Tečaj IV. v Ljubljani, za mesec junij 1876. List 6.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obtu-g: Hilbert-ovo ozdravljenje kužne gnjile zalege, — Združevanje dveh panjev brez nasprotnega napadanja. (C. Klinike). — Kratka poročila. — Imenik.
Hilbert-ovo ozdravljevanje kužne gnjile zalege,
(Sklep.)
4.	Ker bakterije, plesnivne snovi, ktere vzrokujejo gnjilo zalego, svoje pogubno delo začenjajo in če dalje, bolj izvršujejo v čevicah zalege in rastečega čebelnega črvička, je notranje ozdravljevanje tako potrebno ali pa še bolj, kakor unanje. Zato je potrebno, da vsak panj z gnjilo zalego dobi tudi pitanca s salicilno kislino. Daje naj se toraj takim panjem vsak drugi večer n. pr. šesti del litra tekočega in redkega medli, v katerega se dene kakor je panj bolj ali manj čebelu, kakih 30 do 50 kapljic salicilniga špirita *) ter se vse vkup dobro pomeša. Tudi zdravim panjem naj se da saj vsak teden enkrat takega pitanca, da bodo nalezljive bolezni toliko gotovše obvarovani. Priporočam posebno, da čebelar, kteri ima tako nesrečo v čebelnjaku ne le bolne, ampak tudi zdrave panje vedno in dobro opazuje.
5.	Priperanje matice o takih zadevah in v bolnih panjih se je do zdaj sploh priporočevalo. Jaz tega nikakor ne morem priporočevati, ampak nasproti svetujem, naj se priperanje matice tudi v bolnih panjih popolno opusti. Dru-zega se s tem ne doseže, kakor da bodo panji če dalje bolj oslabljeni in v vspešnem razvoju zadrževani. Kavno tako pa tudi nepogojno svetujem, da naj čebelar si prizadeva le močne panje v čebelnjaku imeti; naj toraj slabe združuje. Slabotno telo se bolezni slabo ustavlja; isto tako je s slabotnim panjem. Močno telo pa sanio po sebi bolezin premaga in v tem ga zdravila pospešujejo; tako bo tudi močen panj bolezin ložej premagal in naša pomoč ga bode vrlo podpirala, oboje vkup pa ozdravljenje dovršilo.
G. Pauji, kteri po trikratnem ozdravljevauji s salicilno vodo še zmirom pomanjkljivo in sumljivo zalego imajo, naj se podpirajo s tem, da se jim doda sat z zalego, ali tudi mladih ravno izlečenili čebel iz popolno zdravega
panja. V tem slučaju namreč salicilna kislina napredek ali razvoj gnjile zalege vstavlja, tedaj kužnost bolezni zatira, vender pa večkrat ne more zabraniti, da bi mlada, okužena zalega ne odmrla, ker čebele ravno kar izležene so bile znabiti kolikor toliko že same okužene, torej tudi še mlajše zalege ne morejo prav gojiti ter ji zdrave hrane dajati. Tu pomaga le posebno ugodua unauja paša, ali zdatno pitanje z gnjilico-drzečno hrano, ali pa če se bolnemu panju doda zdravih odgoji-teljc — čebel iz zanesljivo zdravega panja. Če se bolnemu panju po eni ali drugi imenovani poti ne pomaga do polnega zdravja, je vedna nevarnost povračevanja bolezni gnjile zalege; ker kakor hitro hi se ozdravljevauje in pitanje s salicilno kislino vstavilo, tako hitro bi se tudi do zdaj zadrževani strup prikazal ter svojo morilno moč razvijal.
