oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
]^XXXI. — LETO XXXI,
Domače vesti
^stra je umrla
Stanley Dolenc, 19870 Or-
Euclid, Ohio, po-vec zavedni društveni dela-
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 10, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 28
Tnn	svojega svaka
® ^ Sokliča v Ljubljani ža-° poročilo, da je po presta-
lostm
stra ] %go
ski hni.-".	v Ijubljan-
®nici umrla njegova se-
RUSIJA PRAVI, DA SO AMERIŠKI KAPITALISTI IN DIPLOMATI ZAP. EVROPE PRIPRAVILI TLA VOJNI

Prof^^ """ria sestra je bila ^ na ljubljanskem jrvatonjn, kjer poučevala
po pokr	mož, Tone,
jG sin poznane kjer 5^ f družine v Kranju
,sestro°x^'!' pokopali Dolenčevo • Naše sožalje.
Zaroka
Zaro ^orich
Moskva odgovarja na dokumente državnega departmenta, o katerih pravi, da so "falzifikacija zgodovine
sta se Miss-Dorothy
Zorirk'	Mr. in Mrs. Elija
Thwmm Av&. L,
iuTj P'ajdiga, sin Mr. in Fajdiga, 14614
^■^^sAve. Bilo srečno! •
marinov
bo ®oboto je odšel v služ-Johu	dobo treh let Mr.
Joh:
Vitez
^1', sin Mr. in Mrs. e, jf. 15919 Grovewood krat še nastanjen, za en-srečp „ želimo mu mnogo ^ oovi službi.
se prošli če
Mr,
® pri družini Mr. in
Agnes (Mickey)

zalo hčerko-pr-PQ%J' Mlada mamica je družine Mr. in Mrs. in dete se in sc Huron Rd. bolniš-Wo! ^obro počutita. Cesti-
na Chardon Rd. in
%K.
)1 _
feb. — Urad za
,	v NEVIHTI
kol...	7
naznanil, da je
'^dijskem oceanu bil )k Fou, ki 250 milj severno
2ibrisan otok Fou, ki
: otokom
tudi
je nevihta od-
®tiri moške.
odpravo ^®®'tnega odbora
žf	Edward J. Kova-
^anS^ega^t" j® kandidat C ' ij ^^"iisarja, je na-L ^ožii rp mestni zbornici N bi	glasom ka-
M	pri primarnih vo-
se	ljudstvu na
bi
ko, ' ^eatn odpravil, na
^	& vlada HirpUtnf
^pravo
\	^°di, da bo mestna
C bo s? ^®®olucijo odobri-oČ.V z^T^Prašanje
a d a direktno celotnega pre-
MOSKVA, 9. feb. (Poroča: Eddy Gilmore)—Rusija je danes obtožila, da so ameriški dolarji in angleška ter francoska diplomacija pripravili pot za drugo svetovno vojno.
Uradna sovjetska izjava pravi, da je Adolf Hitler dobil oboroženo silo in diplomatično varnost, da je lahko sprožil drugo svetovno vojno, vsled načina obravnavanja poražene Nemčije po prvi svetovni vojni s strani zapadnih zaveznikov.
Izjava pravi, da je "Hitlerje-*"	~ '
zadji
VgnL ' ^^ansitnemu odbo
° strar rt,,
se ta odbor mo-v>!,'®ta	je bil ustvar-
dežujejo
(li. ^Seh //'^^"sitnemu odbo-
da bT~ Ij"'
1942 1 S>r- k
sistem. Po )ig ^^lilci • ki 80 ga odo-župan čla-pa nima nobene
\ i. ^Prožii^ v' ^ ideja, kate-^ V	uresniči-
^Gstnem kabinetu
i
L
Ufa? 7
J, ('CevQy , . direktorja za
S fl bi bil:--------
i..®io
\''San;
va agresija bila omogočena prvič, ker so Zedinjene države pomagale Nemcem, da so v kratki dobi po prvi svetovni vojni ustanovili ekonomsko osnovo za nemško agresijo, in drugič, ker je odklanjanje kolektivne varnosti s strani anglo-francoskih vladajočih krogov disorganizi-ralo vrste miroljubnih držav."
Nadalje je v izjavi rečeno, da se ta dejstva nahajajo v važnih dokumetnih, katere so sovjetske čete zajele ob priliki razbitja Hitlerjeve Nemčije.
"Objava teh dokumentov bo pomagala, da se dobi resnično sliko, kako se je pripravljalo in razvijalo Hitlerjevo agresijo in drugo svetovno vojno," pravi sovjetska izjava.
Uradni odgovor na objavo dokumentov državnega oddelka
Izjava je sovjetski odgovor na objavo dokumentov glede nemško-sovjetskega pakta o ne-napadanju, ki jih je dne 21. januarja objavil državni oddelek in v katerih so bili pojasnjeni sovjetsko-nemški odnosa j i od leta 1939 do junija meseca leta 1941, ko je Hitler zahrbtno napadel Rusijo.
(V dokumentih državnega oddelka je bilo rečeno, da sta Nemčija in Rusija pristali na delitev Poljske, da je Rusija močno prla Nemčijo proti zapadu in da je soglašala s Hitlerjem, da bi Zedinjene države in Anglija ne smele imeti dostopa v Evropo, Azijo in Afriko. Te dokumente so objavile samo Zedinjene države in objavo jd odobril državni tajnik George C. Marshall).
Ruska izjava, ki je bila izročena ruskim časnikarjem s strani Sovjetskega informacijskega urada, vsebuje sledeče obtožilne točke:
1.	Zlatni dež ameriških dolarjev je pognojil težko industrijo Hitlerjeve Nemčije, posebno pa njeno vojno industrijo.
2.	Milijarde ameriških dolarjev, ki so jih investirali monopoli s preko morja v vojno ekonomijo Hitlerjeve Nemčije, so ponovno ustvarili nemški vojni potencijal in dali v roke Hitlerju orožje, potrebno za agresijo.
3.	Anglija in Francija sta skovali pakt o nenapadanju med Nemčijo in Poljsko leta 1934, ki je predstavljal nemško agresijo. Izjava objavljena pod naslovom: "Podvorba zgodovine"
Ruske izjave so objavljene pod naslovom "Falzifikacija zgodovine." Te izjave bodo jutri priobčili ruski časopisi v vseh detajlih.
Sovjetska izjava se obširno ukvarja z dogodki po prvi sve-Pucel je že tovni vojni, posebna pozornost
na vo-
je mesto pre-
imenovan
odgovoren za svo-'Ji mestni zbor-
'»Iti' Pre< "man_____—
N	tako reso- [ pa je posvečena Dawesovem re-
■5:	.	...	v ,	**____v,.
h«. ^Pak	'-O.MXyj *V.DV/-jJ— J-	. ------------------
niltoi" ^^^tna zbornica I paracijskem načrtu za Nemčijo.
Blasovala.
ameriških bankirjev in ameriške finančne pomoči Nemčiji v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Poudarjeno je, da je ta dolarska pomoč omogočila Nemčiji, da je v kratkem času-obnovila močno vojno industrijo, ki je bila zmožna, da je v ogromnih količinah producirala na tisoče in tisoče tankov, letal in topov, pa tudi bojnih ladij najnovejše konstrukcije in vsakovrstno ostalo orožje.
"Izjave anglo-ameriških krogov ne odgovarjajo dejstvom"
Kar se tiče objave dokumentov glede nemško-sovjetskega pakta o nenapadanju s strani ameriškega državnega oddelka, ruska izjava pravi:
"Z namenom, da bi se pred svetovno javnostjo na nekakšen način opravičilo enostransko objavljanje te zbirke (dokumentov) , ki jih je nepoklicno in samopašno izbral iz rekordov Hitlerjev uradnik, angleški in ameriški tisk so fabricirali in širili pojasnilo, po katerem so baje Rusi odklonili predlog za-pada, da skupno objavijo popolno poločilo glede nacistične diplomacije."
Rusi pravijo, da je bilo ob-javljenje teh dokumentov, ki se nanašajo na nemško-sovjetski pakt o nenapadanju, storjeno brez "oprezne nepristranske potrditve," in da bi to lahko "vodilo edino v poslabšanje odno-šajev med državami-članicami proti-Hitlerjevi koaliciji.
"Izjava anglo-ameriških krogov ne odgovarja dejstvu," je rečeno v sovjetski izjavi.
Ameriški dokumenti v zvezi z novembrskimi volitvami
Uradna sovjetska izjava dalje pravi, da je bilo jasno, da so pred poletjem leta 1946 Američani, Angleži in Francozi bili pripravljeni, da se objavi material iz arhive nemškega zunanjega ministrstva v razdobju leta 1918-1945 in katero arhivo so v Nemčiji zajele angleške in ameriške vojaške oblasti.
Značilno je dejstvo, da objavljeni dokumenti vsebujejo samo material, ki se nanaša na dobo od leta 1937 do leta 1941, dočim državni oddelek ni vključil, ampak skril pred svetovno javnostjo material, ki se nanaša na prejšnja leta, posebno pa na dobo Monakovega pakta."
Potem, ko so ostro napadene Zedinjene države zaradi blatenja in obrekovanja Sovjetske zveze, ruska izjava nadaljuje;
"Vsekakor s«; ne bi smelo izgubiti iz vida napore vladajočih krogov Zedinjenih držav, da potom kampanje obrekovanja Sovjetske zveze podkapajo vpliv progresivnih sil v svoji deželi, katere sile zagovarjajo boljše
Obširno je pojasnjena vloga odnosa je s Sovjetsko zvezo.
"Napadi na progresivne sile Zedinjenih držav so brez dvoma storjeni, da se podkoplje njih vpliv v zvezi s predsedniškimi volitvami, ki se bodo vršile v jeseni leta 1948."
Rusija bila pripravljena,
da se objavi vse dokumente
Sovjetska izjava pravi, da trditve, da je baje Rusija odklonila sodelovati pri objavljanju nemške arhive, ne odgovarjajo resnici.
"Ameriška, angleška in francoska vlada so enostransko objavile nemške dokumente, brez da bi se obotavljale falzificirati zgodovino v svojih poskusih obrekovanja Sovjetske zveze, ki je nosila najtežje breme v borbi proti Hitlerjevi agresiji.
"Ker so to storile, so te vlade sprejele polno odgovornost za posledice svoje enostranske akcije."
V	izjavi je tudi rečeno, da so Sovjeti leta 1945 stopili v zvezo z angleško vlado in vztrajali pri zahtevi, da bi bili zastopani pri proučevanju zajetih dokumentov.
"Angleško zunanje ministrstvo pa je odklonilo sovjetske predloge z izgovorom, da je sovjetska vlada prezgodaj postavila vprašanje glede izmenjave zajetih Hitlerjevih dokumentov."
Rusi bodo razkrinkali zveze zapada s fašizmom
V	nadaljevanju pravi sovjetska izjava, da "se bomo sedaj ozrli na dejstva," in v detajlih obravnava pogodbo, ki je bila leta 1933 podpisana v Rimu med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo.
