Izhaja vsak Četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri dclla Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 30.• NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 181 TRST, ČETRTEK 28. NOVEMBRA 1957, GORICA LET. VI. PO ZBOROVANJI! V S1GMUNDSKRONU Narodne manjšine v Maliji in Avstriji Katoličani zoper katoličane - Naj bo konec nasilnega nacionalizna! Veliko protestno zborovanje, ikii so ga priredili Južni Tirolci na gradu Sigmund.sklonu blizu Bočna, je rodilo, kot je bilo pričakovati, pomembne politične posledice. Zahteva nemške manjšine, naj se Južni Tirol v smislu pogodbe Gruber - De Gaspe-ri odcepi od Tridentinskega ter proglasi za samostojno pokrajino z zakonodajno’ in upravno avtonomijo, je razburkala duhove oid Bočna do Kima ter našla močan odmev tudi v sosedni Avstriji. Italijanski priseljenci, ki tvorijo v nekdaj popolnoma nemiškem Boenu več ko tričetrtinsko večino prebivalstva, so priredili po mestu velike protinemške demonstracije in isto se je zgodilo v Meranu, kjer so pr is e' Ijenci domačine tudi že potisnili v manjši' no. Protestom so se priključile tudi razne organizacije bivših bojevnikov. Oba demokr ščanska poslanca Facchiin in Berloffa, 7 a st op nika priseljencev v parlamentu, sla se pa nemudoma javila pri načelniku vlade Zoli ju z zahtevo, naj kaj odločnega ukrene pro' li nemškim hujskačem na Južnem Tirolskem. KLIC PO »ČVRSTI ROKI« Da bi ta zahteva dobila tehlnejši poudarek, je bil v nedeljo sklican v Bočen sestanek vseh krajevnih tajnikov Italijanske kršč. demokracije, na katerem so popolnoma odo brili korak obeli poslancev ter Sprejeli iz' redno ostro resolucijo proili voditeljem Juž-notirolske ljudske stranke. V resoluciji jim očitajo, da s svojo politiko zastrupljajo odnosa je med obema narodoma ter širijo1 narodno mržnjo »po čistem nauku nacizma«, ki ga ustavni zakoni republike odkrito obsojajo in zavračajo. Predstavniki Kršč. demokracije »pozivajo v slovesni obliki vlado, naj nastoipi čvrsto in odločno v obrambo državnega dostojanstva in ugleda na Južnem Tirolskem«. Vlada naj poskrbi, da se bodo vsi obstoječi zakoni zares »spoštovali in izvajali v prid vseh državljanov«. To lahko zahtevajo demokristjani s tem večjo upravičenostjo, ker je njihova »poli-tika dcv narodnih manjšin bila vselej preže. •a z najširšim razumevanjem« za njihove socialne potrebe in demokratične svoboščine. Kar se posebno Južnega Tirola tiče, je Italija bila z njegovim prebivalstvom nemškega jezika »nad vse mere širokosrčna«. Danes 'iziiva to prebivalstvo »gospodarsko blaginjo, kot je ni prej nikoli poznalo«. Tn tako je javnost priča javnemu spopadu med dvema izrazito kaloliškima organizaci- jama v katoliški Italiji. Najlepše pri tem pa je naslednje: demokristjani zahtevajo' brezpogojno izvajanje obstoječih zakonov in prav isto burno terja J užnotirolska ljudska stranka. Saj je prejšnjo nedeljo priredila veliko' zborovanje v Sigmundskronu prav zavoljo tega, da protestira pred svetom proti rimskii vladi, ker ne izvaja zakonov v prid manjšine. KDO NE SPOŠTUJE ZAKONOV? Predstavnik Južnih Tirolcev je javno pribil, da je 11 let po podpisu pogodbe Gruber -De Gasperi Italija izvedla šele 40 odstotkov svojih zakonskih obveznosti do manjšine. O enakopravnosti obeh deželnih jezikov ni n. pr. nikjer ne duha ne sluha, v javne službe je država namestila v pokrajini doslej le 10 odstotkov domačinov. V ostali državi veljavni zakon proti pre-naselievanju mest je Rim za Južno Tirolsko ukinil. V njegova mesta se nasprotno po krivdi demiokristjanskih vlad leto za letom vseljujejo trume tujcev iz vseh delov Italije. Cilij take politike je očiten: prej čisto nemška dežela naj postane v doglednem času iz-večine italijanska. Domačini naj na rodni zemlji postanejo brezpomembna manjšina, katerim gospodujejo tuji priseljenci. RAZRURJENJE V AVSTRIJI Vse avstrijske stranke, ravno tako vladne kol opozicionalne, so mnenja, da namen pogodbe Gruber - De Gasperi o zaščiti manjši- ne ni mogel biti ta, da Avstrija prizna Italiji pravico iztisniti manjšino iz stoletnih bivališč njenih očetov. Če Rim tako tolmači pogodbo, je v veliki zmoli. Avstrija je podpisala sporazum zato, da se Južni Tirolci zaščitijo, in ne zato, da se uničijo.,Sesti je treba zatorej k zeleni mizi ter skupno* preinotriti smisel in pravi namen pogodbe Gruber - De Gasperi. Ce bi se avstrijska in italijanska vlada pri pogajanjih ne mogli sporazumeti, naj se, kot zahtevajo mnogi avstrijski politiki, predloži zadeva v razmotrivanje tudi drugim državami. Sporazum o Južnem Tirolu je namreč sestavni del mirovne pogodbe, ki je nista podpisali samo Avstrija in Italija, marveč tudi velesile in številne druge dežele. Edino njim pritiče pravica, da uradno tolmačijo smisel pogodbe. Opozicionalna Svobodnjaška stranka Avstrije je prejšnjo sredo- že vložila v dunajskem parlamentu poiziv na vlado, naj se zastran Južnega Tirola obrne na pristojna mednarodna mesta, ki naj razčistijo pravdo o nemški manjšini v Italiji. Duhovti so se še bolj razvneli te dni, ko so dospele v Avstrijo vesti o ponovnih proti-nemških uličnih demonstracijah v Boonu. V nedeljo je velika množica novofašistov po-sikiusila vdreti v tiskarno in uredništvo glasila manjšine Dolomiten. Da ni bilo številnih karabinjerov, ki so Nemce branili, bi bilo prišlo v Boenu prav gotovo' do krvavih pretepov in nasilsitev. Kdo nosi odgovornost? Talki in slični dogodki utegnejo res p o v* I prečiti, češ da je po ustavi slehernemu dr-zročiti, da bo Avstrija slej ali prej sprožila I žavljanu zajamčena pravica svobodnega na- ju žn »tirolsko vprašanje pred mednarodno javnostjo. Samo po sebi se razume, da je vse to rimski vladi skrajno neprijetno. Ona pač želi, da se odinošaji med Italijo in njenimi državljani obravnavajo in rešujejo' doma in ne v inozemstvu. Taka je naravna želja vsaktere vlade na svetu. Vprašanje pa je, kdo je kriv, da se je Južna Tirol začel postopoma pretvarjati in zoreti y mednarodni problem. Po našem prepričanju so za to’ odgovorne rimske vlade. Odkar je bila podpisana pogodba Gruber - De Gasperi, je minilo 11 let, loda Rim še vedno ni izda/ večine izvršnih zakonov, s katerimi naj bi se uresničila polna samouprava in narodna enakopravnost manjšine. — Ista zavlačevalna politika kot pri nas z londonskim sporazumom! Najhujše od vsega pa je doseljevanje tujcev, o katerem trde v Rimu, da se ne da pre- seljevanja v kateremkoli kraju republike. V tej točlki so bile vse demokrščanske vlade nepopustljive. Tudi sedanja Zolijeva nadaljuje kolonizacijo Južnega Tirola kot vse prejšnje. Saj je pred kratkim določila 2 milijardi in poti lir za zgradnjo nove četrti v Boenu. Načelo demokristjanov, da je naseljevanje tujcev na ozemlju manjšin nujno in neogibno, je politično zelo kratkovidno in nevarno. Iz njega namreč izhaja, da je narodnim skupinam, ki pridejo v okvir Italije, usoda zapečatena: Prej ali slej bodo utonile v vladajočem narodu! JUGOSLOVANI V AVSTRIJI Vsak trezen človek pa ve, da se Avstrija nikoli ne bo sprijaznila s tako usoda svojih rojakov v Južnem Tirolu. Bojevala se bo z vsemi sredstvi, da jih Italija ne bi pretvori- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA »OČE VODIKOVE BOMBE« | Ko je Sovje taka Rusija preizkusila medcelinski izstrelek in nato pognala v v se mi rje še umetni satelit, je ameriška javnost zalite-j vala, naj parlament takoj preišče, iz kakšnih vzrokov so se Združene države dale na tem področju posekati od Rusov. Preiskovalni odbor senata se je v ta namen sestal prvič v ponedeljek ter najprej zaslišal profesorja Edvarda Tellerja, ki ga v Ameriki naziva j o »očeta vodikove bombe« in ga smatrajo za na j večjega znanstvenega strokovnjaka Združenih držav. Dr. Teller je izjavil, da so Rusi danes za 10 let prod Amerikanci. Če1 bosta obe velesili nadaljevali tekmovanj e z enako hitrostjo,1 ho Amerika na področju usmerjevalnih izstrelkov v bodočnosti še bolj zaostala za Rusijo. Sovjetska zveza, je dejal, je sedaj približno v talki znanstveni premoči, kot so bili 1. 