7. Naj se pa tudi vse to vestno opravlja, je vendar mogoče in se res prigodi, da se v nekterem panju bolezin gnjile zalege vedno in vedno povračuje ter z večo ali manjšo nevarnostjo postopa. V takem primerijeju naj se matica brez milosti in odlašanja umori ter vsmrtena z drugo nadomesti in — panj bo ozdravil. Čeravno je mnogo izvrstnih čebelarjev, n. pr. tudi Dzierzon, nasprotnih misel, si vendar upam zatrdovati, da v takem slučaju je le matica kriva, ktera je kakor koli si že bodi nezmožna panju zdrave zalege preskrbljevati.
V tem me potrduje mnogo čebelarskih strokovnakov, kteri naravnost zatrdujejo, da je okuženje po matici mogoče in se tudi res godi; še bolj pa moja lastna skušnja. Predejal sem bil namreč tako sumljivo matico v popolno zdrav panj nalašč zavolj poskušnje in v kratkem času je bil panj poln gnjile zalege brez vsega druzega vzroka. Ta nedvomljiv primerljej si razjasnujem tako — in reč je lahko vrjetna, — da matica bo po dolgem vživanju okuženega medu sama okužena ter njene čevica iu prebavila pokvarjene, da po nji zaležena jajčica kužne snovi že seboj prinesejo, ktere potem napredujejo z zalego vred, dokler se kužen učin, t. j. gnjila zalega očitno ne prikaže.
S tem bi svoj navod ozdravljevanja gnjile zalege s salicilno kislino lahko sklenil; al v duhu že slišim ugovore čebelarjev z nepremakljivim satovjem: Kako bomo pa zalepljeno zalego predirali, saj ne moremo do nje ? Kako bomo pa vsak tedin ali celö Večkrat na tedin panje pregledovali, vselej vendar ne moremo čebel iz panja preganjati ? Bes ugovori so tehtni in popolnega zdravja okuženega panja vam ne morem zagotavljati, kakor sem tudi prepričan, da moj navod na tanko izpeljan gotovo pomaga. Vzrok tega je le-ta, da moj navod pri nepremakljivem satovju se nikakor ne da popolno izpeljati, tedaj je tudi ozdravljenje negotovo. Brez noža, izrezovanja iu spodrezovanja se bo dalo težko kaj opraviti. Vendar taki siloviti po-močki naj bodo naj zadnji, če že vse drugo nič ne pomaga. Zato svetujem, naj se satovje, panj in čebelo, vse kakor je bilo pred rečeno, s salicilno kislino dobro poškropi. Da se bolj gotovo dobro opravi, bo treba včasih Čebele v drug prazen panj popolno pregnati, kar umnemu čebelarju ravno ne prizadeva posebnih težav.. Bo li večkratno škropenje gnjilo zalego zatrlo in panj kužne bolezni ozdravilo, zdaj še ne morem obetati. Treba bo ne le enkrat ali v drugič, ampak večkrat poskušati in še le skušnja nas bo učila, če bo salicilna kislina tudi pri nepremakljivem delovanju gnjilo zalego in njeno kužnost zamogla premagati ter ozdraviti, ali ne.	0

Na drugem kraju, pravi g. Hilbert, o tej reči sledeče: Da imajo marsikteri čebelarji razne ugovore iu pomislike o ozdravljevanji gnjile zalege s salicilno kislino, ni nič čudnega ter jim tudi jaz kar nič ne zamerim. Kolikokrat so bili že po praznem zatrdovanji bote ali nehote goljufani! Kaj čudu toraj, da ostanejo neverni Tomaži toliko bolj, ker ni le način ozdravljevanja nov in vspeh vsiin dosedanjim skušnjam nasproten, ampak tudi pomoček sam (salicilna kislina) iu njegova moč do zdaj neznana! Jaz nobenega časnega dobička no iščem in sploh kakoršnega koli sebičnega uameua nimam, dovelj mi je plačila, da je komu s tem pomagano in čebelarstvu sploh v korist.
