Šteu. 182.
V Ljubljonl, v petek, dne 10. avgusta 1906.
Leto xxxiu.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13' — za Četrt leta „ „ 6-50 z<t en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ 1'70
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mir): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
_L_ Vsprejema naročnino, inseratein
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Organizacija Katoličanov v Avstriji.
»Katoliško društvo za kolportažo« je na vse župne urade dunajske škofije izdalo oklic, v katerem jih opozarja, da se naj na pastoralnih konferencah bavijo z vprašanjem kolpor-taže katoliških knjig in časopisov. Upati je, da bo v Avstriji kolportaža kmalu prosta, in zato se morajo že zdaj na to pripraviti. Zato se naj skrbi, da bodo na vseh krajih nastavljeni pripravni kolporterji, za vsako škofijo sc naj ustanovi centrala za kolportažo in snujejo se naj povsod katoliške ljudske knjižnice.
Od 15. septembra do 15. oktobra bo na Dunaju po zgledu socialne šole v Miinchen-Gladsbachu tudi prvič tak socialni kurz z obširnim programom. Na dan se bodo vršila po pet do šest ur socialna predavanja, s katerimi bodo združene debate ter govorniške in pismene vaje.
Ta socialna šola bo v dvorani krščansko-socialuega delavskega društva na Dunaju. VII., Kaiserstrassc 8, kjer jc pripravljalni odbor, ki sprejema priglasi'.
Uspeh zadnjega avstrijskega katoliškega shoda se kaže v razširjenju Pijevcga društva, ki izdaje za časnike svojo korespondenco z dobrimi članki.
To so dobri začetki, a ta avstrijska organizacija obsega seveda v prvi vrsti lc nemške državljane. Mi Slovani sc jc okoristimo, kolikor mogoče, a dolžni smo, da imamo sami svojo krepko izvedeno organizacijo v vsakem slovanskem narodu.
Cehi stopajo polagoma naprej po poti katoliške organizacije. V kraljestvu češkem so velike težave, ker imajo po mestih med dc-lavci moč socialni demokratje in narodni socialisti, na deželi pa je agrarna struja, v mnogem oziru katoliški organizaciji nasprotna. Na Moravskem pa gre jako dobro in jc upati že pri prihodnjih volitvah velikih uspehov.
Slovenci smo dolžni, da svojo organizacijo izpopolnimo in dovršimo. Zlasti za socialni pouk jc treba še mnogo storiti, da nas svobodna kolportaža ne najde nepripravljenih. Opozarjamo na to zborovavce katoliškega shoda. Da bi se kaj koristnega ukrenilo!
Protijocialitfifnn delavska organizacija na Francoskem.
Divjanje radikalno-socialističnega bloka na Francoskem rodi med delavstvom odpor proti soc. demokraciji, ki sc kaže v raznih oblikah.
Brestski poslanec Pierre Bietry jc ustanovil v nekaj letih popolnoma neodvisno delavsko stranko, ki združuje proti socialistom že nad pol milijona francoskega delavstva. Bietry je bil svoj čas sani socialni demokrat, a je izpoznal socialnodeniokraško sleparijo in ustanovil z velikimi osebnimi žrtvami tednik »Lc Jaune«, ki ima zdaj več stotisoč naroč-nikov-delavcev. List nosi v vsaki številki napis: Če ima v tvornici s 5000 delavci lc 500 delavcev delnico za 100 frankov se nekaj doseže. Bietryjeva »rumena« delavska stranka deluje na to, da postane delavstvo sodeležno dobička podjetij, v katerih dela.
line »rumeni dclavci« so dobili protiso-cialistični francoski delavci leta 1900 v Mon-ccau les Mineš ob stavki. Delavci, ki niso bili zadovoljni s stavko, so zborovali v »Cafč dc la Maire«, a socialni demokratje so razbili okna, da bi razgnali shod. S soc. demokracijo nezadovoljni delavci so nato zamašili okna z rumenim papirjem in tako omogočili, da so nadalje zborovali.
Da sc lahko razume protisocialistična rumena francoska organizacija, je potrebno, da se pozna francosko delavstvo iu razvoj delavske organizacije.
Velika revolucija je prepovedala 1796 vsako združevanje. Tudi Constituanta in celo
Codc Penal iz I. 1841) označuje vsako združevanje, ki šteje nad 20 oseb, kot hudodelstvo. Šele 1. 1847 je dovolila francoska vlada združevanje delodajalcem in čez dvajset let 1. 1867 so šele smeli tudi tudi' francoski dclavci ustanavljati društva. Popolno so pa priznali pravico delavskega združevanja šele 1. 1884. Nato so ustanavljali delavci hitro sindikate in delavske borze, ki jih podpira tudi vlada. A vse te organizacije so lc malo dobrega storile delavstvu. Izmed 114 francoskih delavskih borz deluje uspešno komaj 15. Dasi soc. demo-kraški francoski voditelji sodelujejo že leta sem pri vladi, niso skoraj nič storili za delavstvo. Pač pa so sodelovali z veliko vnemo pri gonji proti redovnicam in menihom.
Seveda je ta brezdelavnost za delavske koristi marsikateremu zavednemu delavcu odprla oči. Saj so videli iu se prepričali, da je soc. demokraški francoski voditelj Jaures s svojim listom »T Humanite« popolnoma odvisen od judovskih velikih kapitalistov, solastnikov lista. Akcijonarji delavskega lista »T Humanite« so judovski milijonarji Levy Bruhl, Levy Brams, Dreyfus in drugi krivonosi kapitalisti. S stavkami jc hodilo soc. deniokra-ško francosko delavstvo po kostanj v žerjavico za francoske judovske špekulante.
Zato se pa ne smemo čuditi, da judovsko francosko soc. demokraško časopisje nc kaže na prave judovske ljudske pijavke, marveč zastruplja ljudstvo s hujskanjem na kulturni boj.
Vse to jc uplivalo, da so sc začeli bivši soc. demokratje upirati Židom in ustanovili svojo protisocialistično rumeno delavsko organizacijo. V velikem se načela rumene delavske francoske organizacije krijejo z načeli kat. del. organizacije »Association catholique« na Francoskem dasi je organizacija rumenih popolnoma neodvisna in samostojna.
Prvi kongres so imeli rumeni I. 1902. Ze takrat so imeli 317 sindikatov z 201.745 člani.
Ko jc pričel januarja 1904 Bietry izdajati svoj list »I^e Jaune« jc jako hitro poskočilo število članov rumene delavske organizacije. Na pariškem kongresu rumenih mesca marca letos ic bilo zastopanih že 450 delavskih sindikatov z več ko 500.000 člani. Na tem shodu so določili sledeči program:
Delati sc mora trajno in krepko za izboljšanje, ki jc potrebno za fizični, intclektu-elni in u ravni ljudski napredek. Delavstvo naj bo sodeležno dobička pri podjetjih. Nasprotuje sc vsaki stavki, ki nima zgolj gospodarskega značaja, in čc sc ni poizkusilo vse, da sc pridobi delodajalec za opravičene delavske zahteve. V sporazumu z delodajalcem sc mora določiti raznim obrtnim iu krajevnim razmeram primerni delavni čas. Boriti se mora delavstvo proti državnemu kolektivizmu. Uporabijo naj se vsa sredstva za socialni napredek in za starostno zavarovanje. Pospešuje naj sc zasebna dobrodelnost. Delavec naj se državno in gospodarsko izobrazi. Zahteva se svoboda društvom, pouku in vesti in za društva pravica posesti.
Reakcija v Rusiji.
Sedanji položaj v Rusiji je kratko označen sledeče: Stavke in vstaje so popolnoma končane. Boje sc, da zdaj napoči reakcija, in že poročajo o krutem postopanju kazakov s kmeti. Značilno jc tudi, da prosijo odpuščanja in sc kesajo uporov celo vojaki bivši uporniki. Vlada je morebiti res našla pravo sredstvo, da pomiri armado, ko napoveduje skrajšanje službene dobe vojakom iu mornarjem. Poročila o Rusiji sedaj soglašajo v tem, da vlada tihota v pokrajinah vzhodnega belega carja ... Tudi ruski vladi neprijazno časopisje sodi, da sedanji tihoti sledi reakcija!
Stavke — upori napadi.
»Peterburška brzojavna posredovalnica« poroča, da je neutemeljeno poročilo o imenovanju vrhovnega poveljnika armadi kneza Nikolaja Nikolajeviča.
V	Pcterburgu so izšli 8. t. ni. že vsi ruski listi. V Pcterburgu so prijeli več anarhistov in revolucionarjev. Našli so pri njih mnogo z močnim razstrelivom napolnjenih bomb. Zadnji pojavi peterburške stavke so izginili.
Tudi v Moskvi je popolnoma končana stavka. Lc električna železnica šc nc vozi popolnoma zaradi tehničnih ovir. Moskovski so-cijalni demokrati so zelo pobiti, ker se jc ponesrečila stavka.
V	Juzovski so se sprli stavkujoči dclavci. ki jih jc 2500 v dveh skupinah, ki sta sc tudi
spopadli. Ubiti sta bili 2, ranjenih pa več oseb. Dragonci so napravili zopet red.
Na neki vlak v bližini Sosnovic jc bila vržena bomba. Ubila jc dve ženski, težko ranila več žensk in otrok.
Finske žene, ki nosijo na svoji obleki revolucionarne znake, sc jako udeležujejo revolucionarne propagande v bližini Helsing-forsa. Dele tudi revolverje in bodalca in pozivajo na vstajo. Vlada je ukazala, da sodi preki sod na smrt vse ženske, ki jih dobe pri revolucionarni propagandi v tvornicah.
O zadušenem kronstadskem uporu še poročajo, da so streljali uporniki pomotoma na neki uporni polk in da tudi niso streljali na neko bojno ladjo, o kateri so sodili, da drži ž njimi. Revolucionarji so spoznali svoje napake in so sklenili, da ustanove mešani odbor, ki ima nalogo, da pripravlja splošno stavko in vojaško vstajo ob istem času.
Ruska vlada jc prepovedala uvoz vsakega orožja ob prusko-ruski meji razen orožja za lovce.
O armadi.
Pretekli teden so zaprisegah v peterbur-ški inženirski šoli nove gojence in obiskovalce kadetnih šol. Pred prisego je izjavilo pet mladih gojencev, da nočejo priseči.
V	bolrovskem okrožju neusmileno postopajo kazaki. Strahovito so pretepali starce, otroke in mladeniče, ki niso hoteli izdati onih, ki so plenili posestva.
Neki častnik je ustrelil v kolpinskem taborišču pri Moskvi nekega vojaka, ki ni ubogal. Ta čin je razburil čete, dokler se niso vojaki uprli in pričeli s težkimi topovi prodirati proti Moskvi, a so prodiranje zabranile zveste čete. Častnik, ki je povzročil upor, je pobegnil v Peterburg.
Uporniki polka Samu so se skesali. Ko so pomorili več častnikov so naprosili še živeče častnike, naj zopet prevzamejo poveljništvo. Uporniki so napačno razumeli ideje o osvo-bodivi ruskega ljudstva. Uporniki dolže voditelje, da so brez posebnega razloga povzročili krvavo klanje.
Vlada baje namerava znižati službeno dobo pri pehoti, artiljcriji in mornarici, da pomiri vojaštvo.
Takoj po žetvi nameravajo pozvati pod orožje zopet 77.000 kazakov, da ojačijo policijo. Kazaškim rodbinam je ukazal car 5 milijonov rubljev podpore.
Stolypinovo ministrstvo.
Še 8. t. m. zjutraj so splošno sodili, da odstopi Stolypin s svojim ministrstvom. Opoldne se je pa podalo k carju več ministrov, ki so jih vodili Stolypin, vojni minister in pa načelnik generalnega štaba. Stolypin je poročal carju o položaju in o ponesrečeni splošni stavki, in car jc nato izjavil, da obdrži ministrstvo Stolypinovo.
V	razgovoru z nekim francoskim časnikarjem je NVitte jako hvalil Stolypina, njegov program in rekel, da v tem trenutku Rusija nc dobi boljšega moža, kakor je Stolypin. Jako ostro je pa govoril NVitte o Purnovem.
Carjeva rodbina.
»Politična korespodcnca« izjavlja, da so izmišljena vsa poročila o carjevem odstopu.
»Pall Mail Oazette« pa priobčuje izvleček iz nekega pisma, ki ga jc pisala carica neki svoji angleški sorodnici. Carica piše, da se boji, da pride nesreča preje, ko zapusti car-jeva rodbina Rusijo. Ako pade carstvo, sc namerava ruska carska rodbina naseliti na Angleškem. Odkar je bil umorjen veliki knez Sergij, živi carjeva rodbina v neprestanem strahu in zaupa le angleškim poslom. Ko jc govorila nedavno carica z neko dvorno damo o pripravah za potovanje v Darnistadt, jc dobila pozneje na svoji pisalni mizi listek, na katerem jc bilo zapisano v ruskem jeziku: Rusije nikdar nc zapustite! Veliki knez Vladimir jc bil res odpoklican nazaj v Peterburg, šc predno jc došcl v Meiningen.
Kongres kadetov.
Član kadetne stranke Petrovjevič ie sporočil nekemu časnikarskemu poročevalcu, da se vrši meseca septembra shod stranke v Moskvi.
Truplo umorjenega voditelja kadetov Herzensteina nameravajo prepeljati v Moskvo, ko se pomirc duhovi.