"Ta palet pomeni, da sta se angleška in francoska vlada sporazumeli z nemškim in italijanskim fašizmom.
"S svojim, sporazum z Ita lijo in Nemčijo za hrbtom ostalih sil, ki so sodelovale pri konferencah za razorožanje, ki se je takrat vršila in ki je -vodila diskusije glede sovjetskih predlogov za sklenitev ne-napadal-nega pakta in označbe napadalca, Francija in Anglija sta težko udarili stvar miru in varnosti dežel.
"Kratko zatem, v letu 1934, Anglija in Francija sta pomagali Hitlerju, da se je okoristil s sovražnim stališčem napram Sovjetski zvezi njihove zaveznice Poljske, kateri je vladalo njeno plemstvo, kar je povzročilo, da je bil sklenjen sporazum med Nemčijo in Poljsko, ki je predstavljal važen korak pri pripravi nemške agresije."
Vsled stališča zapada je Hitler bil obrabljen
Izjava obravnava tudi pomorski sporazum, ki ga je v Londonu podpisal nacistični zunanji minister Joachim von Ribben-trop. Rusi pravijo, da je s tem sporazumom bilo Nemčiji dovo-'jeno, da je zgradila svojo mor-larico in da ta akcija ni naletela na odpor s strani Anglije, Francija ali pa Zedinjenih držav.
Pri koncu pa izjava poudarja, da je Hitler bil z vsakim dnevom ohrabljan, ker ni "bila nobena slučajnost, da sta brez vsakih težav Nemčija in Italija izvedli oboroženo intervencijo v Abesiniji in Španiji."
Izjava poudarja, da je "Sovjetska zveza sama in dosledno sledila politiki miru."
GEN. EISENHOWER BO PISAL SPOMINE ZA PRESKRBO DRUŽINE
WASHINGTON, 9. feb.— Gen. Dwight D. Eisenhower je časnikarjem pred od-slopom kot šef generalnega štaba povedal, da bo prihodnje mesece, namesto da bi se podal na počitnice, porabil za pisanje svojih spominov.
Pojasnil je, da ni kot vojak nikoli dosti zaslužil in da potrebuje nekoliko denarja, da preskrbi za ekonomsko varnost svoje družine.
Z delom bo pričel takoj, in sicer tukaj v Washing-tonu, in upa, da bi večji del svojih spominov dogotovil, predno bo 7. junija nastopil svojo novo službo kot predsednik univerze Columbia v New Yorku.
Danes se je v tej zvezi zvedelo, da je neka založniška tvrdka v New Yorku z Eisenhower j em sklenila pogodbo, ko kateri mu bo za njegove spomine plačala $700,000.
Državni oddelek obtožen, da ima 109 "radikalcev"
Kongresni odsek ga dolži, da je bil malomaren pri "čiščenju"
svojega uradnega osobja
WASHINGTON, 9. feb.—Finančni odsek poslanske zbornice kongresa je danes proti državnemu departmentu naperil obtožbo, da dovoljuje, da se še danes na njegovem štabu nahaja 109 uradnikov, ki so baje komunistični sim-patičarji. Poročilo odseka pravi, da je prišel do tega zaključka na podlagi tajne preiskave departmentovega osobja.
V zvezi s tem bo kongresni*—---
odsek izvršil oster napad na od-! ducat individuelnih slučajev med govdrne uradnike državnega de-1 onimi 109 uradniki, ki jih je partmcsnta. Obtoženi bodo, da i označil za "dvomljive značaje" so bili malomarni pri čiščenju | ter s tem skušal podpreti svojo departmenta oseb "dvomljive- obtožbo, da so bili odgovorni ga" značaja, potem ko je urad! funkcijonarji departmenta brez-FBI predložil seznam takih brižni pri izvajanju lojalnostne-oseb.	ga programa. *
KAKO STA SE WM. KENNICK IN NJEGOV OČE VOZILA V FLORIDO
Wm. J. Kennick, slovenski odvetnik, je bil v sredo v Oe-troitu, in ker se mu je mudilo nazaj v Cleveland, da bi izpolnjeval pole za Income Tax v četrtek zjutraj je odletel na airport, da dobi aeroplan. V zadnjem trenotku okoli 6. ure zvečer je dobil aeroplan, par minut predno je odletel. Ampak, ko je letalo prišlo nad Cleveland, je bila taka megla, da ni smelo pristati, in torej je aeroplan kar naprej nadaljeval proti Floridi.
Anton Kennick, oče advokata, je spremljeval sina in je tudi bil v letalu.
Oče vpraša Viljema: "Praviš, da so aeroplani tako hitri, a vendar se vozimo že več kot tri ure; kdaj pa vendar bomo v Clevelandu?"
Sin pravi: "O, čez ene pol ure nas bodo že izkrcali."
In tako je tudi bilo, ampak namesto, da bi • prišli v Cleveland, sta se znašla v Jacksonville, Florida. Oče Anton gre ven iz aeroplana in vpraša: "Kako pa, da ni tukaj v Clevelandu nič več snega?"
Čez pol ure ju avtomobil pripelje v hotel v Floridi, in oče vpraša, kako to, da nas ne pe-Ija domov, pač pa v hotel.
Cas je prišel, ko je moral Viljem raztolmačiti očetu, fia aeroplan ni mogel prista^ v Clevelandu, zato je moral naprej v Florido.
Tedaj se oče začudi in vpraša: "Saj se mi je zdelo, da je nekaj čudnega tukaj, da to ne more biti Cleveland, ker so vsi ljudje brez sukenj."
Rezultat je bil, da sta Anton in Viljem dobila prosto vožnjo v Florido, ki stane $240 in zra-koplovska družba je plačala tudi vse druge stroške za hotel in jed in drugi dan je družba Antona in Viljema peljala nazaj iz Floride v Cleveland. Torej se želi Viljem oprostiti, če ni bil v Clevelandu v četrtek dopoldne, da bi izpolnjeval pole.
Oče pa sedaj pravi: "Meni se pa Florida dopade. Bom nehal piti, in ko bom zadosti denarja nabral, bom vzel aeroplan in v treh urah bom zopet v Floridi, daleč od doma, da me ne bo žena zmerjala!"
Trdi se, da uradniki niso hoteli sodelovati z FBI
Odsek je pod vodstvom preiskovalca Roberta E. Lee-a sestavil obširno poročilo, ki pravi,
da so številni uradniki, ki se jih smatra za "dvomljiv rizik s stališča varnosti", ostali na plačilni listi skoro leto dni potem, ko so bili predloženi podatki glede posameznih slučajev.
Poglavitna tarča napada v odsekovem poročilu sta direktor uradniškega osobja v departmentu Hamilton Robinson in pa njegov posebni pomočnik Stanley R. Goodrich.
Poročilo, ki ga je stavil Lee,
dolži Robinsona, da je skušal ovirati delo kongresnih preiskovalcev in da v začetku članom odsekovega štaba ni hotel izročiti raznih papirjev depai^tmen-ta glede njegovega osobja. Rečeno je, da se je moralo nasloviti poseben apel na pomožnega državnega tajnika John E. Peu-rifoya, predno sta Robinson \in Goodrich odseku pustila pregledati dotične papirje.
Poročilo odseka tudi pravi, da Hamilton in Goodrich nimata dovolj izkušenj, da bi mogla uspešno voditi lojalnostni program glede 20,000 uradnikov,
ki so zaposleni v državnem departmentu.
Department zanikuje, da je bilo 40 odslovi jenih
Uradniki departmenta za javne odnošaje so nocoj zanikali,
da je bilo izza dveh tednov, odkar jp kongresni odsek zaključil svojo preiskavo, odslovljenih 40 uradnikov, ker se jih ni smatralo z a zanesljive s stališča varnosti.
Rekli so, da je nekaj uradnikov zapustilo department, toda večina od teh da je bodisi podala resignacije ali pa so bili odpuščeni v zvezi z redukcijo osobja.
Državni department pa ni hotel podati nikakih podrobnih izjav glede tistih 109 uradnikov,
katerih imena je kongresni odsek navdel v seznamu "radikalcev." Povedano je bilo, da so bile vse podrobnosti izročene kongresniku John Taberju kot predsedniku preiskovalnega odseka, in da torej department ni svoboden, da bi dajal te podatke v javnost.
Finančni odsek kontrolira apropriacije departmenta
Važnost tega poročila izhaja j Direktorska seja iz dejstva, ker ima finančni od-1 Nocoj ob 8. uri se vrši redna
Novi grobovi
MARY BIZJAK
Po dojgi in mučni bolezni je preminila na svojem domu na 19707 Pawnee Ave. dobro poznana Mrs. Mary Bizjak, rojena Mlač. Bila je vdova ter je bila stara 62 let. Tukaj zapušča hčeri Mrs. Freda Schmitt in Mrs. Albina Metzler, vnuke in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil 17, Želetovega pogrebnega zavoda na 4.58 .E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
ANNA POŽAR
V St. Alexis bolnišnici je včeraj zjutiaj umrla Anna Požar, stara 59 let. Stanovala je na 7811 Rosewood Ave. Doma je bila iz Mirne peči pri Novem mestu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 43 len. Bila je članica društva Naš dom, št. 50* SDZ, podružnice št. 47 SŽZ in društva Tabor, št. 139 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, sinove Ru-dolpha, Johna in Victorja, hčeri Mrs. Anna Novak in Mrs. Victoria Williams, vnuke in sestro Mrs. Amelia Horvat v Maple Heights, Ohio. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz Ferfoliatovega i^ogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca in nato na pokopališče Calvary.
Popularni moški
V Euclidu se ženske pri krožku št. 3 Prog. Slovenk urno sučejo in pripravljajo za njih nedeljsko priredbo. Ob 6:30 uri zvečer bodo kazale filme iz Evrope, katere je pred časom posnel na turi poznani Theodore Andrica od Cleveland Pressa, ob 8. uri se prične plesna veselica, pri kateri bo igrala Vadnalova godba, nato bo pol ure "pošter-tanc" v prid sklada "March of Dimes", in vrhunec večera pa ob 11. uri, ko bodo članice pripravljalnega odbora prišle na dan z tajnostjo, kateri izmed navzočih moških je najbolj popularen. Da si kaj takega dovoljujejo je pač vzrok ta, ker letos je prestopno leto, in imajo ženske pravico, da zasnubijo izvoljenca. Krožek se priporoča za obilno udeležbo, ker večja ko bo udeležba, tem večja bo izbera in j zanimiva zabava.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
sek moč, da departmentu zanika ali dovoli dpnar, ki je potreben za poslovanje. Kot se poroča, bo odsek obelodanil kak
seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
10. februarja 10'
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ore Year—(Za eno leto)--
Fox Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.06. — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PROPAGANDA ZLOBE IN ŠKODOŽELJNOSTI
A. D. z dne 4. feb. t. 1. pod naslovom "Dva partizana sta odšla kar brez spremstva iz lepega Titovega raja" poroča med ostalim sledeče:
"Dva življenja sita partizana sta si sama pomagala na drugi svet, beremo v 'Glasu Naroda' 30. jan. Prvi, Rudolph Skube p. d. Kirinov iz Adlešičev št. 3 v Beli Krajini, Si je dejal v žep dinamitu podobnega razstreliva, prižgal in se pognal iz Titovega raja. Razneslo ga je seveda na drobne kose. Drugi je Pavel Rauch iz Podbrežja pri Adlešičih. Ta je bil bolj vsakdanji. Prerezal si je grlo s srpom. Vsak po svoje in po svoji veri. Dopisnik G. N. sicer o zadnjem pove, da je bilo življenje težko in da obupanemu človeku hodijo temne misli po glavi^ vendar ni nihče dodal pravilnega sklepa, da mora biti čudovito lepo in prijetno v novem komunističnem paradižu, da celo partizani beže iz njega."
Za A. D. vemo že iz prejšnjih primerov, da v svojem brezmejnem sovraštvu do nove Jugoslavije, ne pozna nobene dostojnosti in krščanske morale in da so ji osebne tragedije le brezčutno, surovo in jezuitsko propagandno sredstvo proti ljudstvu, ki se je-drznilo obračunati s takšnimi tiči kot so ti-le, ki se zbirajo okrog A. D. Že pred tem je A. D. iz "obupa" obesila nekega našega rojaka, ki se je pa pozneje javil živ, zdrav in zadovoljen. Tudi tam je ta A. D. pristavila svoj pravilen sklep.
Zanimalo bi nas, kakšen bi bil "pravilni sklep" A. D. glede slučaja, ki ,se je zgodil tu v "kapitalistični, srečni in zadovoljni Ameriki," irt ki je na las podoben slučaju Ru-dolpha Kirina. "Cleveland News" z dne 3. feb. t. 1. poroča pod naslovom "Blows Himself to Bits With Dynamite in Belt.": ROANOKE, Va. (AP)—William B. Straightiff, star 31 let, si je za pas vtaknil cev nabito z dinamitom in se raznesel na drobne kose, v s snegom pokriti aleji blizu svojega doma."
Izbrali smo ta primer, ki je na las podoben primeru Kirina, ker razumljivo pri pojasnjevanju "pravilnih sklepov," bi se po A. D. ta sklep moral glasit: "mora biti čudovito lepo in prijetno v tem starem kapitalističnem paradižu, iz katerega je William B. Straightiff pobegnil." Toda A. D., ki vidi pezdirje v očesih svojega bližnjega, bruna pa v svojem lastnem noče videti, ima dvojno mero in bi seveda za ta primer našla drugačen "pravilni sklep," ki bi odgovarjal njeni nemoralni in nizkotni propagandi.
Da nam A. D. ne bi očitala, da imamo pri roki samo en primer, lahko tu navedemo še neke nadaljnje. Pripomniti pa moramo, da so vsi posneti iz ene edine izdaje "Cleveland Pressa" in sicer z dne 2. feb. V detajle se ne bomo vpuščali, ker že sami naslovi dovolj zgovorno pričajo kaj in kako je. Tu so ti naslovi: "Kills Two and Self" (Poročilo iz Brain-tree, Mass.), "Despondent, Leaps 6 Floors, Walks Away" (Poročilo iz Kansas City, Mo.), "Refused Beer Permit, Kills 3 on Board, Self" (Elmer, Minn.), "Persistent Woman Commits Suicide" (Poročilo iz Glendale, Cal.). Kot vedno, prepuščamo uredniku A. D., da pristavi k tem slučajem svoj pravilni sklep. Dvomimo pa, da bo to storil, kajti v svoji propagandi drvi kar slepo naprej in se ne ozira na moralno odgovornost, ki bi jo moral imet vsak pošten časnikar in urednik.
Vtisi s potovanja v Jugoslavijo
(Piše: P. Barbiš iz Los Angelesa)
(Nadaljevanje)
Pristanišče so par dni pred razpadom Nemci minirali in vrgli v zrak vse, kar so mislili, da bo neki dan koristilo Jugoslaviji. Kar se samega mesta tiče, je dosti poškodovano. Mnogo poslopij je porušenih. Na drugi strani, kar je bilo poprej tako-zvani Korzo vse do ure na vhodu v F.taro mesto, je velika praznina. Ruševine so že očistili. Večina poslopij je bila poškodovana ob priliki zračnih napadov. | Kar se reške industrije tiče, i je ravno v takem stanju. Ladje-' delnica, tovarna petroleja, to-; varna torpedov, vse je bilo zelo
poškodovano in isto dosti poslopij v bližini teh objektov. Potom mojega opazovanja sem prišel do zaključka, da bo vse v par letih obnovljeno, sedaj se že dela vse, kar ekonomske moči dovoljujejo.	'
Razume se, da je potrebno vpoštevati več dejstev, katera omejujejo napore obnove, kot začasno pomanjkanje materiala in delavskih strokovnjakov. Toda toliko v industriji kot v pristanišču in v mestu se dela s polno paro, da se doseže popolno obnovo in razširjanje pristanišča za 20 odstotkov. Pristanišče bo združeno s sušaškim, kakor
to predvideva Petletni plan. Tisti dan sem naštel vsega skupaj devet parnikov v luki, vsak je imel po 5,000 ton in več. Nakladali in razkladali so različno blago. Opazil sem, da je več ladij na jadra .(jedrenjač ali pa tiabakulov), ki plovejo med Reko in otoki Čres, Hvar, Lošinj in Rab.
Most preko Rečine na Sušak je isto v prometu, Petletni plan pa predvideva še tri nove moste in zvišanje prebivalstva na 150,-
000	ljudi. Današnje prebivalstvo Reke govori toliko hrvaško kot italijansko. Časopisi so v obeh jezikih, šole so tako hrvaške kot italijanske in narodnostna diskriminacija ne obstoja.
Tramvajski promet v Reki fuhkcionira kot pred vojno in tudi železniška postaja je bila tiste dni aktivna. Turisti v skupinah prihajajo iz vseh strani in slišal sem grupe, ki so govorile hrvaški jezik, druge pa zopet slovenski. Napisi so na hrvaškem in italijanskem jeziku, italijanska zastava s partizansko zvezdo plapola skupaj s hrvaško na javnih poslopjih. Tu in tam se čuje slovensko govorico, toda v večini pa hrvaščino in italijanščino. Po mestu kroži veliko število kamijonov in avtomobilov, čeravno ne v tolikem številu kot v Trstu. Toda reško pristanišče obratuje soglasno s svojo zmogljivostjo 95 odstotkov v primeri s tržaškim, ki ima le 5 odstotkov prometa.
Kar se obnove Reke tiče, želim omeniti, da kljub pomanjkanju materiala, kot cementa, in sposobnih strokovnjakov, je načrt za obnovo mesta do konca meseca septembra bil izpolnjen za okrog 70 odstotkov. Popravljenih je bilo dosti ulic, tako v središču mesta kot v predmestju. Načrt za obnovo cest je bil izvršen za okoli 90 odstotkov in zelo uspešno se napreduje pri gradnji ceste Kantrida,-Beo-gradski trg, ki so jo prostovoljno gradili člani Osvobodilne fronte Reke in okolice. Nad železnico bo zgrajen most, dolg 70 metrov, ki bo ojačan z žele-zo-betonom. Temelje so že položili.
Tudi dela za obnovo starega mesta, katera razdejanja sem že omenil, so se že začela. Za obnovo tega dela je vlada določila 5,000,000 dinarjev in namesto porušenih poslopij se bodo v tekočem lefu zgradila nove stanovanjske hiše. Vse do konca septembra je bilo obnovljenih kakih 300 hiš. V bližini pristanišča bo zgrajen dom pomorščakov, ■ medtem ko bodo druge s,tavbe j preurejene za dijaški dom, ki bo j imel prostora za več kot 500
1	študentov. Tovarna svinca bo I preurejena v tovarno težkih strojev pod imenom "Vulkan." Omenil sem že, da je bila rafinerija petroleja, ki je eno največjih podjetij v Reki, zelo poškodovana v vojni, da se pa jo sedaj s polno paro obnavlja isto kot druga važna podjetja. V splošnem obnova Reke napreduje 100 odstotno in dosti \3Č bi se dalo narediti, ako bi bilo na razpolago več materiala, strojev in veščih delavcev.
V istem duhu bi rekel, razvija obnova po celi deželi. Italijani in Nemci in njihovi pajdaši v uniformah domačih kvizlin-gov so pustili za seboj in v nasledstvo jugoslovanski republiki edino opustošenje, razvaline, vdove in sirote in ustvarili pomanjkanje najbolj potrebnih stvari. Gospodarske rezerve v obliki industrije in zgotovljenih produktov, ki jih ima država na razpolago sedaj, ne zadostujejo, da bi se dežela že sedaj ekonomsko dvignila, osamosvojila in da prebivalstvu da vse, kar je potrebno za normalni razvoj. Vzelo bo precej časa, predno se bodo zacelile rane, ki so bile prizadete narodu tako na družinskem kot gosopodarskem polju.
C Dalje jnihodnjič)
Kaj pravijo člani SNPJ?
Kanadsko društvo prispevalo $25 za obrambo našega tiska
Toronto, Kanada.— Na zadnji redni seji društva Bratska sloga 648 SNPJ smo razpravljali tudi o našem naprednem tisku, v katerega spadajo tudi ameriško slovenski časopisi Prosveta. Enakopravnost in Proletarec.
Čeravno imamo tukaj svoj napredni list Edinost, katerega vzdržujemo sami, se nam vidi potrebno, da priskočimo na pomoč gori omenjenim časopisom, katere skušajo uničiti slovenski begunci, ki so zapustili svojo rojstno domovino.
S takimi napadi na delavsko časopisje, se seje razdor med ljudstvom. Uničenje delavskega tiska bi pomenilo konec delavskih pravic, katere so delavci izvojevali v dolgih letih. Uničenje delavskega tiska je namen delavskih sovražnikov že od vsega početka. V to katego-ubežniki.
Radi gornjih faktov tudi naše društvo št. 648 SNPJ pošilja $25 v obrambni sklad Prosvete, Enakopravnost in Proletarca. Ta znesek je članstvo odobrilo na redni seji dne 25. januarja.
Za odbor društva 648:
J. Sherjak, tajnik.
moral lastovati. Priporočam jo celo Rev. Gabrovšku, če zna či-tati angleško, da jo prečita.
Torej, čitajte knjigo "The Silent People Speak," in boste sami prepričani o njeni neprecenljivi vrednosti. Zdravo! .
Eva Coff.
Izjava Clevelandske federacije društev SNPJ
Cleveland, O. — Na svoji redni seji dne 18. januarja 1948 so zastopniki Clevelandskih društev Slovenske narodne podporne jednote soglasno obsodili gonjo proti našemu naprednemu časopisju, ki je izražena v znani tožbi Rev. Gabrovška proti listom "Prosveti", "Proletarcu" in "Enakopravnosti".
Zastopniki Clevelandskih društev SNPJ, ki reprezentirajo 30 lokalnih društev z nad 7000 članov, so soglasnega mnenja, da pravi namen te tožbe ni toliko pranje časti neke osebe, kakor pa desperaten poskus, da se za vedno uniči napredno časopisje, ki izraža cilje in težnje velike večine ameriških Slovencev.
Mi, zastopniki lokalnih društev SNPJ, ki so združena vCle-velandski federaciji, izjavljamo, da bomo vedno stali na braniku našega časopisja, in pozivamo vse naše člane in druge rojake, da stojijo trdno in neomahljivo v tem boju in da podpirajo obrambno akcijo toliko časa, da zmaga pravica svobodnega izražanja nad silami reakcije.
Matt Petrovich, p reds.
Josephine Tratnik, taj.
Julija Zirovnik, blag.
Društvo "Vodnikov Venec" na rekordu za obrambo svobodnega tiska
Cleveland, O. — Članstvo društva "Vodnikov Venec" št. 147 SNPJ. je na svoji seji 1. februarja ostro obsodilo postopanje reakcije proti našemu časopisju. Nalogo si je dalo stati na braniku za prizedete napredne časopise in zbrati čim več za svobodni tisk.
Do sedaj so društvo in posamezni člani, že prispevali nad $85. v ta namen.
Anton Jankovich, preds. Leo. Poljšak, tajnik Anton Meznarsic, blag.
Prispevek za obrambo tiska in Jugoslovanske otroke
Leetonia, Minn. — Društvo Kremlin 125 SNPJ je na svoji redni seji odobrilo vsoto $5 za obrambo slovenskega naprednega tiska in $10 za jugoslovanske otroke.
Tukaj imamo hudo zimo že tretji teden, in sicer od 5—30 stopinj pod ničlo. Vzlic hudemu mrazu pa se je članstvo udeležilo v velikem številu prve seje v tem letu.
Peter Chopp, tajnik.
Južnjaki čedalje bolj razgrajajo
WASHINGTON, 9. feb,—Senator Eastlan iz Mississippija je danes v trpkem govoru pozival k masnim shodom širom južnih držav, na katerih naj bi se osnovala nova politična organizacija, ki bi odvzela elektpralne glasove obema strankama in volitve predsednika vrgla v kongres.
Navzlic vsem grožnjam od strani južnih demokratov, pa je bilo iz Bele hiše danes naznanjeno, da predsednik Truman ne bo popustil od svoje zahteve za zakon, ki bi napravil konec plemenskim diskriminacijam.
Sezile po knjigi
"The Silent People Speak"
Cleveland, O.—Ena izmed najnovejših knjig na trgu, ki je vzbudila mnogo zanimanja v javnosti, je "The Silent People Speak," katero je spisal Robert St. John, o katerem je bilo v Enakopravnosti že nekajkrat poročano. Knjigo, ki v poljudnem tonu pojasnjuje podrobnosti o stari domovini, kot jih je tamkaj spoznal pisec sam, dobite po vseh knjigarnah ter stane samo $4.
Zagotavljani vam, da ne bo nikomur žal. Priporočala bi jo v prvi vrsti našim staršem, zlasti če nameravate kupiti kako darilo za otroke, in knjiga je vedno zelo priporočljivo darilo.
Marsikdaj se sliši razne opazke med našo mladino, ko eden ali drugi govori o starem kraju, pa pravi: "Moj oče to, moja mati drugo, vse za stari kraj," itd. Ko bi naša mladina to knjigo pazljivo prečitala, sem uverje-na, da ne bi več bilo takih opazk. Knjiga ima od prve do zadnje strani tako zanimivo čti-vo, da ne moreš končati, dokler nisi prečital celo knjigo. Sleherni Slovcnec, Srb, Hrvat, bi jo
ŠE EN NACISTIČNI GENERAL "PARIŠKI MESAR." STORIL SAMOMOR
PARIZ, 7. feb. — Nacistični general Otto von Stuelpnagel, ki je bil znan pod imenom "Pariški mesar," se je danes obesil v vojaškem zaporu Cherche Midi.
Stuelpnagel je bil vojaški poveljnik Pariza in je takoj prve dneve okupacije ukazal, da se usmrti 22 francoskih talcev, ko je bil v Parizu ubit neki nemški častnik.
Pozneje, ob priliki nemirov v Bordeauxu in Nantesu, je Stuelpnagel dal usmrtiti še na-daljnih 50 talcev. Za časa oku-! pacije je posebno brutalno zatiral francosko odporno gibanje.
NEMCI DOBILI CARTER V DVEH ZDRUŽENIH ZONAH
BERLIN ,7. feb. — Zedinjene države in Anglija sta v svojih okupacijskih zonah odobrili čar-ter za omejeno nemško samovlado.
Carter, ki bo postal polnove-Ijaven v ponedeljek, predvideva ustanovitev ekonomskega sveta 104 članov, senat z dvema predstavnikoma iz vsake države za-padnih zon, izvršni odbor, ki bo vršil funkcije vlade, visoko sodni jo, ki bo opolnomočena, da ustvarja ekonomske in finančne zakone in vladne urade, ki bodo upravljali zapadni zoni Nemčije.
Italijanske bojne ladje razdeljene
Rusija je dobila 45 ladij, Jugoslavija 17, Anglija in Amerika pa nočeta nobene
RIM, 9. feb. —. Danes je bilo uradno naznanjeno, da je Rusija ob priliki razdelitve italijanskih bojnih ladij med zaveznike dobila 45 ladij, med katerimi se nahaja tudi bojna ladja "Giulio Cesare," ki leži težko poškodovana na obrežju pri Trstu.
Od ostalih italijanskih ladij so dobile posamezne zavezniške države kot sledi:
Francija je dobila 43 ladij, Jugoslavija 17, Grčija dve in Albanija dve. Anglija in Zedinjene države sta bili upravičeni vsaka do 28 ladij, toda sta se jim odrekli in jih pustili Italiji, da jih uporabi za staro železo.
Med ladjami, ki jih je dobila Rusija, se nahaja tudi križarka "Duca D'Acosta," ki je bila zgrajena leta 1935.
Francija bo dobila tri nove križarke, ki so bile zgrajene za časa vojne, ter nekaj manjših ladij.
Jugoslavija je dobila tri tor-pedne ladje, sedem čistilcev min, dve ladji za izkrcanje čet, en vodni tank in štiri večje vlačilce. Grčija pa moderno križar-ko "Eugcnio di Savoia" in še eno podobno ladjo.
Plesna veselica v Toledo, Ohio*
Toledo, Ohio. — Društvo št. 666 SNPJ bo priredilo veliko plesno veselico v soboto 14. februarja v Timms dvorani na East Braodway in Woodville St. Začetek bo ob 8. uri zvečer. Za plesaželjne se je najelo godbo Baje iz Painesville, Ohio, ki obeta zadovoljiti stare in mlade. Tudi z ozirom na fina okrepči-la se je odbor dobro pripravil in žal prav gotovo ne bo nikomur, kdor nas bo posetil na tej veselici.
Torej vabljeni ste od blizu in daleč. Na veselo svidenje v krogu prijateljev in znancev v soboto 14. februarja v Timms dvorani v Toledo, Ohio.
Paula Softich
Bdown Rd.
Odbor Slov. društ. doma
Dne 23. januarja se vršila seja delničarjev in delničark Slov. društvenega doma na Re-_ cher Ave. v Euclidu, na kateri so bili izvoljeni sledeči odborniki: Predsednik John Rotar, podpredsednik John Zgonc, tajnik Jim Rottar, 19615 Kewai^ee Ave., IV 1823, blagajnik Theodore Kircher ml., zapisnikar Frank Rupert, nadzorni odbor: Stanley Pluth, Frank Zigman in Tony Zore; gospodarski odbor: Frank Rupert in Frank Močnik; prosvetni odbor: Anton Pluth, Frank Krašovec in Eddy Debenjak; gospodinjski odbor: Frances Gorjanc, Gusti Zupančič in Mary Ster.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 uri zvečer v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
Ali ste naročnik "Enakopravnost V Oc ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi vainih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enako-pravnosl!"
Rokobarba
Nocoj se bo v Centralni oi'o-žarni zopet vršila predstava v rokoborbi, ko bo četrtič nastopil nepoznani rokoborec Mr. X v spopadu z Bobby Bruns. Zmagovalec bo dobil 70 odstotkov dohodkov, premagani pa 30 odstotkov. Borba se bo vršila do konca, to je dokler ne bo eden ali drugi premagan na odru, no glede na čas. Poleg tega spopada bodo nastopili tudi drugi rokoborci kot: Dick Raines in Don Mc Intyre, Doc. Ed Meske in Tommy O'Toole, Fred Bozik in Ken Kenneth ter. Frank Julian in A1 Korman. Pričetek ob 8:30 uri.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Barberton, O.—Umrl je Mi''® Copač, star 76 let in član SNPJ' Bolan je bil teden dni.:— V nišnici se nahaja Joe Rupni'" On je bil 18. decembra pobit od avta, sedaj pa je J*' poti okrevanja. — Dne 24. f nuarja sta John in Mary Kla"' ■ čar praznovala srebrno v krogu svojih otrok in teljev v dvorani Domovine. '' Društvo Domovina je bilo ot)' veščeno iz starega kraja, da s" prejeli avto, ki ga je drust^° podarilo lani.
Sheboygan, Wis. — Po tednu bolezni ie umrl John ^ monc, star 59 let, doma iz ^ čice. Savinjska dolina, sW sko, odkoder je prišel leta v Grafton, Wis., leta 1915 P® je preselil v to naselbino, kjerf živel do smrti. Bil je član SW kakor tudi SPZS. Bil je naP^' nega mišljenja in vedno P" ral napredne ideje. Z nj^ društvo izgubilo dobrega
f čl#
Tukaj zapušča ženo, tri sin"^ in hčer, vsi odrasli, ter dve stri, v starem kraju pa tudi stro.
00^
i#
PAPEŽ PROTI VOJNI UPORABI ATOMSKE B"
RIM, 9. feb,—Papež Pij ^ je v svojem nedeljskem glede znanosti izjavil, da bi potrebno, da svet izobči a sko bombo pri vojni uporab|i^|^ da se atomska energija P° samo za dobrobit človeštva..
Papež je poudaril, da veštvo v bodočem konfliW^^jjj dela nepopisna katastrofa, se ne bi preprečilo ali pa ^ uporabo novih presenetlj'^ znanstvenih iznajdb.
ao-
DELNICE NA LONDO^S# BORZI TUDI PADAJO .
LONDON, 7. feb.—Včeraj delnice na londonski borzi za Več milijonov dolarjev tov šterlingov, kar se sp smatra za reakcijo sličneg^ .|, danja na borzah v ZedinJ državah.	^
CETA//£«)Sr>WrON
THEBOWpURAlJ'
INVEST
TOMORROW I y S
Washington, D. C. —
Treasury Department	^■
poster soon to be distribute^ .pe' courage nation's 500,000 boys to set thrift example
ents and subscribers by part of earnings in United wiU"
part oi earnings m '-"""Vinn . Savings Bonds. In coopera" jyjaO" the International Circulate agers' Association,	.gp '
States Savings Bonds Div sponsoring newspaper boy ) clubs. In lower left of reproduction of Thrift ncP'Iii Card which the Treasury mcnt issues to newspaper b ' ^ts pledge to invest at least week out of their earnings i" SAVING STAMP.
Zastopniki ^^Enakopravrio^^^ ■k
Za St, clairsko okro'j*
JOHN RENKO 1016 E. 76th St-
* . did'"" Za collinwoodsko in cue
okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St-REdwood 445?
Za ncwbursko okr"*'®
FRANK RENKO J1101 Revere Av«' Diamond 8029

10. februarja 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Boris Sedov:
Diplomatični gangster Ji
(Prestavil: John V. Kaučič)
(Državni oddelek je pred ^ fat kini obelodanil neke ^kiimente" tikajoče se ^?niško-sovjetskega pakta o nenapadanju iz leta 1939/Ti
celo v Bevin-Churchillovi Angliji in v Schumann-Blumovi Franciji—ta zadnja bomba ni imela bogsigavedi kakšnega uspeha. Ampak mahinacija, katero so
dokumenti še vedno -pred- započeli odgovorni činitelji ^^ttvljajo propagandni mate-''"I'Ol za veliki del ameriškega ^jska. Pravilno je, da so naši ^tatelji^ ki citajo iz dneva v '^n propagandno in zgodo-''^nsko netočno podane ko-'^^sntarje o teh "dokumen-\ seznanijo tudi z ruskim ^^oliščem.
(Brez našega lastnega ko-''^^ntarja podajamo tu v pre-John V. Kaučiča čla-ga je spisal ruski 1'^^nikar Boris Sedov.—Op.
(/red.;	' ^
"Pravdi
■Dol
a," 25. januarja 1948.
go že ni ničesar slišati o
^'kaških
^®ti ameriško časopisje <^616 strani. Zato pa
^	slišimo o avanturah
političnih gang-'"iško •	terorizirali ame-
° ljudstvo z avtomatičnimi
ameriške zunanje politike zasluži, da se podrobno zaustavimo na nji. Ti gentlemani—nevarni revidivisti, ki bodo tudi v pri-hodnjosti puščali vhod svoje "avtentične falsifikacije" — se ničesar ne sramujejo. Zato je potrebno, da jih takoj—še po toplem sledu — razkrinkamo pred svetovno javnostjo.
Od kod izvirajo "dokumenti," katere je obelodanil državni department ZDA?
Aprila meseca leta. 1945, je ameriška armada našla (za kar so nacistični glavarji naprej poskrbeli) v hribih centralne Nemčije arhiv nemškega zunanjega ministerstva. Da so Ame-rikanci na tako lahek način prišli do teh "dokumentov," se imajo največ zahvaliti našim hrabrim armadam, ki so razbile in uničile Hitlerjevo vojno ma-šinerijo. Po vseh pravilih bi mo-
Se	strojnicami, do čim rali biti arhiv nemškega zuna-
poslužujejo manj ne- njega ministerstva last vseh za-jev	— pisalnih stro-.veznikov, ki so se borili proti
dne'
'telefona, ^ega
radijskih postaj in nacistom, pred vsem pa tistega
gi ' P'^^^^-tna podjetja, so dru-: plečih! Toda Sovjetski zvezi ni jejo ^olj nevarni, ker ku-' bil dovoljen dostop do tega važ-
te^u časopisja. Toda kljub | zaveznika, ki je nosil 90 odstot-
dr,. 'prvi ropali banke in I kov bojev z nacisti na svojih prii ^mtiogo
heiji iiizkotne zarote v ti-; nega arhiva.
^ kabinetih dr-1 Pregledovanje arhiva je bilo ^^Partmenta ZDA, pri- poverjeno nemškim "strokov-Uo,	tretjo svetovno voj-1 njakom,"^ ki so delali za svoje
2^^ ,	; nove "demokratične" gospodar-
dipjo kričeče poglavje teh i je. Nemci, ki so bili izbrani za obeio^	gangsterjev je j to važno delo, niso bili izbrani
tov" ^'^jGnje "tajnih dokumen-, iz proti-nacističnih vrst, ampak
tiei
in pogodb med
kat,
'etih
sko
6ri se tičejo diploma- i so bili nabrani izmed bivših
uradnikov "tretjega reicha,"
zvezo in Nemčijo v
H	Državni odde
i® priznal, da je b"'" •^' l^omba vržena v
ftO;
jav-
SDar^gv'^ J® priznal, da je bila ta
'3t 2	^
da se zastrupi i
"^šaia javnost, poslabša od-iyiph __________
katerim so postavili za načelnika bivšega nemškega arhivarja zunanjega ministerstva, barona von Griesheima, kateremu je dal to službo sam "fuhrer." ^	Ta arhiv so bivši nacisti mr-
Vjetgjji ameriškim in so-1 cvarili cela tri leta pod nadzor-svetij ljudstvom, ustvari po stvom in po želji svojih pokrovi-ije ijj^.''®'-^"Sovjetsko razpolože- teljev. Dokumenti, ki so jih se-2a agrg^ ° P^ipravi ugodna tla' daj obelodanili v Washingtonu,
Sti,
čtli d proti naši sociali-! so plod tesnega sodelovanja na-car))	ter njenim zavezni- i cističnih zaupnikov in ameri-
iških političnih gangsterjev. Po' ®ke(jjpi ^ ^adnjf atentat ameri- pravilih bi bil moral državni' ^ je	je na svetovni mir,' tajnik G. Marshall posvetiti to
azai za popolnoma neu-; knjigo

mentov. Ampak washingtonska vlada jih je obelodanila samo 260 in to samo tiste, ki se nanašajo na sovjetsko-nemške odnosa je v letih 1939-1941. Zakaj? Zakaj niso tudi obelodanili dokumentov "Monakovske" izdaje?
S kakšnim namenom so obelodanili te "dokumente?" Odgovor ni težak. Prepričati hočejo svetovno javnost, da se je zgodovina gangsterske diplomacije, ki je povzročila svetovno vojno, začela spomladi leta 1939. Pozabljivci v državnem depart-mentu ZDA mislijo, da so evropska ljudstva že pozabila na "Monakovsko" izdajo, da se nič več ne spominjajo pogodbe Hit-ler-Mussolini-Chamberlain-Dala-dier, ko se je skušalo organizirati križarsko vojno (z blagoslovom Vatikana in Wall Streeta) proti prvi socialistični državi na svetu.
Oglejmo si pobližje to novo rojeno dete državnega depart-menta ZDA. Kdo so avtorji "tajnih dokumentov," ki so bili pečeni v Washingtonu? Nihče drugi, kot nacistični zunanji minister von Ribbentrop, nacistični poslanik v Moskvi, von Schuelen^burg, nacistični državni tajnik zunanjega ministerstva, von Weissaker, nacistični poverjenik v Moskvi, von Tipel-skirch, glavni povejnik nacističnih oboroženih sil, general Jodl in končno sam Hitler. In pod to pisano družbo, večina katerih je že obvisela na koncu • vrvi za svoje krvave zločine, je državni tajnik ZDA, G. Marshall, blagohotno pritisnil svoj—pčdpis!
Ampak to še ni vse.
Kdo jamči demokratični svetovni javnosti, da ti "tajni dokumenti," katere so obelodanili v Washingtonu, niso ponarejeni? Kdo jamči, da ti "tajni dokumenti" niso bili namenoma popravljeni, izpremenjeni in fal-sificirani, najprej po nacističnem arhivarju, baronu von Gris-heimu, potem pa še po njegovih ameriških gospodarjih? Kdo jamči za njihovo avtentičnost? In končno: kdo jamči, da so bili ti "tajni dokumenti" pravilno prestavljeni v angleščino in da se v procesu prestavljanja ni izvajalo razno "znanstveno manipuliranje?"
Pa tudi to še ni vse.
Zgodovinski pomen obeloda-njenja teh nemških tajnih dokumentov bi bil samo takrat, ako bi bili obelodanjeni vsi dokumenti brez izjeme, ki se nana-
je, da je na ^ Hitlerja, ki je postal žrtev bolj-
nepozabnemu spominu šajo na dobo 1871-1944. Kako
% fii"

'diri
'%o:
?entske palice" iz- iševiških razbojnikov!"

ameriški "svobod-! Arhiv, katerega so dobili v
dva dni zaporedoma ' roke Amerikanci, obsega zaku-
SC''" -.....
'
' i^eko pogodbo kisno diplomacijo od, leta 1871' J v ^lade z Nemčiio. No ' 1944 in se tiče vseh držav, ki so
, je ^^'^Gga departmenta ! imele stike z Nemčijo. Ta arhiv prozoren, da bi! o'bsega dobo tri četrt stoletja in akšen cilj. v Evropi— ' v njem je stotisoče raznih doku-
"EVERYBODY'S DOIN' IT"

> f 7^ 1	>
.a ji*	v
'it ' ''Ujj	(o palatial hotels, conservation of used cooking fat
w'°"scientlou8 cooks. Here, Arsenmo Alexaander, chef of ^l|	restaurant, Park Avenue, Nevif York, shows a
' ^oriti '• salvaged from all meat. Used cooking fat helps
. - .....aged	-......... --—........-
"'"Clt of fats and oHs. Keep »avlny every drop.
naj V Washingtonu dokažejo svetovni javnosti, da teh "tajnih dokumentov" niso obelodanili z zlim namenom? Zakaj so obelodanili samo del dokumentov, druge pa potisnili pod mernik, kakor na primer: tajne dokumente "Monakovske izdaje?"
Vsak, kdor je imel priliko ukvarjati se z zgodovinskim materialom, dobro ve, kako lahko se !ga da "preparirati" po svojem načinu, kako se da potegniti iz njega samo gotove izčrpke, ki pokvarijo perspektive in nudijo popolnoma drugačno sliko stanja. Povedati samo polovico resnice je slabše, kakor pa v celoti zlagati se. Za slučaj naj navedem Emsko Bismarkovo depešo, katera v tehničnem smislu ni bila prav nič falsificirana, pa je kljub temu izzvala vojno med Francijo in Nemčijo.
Ako bi washingtonski politični gangster j i ne imeli namena (v resnici tega nič ne skrivajo) pustiti v javnost falsificirane dokumente, potem bi bili pozvali k "obdelavi" nemškega arhiva, poznane zgodovinske strokovnjake, ki takšno delo razumejo in ki uživajo mednarodno zaupanje. Slednji bi brez vprašanja obelodanili vfsc dokumente, ne glede na eno ali drugo zainteresirano stranko. Njihovo delo bi bilo res zgodovinskega pomena, ker osvetlilo bi triče-Lrt stoletja gangsterske diplomacije.
In prav zato, ker se to ni zgo-
dilo, washingtonski obelodanjeni "tajni dokumenti" niso vredni— počenega groša! Ta nova poteza diplomatičnih gangsterjev je samo ena izmed novih potez za časopisne gangster je ameriškega kapitalističnega tiska. Ljudi, ki so sposobni samostojno misliti, se s takšnimi falsifikacijami ne da zapeljati. Demokratična javnost dobro ve, da so se v Washingtonu poslužili tega senzacionalnega "razkrinkavanja" o so-vjetsko-nemških odnošajih do pričetka vojne samo zato, da odvrnejo pozornost lastnega ljudstva od osvajanja in grabljenja, ki ga vrše ameriški militaristi v vlogi "dobrodelnosti" zdravnikov. Demokratična ljudstva po svetu dobro vidijo, kako se zunanja politika ZDA, ki je zavrgla vse Rooseveltove principe, korak za korakom spušča na moralno stopnjo fašistične Nemčije.
Resnici na ljubo naj povem en primer, izčrpek brzojavke, katero je Ribbentrop poslal dne 21. junija 1941 Schuelenburgu, v kateri mu je sporočal, zakaj je Hitler sklenil napasti na Sovjetsko zvezo.
"Kmalu po podpisu nemško-sovjetske nenapadalne pogodbe," pravi Ribbentrop, "je Ko-minterna zopet obnovila svoje uničevalno delo - proti Nemčiji. Sabotaža, terorizem in vohunstvo so na dnevnem redu. Vse to je Fuererja prepričalo, da se So-vjeti pripravljajo na vojno proti Nemčiji. V vseh državah, ki smo jih okupirali, se vodi ogorčena proti-nemška propaganda in borba proti našemu poskusu napraviti trden red v Evropi. Sovjetski načelnik generalnega štaba je ponudil Jugoslaviji vso pomoč, ako se nam postavi vbran . ..!"
Zamenjajmo v citiranem odstavku besedi "nemški" in ■'Nemčija" za "ameriški" in "Zedinjene države." Mar se gornje Ribbentropovo poročilo kaj razlikuje od argumentacij, ki jih danes izvaja državni department ZDA in finančno-indu-strijski krogi Wall Streesa, generalni in cerkveni glavarji? Nobene originalnosti ne najdemo pri njih. Ti ljudje ponavljajo samo Goebbelsove in Hitlerjeve nagibe.
Ce bi imeli čas za podrobnejšo analizo objavljenih "tajnih dokumentov," bi prav lahko dokazali njihovo brezmiselnost, nepoštenost in laž. Pokazati pa hočem samo na en fakt. Še pred-no so nacistične bande napadle na nas, smo mi na svojih zapad-nih mejah držali priklenjeno glavno nacistično vojaško moč. O tem je sam Hitler pripovedoval Mussoliniju, ko mu je rekel, da je tistih "šestdeset ali sedemdeset divizij samo en del, katere stalno držim na vzhodnih nemških mejah . . ."
Mi smo imeli popolnoma prav leta 1939, ko smo računali na to, da socialistična država nikdar ne more zaupati dipjomaciji kapitalističnih vlad, pa naj se skrivajo pod kakršnimi koli demokratičnimi gesli. Kdo more danes o tem še dvomiti, ko so "angleško govoreči gentlemani" tako očitno pokazali po zaključku vojne, da je njihov glavni sovražnik ^ in ostane sovjetsko ljudstvo in njihov socialni družabni. red?!
"Monakovsko politiko" Sovjetskih sovražnikov in socializma, je Stalin leta 1939, presekal z blestečim kontrmanevrom. Likvidiral je z enim samim zamahom proti-sovjetsko zaroto reakcionarnih kapitalistov in fašistov v ZDA, Angliji, Franciji, Nemčiji in na Japonskem. Sulica, katero so "demokratični" državniki v Londonu in Pa-I izu potisnili v roke Hitlerju, da zada smrtni udarec Sovjetski zvezi, je najprej zadela njih same. Vojno, katero so pripravljali "Monakovci" za uničenje Sovjetske zveze, so začeli oni sami septembra mcseca leta 1939! Sovjetska zveza je ostala izven
nje dve leti in se je tekom tega časa temeljito pripravila za borbo z nacističnimi motoriziranimi divizijami. Stalinova diplomacija se je izkazala za popolnoma pravilno in je odgovarjala interesom sovjetskega ljudstva in vseh ostalih demokratičnih ljudstev. Sovjetska zveza ni bila samo vodnica evropskih ljudstev v borbi proti naci-fašistom, katerim je zadala smrtni udarec, ampak je postala tudi glavni činitelj vsega tega, kar se danes dogaja pred našimi očmi— preosnovanja evropskega kontinenta.
In to vodilno vlogo diplomatičnih gangsterjev nikakor ne morejo oprostiti Sovjetski zvezi. Zato so ji napovedali tako-zvani "cold %rar" in gospodarski bojkot. Hitlerjeva in Rib-bentropova dela—posmrtno iz-danje v Washingtonu — je do-dostojno završenje tiste opevane "firm-policy," katero so'začeli izvajati v Washingtonu takoj drugi dan po končanju vojne.
Tudi mi imamo obilo "tajnih dokumentov" in napravili bomo za diplomatične gangsterje "surprise," o kakršnih se jim niti sanja ne.	"Vjestnik"
Društveni koledar
FEBRUARJA
14. februarja, sobota. — Društvo "Cleveland" štev. 126 SNPJ priredi ples v SND na St. Clair Ave.
14.	februarja, sobota. — Valentine ples priredi pevski zbor "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15.	februarja, nedelja — Pevski zbor Jadran priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Road
15. februarja, nedelja. — Plesno veselico priredi krožek št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društvenem domu na Recher
♦ Ave.
21. februarja, sobota. — Clev. Athletic League SNPJ. — Plesna veselica v SND.
29. februarja, nedelja. — Slov-Ameriški Narodni Svet—Prireditev v SND.
MARCA
6. marca, sobota. — Društvo Commodores 742 SNPJ — Plesna veselica v SND.
13.	marca, sobota. — Croatian Pioneers 663 CFU.—Ples v SND.
14.	marca, nedelja — United Committee Amer. Jugoslav.— Prireditev v SND.
17. marca, sreda. — Sons & Daughters of Eire. — Ples v SND.
20. marca, sobota.—Federacija SNPJ.—Ples v SND.
28. marca, nedelja. — Društvo Spartans 576 SNPJ.—Ples v SND.
APRILA
2.	aprila, petek.—Veterans W. W. 2.—Ples v SND.
3.	aprila, sobota. — Martha Washington 38 SDZ.—Ples v SND.
4.	aprila, nedelja.—Dram. Zbor Ivan Cankar.—Igra v SND.
4. aprila, nedelja. — Prvi koncert pevskega zbora "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
9.	aprila, petek. — Mladinska Lige SDZ.—Ples v SND.
10.	aprila, sobota. — Društva Sv. Vida 25 KSKJ.—Plesna veselica v SND.
11.	aprila, nedelja. — Glasbena Matica.—Koncert v SND.
11 aprila, nedelja. — Opereto "Tri mladenke" priredi pevski zbor Jadran v SDD, Waterloo Rd., ob 3:30 uri popoldne.
16.	aprila, petek. — Buckeye Star Vets.—Ples v SND.
17.	aprila, sobota.—Društvo Sv. Ane 4 SDZ.—Plesna veselica v SND.
18.	aprila, nedelja. — Pevski . zbor Abrasevič. — Koncert v
- SND.
23.	aprila, petek. — Veterans Blaškovič Post.—Ples v SND.
24.	aprila, sobota. — Društvo Vodnikov venec 147 SNPJ.— Plesna veselica v SND.
25.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Zarja.—Koncert v SND.
25. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
MAJA
1.	maja, sobota. — Društvo Srca Marije—Plesna veselica v SND.
2.	maja, nedelja. — Koncert in opereto "Snubači" priredi pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
7.	maja, petek.—Društvo Cleveland 126 SNPJ. — Bowlers ples v SND.
8.	maja, sobota.—Društvo Clev. Slovenci 14 SDZ.—Plesna veselica v SND.
9.	maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND.
14.	maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND.
15.	maja, sobota. — Društvo Jutranja Zvezda 137 ABZ.—Ples v SND.
21.	maja, petek. — V. F. W.
Blaškovič Post 5275.—Ples v SND.
22.	maja, sobota.—Društvo Napredni Slovenci 5 SDZ. — Plesna veselica v SND.
23.	maja, nedelja. — Hrvatsko Vi ječ.—Koncert v SND.
28.	maja, petek.—Club "33"— Ples v SND.
29.	maja, sobota.—Društvo Sv. Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND.
JVNUA
5. junija, sobota. — 23rd WaJd Democratic Club. — Ples v SND.
12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND.
OBVESTILO
V cilju p^rave in dopolnitve spiskov onih oseb, ki se nahajajo v inozemstvu, prosimo vse državljane F.N.R. Jugoslavije, ki živijo stalno ali začasno v Zedinjenih Ameriških Državah, na področju tega Generalnega konzulata, da predložijo podpisanemu Konzulatu sledeče podatke :
Ime in preimek ter očetovo ime.
Dan, mesec in leto rojstva.
Mesto pristojnosti (vas, mesto, srez in federalna republika).
Poklic.
Številka in datum potnega lista.
Zadnji naslov.
Podatki se lahko daje ustno ali pismeno. Podatki, dostavljeni pismeno morajo biti lastnoročno podpisani.
Prosimo vse naše državljane, da te podatke dostavijo po možnosti do konca meseca marca 1948 leta.
Podatke dostavite na naslov: Consulate General of Yugoslavia, 188 West Randolph St, Rm. 1611, Chicago 1, 111.
Iz Generalnega konzulata F. N. R. Jugoslavije v Chicago, Br. 9/48 od 28. januarja 19^8 leta.
Ali ste naročnik "EnaJcopraV' nost?" Ce ste, ali so V aH prijo' tel ji in znanci? "Enakopravnost"'^ je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Uncle Sam Says
i


What would you say if you saw a groundhog emerge from his hole this month with a stock of Savings Bonds ill his paws? Millions of my nieces and nephews, who own Savings Bonds and are adding to their bond holdings regularly through the Payroll Savings or the Bond-A-Month Plans, would say that Mr. Groundhog has at last acquired common sense as a prophet of an early spring. There is no better harbinger of a bright, happy future is there than the growing, safe, profit-making financial reserve of United Slates Savings Bonds.
U. S. Treasury Departmitii
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
10. febiuai ja 1948.
PREŽIHOV VORANC:
Samorastniki
(Nadaljevanje)	]
1
Preden je Hudabivnica, ki je takoj za Meto planila iz hiše in' mimogrede v diru pobrala nje-i ne raztresene cunje pred pra-l gom, utegnila priskočiti na tleh I ležeči hčeri na pomoč, so plani-j le nanjo domača hči, velika de-! kla in kravarica. Prej ni bilo ves! čas nobene videti, zdaj so se pa' mahoma nekje vzele, da izvršej nad osovraženo mlado tovariši-; CO njim pripadajočo postavo. I Vsa poselska družina je bila: zbrana na gorici in čakala, da i pride do svojega deleža.	j
Velika dekla in kravarica sta; bili že poštami dekli, ki sta mr-j zeli Meto zaradi njene lepote, hči pa se je od staršev navzela! sovraštva. Te tri ženske so pla-; nile na Meto, jo v hipu postavile pokonci, še hitreje dvignile dekletovo gornje in spodnje kri-| lo nad glavo in ju tam preve-i zale, da je bilo Metino spodnje j telo popolnoma golo.	i
Potem pa so z močnimi bre-; zovimi šibami začele klestiti po| nagem životu, zraven pa besno: sikale:	|
"Cundra cundrasta ..." Meta je zakričala z nepopisnim glasom, čeprav ni mogla ničesar videti skozi krili, je slu-j tila, da posli od vseh strani zijajo vanjo; ta očitna sramota| jo je huje zabolela, kakor pa j tleče predivo. Če bi ji mati zdaj n^ priskočila na pomoč, bi bilo[ zanjo hudo, kajti bila je zavita j v temo in ni vedela, kani naj; pobegne pred šibami.
Mati pa je že bila pri njej. Ne da bi poskusila razvezati krila in jo rešiti sramote — tega si tudi Hudabivka ni upala, da bi prekršila stare postave in pravice — jo je objela čez pas in jo v diru vodila do bližnje lese. Onstran plota se pravica očitne sramote že neha. Lesa je bila kakih dvajset korakov oddaljena; dekle se je z zavezanimi očmi slepo zaneslo na mater in tako sta bežali, kakor sta mogli, pred zasledujočimi, že čisto pobesnelimi zasledovalkami, ki so neprestano udrihale s šibami I po njeni goloti in sikale:	j
"Kuzla, kuzlasta ...na..' cundra prekleta ..."	j
Babe so bile kakor obsedene;j njih hlepeče oči so se še straš-neje zagrizle v Metino belo kožo in v njeno lepo oblikovano j spodnje telo, kakor pa ostra bre-i zovina njihovih habin. Kakor bi! jih ravno ta deviška belina pod-
žigala k še hujši besnosti. Babam, posebno obema deklama, se je pri tem zdelo, da se maščujejo za neko tajno krivico in zapostavljenost, ki sta jih grizli že od mladih nog. Zato so tem huje pritiskale z a bežečima, čim bolj štrenasto je postajalo Metino telo.
Pri tem jih je podžigal krohot hlapcev, ki so zijali od hle va:
"Ali si puščate kri, ho, ho . . le daj Mica, ho, ho ... "
Stara Hudabivka se ni zmenila za udarce, ki so padali tudi po njeni roki, in je Meto kar z eno roko dvignila čez prelaz. Sramotnega šibanja je bilo zdaj konec.
Znorele babe so pobesile svoje s krvjo obrigane habine in so se sklonjenih glav vrnile proti hiši, da po stari riavadi zažgo šibe na domačem ognjišču.
Hudabivka je onstran plota raztrgala povezo nad Metino glavo, da so se krila spustila in pokrila Metino nagoto. Meta se je šele zdaj prav za prav zavedala prestane očitne sramote. Pozabila je na razbolele roke ter na pekočo bolečino svojih bokov in meč ter kriknila: "Mati, bežive!" Dvignila je roke in jo na slepo udrla po gonjah navzdol.
Hudabivka pa, ki je dotlej zaničevanje svojega lastnega rodu z junaško vdanostjo prenašala, ker je mislila, da je to dolžna starim postavam in si ni upala nastopiti proti mogočnemu Kar ničniku, se je zdaj znašla, ka kor bi se oprostila težke omotice. Obrnila se je proti hiši, iz katere sta bili pravkar vrženi, dvignila obe pesti v zrak in zakričala :
"Prekleti hudiči . . . otrok bo pa le Karničnikov."
Potem je zdirjala za bežečo Meto in jo doletela šele pri lesu.
Tam sta se skrili daleč v goščavo in se zatekli k studencu. Hudabivka je Meti najprej iz mila zatekle in podplute oči, nato pa je navezala na ožgane roke lapuhovega listja in drugih zdravilnih zelišč; naposled ji je izprala še razšibano spodnje telo.
Bolečine so že nekoliko popustile, ali Meta se še ni mogla utešiti; bolj kakor rane, jo je skelelo to, kar je pravkar doživela ; vsa sramota, vsa črna preteklost sta ji zdaj stopili pred oči. Zdelo se ji je, da je
AL SIRAT GROTTO CIRKUS V CLEVELANDU


njena ljubezen s koreninami iz-ruvana iz njenega srca. Ni se mogla vpokojiti; z glavo v mahu je ležala na zemlji in drhteče ihtenje ji je neprestano stresalo prsi.
Mati je sklenila, da ostaneta v gozdu skriti in se šele v mraku vrneta domov, da bi se tako izognili zijalom in škodoželjnim marnjam. Meta je bila tako zbi-ta, da ji je bilo že vseeno, zato je prepustila vse materi.
Ko je Hudabivka mislila, da se je hči že malo umirila, ji je rekla:
"Ne jokaj Meta, v nekaj tednih se bodo rane zacelile in spet bo vse dobro. Zaradi greha te ne bom karala, ker si po vsem tem, kar si morala prestati, že zadosti kaznovana. — Ali povem ti, zdaj se je zate križev pot šele pričel , , . "
Hči ji ni ničesar odgovorila, le v vresovje se je vrgla na obraz, iztegnila boleči roki od sebe in dolgo tiho ihtela. Poleg nje je molče sedela Hudabivka. Šele, ko se je zmračilo, sta se čutili varni, da sta odšli domov v zavetje hudabivške bajte.
Na Karnicah je še isti dan zmanjkalo Ožbeja; pet dni ga ni nihče videl, čeprav so ga povsod iskali, šesti dan so ga pa našli na parni popolnoma pijanega.
Tedaj se je Ožbej prvič napil.
Začetek moje skurne zgodbe ni nič posebnega; kar se je zgodilo z Meto, takrat ni bila nobena izjema. Dandanašnji sicer ne žgo več rok prešuštnicam, toda iz hiše pa jih še često mečejo, posebno če gre za priliz-njenko, ki se hoče vtihotapiti v hišo bodočega bogastva gospodarja.
Zato se je soseska kmalu pomirila. Kar je sledilo poslej, pa je bilo nekaj drugega od teh vsakdanjih zgodb.
Meta je čez nekaj tednov, ko so se ji zacelile roke, odšla služit v samoto kraj Drave, odkoder se je vrnila v materino bajto rodit — sina. Rada bi mu dala očetovo ime, toda duhovnik ni dovolil, da bi se obnavljal kakršen koli spomin na Karni-ce. Otrok je dobil ime — Gav.
Po porodu je pustila Meta tri tedne starega otroka svoji materi ter je odšla služit na pliberško stran, skoraj štiri ure hoda daleč; v bližini se je zaradi zamere na Karnicah nihče ni upal vzeti v službo, njej pa je b'la ta oddaljenost prav dobrodošla, ker se je izognila kar-niškemu zajedanju in hudim jezikom, Zvezo z Ožbejem si je morala s silo iztrgati iz srca.
Ko je bila vsa zadeva že pozabljena, se je Meta čez dve leti nenadoma vrnila iz službe k materi in pre'den je soseska razrešila pravi vzrok te nenavadne vrnitve, je Meta izlegla drugega pankerta. Za očeta pa je pri krstu napovedala — kamiškega Ožbeja.
To je bila huje, kakor da bi udarilo iz jasnega. Nihče ni slutil, da je med Ožbejem in med Meto še kaj, niti stara Hudabivka ne. V zadnjih dveh letih je bila Meta samo enkrat in sicer o novem letu doma in tudi takrat komaj en dan in eno noč. Tudi tega drugega fanta duhovnik ni dovolil krstiti za Ožbeja, kakor je Meta želela, temveč mu je dal svoje posebno ime: Gaber.
Stari Karničnik je v svoji prvi jezi spet do nezavesti pretepel Ožbeja, nakar je ta za nekaj dni izginil od hiše. Ko se je vrnil, je bil tako hudo pijan, kakor prvič. Karničnik je v svoji razburjenosti tekel do havbiške
bajte, da se tam znosi nad Meto, ali stara Hudabela mu je pred nosom zaprla vrata, da je mož mogel le zunaj okrog bajte razsajati.
Ko se je pa Meta spet hotela vrniti v službo, jo je zgodaj zjutraj prišel iskat birič iz Dober-levesi in jo odgnal na graščino. Vedela ni, kaj to pomeni, in je polna črnih slutenj šla z biričem kakor vsak, ki je bil takrat ali pa je danes iznenada poklican na graščino.
Tam so jo sprejeli gospodje in stari Karničnik ter jo začeli stiskati, naj se odpove razmerju z Ožbejem.
"Vidiš, Meta," ji je zlepa prigovarjal graščinski gospod. "Sama veš, da ta zveza nima nobenih koristi zate. Karničnikovi hiši in tebi sami je v največjo sramoto, vsej soseski pa v pohujšanje. Odpovej se tej ljubez ni pred nami, pred Bogom in človeškimi postavami. Tako bo najbolje zate."
Meta je bila v zadregi. Ni se mogla znajti, kaj tiči za tem in ni nič odgovorila.
Graščinski gospod je nadaljeval :
"Ne smeš si namreč misliti, da bi se kdaj koli mogla poro čiti s karniškim sinom, najmanj pa smeš upati, da bi kdaj postala Kamičnica. Oče Karničnik ne bo tega nikoli dovolil ..."
"Nikoli. Rajši razdedinim si na," je srepo poudaril Karničnik in se od komaj zatajevane jeze obrnil v stran, ko mu je Meta skušala vloviti oči. Mlada sirota še ni imela dvajset let in je v svoji neizkušenosti in dobroti še zmeraj mislila, da ima srd tega zakrknjenega človeka svoje meje.
Takrat se je ojunačila in je rekla:
"Meni Karnice še na misel ne pridejo. Čez naju oba je prišlo, da še vedela nisva kako. Meni je danes poglavitno samo to, da je Ožbej oče mojih dveh otrok, ki imata pravico do očeta, in da mi je Ožbej najbližji človek na svetu in da ga imam rada . .
Ravno tega pa bi Meta ne smela izpovedati, kajti se je ve ter obrnil.
"Ravno to ni dovoljeno in to si moraš izbiti iz glave. Zakaj si nalagaš težavo na mlado glavo, ko ne more biti kruha iz te moke?"
Gospodov glas je bil trd in pogled hud. "Daj si dopovedati in če bomo videli, da si pamet na, bo tudi Karničnik storil svoje. — Koliko ste namenili doslej za ta, dva pankerta — Karničnik ?"
"Vsakemu trideset rajniš, vsakemu pa dam po petdeset, ako deklina obljubi, da bo odslej pustila našo hiši pri miru. j Vsakemu po petdeset rajniš, da , nihče ne bo mogel Kamic osira-
I ti . . . "
j "Meta, po petdeset rajniš. Ali ni to veš kot dobrotijivost? Še I otroci trdnih hiš nimajo danes ! takih dot."
Meti je začelo zapirati sapo, ' zato se je hitro odločila:
"Karnic se lahko odpovem, ker nanje še misliti nisem utegnila, če pa se odpovem Ožbeju, se mi zdi, kot da bi zatajila svoja dva otroka ..."
"Torej ne?"
"Ne! Rajši se odpovem denarju, naj ga Karničnik sam ima."
Če bi ne bilo na graščini, bi se bil Karničnik kar na mestu znesel nad predrzno deklino; tu pa so bili gospod sodnik. Graščinski gospod je zarjul:
"Premisli, pankertnica, kaj govoriš! Če se tei'nu pohujšanju
ne moreš odpovedati zlepa, se mu boš pa zgrda. Lahko te iz-ženemo, lahko te zapremo, lahko te damo tudi na natezalnico, da boš za vse večne čase pomnila. Ali se odpoveš, ali ne?"
"Temu, kar ni moje, se odpo-
Razno
MAX'S AUTO BODY SHOP
1109 E. 61st ST. — UTah 1-3040 Max Želodec, lastnik Popravljamo ogrodje in fender je avtov vseh izdelkov.
Naša posebnost je barvanje avtov, da so kot novi. SE PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
Prest^nemo preiskavo
Bizniškl eksekutiv s ženo in 13-letno hčerko želi doziti 5 ali 6 neopremljenih sob v Lakewoodu. Ima izborna priporočila ter je 20 let s sedanjo družbo. Pokličite med 9. in 5. — MA 3206.
Bivši vojak
z ženo in tri-letno hčerko nujno potrebuje stanovanje s 3 ali 5 sobami: opremljeno ali neoprem-Ijeno; je pripravljen sam dekorira-ti na svoje stroške. Najraje na vzhodni strani.—HE 2759.
Starjša dvojica
(zdravnik) brez otrok, potrebuje 4 do 6 sob, na vzhodni strani ali Heights.
MU 1011
Veteran in nevesta
želita dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami do 1. marca. V bližini Lorain poulične.
OR 3413
Veteran, žena in otrok
potrebujejo takoj 3 ali 4 ne opremljene sobe. Na vzhodni strani.
RA 2590
Dvojica z enim otrokom
želi dobiti v najem stanovanje s 4-5 ali 6 neopremljenimi sobami. Pokličite Mrs. Peters.
HE 7893
Mlada dvojica
brez otrok želi dobiti stanovanje s 3-4 ali 5 sobami na vzhodni strani; najraje neopremljeno stanovanje.
GA 8509
Dvojica z otrokom
potrebuje 3 do 5 sob, opremljene ali neopremljene. Ima prvovrstna priporočila.
RA 8817
Zaposlena dvojica
išče 3 ali 5 neopremljenih sob na vzhodni strani mesta.
Pokličite
CE 5410
Veteran in žena
želita 2-3 ali 4 sobe, neopremljene, na vzhodni strani mesta. Pokličite
LO 8421
vem, temu pa, kar je moje, se ne odpovem ..."
(Dalje prihodnjič)
Dela za ženske

Stenografka
Potrebno je, da je izurjena. Stalno delo. Tedenska plača.
North American Bank
15619 WATERLOO RD.
(Vprašajte za Mr. Grdina)
Dela za moške
Fantje za prodajanje masla in jajc
stalno delo; jamcena plača poleg provizije.
1374 E. 105 St., Suite 2
Moški za voznika
truka in čiščenje kokoši. Stalno ielo, dobra plača.
Kanter's Poultry Market
2763 MAYFIELD RD.
Metal Fabricator
NEKOLIKO IZURJEN DELA; PLAČA OD URE.
Lake Shore Electric Mfg. Corp.
2400 WOODlLAND
Vozniki
Samski, za delo na parkališču in v garažah. Zahteva se priporočila. Plača od ure. Zglasite se osebno.
Hanna Parking Garage
1741 E. 12 St.
COMBINATION BODY & PAINT MAN
Moški za vodstvo popravljalnice avtov; dobre delovne razmere; dobro opremljena delavnica; prodajalec novih avtov; plača na podlagi provizije in jamstva. 3858 W. 25 St., ON 1200.
Insulator
Rockwool bath and blowing; delavci za splošno delo. Plača od ure. Za dogovor pokličite
EN 0242
Boring Mill operatorji
Prednost imajo delavci na Bul-lard vertical strojih; 1. in 2. šift. Plača od ure. Inlervuji samo med 8.30 in 11.30 zj.
WEST STEEL CASTING CO. 805 E. 70 St.
Turret lathe operatorji
prvovrstni delavci za W & S Lathes. Izurjeni pri sestavi dela. 4. pop. do 12.30 zj Plača od ure poleg bonusa. 971 E. 63 St., HE 7268
Shear Machine operatorji
Majhen punch press stroj, velik punch press stroj, sheet metal layout; izurjeni delavci. Izredno visoka plača od ure; 5 dni.
IRON FIREMAN MFG. CO. 3170 W. 106 St.
Sheet Metal Layout Man
ki bi delal na templets-layouts in izdeloval eksperimentalne in posebne dele za opremo. 2. šift.
The Oliver Corp.
19300 Euclid Ave.
Zemiiisca
Zgornja slika predstavlja družino Cristiani, ki je smatrana za najbolj talentirano skupino ja-hačev na svetu, ter Clyde Beat-ty, svetovno znani krotilec divjih zveri, ki vodi letošnjo veliko cirkuško predstavo v Cle-velandu.
Cirkus se je snoči otvorilo v mestnem avditoriju in predstave se bodo vršile vsak večer razen v nedeljo; ter vsako popoldne razen ponedeljka in torka ter nedelje. Cirkus se bo nahajal v Clevelandu 13 dni in nastopilo bo do 300 akrobatov in umetnikov.
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proii OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM,
ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKN0W AVENUE KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
2 zaposleni dekleti in mati
iščejo stanovanje s 3-4 ali 5 sobami in kopalnico; opremljeno ali ne. Imajo prvovrstna priporočila. Podnevi pokličite MI 6630 zvečer CE 7120
Dve odrasli osebi
Morata dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami do 29. februarja.
SU 0199
Veteran z ženo,
ki bo kmalu postala mati, nujno potrebujeta stanovanje s 3 ali 5 sobami v West Parku ali Lakewoodu.
OR 4110
WICKLIFFE HEIGHTS
Za eno družino 6 sob; zraven je garaža, za 2 avta, 6 let stara; lota 80x190x245; električna peč, ledenica. $12,500.
DEVANNA REALTY
KE 2227 535 E. 185 St. KE 6523
Dela za ženske
Ženska za splošna
hišna opravila; kuho in delo raj; nič pranja. Dober dom, dobra plača. Mera ostati preko noči. Zahteva se priporočila.
DR 2397
Klerkinja-tipkarica
Sprejme se začetnico; prijetna okolica. Dobra plača.
City Loan & Savings Co.
641 EUCLID AVE. _
DEKLE	,
za splošna dela v pisarni;neK« dela na ediphone in tipkanje; stalno delo z priliko do napredka. četna plača $135 mesečno z P"^'' škom ob koncu štirih tednov, če B zadovoljiva. ADAMS PAINT CO" 8001 Franklin Blvd., OL 1122.^
Klerkin j a-tipkarica
Dobra začetna plača; stalno deW z priliko do napredovanja.
UNIVERSAL C.I.T. CREDIT CORP. 1200 Keith Bldg.
Dekleta za prodajanje mas'® in jaj
stalno delo. Jamčena plača, provizije. 1374 E. 105th St., Suite
File klerkin j a
IZKUŠNJA NI potrebna. 5-DNEVNI TEDNIK. DOBRA PLAČA.
MA 7000, Line 223 Splošno delo v kafeterU'
Zahteva se izkušene ženske. Podnevi—dobra plača od '
Murray Ohio Co.
1115 E. 152 St.
stalil
Stenografka
za splošno delo v pisarni;
delo; 40 ur, 5 dni tedensko.
Tedenska plača. _ The Patterson Sargent C"' 1325 E. 38 St.
rili-
Stenografka
za trgovski oddelek. Dobra P ka za delavno dekle, prijetne ^ lovne razmere. 5 dni tedei Dobra plača.
MRS. WILLS
EN 3745	___^
lOgf^
Stenografka
Prednost ima izurjena ka, toda ni važno; 5Vž dni te" sko; plača od ure.
DI 4560—Mr. Hewi« BROADHEAD GARRETT
DI 0248	^
Ženska
za splošna hišna opravila družini, ki ima tudi druge P '
Zahteva se, da tu živi in i"^" poročila. Mora biti izurjena.
FA 3258
pri
in

Stenografka
IZVRSTNA strojepiska , tančna v računstvu.
plača.
Roadway Express g
703 Eagle	"
Dekle	p'
za splošno delo v pisarni- ,y|j. nje in za pomoč pri knjigo^" $35 plače za začetek.
Peterson Nut Co« 1965 E. 66 St.

Potrebujemo nekaj OPERATORIC "POW^ ŠIVALNIH STROJEV
stalno delo. 5 dni tedens'"' ^
Visoka plača od ure ali Jamčena povprečna plača, n
lizacija, zavarovalnin^-
General Bag Co« 2715 E. 34 SI.


Razno
DVOJICA—oba veterana
z otrokom, nujno potrebuje 3, 4 ali 5 neopremljenih sob na vzhodni strani mesta. Ima dobra priporočila.
IV 2287
Vabilo lastnikom posestev,
ki iščejo najemnike, ki bi obvarovali njih investicije. Dobra in finančno trdna družina potrebuje stanovanje s 2 ali 3 spalnicami. Ima fina priporočila.
Pokličite Stringii»ld, PR 7745
tipkarica
p.
40 ur tedensko:
jeten urad; prosta hospi^^ ja; avtomatični poviški p
J. G. BENNETT 838 HANNA BLP^*
pomožne knjižničarke
Službe so sedaj na razp _ posojevalnemu oddelku ^ , sobi. Prednost imajo žens brazbo kolegija in so P° joV® starosti. Prilika za nap'' ^
CLEVELAND LIBRARY 325 Superior
Ai