1945 na svetu Amerilkanci. Rusi so danes sposobni zadeti z medcelinskimi ali pre-koceaimskimi izstrelki n. ipr. mesto Houston v Texasu, ki je zanje postalo prav »blizek cilj«. Od kod uspehi ? Na vprašanje, kako So Rusi mogli doseči tolike uspehe, je dr. Teller odgovoril takole. Uspeli so. ker so svoje napore osredili na reševanje najtežjih in najnapornejših znanstvenih nalog. Posvetili so posebno skrb teoretični fiziki, medtem ko so se Amerikanci pečali predvsem z vprašanji, ki so. obetala liltre uspehe. Ameriško občinstvo, je dodal, je navajeno pripisovati vsak ruski znanstveni napredek in sleherni ameriški poraz delu atomskih vohunov. Ogleduhi so sicer Rusom brez dvoma pomagali, a nikakor ne v toliki meri, da bi mogli tako zelo prekositi nekomunistični svet. Po Tellerjevem mnenju jo naloga Amerike, ki je na jedrnem področju bržkone še vedno’ razvitejša od Rusije, seidai la, da posveti atomskim raziskovanjem več denarja ter skupno dela z zavezniki. Naloga, ki jo je treba obvladali, se namreč ne tiče več le Združenih držav, temveč vseh svobodnih dežel na svetu. Lajka: prvi potnik po vsemlrju TEMNO OZRAČJE Ker so Amerikanci in Angleži začeli dobavljati Tuniziji oirožje, se je francoskih nacionalistov polastila velika nevolja. Da bi duhove pomiril, je te dni prispel v Pariz sam načelnik angleške vlade 'Macmillan. Prebivalstvo ga je pa sprejelo naravnost sovražno. Iz množice so padali vzkliki: »Na vislice z Maetnil 1 anomi!« Tako grdega sprejemal že dolga desetletja ni doživel noben uradni predstavnik Velike Britanije na Francoskem. Policija je morala iznova zastraži-ti angleško in ameriško veleposlaništvo v Parizu. Razgovori z Gaillardoim tudi niso potekali zadovoljivo. Pariška vlada je pričakovala, da ho Macmillan, samo da se spet sprijazni si francoskim zaveznikom, v nekaterih bistvenih rečeh popustil. Nadejala se je predvsem, da bo Anglija podprla Francijo v razpravi O’ Alžeriji, kii se je pravkar začela pred Združenimi narodi v New Yorku. Toda Macmillan je ostal trden in nanj niso prav nič vplivale ulične demonstracije nacionalistov. Popustiti ni hotel uiti v vprašanju Alžerije niti oboroževanja Tunizije. Kar kor Eisenhowerju tako se tudi njemu ne zdi pametno podpirati kolonialne politike Francozov v Severni Afriki ter s tem gnati Arabce v naročje Kremlja. V tem je bil neuklonljiv. Tako je lahko nastopil, ker je najbrž prepričan, da se bo šibka Francija morala prej ali slej vdati. KOT ZA ČASA MUSSOLINIJA Glavno mesto Južnega Tirola Bocen je bilo v nedeljo prizorišče ponovnih il ('in o ti sl racij proti nemški manjšini. Ker so jih priredili fašisti, so bile posebno surove in nespodobne. Izgredniki so domačine na vse načine psovali, jih pošiljali čez Brenmer, zmerjali za izdajalce in zločince, mirne ljudi klofutali ter hoteli za v s alko ceno naskočiti poslopje dnevnika Dolomiten. Vodstvo Južnotirolske ljudske stranke je pozvalo svoje senatorje in poslance, naj zahtevajo v Rimu sestavo posebnega parlamenta rnega odbora, ki bi imela nalogo preučiti razmere na ozemlju manjšine. EISENHOWER JE ZBOLEL Ko je te dni Eisenhovver sprejemal na letališču v Washingtonu kralja Maroka -Mohameda V., ga je začel iznenada tresti po telet-su mraz in je moral takoj v posteljo. Zdravniki so ugotovili, da se mat je zamašila v možganih majhna žila, in nato je deloma zgubil dar govora. V možganih k sreči ni nastalo krvavenje. Zato upajo, da bo v kratkem okreval. Na ukaz zdravnikov je vsekakor moral odpovedati vse sprejeme ter se prihodnji mesec tudi ne ho smel udeležiti velevažnega zasedanja Atlantske zvezo v Parizu. Državnik potrebuje brezpogojno daljšega počitka. SLOVENSKO ČASNIKARSTVO Glasilo Slov. dem. zveze Demokracija bo, kot beremo v zadnji številki, izhajalo od 1. decembra dalje namesto tedensko le dvakrat na mesec. PALAMARA MIRI SLOVENCE Odlok št. 173, s katerim je generalni komisar K), oktobra obnovil na Tržaškem sramotni fašistični zakon proti »tujim imenom«, je izzval med Slovenca velikansko jezo. Zbali so* S’e, da bodo uradniki spet našim otrokom spreminjali in pačili imena po svoji v o l ji. Zavoljo splošnega odpora ljudstva je pa dir. Palairnara prejšnji teden poslal vsem županom Tržaške okrožnico, češ da se odlok »ne more in ne sme izvajali« proti Slovencem. Njim priitiče pravica, da dajejo otrokom imena » v slovanski obliki ali pa posebna imena svoje narodne skupnosti«. Z okrožnico’ smo zadovoljni, vendar je ukrep nezadosten. Kako- naj starši dokažejo zlohotnemu uradniku, da so Slovenci? Če hoige, jih lahko še naprej gnjavi. V tem so pa nacionalisti na občinah, kot znano, pravi strokovnjaki! Edini pošten izhod bi bil, da se odlok št. 173 prekliče ter obenem fašistični zakon v vsej republiki odpravi. Kdu je mogel biti tisti modrijan, ki je Svetoval Palamari, naj izda odlok? S tem ni naredil usluge niti Pa lamari niti državi. TITA SO HOTELI UMORITI Ameriški časopis Look je priobčil članek, v katerem trdi, da so st ali novci v marcu 1953 nameravali umorili maršala Tita. Za ubijalca slo bili določili nekega v duhovnika preoblečenega Afanasija Jefimova, ki je pa 12 minut pred atentatom dobil iz Moskve ukaz, naj načrta ne izvrši. AGENZIA GIULIA Pod tern imenom izdajajo demokristjani v Trstu glasilo s političnimi novicami. V eni zadnjih številk so se spotaknili ob Novi list, češ da je po nepotrebnem sprožil prepir zaradi dušnega pastirja' na Trčmunu. Ker primanjkuje v Beneški Sloveniji slovenskih duhovnikov, pravi časnik, je pač videmski nadškof primoran imenovati italijanske tudi v slovenskih farah ir tako se je primerilo na Trčmunu. Ageti/io Giulio bi radi opozorili, da se mi nisimo upirali imenovanju italijanskih duhovnikov v krajih, za katere ni najti slovenskih. Od njih smo le terjali, da opravljajo dušno pastirstvo po> predpisih Cerkve, to je v jezr Iku vernikov. Gospodje naj nam odgovore, ali imamo1 pravico to zahtevati. To in edino lo naj nami po jasne! RIMSKI SENAT Italijanski senat je v petek soglasno odobril zakon, po katerem naj hi namesto na vsakih 200.000 prišel že na 150.000 prebivalcev po on senator. Načrt mora sedaj odobriti še poslanska žb orni ca. Ker pomeni zakon spremembo ustave, mora biti zainj dvotretjinska večina in po preteku najmanj 3 mesecev morata senat in poslanska zbornica o predlogu še enkrat glasovati. Zakon predvideva, da se bodo bodoče volitve za senatorje 'in poslance izvršile