DRŽAVN9 TOilSTVO v UlffiUMI Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, dne 31. decembra 1930. Došto 30. X11930 Stev. 22. // Letnik LXXI. (Šol, leto 1930131) ^ Učitelfstei Tovariš T T T T T T~* • , v F * 7 f * Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 I. Rokopisov ne vračamo. Nefrtmkiranih pisem Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjenistvo Ljubljana Naj pride leto miru in dobre volje! Naši prosvetni domovi. Za nami so dnevi, ko so doneli zvonovi v mirno tiho božično noč, ko smo se sporni* njali prihoda miru in ljubezni, ko se je vsaj za hip vselil v človeška srca oni mir. ki pri* naša notranje zadovoljstvo in pravo srečo. Človek je olb takih prilikah bližji človeku, prijatelj prijatelju brat bratu. Ta mir je zbral družine v srečnem zadovoljstvu. Odpi* ral je srca revnih in bogatih, odpiral je njih roke in poklanjal darove, kot vidne dokaze notranjih čuvstev. Kako lep bi bil ta svet, kako srečni bi lahko vsi bili, ko bi se trajno vselila 'v člove* štvo taka blaga čuvstva. ko bi bil med nami vedno enak srečni >mir in dobra volja takih dni. A življenje je realnejše, ono ne pusti sentimentalnih misli. Skrb za življenje nam ne pusti zasanjati o takem miru. Vendar, uči* telji smo -idealisti zato izrekamo- želje oso* bito sedajv ko smo na prehodu novega leta. Želja učitelja ideal;sta ob novem letu je, naj bi razpoloženje in mir takih dni tudi nas jugoslovenske učitelje — veliko družino na* rodovih delavcev — združil v iskrenem brat* stvu ter vzbudil v nas pravo tovarištvo in požrtvovalno vzajemnost ter iskreno in ne* sebično ljubezen. Naj nas združi v krogu na* še skupne stanovske organizacije, kakor se zbira družina okrog domačega ognjišča in naj nam bo vsem dom miru in dobre volje. Trojno je voščilo, ki b; ga radi izrazili jugoslovenskemu in še prav' posebno slloven* skemu učiteljstvu, želeč mu: mir v vas 'samih mir med nami in mir z vsemi! Da bo naše skupno delo uspešno in vredno našega truda, treba je, da ga podpira notranji m;r in dobra volja, ona dobra volja, ki daje moči, vztrajnosti in pogona za težke situacije in najtežje naloge. Moreče so .skrbi učitelja samca, še bolj učitelja očeta danes, ki prete uničit' notranji mir, ono gonilno silo, ki nas dviga in podpira, da ne omagamo v delu za naš podmladek, iz katerega naj zraste krepak i.n zaveden, pa tudi s potrebnem znanjem opremljen bodoči narod, v katerega rokah naj počiva moč in prospeh Jugoslavije. Za nami so božični dnevi in leto, ko so prejeli darove bogati in revni, vsak po svoji moč', a vsi iz dobre volje, in skoro bi rekli, ostal je neobdarovan samo jugoslovenski uči* telj. In to mu ¡kali njegov mir! Čujemo, da pripravljajo dar celokupnemu uradništvu. Prepričani, in globoko smo uverjeni, da ne ostanemo praznih rok i mi! Ne bo zastonj, ne bo zaman, tudi mi smo dobre volje in znamo in vemo ceniti darove. Dobro vemo kako se bomo oddolžili, kakšen dar bomo po» klonili onim in vsem, ki nam bodo znali chra* niti potrebni mir in dobro voljo, ki sta goni'ni sili pri vršenju našega vzvišanega poklica. Nič manjša ni naša želja za novo leto. da zavlada pravi mir in dobra volja med na» mi, da združujeta naše številne v.rste 'n da* jeta novih sil naši celokupni družini ter ji vlivata potrebnih moči. Želimo, da prešineta dobra volja 'n mir vse člane našega stanu. V srcih onih, ki stoje ob strani in gledajo naše delo — ali ga celo podcenjujejo — mi* slimo, da ni dobre volje in ne miru. Ni dobre volje pri onih, 'ki hodijo svoja pota, vidijo le sebe in svoje koristi. Ne, ti niso in ne morejo biti člani skupne družine, ker ne morejo občutiti one velike notranje sreče, ki jo rodi pravo tovarištvo. Sinovi in hčere,, ki so pozabili svojo dru* žino in svoj dom, pa so se zatekli k tujcu, ali tavajo osameli, niso- občutili pravega miru in dobre volje v 'svojih srcih. Še manj moremo to trditi o onih, ki so se iz sebičnosti ali celo užaljenega samoljubja spozabili nad svojimi tovariši tako, da jim delajo krivico in Niso to zle misli, misli zaželjenega miru so, ki kličejo glasno vsem, ki še niso popol» noma pozabili skupne učiteljske družine, da se povrnejo, da vladaj mir med nami. Ob odgovornem delu za narodov podmla» dek, težkih skrbeh za naš obstoj in velikih nalogah, ki nam jih nalaga naš poklic pri delu med narodom, ne smemo prezreti tretjega voščila: mir z vsemi! V onih dneh, ko smo premagali pred» sodke in odstranili vse ovire, ki so nas ločile in razdvajale, pa tudi poniževale, smo si po» dali roke kot sodelavci, bratje in sestre, da pokažemo vsem našo slogo in našo dobro voljo. Kdo bi si bil mislil, da |bo čez dobro leto dni kllic našega vladarja pozval vse na enako skupno in složno delo v miru in medsebojni vzajemnosti za dobrobit vseh. Potrjeni v našem dobrem sklepu in pra» vem koraku, prežeti potrebe miru med nami, bomo le v miru z vsemi mogli Ivršiti in dovr» šiti odkazane nam velike