Kar meno tiče izrečeni očitno, da gojila zalega je za-me vso strahoto zgubila. Hoja dosedanja skušnja mi daje zanesljivo gotovost, da ozdravljenje panja z gnjilo zalego je mogoče brez pokončanja bistvenih delov n. pr. čebel, zalege, satovja ali celö panja. Da vsakemu ne bo ratalo, je pač verjetno, ker ni vse eno kdo dela, kdaj in kako ? V tolaž vsim čebelarjem ktere ta nadloga zadene, naznanim očitno vspeh mojega ozdravljevalnega navoda. Imel sem namreč v svojem čebeljnaku pet in dvajset panjev, ki so bili bolj ali manj z gnjilo zalego okuženi. Ozdravljal sem jih na tanko po naznanjenem navodu ter tudi srečno ozdravil, dale enega panja nisem zgubil. Da je vse popolno resnično, se je prepričalo mnogo obiskovalcev mojega Čebelnjaka. Enako srečen vspeh sem imel pri znanem čebelarju g. Kudolfu grofu Kolovrat-Krakovskemu na Češkem. Imel je blizo 60 panjev, ki so bili vsi okuženi ter bolehali na gujili zalegi. Ozdravljal sem jih enako in tudi ozdravil.
Če se bo prihodnje leto pri meni, ali v g. groibvem čebelnjaku gnjila zalega prikazala, ne morem ne zatrdovati, ne zanikovati — skušnja bo pokazala. Lahko mogoče, da bi bilo kje kaj malega okuženega kvasu ostalo ter se iz njega počasu bolezin izcimila; (upam pa vendar da te nadloge ne bova imela, ker od začetka naj bolj okužeui panji, so imeli meseca augusta iu septembra popolno zdravo zalego.) Kodi že, kakor rado; resnice ne bomo nikakor prikrivali, ampak o svojem času vse na tanko naznanili, ker le tako pridemo do resnice.	Emil Hilbert.
Združevanje dveh panjev brez nasprotnega napadanja,
(C. Klinike.)
Vsakemu umnemu čebelarju je stara resnica znana, da je boljše en močen panj imeti, kakor dva, tri slabe; ker močen panj je čebelarju v veselje in dobiček, slab pa le za sitnost iu zguba.
Vsak pa tudi ve, kako težko je dva panja v enega združiti, da bi se čebele nasprotno ne. napadale in ne morile. O poletnem času to storiti, je prav lahko: močen in slab panj se prestavita, da pride čebeln na mesto slabega, maločebeln pa na mesto močnega in sicer takrat, kadar čebele naj bolj letajo (pa ne takrat, kadar se prašijo) in vse jo storjeno, — dostikrat tudi ena čebela ne pade.
Vse drugačje iu težavniše pa je v jesen. Da bi bil čebele omamljal s kterimi koli omauiljivimi pomočki, kakor marsikteri delajo in tudi kakor kdo ve kak izvrsten pomoček čebele vkrotiti priporočajo, tega nisem nikoli poskušal, ker se mi zdi popolno zopernaturno. Poskušal sem pa vse druge iu razne načine čebele brez klanja združevati n. pr. jim s pižmom enak duh dati, jih združevati z vednim po-kajenjem ali poskropenjem s stanjšanim modom, ali vselej je bila vojska in morenje,

da je groza. Ne morem dopovedati, kako težko mi je bilo, cela prišča iz panja izmotati, ko nalašč tudi čebelice ne pritisnem. Mnogokrat seje primerilo, da še drugo jutro ni bilo miru, ampak vojska, dokler niso bile poklane vse pridjane čebele. To je bila za-me začetnika huda bolest in skušnja, ki mi je grenila vse veselje do čebelarstva. *)
Vse boljše pa je zdaj ter smem zagotavljati, da tudi pri združevanji v jesen se navadno vse v prijaznosti zgodi brez sovražnega nasprotnega napadajanja in morjenja. Vsim panjem, ktere mislim združiti, vjamem in priprem matice. Matič-nice obesim kje bolj zadej za polnim satovjem. Matic ne priperam ravno zavolj združevanja, ampak zato, da ne zalega jajčic za novo zalego. Potem odpeljem vse panje kake pol ure dal ječ v dobro pašo.