istočasno. Južni Tiral bo brkžone imel v senatu 3 sedeže namesto dosedanjih dveh. Za zastopstvo nemške in tudi francoske manjšine v Italiji je poskrbljeno, le mi Slovenci nimamo v Rimu glasu in ne moremo1 tam hraniti koristi našega naroda! BOREC ZA SVOBODO Dne 22. novembra je 'preteklo 190 let od rojstva tirolskega narodnega junaka Andreja Hnfarja. Doma je biI iz Sv. Leonbarda v Pa" sajerski dolini. S prirojeno nadarjenostjo in poštenim značajem se je že v mladih letih uveljavil'. Bil je komaj 23 let star, ko so ga izvolili za deželnega poslanca v Innsbruck. Znana je bila njegova gostilna pri Sand-wirtu, kjer so se v burnih Napoleonovih ča* sib zbirali vsi tirolski domoljubi. Že ob prvih pohodili francoskih čet proti Avstriji je zbral tirolske prostovoljne strelce in se boril proti tujcu. V vojni leta 1809 so ga domačini izvolili za poveljnika vse deželne hrambe. Na gori Isel je pod znamenjem velikega lesenega križa porazil združeno f rancotsk o~b a v a rsk o vojsko in korakal proti deželni prestolnici Innsbrucku, kjer je prevzel začasno vodstvo vlade. Oči vseh Tirolcev so bile uprte v Kolarja, že legendarnega junaka za svobodo domačije. Na svoj prapor je napisal geslo: Za dom in vero! Dunajska vlada ga je odlikovala s plemiškim naslovom in zlato verižico. Napoleon sam je pa razpisal veliko nagrado na njegovo glavo. Napoleonova zmaga pri Wagramu je raz-hlinila svobodoljubne upe. V Tirol je zopet udrl Francoz. Hrabri Ilofer se je s četico zvestih moral umikati pred močnim sovražnikom proti gori Isel. S seboj je nosil veliki leseni križ, znak prve zmage na isti gori. Dva meseca se je ustavljal francoskim bataljonom in ogražal boke Napoleonove armade, ki je preko naših krajev drla v srce Avstrije. Te-daj se je našel, kakor nekoč v grških bojih pri Termopilah Efijalt, izdajalec, ki je sovražnika pripeljal po skrivnih stezah junaškemu branitelju za hrbet. Iloferjcv sorod-nik Franz RaffI je bil, ki se je polalkomnil zlatnikov ter izdal domovino in nje branitelja. Kar cel bataljon vojakov je spremljal zvezanega Hoferja v Meran in od tod v Mantovo v trdnjavsko ječo. Nekaj mesecev je ležal v temnici, 20. februarja 1810 so pa počili streli in podrli junaškega borca za tirolsko svobodo. Potomci pa so' mu zložili v spomin popevko: »J Mantovi v okovih je Andrej Ilofer bil...« S to pesmijo so budili domovinski čut po vsej Tirolski in ga dvigajo še danes v pravdi za dom in rod. PlaniSka dolina v soncu in snegu ■ NOVICE m AZIJSKA IN PROFESORJI Javnosti je premalo znano, da po ministrskih okrožnicah profesorji - suplenti sploh ne sinejo zboleti. Če so namreč med šolskim letom več kot 5 dni od pouka odsotni, zgubijo službo. To- so začeli uveljavljati pod Sa-ragatovim ministrom za javno vzgojo Rossijem. Ta je uvedel tudi novost, da morajo profesorji - suplenti ob imenovanju predložiti zdravniško spričevalo, za katero morajo mestnemu ekonomatu plačati nad 500 lir. Predpis, da se mora profesor - suplent odslo'-viti, če manjka v vsem šolskem letu pet dni, je vreden najstrožje obsodbe, posebno še ko gire za profesorje - suplente na slovenskih šolali. Znano je namreč, da se naši profesorji -ploh niso mogli doslej udeleževati natečajev, ker slovenske šole še do danes niso uzakonjene. Predpis je tudi nesocialen in za profesorje poniževalen ter škoduje ugledu države. Kaj naj nadalje sodimo o odškodnini, ki jo komisarji prejemajo zlastii pri nižjih tečajnih izpitih v mesecu juniju? Za 80 do 90-urno naporno delo dobe, reči in piši, okoli 3000 lir. Kje je tu socialna pravičnost? Ljudje se v dobi kraljevanja azijske bolezni upravičeno šalijo, da so profesorji - supleir ti edini stan. ki je pred njo varen, ker sploh ne smejo zbolel i. Človek bi se takemu zakonu in ravnanju najraje smejal, če bi ne bila stvar preresna. NOVI POTNI LISTI Y senatu so odobrili nove predpise za potne liste. Veljavni bodo 5 let, pristojbina bo pa znašala 5000 lir. Oproščeni so učitelji, di-’ ki. državni in občinski uslužbenci, duhovniki, delavci in drugi. Vsak državljan, star nad 14 let, ima pravico. da mu obla Iva izstavijo list v teku 30 dni. Odbili ga smejo le vojaškim obvezan" cem, uimobolmiun. osebam, ki so pod sodnim postopkom, in sličnim. Prosilci, oproščeni pristojbin, vlagajo vse listine na nekolkova-nem papirju. Zakon mora odobrili še poslanska zbornica. ROMANJA V LURD Katoliški svet se pripravlja na obhajanje stoletnice, odkar se je Mali božja prikazala v Lurdu. Višek slovesnosti bo 1958., ko bo obenem proglašeno- Marijansko leto. V Lurd pričakujejo okoli 7 milijonov romarjev. Narodne manjšine (Nadaljevanje s 1. strani) la v manjšino na njihovi lastni zemlji. Če ho potrdimo, ho iskala pomoči in zaveznikov tudi v inozemstvu. Spor med Italijo in Avstrijo je zatorej nerešljiv in bo stalno zastrupljal odnose med obema državama, ako demokristjani v tej točki ne spremene svoje politike. Usodna napakla Avstrije je pa v tem, da sama ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti do slovenske in hrvatske manjšim e v VRTIČEK NA TEČAJU A meaiik a lici imajo na Antarktiki moderno opremljeno znanstveno postojanko. Raziskor valcem ne manjka nič, zelo le pogrešajo sveže zelenjave. Če je več časa ne uživajo, se pojavi huda bolezen skorbut, tako da začno celo dlesna odpadati. Zato so velikopotezni Amerikauei sklenili, da bodo sredi večnega ledovja ustvarili — zelenjadni vrt. Zgradili to že velikte barake, pripeljali iz Nove Zelandije na tone prsti, naredili gredice in jih posejali s korenjem, ohrovtom in drugo povrtnino. Gredice umetno ogrevajo in obsevajo. Raste, da je veselje, in ljudem na južnem tečaju se ne bo več treba bati skorbuta. MODERNA BOLEZEN Zdravniki čedalje bolj ugotavljajo, da je eden poglavitnih vzrokov živčnih motenj in drugih bolezni hrup, krik in šum modernega življenja. To so dokazali tudi poskusi. Človek dojema glasove v lestvici od 1 do 130 fonov. Uho občuti ob tihem govorjenju 10 fonov. Motorno kolo povzroča hrup 100 fonov. Če pa udari na slušni živec 130 fonov, te že zaskeli bolečina v možganih. Rele miške in muhe poginejo ob tuljenju sirene v nekaj minutah. VELIKI GOSPODJE Amerika vzdržuje v Italiji, kot znano, še vedno nekaj tisoč vojakov, ki so večinoma nastanjeni v Livornu in Vicenzji. Tii precej trošijo, ker so bogato plačani. Saj prejema navaden vojak samec okrog 110 tisoč lir na mesec, če je poročen pa 174 tisoč. Poročnik brez družine pride na 225 tisoč mesečno, z družino pa na več ko 400 tisoč. Primerjajmo s tem dohodke Evropejcev! EVROPEJCI IN DOPUST nedavno so izšli podatki za večino evropskih dežel, ki kažejo, da v dneh letnega do--pusta ostane 50 do 55 odstotkov Evropejcev kar lepo doma. Vzroki so pri polovici »zapečkarjev«. finančnega izvora, petina ostaja doma zaradi slabega zdravja, desetina sploh ne čuti potrebe po potovanju, drugi pa delijo tudi med dopustom, da kaj zaslužijo. KRALJ CIPRA Sredi borbe, ki jo vodi prebivalstvo Cipra za svobodo in neodvisnost, se je kar naenkrat oglasil londonski zdravnik Aris de Lu-signan, čes da otok pritiče pravzaprav — njemu. Dokazal je namreč, da je potomec viteza, Iki je za časa križarskih vojn zasedel Ciper in nad njim zavladal. Zato naj mu Velika Rritanija izroči krono Cipra