dovanje. V vzhodnjih Beskidih. na obeh straneh prelaza Dukle, vlada precej-šen mir. Ruske čete tam za enkrat ne napadaje Na ostali fronti se včeraj ni Zgodilo ničesar pomembnejšega. Ruski napad na Jablonški prelaz. Budimpešta, 27, ianuaria. Rusi so napadli pretekli teden tuđi preiaz Jablonico pa so bili poraženi in so se morali umakniti z velikimi izsu-bami. Ruska karpatska armada. Po poročilih franeoskih listov sestoja ruska armada. ki operira v Karpatih iz vojakov skoraj vseh ruskih naro-dnosti. Poleg velikoruskih in maloruskih polkov se bojujejo sibirske Čete. poljski in litavski regimenti in tuđi nekai nemških krdel se nahnja vmes. Konjenico tvoriio danski in kavkaski kozaki. Prav mnogo-številno so zastopana razna azijska plemena, videti pa je med ruskimi vojaki tuđi Grke, Romune in Bolga-re iz Rusije. Poveljnik ruskih čet v Karpatih. Londonske »Times^ poročajo. da je poveljnik ruskih čet, ki so vdrle v Karpate, veliki knez Mihail. Naj-boljši del teh ruskih sil tvori kavkaska divizija. Veliki knez Mihail je baje pri svoji armadi radi svoje osebne hrabrosti in preprostosti splc&no priljubljen. BOJI NA POLJSKEiVL Po poročilih angleških listov so napadali Nemci in Avstrijci pretekli teden s ponovno silo v odseku Bzu-ra - Ravka in ob Nidi. Strategičen cilj teh napadov je streti ruske nacrte o ofenzivi proti Sleziji. Ruska armada je sicer svoje postojanke ohranila, toda morala je ostati v defenzivi. Obe armadi ste veliko trpeli. nahajate se sedaj v utrjenih pozici-jah tako, da bo položaj ostal pač ne-izpremenjen vsaj tako dolgo, dokler ne priđe tuđi na zapadnem bojišču do večjih dogodkov. Ruski vrhovni poveljnik napada sedaj z vso energijo v vzhodni Rrusiji in skuša zva-biti Avstrijce in Nemce v Bukovino. Po petrogradskih poročilih nevtral-nih listov so ruski vojaški krogi mne-nja, da Nemci še nikakor nišo definitivno opustili svoje ofenzive proti Varšavi. Sedaj mirujejo sicer, toda le za to, da spravi]o velikanske za-Ioge vojnega materijala na svojo fronto in da si zgradijo primerno že-lezniško omrežje v svojem etapnem prostoru. Da se pripravljalo Nemci na nove velike akcije, to dokazuje mogočna koncentracija na crti Bzu-ra - Pilića, kjer je zbranih 600.000 nemških čet. Na sevemem Poljskem so nastali veliki rnrazi. Temperatura pada ponoći 10° in več stopinj pod ničlo. • * * Zrakoplov nad Krakovom. »Nowa Reforma« z dne 25. t. m. javlja: Danes dopoldne ob pol 11. je krožil nad Krakovom dvokrovni aeroplan. Pojavil se je z zanoda in ie izginil v oblakih, ki so pokrivali nebo. Na to se je pojavil znova, letel v smeri proti jugovzhodu, se okrenil v velikem loku ter krožil ob silnem ropotu motorja kake pol ure nad mestom. * • Izpred Varšave. Iz Poznanja javljajo »Nowi Re* formi*: Odvetnik, ki je semkaj prispel iz Piotrkowa, pripoveduje, da je v okolici Piotrkowa topovski ogenj trajal neprestano 19 dni. V tem času so nemški zrakoplovi neprestano kn> žili nad mestom. V Piotrkowu vlada velika dra-ginja. ker je prenehal dovoz živiL V mesto so najpreje prispele avstrij-ske, na to nemške čete. \z poročil varšavskih iistov je razvidno, da na-meravrajo Rusi v kratkem izprazniti Radom. Brzojav tam Še sicer posluje, vendar pa pošta ne sprejema več privatnih brzojavk. V mestu je že slišati grmenje topov. Kakor poročajo iz Varšave, se nahajajo nemške in avstrijske čete vkljub slabemu vremenu v oddalje-nosti topovskega strela od zunanjih forov Varšave. Prebivalstvo beži v smeri proti Bialostoku. Poiici}ski *avnateli za Lodž. Berolin, 28. januarja. (Kor. ur.) Tajni višji vladni svetnik v državni pisarni pl. O 11 e n je imenovan za policijskega ravnatelja v Lodžu in okolici. POLOŽAJ V VZHODNJ1 PRUSIJI. i>Leipziger Neueste Nachrichten« poročaio: Severno od Tilsita vlada skoro popolen mir, tam priđe le do manjših ^prask z manjšimi ruskimi četami. Sele pri Tiflisu se pričenja ozemlje, ki se nahaja trajno v ruski posesti. Od Ragnita ob Njemenu gre nemška defenzivna crta na Pillkalen, od tara na Gumbinnen ter od tod čez; Darkehmen na Angerburg. Južno od Angerburga ločijo nasprotnike Ma-zurska jezera. Tu se nahaja najvaž-nejša nemška pozicija Lotzen ter ne-daleč od tega kraja trdnjava Boven, ki ščiti najvažnejšo cesto med jezeri. V zadnjem času so napadali Rusi med Lotzenom in Gubinnenorruto-i da uspehov nišo imeli. Narobe, juž-novzhodno od Gumbinnena so jih nemške čete porazile. LISTEK. 0 tBžhlli časili. Marija Kmetova. I. Ej, mi pa le kvantajmo.... čc-tudi padajo naši sino\i in bratje. V bolečinah pedrhtevajo. v mrazu tre-Detajo, bojujejo se kakor levi in umi-rajo... V razpokano, zamrzio zemljo se zagrebeio, rezki mraz in šivan-kasta burja jim razjedata lice. V glavi tolče in šumi kakor v silni vi-hri, mišice se napenjajo in otrpnejo, Daleč, tam daleč namakajo zemljo, trdo, žilavo zemljo s svojo krvjo, z naso krvjo. Osamljeni umirajo. oste-klenele oči iščejo svojcev. Rane jih pečejo, žge jih v prsih. O, ko bi bilo le košček postelje, tište bele, doraa-če postelje! Ej, mi pa le kvantajmo__, Če- prav leži domovina osamljena in razdrapana kakor pesek v puščavi. Kakor jesensko polje je domovina, ožgano po slani, razpokano in okra-deno vsega sočutja. Izžet je ves mo-zeg iz nje, razkosano je truplo. Po-sekana so debla, še nekaj jih stoji, a ti gledajo topo pred se in se ne ga-nejo. AH jim je zastala kri? Olede-nela misel v glavi? Kaj čakajo, ča-kajo in čakajo? Domovina gine pred uiihovimi očmi. tako uboga ie v sil- nem hrepenenju. flrepeni po delav-cih, da bi jo poorali iznova, da bi po sejali nova, klena zrna vanjo. Se bi rodila bogato, zlato bi obrodila. Se bi — saj je komaj pričela! 