naloge med naro» dom. Kakor je naše delo vzvišeno in potrebno, prav tako je težko in skoraj nezmagljivo, ako nas ne prešinja prava in dObra volja in oni notranji mir, ki nas podžiga, krepi in združuje. Naj nas tudi ob vseh težkih prilikah, ob vsem podcenjevanju in omalovaževanju pri težkem delu ne zapusti dobra volja. Ne glej» mo in ne poslušajmo onih, ki (nas gledajo z viška, skozi očala preteklih dni. Zavedajmo se, da so delali prednamci, vemo, da delamo mi, da bomo še delali, in da je naše delo veliko in narodu potrebno. V nas ni sovraštva in nevolje če nas podcenjujejo in ceilo sodijo in obsojajo — ,pač pa nam je težko, da oni, ki nas vidijo, nečejo ali kdo ve zakaj, nočejo priznati našega dela, truda in žrtev. Tudi to naj nas ne moti v teh dneh in v bodoče. Polni miru in globokega prepričanja kličemo tovarišicam in tovarišem in vsem, ki so dobre vOlje: Mir ljudem in nam, oni no» tranji mir, ki daje moči in vztrajnosti za do» sego končnega našega cilja. Za novo leto kličemo vsem, ki so mero» dajni: ustvarite potreben mir tudi učiteljske» mu stanu, ki je neobhodno potreben za nje» govo delo in ustvarite pogoje za ta mir, ki niso bili cbni s preteklim letom — vsaj v no» vem letu! Sploine vesti. — Pridelitev sreskega šolskega nadzor» nika Frana Merljaka v ministrstvo prosvete. Te dni je odšel .na novo službeno mesto v ministrstvo prosvete v Beogradu sreski šolski nadzornik za logašlki okraj tov. Fran Merlljak. Posebno iskreno in prisrčno je bilo slovo uči» teljstva logaškega okraja od njega dne 13. de» cembra na Rakeku. Namestitev odličnega administrativnega delavca v ministrstvu po* zdravlja gotovo vse učiteljstvo Dravske ba» novine v nadi, da bo s svojo priznano objek» tivnostjo in administrativno sposobnostjo pripomogel k čim popolnejši brezhibnosti in neoporečnosti prosvetne uprave. — Delo učiteljstva izven šole. V številki 21. z dne 8. decembra 1930. našega stanov* skega glasila čitamo o boju za izboljšanje našega gmotnega položaja 10 točk, ki vsebti» ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Šematizem učiteljstva, državnih in privatnih osnovnih in meščanskih šol, razvrščen po banovinah in v abecednem redu (označuje ime in priimek, položaj in kraj službovanja ter zadnjo pošto priobtuje zajamčeno tofno: „Prosvetni koledar11 za leto 1931. knjiga I., ki vsebuje tudi vse zakone, uredbe, pravila in pravilnike, tičoče se učiteljstva in šol. Naročnino v znesku Din 40 — vštevši poštnino, naj se pošlje na: Drž, pov. Nakladna knjižara školski odio — Zagreb, Ilica br. 52 100 letna stara, in nova šola. (Jutro) Kraljeviča Andreja narodna šola v Lescah. Šola Ibo otvorjena v letu 1931. INačrte za šolo je izdelal ing. arh. g. ¡Srečko Rainer. Učil* nic je predvidenih 6, od katerih 3 bodo slu» žile trirazrednici, ko se priključijo še tri vasi šolski občini. Četrta učilnica bo sllužila obrt* no»nadaljevalni šoli, ostali pa kmetsko»nada» Ijevalni in gospodinj'sko=nadaljevalni šoli, petju in javni knjižnici. Učilnice so 8 X 6"3 X 3-6m velike, z enim 4 7 m dolgim in 19 m vi» sokim oknom, ki bo dajalo dovolj svetlobe učilnici. Nad prvim nadstropjem v sredini trakta bo delavnica. Pod hodnikom srednjega trakta v podzemlju bo kopalnica za osnovno in obrtno»nadaljevalno šolo, event. tečajni» ke(ce) kmetsko»nadaljevalne in gospodinjsko» nadaljevalne šole. Nad prostornim hodnikom srednjega trakta v prvem nadstropju bo zbornica, šolarska in učiteljska knjižnica in učila. Pisarna šolskega upravitelja je nasta» njena v desnem stranskem traktu 1. nadstrop» ja. Spodaj v vestibulu bo ob deževnem vre» memu lahko čakala mladina po prostornih hodnikih (2) in se bo lahko izprehajala. Šola bo opremljena ,z električno razsvet» ljavo, vodovodom, izp. stranišči ter lončenimi pečmi. V podzemlju je dvorana za šolske sve» eanosti in roditeljske večere,, z, gledališkim odrom, ki bo služila tudi za (telovadnico. Po» leg je tudi šolska kuhinja za gospodinjsko šolo (tečaj) s potrebnimi prostori. V stanovanjskem traktu je spodaj name» ščena občinska pisarna, poleg je stanovanje za slugo, obstoječe ;iz 2 sob, kuhinje in 2 pri» tiklin. V pritličju je 1 kuhinja ter 5 manjših in večjih sob za ^učiteljstvo, v prvem nad» stropju pa stanovanje za šolskega upravite» lja, obstoječe iz kuhinje. 3 sob in 3 pritikllin. Za učiteljstvo sta predvideni 2 kopalnici po» leg stanovanj. Poleg upraviteljeve pisarne je predvidena ena soba za uradnega gosta, event. bolniško sobo. t Iz podstrešja se pride na vrh srednjega trakta, odkoder je za šolsko mladino in ob» iskovalce lep razgled z odprto panoramo na vse strani. 1 Vseh prostorov je 46. Stavba bo stala 1,500.000 Din. ¡Šolska občina šteje 812 prebi» vilcev. Šoloobveznih otirok je 90. Z razvojem industrije se obeta število prebivalcev in šo» loobveZfte deCe povečati. Poslopje bo kras občini in celemu srezu. Velike zasluge za moderno šolsko stavbo ima stavbni odbor, pod za napredek vnetim pred» sednikom Ivanom Ažmanom. Šolski upravi» telj na Lescah je tov. Rudolf Knez. jejo dolžnosti učiteljstva. Zdi se mi umest» no spomniti tovariša urednika tudi na odlok kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljini IV., (No. 9331 z dne 26. marca. 