ali pa odšteva 2000 cekinov letne odškodnine. Ka) vse ljudje iztaknejo, semo da bi prišli do denarja! v Italiji in Avstriji svoji državi. Italiji očita, da je do danes izvedla na Južnem Tirolskem le 40 odstotkov manjšinskih določb, sama je pa izpolnila do. sloj le en manjšinski predpis iz mirovne po-godbe, s tam da je namreč ustanovila slovensko gimnazijo v Celovcu. Kakio naj avstrijski državniki zahtevajo od drugih natančno in vestno izvrševanje mednarodnih pogodb, če jih sami ne izpolnjujejo? Kar delajo na Dunaju, je politika, uperjena zoper življenjske koristi njihovih krvnih bratov v Južnem TirrVlu! TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET V ponedeljek je bila seja tržaškega pokrajinskega sveta. Komunistični svetovalec Temine/, je predložil resolucijo, s katero naj bi svet ostro protestiral proti vladi, ker je s svojimi zahtevami onemogočila veliko zridelal i mnoigo' zares odličnega vina in sr.d" ja, ki smo ju prodajali po prilično dobri ceni. Zalo še bolj sočustvujemo s tistimi posestniki, ki imajo polja v nižinskem svetu in katerim je Spomladanska slana uničila skoraj vse pridelke. Posebno hudo ie bilo piu-zade-tilli okrog deset posestnikov. Tako* je n. rr. kmet C. M. lani pridelal 76 bi vina, letos pa le pičlih šert. V nedeljo so nam zvonovi naznan jali tužm, vest. da je v Gorici umrl 65-1 etni domačin Maili bregu ob Kornu. Pomen praznika je dobro orisal prof. Stras; si, ki je poudaril, kako je pohlep po lahkem in hitrem zaslužku oslepil prejšnje rodove, da so uničevali gozdno bogastvo. To se je dogajalo zlasti na našem Krasu, v Dalmaciji in ob Jadranu. Takšno uničevanje se danes maščuje posebno v nesrečni Padski nižini, Ikjer povodnji leto za letom povzročil jejo ogromno gospodarsko škodo in večkrat terjajo tudi človeške žrtve. Nato je župan dr. Ber-nardis poročal o treh srednješolcih, ki so napisali najboljše italijanske naloge o lanskem prazniku dreves, ter izročil eni di'akinji nagrado 25 tisoč lir. SMRT ZAVEDNE SLOVENSKE MATERE Dne 23. t. m. je po daljšem bolehanju umrla v Dornberku c. Štefanija’ Harej, roij. Vidmar. Pri vaščanih je uživala e marsikateri avstrijski politik upal, da sc bo lahko posluževal cesaričinega vpliva tudi v javnih zadevah. Toda cesar in dvo-r sta bila obdana iko-t z nepredirnim zidom od skrajno konservativne in fevdalne plemiške stranke, ki je odločevala tudi v zunanji avstrijski politiki. Tej stranki je pripadalo 23 najvišjih plemiških diružin. Le njih člani so imeli pravico- do »velikega pristopa« na dvor, to se pravi, da so smeli oh vsakem-času priti do cesarja in cesarice. Cesarica sa-ma je smela prosto, ne da bi dovoljenje za avdienco prej šlo škod roke ministrov, občevati le z 229 damami iz omenjenih rodbin. Te so znale svoj položaj dobro izkoristiti in so obdale dvor s svojimi ljudmi in zastopniki. Cesarico svobodoljubnih nazorov s-o- skušale že iz vsega začetka ovirati, da bi ne vplivala na Franca Jožefa. -Cesar je v Zunanji politiki vedno nihal med ra-znimii svetovalci; zadnji, ki je prišel Ik, njemu in mu rekel, da veličanstvo, misli tako kot on sam, je odhescl zmago. Boj za vpliv v .zunanji politiki se je -pokazal posebno za časa- Krimske vojne (1853-1856), ko je car Nikolaj zahteval večji vpliv na Balkanu in kot .zadnji -ci-lj zasedbo, Carigrada. Upal je, da mu bo pri teh načrtih stala ob strani Avstrija; saj je cesarju s svojimi bajoneti rešil prestol v revolucionarnih letih 1848 in 1849. (Dalje) Druga letošnja številka ljubljanske revije Jezik in slovstvo prinaša na prvem mestu razpravo znane slavistke in literarne zgodovinarke Marje Bor-šnik »Književna gibanja kot odsev družbenega razvoja« (pri Slovencih). Snov je zanimiva in človek se tem rajši loti branja, ker ve, da je Jezik in slovstvo danes kljub svojemu strokovnemu značaju (ali pa prav zato) ena najbolj simpatičnih in resnih slovenskih revij, v kateri ima skoro vsak prispevek svojo težo. Toda pri branju razprave Boršnikove ga čaka razočaranje. Ze takoj v začetku naleti na frazeologijo, nad katero bi se v kaki teoretični razpravi o družbenem razvoju nihče ne spotikal, a ki gotovo ni na mestu v resni slavistični študiji. Vendar pa ni slog tisto, kar najbolj neprijetno vpliva, ampak vsebina, ali bolje rečeno, nekatere trditve, ki jih najdemo v razpravi in ki pravzaprav nimajo prave zveze niti z naslovom sestavka niti z literaturo. Bogve zakaj jih je Boršnikova smatrala za potrebne? UDAREC PO J. E. KREKU? V razpravi naletimo med drugim na tale stavek: »V duhu internacionalnih katoliških teženj se ji je (slovenski duhovščini) posrečilo v nekaj letih spretno organizirati moderno kapitalistično gospodarstvo, ki se je z njim trdno usidrala v najširših plasteh ljudskih množic na kmetih, pridobivajoč si z gmotnim vse silnejši duhovni vpliv tudi po mestih.« Pri tem se Boršnikova sklicuje kot na zgodovinski vir na »študijo v rokopisu« nekega D. Steguja z naslovom »Kritične misli o Ivanu Cankarju in 'njegovi dobi«. Ce premislimo pomen stavka, ki ga je zapisala, si ne moremo misliti drugega, kot da je imela v mislih dr. Janeza Ev. Kreka in njegovo socialno gibanje v času od začetka tega stoletja do prve svetovne vojne. Krek je bil tisti, ki je z močjo svojih idej o medsebojni pomoči in z vplivom svoje velike osebnosti p/ipravil slovenske kmečke množice do tega, da so se sredi kapitalističnega sveta, v katerem je neprestano pel boben ter je poganjal kmetije na dražbo, organizirale za gospodarsko samopomoč. Vzcvetele so živinorejske, mlekarske in druge zadruge ter hranilnice in posojilnice. Ali je morda to tisto »moderno kapitalistično gospodarstvo«, ki ga ima Boršnikova v mislih? Ali ji res ni znano, da je J. E. Krek skušal rešiti slovenske kmete prav pred takim modernim kapitalističnim gospodarstvom? In slovenski kmet je predstavljal takrat še večino slovenskega naroda! S tem, da je skušal Krek slovenskega kmeta gospodarsko osamosvojiti, je reševal tudi slovenstvo, kajti kapitalizem, ki je skušal iztrgati našemu kmetu zemljo, je bil v glav-1 nem nemški in celo velenemški. »ŠTUDIJA« NEPOZNANEGA PISCA Celo moderni marksistični sociologi — in med njimi je tudi Kardelj — priznavajo J. E. Kreku, da je odigral napredno in pozitivno vlogo v gospodarskem in političnem razvoju slovenskega naroda. Zato se tem bolj čudimo, kako je prišla Boršnikova , do pojmovanja, ki ga v nekoliko prikriti obliki izraža v svoji razpravi. Ali se je posluževala kot vira res samo še nenatiskane razprave širši javnosti neznanega avtorja? Zakaj je pustila vnemar obsežno literaturo o Kreku, h kateri so prispevali pisci vseh svetovnih naziranj? Iz nje bi se bila lahko vsaj poučila o stvarni naravi Krekovih pobud, če se je že hotela spraviti nadenj. Tako pa se bralec ne more ubraniti vtisa, kot da Boršnikovi sploh -ni dosti znano, v čem je bilo pravzaprav bistvo Krekovega delovanja. Sicer bi ga ne bila vrgla v isti koš z najbolj konservativnimi elementi njegove dobe. Govoriti v zvezi s Krekovim delom o »internacionalnih katoliških težnjah« je tudi vsaj nejasno izražanje, če ne kaj slabšega. Ali misli pod tem morda Boršnikova krščansko socialno gibanje, ki je da lo vzpodbudo tudi Kreku? Njega pobudniki so bili ljudje, ki jih je