5ama kri in same solze so \o namakale do zdaj — in tak naj bi bil konec? Ko-nec že v začetku? To ni njena pot, taka ni bila ona prva, velika misel domovine, ona prva, ki jo je porodila. Zimski mraz jo stresa, treba ji je toplote. Zakai sediio v močeh in je ne ogrejejo? Kako vesela bi vstala domovina, do zdai teptana in sovra-žena! In bo vstala, mora vstati — a čakala ne bo več dolgo. Poteptane moči slabijo bolj in bolj, a umreti ne smejo. Tako lepa. tako zlata je naša domovina. Dajte ji novih sil, samo ganite se, in zahvaljevala se vam bo od vekov na veke. Saj je tako dobra... Ej, mi pa le kvantajmo---- Če- tudi se joka ves svet. Kakor sence hodijo po cestah, lačni, žejni in pre-niraženi. Odšel je oče. Daleč je od-šel, sam Bog vć, kod hodi, kie }c zdaj in kako mu Je. Silna, široka in kruta roka je razprostrla svoje grabežljive prste in jih raztegnila od iz-hoda do zahoda, od juga do severa. Uklenila je vanje toliko očetov, toliko mater in toliko, toliko otrok! Nekdaj tako rodovitna, bogata zemlja je izžeta. Nasitila jih ie milijone, zdaj? Še so miliioni, a zemlja se ie Dostarala. napuhana ter roditi ne mo- re več. Tako velik kleb kruha so imeli milijoni. Zdaj se je skrčil hleb na majhen, mathen košček. In vse roke, roke milijonov se iztegajo po tem edinem, majhnem kosčku. Kako bo naši ti! košček vse? In ko ga ne ne bo več? Zima je zima. trda zima in solnee ne mara več na zemljo. Škoda se mu zdi zlatih žarkov. škoda toplote za te revne, revne milijo-ne. A roka grabi in grabi, stiska in mori. Oče, kam je oče? Ej, mi pa Ie kvantjamo... U. Svetla dvorana. Luči bleščiio in bele bluze odsevajo v svetlih pra-menih. Frizure so nagromadene v čudne, zverižene oblike. Občinstvo posluša: »Kako ji je ime?« »Pesmi ali pevki?« »Da.« ^Uspavanka.« »Kako — uspavanka?« »Da.« »Seveda, to Je pesem — a revka? Ah. saj ic napisano vse Hvala, hvala!« »Koliko ie neki stara ?c »Pevka?« »Kajpada.« »Kaj vem — ni tako mlada ne.« »Pa bi bila rađa. Izgledala bi menda najrajše kot devetnsUstlctoo dekletce.« »Devetnajst? No! Pa Se đeset« »O!c »Seveda. Poglej ta obraz.« »StraSno se drži. Prav zo-perno.« >In ta uasmeh zdaj.* »No, ni se ii posrečiL« vObraz bi je se bil, recimo, toda frizura!* j »Saj res. Menda ima same podloge.« »Misliš?« »Seveda. Toliko las bi imela? Svojih? Nikoli ne. Saj sem slišala, da si neki strašno nrizadeva, da po-veča svoje lase. Se barva si jih,« »O jej — o jej! Pa obrvi ima tuđi namazane menda. Straš — no!« »Pa takole se obleče! Ne vidiš, da ji dela bluza same gube po prsih.* »Mhm. Bi vsaj pogledala, taka-le priđe. *Pa tole krilo tuđi ni bofi^re-kako.« »Veliko prekratko!« »]>k>f mlado se dela. Zraven pa postava, prav nič za na oder.« »Ali se ie —! No, obneslo se ji ni kakor se vidi.« »Pa se Je menda dve uri vrtela pred zrcalom. Pa take rože si pri-pne na prsa.« »Rumene, da! — Najbrže Je pabosumna.« »hna fanta?« »Oa ie imela, so pravili To ti le tepa zgodtrica. Ona po vse «fc da se poročtta. os mu da m. oa da ae. Ko je govorila o poraki, je kar krat-komalo izginil.« »Kaj ne poveš! Pa so deiali, da jih rma vsepolno. pa da Jih ona ne mara.<' »Ona? Aha! Vseh deset bi si cbllzala.da bi jo le kdo hotel! Zda] se ponuja temu. zdaj onemu — pa ni vse skupaj nič.« »Menda ga le ne bo dobila?« »I, kje! Kakšnega pritepenea morda, pa za takega— hvala lepa! Sploh pa, ne vem, čemu se hodi kazat na oder?« »Zakaj?« »Kaj ne slišiš? Kakšen glas pa je to! Ne hvalim se, vendar, jaz bi veliko lepše zapela.« »To je res, glas se H trese. Pa. do visine kar ne more,« »Kaj pa* da ne! Saj nič ne zna. Nekaj se je učila, zdaj pa misli, da je umetnica.« »No, no, umetnica! Do te je še daleč!« »NttS daleč, sploh ne. Nikdar ne bo nič iz nje. Sama ošabnost jo je, pa drugega nič —« »Pa kakšne pesmi izbere!« »Kaj ne? Kdo jo razume! Ali ie to ploh pesem? Nfkjer nič zaokro-žeoega, finega, gladkega. Sam mol, pa tista dolgočasnost« »Ohahaha! Kar zdeha se ml« »Kaj bi se ne! Ni lepša tista: Na plaidncah, ati pa: Rožic ne bom trorala.« Stran 2. .SLOVEftSKI NAROD*, dne ». januaij* 1915, 22 štev. Kaj da nameravajo Rusi s svoli-mi napadi, ni povsem Jasno. Ako ho-čejo morda presenetiti nemško armadno vodstvo, se Jim to ne bo po-srečilo, ker so Nemcu kakor tzrecno poudarjajo »L N. N.c, na vsc eventualnosti pripravljeni ■ • - • NemSU zrakoplov nad Ubavo. »Frankfurter Zeitung« poroča ix Libave, da Je Zeppelin letel nad me-stom ter metal bombe. Ruska artiljerija je začela streljati, vendar pa je zrakoplov nepošRodovan odletel v varnost RUSKI NAČRTL Graška »TagesposU priobčuje poročiio svojega solunskega kores-pondenta iz Soluna o izjavah nekega ruskega diplomata, ki se je nedavno mudil v Solunu, ter )e tam konferiral tuđi z višjimi grškimi urađniki. Ta diplomat je mnenja, da se bo Rusija polastila hegemonije na Balkanu ter nredila odnošaje posameznih balkanskih držav. Navzlic svoji zvezi s Srbijo Rusija nikakor ne namerava pripustiti, da bi postala Srbija neka-ka velesila na Balkanu. Srbija naj dobi Bosno in Hercegovino, kakih 50 km dolgi kos južne Dalmacije z izhodom na morje, toda da bi postala IZmilijonska država, to bi ne bilo v ruskem interesu. Niti Rusija, niti ostale države tripleentente nočejo, da bi se Avstri-1a razbila, ker Je z ozirorn na Italijo treba previdnosti. Tripleententa je obljubila Italiji svobodo glede Albanije, Po-dekanez in pa ozemlja v južni Mali Azil. Zato pa se bo Italija odrekla svojim aspiracijam na Trst in Trident. Oiačenje Srbije bo treba paralizirati z ojačenjem Bolgarije. Zato ji bo morala Srbija odstopiti ce-lo Makedonijo na levem bregu Var-dana. Rcmuniia ii bo morala dati Dcbrudžo od Kavarne do Silistrije Grska naj dobi severni Epir. Bitolj. Ohndo in ozemlie Gjevgneli-Doiran-su ter financijelne