MUZEJSKO DRUŠTVO
JESENICE VALETO lil ŠT. 1 1993
ZEJSKI
Urejuje uredniški odbor: Janez Meterc, Joža Varl, Tone Konobelj
PROGRAM ZA LETO 1993
Muzejski večeri bodo v letu 1993 vsak tretji četrtek v mesecu v Kosovi graščini- Nekatere prireditve pa bodo tudi v krajih izven Jesenic.
-28.januar, Jože Mihelič:	Tri-
glavski narodni park v objektivu enajstih fotoamaterjev -18.februar, Pustne šege na Gorenjskem (diapozitivi različnih avtorjev)
-marec ali april, SKUPŠČINA MDJ -18.marec, Borut Razinger: Drago, okrasno in umetno kamenje -15.april, Dr.Cena Avguštin: Umetnostno-zgodovinska podoba Jesenic in Gornjesavske doline ali Janko Avsenik: Zanimivosti s svetovnih gora
-8.do 9.maj, Organizirano vodstvo po razstavi mineralov in okrasnih kamnov v Tržiču (Borut Razinger).
-maj ali junij, ekskurzija po znanem in neznanem Bohinju.
Jeseniški program društva bo objavljen v naslednji številki Društvenega časopisa.
ČLANARINA ZA LETO	1993
ČLANI		.300 SIT
UPOKOJENCI, UČENCI,	
DIJAKI, ŠTUDENTJE		.150 SIT
NAROCILN	I C A
Jeseniški zbornik JIL	naročam :
Št.:1,2,3(razprodan),4	,5,6
Cena: 1,2,4 in 5		..250 SIT
Cena: 6		..400 SIT K
Ing.Borut Razinger
SEKCIJA PRIJATELJEV MINERALOV
Sekcijo prijateljev mineralov je nekaj ljubiteljev ustanovilo v okviru Muzejskega društva Jesenice 7.2.1993. Dogovorili so se, da se bodo sestajali vsak prvi torek v mesecu ob 18.00 uri v prvem nadstropju Kosove graščine torej že 2.3.93 ob 18.00 uri. Sestanke bo vodil ing. Borut Razinger , ki se že več kot dvajset let ukvarja z minerali. Na sestankih bodo obravnavali različne tematike: od nabiranja, zbiranja, urejanja, prepoznavanja, analiziranja, literature do uporabe mineralov v različne namene. Uporabljali bodo tudi diapozitive s predavanj “Neznani svet mineralov" in "Dragi, okrasni in umetni kamni". Vabimo vse tiste, ki jih minerali zanimajo, da pridejo na sestanke in s seboj prinesejo kakšen kamen, ki ga ne poznajo, da ga bodo skupaj prepoznali. Dogovorili so se tudi, da bodo letos obiskali tudi Razstavo mineralov v Tržiču, ki bo predvidoma drugo soboto in nedeljo v maju.
‘v, D rivolta
■c.	Aip, iion.ioiko 1™SdWvip.vrt.
vrjipodfyHso'-y«	.«•	hribovje_____~ ^ ^ ^ol. ^
Janez Koželj JESENICE IN ŽELEZNICA
Kje so pravzaprav "Jesenice"? Današnje mesto s tern imenom omejujeta cestni tabli pri bolnici na Plavžu in pred Koroško Belo. Središče mesta naj bi bilo nekako med kolodvorom in Gimnazijo- Pa vendar si še pred drugo svetovno vojno na tem predelu na vprašanje "Kam greš?" lahko dobil odgovor "Na Jesenice!" S tem je vprašani hotel povedati, da gre v del mesta med hotelom Korotan in gasilskim domom. Od "Korotana" navzdol torej niso bile več Jesenice! Tudi citat iz Valvasorjeve "Slave Vojvodine Kranjske" to potrjuje:"Od kod je rudnik Sava ... dobil ime, kmalu opazimo, če le vemo da leži ob Savi ... ; leži pa med trgom Jesenicami in Javornikom-"
In kaj ima to opraviti z železnico? Leta 1870 je "Privi 1igirana	Rudolfova	železnica"
(K.k.priv-Kronprinz Rudolf-Bahn, KRB) zgradila mimo Jesenic progo od Trbiža do gorenjskega kolodvora v Šiški- Ta proga je bila 1873 podaljšana do Beljaka, kjer se je priključila na že 1868 zgrajeno progo proti severu. Postaja se je sicer imenovala "Assling, postajno poslopje pa je bilo pravzaprav na Savi in sicer nekje tam, kjer je danes trgovina Lesnina. Državna cesta je takrat zavila ob današnjem hotelu Korotan čez polje proti jugu na Savo; tu so bile najvzhodnejše hiše Jesenic.