1930., ki priporoča učiteljstvu, naj aktivno sodeluje pri ustanavljanju in delovanju pro» tituberkulozne lige za pobijanje jetike. Pri velikem delu ustanavljanja in temu sledečem obsežnem delovanju krajevne protituberku» lozne lige leži do danes pretežna večina tega bremena na ramah učiteljstva. Ne bom po» drobno popisoval težkih potov, ki sva jih prehodila z okrožnim zdravnikom v ta' na» men po obširnem sodnem okraju, omenim naj le. da sem večjidel svojih zasluženih, po» trebnih počitnic žrtvoval prireditvi tombole imenovane lige, koje uspeh je bil več kot zadovoljiv. Tudi sedaj, ko sem s šolo zelo zaposlen, me liga dokaj okupira. Kot tajnik in blagajnik imenovane lige sem do danes žrtvoval že precej truda, denarja, časa in tudi zdravja. — Ker se po razglasu Kr. dravske banske uprave morajo desinficirati šolski prostori med božičnimi počitnicami, opozarjamo šol» ske starešine na tozadevni današnji o^las tvrdke Chemotechna. — Delo učiteljstva za jugoslovensko mi» sel in miselnost. Pod naslovom »Narodni uči» telj« prinaša »Jugoslovan« v božični številki zadevno sledeče misli: »Nastane vprašanje, kako se more učitelj uspešno staviti ob bok borcem za to pošteno stvar. Odgovor ni te» žak. Vsak učitelj delaj točno v zmisllu mani* festa od 6. januarja 1929. In to brez okleva» nja, brez bojazni pred strankarji. Dalje, vsak učitelj izpoveduj javno in brez strahu svoje jugoslovansko prepričanje, zastopaj edino pravo miselnost, da smo ena država, en na» rod od Triglava do Soluna. Vsak učitelj naj stoji ob strani onih, ki iščejo zbližanja med raznimi vejami našega edinstvenega naroda in ki skušajo odpraviti vse to, kar nas ločuje in povečuje razlike tako v kulturnem, kakor v jezikovnem in verskem pogledu. V kultur« nem pogledu: Spoznavajmo se med seboj. Ko» liko je še slovenskih učiteljev, ki ne bero srb» skih in hrvatskih knjig in časopisov? Mnogo je takih, ki dobro poznajo nemško slovstvo, francosko in italijansko, so pa popolni neved» neži o slovstvenem bogastvu $rbov jn Hrva» tov. Zatorej zanimajmo se malo za naš jug, proti severu smo že tako preveč gledali, da je naša miselnost bolj germanska kakor pa slovanska. To velja zlasti za starejše. V jezi» koVnem: Samo en primer. Se vedno je med nami takih učiteljev profesorjev, puristov slovenščine, ki silovito zagrme, če se kje po» javi kakšna srbohrvatska beseda ali srbohr» vatski način izražanja v slovenskih sestav» kih. Nič pa se ne zaganjajo v neislovanske tujke in v neslovansko sintakso, s katero je prepojen naš jezik. Seveda, čistimo naš jezik, oblikujmo ga, toda če nam sosedno narečje nudi lep, slovanski izraz, za katerega) moramo rabiti tujko ali prisiljeno slovensko besedo, potem ipa se je >ne branimo. In nasprotno: srbohrvaščina naj vrši tudi čiščenje v tem zmislu in sprejmi v nadomestilo za mnoge izraze zlasti turškega rzvora lepo slovensko besedo. Na ta način ne bo nihče nič izgubil. Zatorej propagiraj učiteljstvo vise, kar more dati lepih uspehov v miselni stopitvi našega naroda.« — Urednik »Popotnika« v Mariboru se je preselil iz Krekove ulice 16/11. v Stross» mayerjevo ul. 30/. Rokopisi naj se pošiljajo na njegov novi naslov. — Ing. agr. Ivo Zobec: Kmetijska ke» mija. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšla Kmetijska kemija ing. agr. Iva Zob» ca, prof. v Murski Soboti. Izpolnila je veliko vrzel. Do sedaj smo morali segati ali po tujih knjigah ali pa brskati po brošuricah. Avtor prizna, da bi bile potrebne štiri kmetijske kemije, česar si pa ne moremo privoščiti. Za» to je ta kemija namenjena vsem, ki se ho» čejo poglobiti v kmetijstvo. Avtor poudarja, da je kemija podlaga vsem panogam kmetij» stva in da brez znanja njenih osnov ni mo» goč napredek. Vsakdo bo našel v njej kaj zanimivega, saj je avtor upošteval vse novej» še izsledke. Knjiga vsebuje anorgansko in organsko kemijo, kmetijsko tehnologijo ¡in agrikulturno kemijo. Je zelo pregledna, lahko umljiva, jo krasi mnogo slik in ima na koncu Nils Hansisonove razpredelnice glede sestave, prebavnosti in produkcijske vrednosti krmil. Te razpredelnice še niso bile objavljene v nobeni naši knjigi in bodo vsakemu izvrstno služile. Za vsakega podeželskega učitelja je predvsem važna agrikulturnai kemija, v ka» teri je posvetil pisatelj precejšen del gnoji» lom in zemeljskim bakterijam, omenja ensi» lažo, močna krmila, produkcijsko vrednost krmil krmljenje domače živine itd. Knjiga je pregleden priročnik, kemije, ki jo rabimo pri kme:tijsko=prirodoznanstvenem pouku. Po» sebne vrednosti pa bo za kmetijsko»nadalje» valne šole. Nobena podeželska in malomest» na šola ne bi smela biti brez te/knjige. -Cena knjigi je 45 iDin. — Statistika jugoslovenskega državnega uslužbenstva. Po uradnih podatkih, katere je nedavno objavilo finančno ministrstvo, je po tekočem proračunu (1930./31.) vsega sku» paj v državni službi 201.058 nameščencev, dočim jih je lanski proračun (1929./30.) izka» zoval samo 187.165. Povečalo se je število uslužbencev največ v prometnem ministr» stvu, v vojnem ministrstvu, v notranjem in prosvetnem ministrstvu. Iz posebnih pregle» Gg. šolski upravitelji! Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25. in 0. N br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku Slike z Jadrana in Primor ja 12 različnih umetniških barvastih slik Dal macije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu. Znižana cena Din 296'— razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja! Budite v otrocih nacionalno zsvest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana. Naročila se pošiljajo na: Frž. pov. Ifakladna knjižara. Ikolski odio, v Zagreba, Ilica 52 Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom Uredništvo in uprava. dov se vidi, da je naraslo predvsem število dnevničarjev, kontraktualnih in honorarnih uslužbencev (za 5386), nadalje število .zva» ničnikov (za 2359) in podčastnikov za (2038). Po banskih upravah so uradniki razdeljeni takole: dravska 5747, savska 8545, dunavska 7191, vardarska 4717, drinska 4504, moravska 3534 zetska 3353, primorska 2623, vrbaska 2079, Beograd 1835, skupaj 44.128. Pregled izdatkov po proračunu je tak»le: osebni: splošna uprava 4117*9, državna podjetja 14326, skupno 5550*5 milijonov Din ali 41 "6% vseh državnih izdatkov, materialni iz« datki pa so bili isledeči: uprava 4329*8, pod« jetja 3467*7, skupno 7797*5 milijonov Din ali 58*4% vseh državnih izdatkov. — Iz tehničnih razlogov je zaradi prazni* kov izostala zadnja številka »Učit. Tovariša«. Prihodnja številka izide 8 januarja 1931. — Učiteljski dom v Ljubljani. Neimeno» vana hranilnica je darovala 1000 Din. Bodi jej na tem mestu izrečena najlepša zahvala! Božja Marija iz Ljubljane 100 iDin. — iVsem dobrotnikom v tekočem letu ise ponovno za« hvaljujem v imenu Učiteljskega doma in jim želim prav srečno Novo leto 1931 — Josip Kobal, Blagajnik. — Vsa učiteljska društva UJU, pov. Ljub« Ijana obveščamo, da bo uprava s prihodnjim tednom ustavila pošiljanje stanovskih listov •vsem članom onih društev, ki niso še uredila svojih obveznosti napram glavni upravi. Prizadeta društva bodo izkazana v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. Uprava UJU. — Za izvežbanje učiteljev«pre»dnjakov pri Sokolu. Ministrstvo prosvete je odobrilo 20 učiteljem in učiteljicam enoletni dopust, da se izvežbajo za sokolske prednjake. Šest me= secev bodo obiskovali prednjaško šoto saveza SKJ. naslednjih šest mesecev pa bodo nato sami imeli prednjaške tečaje po soikolslkih Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom iiteljska iskarna v Ljubljani župah. Dopust, ki traja celo koledarsko teto 1931. in je združen z rednimi učiteljskimi pre« jemki., so dobili učitelji in učiteljice: ¡Darinka Čebulj iz Mokronoga, Milan Apih iz Hoč, Vladislav Ambrožič iz Žužemberka', Zora Hauptman iz Dol. .Nemške vasi, Vladimira Engelman iz Senovega pri Rajhenburgu. Franc Marolt iz iDobove, Franc Vrunč iz Ruš, Ema Mačuis iz Prosenjakovcev v Prekmurju, Ivan Petrovič iz Hajdine pri Ptuju, Boris Možina iz Žvirč pri Novem mestu, Vida Hinterlech» ner iz Ptuja, Ivana Repič iz Cerknice,, Maks Pivc iz Žalca, Milan 'Merhar iz Moravč. Re« nata Šavnik iz Tržiča, Ferdo Majnik z Jezer« skega, Venčeslav Taufer iz Litije Albin Za« vršnik iz Hrastnika, Rudolf Pizzulin iz Veli« kih Lašč, Gabrijela Šumi iz Tomišllja pri Ljubljani. —Nemški šolski radio. Nemčija ima da« nes okrog 400 šol, ki so docela opremljene z radijem. Zveza za šolski radio pa šteje okrog 8000 članov»učiteljev in profesorjev. T. L. R. — Izdatki za državne uslužbence v Av« striji. Avstrijska zvezna vlada je sestavila proračunski predlog za leto 1931./32. Skupni dohodki so predvideni z zneskom 2166 mili« jonov šilingov, izdatki pa z 2130 milijonov šilingov. Od celotne vsote izdatkov odpade na osebne izdatke, to so v prvi vrsti služ« beni prejemki državnih uslužbencev in upo» kojencev, impozantni znesek 1337 milijonov šilingov, V primeri z letošnjim avstrijskim proračunom so ti dohodki in izdatki znatno povečani. Pokret učiteljic. —p Našim ženam«učiteljicam! Takrat, ko smo bile me osvobojene tujega jarma in smo se začele udejstvovati na vtseh toriščih, so naše sestre pod tujim gospodstvom izgubile vse, kar jim je bilo drago in sveto. Zaprli so jim šole, ukinili vsa društva, prepovedali pre» davanja in učne tečaje. Da vsaj deloma na» domeistijo to, za kar so bile tako kruto pri« krajšane, so si ustanovile svoj ilist »Ženski Svet«, kateri jim je bil edino nadomestilo za vse dobrine, ki so jim bile odvzete, edini vir