kompenzacije. Rusija pa si hoče vzeti Tracijo. kjer bi prepustila Bolgariji ozemlie do č"te Enos - Midia. Carigrad na! postane svobodno mesto. Rusija hoče dobiti tuđi 6 armenskih okrajev v Mali Aziji. BARON BURIAN V NEMŠKEM GLAVNEM STANU. Zunanji minister baron Bun'an. ti je prispel 24. t. m. v nemški glavni stan. je imel tam dolgo posvetova-n]e z nemškim državnim kancler-jem. V ponedeliek ga je sprejel ce-sar Viliem, na kar je zopet konferi-rai z Bethmannom - Holluegom. V torek zvečer se je vrnil baron Bu-rian na Dunaj ter je poročal včeral v posebni avdijenci cesarju o rezui-tatih svoifcga potovanla. Rojstni dan nemškega cesarja. Đuna), 27. fanuarja. (Kor. urad.) Iz vojnega poro£evalskega stana javljalo: Vrhovno armadno poveli-stvo je na preprost. a dostojen način praznovab rojstni dan nemškega ce-sarja. V evangelski cerkvi so se qb 9. dopoldne zbrnli vsi generali in častniki in čakali na pr:hod armad-negra roveljnika, feldmaršala nadvojvodo Friderika. Nadvojvoda je prispel v spremstvu v glavnem stanu se nahsiaiočih nemških častnikov in se tiapotil v cerkev. Po svečanostni »Aif pa tista: VenČek na glavi se... Ta je pa prav res uspavanka. Ne vem, kako pričakam konca?« »No, nikoli več ne pridem po-slušat kaj takega.« »Poglej io no zdajle. kako se priklanja.« *Še ne zna se ne. Joj, Joj, kako se sladko smeje.« »Pa v zrak eleda. tnenda ga išče?* *Koga?* »Fanta.« ^Saj praviš, da ga nima.« *No, pa bi ga rada imela, zdaj pa gleda, kakor bi si pridobila spet katerega.c »No U Te-te-te! Koliko šopkov J! nose jo!« *O pa res! Pa kako so Icpi.« »Morda ima pa res spet kakega, da ji daruje vse to?« »I pa zakai ti topki! SaJ vendar ne zna nič,« »No, morda se bo pa Se naredila?« VTa?« »No, zakai ne? Le poglej Sopke, to vendar nekaj pomenu« »Mm, pa res.« »Kar tako ji ne bodo dajali $op-kov, to Je že nekaj!« »No, nurda se bc pa Se res naredila. Kako ploskajol« »Pa dajva še nied/e.€ »Saj res. V&aj ne tom tako n-špana.« pesmu ki so jo zapeli voiaki pevci, | je pastor v sijajnem govoru orisa] pomen svečanosti Po konCanem govoru so pevci zapeli aea&ko m av-strilsko himna Opoldne Je bil v giavnem stana slavnosten banket, pri katerem je vrhovni poveljnik, nadvojvoda Fri-derik nazdravil cesarlu Viljemu kot rvestemu za veznik u in tskrenemu prijatelju na^e monarhije tn armade. DunaL 27, Januar ja. (Kor. orad.) Povodom rojstnega dne cesarja Vi-fjema priobčuje »Abendpost« navdu-Šeno pisan Članek, katerega zaključuje tako - le: »Zavezniška mise! je že zdavna zrasla s ču stvo van jem av-strijski narodov in današnji dan se praznuje ne samo na severu in jugu Nemčije, marveč tuđi v Avstro-Ogr-ski z manifestacijama iskrenega spo-stovanja in vsa javnost spremlja ta dan z željami, da bog blagoslovi Njegovo Veličanstvo cesarja Viljema in zavezniški državi in dodeli njiju orožju uspeh.« • » • PRI CRAONNU IN ST. MIHTCLU SO NEMCI ZAVZELI VAŽNA FRANCOSKA OPORIŠCA. Berolin, 27. ianuarja. (Kor. ur.) VVolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 27. ianuarja. Zapadno boitšče. Pr Nleuportu in Vpernu so se vršili samo artileruski boji. Pri Cuinchvju jugozapadno od La Bassee je snoCi poskusil sovraž-nik, da bi zopet osvofil pozicijo, ki smo mu jo vzeli dne 25. L tn. Trud je bil zaman. Napad se je razbil ob našem ognju, Že včeraj javljen? boji na višinah pri Craonnu so imeli popola uspeh. Vrgli smo Francoze iz niihove visinske pozicHe zapadno od La Creuie-Fme !n vzhodno od Aurteblse ter lili potbnili na južni obronek pogerja, Saksonske čete so v naskoku za« vzele več oporišč v širini 1400 me-trov. v jele 865 neranjenih Franco-zov ter uDienHe 8 strojnih pušk. 1 pionirski depot in mnogo drugega materijaia. Jugovztodno od St Mihiela so naše čete zavzele neko franeosko oporisče. Francoski protinapad je osta! trezuspešen. V Vogezih je nadel visok sneg, ki ovira naie kretnje. Vrhovno armadno vodstva Imetfovanja v nemsTrt annadL Berolln, 27. januarjsu CKor. nr.) Današn:a posebna izdaja lista »Mili-tarw*ochenbla tt* poroČa: General-oberst pl. B ii 1 o w , šef grenadirske-ga polka št. 12 in a la suite 4. pehot-nega gardnega polka. poveljnik druge armade. je bil imenovan za. gene-ralfeldmaršaJa. General kavalerije pL Einem. imenovan pL Rothma-ler a la suite huzarskega polka št. 4. poveljnik tretje armade. je bil imenovan za generalobersta- GeneralkvartirmoJster. Berolia, 28. januaja. (Kor. orad.) Iz glavnega stana porocai : Za ge-neralnega kvartirmojstra r lesto generala VVilda pl. Hohenbr na, ki je postal voini minister, je bi' imenovan generallajtnant bar. pl. Preitag-Loringhoven. BOJI NA FLANDERSKEM. O bojih na Flanderskem piše *Humanitć«: Treba je biti nekoliko nezaupljiv napram senzacijonalnim informacijam. ki jih objavfja većina angleškib časopisov o vojnih opera-cijah na Flanderskem. Že več tednov poroČajo o činih, ki so se žal dogodili le v domišljiji vojnih poročeval-cev. Povsod je boj težak, povsod pri-hajamo na čudovito pripravljene ovire. nikjer pa ni težje, kakor ravno na Flanderskem. Ni se torej treba čuditi, da v yserski okolici nismo prišli daU nego do Lombartzyde in St. Georgesa. Nova organlzacQa zaveznlšklti 5^ na Flanderskem tn severaem Fraii- eoskem. Londonski obisk franeoskega vojnega ministra, Millcranda, sprav-ljajo v zvezo z nameravano novo organizacijo zavezniškth čet na Flanderskem in severnem Francoskem. V tek ti tega tedna pričakujejo večje akcije pri Nieuportu in Vperno. Obrnute helgOske <*•!