SHOD ČEŠKIH BOGOSLOVCEV IN DUHOVNIKOV V BUDEJEVICAH.
Dne 7. avgusta sc je sestal v Budejevicah shod čeških bogoslovcev in duhovnikov. Predsedoval je kanonik Skočdopole, ki je na-glašal, da se mora duhovnik ravnati vedno po potrebah časa, ne pa po duhu časa. Častni predsednik rektor dr. Vreštal jc govoril o bogoslovju kot znanosti. Poročilo o socialnem delovanju duhovnika je imel vseučiliški profesor dr. Brat", član gosposke zbornice — laik prvi veščak češki o narodno-gospo-darskih vprašanjih.
Dr. Braf je povdarjal, da je sodelovanje duhovnika v socialnih vprašanjih dandanes potrebno. Kot Čeh ne more razumeti, kako sc morejo dobiti ljudje, ki hočejo tako močno organizacijo, kot je duhovstvo. izključiti od narodnega in socialnega dela. Priporoča duhovščini, naj sc temeljito bavi s socialnimi vprašanji, kajti duhovnik ne sme prezirati časovnega toka. Seveda jc sporno vprašanje, kako daleč sc naj duhovnik spušča v svetne stvari, a v tem nas mora voditi krščansko prepričanje in v dvomljivih slučajih sc naj duhovnik ravna po predpisih svojih predstojnikov, da ne izzove konfliktov. Sociologija ic danes torišče diletantov iu demagogov, kakor nobena druga veda. Zato ji dr. Hraf ne zaupa, ampak priporoča temeljit pouk o narodnogospodarskih iu pravnih vprašanjih.
(i. liri Sakuly jc iz češke zgodovine dokazoval, da jc katoliška vera vedno služila kulturnemu in gospodarskemu prospehu češkega naroda.
LIBERALNI BLOK V PRIHODNJI ZBORNICI.
Med voditelji nemških liberalnih strank se vrše pogajanja o združenju nemških svobodomiselnih strank. Izblebetalo je namero nemških svobodomiselnih strank Iitmerško glasilo nemške ljudske stranke. Nove nemške ekscelencc Prade, Derschatta in Marchet sc dobro počutijo v mehkih ministrskih sedežih. A ker vejo, da izgube po novem volilnem redu več poslancev, ki jih pribore kršč. socialci, hočejo vzdržati svojo moč in svoj vpiiv tudi v novi bodoči zbornici z velikim blokom svobodomiselnih strank, ki bi mu pripadalo, kakor računa Pradejevo glasilo, kakih 13(1 poslancev. V nemškem svobodomiselnem taboru se približujejo razne stranke. Na Moravskem, < iornjem Avstrijskem, Štajerskem in Koroškem so se nemške svobodomiselne stranke že združile. Svoječasni govor kneza Auersperga, voditelja ustavovernega veleposestva v gosposki zbornici dokazuje, da tudi liberalni nemški plemiči soglašajo s skupnim nastopom svobodomiselnih strank. Vodilno dunajsko glasilo liberalcev je, ko je poročalo o knezovem govoru, takoj ponudilo plemstvu vodstvo bodoče velike liberalne stranke.
Po vseh pojavih bo združeni blok nemških svobodomiselnih strank pri volitvah v novi zbornici gotova stvar. Pomena nameravanemu bloku nikakor ne moremo odrekati. Šlo se bo v novi zbornici, da dobi vlada večino. Če pa bo nemški svobodomiselni blok v novi zbornici močnejši in bolj složen, kakor nemške nesvoboiniselnc stranke, obstoja pač nevarnost, da sestavi v zvezi s svohomisclnimi strankami nenemških narodov svobodomiselno večino.
CESAR V DALMACIJI IN HERCEGOVINI.
Cesar se pripelje II. septembra v Pulj s posebnim dvornim vlakom. Pri molu »Elizabeta« sprejmejo cesarja vojaške in civilne oblasti. Cesar ogleda nato spomenik rajni cesarici Elizabeti v Valerijinem parku. Popoldne se pa vkrca vladar na cesarsko jahto »Mira-mar«, ki odplove nato k poletni eskadri, ki bo vadila oh dalmatinskih obalih. Vaj mornarice sc udeleži, kakor znano, tudi vladar. Dne H), septembra sc pa povrne vladar v Pulj, odkoder se odpelje zvečer ob 6. uri nazaj na Dunaj. Trebinje v Hercegovini obišče cesar 13. septembra, kjer pričakujejo tudi skupnega finančnega ministra Buriana. Obisk bo trajal le nekaj ur. Vladar bo bival med vajami mornarice v Dubrovniku. Vaje sc bodo vršile med Dubrovnikom in Vccchio.
AVSTRIJSKI PRORAČUN.
Sredi tega meseca najbrže končajo posvetovanja ministrstev o končni sestavi proračuna. Proračun bo izkazoval višje osebne izdatke. Samo uslužbencem državnih železnic obljubljeno zvišanje cenijo na 4 milijone kron; za poštne uslužbence pa 2 milijona, za diurni-ste I milijon. Višji bodo tudi izdatki zaradi kvinkvenij učiteljskemu osobju in pa za davčno uradno osobje, kakor tudi za druge ka-
tegorije državnih nastavljencev. Zvišanje osebnih izdatkov cenijo na 8 milijonov kron. Splošno cenijo dohodke za 40 milijonov več. kakor lani, a tudi potrebščine sc zvišajo približno tej vsoti. Poštne dohodke cenijo najmanj za dva in pol milijona več. kakor lani. Poljedelsko ministerstvo zahteva, da zvišajo prispevke za kulturne namene za dva milijona kron. Proračun bo izkazoval najbrže tnali prebitek.
ITALIJANSKO VISOKOŠOLSKO VPRAŠANJE.
Iz Inomosta javljajo: Za dijaški shod, ki se bo vršil o italijanskem visokošolskem vprašanju, menijo italijanski tirolski listi, da Ino-most kot kraj za laške visokošolce ne pride v poštev, pač pa Dunaj in Gradec. »Vsi v Gradec!« vpije neki list. V zadnjem času jc bilo tam 400 italijanskih dijakov. To število je lahko zvišati na 600. Tako mnogobrojnim dijakom, menijo laški listi, bodo gotovo izpolnili želje in zahteve.
PRIJETA AVSTRIJSKA OGLEDUHA V ITALIJI.	_
Italijanski finančni stražniki so prijeli v bližini Afiaga dva častnika avstrijske armade, ki sta marljivo proučevala italijanske obmejne utrdbe. Italijanske oblasti trdovratno molče o prijetih avstrijskih častnikih.
30 MILIJONOV ZA DALMACIJO.
Ker so sc širile po raznih listih vesti, da misli Avstrija žrtvovati ogromne svote v prospeh dalmatinske ekonomije, so sc dalmatinski poslanci o tem informirali. Reklo se jim je. da dobi odslej dalje Dalmacija vsako leto 3 milijone več, nego do sedaj. SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA Z AN GLEŠKIM KRALJEM.
Cesar Viljem pride 14. avgusta t. I. v Kronberg, odkoder se pelje v grad Friderikov dvorec. Angleškega kralja Edvarda pričakujejo 15. t. m. zjutraj ob 'M0. Pripelje se iz Londona čez Kolin. Angleški kralj zajtrkuje v Kronbergu, nakar sledi razgovor med vladarjema. Popoldne se peljeta vladarja z avtomobilom v Saalburg. Dne 16. avgusta ob 9. uri 40 minut dopoldne se odpelje Edvard v Marijine Toplice. Znano je, da sta bila angleški kralj in nemški cesar precej časa sprta. Napete so bile tudi razmere med Nemčijo in Anglijo. Sedanji napovedani sestanek obeh vladarjev pač dokazuje, da sta se oba vladarja zopet sporazumela in da so se omilile tudi nasprotstva med obema državama.
KARDINAL NAPADEN.
R i in , 9. avgusta. Včeraj dopoldne je neki Brunacci napadel kardinala Volpe, ko se je podal v palačo Propagande. Brunacci je čakal na kardinala v veži. Prišla sta kardinalu na pomoč sluga in vratar, nakar je na-paduik zbežal. Brunacci je dobival od kardinala redne podpore, kar mu je pa kardinal nedavno odrekel. Zato se je hotel maščevati.
FRANCOSKI KARDINAL NADŠKOF LACOT
O LOČITVI CERKVE OD DRŽAVE NA FRANCOSKEM.
Neki pariški list je priobčil razgovor nekega svojega poročevalca z bordeauxškim nadškofom kardinalom Lacot o ločitvi cerkve od države. Kardinal izjavlja, da si je list izmislil razgovor, ki je popolnoma zlagan .Nadalje izjavlja, da ni govoril z nobenim o ločitvi cerkve od države, o kateri pa izjavlja ob tej priliki sledeče: Ločitev obsoja popolnoma osobito pa, ker nasprotuje načelom zdrave teologije. Država ima dolžnost da ščiti vero. Nc papež, ne škofje in tudi duhovščina ne more priznati zakona, po katerem se kršijo brutalno pravice enega soudeleženca pri sklepanju konkordata, papeža. Zakon se vme-šuje v cerkveno upravo in odkrito krade duhovščini, ker ji jemlje, kar ji je zagotovil kon-kordat. Sv. oče naj bi, če spozna to za potrebno, sam sestavil zakon za verska društva po določilih kanoničnega prava s pogoji, ki jih. je dolžan cerkvenemu pravu in svoji osebni dostojnosti. Papež že zdaj lahko odkloni vsak tak poizkus. Papeževo stališče je popolnoma neznano celo najvišjim cerkvenim dostojanstvenikom. Tudi če se hipoteza o poizkusu verskih družb uresniči, bi mir ne trajal dolgo. Protiverska stranka je prekrepka, da bi čakala z bojem proti cerkvi z vsemi svojimi sredstvi. Prvi minister za bogočastje, ki bi mu manjkalo državniške sposobnosti, bi ubogal framasone. Katoličani morajo biti pripravljeni za vsak slučaj na boj ali pravzaprav na zasledovanje.
KATOLIŠKA - KONSTITLCIONELNA STRANKA ZAPADNE RUSIJE.
Poleg katoličanov carstva poljskega imajo tudi katoličani severozapadne Rusije svoje zastopnike med bivšimi člani dume. Vilnski katoliški škof baron Rop je kot član dume združil te poslance, in osnovali so »Katoliško konstitucionelno stranko za zapadno Rusijo«, ki se je obrnila do svojih pristašev z oklicem, v katerem razvija svoj program.
Oklic pravi, naj se volilci nikar nc boje, in naj se ne razburjajo zaradi tega, da je duma razpuščena. Naj se le mirno pripravljajo za nove volive. V agrarnem vprašanju zagovarja stranka privatno posest in zahteva denarnih zavodov za kmete, ki pa morajo biti pod vodstvom ljudi, ki natančno poznajo razmere do-tičnega kraja. Dalje se zahteva: Enakost prava, ureditev davkov, odprava krivic, ki jih trpi kmet, in olajšanje kredita. V verskem oziru zahteva stranka ločitev ccrkvc od države v tem smislu, da neha pravoslavje biti državna vera. Škof Roop zagotavlja, da v severno-zapadni Rusiji mir ne bo moten. Decembra meseca 1905 je vlada naredila veliko napako, ko jc hotelo ministrstvo Durnovo z vsemi sredstvi preprečiti razvoj katoliške konstitucionelne stranke s tem je vlada sebi
največ škodovala, ker .ii je bila otežena borba proti revoluciji.
Škof Roop upa, da po splošni in euaki volilni pravici katoliška stranka zmaga po vsem katoliškem severozapadu ruskem. PRESTOLONASLEDNIŠTO NA NIZOZEMSKEM.
Na Nizozemskem pripravljajo zakon, po katerem bi bil opravičen soprog kraljice VI-ljemine, princ Henrik, in njegovi agnati za naslednika sedanje kraljice. Princa Henrika nameravajo proglasiti za kralja in sovladarja.
AMERIČANI IN JAPONCI.
V	razgovoru z japonskim zastopnikom v Washingtonu je naglašal zastopnik Zjedinjenih držav, da je smrt 5 japonskih ribičev pri Aleu-tih sicer opravičena, a da najbrže izjavijo kljub temu Zjedinjene države Japonski svoje obžalovanje zaradi dogodka. Prijeti Japonci bodo kmalu postavljeni pred sodišče.
BALKAN.
V	Carigradu so napadli najbrže Grki bolgarskega zdravnika Nikolova. Napadalci so streljali na zdravnika in ga nevarno ranili, po izvršenem napadu so ušli.
NEMŠKA MAROŠKA NASELBINA je presenečena, ker se ne povrne več na svoje mesto nemški poslanik baron Rosen. Odpo-klicanje Rosena razlagajo, da je popolnoma izjalovljena nemška politika v Maroku.
MIKAZO DVIGNILI.
Japoncem se je posrečilo dvigniti 12. sept. 1905 potopljeno bojno ladjo »Mikazo«. Zletela je bila v zrak vsled eksplozije in na njej ie umrlo 550 ljudij. Bila je med prvimi bojnimi ladjami.
Dnevne novice.