izobrazbe in razvedrila. Čeravno smo me ču» tile potrebo po lastnem tisku, kateri bi bil prikladnejši našim razmeram, smo razumele vzvišeno in težko nalogo naših sester onstran meje; sprejele smo njihov list kot svoje gla» siilo ter smo «se odpovedale ustanovitvi last» nega lista »Ženskemu Svetu« v prilog. »Žen« ski Svet« je vršil častno in vestno svojo težko nalogo, dokler ni bil od oblasti prisiljen za» ključiti svoje delovanje na rodnih tleh. Za njegovo prizadevanje mu izrekamo odkrito priznanje. V .začetku 1929. leta se je preselil v Ljubljano, da nadaljuje započeto delo v svobodni domovini. Njegovo delovanje je tako tesno spojeno z delovanjem naših žen» skih organizacij, da ga lahko smatramo kot svoje glasilo. K temu nas navajajo sledeči razlogi: »Ženski Svet« je dokazal svojo živ« ljensko sposobnost s tem. da je dosegel na» klado, kakršne še ni dosegel pri nas noben ženski list; vršil je nesebično svojo nacional» no in kulturno .nalogo v najtežjih okoliščinah in z največjo požrtvovalnostjo; idejno je naj« prikladnejši največjemu delu našega ženstva; je edini list, čigar uredništvo in upravništvo sta izključno v ženskih rokah. Poživljamo in prosimo zato naše članice, kakor tudi vse naročnice »Ženskega Sveta«, da mu ostanejo zveste, kakor so mu brle doslej. To jim bo tem 'lažje storiti, ker se bo list z novim letom povečal in polepšal ter bo tako skušal ustreči slehernemu okusu. Radevolje se bo tudi ozi» ral na želje svojih naročnic, v kolikor bo to v skladu z njegovim programom. Zvestoba za zvestobo! —iV Ljubljani, v decembru 1930. — Društvo učiteljic v Ljubljani. — Klub Pri» mork v Ljubljani. — Kolo Jugoslovanskih se» ster v Ljubljani. — Kolo Jugoslovanskih se» ster, podružnica v Celju. — Splošno Žensko društvo v Ljubljani. — Mariborsko sloven» skolžensko društvo. — Ženski Pokret v Ljub» ljani. Osebne zadeve. —i Imenovanje učiteljev novincev. Z od» lokom ministrstva prosvete so imenovani za učitelje in učiteljice: Brejc»Zidar Vera v Li» tiji, Tičar Stana v Sv. Lovrencu v Slov. gori» cah, Sušnfk Helena v Št. Janžu, Povšnar An» gela v Velenju, Deutschman Herman v Lju« bečni, Zakovšek Josip v Št. Jerneju, Laznička Anton v Pertoči, Svetlič Daromil v Cerkljah pri Kranju, Trampuž Iljicas pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, Cindrič Terezija v Prezidu, Golar Lidija v Št. Jerneju Levičar Marija v Št. Vidu pri Stični, Lepšina Josipina v Novi Štifti, Jesih Danica v Trebelnem, Kleč Anto» nija v Pilštanju in Finžgar Angela v Poljanah. —§ Napredovali so učitelji(ice)*. v II./4. skupino: Rogl Franc, Žlebnik Josipina, Žit» nik Frančiška, Skulj Vladimira. Urbajs Aloj« zija, Hiti«Borko Elvira, Šumi Gabrijela, Ko« kalj Miroslava, Visenjak Marija, Žlindra El« vira; v II./3. skupino: Collanti Amalija. Stu» pan Milica, Flego Ana, Rantner Jakobina, Mervič Bogomila, Štuhcc Jakob, Kunčič An» ton, Jazbar Štefanija. Hribovšek Vida, Jan« kovič Bratislav; v II./2. skupino: ILapajne Ivan, Osana»Dietz Hermina, Sokol»Zaplotnik Antonija, Lavrič Vinko, Janševec Franc, Cu« let Ivan, Jerše Štefanija; v II./l. skupino: Bernetič Valerija, Suša justa. Hladnik Le» opold, Šterk iMartin, Rakuš Marija, Pahor Josip, Visenjak Jerica, 'Napokoj Josip, Pri» možič Ivan. Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči. Zaradi božičnih počitnic je razposlala društvena uprava že v .teh dneh položnice za nakazilo članskega prispevka za 231. smrtni slučaj (Ivan Pipan, Gorenja vas) in letnine ter upravnine za leto 1931. Skupni znesek znaša za enega člana 12 Din, za zakonske pare pa 23 Din. Znesek za upravnino in letnino (re« zervni fond) se plačuje 6 iD.in enkrat v letu. Za 231. smrtni slučaj je znašala posmrtnina 12.500 Din. — Društvena uprava vljudno prosi, da poravnajo vsi člani vse svoje ob« veznosti takoj po prejemu položnice ali pa v prvih dneh prihodnjega meseca. Odlašavci ,z 'nakazili zavirajo redno poslovanje in ote« žujejo izplačila posmrtnin. — Za more« bitne smrtne slučaje v času od 20. do 31. de« cembra 1930. bodete nakazali članski prispe» vek s prihodnjim nakazilom. — Vsem cenje« nim članicam in članom U. S. želi vesele praznike in srečno novo leto •— društveni upravnik. FOTO • APARATI IN FOTO - POTREBŠČINE se dobijo v največji izbiri in po najugodnejših cenah v drogeriji „ADRIJA" Mr. Ph. S. BORČIČ_ LJUBLJANA / iELENBUROOV^UUC^ŠT^ Ugodna prilika! Uprava UJU pov. Ljubljana razprodaja svojo zalogo in Zvončka Popotnika Predvojni „Zvonček" letnik (nevezan) a Din 5*—. Povojni „Zvonček" do leta 1928.,29. a Din 10 -. „Popotnik" do leta 1928./29. letnik a Din 15—. (Brez poštnine). Možnost nakupa le do 15. jan. 1931. Ne zamudite te ugodne prilike! Stanovska organizacija UJU Iz društev: Poročila: = SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto, dne 6. de« cembra 1930. v slovenjgraški osnovni šoli. Predsednik tov. Kopač Leopold je pozdra« vil uvodoma vse navzoče tovariše in tovari« šice, predvsem pa dolgoletnega bivšega pred« sednika društva in častnega člana tovariša Purkharda Josipa šolskega upravitelja v pok. iz Maribora t— ter novodošlo itovarišico Hauptman Makso, kateri želi na njenem no« vem mestu mnogo uspeha in zadovoljstva — nakar je otvoril zborovanje. Statistika: V društvu je včlanjenih 41 tovarišev(ic), navzočih je bilo 31 tovarišev(ic), obisk je torej znašal 7560%. I. Tajnik tov. Iglar Rajko je prečital za pisnik zadnjega občnega zbora, ki se ie odobril. II. Dopisi: Na dopis »učiteljskega dru» štva sreza trsteničkog« je društvo soglasno sklenilo poslati predlog, ki je naveden pod točko VI./2 poverjeništvu UJU v Ljubljani. Dopis pov. UJU Ljubljana št. 413/30«31 gle« de poučevanja ženskih ročnih del na učitelji« ščih. Učiteljstvo se s predlogom tovariša ši« janca popolnoma strinja. Obravnavali so se še sledeči dopisi: a) uprave listov UJU pov. Ljubljana z dne 5. decembra 1930. b) pov. UJU Ljubljana št. 392/30«31. c) »Učiteljskega doma« z dne 4. decem« bra 1930. č) dopis učiteljskega društva šoštanjske« ga št. |20 z dne 12. decembra 1930. III. Poročilo o seji ožjega sosveta je po« dala tov. Gobec Regina. IV. Soglasno se je sklenilo, da naj pre« vzame blagajniške posle tovarišica Vaupot Antonija. V. Predavanje tovarišice Gobec Regine »Otrok in šola«. Zanimiva in vseskozi aktu« alna snov je tovariše(ice) dokaj razvnela; debata je bila prav živahna. Mnogi, iz življe« nja podeželskega učitelja vzeti primeri so pač dokazali, da se da s previdnim in psiho» loškim ravnanjem Iz zanemarjeno deco in njihovimi brezbrižnimi starši doseči marši« kje in marsikdaj kak mali uspeh ki je uči» telju«oraču trde, trde zemlje v zadoščenje in v spodbudo, a deci in njihovim staršem v korist. LISTEK. A. M.: Pokojnemu Ivanu Barletu v spomin. Dne 19. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku svojega najstarejšega tovariša — v zemljo je legel upokojeni tovariš Ivan Barle. Bil je krasen jesenski dan, ko so se pred njegovim Tuskulum v Kandiji zbrale množice, da ga spremijo na zadnji zemeljski poti in mu tako izkažejo čast in spoštovanje. V s,pre« vodu so bili zastopani vsi novomeški uradi in šole, šmihelska mladina osnovne in me« ščanske šole ga je spremljala korporativno od doma do pokopališča. Prihitelo je učitelj« stvo iz vseh bližnjih krajev, a posebno častno je bilo zastopano belokranjsko učiteljstvo. Sprevoda se je pa udeležilo nebroj drugih prijateljev in množica preprostega ljudstva. Pogreb je pokazal, kako ceni slovensko ljudstvo svoje vzornike. Skromno življenje, nikakih vidnih češčenj, nikakih odlikovanj, toda v srcih hvaležnega ljudstva si je blagi pokojnik postavil spomenik, ki ga ne uniči rja, ga ne stare rob časa. Pokojnik je bil rojen 15. oktobra 1841. v Pirničah, občina in fara Smlednik pri Med« vodah. Iz njegove mladosti ne vem nič poseb« nega. Obiskoval je tudi nekaj razredov gim» nazije, leta 1861. je prišel kot učitelj v Tu» njice pri Kamniku. Leta 1862. ga že dobimo prvič v Podzemlju. Leta 1866. se je selil v Nevlje pri Kamniku. Leta 1867. je bil imenovan v Budanje v Vipavski dolini, kjer je nastopil službo ob novem letu 1868. in ostal tam do sv. Jurja 1871. Kako priljubljen je bil pokojnik med kremenitimi Vipavci dokazuje izpričevalo, ki mu ga je izstavil krajni šolski svet in ga je podpisal tudi tamošnji župnik. V njem obžalujejo iskreno njegov odhod in si žele, da bi mu bil naslednik enak v vsem delu za mladino in ostale občane. Od leta 1871. do 1893. je bil vnovič v^ Podzemlju, kjer je bil tih delavec na kultur» nem polju. Hvaležna občina ga je v znak pri« znanja njegovemu delu za povzdigo omike in napredka imenovala svojim častnim občanom. Leta 1893. je prišel v Šmihel, kjer je bil z idnem 31. avgusta 1903. upokojen. To je kratek življenjepis moža, ki .se ni kazal v javnosti, to je potek stanovskega dela tihega in skromnega vzgojitelja naroda, ki se ni nikdar in nikjer rinil v ospredje. Živel je le šoli in mladini ter svoji dru« žini. 63 dolgih tlet je s svojo, zdaj že tudi pod pezo let in žalosti omahujočo življensko dru» žico preživel v najlepši neskaljeni harmom.ii. Se»li zavedamo danes, ko inas ne ziblje politični vihar in nam ne režejo skromne skorje kruha razni mogotci, se»li moremo za» misliti v tako idolgo dobo skupnega življenja polnega solz, a tudi svetlih trenutkov. Dvo» mim. Poleg drugega kulturnega dela in v tež» kih materijalnih prilikah je spravil svojo mnogobrojno družino do tako visokega so» cialnega položaja, kakršnega zavzemajo nje» govi otroci. Klobuk dol pred slovenskim uči» teljem»očetom trpinom. Koliko samozataje» vanja je bilo treba, koliko požrtvovalnosti, da je spravil vse h kruhu. Eno hčerko mu je vzela kruta smrt med božje krilatce — toda ostali so: Janko, kant:« nik v Zagrebu, Konrad, šolski upravitelj v Metliki, Daniel, grajščinski upravitelj, Gu» stav, državni pravdnik, M. Admirabilis in Marica, učiteljici, Alojzij, polkovnik in Vid knjigovodja. Narodu, cerkvi, državi — je pokojnik dal svoje potomce, človeštvu je podal dokaz, kaj premore idealna ljubezen do bližnjega, ki da» je in ne jemlje, do naroda brez fraz in lepo donečih gesel, do države in človeštva v za» vesti visoke odgovornosti pred Bogom in ljudmi. Pridite vsi malkontenti. stopite k sveži gomili in recite: Mea culpa, kako majhni smo pred svetlim obličjem blagega pokojnika, ki je živel le za druge in odšel1 lahkega - ved« rega srca v zavesti polno — odpravljene do!