Po preteklih dvajsetih dneh (manj ali več, kakor so ravno okoljšine), potem ko je že vsa zalega izlezla, grem po panje ter jih pripeljem nazaj. Preden pa jih premaknem, poberem vsim panjem matičnice z maticami vred, da čebele svojo brez-matičnost zapazijo in čutijo. Domii pridši primašim žrelica ter denem panje v kak tamen, hladen kraj. Drugi dan opoldno pričnem združevanje in sicer preženem naj pred čebele iz panja, s kterim mislim brezmatične čebele združiti, popolno, da nobena noter ne ostane. Potem prinesem iz tamnic brezmatičen panj ter preženem vse čebele na spraznjeuo satovje poprejšnjega panja. Kakor je to storjeno, prinesem prejšnje čebele ter jih poveznem na lastno satovje, t. j. na pokrov lastnega panja ter jim veho odprem. (Moji panji namreč imajo vsi vehe na pokrovih, ker je to mnogokrat prav koristno in potrebno.) V dveh urah so vse čebele spet na lastnem satovji in združenje je storjeno. Nikoli se čebelo ne napadajo in ne morijo.
Opomnim, da glavna reč ali pogoja mirü je, da se čebele popolno iz satovja preženejo; če ne, je vojska in klanje gotovo. Ali se pa čebele preženejo navzgor ali navzdolj, na stran ali v drugi panj je vse eno, da se le do čistega preženejo — vsak naj dela, kakor mu njegovi panji bolj kažejo. Čebele iz satovja pregnati in brezmatične čebele na spraznjeuo satovje predjati, je pač lahko ter ne dela izurjenemu čebelarju gotovo nobene priglavice.
Po takem združevanji imam dvojni dobiček: prvič, ker imajo za združevanje namenjene čebele matico priprto, jim ni treba za zalego skrbeti, tedaj v dobri paši prav veliko medii nanesejo; drugič imam spomladi prav močne panje, ki mi obilno veselja delajo. In zadnjič štejem tudi to v dobiček, da se čebele ne kolejo, tedaj za delo prihodnjega leta vse prihranijo.
Da se združene čebele sovražno ne napadajo in ne morijo si jaz tako razjas-nujem, da so prve izgnane čebele nekako oplašene, druge pa imajo prazno, ravno kar zasedeno satovje nekako za svojo lastnino. Prve se veselč, da pridejo spet v svoj panj, v kterem so toliko časa delale; druge pa se vesele enako, da spet matico imajo, ktero so pred pogrešale. Ptuje čebele so se med tem časom duhä novega panja navzele ter postale kakor domače. Od tod mislim, da izvira mirno poraz-umljenje brez klanja in morije. **)
*) Gosi), pisatelj je bil, kakor sam pravi, začetnik, tedaj naj brž tudi malo neroden; pri-
vajenemu čebelarju se pri združevanji spet tako hudo ne godi.	Vredn.
Kratka poročila.
(h Ribnice.) Dolga zima in mrzla spomlad ste nam čebelarjem res veliko škode pri čebelah naredili. Pri meni je od sto in enajst panjev le samo pet vmrlo. Ker ste v listu svetovali z zavretim mlekom in sladkorjem pitati in ker je bilo medli premalo, sem toraj tudi jaz tak pitanec poskusil, čebele so dobro napredovale, tudi rojile, sicer manj kakor druga leta, pa kaj hočemo, ker vse sadno drevje je bilo v mrazu ocvetelo. Pri nas so začelo rojiti čebele še le 4. rožnika. Lansko leto sem začel s premakljivimi satniki čebelariti; v 23 novih panjev sem roje ogrenil (kakor pri nas navadno govorimo;) pa nevem kaj je vzrok temu, da teli noben še ni rojil? Mislim, da je pri nas preveč mrzel kraj.