•. »AUgemeen Handelsblad« poro-Ca \z Sluisa; V Hcystu so nadom«-stili huzarje mrtvaške glmv# z mor-nariSkimi voiaki, ki so utrdili morsko obal. Napravili so nepretrgano topovsko crto od ZeebiiiggA 4o ho-landske obalu Izkrcanje aitfleških eet na tei ćeli obali je sedaj skoro nemogoče. Da dobe obrežn« baterija pravo sraer streljanja, so zgradOe najbna brodovja, kf Hh precibaio malhni motorski čolni. »Da0y Cftrooide« piše o bojili pri Soissonsu na podlagi poročil oči-vidcev: Dolina smrti Je to. Oficijalna poročila naštevajo le par vaši povr-sti njihovega strategićnega pomena, toda prišteti pa še moramo sto io sto neimenovanih vaši. V enem sametn distriktu, n. pr. v Vic sur Aisne, so male občine Saconin, Pernant, Aru-bleny in Ressons, kakor da bi bile izginile, kaj ti tedne in tedne so sem padale nemške, franeoske in angle-ške granate, dokler ništa preostala samo pesek in pepel. Ravnotako se ie zgodilo z občinami Celler, Ccndć, Attichy, na poti proti Berrv au Bac, in pa z mestecem na poti iz Baillv proti Sermoise. Zgodilo se je, da so zašli prebivala teh mest časih sredi med bojujoće. ki so se čestokrat bo-jevaii na trgih in cestak • • • lzmi$Iieiia poroeila o zrakoplovnem napadu na Kruppovo tovamo. Đerolin, 27. januarja, (Kor. ur,) Wolffov urad poroča: V inozemskih listih je bila te dni zopet razširjena vest o zrakoplovnem napadu na Kruppovo tovarno v Essenu. Pri tem so bombe zadele popravljevalnico avtomohilov. 400 avtomobilov je bilo uničenih vsled nastalega požara. Na vprašanje od poučene strani, iz-vemo, da Krupp sploh nima poprav-Ijainice za avtomobile. Tuđi je pero-čilo o zrakoplovnem napadu izmišljeno. Glede zgorelih avtomobilov je nekaj resničnega. Seveda jih ni bilo toliko, kakor pravi omenjeno poročiio, marveč le dva. Tuđi ništa bila v Essenu, marveč v dusseldorfskem cirkusu, ki je pred 14. dnevi začel goretu ker je bila cev peči prevroča. • * Vojni spomiosk! list. Berolln, 26. ianuarja. (Kor. ur.) \Vo!ftov urad poroča: Sledeči naj-vifji ukaz se s tem uradno razglaša: Jaz hocem pDdeliti svojcem bo-jevnikov pruske armade, ki '^o padli v boju za obrambo domovine, v priznanje zvestobe, ki jo je rajnki do svoje smrti iz-kazoval, in v znak iskrenega sožalja na težki izgubi, spominski list, po nacrtu, ki mi je bil predložen. Vojno minJstrstvo naj ostalo odredi. Veliki vojm stan, dne 26. jajia-arjit 1915. Viljem L R. WUd pl. Hohenbom. Millerand v Londonu. LyotL 27. jajiuaria. (Kor. arad.) Po poročilih časopisia iz Pariza je imel vojni minister Millerand v Londonu daljšo konferenco z lordom Kitchenerjem o vojaških opcracijali Oba sta konstatirala, da onstoj: med franeosko in angleško armadno upravo v vseh točkah popolno soglasje. Millerand je vporabil svojo prisot-nost v Londonu tuđi v to. da se prt-nravi uredba važnih vpraSanj tflede aprovizacije. in je imel razentegfa konference z Asquithom, Churchil-lom. Greyem in Lloj'd - George-iern. Francozl la AogleiL Iz Maaga poročajo: Slabo raz-položenje franeoskega naroda na-pram Angliji se je že tako razsirilo, da opozarja pariški poročevalec »Ti-mesdr na to dejstvo ter izjavlja, da primerjajo Trancozi svoj lastni brez-upni gospodarski in vojaški poiožaj z normalnim življenjem tii brezskrb-nostTo na Angleškem, kar dovede do obžalovanja vrednih posledic Zahte-va intenzivnepa pojasnlevanja, da se prepričajo Francozi, da stori An-gleška več nego svojo dolžnost. London v snegn. Iz angleških Hstov je razvidno, da je koncem preteklega tedna padlo v Londonu in sploh na Angleškem mnogo snega. Brzojavni in telefonski promet, kakor tndi železmški m tramvajski promet so vsled velikega snega zelo o\nrani. Vsled rekmtaci-ie so le z največjimi težavami dobili potrebne delavske moči, da so odstranile sneg. Prigfasilo se je le malo brezposelnih za to delo. dočitn Je bilo prej vedno po več tisoČ delavcev za odmetavanje stiega. Ldnđonskc ceste so bile dolgo pokrite z Matom in ledom. Vmhd ■ifilrl Aagflk. >BaseIer Nachrichten« paroča-io: V tc4nn9 ki konca % 17. dnetn ia-uumria, smialo po aoglelklh viriti, flašom zagasit« bilance fmančreja ministra, voini itrolki Anaflik 153 miliion. hintov, dosedanji voini stro- ISU pa 207 mflijoft hintov, to ie okrofHo 5 mfliiard kron. '' m - m ■ NAPAD SaVRAŽNEGA PODMOR-SKEGA COLNA NA NEMŠKO KRI2ARKO. Beroiin. 27. ianuarja. (Kor. ur.) Poročiio Wolffovega u rada. Dne 25. ianuarja ie malo kr i žarko »Gazelle« v blizini otoka Riigen napadla neka sovražna podmorska ladja ter io zadela s torpednim stre-lom. Poškodba je neznatna, člove&kih izgnb nobenih. Križarka je dospela v neko nemško luko v Vzhodneni mor|u. Nemška križarka zadeta od sovral-nega torpeda. Berolin, 26. januarja. (Kor. ur.) Kakor izve Wolffov urad od zanes-Ijive strani, ie malo križarko »Ga-zelle^ 26. januarja blizu ototca Ri^rr napadel sovražni podmorski čcln^tcr jo torpedira!. Skoda je majhna. Č!o-veških izgub ni nobenih. Križarka ie priplula v neko nemško pnstanišče v Vzhodnem morju. V Kodanju so razšrjeii'i seivo-rićef da so najbrže ruski podmoisk* čolnl napad li vzhodno od otoka Rti-gen uemške ladije. Dejstvi je. da so Neraci v ponedeliek pre.rgali tra-iekt čez Sassnitz z ozirom ra to, ktr so videli tuje podmorske čolne. V zvezi s tem je najbrže urainj porodio o torpediranju nemške knžarke >Gaze!le«. Iz Stokbolma poročajo dne 27. t m.: Včeraj opoldne pred dvemi sra se pokazala pred otokom Riigen \ ob konca boja pa kakOi 15 kilometrov daleč od Nemcev. OsredotočOi so svoj ogenj na radnjo nemško ladjo >B!iiciierJa«f. Iraell so prednost s svojo hltrostio, ker so angleške ladje plule s hitrostjo 28 morskih milji, ^BIticher« pa samo s hltrostjo 25 morskih milj. Uspešen strel }e krl-žarki v kratkem poškodoval stroj, da Je jela zaostajati. Ladja se je na-gnila POCez, a ie kljub temu mimo streljala dalje. Dva oapadajoča an-gleška torpedna rušlica sta se vsled btrelov knžarke »Blucher« potopila, najbrže pa 5o nemški podmorski colni potopili še tuđi tretjo angleško torpedo vko. KonČno }e krlžarko »Blucher<- zadel tcrredo an«*eskih rušllcev. Ladja le eksplodirala. 