navdajala resnična in iskrena vnema, da bi pomagali revnim množicam, a to ni ime- KROžEK MLADIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 29. nov., ob 20.30 v običajnih prostorih v Ulici Martiri dclla Libcrta (Commerciale) 5/1. Na sporedu bo razgovor o bodočem delovnem programu krožka. Po razgovoru pomenek o bližnjem izlet" slavistično delo ? lo nobene zveze s kako uradno politiko katoliške Cerkve. Ce bi bila Cerkev kot taka sprožila to gibanje, bi pač ne bilo prišlo v vseh deželah in tako tudi na Slovenskem do nasprotstev med »socialnimi« in drugimi elementi v katoliškem taboru. VEC VESTNOSTI IN VEC ŠTUDIJA! Toliko le mimogrede, da ne 'gre brez odziva mimo trditve, ki je zelo zgrešena in bistveno napačno prikazuje važno razdobje moderne slovenske socialne in politične zgodovine. Trditev M. Boršnikove je sicer sama po sebi nesmiselna, vendar pa je lahko tudi nevarna, ker je vsebovana v razpravi, ki hoče veljati za znanstveno, in ker jo je zapisala knji-ževnica, ki uživa ugled resne znanstvene delavke. Ta svoj sestavek je celo brala na slavističnem kongresu meseca septembra v Beogradu. Tokrat se je vsekakor premalo potrudila in nezadostno dokumentirala svoje pisanje. Kar je prejkone v naglici vrgla na papir, lahko velja le za njeno osebno mnenje, nikakor pa tega ne more ponujali javnosti kot znanstveno dokazano resnico. Pripomnimo naj še, da smo našli v njeni razpravi še vse polno drugih nepremišljenih in nedokazanih trditev, ki so resnično v škodo njenemu ugledu literarne zgodovinarke. Tako je n. pr. mirni} zapisala, da je bil Cankar »največji socialni reformator svoje dobe«. Nalogo, da Boršnikovo popravijo, prepuščamo njenim tovarišem literarnim zgodovinarjem, ki gotovo ne bodo pustili brez odgovora tako samovoljnega tolmačenja Cankarjevega literarnega dela. Mi ji le priporočamo nekoliko več vestnosti in objektivnosti, kadar piše o stvareh, ki ne spadajo čisto v njeno stroko in jih zato ne more brez skrbnega študija dobro poznati. Profesorjem, dijakom in drugim, ki se zanimajo za zemljepisne vede priporočamo knjigo: Mirko Rijavec: JUŽNA AMERIKA (Dežela — Prebivalstvo — Zgodovina — Kultura) Dobi se pri vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Stanc 300 Lir. Morda že od nekdaj ni pravega sorazmerja v pozornosti, ki jo posvečata kritika in javnost različnim novim knjigam. Toda v zadnjih letih je to nesorazmerje še posebno očitno. O nekaterih knjigah, leposlovnih in drugih, je dostikrat mnogo več govora kakor o delih, ki v resnici zaslužijo, da bi kritika opozorila javnost nanje, pa ostanejo skoro nezapa-žena. Vzrokov za ta pojav je več, med temi nedvomno tudi pomanjkanje strokovnih in sposobnih kritikov. Ena takih knjig, ki bi bila zaslužila resne ocene, a je ostala skoro prezrta, je Najstarejša zgodovina Dolenjske Staneta Gabrovca, ki je izšla že pred meseci v založbi muzejskih društev v Novem mestu, Brežicah in Metliki. Delo nosi podnaslov Vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v Novem mestu, Brežicah in Metliki, vendar pa je mnogo več kot muzejski vodnik. V podnaslovu se izraža le skromnost mladega arheologa, ki je na sedemdesetih straneh v zgoščeni in znanstveno - kritični obliki, upoštevajoč najnovejše in starejše vire, prikazal zgodovino Dolenjske od prazgodovinskega časa do konca rimskega obdobja. Naloga ni bila lahka, kajti »slovenska arheološka veda znanstveno še ni toliko uredila in prečistila gradiva, da bi bilo lahko preprosto in poljudno pisati tam, kjer problemi tudi v strokovni literaturi še niso preprosti in jasni, ali pa sploh še niso načeti.« DINAMIČNO POJMOVANJE ZGODOVINE Gabrovec zelo zanimivo popisuje n. pr. ilirsko in keltsko dobo na Dolenjskem. Zgodovinskega dogajanja ne pojmuje statično in celo svari pred togim pojmovanjem zgodovine, ker »nič ne bi bilo bolj zgrešeno kot statično gledanje, ki pod istimi imeni (plemen) ne vidi spremembe, ki jih prinaša razvoj.« Avtor pojmuje zgodovino dinamično. Eno najzanimivejših mest v njegovem delu je prav tam, kjer prikazuje, kako so se plemena Noričanov, Latobi-kov, Tauriskov, Japodov, Karnov in Histrov meša- Razstava Nina Perizija Te dni je razstavljal v občinski galeriji znani tržaški slikar Nino Perizi. Pokazal je nekaj nad dvajset slik v pastelni tehniki, skoro same pokrajine s kraškimi motivi. Vmes je bila le ena sama oljnata slika. Perizi je ena najizrazilejših osebnosti med tržaškimi umetniki in osebnostna je tudi njegova umetnost. Vsaka njegova slika že od daleč razodeva, da je Perizijeva tako s svojimi barvami kot po kompoziciji in slogu. In vsaka je mojstrovina zase. Umetnik ima izreden čut za barve, iz katerih ustvarja prave barvne simfonije, prežete s toplim liričnim razpoloženjem. Njegove slike izžarevajo čar, ki se mu človek ne more ubraniti. Vedno spel se vrača pogled na njegove pokrajine, na katerih zna s skopimi potezami toplih pastelnih barv pričarati samotni mik kraške pokrajine, pobočje z redkimi grmi, črto kraškega hriba, skupino dreves ali snežno planoto, iz katere mole črne šibe golega leščevja. Je moderen, a ne zapada v suho, nepoetično abstraktnost, ohranil si je nedotaknjen čut za lepoto in zdrav okus. Njegova razstava je bila pomemben dogodek v tržaškem kulturnem življenju in je prav posebno pritegnila pozornost resničnih ljubiteljev umetnosti. K. c. — o — Spacal v Nemčiji in na Švedskem Slikar Lojze Spacal bo imel decembra veliko razstavo v Miinchenu. Tamkajšnji Muzej grafike ga je povabil, da bi prikazal svoje najboljše grafike iz zadnjih dvajsetih let. Razstava bo obsegala nad sto del. Odprli jo bodo okrog 20. decembra in pozneje prenesli še v Stuttgart, verjetno pa-še kam drugam. Januarja pa bo razstavljal Lojze Spacal skupno z nabrežinskim rojakom kiparjem Celom Pertotom, ki živi v Stockholmu, v drugem največjem švedskem mestu v Goteborgu. V kratkem pa bo priredil Spacal osebno razstavo tudi v Milanu. S petimi grafikami je bil zastopan letos poleti tudi na mednarodni razstavi grafike v Tokiu in v Osaki. V Milanu in na Švedskem bo izložil samo olja. la in preobraževala, izpreminjala svoje plemenske sestavine in svojo kulturo. Lahko rečemo, da še noben pisatelj ni tako jasno in tako dokumentarno prikazal tega razdobja v zgodovini slovenskega ozemlja kakor Gabrovec. Isto lahko rečemo tudi o rimskem razdobju. Gabrovec se ne zadovoljuje s splošnimi trditvami ali orisom, ki nekaj pove samo strokovnjakom, ampak nazorno in v podrobnostih, kolikor mu je pač dovolil skopi prostor, prikazuje tudi živo usodo ilirskega in keltskega prebivalstva pod Rimljani. Naj navedemo samo en primer, ki dokazuje njegovo metodo podajanja: »Vojaki iz Dolenjske so se sedaj (pod rimsko oblastjo) borili po vsem svetu. Kot vojake so jih cenili, toda sedaj je bilo to vojskovanje le potreba, obrt, kvečjemu še iskanje osebnih ambicij brez prejšnjega notranjega vrednostnega odnosa.« DOLENJSKI VOJAKI V PALESTINI »Dolenjske vojake srečamo sedaj n. pr. v Palestini, kjer pomagajo zatreti judovski upor, kot nam pove napis, ki je bil najden leta 1908 v Samariji. To borbo ilirskega vojaka z Dolenjske v daljni Judeji navajam samo za primer, ki nam jasno kaže, kaj so Iliri s svojo samostojnostjo izgubili. Borbo na tujem je sedaj ilirsko-kcltski bojevnik z Dolenjske lahko občutil samo kot nepotrebno zlo ali pa kot pot v karieri, domači ilirski skupnosti pa ta napor ni mogel ničesar dati.