X Kranjsko učiteljstvo in izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Prejšnja stara ljubezen se je med njima naenkrat posušila. Zadnji spopad »Učit. Tovariša« z »Narodom« je rodil zdaj malo aferico ki sc bo baje izvo-jevala v soboto v »Učit. Tovar.« na to pa tudi v seji izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke. Na dr. Tavčarjeve notice bo »Učit. T ovariš« baje odločno odgovoril in jih »napredni« stranki par krepkih bral. Učiteljstvo zahteva zdaj od odbora narodno-napredne stranke da se določno izjavi: Ali je »SI. Narod« glasilo narodno napredne stranke ali ne! — Ce jc ta bil glasilo te stranke, potem nc mara imeti učiteljstvo nič več ž njo opraviti, in bo hodilo svojo pot, če jo pa list le glasilo akcijonarjev. dr. Tavčar pa pisari notri tudi v imenu napredne stranke kakor zadnjič glede »Učit. Tovariša,« bodo pa tudi izvajali svoje konsekvence.
Slov. katoliško dijaštvo! Prejeli smo naslednji poziv: Hrv. kat, djaštvo obdržavat če dne 21., 22. i 2,3. ov. mj. na Trsatu svoj prvi sastanak, na ko.ii pozivlje i Vas, svoju naj-bližu braču. Dodjite, da vidite kod nas. česa kod Vas ne vidjeste, da vidite početak naše katoličke organizacije! Svi, koji žele prisu-stvovati, neka sc jave na ime Iv. Butkovič, pilil- Krk (Istra), dodav i# svoju adresu. Uz bratski pozdrav! Pripravljajuči odbor.
1 GG. bogoslovci sc naj priglašajo za katoliški shod pri svojih župnikih; sicer dobe vstopnice tudi pri pripravljalnem odboru (Kopitarjeve ulice 2, nad tiskarno.)
+ »Savani« — snubijo. Hoteli smo sicer molčati, toda terorizem »generalštaba« »Sa-vanov« s sedežem v Kranju je tako velik, da mora zvedeti zanj tudi širša javnost. - Dne 19. julija dopoldne so dobili abiturijentje kranjske gimnazije svoja zrelostna izpričevala, zvečer pa so imeli v gostilni ua »bekseljnu« prijateljski večer, ki so ga hoteli preživeti sami med seboj v prijateljski slogi. A prav ta slovesni trenutek je sklenil »Savanski« štab porabiti za naskok. Ko se jih ni nihče nadejal, okrog II. urezvečer so prišli, in sicer trije, da bodo lahko pred celim svetom pričali o svoji nesmrtni blamaži. Znani »jurist« Triller je stopil najprej na »govorniški oder« ter začel snubiti za »Savo«; mož se jc gotovo prej napil »korajže«, kajti vpil je nekaj o dr. Tavčarju ki jc program »Save« toda stavka ni izustil nobenega, iu kmalu se je onemogel zgrudil na stol. Nobenega »živio«-klica. Ker prvi »snubač« ni nič opravil, je nastopil drugi: »stara hiša« iz Kranja, gospod Romold. Ta je bil očividno »pripravljen«, kajti razen o dr. Tavčarju je vedel govoriti tudi o dr. Šustcr-šiču, celo zabavljati čez tega, pripovedoval jc lepo »povest« o svobodomiselnosti »Save« in »Savanov«. Bil jc v resnici »velik« govor, samo škoda, da so ga poslušali prazni stoli, kaiti abiturijentje so vsi kakor en mož vstali in odšli iz sobe na vrt, zastopnike »Save« pa pustili same. »Snubci« so postali naenkrat divji; dočitn se v Odiseji bere, da je Odisej pretepel iu pobil snubce Penelopine, sc v Kranju ne ravnamo po klasičnih vzgledih — tu so namreč snubci tepli in bili prvega človeka, ki jim je prišel nasproti, brivca g. P—a. Kdo se pa ne bi jezil: tako lepa je »Sava«, pa niti eden izmed vseh kranjskih abiturijentov se ni
hotel zagledati vanjo!! Oj, iokai se, »Kravja dolina«!
+ Zvezo slovanskih katoliških dijaških društev so osnovali akademiki pri zadnjem zborovanju delegatov na Velehradu.
+ Ceškoslovanski bogoslovci In akademiki so imeli 31. julija iu 1. avgusta, kot smo sporočili, shod na Velehradu. Predsedoval jim je državni poslanec dr. Stojan. Najvažnejše je bilo poročilo docenta Šramka iz Brna, vele-zaslužnega delavskega organizatorja, »o stru-jali v sedanjem socialnem življenju«. Naglašal je, da danes ne zadostuje, da se goji le so-cialno-karitativna smer, ampak da je treba izpolniti zahteve socialne pravičnosti.
Podporno društvo cerkovnikov naznanja svojim članom, da bodo njegovi člani, ki se udeleže katoliškega shoda imeli svoj lastni sestanek in razgovor v ponedeljek 27. t. m. ob 12. uri v dvorani »Krščansko socialne zveze« (Frančiškanske ulice). Želeti ie, da se tega sestanka člani kar mogoče mnogoštevilno udeleže, ker bo razgovor jako važen.
Cerklje na Dolenjskem. Vedno bolj se goji umetno petje po naših župnijah. Hvala za to gre marijanskim kongregacijam in ne<-umornemu trudu gospodov kaplanov, ki si s tiho delavnostjo osvajajo srca mladine. Tudi dijakom se sedaj ni treba več dolgočasiti iu iskati zabav po bližnjih mestih in trgih, saj nahajajo v svojih rojstnih krajih med nekdanjimi prijatelji in znanci izvežbane pevce in pevske zbore. Pri teh z veseljem sodelujejo in se vesele da raste prosveta v njih domačiji. — V Ceikljah imamo celo tamburaško društvo iu je vendarle manjša farna vas. V nedeljo pa se glasi v krasni novi farni cerkvi ubrano petje tako, da ljudje očarani poslušajo in še celo stari so vsi navdušeni.
—	Koliko je slovenskih srednješolcev. Slovenskih gimnazijcev je bilo v pretečenem šolskem letu skupno 2656, slovenskih realcev pa 635, skupno število znaša tedaj 3291. Ta številka nc bo popolnoma natančna, a skoro gotovo jc, da število slovenskih srednješolcev nc presega številke 3300.
Iz Medvod. (Oblastnost liberalnega Guzija.) Odkar je odšel prejšnji postajena-čclnik gosp. Romauch iz Medvod, Fr. Jarcc, vulgo Guzi, ne izpusti skoro nobenega vlaka, da bi ga nc nadziral na postaji. V prejšnjih časih so Jarcc, kakor njegova inteligenca ponižno sedeli na klopici pred ograjo. Tem pogosteje pa so prihajale različne neosnovanc pritožbe k direkciji, katerim sc je ta — kakor se zdi vsled njenega postopanja — končno udala. Danes se Guzi mogočno šopiri po peronu in si ogleda vsacega človeka od nog do glave. Ali sicer nc vemo. odkdaj ima Guzi to pravico, lahko pa sodimo, da si za vstop na peron ne kupuje peronskih listkov, kakor jih tudi ni kupoval za časa g. Romaucha. Mi svetujemo Guziju, naj prevzame službo svojega pismonošc, kakor tudi, da naj sc vdinja pri direkciji, za železniškega služabnika, ki pri vlakih listke pobira. Da bo pa značaj njegove osebe še bolj uraden, se tudi lahko požene za službo občinskega beriča. Škoda je pa tudi velika, da so na postajah odpravili zvonce, tudi z zvonenjem bi si mož lahko preganjal svoj dolg čas. — Sploh bi bilo zelo hvalevredno, zahtevati peronske listke, katerih skupiček se steka v fond za železniške vdove in sirote. Kar velja za kmeta, naj velja tudi za Guzija. Kdor hoče bahati, naj tudi plačuje. Guzi pa se bo tudi šc lahko pobahal, da ie on edini liberalec na Svctji in v Medvodah, ki jc kai storil v korist za javni blagor.
Delavsko hralno društvo v Kamni gorici priredi na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta 1906 veselico na vrtu g. A. pl. Kappus s sledečim vsporedom: 1. Zrinjska Frankopanka, Iv. pl. Zaje, poje moški zbor: 2. Divji lovec, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih, spisal Fr. S. Finžgar. 3. Oj dekle, kaj s' tak žalostno? dr. Schwab, narodna, poje moški zbor. 4. Slovan na dan! H. Volario, poje mešan zbor. 5. Prosta zabava s petjem, pri kateri, kakor tudi pri igri, sodelujejo iz prijaznosti tainburaši iz Radovljice. V slučaju neugodnega vremena sc prestavi veselica v nedeljo, na dan 19. avgusta.
Razpuščeni zavodi postreščkov. Dunajski magistrat je razpustil vse tri zavode postreščkov »Komissionžir«, »Express«, »Stadt-couricr«. 500 postreščkov je tako brez službe. Magistrat jc mnenja, naj imajo postreščki samostojno koncesijo, kakor jo ima na Dunaju skupina »Dcr Stadttriiger«, dunajski magistrat bo scve gledal, da ne dobi teh koncesij preveč Židov, ki so v razpuščenih zavodih postreščke le izkoriščali.
—	Telefonske pristojbine znižajo na Ogrskem. V Avstriji bi jih radi zvišali.
—	Šolski zdravniki v Avstriji. V naučnem ministrstvu so izdelali predpise za vpeljavo šolskih zdravnikov. Ti zdravniki bodo imeli nalogo, med letom šolsko mladino preiskati in se prepričati o njenem zdravstvenem stanju. Istotako bodo odločali ob vstopu v šolo pri učencih in učenkah, če jih treba oprostiti telovadbe, petja ali ročnih del. Šolski zdravnik bo imel od vsakega razreda 40 K honorarja. Tako bo odstranjeno mnogo bolezni, ki sc vkoreninijo v šolskih letih, kakor kratkovidnost, sključenost itd.
Deželna razstava živine v Zagrebu. Od I. do 30. septembra bo trajala v Zagrebu »deželna razstava živine itd.« V tem času bo izhajal »Izložbeni vjestnik«.
Novo pokopališče napravi občina Gorenja Šiška v Dravljah in siccr za vasi Gorenja Šiška, Koseze, Dravlje, Zaptiže in Per-žan, kjer jc skupno farno pokopališče že davno za celo faro premaihno. Prav lepo jc, da sc
županstvo s svojim odborom potrudi za to v higieničnem oziru prepotrebno stvar!
Nemški diplomi slovenskih poslov in naše hiše. Deželni odbor v Gradcu je Goričar-jevi' Marjeti, dekli v Lačjivasi v občini Ko-karje na njeno v slovenskem jeziku spisano prošnjo dovolil 50 kron nagrade za njeno .38-letno zvesto službovanje pri enem in istem gospodarju, kateri znesek se je imenovani izplačal. Obenem ji je deželni odbor poslal v nemškem jeziku tiskano diplomo; ker je bil tudi dopis na občino Kokarje samonemški, je župan vrnil deželnemu odboru dopis in diplomo z zahtevo, naj se pošlje občini dopis, a dekli Goričarjevi Marjeti diplom v slovenskem jeziku, ter je v svoji zahtevi pojasnil, da nima nemški diplom za slovenske posle in naše družine nobenega drugega pomena, nego samo zapostavljanje in žalitev slovenskega jezika in naše narodnosti. Ker je bil deželni odbor v tem času na tožbo občine Kokarje od državnega sodišča dne 3. julija t. I. obsojen. da je prelomil zakon ter se pregrešil zoper enakopravnost slovenskega jezika, ker je občini na njene slovenske dopise po nemško odgovarjal, sc pač za gotovo pričakuje, da bode 011 od zdaj naprej pravičen našemu jeziku iu naši narodnosti ter da bode izdajal slovenskim poslom slovenske diplome. Ako se sploh čutimo Slovence, ne moremo nikakor dopustiti, da bi se po naših hišah razobešali diplomi v nemškem jeziku, kar bi dajalo hišam znamenje nemštva ter ljudi utrjevalo v krivi veri. da jc le nemščina kaj vredna, slovenščina pa ničesar. Na nobeni slovenski hiši naj ne bode nobenega napisa, ki bi, četudi samo med štirimi stenami, kazal, da smo mi najbolj nezavedno ljudstvo v Avstriji. Hiše naše naj kažejo povsod na znotraj in na zunaj svoje pristno slovensko lice!
—	Iz Stoba pri Domžalah se nam poroča: Odbor za veselico požarne brambe, ki bo 12. t. m., vrlo deluje. Vse potrebno je že večinoma pripravljeno. Gorenjska dekleta bodo nastopila vsa v narodnih nošah v pečali ali havbali. Za srečolov je že preskrbljenih več lepih dobitkov. Na razpolago je lep senčnat vrt in tudi čolni, čc bo veselila koga vožnja po jezeru. Zato vabimo goste iz Ljubljane, ki imajo tako lepo železniško zvezo, namreč ob 2. uri v Domžale in ob 9. nazaj.
—	Slovensko planinsko društvo otvori novo planinsko kočo na Kamniškem sedlu v nedeljo, dne 12. avgusta. Otvoritve se udeleži tudi osrednje društvo. Koča leži ob vrhu Kamniškega sedla v najdivnejši gorski okolici; posebno krasen je razgled na jug in pa pogled po Logarski dolini. Pristop je lahek; od Kamnika do izvira Bistrice je vozna pot, od izvira Bistrice na sedlo pa vodi zložna pešpot in celo jahalna pot. Slovenski planinci, udeležite sc v velikem številu otvoritve nove koče, katera bode ena najlepših v naših planinah! Za okrepčila bo skrbljeno. Ljubljanski turisti odhajajo z vlakom v soboto zjutraj ali ob dveh popoldne. Slavnostna otvoritev se vrši v nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne. Po otvoritvi se prirede izleti na Brano oziroma Planjavo in Ojstrico. Tudi se lahko stopi v Logarsko dolino ali pa čez Češko kočo na Jezersko.
Toča. Dne 4. avgusta popoldne uničila .ie grozna toča na Kutnu in Ključevici vse. Celo krompir je za letos uničen, ker se ne bo več obrastcl. Revščina velika, ker jc tudi lansko leto toča vzela vse.
—	Veliki romarski shod na sv. Kutnu bo letos 24.. 25. in 26. avgusta.
Ameriške novice. V Cumberlandu (Wyo.) jc umrl v bolnici Jožef Jak len i č, doma iz vasi Gabrovec pri Metliki. — V Eve-lethu je ponesre ii v rovu Janez Klun iz Za-puž pri Ribnici. — V Great Fallsu (Morit.) je umrl Martin Verviščar. — V La Salle je povozil vlak K. K o n č a k a. — V South Lorainu je umrl Franc S t r a j n a r, doma iz Podhoste v topliški župniji. — V Calumetu se je hudo poškodoval pri razstreljavanju kamenja M. Sta rilia. Zdravi sc v bolnici. Jurija Novaka pa so istotam zaprli radi tatvine.
—	Toča na Goriškem. V Spodnjih Brdili jc pretečeno soboto proti 6. uri pobila toča z vihro dobre.iU trgatve. Ubogi Brišci! Sadje jc bilo pol zastonj- sedaj je vzela toča glavni pridelek: grozdje. Fižol se je posušil, češplje so pa po tleh vsled nevihte! Škoda je silno velika.
—	Kako so rastle rajfajzenovke na Mora vskein. Leta 1895 je bila na Moravskem ena sama rajfajznovka. Koncem leta 1904 je bilo pa že čeških rajfajznovk 336 in dve v ŠIc-ziji. Združene so v »Ustredni jednote« v Brnu. Vseh 338 zadrug je imelo 42.169 članov, vlog 22,..344.000 K, posojil 20,075.000 K, dobička 132.000 K. Njihova zveza posreduje tudi nakup gospodarskih potrebščin in je kupila za člane leta 1904 134 vagonov umetnih gnojil, 540 vagonov oglja, semena itd. Za blago je izdala 244.000 K, prejela pa 253,000 K. Enotne obrestne mere I. 1904 na Moravskem šc niso mogli izpeljati. Pri posojilih je bila obrestna mera od 4:5% do 6%, pri vlogah pa od 3:5% do 5%. Najbrže so zdaj dosegli enotno obrestno mero. — Nemški rajfajznovk je bilo ob istem času na Moravskem 244, ki so doslej še splošno močnejše od čeških in bolj enotne in imajo lastno zvezo. Obe zvezi izvršujeta revizijo.
—	Ceno usnja so podražili avstrijsko-ogr-ski tovarnarji usnja.
—	Veselica v korist »Obrtniške bolniške blagajne v Idriji.« V nedeljo 19. avgusta prirede idrijski rokodelski pomočniki v korist idrijske bolniške blagajne na vrtu gospoda Iv. Grudna v Jeličnem vrhu veselico. Na sporedu je godba, srečolov, petje in ples. Iz prijaznosti sodeluje pri veselici slavni godbeni klub »Struna« iz Idrije. Veselica se prične ob pol 4. popoldan. Vstopnina 20 v za osebo. V slučaju neugodnega vremena se ista preloži na prihodnjo nedeljo. Z ozirom na blag namen
veselice se preplačila hvaležno sprejemajo ter pričakujejo podpisani mnogobrojne udeležbe. — Idrijski rokodelski pomočniki.
— O sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori deveti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marija-nišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem iu strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke sc istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk iti priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov iu tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Cc ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti žc 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev in varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. s e p t c m b r a t. I. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo do-novinsko pravico na Kranjskem; če bo pa r šoli prostora, se bodo spejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. cmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 51. julija 1906.
—	Močan orkan je divjal v ponedeljek popoldne ob vznožju Gorjancev in novomeški skolici. Prišel jc nanagloma kakor blisk od severovzhoda. Nebo jc bilo ves dan jasno kakor »glaš« le uro pred viharjem je blestel belkasti oblak v živo rdečih in modrih barvali; rta podlagi tega pojava je bilo odposlano naše vremensko poročilo z dne 6. t. m. Čudno pri temu orkanu jc bilo, da je ponekod padlo veliko silne plohe, dočim drugi kraji niti kapljice dežja niso imeli. Na Gorjancih so med silnim pišem padale zmrzle ledene kaplje. Posebne škode kolikor znano, orkan ni napravil. Bliskoma kakor je prišel, jc tudi odšel.
—	Pogreb v Ljubljani umrle gospe Rozmanove katere truplo so prepeljali v Novo mesto, je bil povsem sijajen, uprav kakor si ga ie ta daleč naokrog kot ena najblažjih plemenitih pravili krščanskih žena zaslužila. Najbolj pogrešali jo bodo sirote in reveži, za katere je imela blaga pokojnica vedno odprte roke in blagočuteče srce. Bodi naj lahka žemljica vzoru slovenskih žena!
—	V Sv. Križu pri Kostanjevici priredi mladeniška Marijina družba igro »Sanje«. Na sporedu so tudi tri pevske točke. Predstava se vrši v nedeljo 12. avgusta ob trcli popoldne v župniški lopi ob vrtu.
—	Za tobačne trafikante. Tobačni trafikanti so sc že dalje časa poganjali za višje procente pri prodaji kolekov. Finančno ministrstvo je zdaj izdalo sledečo odločbo, ki stopi v veljavo s 15. avgustom t. I.: Trafikanti, ki imajo trafike in nobenega druzega obrta, dobe pri kolekili od 2 K naprej po 3 procente, pri onih pod 2 K pa 2 procenta; kdor pa ima še kak drug obrt poleg trafike, dobi pri kolekili po 2, oziroma 1 in pol procenta. Vsak drug opravičenec prodaje kolekov po 1 procent pri obeh kategorijah. Vse tiskovine, ki se tičejo prodajanja in naročanja kolekov, dobe prodajalci zastonj. Onim trafikantom, ki imajo zdaj dovoljene večje procente od gori imenovanih, se ti procenti nc zmanjšajo.
—	»Delavsko podporno društvo« v Trstu. V nedeljo dne 12. avgusta 1906, vršila se bo vsakoletna obletnica blagoslovljcnja društvene zastave z jutranjo in popoldansko slav-nostjo. Zjutraj točno ob S. uri sc bo čitala v cerkvi sv. Antona novega sv. maša pri kateri bodo peli pevci »Slovanskega pevskega društva« novo mašo H. O. Vogriča. Popoludne ob 5. uri bo velika veselica na vrtu »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Pri veselici sodeluje pevski zbor »Slov. pevskega društva«. Svirala bode Wagnerjcva godba. Vstopnina na veselico 40 stot. za osebo, otroci so vstopnine prosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Zopet ena žrtev Soče. Predvčerajšnjim zvečer se je šel kopat z dvema znancema Viljem Cian uslužbenec veleposestnika in mesarja g. Fogarja iz Gorice. Kopali so sc v Soči pri Pcvmskcm mostu. Vsi trije so bili dobri plavači. Pripravljeni za kopanje so se najprej nekaj časa vozili v čolnu v katerem so zbijali šale in bili so v njem tako živahni, da se je čoln prekucnil vsled česar so padli vsi trije v Sočo, kar pa jih ni prav nič vznemirilo, ker so bili takorekoč vsi trije dobri plavači. Plavati so začeli proti bregu. Ciauova znanca
sta kmalu priplavala na breg In tudi Cian je bil že blizu svojega cilja, kar zgine hkratu pod vodo, ne da bi se prikazal več na površje. Prihiteli so na vpitje znancev hitro drugi ljudje, med njimi mlajši sin gospoda Fogarja, in tem se je posrečilo čez kake pol ure potegniti Ciana iz vode na kopno, a bil je že mrtev. Sodi' se, da ga je zadela vSoči kap, kajti Cian počutil se ie baje ves dan nckao slab.
—	Svarilo. Parobrodno društvo »Zino«, ki ima za svojega poverjenika nekega A. Ger-goleta v Chiasso (Švica) in vabi ljudi v državo San Paulo v Braziliji s pripombo, da je vožnja brezplačna in bodočnost za izseljence (zlasti za kmetovalce) silno ugodna, ljudi samo vara. V ta namen je izdalo ministrstvo za notranje zadeve poziv, kjer se svari pred temi varljivimi vabili in obljubami.
—	Tiskovna pomota. V včerajšnji notici o poslancu Chocu stoji po tiskovni pomoti 21 namestu 24 slovenskih mandatov. Trditev Choceva se glasi, da so vsi Slovani prikrajšani po volilni reformi. Samo Slovencem gre 24 mandatov, in so jih dobili tudi toliko, ker je dr. Šusteršič to pri vladi dosegel.
—	G. Ekar, »Mirov« urednik nam piše, da nesramna resolucija, katero jc priobčil proti dr. Šusteršiču »Narod«, ni bila njegova, iz »Mira« se pa razvidi, da je on začel napadati dr. Šusteršiča, zato imamo g. Ekarja za povzročitelja nepremišljenostij na celovškem shodu.
Iz slovanskega sueta.
sl Panslavizem Slovakov zopet straši Mažarje. Minister za notranje zadeve grof Jul. Andrassy je izvedel, da v bekešskem okraju divje razsaja panslavizem in na vprašanje tamošnjega okr. načelnika je dobil obširno poročilo. Iz tega poročila se razvidi, da glavno »panslavistično« agitacijo vodi župnik Hrdlička in pa učitelj Styk. Župnik Hrd-lička baje z nobenim niti z učitelji noče drugače govoriti kakor slovaški. Učitelj Styk pa je ustanovil slovaško pevsko društvo. Minister pa je sedaj ukazal pevsko društvo razpustiti in proti Styku upeljati disciplinarno preiskavo, ker slovaško peti jc — panslavizem. — Drugi slučaj panslavizma sc naznanja iz Le-voča. Pri zadnjem romarskem potu se je tam romarjem delila slovaška molitev, v kateri se slovaško ljudstvo pozivlje, da bi vstrajalo v boju za svoje pravice. To molitev razširjajo baje po celem Slovaškem. Državni pravdnik je spoznal, da molitev litijska zoper rnažarstvo ter jo ie ukazal zapleniti. Proti neznanemu pisatelju molitve se ttpelje kazenska preiskava.
sl Češki umetnik pri papežu. Virtuoz na harfo Čeh Lev Zelenka-Lerando je bil pred kratkim sprejet od papeža v drugi privatni avdijenci. Prva avdijenca jc bila 27. junija. Pri ti prilki je umetnik Piju X. poročal o svojih študijah koralnega petja in v sodobnem stanju reforme iz umetniškega stališča. Umetnik Ze-lenka piše sedaj obširno delo o koralnem petju in o njegovi reformi, ki bode izšlo začetkom jeseni.
sl. Nov bolgarski list. Na Bolgarskem rastejo razni listi kakor gobe po dežju. Te dni je začel izhajati politično-satirično-humoristični list »Taralež«, glasilo za bičanje socialnih bolezni. Izhaja vsak teden v T. Pazardžiku pod uredništvom g. Velka Iv. Dobreva, tamošnjega odvetnika. Naročnina znaša 4 franke na leto.
sl Nemški učenjak dr. Sehvvarzlose je v
zadnjem času prepotoval v družbi gg. dr. Vlade Petkoviča in dr. Reznera najlepše srbske kraje ter je nabiral gradivo za javna predavanja, ki iili bo imel o Srbiji na Nemškem. Dr. Schvvarzlose misli o Srbiji napisati tudi obširno knjigo.
sl V Sofiji je umrla gospa Alice O' Malioni v bolnišnici »Rdečega križa«. Gospa je bila soproga znanega Islandca O' Mahonija, ki ga jc plemenit namen pripeljal v Bolgarijo, pomagati namreč nesrečnim Macedonceni. Truplo bodo prepeljali v domovino.
sl Rusko-turški list v Peterburgu. Nekateri odlični Turki v Peterburgu so sklenili ustanoviti večji politični dnevnik, ki se bo tiskal v ruskem jeziku in izhajal vPeterburgu. List bo posvečen koristim muztilmanskih prebivalcev na Ruskem.
ljubljanske novice.
lj Presv. g. knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič se je vrnil danes zjutraj s potovanja. Ob 7. uri zjutraj jc šel v Alojzije-višče, kjer so ravno dokončali duhovne vaje.
lj Podmaršal pl. Chavane jc bil imenovan za zagrebškega kornega poveljnika. Tem povodom se je vršil včeraj opoldne njemu na čast slavnostni banket v salonu hotela »Union«. Slavnostnega banketa se je udeležil poleg slavljcnca tudi brigadir Scheuma iz Trsta, general Seibt, polkovnik Vučetič, razni pol-kovni poveljniki in štabni častniki. Pri banketu je svirala vojaška godba in sc jc podmaršal Chavane v gorkih besedah poslovil od Ljubljane. Novi koriti poveljnik nastopi mesto v Zagrebu še tekom tega meseca.
lj The RoyaI Vio ima danes bogat nov program, katerega bo kazal do prihodnjega ponedeljka. Zadnji program bode 17. t. m.
lj Strela je udarila danes ponoči v železni kandelaber električne železnice na mestnem trgu in pretrgala kabel. Vsled tega je bil promet železnice danes zjutraj nekoliko oviran.
lj Iz odbora »Društvene godbe ljubljanske« se nam poroča: Častiti podporni člani in prijatelji godbe se vljudno naprošajo, vsa na odbor društva doposlana pisma s kakoršno-koli vsebino zmiraj s polnimi imeni podpisa-vati, da se odbor v primernih slučajih v svrho nadaljne informacije lahko obrne do dotičnih oseb.
lj Pomota, ne lopovslvo. Včeraj ob osmi uri se je vršila v Trnovem obletna sveta maša po rajnem Mateju Vidmarju iz Črne vasi. Ze pred mašo je prišla neka ženska, ki je vprašala cerkovnika, če so že šli obhajat nekega Cerarja v Črno vas. Cerkovnik je rekel na to, da ne, ker ui pač nihče tega naznanil. A ženska jc na to izjavila, da čakajo pri Cerarju že od pol 6. ure zjutraj na gospoda, ki naj bi bolnika obhajal. Zatem se je dognalo, da je šel neki fant k izvoščeku Bernardu, ki pa je precej gluh, in je fantovo naročilo po svoje razumel. Mesto da bi šel v Trnovo po obhajilo in peljal k Cerarju v Črno vas, je šel k sv. Jakobu in vozil na Ižansko cesto k črevljar-skemtt mojstru Pezdirju, ki je začuden iskal bolnika, a ga seveda ni našel.
lj Smeti zažgal je sinoči po 7. uri v jami ob Pokopaliških ulicah trgovski vajenec trg. Kavčiča. Ko je ogenj opazil čuvaj na Gradu, je obvestil prostovoljno gasilno društvo, katerega oddelek je šel takoj na lice mesta in je ogenj pogasil. Zgodila bi se bila lahko nesreča, ker so v bližini štipe.
Ij Nesreča. Predsinočnjem je neki posestnik, ki jc peljal po Tržaški cesti voz mrve, raj njega padel na tla, kjer je nezavesten obležal. Konji so peljali voz naprej, mimoidoči so pa posestnika našli ležati v krvi. Rešilno društvo je težko ranjenega prepeljalo v deželno bolnišnico.
lj Našel se je zavitek kave, kdor je izgubil, naj se oglasi v trgovini Fr. Čuden v Ljubljani.
Ij Izgubil je nekje v mestu D. K., učiteljski kandidat pismo, v katerem je bil bankovec za 10 K. Pošteni najditelj naj ga odda v uredništvu »Slovenca«.
Ij Društvo kamnosekov v Ljubljani. Pra-vila tega društva je deželna vlada potrdila.
Razne stvari.
Nadvojvodinja Marija Valerija je povila hčerko, ne sina.
Požar v Dubrovniku. V Dubrovniku so zgoreli prostori hrvaške delavske zadruge.
Obletnico papeževega kronanja so praznovali dne 9. t. m. v Sistinski kapeli s slovesno službo božjo, ki so se je udeležili papež, v Rimu bivajoči kardinali in škofje, diplomatje in plemstvo.
Tajnost pri telefonu. Dr. Fort je izdal vsem poštnim in brzojavnim ravnateljstvom odlok z ozirom. na neko razsodbo najvišjega sodišča, katero razlagajo, da telefonski razgovor ni pripraven za zaupne razgovore. Uradništvu zato minister strogo naroča, da mora uradno osobie, uradniki in uslužbenci, strogo čuvati službeno tajnost, ako čuje slučajno kake besede pri telefonskih razgovorih.
Ženska trikrat doktor jc Domitilla de Carvalho. Stara 21 let je postala doktor filozofije, pozneje matematike in astronomije, končno pa še medicine, ko je bila stara 29 let. Zdaj prakticira na kliniki. Pogaja se, da postane vseučiliška profesorica. Stara je zdaj 31 let, vitke postave, temnih oči in prijaznega obraza. Študirala je na vseučilišču v Coimbri. Uči je priprostih kmečkih starišev.
Novo parobrodno zvezo ustanove med Odeso in Ne\v Yorkont. Prva ladja odpluje oktobra. Vozilo se bo 22 dni.
Nedeljski počitek namerava urediti ogrsko trgovinsko ministrstvo tekom štirih mesecev.
Kongres mednarodne zveze zobozdravnikov so otvorili v Curihu 8. t. nt.
Spiritist Papus je zapustil Petrov Dvorec. Car ga je odpustil milostno. Moral je biti zadovoljen z njim, ker mu jc dal honorar 50.000 rubljev.
Prijeli so dva francoska ogleduha, brata Gith, pri trdnjavi Strassburg, ki sta opazovala oblegovalne vaje pri trdnjavi.
Tri osebe zgorele so pri požaru tovarne špirita v berolinskem predmestju Schone-berg.
Velika tatvina. V Bordeaux so ukradli nekemu zlatarju lepotičja v vrednosti 250.000 frankov.
Dva anarhista sta došla iz Buenos Ayresa na Špansko.
Nova Iznajdba za mornarico. Strojnik Mihael Micheluzzi v Trstu je izumil aparat, s katerim je mogoče voziti ladjam tudi v najgo-stejši megli.
Avstrijski oddelek londonske razstave jc do 4. avgusta obiskalo 900.000 oseb.
Požara v milanski razstavi dolže seda anarhiste.
Osveta z medvedi. V Parizu se je produ-cirala z dvema medvedoma Bošnjakinja Mara Jovanovič, a policaji so jo odvedli na magistrat. Mara sc je tam tako razjezila, da je odvezala oba medveda, pred katerima so navzoči policijski uradniki komaj ušli skozi okna.
O utopljeni ladji »Sirio« poročajo, da je trpel kapitan na oslabelosti hrbtenice. Na ladiji se je pečal tudi s špiritizinom. Da ni vzel dopusta jc vzrok umazanost družbe »Naviga-zione generali«, ki ne plačuje pokojnin svojim častnikom. Za ponesrečene so že nabrali 14 tisoč pezet. Nek potapljač je poročal, da je videl v ladji še 70 trohnečih mrličev. Ponesrečene ladje nc upajo rešiti, ker tiči med 2 skalami. Najbrže jo bodo morali razstreliti z dinamitom. Rešilnih del se jc udeležila tudi ogrska ladja »Buda«, ki je rešila približno 100 oseb. Kapitan »Bude« trdi, da ni opazil nasilnosti in da so bili na prednjem delu ladje stoječi izseljenci sorazmerno mirni. O kapitanu »Sirio« poroča, da ni hotel zapustiti ladje in da so ga morali odstraniti s silo. Rešilna dela so trajala tri ure. Listi hvalijo pogum Avstrijca Politžerja, ki je odpasal rešilni pas, da jc rešil ž njim neko ženo in otroke. Da ni vsled svojega požrtvovalnega čina utonil satu, se
ima zahvaliti ribičem, ki so ga rešili. Uradno poročajo, da pogrešajo 270 oseb, med njimi 14 mornarjev. Rešili so 522 oseb. Rimski listi trdijo, da je ponesrečil »Sirio«, ker je hotel prehiteti neko ladjo, ki je prej odplula, kakor »Sirio«.
Nove nemške oklopnice. Teža novih nemških linijskih ladij ne bo znašala samo 18.000 ton, ampak celo 19.000. Hitrost njihova bo 19—20 milj v uri. Posadka za posamezno ladjo je odrejena na 860 glav. Na vsaki bo po 28 častnikov. Vsaka oklopnica bo imela po 16 brzostrelnih topov, katerim se poveča dolžina cevi od 40 na 50 kalibrov. Vsi ti se bodo nahajali na stolpih, ki se bodo dali vrteti okrog svoje osi. Odredilo se je. da bodo nove nemške ladije v vsakem oziru presegale najboljšo angleško vojno ladjo »Dreadnoght«.
Izseljevanje iz Italije. Laško je danes dežela iz katere se izseljuje največ prebivalstva. L. 1905 je znašalo število izseljencev 726.331, izmed katerih se je 447.083 izselilo v Ameriko, 279.248 v Evropo. V Avstrijo se je izselilo 44.412 Lahov.
Nemško škofijo v Bukovitli hočejo imeti tamošnji Nemci. Radi tega se je pred kratkim vršili shod bukovinskih Nemcev v Serethu. V Bukovini živi 90.223 nemških katoličanov, ki so raztreseni med raznimi narodnostmi in ve-roizpovedanji. — Pri tem poročilu moramo nekaj omeniti. 90.000 nemških katoličanov v Bukovini zahteva lastno škofijo — 102.000 uradno naštetih in do malega pol milijona v resnici bivajočih Čehov na Dunaju bi se zadovoljilo le z ustanovljenjem edine samostojne župnije na Dunaju — ali nemorejo je dobiti. Kakšen razloček! Na eni strani 90.000 Nemcev zahteva škofijo in na drugi strani 100.000 Čehov ne morejo dobiti samostalne župnije! Dobro je omenil pred nedavnim časom neki češki tednik, da se dunajski Čehi nahajajo v istem polžaju, v katerega je protizidarska vlada spravila katoličane na Francoskem. Na Dunaju morajo si Čehi — in to baš najbolj revni — plačati že dolgo let božjo službo, vzdrževati si duhovnike, kakor bode v kratkem tudi na Francoskem. Usoda francoskih katoličanov je vzbudila vkratkeni sočutje v celem katoliškem svetu, dočim se čeških katoličanov na Dunaju nihče nc spominja. Ni dvomiti, da bukovinski Nemci bodo prej dosegli svojo škofijo, nego dunajski Čehi svojo župnijo.
Srečen oče. Neki mažarski časopis poroča iz Velikega Varaždina: Tukajšnja porodnišnica je sprejela 26. maja četvorčke v svojo oskrbo. Slučaj je zelo nenavaden. Kmetu Žigi Szekely iz Ileucztalve jc porodila pred kratkim njegova žena četvorčke. Za to nepričakovano pomnožitev rodbine ubogi kmet v svoji hiši ni imel več prostora, ker mora ista razen njemu in njegovi ženi dajati streho še 44 otrokom. Szekely jc 51 let star in četrtič poročen, in iz teh štirih z-akonov je dobil doslej 52 otrok, od katerih so umrli štirje; po spolu je 31 dečkov in 17 deklic. Njegova zadnja žena ga je osrečila (!) vselej s četvorčki ali trojčki, enkrat celo s petorčki.
Tat obdaroval okradenega. V Stari Uuti pri Krumlovu na Češkem vlomili so pred nekoliko dnevi v hišo Sintandlovo tatovi ter ukradli v nji 500 kron. Ko so hišo zapuščali, vrgel je eden izmed tatov neki porabljeni papir proč. Prebivalci so papir odprli iu našli v njem svoto 600 kron. Okradeni gospodar je torej dobil svoj denar nazaj in še 100 kron povrh.
Telefonska In brzojavna poročila.
ZOPET VELIKA ŠKODA V MILANSKI RAZSTAVI.
Milan, 10. avg. Nad milansko razstavo se je utrgal oblak. Škoda je velika. Mornariški paviljon je razrušen, jako je poškodovan francoski umetniški oddelek in francoski oddelek za dekorativno umetnost. Tudi belgijski paviljon je poškodovan.
IZPUŠČENA AVSTRIJSKA ČASTNIKA.
Milan, 10. avg. Avstrijska častnika, ki sta bila radi suma ogleduštva aretirana, so že izpustili. Napravila sta v civilni obleki le navaden izlet preko meje.
SLOVANSKI MORNARJI.
Reka, 10. avg. Potopljence »Siria« so reševali kapitan Tianič z Reke, poročnika Mandekič iz Kraljeviče in Jedretič te Mo-šenic.
SAVSKI MOST POGOREL.
Osek, 10. avgusta. Včeraj je pogorel most v Bosanskem Brodil čez Savo. Gorela so tudi petroljna skladišča. Škoda je velika.
STAVKE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 10. avgusta. V Som-bathely stavka 500 krščansko-soclalnih poljskih delavcev. V Budimpešti so prekinili dogovore s stavkujočimi itilinarskiini delavci. V Velikem Varaždlnu so se spopadli stavkujoči delavci. Posredovalo je orožništvo. POTOVANJE SRBSKEGA KRALJA PETRA.
Bel g rad, 10. avgusta. Kralj Peter bo potoval iz Ribarske Banje po vzhodni Srbiji, princezinja Jelena pa obišče italijansko kraljico.
SRBSKI PODČASTNIKI.
Belgrad. 10. avgusta. Ni resnično poročilo, da namerava odstopiti več častnikov in da so odpustili iz srbske armade 60 podčastnikov zaradi sodelovanja proti zarotnikom.
PROTIGRŠKI POJAVI V BOLGARIJI.
Sofija, 10. avgusta. Bolgari so še vedno razburjeni na Grke. V Plovdivu je napovedan 19. t. in. vsebolgarski shod. na katerega pridejo poslanci iz vse Bolgarije. V Varni je prisililo ljudstvo načelnika, da je ukazal odpustiti i/, služb vse grške uslužbence.
NEPOŠTENI ANGLEŠKI ČASTNIKI.
London, 10. avgusta. Komisija, ki je preiskala v Transvaalu poneverjenja angleških višjih častnikov v vojski z Buri, sc je vrnila. Komisija je konstatirala slino površnost, vsled katere je država oškodovana za pet četrtin milijona funtov šterliugov.
LAKOTA NA JAPONSKEM.
Rim, 10. avgusta. Škof Berlicz v Hoko-datu je izdal oklic za pomoč prebivalstvu, ki trpi lakoto. Cez 700.000 ljudi na Japonskem trpi skrajno lakoto, umirajo gladu, jedo travo in korenine. Misijonarji store vse, da bi jim pomagali.
L'LOM V KAZNILNICO.
S a m a r a . 10. avg. V tukajšnjo kaznilnico. v kateri je 120 političnih kaznjencev, so vlomili revolucionarji, katere je podpirala vojaška straža. Revolucionarji so ubili kaznil-ničnega ravnatelja in oprostili kaznjence.
OBSODBE V RUSIJI.
Peterburg, 10. avgusta. Bivši član dume Olipkin, ki je bil pri nemirih v Kronstadtu aretiran, je bil v nedeljo obešen.
R e v a 1, 10. avg. V soboto proglasi sodišče obsodbo nad uporniki ladje »Pamjat Azova«. Ker se je bati takrat upora na bojnih ladijah pred Revalom, je brodovje dobilo povelje, da za 6 dni zapusti Reval.
KDO JE UMORIL HERZENSTEINA.
Moskva, 10. avg. Orožnika, ki je bil osumljen sokrivde pri umoru Herzensteina, so izpustili, ker so dognali, da so neznani storilci pili pri njem le mleko.
ROPI.
M i n s k . 10. avgusta. Tukajšnja filijalka severne banke javlja, da je nekdo pri njej na podlagi ponarejenega čeka vzdignil 200.000 rubljev.
Peterburg. 10. avgusta. Iz raznih krajev se poroča o napadih revolucionarjev na privatna in javna podjetja in o večjih ali manjših oropanih svotah. V raznih mestih so revolucionarji udrli v državne tiskarne in prisilili stavce, da so stavili in tiskali viborški manifest.
NOVAČENJE V RUSIJI ODLOŽENO.
Peterburg. 10. avgusta. Novačenja so preložena od septembra na november, ker se je bati. da bi sicer kmetje se branili priti k novačenju.
ZOPET PONESREČEN PARNIK.
London, 10. avgusta. Iz Port Saida poročajo, da je utonil v Sueškem prekopu nemški parnik »Sophie Rehner.
Rogaški »templjev vrelcc" 2 vinom je
izredno osvežujoč in zdravju 1693 c 3-1	koristen.
Lepo stanovanje
se odda v Zgornji Šiški.
Popraša naj se pri Jak. Matjanu (pri „kamniti mizi") v Spodnji Šiški. 1786 (l)
Krepak deček
se sprejme takoj kot učenec v trgovini A.Pogačnik v Cerknici
1'83 3-1
Borzna poročila.
Ljubljani.
avgusta 1906.
Iščem
1770 3 2 . Proda se iz proste roke pod ugodnimi pogoji
.Kraditna banka* v
Uradni kuril dunajske borze 9
ZiUoibenl papirji.		Blago
1 •/, majeva renta......	99 85	99-76
t'/, srebrna renta.....	99 45	99-65
4'/, avstrijska kronska ronta .	99 60	9980
1 •/, „ clata renta . . .	117 70	117 90
(•/. ogrska kronska , ...	94 80	96'-
i•/. , »lata , . . .	112*70	112 90
t*/, posojilo dežele Kranjske	99 20	100-20
t1 ,*/, posojila mesta Spije t . .	100-60	101-80
P/t*/. , . Zader . .	99 70	10IV70
IV/. bosn -herc. žel. pos. 1902 .	100 36	1"1 30
P/, češka dež. banka k. o. .	99 60	100 3)
f/. , , . «.o. . t'/,•/, tast. pisma gal. d. hip. b.	99 HO	100-30
	100 16	10115
IV/. poŠt. kom. k. o. I 10'/. pr.	10470	105 70
1 V/, »ast. pisma Innerst. hr. .	100 —	100 10
P/t*/. . > ogr. cen. dež. hr.	100 —	10015
IV/. . n . hip. banke 1 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	too-—	100-45
	100*—	101-—
P/,*/, obl. češke ind. banke . .	100-60	101-60
P/, prior. Trst-Poreč lok. . .	99-90	
t'/, prior. dol. žel......	99 60	— '—
)•/. . Juž. žel. kup. '/i7t • •	320 60	322 60
l1/,*/, avstr. pos. za šel. p. o.	100-40	101 40
8r*<k«.		
Srečke od 1. 1860'/, • • •	220 -	225-60
, , 1864 ......	278 —	280 —
	154 40	1(6 40
tem. kreditne I. emisije .	28J -	296 -
11. , .	291 -	301 —
, ogr. hip. banke ....	267 50	267 50
, srbske i trs. 100 — .	97 —	103-25
, turške .......	161 ',0	164 60
Basilika arečke . . .	22 25	24 28
Kreditne , . . ,	<61-	471 —
tnomoške , ...	78*-	84*—
Krakovske » ...	87 —	92-—
Ljubljanske , . .	67 -	64 —
Avstr. rud. križa , ...	48 75	80 75
Ogr. , , , • •	29-50	Sl-50
Rudolfove , ■	88 —	63-
Salcburske , . .	73 —	80-
Dunajske kom. , . . .	Sli —	621 —
O.IDII«		
	164 50	165 60
	672 25	673-25
Avstr. ogrske bančne delnice .	17 6	1785 -
Avstr- kreditne banke . . .	670 50	671 50
Ogrske , ..... Zivnostenske , ....	809-	810-
	2«2*6U	2-i3 50
Premogokop v Mostu (Briix) .	724	728 -
	680-25	f-81-25
Praške žel. indr. družbe . . .	2777	2778"-
Rima-Murdnyi.......	674 75	675 75
Trbovljsko premog, družb« . .	276 -	278 —
Avstr. orožne tovr. družb« . .	688—	687 —
Češke sladkorne družb« . . .	138 —	140--
V a 1 n t a.		
C. kr. cekin.......	1 11-34	11-39
	1909	19*12
	23-46	23*64
Severeigns.......	23 94	24*02
Marko..........	117 275	117-476
Laški bankovci......	95 48	96 60
	250-60	J51 25
Dolarji .	4-84	4 —
gospico o»ono>
iz dobre hiše, Slovenko, katera ima ljubezen do otrok, k 5. deklicam v starosti od 2-9 let. Ponudbe s spričevali, fotografijo in zahtevami .-. .•. naj se vpošljejo pod .\ .•.
„Pojptfach 40, Cilli".
«a«aaa«aaaaaaaaaaaa.aaaaaaaaa.aaaaaa«a«aaiaaaaaa
Učenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
ADOLF PEČJAK v Toplicah,
Dolenjsko. 1649 5-4
pr* hiša
z zemljiščem vred. Yeč se poizve na Ižanski cesti 20 v Ljubljani. 1766 3-2
Sprejme se takoj
pit Kovaški pomočnik
i" ucenec
Naslov pove upravništvo lista.
1765 3-3
2enonad- ■ ■ v ■ stropni Hi SI
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani.	1026 14
A. RffllNKELno zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (t) Berite plakate.
Razpis.
Na c. kr. rudniški ljudski šoli za dečke v Idriji je popolniti mesti dveh učiteljev in volonterja z moškimi eventuelno z ženskimi učnimi močmi.
S temi učiteljskimi mesti so spojeni prejemki 4. plačilnega razreda t. j. letnih 1000 K plače, 200 K dejalnostne doklade in 6 petletnic po 100 K ter pravica do povišbe v višji plačilni razred za moške in temu plačilnemu razredu primerni prejemki za ženske učne moči. Za volonterja je določena mesečna remuneracija 60 K.
Prosilci naj vlože svoje prošnje z dokazilom sposobnosti za definitivnega učitelja in z zdravstvenim izpričevalom predpisanim službenim potom najpozneje do 31. avg. t. 1. pri c. kr. rudniškem ravnateljstvu v Idriji.
1782
C. kr, rudniško ravnateljstvo v Idriji,
dnč 8. avgusta 1906.
Z KljučarsKa pomočnika
in dva učenca
se sprejmeta takoj pri
J. Rebolj & Valant
Jenkove ulice št. 16 Vodmat - Ljubljana. 1753 3—3
Hm jJ^ gf^ se da v najem H	takoj z gostilno,
prodajalno z mešanim blagom, razprodajo tobaka, dalje s tremi sobami, kletjo, shrambo, konjskim hlevom in vrtom. Hiša je pripravna za vsako obrt. Na razpolago je tudi nekaj polja. — Več se izve v upravn. »Slovenca". 1737 2—1
OPEklHM
se odda za več let v najem z vso pripravo, ali se pa tudi ppoda pod ugodnimi pogoji. Opekarna je na lepem prostoru in zelo pripravna za žgalnico (Ringofen). — Kdor jo želi vzeti v najem, oziroma kupiti, naj se zglasi do 1. septembra pri Antonu Potokar-ju, posestniku v Račjem Selu, pošta Trebnje.	1689 lo 7
Zahvala.
Ob bridki izgubi našgea iskreno ljubljenega, nepozabnega in nenadomestljivega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
JOSIPA
trgovca, posestnika, tovarnarja, župana, načelnika
posojilnice i. t. d.
nam je od vseh strani došlo toliko iskrenih dokazov sožalja, ki so nam bili v teh žalostnih dneh v veliko uteho, da se čutimo dolžni, izrekati za vse te ljubeznive pojave sočutja najvdanejšo zahvalo.
Osobito zahvaljamo vse mnogobrojne spremljevalce dragega pokojnika na poslednji poti, zlasti slavni občinski zastop ribniški, slavno gasilno društvo, slavno zastopstvo posojilnice in čč. gg. duhovščino, gg. pevce za ganljive žalostinke, g. dr. Schiffrerja za vso njegovo nesebično požrtvovalnost in za globokočutni nagrobni govor. — Presrčna hvala vsem cenjenim pokojnikovim prijateljem in znancem, vsem darovalcem prekrasnih vencev, dalje vsem gg. županom za številno udeležbo ob pogrebu, izkratka: vsem in vsakemu, zlasti iz Ribniške doline, ki je spremljal pokojnika na poslednji poti ali kakorkoli lajšal našo bolest, bodi izrečena prav iz dna srca najiskrenejša zahvala.
V Ribnici, 8. avgusta 1906.
1781
Rodovina Klun.
Kavarna in restavracija.
Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lift, elek-mm trična razsvetljava, m
Hitel BALKAN, Trst.
Kavarna in restavracija.
Kopelji.
Cene zmerne.
Počkaj & Kogi.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. Icaacl) Zltnlk.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.
Priloga 182. štev. »Slovenca" dnč 10.avgusta 1906.
Štajerske novice.
š Posebni vlak na katoliški shod v Lju-Ijano vozi v nedeljo 26. avgusta t. I. ob 4. uri zjutraj iz Maribora in pride v Ljubljano ob 7 uri 9 minut. Natančni vozni red za vsako postajo se bode udeležencem poslal z voznim listkom. Cene v Ljubljano, Otoče in nazaj so: I/. Maribora 10.20 K, Hoče 10 K, Prani 9.60 K, Pragersko 9.20 K, Slov. Bistrica 8.80 K, Poli-čane 8.00 K, Ponikva 8 K, Grobelno 7.20 K, Št. Jurij 7.20 K. Store 6.50 K. Celje 6.50 K, Laško 6.20 K, Rimske toplice 6.20 K. Zidan most 5 K, Hrastnik 5 K, Trbovlje 5 K. V torek 28. avgusta t. I. ob 4 uri 20 minut zjutraj vozi posebni vlak iz Ljubljane v Postojno, da si udeleženci kat. shoda lahko ogledajo Po-
stojnsko jamo. Iz Postojne nazaj vozi ob 9 uri 18 minut predpoldan iu pride v Ljubljano ob
10.	uri 40 minut predpoldan. Voznina iz Ljubljane in nazaj znaša lil. razred 3 K 20 v iu
11.	razred 5 K. Vozni listki za vožnjo iz Ljubljane in Otoče, kakor tudi za izlet v Postojno se dobijo edinole pri župniku Martin Medved, pošta Laporje. Da bo mogoče posebna vlaka prirediti, je potrebno da s« vsaj 450 udeležencev oglasi in tudi voznino vplača do 17. avgusta župniku M. Medvedu v Laporju in si-ccr za oba vlaka. Kdor želi videti Postojnsko jamo, naj še dodene 3.20 K. Prosim čč. gg. duhovnike da razglasijo cene in dobrohotno prevzamejo naročavanje listkov. — Oglasi brez vposlane voznine se ne upoštevajo. Ta-kaj na agitacijo!
š Št. Ilj v Slovenskih Goricah. Dan 5. avgusta je bil za nas šentiljske Slovence vele-poineinben, da, prekrasen dan, ko je trinmfi-rala slovenska narodna zavest. Kdo bi si bil upal misliti dan poprej, ko je livalo kot iz škafa, da^bode drugo jutro zasijalo nad slovenskim Šentiljem čisto zlato solnce. A vendar je že kaj zarano nas pozdravilo vedro nebo, in ko je prikukalo svitlo solnce na z zastavami okrašeni Šentilj — že smo se rado-vali. — Cel dan so prihajale velike množice zavednega ljudstva ter nestrpno pričakovale pričetka veselice. Slavnostni prostor je bil kaj lepo okrašen. Občinstva je bilo na veselici nad 3000. Zastopana so bila skoraj vsa spod-nještajerska društva. Najbolj je pri celej slav-nosti iinporiral prelepi in navdušeni sprejem »Celjskega Sokola« oziroma drugih društev in slavnih gostov, ki so se pripeljali z vlakom. Na kolodvoru je goste pozdravil vrli župan cirberški g. Hauč, na slavnostnem prostoru pa župan šentiljski g. Thaler. Odzdravijali so Sokoli. Za zabavo je skrbela audraževska godba in razni pevski zbori. S posebnim zanimanjem pa je občinstvo sledilo telovadbi »Sokolov«. Narodne gospe iu mladenke šentiljske pa so v šotorih skrbele, da so gostje okušali kuhinjsko prakso vrlih šentiljskih Slovenk. — Sploh je bila cela slavnost velikanske važnosti za narodno probujo naroda, takega nepri siljenega veselja in navdušenja še ni bilo v St. Ilju kot 5. avgusta. Vladal je tudi vzoren mir iu red, zastonj je slavna vlada poslala tako množico orožnikov. Dan 5. avgusta bode za pisan z zlatimi črkami v zgodovini šentiljskih Slovencev.
š Dijecezanska sinoda v Mariboru se je začela v ponedeljek dne 6. t. m. Posvetovanj, ki se vrše v navzočnosti prevzv. knezoškofa dr. Mihaela Napotnika, se vdeležuje nad 200 duhovnov. O nemški kulturi Mariborcev pričajo podli napadi, kojim so bili izpostavljeni vdeležniki, ko so svojega nadpastirja spremili iz stolnice na zborovališče, v cerkev sv. Aloj zija. Na predvečer otvoritve sinode je pre-vzvišeni knezoškof otvoril razstavo cerkvenih priprav. Stolni in mestni župnik, č. g. Fran Moravec, je poročal o društvu vednega če ščenja, ki letos obstoja že 2. leto. Iz poročila posnamemo, da je imelo društvo do sedaj 23.750 članov, od kojih jih je zadnje leto pri stopilo 469. Prispevki minolega leta znašajo 6285 K 96 v, za katere se je nabavilo vse polno cerkvenih priprav in mašnega perila.
š lz Velenja se nam piše: Drž. posl. de-želnosodni nadsvetnik g. dr. J. Votišek je sklical za dne 15. avgusta ob 2. uri popoldan politično zborovanje v Velenje. Prostor na vrtu g. Ježovnjka. Govoril bode o volilni reformi z ozirom na Slovence.
š Mariborske občinske volitve. Kakor smo že poročali, hočejo mariborski Nemci takoj razpisati nadomestne volitve za občinski za-stop, čeravno se imajo že v jeseni vršiti splošne volitve. Teh se pa nacijonalci boje in bodo pri nadomestnih volitvah poskušali svojo moč ter sc pripravili, da bodo znali pri splošnih volitvah goljufati. Strah jih je pred soc. demokrati, ki jim bodo skoraj gotovo ugrabili tretji razred. Da je to naše prepričanje, ki smo ga žc pred tednom izrazili, pravo, kaže zadnja seja mariborskega občinskega zastopa, ko so soglasno odklonili pošteni predlog dr. Mallya, naj vsi odborniki takoj svoje mandate odlože, da ne bo treba dvojnih volitev doiiol nilnih in splošnih. Onemogli mogotci se hočejo na svoja nasilstva pošteno napraviti.
š Grozovit umor pri Marijinem Celju. Mi noli ponedeljek popoldne okoli 4. ure je šla 36letna dekla Fva \Veber z desetletno Leo-poldino Schnabl iz cerkve v Miterbachu proti žagi v A n en bergli. Na samem ju je srečal 17-letni železniški delavec Jurij Bicanič. doma iz Tabora (okraj Otočac na Hrvaškem). Bil jc precej vinjen, ker je prišel ravno iz gostilne od popivanja. Zagledavši \Vebcr ji jc zaklica »He« ter jo hotel objeti. Ta ga je pahnila od sebe. V tem trenotku pa je Bicanič prijel Wcr ber okoli pasu iu jo po dolgem prizadevanju spravil na tla. Ker je dekla začela klicati na pi moč, je potegnil napadalec nož, ji prerezal grlo in še zabodel v prsa, Ko sc mu \Vebcr
sedaj ni mogla več braniti, jo je v svoji po-hotnosti še posilil. Mala spremljevalka njena, Schnabl, ki je ta grozodejstva gledala, je po-tem zbežala in klicala ljudi na pomoč. Ti so |)rišli, a Bicanič jc že zbežal. Kmalu je došel na lice mesta tudi orožnik iz Marijinega Celja, ki je našel Weber še živo. Uboga žrtva živinskega pohotneža je klečala in prosila z rokami orožnika pomoči. Govoriti seveda ni več mogla, ker je imela grlo prerezano, pač pa je orožniku pokazala smer, kamor je Bicanič zbežal. Orožnik je takoj začel hudodelca zasledovati in se mu je v kratkem posrečilo ga izslediti. Ko ga je pripeljal na kraj hudodelstva, je Weber že ležala mrtva v veliki krvavi luži. Bila je jako pridna, pobožna in zna-čajna ženska. Morilca so izročili sodišču.
š Na Šeuiku smo imeli dne 4. t. m. požar, ki je vpepelil dva poslopja. Goreti je začelo pri Antonu Kokl, nato jc zgorelo poslopje .lu-lijane Obran. Oba sta bila zavarovana. Pri Kokluti so bili otroci sami doma, zate se ne ve, kako je ogenj nastal.
š Zlato mašo bo obhajal dne 15. t. m. c. g. Jožef S k e t, rojen v Št. Petru na Medvedovem selu bblizu Slatine dne 9 .maja leta 1820, v mašnika posvečen 27. julija 1856, v svoji rojstni domači župni cerkvi. Sedaj je špiritual v Lapp int NValde.
š Slovensko sokolsko društvo se snuje v Gradcu.
š Velika veselica v Velenju. Velenjski Slovenci prirede na praznik v sredo dne 15. avgusta v prostorih g. .ležovnika veliko ljudsko veselico v korist družbi sv. Cirila iu Metoda s prijaznim sodelovanjem narodne godbe in či-talniškega pevskega zbora v Šoštanju ter dijaškega tamburaškega zbora. Spored je zelo zanimiv. - Vstlipnina 40 vinarjev.
š Porotnemu sodišču v Mariboru bo v prihodnjem tretjem zasedanju predsedoval predsednik okrožnega sodišča Ludovik Perko. Nadoinestovala ga bosta deželnosodna svetnika Anton Morocutti in Viktor Verderber. š Razpisano važno mesto je pri celjskem
Po imenovanju dra.
državnem pravdništvi
pl. Kočevarja ima biti zasedeno mesto držav nopravdnega substituta. Čeprav je po uradni statistiki celjsko sodno okrožje po 95 odstotkov slovensko, so vsi konceptih in manipu-lantni uradniki pri državnem pravdništvu Nemci. Kje so štajerska politična društva? Kie poslanci?!
š Trbovlje. Umrli č. g. Juri Šumer jc bil
rojen 22. aprila 1878. v Trbovljah. Po končanih študijah v Mariboru je bil lansko leto posvečen v mašnika. Kapelanoval je pri Sv. Martinu v Rožni dolini in nekaj dni v Starem trgu. Vsled bolehavosti je dobil s prvim junijem dopusta eno leto. Blizu dva meseca je bival v Trbovljah, ko pa se jc bolezen hujšala, je šel iskat zdravja k usmiljencem v Gradec, a je tam I. avgusta na sušici umrl. Prepeljali so ga v Trbovlje in tu je bil v nedeljo popoldan jjokopan. Dolski župnik č. g. Anton Veternik, ki je imel slavnostni govor na njegovi novi sv. maši, mu je ravno ob obletnici primicije govoril tudi slovo. Velika množica vernih ga je spremila k počitku, h kateremu je lani legla njegova mati, predlanskim pa oče. N. v m. p.!
š Kaj je Nemčurjem vse že izzivanje? V Ptuju, kjer zahaja skoraj izključno le slovensko ljudstvo v cerkve, dočim se jih Nem-čurji pridno izogibljejo, imajo nekatere cerkvene napise dvojezične, večina pa jih je sa-monemških. Ti dvojezični napisi so v notranjščini cerkve, a vendar si upajo Nemčurji trditi, da je ta dvojezičnost že izzivanje. Tako piše zadnja »Marburgerca« iz Ptuja! No, po-štenjakovič »Štajerc«, kaj praviš k temu? Ali je res izzivanje, če sme slovenski kmet vsaj v cerkvi brati slovenski nadpis? Vemo, da odgovora ne dobimo.
š Bik ušel. V Mariboru je minoli torek zvečer ušel bik iz Wurzerjevega hleva. Odtrgal se je od jasli, razbil vrata, prišel na cc-sto ter dirjal po mestu. Ljudstvo je bežalo pred divjo živaljo, tako da se ni zgodila posebna nesreča. Zaletel se je pač v oddelek domov se vračajočih kaznjencev in dva podrl na tla, a poškodoval ni nikogar. Potem ie zbežal iz mesta v okolico,
š Utonil je pri kopanju v Savi dne 3. t. m. delavec kemične tovarne v Hrastniku, Anton Bartol. Star je bil šele 19 let. Šel se je sam kopat in je zabredel v globino. Ker ni znal plavati, so ga valovi odnesli.
š Lep sodni uradnik je adjunkt v Sevnici, l isti večer, ko so otroci nemške šole pod vodstvom pijanih starih napadli s kamenjem slovensko družbo v Simončičcvi gostilni, je ta nemški adjunkt tako razgrajal po trgu, da ga je morala politična oblast obsoditi na 20 kron globe. In tak človek, ki se v svoji nemški podivjanosti tako surovo vede, naj vodi preiskave zaradi napadov, ki so se tisti večer vršili!? No, mislimo, da bo sodna uprava go spodil adjunktu dopovedala, da nismo na Turškem, pa tudi na Gornjem Štajerskem še ne š Jezik pregrizla si je pekova soproga gospa Kugler v Mariboru. Ko jc šla namreč zadnjo sredo po Gosposki ulici, ji je priletela s hiše št. 2 na glavo z vso silo strešna opeka ki jo je zunaj luido poškodovala. Udarec jc prišel ravno ob trenutku, ko je imela jezik med zobmi in je bil tako močan, da si je jezik pregrizla. Opeko je vrgel po neprevidnosti neki delavec, ki je streho prekrival.
KoroJke novice.
k Nemški »Šulferelu« iu uradniki. Kot
člane Slovence zatirajočega nemškega šulfe-reina v Velikovcu navajamo sledeče c. ki uradnike: Fr. Berdnik, vodja zemljiške knjige,
slovenskih starišev sin iz Štajerske, Alf. Ka-pun, bivši »Triglavan«, predstojnik c. kr. okr. sodišča, Lesnag Ad., davkar, Knottner Aleksander, d. kontrolor, Hable Ad., sedaj v Beljaku, d. asistent, Schlauf J., okr. zdravnik. Haidcr J. vpok. okr. narednik, Ungeretog, naddavkar, Kaus J. d. oficijal, Rabič J. notar in Sehumy V. slov. potovalni učitelj. Da so zraven vsi učitelji, to je umevno, saj jim njih nadzornik J. Juvan da najlepši vzgled, toda naravnost čudno se nam zdi, kako more sicer pridna in vzgledna gospa Ana Klebel, soproga c. kr. okrajnega glavarja podpirati brezversko iu protislovensko društvo! Pač najbrže ne ve zakaj se gre.
k Knez in škof dr. J. K a h n je zapustil svoje letno bivališče na Blatnici iu se podal v svoje letni grad »Pockenstein« pri Mejrečju.
k Političen shod se vrši prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m. v Dobu pri Pliberku. (tovori dež. poslanec g. Fr. Grafenauer.
k Razpisana je župnija Podklošter do dne 20. septembra. Patron je gosposka v Pod-kloštru.
k Inštalacija novega šentlenartskega mestnega župnika Jan. Unterlugauerja, bivšega meščanskega veroučitelja v Celovcu, jc bila zadnjo nedeljo, dne 5. t. m. Umestil ga jc marijaniški ravnatelj mil. g. Ferd. Wappis.
k Direktni brzovlak Dunaj-Trst bo vozil po novi progi mimo Celovca. Tako je sporočilo železniško ravnateljstvo celovškemu mestnemu svetu.
k Toča je pobila v Št. Urhu pri Djekšah in v okolici Trga, kjer je povzročila mnogo škode.
Književnost in umetnost.
* Zbornik civilnopravdnili zakonov. Današnjemu listu je priložen prospekt »Zbornika civilnopravdnili zakonov« in manjše knjige slične vsebine. Iz prvih 30 pol prve knjige, ki so nam bili na vpogled, pristavljamo, da je gradivo jako obsežno in vsestransko. V sodnem pravilniku obsegajo določila o pristoj-nostnih mejah med raznimi oblastvi nad tri drobno tiskane pole. Posamezni oddelki so: bogoslužje, cerkev in duhovniška vprašanja, ceste, davščine, domovinstvo, drvarščina, Kras in njegovo pogozdovanje, gasilstvo, lov, stvo, škoda po njem in divjačini, obveznosti občin in proti njim, plemstvo, poljska okvara, pošta, privilegiji in patenti, mezdne pogodbe, razlastitve, ribištvo, šolstvo, vinarstvo, uradništvo, ustanove, vodopravne stvari, vojaštvo, zdravstvo in zavarovanje, zemljiška bremena, njih razdelba in zložitev, železništvo in živi narstvo. V dodatkih so prevedena prvič na slovensko vsa določila o državnem sodišču in velik del o konzularnih sodiščih. Pri uvodnem zakoniku k civiliiopravdneniu redu so vpleteni zakoni in ukazi o finančni prokura-turi, o delavskih zaznamovalnicah proti ne zgodam in o bolniških blagajnah, o borznih iu drugih razsodiščili, o hranščinah in potnim sodnih organov, o prisežnih obličnostih itd.
Civilnemu pravdnemu delu so vpletena podrobna določila o sodnih pisarnicah, o pravici ubogih, z dotičnimi obrazci in enako. Ze iz dosedaj natiskanih pol lahko sklepamo, da se »Zborniku« ne bode sramovati enakim delom v drugih jezikih, da so pa oddelki, ki se tičejo slovenskega in jugoslovanskega ozemlja, se stavljeni gotovo še temeljiteje. Tvarina, zbrana v drugi knjižici, govori sama, kako jo potrebujemo v našem gospodarskem in politič nem življenju. Cena knjigam je imenovati pri merno nizka.
* Rudolf Springer: Grundlagen und Ent-Nvicklungsziele der osterreichlsch-ungarischen Monarchie. Politische Studie iiber den Zu-sammenbruch der Privilegienparlamente und dic VVahlreforni in beiden Staaten, iiber die Reichsidee und ilire Zukunft. Wien und Leipzig. Franz Deuticke 1906. Str. I—VIII + 248. Zanimiva knjiga! Pisatelj dr. Kari Rcnner, ki se skriva za psevdonimom Rudolf Springer, je že na|}isal več politiških knjig: Staat und Na-tion 1899, Staat und Parlament 1901, Der Kampf der osterreichischen Nationcn um den Staat 1902, Mehrhcits- oder Volksvertrctung 1904. Die Krise des Dualismus 1906. Plodovit mož! Svoje sestavke priobčuje najprej po stih in revijah, potem jih zbere. Tako je nastala tudi ta knjiga. Pisatelj je po svetovnem naziranju ideološki cvolucionist, v politiki odločen demokrat. Slog ima lahek, jasen, brc:' tirad, vendar često prijetno gorak. Zato ga z zanimanjem bereš tudi tam, kjer se ne zlagaš ž njim. Objektivni namen iu pomen katoliške cerkve mu je — modernemu svobodomiselni — popolnoma tuj; zato sc peča s cerkvijo s svojega stališča samo kot s faktorjem, ki sc mora računati ž njim. Odtod izvira mnogo njegovih blodnih trditev. V narodnostnem oziru jc objektiven; lep je njegov dokaz, kako malo vspešni so nasilni državni raznarodo valni poizkusi.
, O bodočnosti Avstrije je trdno preverjen. Vse hujše krize smo baje že prestali. Avstrija ima svojo državno idejo; izprva jo je združila potreba obrambe krščanskih narodov proti Islamu. Dr. Gruden je v »Obzorniku« I. 1904 jasno dokazal ravno to misel. Bachova ger-manizacija in Beustov dualizem sta dve usodni zmoti v razvoju avstrijske državne ideje. Sto letno vzajemno življenje je ustvarilo v Avstriji skupnost gospodarskih in kulturnih interesov. Zal, da so doslej vladali to- in onstran Litve le priviligirani sloji. Padec poli tiskih privilegijev je prvi pogoj, da se na zdravi podlagi pokaže naravna vzajemnost avstrijskih narodov. Pot k temu je pa potem avtonomija kolikor je mogoče narodno enovitih okrožij; v mešanih okrožjih mora biti zagotovljeno verstvo narodnih manjšin. Po-
samna narodna okrožja skrbe za ljudsko in
srednje šolstvo; vsa okrožja ene narodnosti kjerkoli so v državi, tvorijo eno celoto, ki ima v narodnem oziru, zlasti glede na visoke šole, samostojno odločitev. Sredstva za to naj dobivajo iz osebnega davka, ki ga imajo pravico nalagati. Potemtakem naj se torej najprej zvrši načelo narodne avtonomije; potem bo prostora za vspešno delovanje zakonodajnih zborov. Narodno zedinjena okrožja bi imela vsako svoje zastopstvo in svojo vlado; ravno tako teritorialna okrožja (dežele), ki naj se primerno urede. Slovencem u. pr. prepušča teritorij od Drave doli, razen soške doline zavoljo zveze z morjem. Nad vsemi temi zveznimi državicami pa naj bi bil centralni državni zbor, kamor naj bi pošiljale narodne in pokrajinske vlade svoje zastopnike, katerim hi sc pridružili od ljudstva po narodnih in teritorialnih okrožjih na najširši demokraški podlagi voljeni poslanci. Enoto države bi kronal vladar. Zakonodajni zbori bi imeli potemtakem tudi vso upravo v rokah. To je ob kratkem vsebina Springerjeve knjige. V zgodovinskih podatkih, ki jih spretno in vešče uporablja, se pozna njegova obširna izobrazba. Nc odrekamo mu logike, sempatja tudi duhovitosti, najmanj pa dobrega namena. Knjigo bodo radi brali iu prav bi bilo, ko bi nekaj optimistiškega idealizma zanesla v naša suha, vsled brezvspešnih javnih bojev otr|)ela srca.	Dr. J.
Književno poročila.
Dr. med. Boissarie, Die grossen Heilun-gen von Lourdes. Volksausgabe, 4 K 80 v. Erjavec, Domače in tuje živali v podobah, Cveteronoge živali, 2 K, II. Ptiče 2 K, Kociančič, Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih iu molitvah, 2 zvezka 8 K, — Kres, poučen in znanstven list, VI. letnik 1880, 4 krone, — Stoger-Šinuc, Nebeška krona ali premišljevanje o nebesih, 1 K 20 v, — Pirnat, Jurij baron Vega, slovenski junak in učenjak. Življenjepis 40 v, Šusteršič, Katekizem za katoliške šole v Združenih državah ameriških, 80 v, — Slenienik, Križem sveta, zgodovinska povest, 60 v, Venite adoremus! Družba vednega češčenja presvetega Rešnjega Te-esa, vezano 2 K, — Medved, V Marijinem Celju, zgodovinske in potopisne črtice, 70 v.
Stolni dekan dr. Ivan Križanič, 30 v, Velčki, Črtice iz slovenske zgodovine, I. Stari Slovani, 30 v, Kukovec, Uvod v narodno gospodarstvo, 1 K, Križanič, Mousignore Fran Košar, 60 v, Zidanšek, Jeruzalemsko romanje, 80 v, Kovačič, Anicij Boetij iu njegovo modroslovje, 1 K, — Gaberc, Gospo-darske izkušnje, sadjerejske, zlasti vinogradniške, 3(1 v, — Bele, Temelj za blagostanje kmeta, navodilo kako naj kmet za svoje rastline zbira hrano itd., 40 v, — Venec svetih pesmi za očitno iu domačo službo božjo, vezano 1 K 50 v4 Vesel, Psalmi, 2 K, — Pevc, Živinoreja in mlekarstvo, navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn, I K, — Mahnič, Dvanajst večerov, pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem, 1 K 40 v, — Kragelj. Kateheze I. 0 v, — Prostin (Fran Vifhar) Pesmi, 40 v, — Vilharjeve igre, VI. zvezek, )oštcna deklica, šaloigra v 1. dejanju, 25 v, Macuu, Kratek pregled slovenske literature za dodanim riečnikoni za Slovence, 4(1 v. Listki, pripovedno berilo, IV. zvezek, Lepi dnevi itd. VI. zv. Kazen itd. — po 50 v, BIei\veis, dr. Janez, Slovenske glediščne igre, IV. Pesjakova, Svitoslav Zajček, Vesela igra (0 oseb), 25 v, — Bratina, V znamenju miru, povest 30 v, Crnošolec Mladi gozdar, izviren roman, 50 v, Kragelj, llijada, povest slovenski mladini, 1 K 40 v, Ausec, Proti alkoholu brez dvoma, 1. zv., 20 v.
Katoliška bukvarua v Ljubljani.
Darovi.
Za »Družbo sv. Cirila in Metoda« jc poslal g. Viljem Zirkelbach učitelj, Podbrezje p. Kranj, 2 K. — G. Val. Štangi, Smihel pri Pliberku nabral 24 K 10 v.
Nleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 736-0 mm
č.. *pi-
9. iveč.
10
7. ijutr. 2. pop.
SUnJ. but-m«tn ▼ mm
732-7
732 0
732 1
Srednja včerajšnja
Temperaturi
P« C.liljo
2C-2
18-1
23 3
Votrorl
sl. svzh. sl. jug
Hib.
obl.
|1g U-
9-9
sr. Hzvh. temp. 21 4', norm. lil 3*.
Lokali
primerni /a pisarno ali prodajalno /a vsak« trgovino ali obrt, oddajo se takoj v Šelenburgovih ulicah št. 3 Več se izve v trgovini Dragotlna Hribarja v isti hiši.	1751 3-3
Učenec
koji ima veselje do trgovine se sprejme pri G. Budkovič-u v Boh. Bistrici.
1767 2-2
nn ill^lfl nOII^DA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG in LA&KI
UbLNI9l%ll LPrlU^CiDAl TRG v Ljubljani, telef št. 163. = pripor.č. .«oj.
izborno pivo v sodcih in sfeklenicah.
——— Zaloga « Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ————
090 60-32
liaznanilo!
Slavnemu občinstvu in vsem svojim cenjenim naročnikom uljudno naznanjam, da sem s 1. avgustom preselil svojo
mizarsko delavnico
z Erjavčeve ceste št. 9
v Bohoričeve ulice 3 (Vodmat).
Se uljudno priporočam za nadaljna veleč, naročila, zagotavljajoč solidno delo in nizke cene.	1717 5-3
S spoštovanjem
AL. TRINK, mizarski mojster
Bohoričeve ulice št. 3, Vodmat.
Zdravilišče Toplice
nn Kranjskem, dol, žel, postaja Straža-Toplice.
Akratorvrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno.
Zdraviliška uprava.
912 8—8
Odd£ se takoj pod jako ugodnimi pogoji lokal za	i'2i 6
prodajalno
na Jesenicah,
v hiši, kjer obstoji ta obrt že nad 25 let. Leži tik kolodvorskega skladišča in železnice. Zraven je tudi stanovanje in skladifiča.
Več se izvč pri lastniku Ivanu Ferjanu na Jesenicah, Gorenjsko.
r--
" Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, dd „Sanatogen" nov življenjski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj B a u e r & C o., Berlin S. \V 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj, I.

1705 5
J
Preprodajalci popust!
„Andropogon"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za
brani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenici! 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
w	r
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VAŠO PETRICIC-u.
, ^ V lalogl imajo ludl KH U. pl. Trnkoczy In Anton Kane v LJublJnnl, M. Kant v Kranju, in lekarna ,.Prl
angelju" v Novem mestu.	873 52 16
i
Priložnostni nakup
za moderne
moške klobuke
v vseh barvah po 1745 5
8,10in iZSlituccl
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mestni trg 5.
'm* Kupim
koleselj ali lahko kočijo j
za enega konja po primerni ceni. Pavel Sedej, Javornik, Gorenjsko. 1768 3-3 I
949 30 se dobi le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
BdT Svarimo k tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje laki ,izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Naznanilo!
Usojam si svojim častitim prejšnjim naročnikom in slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem zopet otvoril svojo
zalogo piva
v Metelkovih ulicah št. 19.
Prodajalo se bode: uležanec, marčno in dvojno marčno pivo v sodčkih po >/s> </4 in V2 hektolitra, kakor tudi marčno in dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic. Za častita naročila se priporoča
Julij Stare,
1701 10 -9	posestnik v letu 1818 ustanovljene
pivovarne v Mengšu.
Vinfgar
restavracija Jos. žumer
se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom.
Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili.
/a zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti.	1031 15

prbitcRt 1672 8
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista Izredno kulantne cene in točna izvršitev,
Svetovna razstava St. Louis. Najv. odlik. „Grand Prix",
Edini izdelovatelj: Prit? Fuchs jun., Lipsko Gimnazijski konvikt
v
U
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolin na Koroškem. 1312 8-7
Javna popolna gimnazija
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte raz pošilja na zahtevo samostansko predstoj ništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci prot štipendiji ali brezplačni hrani.
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
<§©©©©©@©©©@©©©©©©©©©©i) Učilišče m uzsojeunlišče
>1» HI J 11
prva ljubljanska veležgalnica za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani
samo n a
Dunajski cesti, nasproti kavarne ,,Evropa" (postajališče cestne železnice])
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
zq deklice.
1421 19
J ' .
Temeljit pouk po učnem načrtu za oseni-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
1191 19«
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupojo In prodaja m vrsta rent, ustavnih pisem, prijoritet, ko-■unalnlb obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devlt.
Promeia Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,900.000*-. Rezervni zaklad K
Zamenjava In ekikomptnje	Daje predujme na Trednoitne papirje.
Uirebane vrednostne papirje ln vnovčujs Zavaruj« ar mi ko proti kursal lapale kupone.	Izgubi*
Vlnkulujo In devlnkulu|o vojaško žonltnlnske kavcijo.
JHT E.kompt ta lahaaao ■•nt«. HM,	JUT Bonna naroiUa, M*
Podružnioa v SPLJETU.
Denarno vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjlilce prutl ugodnim obrostim. Vloieni donar obrestuj« od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.