70 morskih mil od Helgolanda se ie angleško brodovje okrenilo, bodlsi iz strahu pred nemškimi ojačenji, ali podmorskim! čolni, bodisi vsled ne-vsrnosti, grozeče od min, ali radi stanja svojih lastnib tadiju Vodilna ladja »Llon« ie bt!a namreč n^gnje-na, druga ladja -»Ttger« pa je bila v sllnem plamenu in je zaostala. Bojna crta \e bJIa razbtta, vse ladje so bile v gostem dimu. Sred! dima se }e po-'avfla pred neko zaostalo neinŠko torpedovko angleska oklopnica. Tor-pedovka ie !zstre!!la torpedo in zadela ladlo, kl se ie tako) ootooila. TO delstvo potrjute neka nem§ka zračna ladia, kl ie dogodek ooazovala, in nem$ka križarka »Moltke«. Nemške izgube: Križarka »BIS« cher< se ie potopila, pri čemer so angleške torpedovke resile 200 mož od Msadke. neka oklopna in neka mala križarka sta bffl po enkrat radeti, pri čemer ie bilo ubitih neka] oseD. Torpedovke so se povmile mpoiko* dovane. Poškođbe amdefte oklopne kri-žarke »Uon« so, kakor se idi, težke, ker io |e kančno morala vtod »indo-mitabie«. Aaftaite inobe na mo» ihm dotazaMo> da so vemikl stran prebm oklon. Katera angtešiai ladja se le potopite, ni tnm*>. Ako so Ao-ffeti i lmfco eoe tadle ta dvek tor-pedovk ter s poikodbo drugHi todO ladovothrt, aao nri t«dl Miko »do-TOlini # ^ m UrmdM avtoOui poraeBa. . LoadM. 27. JannarU. (Kor. nr.) I Uradno se poroča: Vse britske voi-I ae ladiK kl so se adelelOe pomor- ske bitke v nedeljo* so se vrnfle^ Kri-žarka »Lion« in rušilec »Meteor« sta bila poškodovana. Škoda se bo pa zopet popravila- Angleške izgube znašajo 23 mrtvih in 29 ranjenih. London, 27. januarja. (Kor. nr.) Kakor poroča *Dai!y Mail«, se naha-ja kapitan križarke »BIucherf: med rešenimi. Opazovania ribičev. »Tijd« objavlia porodio \z Ymuidna z dne 26. ianuarja, v katerem pripoveduje kapitan ribiške ladje »Mirni«, ki se ]e nahajal v nedeljo dopoldne med bojujočimi se voinimi ladiami, o te! pomorski bitki: Bili smo na potu domov in smo bili nekako zahodno - severno od Helgo-landa, ko smo videli v daljavi dim, ki se je tako hitro bližal, da smo kmalu opazili velike vojne ladje in nekoliko pozneje spremljajoče iih torpedne čolne. Predno smo spoznali njihovo narodnost, so zagrmeli po-samezni streli. katerim so sledil: streli, da se je vse ozračje treslo. Ogromni, visoki oblaki dima so pre-prečili. da mimogrede nismo videl« ladij. Nadaljevali smo svoio pot ter skušali priti iz blizine. Kanonada pa. se je pogubno približevala* tako da smo bili končno obkoljeni od števil-nih torpednih čolnov, ki so pluli mU mo ter streliali in manevrirali. Krog-le zelo oddaljenih ladij so eksplodirale prav blizu. Ko 5e veter pregnal oblake dima, smo videli goreti veliko vojno ladjo. Neka druga ladja istega tipa, obkoljena od torpednih čolnov, je bila težko havarirana. Nato se ie koncentriral napad. Stolp visoko se je na njenih straneh dvigala voda, Videli smo ognjene žarke pred zrelom topov, Končno smo bili veseH, ko je postala daliava med nami in bojuiočimi se ladjami vedno večja. Iz Haaga poročajo listu »Tagli* che Rundschau^: Kakor poroča *Handelsbladet« v nekem privatnem poročilu» sta odpluli angleški oklopni križarki >Princcio Royal« in »New-zealand« v dok, da se popravijo po-^kodbe, ki sta jih dobile v pomorski bitki v Severnem morju. »Karlsrtihec. London, 27. januarja. (Kor. ur.) Boje se, da je križarka »Karlsruhe* ali »Kronprinz VVilhelm^ zapienila anjrleški ladji »Hemisphare« in »En-gelhornc. London, 27. Ianuarja, (Kor. ur.) Reuteriev urad poroča iz Washing-tona: Angleški parnik za premog >Fam* je interniran v San Juan (Portorlko). Ustavila ga je »Karls-ruhe«. Iz jažne Afrike. Poveljnik 5et v nemikt fazno-zahodnji Afriku podpolkovnik pt. Heydebreck. ie dne 12. novembra umri vsled dobljene rane. Pod po-veljstvom Hevdebrecka so nemške Čete dne 25. septembra 1914 pri Sondfonteinu uničile tri angleške Škadrone. JohannesfourŠki poročevalec lista >Nteuwe Rotterdamscher Cou-rant« poroča, da se Nemci več ne vznemirjajo vsled grozečega vpada unionskih Čet v nemško južnozahod-no Afriko. Poročevalec meni, da se operacije ne bodo pred marcem res-no izvedle. Februarja se sestane iuž-noafriški parlament, v katerem bo pri sedanjem političnem položaju težko manjkal Botha, O generala Dewetu pravi poročevalec: Z De-wetom izborno postopajo. Konja, ki ga je jahaL ko so ga vjeli, je vlada vrnila njegovi ženi. Hrana v zaporu mu ni u^ajala, nakar so izpremenili hrano. Telesno mu gre dobro, toda zdaj skušajo stvar tako obrniti, da njegova pamet ni y redu. Generala nameravaio spraviti v blaznico blizu Pretorije. da ga čez nekaj časa po-šljejo domov. Večji del upornikov je zaprtih v Kimbcrleyuf voditelji pa v Pretorij! In Johannesburgu, •: • • TURSKA VOJNAL TurSH komoolk€w Carigrad, 27. januarja. (Kor. tnO Glavni stan priobčuje ta-le komu-nike: Ob kavkaski meji vlada nepre« stano mir. Poskus angleške križarke »Dk>ris«9 orgios«v kl |e ime! 16 aeroplanov na krovu. TRIPLECrrTENTA IN NEVTRALNE DRŽAVE. Z ozirom na vesti, ki se naa-ia)o po flffaVah tripteeatette. dft ie 22. ite¥ .SLOVENSKI NAKOO% aac 38. frmarja I9i5 Stran 8* uamreč neposredno pričakovati na-stopa Italije, Romanije in OrSke, iz-favlja petrogradska »Rječ«, ki ima z ruskim zunanjim ministrstvom, ka-Kor znano, lako ozkc stike: »Naša diplomacija ne veruj*, da bi Italija io Rom unija skora| posegli v vo'no. Obe državi ste se marveč oči vidno odločili Caka ti vse dotle], ko se bode delala nova mapa Evrope in *e 1e takrat nastopiti s svojimi za-htevami. Na vsak način ni tn kakih konkretnih faktov, ki bi dokazovali. da 50 