« Ta kratki odstavek kaže, v kako živem in nazornem slogu je delo napisano, ne da bi zastran tega izpadlo iz znanstvenega okvira. Zato spada Gabrovčevo delo med tiste knjige, ki se zde navidezno neznatne, a presenetijo. Škoda le, da je bil avtor v jeziku premalo skrben. Knjigi je priložen zemljevid antičnih najdb na Dolenjskem in delo je obilno ilustrirano. Na žalost so pa morali izvirni klišeji zaradi pomanjkanja denarja odpasti. Uporabljeni so bili le stari. Delu je priložen tudi obširnejši povzetek v francoščini. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ali je to resno Stane Gabrovec: ,Naj starejša zgodovina Dolenjske' GOSPODARSTVO frtnar v decembru Novembrsko vireme je bilo v splošnem za vrtnarja zelo ugodno, ker ni bilo premokro — prej narobe — in tudi ne premrzlo. Špinača, radič, endivija, obrovt, glavnato zelje, cvetača, cikorija i.n ostala povrtnina na prostem ni pravnic trpela in se je zato dobro razvijala. — December pa bo verjetno bolj neugoden in zastran tega je potrebno misliti, da spravile vso povrtnino, kateri škoduje mraz. Če jo vkletimo, to je denemo v pesek, moramo to opraviti v suihih dneh, sicer bi povrtnina začela v molkri kleti gniti. V topi ih dlneb odpremo v 'kileti za kakšno uro okna. N ajd) olj e naredimo to meid 11. in 13. uro, da se klet nekoliko (prezrači. Če ostane na prostem še kaj povrtnine — radič, petršilj, zelena (šelin) itd. — jo moramo zavarovati pred mrazom s tem, da jo pokrijemo s steljo«, slamo, z vejevjem in podobnim. Pozno endivijo moramo povezati, da se bo obelila. — Nadaljujemo z izkopavanjem rdečega radiča. Hranimo ga v kleli metf pe' skom do siljenja v gnoju, v blevu, v toplih gredah ali v rastlinjaku. Na prosto sadimo la mesec grah — zgodnje okrogle vrste — in bob. Grah ljubi že prej gnojeno zemljo, kateri dodamo še umetnih gnojil: na 100 m2 površine raztrosimo po 6 j| kg superfosfata (perfosfato) in po 2 kg kalijeve koli (sale polassico) in žveplen olkislega amoniaka (solfato ammonico). Če zemlja ni že prej pognojena, podkopljemo poleg navedenih umetnih gnojil na površino 100 m2 po 250 kg dobro udelanega. dozorelega hlevskega gnoja. Na isto- površino zasadimo približno 2 1/2 kg grahovega semena, ki naj pride a srednjem do 8 cm globoko. .Nadaljujemo s sajenjem na prosto čebulč-ka in rdečega česna. Opozarjamo, da bo na jbrž tu>di lelos zinanjlkal čebul ček. — Sedaj preredčimo drobnjak (šnitloh). Vsake rastlinico' vsadimo nekaj cim gloiboko na razdalji 5 cm. — V tople grede sejemo solatico, korenček, zgodnje zelje ild. Glavno vrtnarjevo opravilo pa je decembra meseca prekopanje in gnojenje vse proste vrtne zemlje. Prekopljemo kolikor mogoče glo-bolko. Če je zemlja, težka, ilovnata, je najbolje, da je pustimo v velikih grudah, da vpliva mraiz nanjo. V splošnem pa težke zemlje niso dobre za povrtnino, če jih prej ne premešamo z velikimi količinami peska in apna. V la namen služi prav dobro blato iz obcestnih jarkov, ki navadno' vsebuje precej apna in tudi mnogo drugih gnojilnih snovi. Za vrl namenjeno zemljišče moramo bogato pognojiti s hlevskim gnojem, katerega raztrosimo vsaj po 5 kg na vsak kv. ml. Po'-leg tega raztrosimo na vsakih 10 m* po 1 kg Thomasove žlindre, ki prinese v zemljo za rastline nujno potrebno fosforovo kislino in mnogo apna. Kakšnih 10 dni ‘pred setvijo oziroma presajanjem raztrosimo na vsakih 100 m2 še 2 kg apnenega dušika (calciocia-namide, črni prah). V teni mesecu delamo nove tople grede. Cvetličarjeva opravila Izrabiti moramo vsako toplo sončno' uro, da cvetličnjak prezračimo. Istočasno moramo cvetice popršiti z vodo, ki pa naj ne bo premirzla: naj ima enako toploto, ki je v cve- J tličnjaku. — Rastline v cvetličnjaku zalivamo bolj zmerno. Odstraniti moramo vse suhe ali bolne liste ter jih vreči v ogenj. — Zaključimo s sajenjem čebulnic, kot so. tulipani, hijacinte, kroikus, anemone itid. — Ker je bilo novembra precej ugodno vreme, mnogi niso še spravili goreek (geranijev - pelargonij) v prezimovališče in tudi ne izlkopali gomoljev georgin in kan. Pazimo, da nas mraz ne prehiti. Če nismo zadovoljni z lepolično trato, jo sedaj prekopljemo. Tudi druga potrebna dela na zemlji izvršimo v tem mesecu. Zaključimo zasajanje lepoticnih grmov, katerim odpadajo lisli. — Cvetlični vrt ali park prečistimo in odstranimo iz njega odpadlo listje! Izčistiti treba tudi morebitne vodne jarke. — Najbolje bo, če »grebemo pesek na poteli v kupe, da se med zmrzovanjem in od-lajanjem ne porazgubi. ZIMSKO GNOJENJE TRTAM Trtam pognojimo vsako tretje leto obilno, obe vmesni pa le deloma, in sicer lakole: CŠportni pregled BREZ PRESENEČENJ NE GRE! Tekme za italijansko nogometno prvenstvo po stajajo od nedelje do nedelje bolj zanimive. Dokaj pomembni sta gotovo bili 11. in 12. kolo, saj se doslej menda še ni zgodilo, da bi gostujoča moštva od 36 možnih točk odnesla domačinom kar 22. V nedeljo so vse enajstorice razen Padove, ki je znana po svoji trdni in preračunani obrambni igri, morale na domačih tleh gostom prepustiti vsaj eno točko. Slavne ekipe, kot so Milan, Juventus in Ata-lanta, pa so celo doživele poraz! Prednost Juventusa, ki se je bil krepko usidral na vodilno mesto, se je skrčila na 2 točki. Toda njegovi zasledovalci sc bodo morali močno truditi, da posežejo v borbo za prvo mesto. Bračičeva ekipa je proti Napoliju doživela drugi poraz (1:3). Prvič je JuVentus zgubil proti Lanerossi Vieenza (1:2). Ne glede na to se Juventus odlikuje zaradi svoje odlične igre in njegovi člani Mattrel, Corradi ter Nicole tvorijo izredno vigrano celoto. Ima obenem močno krilsko vrsto ter učinkovit napad (Charles in Si-vori). Na drugem mestu lestvice je Fiorentina. Na tretjem pa je Napoli, katerega napad je doslej zabil največ golov (30). Največ zaslug za uspeh ima brez dvoma Bugatti, ki je trenutno najboljši vratar v Italiji. Dobro se do sedaj drži Padova, ki ima v svojih vrstah odličnega Hamrina. Novinca Verona in Alessandria sta zelo nevarna na domačem igrišču. Dobro napreduje tudi Lanerossi Vieenza. Udinese, Sampdoria, Lazio in Inter pa so zelo nestalni. O Spalu lahko rečemo, da marsikrat hudo preseneti nasprotnike. Poglavje zase tvori Bologna. Pred začetkom tekem za prvenstvo je ekipa mnogo obetala, toda doslej nas je skoraj vedno razočarala. Jugoslovanski trener Benčič je odstopil in na njegovo mesto je prišel Sarosi. Zamenjava je klubu očitno koristila, vendar ni resno, če mislimo, da je to zasluga veščega Madžara. Verjetno je ekipa sedaj začela žeti sadove temeljite priprave, ki jo je moštvu preskrbel Benčič. Ne glede na to je Bologna sedaj pričela zmagovati in sc tako pomika v sredino lestvice. Kaj pa Vukas? Jugoslovanski napadalec je edini uspešni član enajstorice, toda v slabi družbi se še tako velik mojster usnjene žoge ne more popolnoma uveljaviti. Torino sc zadnje čase vendarle prebuja. Prvo zmago jc Marjanovičevo moštvo doseglo komaj v 7. kolu. Letošnje tekmovanje je Torino začel zelo nesrečno, toda sedaj že plove v mirnejše vode. Milan se še vedno ni premaknil z dna lestvice. V 