ž» nosti po večno plačilo. Ali naj posežem 'še v šolsko delo. Ne bom. Preveč je skrito očem po senzacijah hlepečega človeštva. Svetišče je to, v katero vstopajo le izvoljeni Toda delo v teh skrom» nih hramih reže globoke brazde v kuiturno, nacionalno in ne nazadnje gospodarsko živ« Ijenje narodov. Učiteljevo delo je delo umetnika je de» lo od Boga oblagodarjenega blagovestnika -n če najde ta apostol resnice sigurno oporo v propovedniku Večne ljubezni, koliko dibie* ga vzklije ¡lahko na njuni skupni njivi nepo» kvarjenih otroških duš. In tudi tu je pokojnik dosegel uspehe, za katere ga lahko opravičeno mi moderni kritični duhovi zavidamo. Koliko tihe sreče je pri tem užil. Saj mu je ravno to lajšalo gorje, utrjevalo šibko telo in mu dajalo po» guma za nadaljnje delo. Omenjam še malo epizodo. Naš Ivan je bil kronski upokojenec in ko je bil slednjič preveden na dinarsko po» kojnino, je bil prikrajšan za 300 'Din. Zna» čilno pa je, da je moral za ta v resnici ma» lenkostni znesek moledovati in prositi, da bi kmalu papir več stal. Slednjič je le prejel tudi to vsotico in s tem je bilo konec sence v drugače mirnem življenju upokojenca. Zdaj teži blagi mož v zemlji na šmihel« skem pokopališču v kotu ne daleč od potom» cev raznih plemiških rodbin, sam plemič po duhu in svojih delih. Pred hišo in na pokopališču so mu v slovo prav lepo zapeli tovariši in nekateri drugi pevci. Mogočno je donela nagrobnica ¥ lepi jesenski dan. Do dna so nas pretresli akordi. Pisec teh vrstic mu je govoril v imenu učiteljstva, podčrtajoč dejstvo, da smo po» kopali učitelja»vzgojitelja ,•— 'da je legel v grob učitelj — zvesti sin naroda, ki je trpel pod tujčevim jarmom, a on mu je stal ob strani, bil mu je svetovalec in voditelj v tež« kih dneh. Za njim je govoril tov. Ljubic, predsed« nik črnomeljskega učiteljskega društva, v ime» nu občine v Podzemlju, ki jo je zastopal tudi g. župan, in v imenu učiteljstva Bele Krajine. Podčrtal je njegovo skromno, a vestno in vzorno delovanje v dolgih 27 letih bivanja v Podzemlju. Konec je bilo. Obred» ne molitve so bile opravljene, na krsto so padale grude, ki so jih metali v slovo prija» telji, sorodniki, znanci. Odhajali smo. Črna prst nam ga je za» krila. Bodi mu lahka domača žemljica. Nam pa ostani blagi Janko svetal vzor dela, boja trpljenja in zmage. SREČNO NOVO LETO ŽELI V S EM S V O jim ČLANOM POVER JENIŠTVO VI. Sklepi in predlogi: Z večino glasov je bil sprejet sledeči sklep: 1. »Učiteljstvo naj samo in He v stanov* skih listih kritikuje eventuelne nedostatke v organizaciji in morebitne napake v stanov* skih listih«. 2. Soglasno je sprejet sklep t— »da naj hitrejše napredovanje šolskih upraviteljev odpade, pač pa se jim naj prizna posebna funkcijska doklada.« 3. Učiteljstvo se soglasno izreče za pred* log tov. Šijanca: »Širji sosvet pov. Ljubljana naj prosi glavni prosvetni svet, da upelje mi* nister prosvete na državnih ženskih učiteljiščih pouk v ženskih ročnih delih v vseh petih letnikih.« 4. Prihodnje zborovanje se bo vršilo skupno z učiteljskim društvom za okraj Šo* stanj dne 7. februarja 1931. ob 11. uri v slo* venjgraški osnovni šoli zaradi eventuelne fu* zije obeh društev. , Kopač Leop., preds. Iglar Rajko, tajnik. = ŠMARSKO = ROGAŠKO UČITELJ» SKO ¡DRUŠTVO je zborovalo 7. decembra 1930. v Rogaški Slatini. Vpisanih je 88 članov, navzočih je bilo 30, t. j. 64%. 1. Predsednik tov. Verk pozdravi navzoče članstvo, posebej gosta. tov. poverjenika Sku* lja; med važnejšimi dogodki zadnjega časa omeni prihod g. predsednika vlade, generala Živkoviea v našo banovino ter njegovo po* sebno zanimanje za napredek šole in razvoj SKJ pri nas. 2. Tajnik prečita zapisnik zadnjega obč* nega zbora; ob tej priliki se zahvali predsed* nik tov. Stefanciosi za dosedanje vneto izvr* sevanje tajniškega posla, ki preide s tem v druge roke. Nato se prečitajo dopisi; društvo sogla» ša s predlogom poverjeništva glede pouka ženskih ročnih del. 3. Poverjenik tov. Skulj poda izčrpno po» ročilo o položaju in delu organizacije in po* verjeništva, posebej še o regulaciji našega gmotnega položaja. Poročevalec poudarja po* trebo, da se strne ves stan v organizaciji; le v njenem okviru more tudi eventuelna opo* zicija koristiti stanu in šoli. Predavatelj gra* ja tudi — sicer sporadične — poizkuse priti* skanja na kljuke, ki ne obetajo več uspehov, pač pa diskreditirajo ugled vsega učiteljstva. Zelo zanimivemu poročilu o delu in uspehih organizacije za ureditev pravnega in gospodarskega položaja učiteljstva so zborovalci sledili z napeto pozornostjo in poročevalca po končanem poročilu toplo aklamirali 4. Tov. Kukovčeva je v svojem referatu obravnavala temo: »Kako navajajmo učence k samostojnosti«. Izvajala je, da je privzgoja sposobnosti, samostojno obnavljati in po* glabljati šolsko znanje ena najvažnejših na* log zlasti podeželske šole; predavateljica je nazorno obrazložila pota in sredstva v dose* go tega smotra. Zelo aktualno in zanimivo predavanje je našlo med zborovalci prav hva* ležne poslušalce. 5. Tov. Šumer predlaga, naj društvo za* prosi prosvetnega inšpektorja g. dr. Fr. Kot* nika za predavanje o nabiranju narodopis* nega gradiva, o priliki prihodnjega zborova* nja. Sprejeto. — Tov. Rupnik predlaga da društvo sprejme predlog iz zadnjega »Tova* riša« o pravni samopomoči. Sprejeto. Prihodnje zborovanje bo 7. februarja 1931. v Rogaški Slatini. Verk Miloš, preds. Rupnik Jože, t. č. tajnik. = GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 6. decembra 1930 v Gornjem gradu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo o seji šir* jega sosveta, 4. Referat tov. Senice: »Dru* štveni časopis«. 5. Slučajnosti. Statistika: Število članov 38, navzočih 31. Tov. predsednik otvori zborovanje, po* zdravi vse navzoče, posebno sreskega šolske* ga nadzornika «o se pokazale v boju za iz* boljšanje našega materialnega položaja. Za njim je poročal tov. tajnik o našem društvenem delovanju in o delovanju inaših stanovskih, gospodarskih in drugih ustano* vah. Vse naše ustanove, posebno gospodar* ske. so tako rekoč barometer naše stanovske zavednosti in discipline. Učiteljstvo našega , okraja je bilo vedno med prvimi borci in naj* zavednejše. Naj ostane tudi v bodoče takšno kakor je bilo :ter naj se tudi v bodoče poslu* žujc koristi naše UGP, naj tudi v bodoče podpira pevski zbor, Učiteljski dom, naš tisk in v obče ustanove, ki jih bodisi poverjeni* štvo ali društveni odbor po treznem premi« < KOUN1KA TVSSMHA (IK6RIJE LJUBLJANA IHMBPI Naš pravi domači izdelek! sleku priporočajo. Apelira na tovariše(icc), da sodelujejo z nasveti in članki pri »Pro-sveti«. Tudi blagajniško poročilo je bilo zadovoljivo. Napram poverjeništvu smo vse naše ob« veznosti do danes poravnali. Navede točno stanje blagajne. Apelira na zamudnike, ki jih je sicer malo, naj točno (v začetku vsakega meseca pošiljajo mesečne prispevke. Za poročili društvenih funkoijonarjev je sledil referat tov. Vinklerja in Vertiy:njka »O mladinskem tisku«. 'Referat je bil skibno se« srtavljen. Pojasnil je pomen in razvoj tiska s posebnim ozirom na mladinski tisk. Poudar« jall jc dobre in slabe strani današnjega mo« dernega tiska in končno je podal zdrav na« svet, kakšen bodi mladinski tisk danes. Tov. Doljak predlaga naj se referat objavi v »Po« potniku«. — Sprejeto. Razgovor o deških ročnih delih v okraju je razčistil za naš okraj to vprašanje v tem smislu, da naj se uporabljajo pri tem pouku le domače sirovine. naj se delajo in poprav« ljajo le doma uporabni predmeti. Pri tem pa ne smemo pozabiti narodne ornamentike, ka« tera pride ravno pri tem delu do svoje po« polne velljave v času, ko drvi vse po moder« nizaciji. Pri slučajnostih se 'je skle.iilo naj sesta« v ita tov Hladnik in Šušteršič statistiko o iz« venšolskem ilrlovanju učiteljstva našega okraja Odbor na i sestavi resolucijo na UJU z ozirom na delovanje uči.teljistva pri Sokolu. Med čitanjem referata je vstopil v zboro« valnico 'tov. nadzornik g Fran Meriljak. Tov. predsednik ga pozdravi in mu čestita k ime« novan u. nato se je on'v daljšem govoru po« slovil od učiteljstva svojega okraja. Ob za= ključku zborovanja mu je tovarišica Deže« lova poklonila kristalno, s srebrom okovano vazo, ki mu jo je kupilo učiteljstvo v spomin na njegovo službovanje v okraju. Po zborovanju je bil skupen obed y restavraciji Gabrenja .kjer se je posllovil od nadzornika tov. predsednik v imenu društva, tov. Fran 'Mercina v imenu učiteljstva v okraju, tov. Roje v imenu meščansko«šolske« f«/*a it»9. »MS. Ugodnost! Damske galoše . . Moške galoše . . . Damski snežni čevlji Moški snežni čevlji . 70 Din 75 Din 100 Din 110 Din Aman HRISPER. LlDbliaiia KM ni»* ¡Mm da 3 I. POGAČNIK B0:i0R ČEVA ULICA 5 .TELEFON ŠT. 2059 Očividno Vas zebe! Za mal denar si lahko nabavite toplo obleko pri tvrdki A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Gostilna Ražem Ljubljana nažabjakušt.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe- Lovske puške, floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi. F. K. Kaiser, puškar ♦ Ljubljana, Kongresni trg 9 Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! m m w ^^ w • w —www ——' — —' - —- — ----—- —---— — — ____________ 5348232353534802905348484802485323535348235348484848