Italija. Romunija in Grška odločc-ne opustiti svojo nevtralnost in poreci v evropejsko vojna • * • Dementi o ruskih predložiti v Romu uski glede zasedanja Sedmo* graške in Bukovine. Bnkarešta, 27. januarja. (Kor. urad.) »VitoruU dernentira poroćilc nekaterfh bukareškiti listov o pred-logffn ki iih je baje stavila Rusija v Romuniil slede zasedaoja Sedmogra--ke in Bukovine, kakor tuđi slede kooperacije ruske io romunske ar-rnade, • Razpofofenje v Italiji Rimski sPopolo Roma no« r*> udaria, da }e velika većina intelektu-alnili krogov in pa dela\stva proti voinL Huiskajoče časopisje ne bo ni-cesar doseglo. Italijanski narod ima rbuon sensa-. V Milanu ;-■ :c: vršil v nedelio kongres onih strank. ki be vnemaio /a vojno. Bilo ie zastopanih kakih 100 političnih organizac:!. Didigati so sprejeli resolucijo. ki zahteva* da Italiia iavno in takoj odjave svojo /.vezno pogodbo z Avstrijo in Nem-či;o ter nastopi samostojno v koncertu evropskih velesi!. Razni !:sti kritizirate to resolucijo prav oštro. • m - - ■' * • Gi^ftti — oportunist. Pimfka * Tribuna - objavlja izjavo bivSesra ministra Giolittija, ki po-udana, da ni pristaš absolutne ne-vtralnostL temvec da Je v tem vpra-u poro* ^jo; »Dacia« pričakuje važnih pa-!'iriev \z New Vorka, Dredno odplo-ve. Najbrže bodo danes doili papiri ki naj obstoje iz dokumentov o đe§-stvu, da }e prfSla HkHft H nemSke ▼ amerikansko posest Nato bo *Đ*- cia« $e danes odplula. • . • PRFOBRAT NA PORTUOAL-SKUL Včeraj so dospele preko Švic© vesti, da ie izbruhniU na Portu^al-skem vojaika revolucija in da ie general Pimento Castro proklamiran za aiktatorja. Ta vest sicer n; pc-v^m točna, res pa le, da se |« po* staviia moćna vojaška struju proti sedanji vladi in da je izsi'i.a odstop duscDaily Clironicle^ je dobil iz Badajoza na-slednje poročilo o oficirski revolti: Oeneralni major Martino Carvalho se je podal ponoći 19. t. m. na čelu delegatov posameznih Itsabonskih regimento** k vojuemu ministru ter je zahteval. da se odrejena preme-stitev nekega častnika prekličc. Vojni minister je to odklonil Zato so sklenili oficirii 2>. peši>olka ter 2. in 4. kavaleriiskega oolka, da gredo drugo jutro k predsedniku republike in zahtevajo odstop vlade. To bile obkoljone od vladi vdanih let. Vlada 5€ je polazila 64 oficiriev ter iih ie spravila na neko vojno ladijo. Vlada trdi, da je ćelo gibanje mo-narhistično. res oa je. da so aredrani oficitii po većini republikanci. Neka ter i izmed njih so ^e ćelo ^voj čas udeležili revolucije, ki je bila vzrok usta novitve republika. One 21. u m. so se pri.iavUi častniki /enijskega zbora s 3 iziemami. nadalte skoraj vsi častniki 1. topničarskoga regimenta in vsi častniki lisabonske trd-njave ter obrežnih baterii s povelju^ iočin; generalom in pclkovnikora vred ter so znak simpaiije z aretira-nrmi tovariši izia\ili. da ^e smitra-io prostovolino za vjetnike. Novi portugalski inini??trski predsednjk. Kakor poročajo iz Lisabone vži-va novi ministrski predsednik gene« ral Castro na PortugaJskem spl^Šen uglird. General Castro ne spada med • politikujoče oficirie-- ter se je noii-ticnega življenja le malo udcleževal. Znano pa fe. da je nasprotnik vrT-e-šavania Portugalske v svetovrio vojno. Portugalski demokrati so hoteli izzrsiti državni pr«ohrat. London« 27. ianuaria. skus. Transporti portusalskih čet ustavljeni. MHan. 27. januarja. Listi poročajo: Z ozirorn na demisijo ministrstva je podpisal predsednik republike dekret, ki ustavila zaenkrat vse nadalj-ne transporte portugalskih čet v Afriko. Dnevne vesti. — Oosoodsk« zbornica trn za-gotov tev Žita fn moke. Člani go-spodi-ke zbornice so imeli posveto-vanja glede ^agotoviHe žita in moke in 50 v tem oztru storili pri vladi pri-nierne korake. Pri teb posvetovanjib se je povdarjalo, da je gospodska zbornica toliko bolj pokhcana posredovati v tcj stvari, ker je poslanska zbornica \z javnega življenja sedaj irloccna. Gospodska zbornica se je postavila na stališe konsumentov in je bila rrmenja, naj tuđi Avstrija po vzoru Nemcijc stori primerne korake, da zagotovi žito in moko. Svoje na-svetc 50 člani gospodske zbornice po posebnem od poslanstvu sporočili grofu SUirgkhu. ki je izjavil, da lađa že pretresa različne predlogc za. zagoto-\itdv žita in moke. Člani gospodske zbornice so posebno opo?arjali na to, da ie treba stvar hitro resiti in so dobili odgovor, ki jih je zadovoljit. — Moka in žito. Vćeraj je imel ozji komite, ki je bil vpostavljen v s\Tbo posveto van ja o korakih, ki so potrebni, da se zajamdta potrebno žito in moka, vtcurno komerenco v trgovin^keni tninististvu: Komite ju pti-padajo po stiri zastopniki bank in veletrgovine t žitom. V par dneh bodo I posvetovanja skoro gotovo končana ter dovedla do prakiičnega zaključka. Nri treba se naglasati, da na iukajšnjih odločilnih mestib s posebno pazlji-vostjo zasledujejo uvedbo žitnega monopola na NTem§kem. — \t Schonererieve stranke ie iz-stopil državni poslanec 1 r o in ie v pismu na -Parlamcnts-Korrespon-čcdz poia^nil. kaj ic provzroćilo ta njegov korak. Pravi, da je izstopil \z Schonererjcve stranke, ker onstr.ii med njim in Scbonercrjeni glede no-tramc politike v Avstriii velika razlika. Iro pravi, da so £a izkusnje sc-danic svetovne ^*ojne prepričale, da se dosedanti vseneinski strankarski program ne da več vzdr/ati. —- Pešpolk št. 97 je dobil na-mesto sedanjega svojega zapovedni-ka, barona Knopna, novega poveljni-ka. namreč polkovnika Egidija A d a-m o v i č a. — Že!e£itf križ je dobil dr. A. Fanta. sin gostiiničarja v Laškem trgu, ki se naliaia kot zdravnik pri našfh motfirskili baterijah na zapadnem bojisču. — Odlikovanje. Nadvojvoda Fran Salvatnr ie kot protektor ^Rde-cega križa, podelil časten znak -Rdečega križa« II. razreda Karlu S i m o n u. okrainemu šolskemu nadzorniku v Kranju. — Iz Adfe&čev v Beli Krajini nara pi?eio: Dne 1?. lanuarja ?e v bolni^nici na Ceskem umri slovenski vojak Mihael Rožman, sin posest-m*ka Mihe Rožmana iz Purge pri Adlešičih. V bitki pri Orodku !e bil ranjen v Jevo stegno. Zdravil se ie v bolni^nici v Ljubljani. Ko ie okre-val, je bil poslan doniov na dopust Meseca novembra se Je vrml k svo-eitra Bolku, na bolišču je zboleJ na egarju, kateremu ie tuđi podlegel. Pokopali so ga z volaškitni častmi na CeSkem. Zapasti! Je starše ?n ženo z dvema otrokoma. Lahka mu ocrnila! 