11 tekmah je zmagal samo enkrat, in sicer proti Alalanti, Za obilno ali poipolno gnojenje, ki ga oipravimo’ vsako tretje leto, podkopljemo na vsakih 100 in2 površine po 300 kg hlevskega gnoja, katerega dopolnimo s 6 kg superfosfa-ta (perfosfato) in z 2 Ikig kalijeve soli (sale potassico). Najbolje je, da gnojila raztrosimo po širokem odkopu — jarku. Tegai potegnemo sredi trtnih vrst, oddaljen naj bo 20 cm od stebel. Podkopati pa moramo gnojila precej globoko, in sicer do okoli 20 cm. V vmesnih letih, ko ne gnojimo s hlevskim gnojem, uporabljamo samo umetna gnojila: okoli vsialke trte raztrosimo po 100 gramov superfosfata, 50 gramov žveplenokislega amoniaka. (solfato ammonico) in 50 gramov kalijeve soli. To velja za trte, ki so vsajene na razdaljo 2 mi. Če je razdalja večja, mora bili tudi količina gnojil večja, ker so Irte močnejše. — Umetna gnojila seveda ne smemo trosili v neposredno bližino rastlin, marveč vedno v kolobarju, ki naj bo vsaj 20 cm oddaljen oid trtnega stebla. lato načelo Ikiot za gnojenje trt v vinogradu velja tudi za Irte na lalnikih. Te so seveda močnejše, bolj na daleč razpeljane. Potrebujejo zato večje množine gnojil. Najbolje bo, da trtam, pognojimo že decembra, če ne pa januarja. ki z njim deli predzadnje mesto lestvice. Na zadnjem mestu je Genoa, ki se bo letos le s težavo ohranila v A ligi. Po 12. kolu je lestvica naslednja: I. Juventus 19; 2. Fiorentina 17; 3. Napoli 16; 4. Roma 15; 5. Padova 14; 6. Alessandria 13; 7. L. R. Vieenza in Udinese 11; 9. Sampdoria, Verona, Inter, Lazio, Bologna in Spal 10; 15. Torino 9: 16. Milan in Atalanta 8; 18. Genoa 5. LAHKA ALI TEŽKA NALOGA ZA TRIESTINO? Po II kolih se jc tudi v B ligi začelo nekoliko jasniti in glavni favoriti že silijo na vrh. Enajstorice so postavljene pred težke preizkušnje, v katerih morajo potrjevati svojo moč. Danes lahko trdimo, da bo Triestini povratek v A ligo verjetno lažji, kot se je zdelo pred začetkom tekmovanja. Njena naloga pa kljub temu ni lahka, česar se najbolje zaveda trener Olivieri, ki je zato podvrgel moštvo intenzivnemu treningu. Za nastope na domačih tleh vlada v mestu precejšnje zanimanje, čeprav se športniki še zmeraj ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je tržaško moštvo prvič v zgodovini zašlo v B ligo. Triestina je v nedeljo porazila (3:0) Taranto. Na tujih igriščih je doslej nabrala 5 točk, kar je vsekakor precejšen uspeh. Njena igra je od tekme do tekme boljša. Moštvo ima dobro krilsko vrsto in vigran napad, ki je letos zelo plodovit (21 golov). Ekipa sc trenutno nahaja na drugem mestu Icstvicc in ima eno točko zaostanka za Comom, katerega položaj ni bogvekako trden. Sedanja lestvica: 1. Como 15; 2. Triestina, Bari in Venezia 14; 5. Brescia 13; 6. Taranto, Prato, Zenit-Modena, Messina in Palermo 12; II. Simmcnlhal-Monza, Marzotto in Sambcnedettese 10; 14. Catania 8; 15. Novara in Cagliari 7; 17. Lecco in Parma 5. Stava 13 - PO NAŠEM BO TAKO? - Stava 13 1. decembra 1957 1. L. R. VICENZA — GENOA 1 2. VERONA — ATALANTA 1 3. LECCO — TARANTO 1 2 4. MESSINA — ZENIT MODENA 1 X 5. NOVARA — SIMM. MONZA 1 X 6. PRATO — CAGLIARI 1 7. V1GEVANO — SIENA 1 2 8. GALLARATESE — CARRARESE I 9. VARESE — PIACENZA 1 10. LA CHIVASSO — VADO 1 X 11. CANTU’ — SOLBIATESE 1 X 12. CREMA — MALNATESE 1 13. RHODENSE — VIMERCAT. 1 1. SESTRESE — VOGHERESE 1 2. SCIIIO — PORTOGRUARO 1 SNEG'.TEŽKO PRIČAKOVANI SNEG! tako-s moram poiskati smuči in DRSALKE! 3UU0 !! v a AAA.AWWW,VSTATI BO TREBA!! KAKŠNO VREME 3E NEKI . . ZUNA3? A>-o^v>a TODA KO 3E DVIGNIL POIETO, MU 3E OBRAT. ZASIJAL OD SREČE, „ zlezel in Prespal ves dan GNEG HE3,ZVITOREPEC! POČAKAJ, PRIDI SE DRSAT, / DA SE DO KO’ 3EZERO 3E PL3EM DO CE ZAMRZNILO! /\ST£ IN DA VZA' J ] MEM SVC3E V \ DRSALKE. A NE VERJAMEM! NA1BR1 SE 3E ZABUBIL V SVOll POSTELJI, CE GA NE SPRAVIVA VEN, BO ŠE r UMRL OD LAKOTE IN MRAZA' J GLE3 NO, TA LENOBA ŠE NI ODME= TAL SNEGA. GAZITI BOVA MORALA NO, SEM i£ TO! OTOPIVA -SE PO LAKOTNIKA! TUDI N3EMU NE BO ŠKODILO MALO ŠPORTA! w NIU.1ER NI ZNAKA ŽIVLJENJA, MORDA SPLOH NI -DOMA! PRAV IMA«, VZEMIVA GA S SEBOTS! _ NAC5BRi \ BO BES TAKO. SLIŠIŠ, KAKO VLEČE DRETO? NO,RES ME ZANIMA,H ČESA SE TAKO VESELITA ...ČAKAJTA MALO, TAKOH SE OBLEČEM, . > HE3, LAKOTNI K,, ZBUDI SE! ODPRI'. VSE JE NA NOGAM, Tl PA TROHNIŠ V PERNICAH. NA PLAN,LENUH!! > KA1 PA HOČETA, S Al VIDITA,DA 'JE ZUNA3 SNEG IN MRAZ. PRIDITA SPO- EZ--X MLADI! r KA3 TE NI * SRAM? SAT NISI MEDVED, DA SE TAKO . B03IŠ ^ J. MRATA! M TUKA^ SEM ¥ OBLECI SE IN 1 PRIDI Z NAMA NA JEZERO. LED ZE G LA DEK, KOT StEKLO! S? \ Zti / \ un&u ) ii linču - H h v viti E. W a Hace . R. B. »Dober dan!« Ivanka se jo kar zdrznila. 11 il je on, na katerega je prav la trenutek mislila. Jahal je staro kljuse, razkodrano> Ikakor on sam. »Kako ste našli listo podrtijo?« ga je vprašala v smehu, da bi zakrila svojo zadrego. »Občudovala sem že tudi vaš avto.« Cliffor-dove oči so’ se bleščale kot zvezde. »Kako ste prijazna!« je vzkliknil in zdrsnil s Ikon j a. »Se ne bojite, da me užalite? Pred poroko se pač ne bova kregala. 15o dovolj časa potem.« »Pa čemu ste si zabili v glavo prav lisk,' bajto? Mojster Carter Pravi, da ho požrla tisočake.« On jo je gledal s smejavimi očmi in si gladil brado. »Da«, je raztreseno odgovoril. »Kaj hočete, sem pač malce udarjen. Morda mi je podnebje teh krajev šlo' na živce. — Sicer pa Je sam antičen kotiček, se vam ne zdi? — Ulkiazal boni tudi ogradi" ti vrt za solato in zelje — potem za kurnik — so vam všeč kokoši, Doroteja?« Med klepetanjem sta prisl a do vile Narthovih. Kljuse je samo sledilo. »Gospod Bray je prav odločil, da se morate poročiti z delde~ lom iz naše družine?« je nenadoma vprašala Ivana in se je ustavi* lia. Za hip ga je spravilo vprašanje v zadrego. »E, da! Gotovo!« »Ste imeli radi tistega Braya?« »Zelo. Dolgo let sva živela skupaj. Bil mi je skoraj oče. Prav rad sem ga imel.« »Tako rad, da hočete na njegov ukaz eno izmed nečakinj.« »Sprva sem mislil, da se mu je buča zasuknila.« »Poleni ste pa spoznali, da misli zares,« je vztrajalo dekle. »Preoblekli ste se pa kot strašilo.« »Kar odbijam?« »Ne! Saj jaz se ne hranim, če so neki razlogi, ki me silijo v zakon,« je nadaljevala. Divji mladeničev obraz se je kar razjasnil. »Sicer pa ne mislite, da sem vsa vzhičena nad tem zakonom...so določeni razlogi...« »Vas je morda stari Narth silil, »la privolite?« »Silil tako kot stari lirav vas,« je odgovorila Ivanka. »Čuden položaj, smešen in TEDENSKI KOLEDARČEK 1. ctecembra, nedelja: 1. adventna 2. decembra, ponedeljek: Marta 3. decembra, torek: Frančišek 4. decembra, sreda: Barbara 5. decembra, četrtek: Saba 6. decembra, petek: Nikolaj, sv. Miklavž 7. decembra, sobota: Ambrozij VALUTA — TUJ DENAR Dne 27. [novembra si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 624—626 lir 23,70—24,20 lir 80—85 lir 115—125 lir 1580-1660 lir 147,25—148,25 lir 12—16 lir 145—146 lir 707—709 lir 4900—5050 lir 22.00 Nove knjige in izdaje: Andrej Hieng: »Usodni rob«, poroča prof. M. Jevnikar. Petek, 6. decembra, ob: 12.00 Opoldansko predavanje: »Na Kanarskih otokih«; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Znanost in tehnika: »Ustvarjanje novih zdravil«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 O glasbilih: prof. P. Merku: »Viola, čelo in bas«. Sobota, 7. decembra, ob: 12.00 Življenja in usode: »Kirn Novak«; 16.00 Radijska univerza: O zdravstvu in higieni dela: »Higiena dela«; 17.00 Maroltove zborovske skladbe — poje moški zbor »Bojan« iz Dornberka; 18.00 Oddaja za najmlajše: Nataniel Havvthor - A. Javornik: »Snežni možic«. Igrajo člani Rad. odra; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Teden v Italiji; 21.00 Dramatizirana zgodba: Judita Romanova: »Plačilo za greh«. Igrajo člani Rad. odra; 22.00 Zenski vokalni kvartet »Večernica«. ZENSKI KOTIČEK VPRAŠANJA IN ODGOVORI RADIO TRST A Nedelja, 1. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedT mih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slušna igra: Slavko Rupel: »Usoda«, enodejanka. Igrajo člani Rad. odra; 20.30 Zvočni mozaik; 22.00 Nedelja v športu; 22.20 V svetu jazz-a. Ponedeljek, 2. decembra, ob: 12.00 Iz lovčevih zapiskov: »Hrček skopuh«; 18.55 Hrvaške narodne pesmi — poje sopranistka Fedora Lombardi; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Neodvisni in strankarski listi«; 20.30 Giuseppe Verdi: »Don Carlos«, opera v 4 dej. Torek, 3. decembra, ob: 12.00 Opoldansko predavanje: »Halen pri Bernu, naselje bodočnosti«; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Obletnica tedna: »Petnajst let atomskega veka«; 22.00 Italijansko-slovenski kulturni stiki skozi stoletja: dr. Janko Jež: »Italijanski slovenisti v zadnjih 100 letih«. Sreda, 4. decembra, ob: 12.00 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 19.15 Sola in vzgoja: prof. dr. Anton Kacin: »Vzgojni motivi v Finžgarjcvih delih«; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Ivan Tavčar-Mirko Javornik: »Visoška kronika«, radijska igra. Igrajo člani Rad. odra. Četrtek, 5. decembra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi M. A. Bernonija; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 18.30 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Osliček sv. Miklavža«; 19.15 Radijska univerza: Izumi v zgodovini civilizacije: »Od ognja do hrane v konservah«; 21.00 Prihod sv. Miklavža. Vprašanje št. 417: Opazila sem, da je kokoš že dalj časa bolehala in ni marala hrane. Ker je bila spodaj otekla, sem jo zaklala. Ugotovila sem, da je v notranjosti imela mnogo vode. Od kod ta voda? Odgovor: Kokoš je bila zelo verjetno okužena po klici Salmonella tiphy murium, ki spada v isto vrsto klic, zaradi katerih nastane tifus pri človeku in tudi prašičja kuga. Kokoš je klice že dalj časa nosila v sebi. Bolezen je nastopila zaradi nenadne spremembe temperature ali pa zaradi nepravilne in nezdrave hrane. Voda je v notranjosti nastala zaradi vnetja sluznic, se pravi tako, kot nastane pri človeku plevritis. Verjetno so bila otekla tudi jetra in kak drugi notranji organ. Za natančno diagnozo hi seveda moral kokoš pregledati živinozdravnik. Prav je, da ste jo zaklali, ker bi sicer shirala in zelo verjetno okužila ostale kokoši. Tako meso moramo dobro prekuhati. VLAŽNI ZIDOVI Ce so zidovi vlažni, raztopi v dveh litrih vode 600 g mila. Ko tekočina zavre, vzemi krtačo in s toplo raztopino stene premaži. Ko se zidovi docela posušijo, jih premaži še z drugo plastjo, to je s toplo raztopino galuna. V osmih litrih vode raztopi 400 g galuna. S tem mažeš zidove teden dni zaporedoma; poslali bodo nepremočljivi. DROBNI NASVETI — Vonj po ribah na jedilnem priboru odstraniš z limoninim sokom. — Vampe očisti z debelo soljo in s toplo vodo. — Nylon nogavice je treba oprati vsak večer; pentlje se ne bodo tako hitro spuščale. — Mesa ne puščaj v vodi, ker izgubi mnogo hranljivih snovi. — Umazano pohištvo očisti z vodo, v kateri si namakal surovo kislo zelje. + Sporočamo žalostno vest, da nas je v torek po kratki bolezni za vedno zapustila v 68. letu starosti naša ljubljena in nepozabna mama in žena MARIJA PAVLETIČ por. KOVIC Žalujoči mož Franc, hčerka Zorka, sin Izidor, hči Karmela z možem Vinkom in sinčkom Vlnkičem ter ostalo sorodstvo Rupa — Nova Gorica, 27. nov. 1957 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 30. nov., ob 20.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu Josip Tavčar PRIHODNJO NEDELJO V nedeljo, I. de,c., ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah Nicola Manzari NAŠI LJUBI OTROCI V Itorek, 3. dec., ob 20.30 v Avditoriju v Trstu Eugene 0’Nelll STRAST POD BRESTI V četrtek, 5. dec., ob 18. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Hans Fitz SREBRNA LILIJA mladinska igra Po predstavi bo sv. Miklavž s pomočjo dobre vile, kraljične, Bonija in Lipeta obdaroval prisotne. Darila bo sprejemal Miklavžev pooblaščenec od 1. dec. dalje vsak dan od 16.30 do 18.30 v prostorih SPZ, Ulica Roma 15/11. in 5. decembra od 13. ure dalje pri blagajni pri Sv. Ivanu. OBVESTILO V sredo, 4. decembra, bo ob 20. uri v Ulici Roma 15/11 ustanovni občni zbor SLOVENSKEGA FOTOKLUBA V TRSTU. Vljudno so vabljeni vsi ljubitelji fotografije. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 tragičen obenem. Ne vem, kako se bo iztelklo; izrazila pa bi rada eno željo.« »Ta je?« »Pojdite k brivcu-in dajle si ostriči tisto strašno brado. Rada bi videla, kakšni ste v resnici.« »Ej, zdaj pa smo!« je vzkliknil Lvnne in ji smeje ponudil roko. »Na svidenje!« Skočil je v sedlo. Ivanka pa se je obrnila in se smejala do. solz. Smejala se je še, ko je srečala Štefana, ki jo je ogledoval s sumljivimi očmi. IX. »Kaj za zlomka pa li je,« je zamomljal Nartb. ki je imel prav malo veselja do smeli a. »O, nič, govorila sem s svojim zaročencem,« je odgovorila Tva-na; temni Štefanov obraz se je malo’ razvedril. V rokah je držal pišimo, ki ga je že zjutraj prejel. »Ivanka,« je pripomnil, »pridi potem k meni v mesto. Bova skupaj kosila.« , Na taka vabila ni bila vajena. »Boš prišla kar v urad. Predstaviti li moram nekega prijatelja... zelo izobraženega... hm, res odličnega...« Bolj kot novica je Ivano zanimalo, čemu je stric v takšni zadregi . »Bo prišla tudi T,clly?« je vprašala. »Ne, ne; bomo satno jaz, li in — Tisti moj prijatelj. Mislim, da nimaš nič proli, četudi je tujec.« »Tujec? Kako?« Nairtb se je v zadregi odkašljal: »Iz Azije je... pravzaprav Kitajec... morda celo kak mandarin ali guverner...« »Prav ,prav, če vi (alko želite.« »Ime mu je Grabam St. CIay; menda trguje doma in tukaj.« »Grabam. St. Clay?« Kje je slišala to ime? Čemu jo vabi na kosilo s tem azijskim p r ija I el jem ? Štefan iNarlli se je vrnil v pisarno in je spet prebiral pismo. Jezilo ga je, da se je zavezal s tistim Kitajcem, ki mu že vsiljuje svojo voljo. Pismo je bilo napisano v majhni, lepi pisavi: Dragi Narih! Komaj smo sp davi ločili, som zvedo!, da se je gospodična Ivana Bra\ zaročila s Cliffordom Lynnom. Mi hočete gospodično predstaviti? Jutri lahko kosimo skupaj. Določite, kje in kdaj ter mi telefonirajte. St. Clay Pečal je bil od prejšnjega večera. Ukazovalni ton ga je ujezil. Ker je šlo za Ivano, mu ni bilo toliko mar, kakor če hi ruuneneo Ikilical njegovi hčerki. V restavraciji pa se ni bolel z njim kazati. Naročil je pripravili kosilo v sejni dvorani podjetja. V uradu je našel Spedvvella, ki ni imel običajnega mrtvaškega obraza. (Dalje)