Dostavek vredništva. Ker vaš kraj za čebelarstvo sploh ni premrzel (dokaz temu je, da vam ni več kakor pet panjev od sto in enajst pomrlo, ko bi jih bilo imelo po navadni odstotni meri odmreti kakih sedem panjev), tudi premakljivi satniki gotovo niso krivi, da Vam čebele ravno iz takih panjev niso rojile. Ne bomo tu ugibovali, da „znabiti" in „more biti" zato in zato niso rojile, tudi ne iz dolgoletne skušnje dokazovali, da premakljivo delovanje samo po sebi ni krivo, če včasih čebele ne rojijo po željah čebelarja, ampak navodimo Vam le nektere tukajšne izglede letošnje spomladi. V Ljubljani je imel nek gospod pet. in dvajset panjev, ki so čez zimo preživeli. Pred kakim tednom je imel že od njih trideset rojev; koliko jih je bilo še pozneje, ne vemo, gotovo pa brez rojev ni bilo. In gospod ima vendar že dolgo let v vsih panjih premakljivb satnike. Dva druga čebelarja imela sta 31 starcev, in sicer eden šestnajst panjev s premakljivim, drugi petnajst z nepremakljivim delovanjem. Rojev imata do zdaj: prvi devetnajst, drugi pa trinajst, tedaj prepričavni izgledi, da premakljivo in nepremakljivo delovanje ne ovira in ne pospešuje obilnišega ali bolj zgodnjega rojenja.- Dasiravno nam je znano, da je mnogo čebelarjev nasprotnih misel, se vendar iz skušnje tega nismo mogli prepričati.
Novi panji s počeznimi premakljivimi satniki gotovo niso mrzlejši, kakor stari Kranjski panjevi z malo poševnim ali cel<5 po dolgem postavljenim satovjem. Zato tudi nemci imenujejo panj s počeznim premakljivim delovanjem „Warmbau", panj s podolgem postavljenim (premakljivim ali nepremakljivim) satovjem „Kaltbau." In nekemu panju g. bar. Rožiča se v posebno prednost šteje, ker je tako vravnan, da se celo-romčeki zamorejo postaviti čez zimo po čez, da je toplejši, o poletnem času pa po dolgem, da imajo čebele hladnejši. Res je to prav dobra misel, le ima ta panj edino napako, da je predrag, tedaj le za nektere premožniše čebelarje.
Večega pomislika je vredin ugovor, da se čebele po zimi ne morejo premikati za medom od sata do sata. Ta ugovor je nekoliko vpravičen, kar se ume samo po sebi; vendar gotovo ne toliko, da bi se novega delovanja s premakljivim satovjem zbali ter pri starem kopitu ostali. Saj vrednik se podolgoletni skušnji (da že rečeno ponavlja) ni mogel prepričati, da bi bilo več mrličev v novošegnih, kakor v staro-šegnih trugah. Treba je le čebele za prezimovanje prav vravnati, ne pa zanikrno in brezskrbno vse naključju prepustiti, kakor marsikteri kmetiški čebelar napravi, da „ide, kakor samo rado." Res potem čebelarstvo napredva, kakor samo rado, pa mnogokrat takö, da čebelarju nikakor ni všeč.
Na Unci 22. rožnika. Vaša poročila v „Slov. čebeli" nas prav zanimajo. Iz takih poročil razvidimo, kteri kraji so čebelarstvu bolj ali manj ugodni. Tudi se

prav po kršaiisko veselimo z veselimi in žalujemo .z žalostnimi. Če namreč čitamo, da so čebele kje boljše kakor pri nas, si prizadevamo vzroke tega spoznati in če moč jih odstraniti. Veseli čebelarja gotovo, če so njegovo čebele dobre in enaka poročila od drugod bere; nasproti mu je pa tudi v tolaž, če izve, da so čebele tu in tam slabe in so njemu tudi boljše ne godi. Tedaj le nadaljevajte taka poročila; citati jih se ne bomo naveličali, če ravno so včasih drug drugemu podobni. Saj pa tudi drugače biti ne more; al kakor so si taki dopisi kolikor toliko podobni zarad enakega predmeta, tako so pa tudi po kraju in vremenu gotovo kolikor toliko različni. In to čebelarja ravno zanima.
Poročilo od tukajšnjega kraja bo prav kratko. Če tudi je bila zima nenavadno dolga, vendar od premnogo mrličev nismo slišali. Zavolj slabega vremena letošnje spomladi pač čebele niso kaj napredovale, znabiti bolj pojemale in slabele. Ko se jo bilo pa lepo vreme povrnilo, so tako dobro napredovale, da smo l?ilI jih prav veseli. Prve roje smo dobili nekako o začetku druge polovice majnika. Zdaj grč vse naprej po navadnem redu. Bog nam daj le dobro in ugodno jesen, da poprejšne slabe letine pozabimo.
Naj še pri tej priliki priobčim, kaj dela iu škoduje vraža.
Zarad lanske slabe letine sem od 30 panjev le 11 za pleme pustil, druge pa razrušil. A ne po stari navadi žveplal ali moril, ampak le satovje sem jim pobral, čebele pa med ostale panje razdelil.
Pred pustom t. 1. bili so nekteri lepi dnevi, topli in brez snega. Zato sem svoj, oziroma šolski čebelnjak odprl, da so se čebele malo spreletavale in osnažile. Isto je storil tudi nek drugi čebelar v naši vasi. Po nesreči je imel dva panja brez matic in čebele (moje in njegove) planejo na-nj<5 ter jima med posrkajo. Klanja, kakor včasih ni bilo nobenega. Pri vsem tem sosed ne verjame, da panja nimata matic, ampak se jezi ter očita, da sem svojim čebelam naredil (po domače zacopral), da hodijo k njegovim na rop. Dopovedati, ali podučiti si ni dal nič.
Tirjal je, da naj svojim panjem žrelica primašim, da bodo čebele le po eni vun mogle; da naj pri obeh skončnicah žaganja potresem, da bodo v lastnem panju kaj opraviti imele in da naj z drobno palčico vse satovje prederem, da ga popravljajo se bodo motile ter doma ostale. *) Iz miroljubnosti mu vse to <• storim, al pomagalo ni nič; da bi bil brezmatična panja odstranil, od tega ni hotel ne slišati. Dan 29. februarja je bil posebno lep in gorak. Na solncu spio imeli popoldne o štirih 24 stopinj R. toplote. Ta dan me kličeta dva dečka, da naj grem hitro na šolski vrt, ker sosedov Jakob je prišel čez plot ter z nekim lesom čebele končuje. Brž grem, pa sosedov Jakob je pred pete odnesil.
Na pustni večer mi je J. (druzega ne morem dolžiti) sedem panjev z žveplom pri žrelicu zažgal ter primašil, da so čebele le po eni vun in noter mogle.
Na pepelnico pridem k čebelam, odprem prvi panj, druzega tretjega itd. pa povsod polno mrličev! Odprem zgornjo dilico in vidim pri izletnicah polno pepela, osmojenega papirja, žvepla in mrtvih čebel, ter sem vedel kaj so je godilo.
Dva panja sta bila popolno končana; v drugih so bile matice še žive in tudi nekaj čebel ter so se ohranili do zdaj se vč da, grozno oslabljeni. Tako dela ne-----'	«jdjt ' ■ *J , ' : i ' V i'i ' '
*) Svetoval vam jc prav, ker enake reči v takem slučaju tudi drugod, /. .večim ali manjšim Vspehom poskušajo. Al sosed ti tee bil mogel prepričati," če1'no ropajo tudi njegove lastne čebele ter bi bil imel vse to sam naj pred storiti.

vednost, in neumna vraža ? In vendar ljudje v. lastno škodo ne porajtajo društva, ne poduka — s svojimi vražami mislijo vse opraviti. *)
h Zatične. Letos se s čebelarstvom malokdo polivali; tudi pri nas ne moremo tega s polnim srcem žtoriti. Vendar kakor je bila lansko jeseu slaba paša in vsled tega panji silno lahki in vrli tega še tako dolga in liuda zima, ni bilo na spomlad toliko mrliče v, kakor smo se bali. V resji so bile prav dobre. Resja sicer na polji nimamo, moramo toraj pauje v hribe prenašati; v jesen pa vrnemo, ker od drugod mnogo panjev v ajdovo cvetje vsako leto prinašaj*}. Letos se zarad truda prenašanja ni nobedeu kešal. Ker je bilo vreme saj o začetku češnjevega cvetja lepo, smo bili polili sladkih nad, da bobirno zgodnje in lepe roje, ter si saj enkrat malo opo-moremo. Al bil je račun brez kremarja, Nastalo je stanovitno deževanje in vsi naši upi so šli po vodi. Še le zdaj se sliši nekaj malega od posameznih rojev, pa prav redkokrat. Kdor je hotel vendar le roje imeti, jih je mogel sam delati in letos bo pri uas nemara več posiljenih, kakor naturnik rojev. Al kako sitno delo, če mnogokrat še spodleti! Zdaj se nam je začelo malo svitati, kako dobro bi bilo naj bi imeli premakljive satnike in smo obetali precej prihodnje leto z njimi začeti. **) Pa vendar pri vsi nezgodi so spet leto3 marsikteri lepe krajcarje za čebele vzeli; ker g. baron Rožič jih je spet nakupoval, kakor vsako leto ter plačeval po osem do deset goldinarjev par panjev. Roljši bi ne bili mogli opraviti, kakor so, kteri so jih prodali pred deževjem; drugi se pa za ušesmi praskajo. No, pa tudi nič ne dč; saj tolažbe nam se ne zmanjka. Kres je; čez dobrih štirinajst dni bomo začeli ajdo sejati in — Bog daj takrat o cvetju ugodno vreme, ne bomo se kesali, če tudi na spomlad nismo čebel prodali. Saj nam tudi pri živinoreji in drugih kmetiških delili ne gre vselej vse po volji, pa zavolj tega živinoreje ne popustimo, tedaj tudi čebelarstva ne bomo popustili. Iu res v kljub slabim letinam je pri nas če dalje več čebelarjev, menda bo že tudi pri vas Čedalje več udov. ***)
(Iz Skocijana na Dolenjskem.) V jesen lanskega leta sem bil spravil dvanajst težkih panjev, ki so vsi narejeni po Dzierzonovem navodil s premakljivimi satuiki. Zmrznil mi ni nobedin; na spomlad so prav veselo in močno letale ter mi tudi veliko veselja delale. Al žali Bog! da je veselje če dalje bolj mi vpadalo, ker vedno neugodno vreme je vsako napredovanje zadrževalo. Pital sem pridno in se nadjal, da čebele si bodo v kostanjevem cvetji kaj opomogle. Pa spet vedno dež iu ploha! Nimam več kakor le tri roje, ko bi jih lahko trikrat toliko iu tudi več imel — Pa znabiti prav, da jih ni, ker bi mogel potem toliko obilniše pitati, medu pa mi bo kmalo zmanjkalo.
Našim kmetiškim čebelarjem so čebele že marsikje pomrle, ker kmet misli, da čebela brez jedi živi, dela iu roji. Umnega čebelarstva se le malo tii iu tam najde,, starih presoj pa brez konca in kraja. Kraj naš jo čebelarstvu ugoden, ker imamo spomlad obilno sadja, sem ter tje — bolj v hribovji — tudi resja; na leto pa lepe travnike, kostanj in pozneje ajdo. Naj bi se le tudi umuiše čebelarilo; naj bi ne bilo tudi vselej večega dobička, bilo bi gotovo vselej več veselja in to je tudi nekaj vredno. Ne bilo bi potem treba škiliti po krčmarskem in drugem nevarnem dragem razveseljevanji.
*) Zarad Vaše prošnje pismeno.
**) Dobro! Lo opomnimo, da pošten čebelar je tudi mož beseda. Da storjenih obljub ne pozabite; bo že „Slovenska čebela" skrbela.
***) S tem se ravno ne moremo bvaliti; pa tudi vaših novih čebelarjev no proseč.
laacienUs
Čast. in spošt. udov, kateri so svojo letno plačo poslali:
(Dalje.)
Gospod Arženšek Matija, župnik v Grižali..........		■ • 2 gld
n	Dolenc Ferdinand, posestnik v Radohovasi.......	. . 1 „
n	Dolenec Oroslav, svečar i posestnik v Ljubljani.....	2
n	Jemec Jernej, mokar i posestnik v Ljubljani......	2
n	Jugovic Anton, župnik v Borovnici.........	. . 2 „
r>	Kozina Kaspar, posestnik v Malivasi pri Savi.....	. . 2 „
n	Mesar Janez, župnik v Boh. Bistrici.........	. . 2 „
n	Maver Viljem, lekar v Ljubljani..........	.. 2 „
n	Nemec Leopold, posestnik v Dobu .........	. . 1 „
n	Nosan Janez, kmetovalec v Goričivasi........	. . 1 „
»	Peterman Blaž, kmetovalec na Dovjem........	■ • 1 „
n	Pirih Jožef, mizar v Dobu............	. . 1 „
ii	Roskar Franc, nadučitelj v Lembahu.........	. . 1 „
n	Rozman Janez, posestnik v Št. Vidu pri Ljubljani ....	. . 2 „
>i	Ručgaj Lovrencij, kmetovalec v Dolu........	. . 1 „
n	Sajovic Janez, župnik v Mošnjah..........	. . 2 „
n	Saje Janez, učitelj v St. Jerneju..........	. . 1 „
n	Slekovec Jožef, učitelj v Jarenini..........	. 1 „
»	Souvan Franz Ksav., posestnik v Ljubljani......	. . 2 „
n	Stagoj Matija, župnik v Trebovljah.........	. . 2 „
)1	Suhadobnik Leopold, učitelj v Šmartuem pod Šmarno goro .	. . 1 „
	Smerekar Franc, vikar v Logu...........	. . 2 „
n	Šeligo Jožef, nadučitelj pri sv. Jederti........	. . 1 „
	Šranec Miha, mlinar na Jesenicah .........	■ 1 »
	Šrol Franc, župnik v Svičini...........	. . 2 „
	Šorl Tomaž, čebelar v Žireh............	. . 1
	Šola vinorejska na Slapu.............	
.—	Šola ljudska v Selnici..............	• 1 „
»	Zupančič Janez, župnik v Ihanu..........	. . 2 „
n	Zupančič Martin, kmetovalec v Zubni........	. . 1 „
ii	Zore Janez, župnik v Mengšu...........	9
r>	Urbas Leopold, rudniški vradnik v pok. v Idriji.....	. 2 „
	Tavčar Miha, župnik na Vačah...........	. 2 „
	Trafenik Luka. učitelj pri sv. Florijanu........	. 1 „
	Vehar Ignacij, kmetovalec v Poljanah........	■ 1 ii
	Verlič Franc, župnik v Stranicali..........	• 2 „
	Volčič Janez, župnik v Smarjeti..........	9
n	Volčič Jakob, kmetovalec v Gabrovu.........	. 1 „