1 — VpraiMta o ptcrtiaaii vg|» 'ki in slrotinski pokojninski za-klad ima svoj redni občni zbor v pe-tek. dne 29. ianuaria cb 7. zvečer v Plzenski re>uvraciji pri Roži'. — Odbor društva hišnih posest-Mikov opozarja linhlianske posestni-ke na novo vpclianl formular v za-devi razložbe čistega donosa posest-va. Dotična tiskovina se dobi v »Zadružni tiskarnu. Stari trg st. 19. — Potres. Tukajšnja ooiresna opazovalnica je včeraj ponoCi registrirala zeio inočen potres v večii dalja\ i. Središče potresa ie oddaije-no 1100 kilomeirov. Zaceiek ob 2 uri 12 minut 6 sekund. Največje ze-meljsko gibanje 0*2 milimetra ob 2. uri 17 min. 12 sekund. konec ob 2. uri 45 minut zjutrai. Enako se poroča iz Sarajeva. Začetek je bil tam ob 2. uri 11 minut 32 sekund. največje gibanje ob 2. uri 13 minut 30 sekund. Središče potresa ie oddaljeno od Sarajeva približno 700 kilometrov. Najbrže je bil potres ob Egejskem moriu ali pa v moriu samem. Potres je moral biti za one kraje uniče-\*aien in je do.segel 8. do 9. stepinio. — Tuđi iz Pulja poročajo. da so aparati c kr. hidrografičnega urada zaznamovali ob 2. uri 11 minut 45 sekund pričetek zelo močnega potresa. Odualjenosi od središča potresa, ki bo najbrže na Siciliji, Kalabriji ali na lialkanskem polotoku. cen'jo na S00 do 100 kilometrov. — Umri je v Ljubljani v deželni bolnišnici gosped Fran J e r e b , c kr. davčni iztirjevalec v Vel. La-ščah. Pogreb je jutri ob pol 4. Počivaj v miru! — Poroci! se je Loize Jako-I i n, sedaj pri domačein polku št. 17. z gospico Vinko Kunaverjevo iz znane narodne rodbine. Obilo sreče! — Poroka. Računski podčastnik 17. pehotnega poika Anton Not se je porečil z >?dč. Zcfijo Kobetovo iz Metlike. Bilo sreče! PegastI legar. V Gradcu je ma-jorjeva vdova Marija Brabolil pri strežbi bolnikov v neki rezervni bolnišnici nalezla pegasti legar in ie umrla. Koliko zdravnikov. strežnic in drugili oseb je že v Thalerbofu pri Gradcu umrlo, ni natančno znano. Govore se vsakovrstne stvari. Vse pa kaže. da je pegasti legar silno ne-varna bolezen in je prava nesreća, da ie bil zanesen v Gradec in v njegovo okolico. Na moskem učiteljisču v Gorici so bili te dni izkljnčeni štirje dijaki drugega tečaja. Glede vzroka tega izkljuceiija pravi vEdinostOsma velesila« in krasne ve-seloigre »lilčc se ženska na posodo*. Jatri v petek na mnogostransko sa-frtcvo »večne priče« senzacijsk« drn-ma z predigro in 2 dejanju SemenL Na včerajšnji semeni Je bilo prignane 52 glav živine in sicer 47 volov in 5 krav. Razne stvari. * 2eleznž*ka ne$re». V Nu&s-dorfu pri Dunajn je lokalni vlak trči! v brzovla*. Pva uslu/benca in 6 potnikov je bilo lahke ranjcniii- 0 Eksplozija mine v Turn Ševe-rinu. V donavskem pristanišču Turn-Scverin je eksniodiiaJa mina. vsled česar sta se dva tamkai se nahajajo« ča remorkerja podonavske paro-brodne družbe potopila. * Boj proći alkoholu Rusija je začetkom vojns ustavila vsako pro-dajanje alkofr^a. Storila ie to, dasi ji je žganje dajalo skoro dve milijardi dohodkov a^ leto. I/ pišem vietnikov je spoznuru da se na Ruskem ta odredba *ud: res strogo izvršuje, Zdaj je tuđi Francija izdala dve naredbi, s katerirna bo žganjepitjle do skrajnosti «;mciiia * Radi izdaciva Kiakovska *Nowa Reforma« lavlja" Tukajsnje policijsko ravnateljstvo razglaša: Vojno sodišče v Moravski Ostravi je obsodilo Abrat;ama Schiramela, 57!einega posestnika v Tengoborzn, židovske vere, na smrt, ker je v Nižnem obvestil sovražno konieni-Ško patruljo o bližanju naših čet Po-veljnik krakovske trdnjave je dne 15. t m. potrJi! to obsodbo, ki je bila nato takoj izvršena. Brzojavna poročila. Kriza v skupnetn finančnem ministrstvu. Dunaj, 27. januarja, Odstop ministra vit Bilinskega je gotova stvar. Kandidatura bivšega ministr-skega predsednika Korberisu ki so io lansirali gotovi krogi, pa nima nika-kih izgledov. V političnih krogih se imenujeio kot nairesneisi kandidati za nasledništvo: tržaški princ tlo-henlohe, bivši štajerski namestnik in trgovinski minister marklz Baque-hem ter bivSi ministrski predsednik baron Beck. Smatra se. da priđe že prihodnje dni do rešitve krize- Avstro • ocTski poslanik v posebni avdijenci pri papežu. Rim, 27. Januarja. (Kor. urad) Papež je danes sprejel avstro-ogr-skega poslanika pri sveti stolici, princa Schnr.burg - Hartensteina, v posebni avdijenci. Bolfiarija od klonila ruske zahteve. Budimpešta, 28. ianuaria. Pe-ster Llovd*- poroča: Petrogradska »Rječ« lavlja, da je ruska vlada ponovila v Sofiji svojo nujno prošnjo, da privoli Bolgarija v prevoz ruskih čet preko svojega teritorija. Bolgarija je to zahtevo odklonila. Mehlkansko poslanstvo v Londonu prenehalo s svojim delovanjem. London, 27. ianuaria. (Kor. trrO Ker mehikanski poslanik v Londonu ne more zastopati nobene stranke, ki se bojujejo druga proti drugi v Mehiki. je mehikansko poslaništvo ustavilo svoje delovanle. Djinticnii Ht? ohsen 4 stran'. Izdaiateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne t!skarce<. Meleorolo$ićno noroOlo. Vliiaa rad nj.