Prva kretnica je bila vzhodno od te ceste, nekako nasproti Tan-carjeve hiše. Postaja je imela samo štiri hiše in je segala na vzhodu približno do tam, kjer je danes blagovnica Fužinar. Leta 1884 je bila železniška družba podržavljena in leta 1890 so zgradili še odcep v železarno. Severno od postaje je v tem območju potekal takoimenovani "Materialgraben"- tu so bili ribniki, o katerih so govorili starejši Jeseničani- Od tu proti Mi rei pa so bili travniki in
polja, last Jožeta Klinarja, Helene Klinar, Janeza Pšenice in drugih; predel se je imenoval Spodnje polje. To je razvidno tudi iz Franciscejskega katastra 1826 (Jeklo in ljudje VI, 1991, stran 19) in posestnega lista za hišo na da- našnji Titovi cesti 12.
Ko so leta 1900 začeli graditi proge "alpskega programa" zadrugo zvezo s Trstom, so cesto med Jesenicami in Savo prekinili, saj se je postaja razširila proti zahodu do Plavža.Namesto te povezave so speljali dve novi cesti:	eno od Tancarjeve hiše
proti vzhodu in nato preko ljubljanske proge po klancu navzdol do železarne ter drugo od hotela Pošta, preko nadvoza in nasipa do tam, kjer je bila stara cesta prekinjena.Na spodnjem polju so razen novega postajnega poslopja in železniških hiš začele rasti tudi ostale hiše.Tukaj si je zgradil vilo tudi stavbenik Valli.To je ena najlepših hiš na Jesenicah, leži pa za blokom, v katerem sta Slovenijašport in Borovo. Valli je v tem predelu zgradil tudi hišo, ki jo je kupil mr.ph. Ernest Koželj in v njej odprl prvo lekarno na Jesenicah ter osnovno šolo, ki jo danes poznamo pod imenom Gimnazija. Material za izravnavo terena so razen iz predora pridobivali nasproti postaje, kjer je danes tržnica in ta izkop tudi takoj pogozdili. čeprav je proge alpskega programa zgradila država, so bila organizacijsko razdeljene na phyrensko, tursko, karavanško in bohinjsko progo. Meja med karavanško in bohinjsko progo je bila na Jesenicah in to v osi starega postajnega poslopja. Karavanška proga poteka od ičelovca (km 0,0,	441 m) preko
Podrošce do Jesenic (km 42,6, 573 m) s stranskim odcepom od Podrošce do Beljaka- Skozi Celovec in Jesenice so v tem času vozili ekspresni vlaki iz Berlina čez Prago v Trst. Zanimivo je tudi, da so bili vsi cestni prehodi od Hrušice do Baške grape izvedeni izven nivoja medtem, ko so bile na
Rudolfovi železnici samo do Koroške Bele tri zapornice. Ko so leta 1909 s tursko progo povezali Jesenice še preko Salzburga in Muenchna z Nemčijo, so Jesenice postale eno od najvažnejših železniških križišč takratne Avstroogrske.
Ing Borut Razinger
I
DRUŠTVO LJUBITELJEV ŽELEZNIC
Društvo se imenuje "Železna cesta" s sedežem v Ljubljani.I Društvene prostore ima v zgradbi nove Centralne postavij al nice na Železniški postaji na Jesenicah. Člani, simpatizerji in "firbci" se dobivajo vsak torek ob 17. uri v društvenem prostoru CP v
1.	nadstropju. Letos se člani dobivajo vsaktorek. Teme so: zgodovina železnic na diapozitivih (Janez Koželj), video posnetki o železnici in predavanja o elektriki (Martin Brumat) ter delo na društveni maketi, zdelava makete je zanimiva za tiste, ki se na tako delo pripravljajo doma, saj se lahko naučijo različnih spretnosti (maketiran-' ja, postavljanja tirov, napeljave elektrike, pokrajina itd_). Vabimo vse, ki jih železnica zanima, da pridejo na sestanek društva. S seboj lahko prinesejo tudi kakšen pokvarjen model lokomotive, ki ga bodo člani društva popravili.
Društvo ne deluje v okviru MDJ, čeprav nekateri člani redno sodelujejo pri delu obeh društev.
VABILO MUZEJA JESENICE K SODELOVANJU
V zadnjem času so na Jesenicah spet oživela prizadevanja za obnovitev objektov fužinarskega kompleksa na Stari Savi. Konsei— vatorska izhodišča, sprejeta v občinskem srednjeročnem programu, se že materializirajo. Njihov končni narnen je vzpostavitev ustreznih delovnih, razstavnih in bivalnih pogojev v objektih in renatura!izacij a sedaj opuščenega industrijskega prostora bivše plavžne aglomeracije.
Vzporedno z opisanimi prizadevanji teče tudi muzejska raziskovalna dejavnost. Proučevanje zgodovinskega razvoja naselja Stara Sava je nastavek teženj za rekonstrukcijo zgodovine nekdaj ločenih naselbinskih enot, ki so se po drugi svetovni vojni dokončno vključile v leta 1929 proglašeno mesto Jesenice.
Radi bi oživili spomin na življenje na nekdanjem Ruardovem trgu, spoznali kako in v kakšnih stanovanjskih raz,merah ste živeli v kasarni, graščini, Gostinčarjevi, Krivčevi, Korenovi hiši..,
kako ste se še kot otroci kopali v industrijskih rakah, ob katerih so matere prale perilo, kaj vse so ponujali kramarji na sejmih ob cerkvenih praznikih in kje še so nakupovale mame, marsikdo lahko obnovi spomin na pot v šolo skozi Hrenovco, spet drugi, katere združbe so se dobivele v gostilnah pri "ajnc-erju", "cvajerju" in "draj erju"
( pri Markot, pri Herman in še eni neznani gostilni). V prene-katerem predalu najbrž še leži kakšna orumenela (družinska) fotografija, najemna stanovanjska pogodba ali spis na temo: Kako ste kot šolar preživljali prosti čas? Uradni dokumenti tako konkretizirani h vsebin praviloma ne prinašajo.
Prisrčno vabim vse, ki ste kakorkoli skušali življenje na Stari Savi k sodelovanju. Dostopni smo vsak delavnik. na sedežu Muzeja Jesenice na Stari Savi, Prešernova 45.
SILVESTER MIRTIČ
SEZNAM ČLANOV MD
ADAM Stane, Žagarjeva 33, Rad. AMBROŽIČ Janez, Zabreznica 37a AMBROŽIČ Matjaž,
ANDERLIČ Olga,
BEGUŠ Joža,
BEGUŠ Vinko, BRATUN Anica, BRUN Viktor,
CEH Saša,
ČOP Jaka,
ČUČNIK Andrej, CuSlN Branko, DELAVEC Avgust, DIMITROV Pavel, DOLINŠEK Marjan,
Breznica 32 BI.Dobrava 26a Moste Ila Zgornji Otok 3 Hrušica 133 Titova 75 Titova 22 Rodine 34 Breznica 28 a Cankarjeva 24 Delavska 7, Moj.
Breg 69 c.1.maja 78
DRAGOJEVIČ Zlata, Bokalova 8 ERZEN Miro, c.v Radovno 4a, Moj.
FALETIČ Iva, FELDIN Miro, GLOGOVŠEK Jože, HORVAT Brane, HAMERSAK Mirko, HROVAT Janez, JENKO MARIJA, JENKO Janez,
Žirovnica 79 Rodine 72 V.Svetine 22 Moste 7 Bokalova 9 Titova 38 Prešernova 21 Prešernova 21
JENSTERLE J.DAMJAN, Hrušica 58d JENSTERLE A.Damjan,B.Dobrava 81 KERSNIK Mihael, Delavska 10,Moj. KOFLER Stane,	Dovje 85, Moj.
KOKOSINEK Nataša, Cankarjeva 40 KONOBELJ Antonija, Titova 89 KONOBELJ Franc,	Titova	89
KONOBELJ Helena,	Hrušica 132
KONOBELJ Tone,
KOVAClC Zdravko,
KOŽELJ Janez,
KRC Srečko, Stražišarjeva 13 KRIŽNAR Stane,	Titova 115
MALENŠEK Andrej,
MALENŠEK Majda,
MARKEZ dr.Andrej MIRTIČ Silvo,
Hrušica 132 Titova 82 Titova 12
METERC Janez, MRAK Albin, NOC Alojz,
Finžgarjeva 7 Finžgarjeva 8 Titova 20 C.talcev 2 Zabreznica 37 a Žirovnica 2 b C.1.maja 9
NOC Anton, Na trati 26a, Lesce
NOČ Frančišek. NOC Martin,
Tomšičeva 38 Potoška pot 3
NOC Tadeja, Na trati 26a, Lesce
NOVAK Mira, NOVAK Mojca, NOVAK Tomaž, NOVOSEL Aleš, OBERZAN Andrej ODAR Otmar,
Bokalova 8 Bokalova 8 Bokalova 8 Bokalova 15 Titova 22 Pod gozdom 4
OSTERMAN-KERZAN Slavica,Alpska9
OZEBEK Konrad, PALČIČ Janez, PESJAK Dani,
Breg 128 Hrušica 53 V.Svetina 4
PRAPROTNIK dr.Nada,	Moste 7
PERKO Breda, Pod vrbami 55, Lj.
PREŠERN Angelca, PREŠERN Dušan, PRETNAR Matevž, PRETNAR Vitomir, RAZINGER Borut,
Titova 3 Titova 3 Titova 41 Smokuč 75 Hrušica 130
REKAR Alojzija,	Medvedova
SAGADIN Milan,Zupančičeva 39,Kr. SOKLIČ Boštjan, Žirovnica 62 a SVOLJSAK Drago, Ledine 33, N.Go. SVETLIN Milan,	C.1.maja 20
SALAMON Nada, Bezje 10, Kr.Gora SIMNIC Alojz,	Tomšičeva 54
ŠIFRER Franc,
Lipce 55
ŠMID Janez, TARMAN Marko TAVČAR Anton TORKAR TAHIR TROJAR Izidor, VALIČ Andrej, VARL Joža, VIDMAR Romana, ZAVRŠNIK Jožica, ZUPAN Janez, ZUPANČIČ Janez, ŽERJAV Anton,
Benedičičeva 2 a Na trati 4, Gozd Žirovnica 15 nka, Titova 62 Titova 3 Zanova 22,Kranj Titova 87 Zerjavec 7 Vrba,Preš.hiša Zabreznica 10 Gabela 5, Gozd Kosova 2
RAZSTAVA
0 PAVLETU ZIDARJU
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je Osnovna šola na Koroški Beli 5.februarja 1993 odprla zanimivo razstavo o lani preminulem pesniku in pisatelju PAVLETU ZIDARJU. Razstava na osnovni šoli je stalna in je zaradi bogatega gradiva, dokumentov, fotografij, avtorjevih izdanih knjih in člankov vredna ogleda. Idejo za razstavo je dal in jo tudi v pretežni meri izpeljal član MDJ Andrej Malenšek z Javornika.
PRIJAVNICA
Želim postati član MDJ
Ime in priimek:.............
Naslov:.....................
Dne:	Podpis:
Naslov:Muzejsko društvo Jesenice Titova 64, 64270 Jesenice