-*»jcra 3»6-2 SreiaH znćni tlak 7M «* i ot»aio- ^ * 15 VetroTi i Nebo " vanja v mm £2 _________ 27. % pop.! 717 9 j —O"4t sK Jvzb. sneg ., 9. zv. i 718 3 i —2'5j „ ^ 28. • 7. 2j. j 716 0 —4oj si.scver „ Srednja včerajšna temperatura —10*, nnr;n. —2 0"1 Pidavma v 24 »irah mtn 10 9. Potrtim srcem naznaniam© vsefn sorodnikjni, prijate) lem in jnanecrn tužno vest, da je naS Iskreno ljubljeni soprog, oče Franc Jereb o. kr« *mwtmt isttritvato«, včerai, dne *27. t rn. ob 5. uri pop^ previđen s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspal. Poreb predragega rainkega bo ▼ petek, dne ^9. t m. ob Va 4 uri pop. iz dežeine bolnice na pokopahiCe k Sv. Križu. Priporočareo ga v blag spomln! Velike Lašče, dne 28. jan. 1915 Marif« Jrnr**, soproga. — IMM, •tevko, aqi. .«. • .». ft#s*r»vi fm4ft K te.TSO-TŽS-tS — Izplaćaaa mdšUmiminm im ka»ttali{* K 12*,9e5.3*4-25 Po velikosti druga vzajcmaa zavarovaloica naše države z vseskozi slovansko-nirodno upravo. _________ vm •o|a«afi« g«|«i ___________ 19- fituraln ustnstn i lUCliaii '^T^iz;, i GasostU olid fln. 12. -»■ Zavaruje nostoDJa in premičnine proti požarnim 5kodam po najnižjih cenah-Škode cemuje takoi in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje; Pozor! Sprejema tuđi 2avarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi eogojL - Zahtevajte prospektel 20.000 kilo čaja s@ po cajnižfih cenab fBF" odda "Vi ob takoisnjl dobavi Eksport čaja 256 Josef Smrkovskyf Praga« Žt. 47/Mob. 29O Razglas. C in kr voialko poveljstvo Gradec I je odredilo, da imaio oni čmo-vojniki letnikov 1887 do 1890, kateri bi morali vstopiti dne 16 lanuarja 1915. a so bili do resitve svojih prešani .Ta oprrc:tev Du?<*p"i v svojih civilnih službah. priti v vojake brezprgojno đae 1. lebraarja 1915, brez ozira na to, je li bila prošnja za oprostitev reŠeDa ali ne. Dalje je c. in kr. voialko poveljstvo odredilo glede črnovojntkoT letnikov 1878 do 1886, kateri bi morali vstopiti 1. iebruarja, oziroma 15. februarja 1915, da se jim more priznati prdaljšatrše 7a v?top br*z O7tra na resitev oprostitveo'h prošenj: letnikov 1834, 1885 in 1885 le do 15. februar]ftf oziroma zadnjo skupino '*z leta 1S78 do 1883 le d > 1. marca 1915. Čakati na rešiiev c^rostitventh prošenf tex naređene r#ke se ne srne pođ nobenim pogoiem. Kssfnl magistrat llabljanskl, dne 27. januarja 1915- ĐelĐiflca Ma u nrajnjo strnjsv w\ BfanJjll]||j||J8[ Brno In Požnn dobavlja lokomobile, parne stroje, kompresor je in zračne črpalrike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmisije, leđne in fala-dilne stroje, izpiral-ne naprave pat Freygang itd. I Uredbe sladkornih tvornic, pivovarnfc in sladarnic, itđ. — Zastopnik za Koroško I Kranjsko in južno Štajersko: Inženir I. Mi kula LjuMjana, Clgaletova vlloa 1. \SANATORIUM • EMON/ i] ZA NOTRAMJE Usl KIRURG 1CNE ■ ĐOL.EZZND r -PORODNaSNJCA i7LvJUBLUANA komenbkega ulica l f/ SEF-zoRwr«< prtwu DR FR DEHGANC Deček poštenih ^tar^e-, ?drav in krerak, -tai 15 let teli raesta kot valea^c > kaki vrčii trnovim v tt estu ali n^ deželi Dovr^il ie 2 srednji soli. i Cenjene ponudbe na upravništrc »Slov Naroda*. 24< Vsak dan sveže pustne krofe priporo&a Stari trg žt. 21. ■A IZBIRO pošilja tuđi na deželo Krasne 352^ II I II I L kHU.kostume, n I /1 BočVeH,.haije' II li U li Li Kožuhovina. Zelo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Ljmklian«, Start trg 9. lasta* ULU. Neprckosliiva v otroških oblekcah u in knstn! opravi, is 'Pri spGdidjsln rimi za ivaz taja^ se wašk izredno ugodna prilika na dve partiji lombarđiranega čaja: 10 zabojev La Ceylon 60 „ I.a Sonchong. Konzamentje od 1 kg naprel ter pre- predajalci. ki se jim dovoli primeren rahit na| pišejo na BIX * CO, •■asj ¥., BettaabrftelieBfaase «. 9. kdor jo ima na prodaj, uaj jo ponudi tako| JCRC1I1FI lElIf II ^estni tf-cj 22 Kupun vsako vrsto, tuđi <$rni in neočiščeno po brezkcokn« reaćol CCoL Posebno pa se plača !epo belo Oprana po nafTfsfl čeci, ki se zanjo lahko nudi. 44 *^r IJstaBOvlieno 1870. ^>S% ^Moške, damsko isa ofrciiko\ g 59^ lastnega izdelka ]^g f dalcč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernib cea I g 3 priporoća I ^ " = C. J. HAMANN = i dobavlielj perila ces. in kralj. Visokosti, I » J častniških uniformirani, zavodov, sa- i " *S mottanov i. t. d. w j « i LJUBLJANI. I 6 =3 "3 Perilo po meri se iaegotavlja najhitreje, » I Istotam prva kranfska S | prolnlca in likalnica f | ^^^= moškega perila. ■ | * Motorni obrat. | * Mnl\i varovapie nerila. Hajnoveiji stroiL I Perilo se na način prve dunajske čistil-■ nihe aclika brezhibno kakor novo in se VI vse do srede poslano perilo zgotovi v \^ J soboto tistega tedna. J^^ % ^W PrisBUO nalpoiteneifta postretba. ^/^^ \ \~---------__X^^ % X. WHin lerie. nrt Us frrt. S * & gBP* Kupim ^iEQ I 081279 Zii tf 0 A. PoDudbe pod 9sŠL 275" na upravn. »Siov. Naroda«. 275 Radi seJitve se proda po ceni ¥oč dobro ebran]eoega 2S6 poblštva ¥ W0»OTt UllCJ JL 3. H. ■»*. Pismonoša. Srr*]*a m fil mu p*M tat*| pismonoša. Ponudbe pod .piL M/P/lTr1 w upratn. »Slon Naroda«. 33« Preselitveno naznanilo. Slamemu občiost?a se uljudno saznanja, da se je preseli! Mestni pogrebni zavod m današnjim dnem States v Prečno ulico štev. 2, II« nadstropje, telefon štev. 97. Pođrižnica: Prefteraova uliea št. 44. Obeaem tt dovoljajcaio slavaema obSimtra nusMiti, d« je prevsd podpi—ni savod |ksW mraM »Ml f IJrtiJJrt, fftte rta 2|L ftl4ta 17. StanovaDie i) iami in oriti kl inami v L nadstropju, 80 takoi odda« Naslov pove upravoištvo >Slov Naroda«. 244 Za aTtomobllno tovarno na Danaja se sprejme 10 strugarjev (Dreherjev) in 277 1Ostroj.Mjućarj8v ▼ trajno đelo proti jako dobromu plačila. Naslov naj so posije takoj na upravo 98lofea, Naroda44 pod: