Leto XXILTstTl84
LJubljana, getrteč 7« avgusta foflfrKK
Cena cent 70
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva S — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24,
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St_ 42.
Računi pri pošt. ček. zavoda: Ljubljana št_ 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije to Inozemstva trna
Unione PabbUcttš Italiana SJL« Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno L, IX—i sa inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo t Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon
31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera:
Unione PubbHcitA Italiana S. Milano
Velika javna dela v vsej pokrajini
Visoki Komisar je določil skoro 90 milijonov za prvo skupino javnih del za kulturne, prometne, kmetijske in higienske naprave
Ljubljana, 5. avgusta.
Na osnovi izrednih kreditov, ki jih je fašistična Vlada določila po Ducejevem odloku, je Visoki Komisar odredU, da se prično in dovrše naslednja javna dela v glavnem mestu in v raznih drugih krajih Ljubljanske pokrajine. — Druga važna skupina del se pravkar proučuje in se snujejo načrti. Kakor je v skladu s fašističnim načinom, bodo ta nova dfela objavljena šele, ko se bodo začela izvajati.
1.	Za univerzo v Ljubljani: a) dograditev vseučiliške knjižnice 2,150.000 lir, b) mineraloški zavod 7,800.080 lir, c) gradbeni zavod 2,750.000 lir, d) kirurški paviljon 190.000 lir, e) dvorana za klinična predavanja 113.000 lir. Skupna vsota 13,083.000 lir.
2.	Za splošno državno bolnišnico v Ljubljani: dela za razširitev in izpopolnitev raznih oddelkov in naprav a) pralnica,
b)	kuhinja, c) kotlarna, d) razširitev paviljona za nalezljive bolezni 8,375.000 lir.
3.	Za Galerijo moderne umetnosti v Ljubljani: dovršitev za vsoto 2,745.000 lir.
4.	Za šolska poslopja: a) obnova šole v Novem mestu 2,200.000, b) izpopolnitev šole v Šmarju 500.000, c) izpopolnitev šole v Globodolu 150.000, d) izpopolnitev šole v Suš ju 150.000, e) izpopolnitev šole v Po-kojišču 69.000. Skupna vsota 3,069.000 lir.
5.	Za javno kopališče v Koleziji 1 milijon 552.000 lir.
6.	Vodna dela: ureditev Ljubljanice a) nabava in postavitev zapornice 4 milijone. b) ureditev reke in njenih pritokov v občinah Ljubljana in Vrhnika 4 milijone,
c)	ureditev potoka Turnščka (prvi del) v občini Dragatuš pri Črnomlju 110.000, d) ureditev potoka Kajevca 160.000, e) ureditev potoka Višnjice (prvi del) v občini Stična 66.000, f) ureditev potokov Senuše in Radulje v občini Skocijan-Sv. Križ 53.000, g) ureditev potokov v pasu Metlika, občina Metlika 240.000, h) ureditev potokov v pasu Grahova, občina Kostanjevica, 340.000. Skupna vsota 8,979.000 lir.
7.	Izboljševalna dela: a) nadaljevanje del za izboljšanje Barja 1,083.000, b) ureditev požiralnikov v pasu Cerknica in Planina 160.000. Skupna vsota 1,243.000 lir.
8.	Za napeljavo vodovodov: a) vodovod v občini Planina 140.000, b) izpopolnitev vodovoda na Vrhniki 90.000, c) vodovod v Ribnici (drugi del) 94.000, d) vodovod v Suhi Krajini, za občini Zagradec in Am_ burs (prvi del) 760.000, e) ureditev kap-nice v Velikem Banu, občina St Jernej, 40.000, f) vodovod v Orehovcu, občina Kostanjevica, 30.000, g) izpopolnitev vodovoda v Črnomlju 375.000, h) vodovod v Beli Krajini za občini Radatoviči in Metlika 560.000. Skupna vsota 2,089.000 lir.
9.	Za ureditev železniškega omrežja 5 milijonov lir.
10.	Za državne ceste: a) končna ureditev ceste Kačja vas-Ljubljana 22,000.000, b) ureditev državnih cest 3,500.000, c) obnovitev mostu čez železniško progo v Logatcu 350.000. Skupna vsota 25,850.000 lir.
11. Za pokrajinske in občinske ceste: a) most preko Ljubljanice v Zalogu 1 milijon 180.000, b) obnovitev mostu preko Logaščice v občini Logatec 210.000, c) obnovitev mostu preko Unščice v občini Logatec 135.000, d) obnovitev ceste Žužemberk-Radohova vas v okraju novomeškem 525.000, e) obnovitev ceste Struga-Vrbo vec v občini Kočevje 1,070.000, f) obnovitev ceste Cajnarje-Ravnik 820 tisoč, g) prestavitev pokrajinske ceste n/168 Stari trg-Tanča gora-Crnomelj v občini Črnomelj 550.000. h) prestavitev pokrajinske ceste pri Mali loki v novomeškem okraju 60.000, i) prestavitev pokrajinske ceste 11/330 Drašiči-Krmačina v črnomaljskem okraju 485.000, j) obnovitev ceste Novo mesto-Hmeljnik-Amuška vas v novomeškem okraju 1,060.000, k) obnovitev mostu v Crmošnjicah in prestavitev ceste pri Klanfarskem potoku v občini Šmihel-Stopiče 340.000, 1) cesta Tihaboj-Mirna 100.000, m) cesta Topli ce-Uršna sela 100 t&soč, n) cesta Sodražica_Nova Štifta 25 tisoč, o) za ureditev pokrajinskih cest 2,960.000. Skupna vsota 9,458.000 lir.
Skupna vsota za vsa javna dela v Ljubljanski pokrajini znaša 81,443.000 lir.
Mestna občina ljubljanska pa je iz dohodkov iz lastne bilance in po navodilih Visokega Komisarja sklenila, da začne in dovrši naslednja javna dela:
Tržnica 1.626.000, zavetišče v Bokalcah (prvi del) 3.800.000, gradnja mostu čez Gruberjev prekop pri Streliški ulici 60.000, kanalizacija v Subičevi ulici 170.050, tlakovanje Zaloške ceste 270.000, asfaltni hodniki 95.475. tlakovanje cest 384.000, obnovitev tramvajskih tirov 154.000, po! daljšanje Šubičeve ulice 390.000, razna občinska dela 110.000, dela za ljubljanski vodovod 330.000, ureditev tivolskega parka 200.000 lir.
Skupna vsota javnih del, ki jih bo izvršila mestna občina, znaša 7,563.925 lir. ★
V političnem življenju smo vajeni, da je od besede do dejanja precej daleč, primer Visokega Komisarja Eksc. Graziolija pa nam kaže, da včasih tudi izpolnitev prekaša obljubo.
Ko nam je Visoki Komisar po prevzemu svojega mesta v imenu fašistične Vlade zagotovil vso pozornost in skrb za razvoj naše pokrajine, je pač malokdo pričakoval, da se bodo stvarna dela za izboljšanje življenja v naši pokrajini začela tako naglo in v tako velikem obsegu. Po
njegovem posredovanju In po Duce je vi dobrohotnosti vstopa del Slovenije, ki Je kot Ljubljanska pokrajina priključen Italiji, v novo razdobje delavnosti in proč vita. ' Dobili brano kulturne, prometne in druge javne naprave trajnega pomena, tako da pozornosti, ki jo uživamo od Italije in njenega Vodje, pač nikoli ne bomo mogli pozabiti. Naše ceste, tako dolgo mačehovsko zanemarjane, bodo v kratkem dobile ureditev, kakršno zahtevajo potrebe sodobnega motoriziranega prometa. Naše vseučilišče bo dobilo vrsto novih zgradb, brez katerih doslej ni bilo mogoče svobodno, nemoteno znanstveno delati. V vrsto najpomembnejših kulturnih dogodkov bomo vpisali znatne prispevke, ki jih je Italija zagotovila za dograditev Galerije moderne umetnosti in za izboljšanje šolskih zgradb na deželi. Naša bolnišnica, ki je bila dolga leta predmet upravičenih pritožb, bo dobila nekatere nove važne naprave, a velikega pomena je
zlasti razširitev oddelka za nalezljive bolezni, ki je bil doslej v največji stiski. Življenjskega pomena za našo pokrajino pa so tudi vsa ostala dela, ki jih je odredil Eksc. Visoki Komisar. Posebno nas veseli, da je spoštovanja vredna vsota 81,443i000 lir porazdeljena tako, da bosta nje dobroto v enaki meri uživali metropola in provinca. Načrt novih del nam nudi vzoren primer, kako mora država naglo in učinkovito reševati vprašanja javnega življenja.
Mestna občina ljubljanska je v smislu smernic, ki jih je začrtal Visoki Komisar, po svoje prispevala k občemu napredku in uvrstila lepo število javnih del, da olepša mesto in da delavcem nudi dela in kruha. Ljubljana in Slovenija bosta Duceju za njegovo naklonjenost in Eksc. Visokemu Komisarju za veliko, iskreno vne-. mo, s katero skrbi za našo pokrajino, ostali vedno hvaležni.
Eksc. Grazioli med delavci
Včeraj dopoldne je obiskal Saturnus, kemično tovarno in papirnico v Vevčah — Za izboljšanje higienskih razmer
po tovarnah
Ljubljana, 6. avgusta.
V	svojem stremljenju, da pripomore Ljubljanski pokrajini čimprej do normalizacije razmer, si je Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli že od vsega početka prizadeval, da se pobliže seznani predvsem z dnevnimi razmerami na deželi, v obrtih ali industrijah. Moramo poudariti, da gre delo Eksc. po določenem, pripravljenem načrtu. Najprej so bili na vrsti obiski v vseh delih Ljubljanske pokrajine, obiski, na katerih se je Visoki Komisar seznanil z vsemi podrejenimi predstavniki oblasti in organizacij ter hkrati od blizu, brez posredovanja spoznal življenje našega ljudstva. To so bili obiski, na katerih je Eksc. na široko spoznal vse prebivalstvo pokrajine, spoznal njegovo dobro nrav, njegovo željo po mirnem življenju in veselje za delo. Na teh svojih potih v nekaj zaporednih tednih pa je Eksc. Visoki Komisar marsikje videl tudi mnogo siromaštva, spoznal prenekatere težave, s katerimi se morajo ljudje boriti. Pri vseh takih prilikah smo spoznali dobro srce visokega predstavnika Vlade, ki je svojo plemenitost vsakokrat izpričal s primerno denarno podporo, katero so prizadeti sprejeli brez posredovanja ravno iz njegovih rok. — Prav tako smo imeli priliko, na teh potih ponovno spoznati odločnost, s kakršno je Visoki Komisar tolikokrat določil potrebne ukrepe za uresničenje načrtov, zastalih v izvedbi. S čudovito bistrostjo duha se je znal Eksc. vselej poglobiti v najmanjše podrobnosti vsakršnega problema ter vselej najti hiter in odločen izhod, ki mu v nobenem pogledu ni bilo moči ugovarjati ali osporavati. Moramo ponovno poudariti, da je Eksc. Visoki Komisar povsod, koder je prišel v stik z našim ljudstvom, zapustil najlepši spomin.
Zdaj, ko ima Eksc. Grazioli trdno sliko o življenju in nehanju našega naroda, pa gre njegovo delo za tem, da z iniciativnim posegom v posamezne panoge gospodarstva pripomore čimprej k normalizaciji vsega življenja, to je do urejenega življenja vseh slojev prebivalstva, kolikor je v sedanjih vojnih dneh relativno največ mogoče. Marsikje so že videti dobre sledi te iniciativnosti. V neštetih primerih je dal Eksc. Visoki Komisar toliko dobrih in koristnih pobud, toliko predlogov in splošnih navodil, da se je v marsikaterem podjetju življenje povsem prenovilo. S svojim velikim osebnim vplivom je pripomogel, da so ponovno oživele industrije, ki so morale po prevratnih dneh zaradi pomanjkanja surovin prenehati z delom in odpustiti delavce, drugod je poskrbel za trajen trg odjemalcev itd.
Danes dopoldne si je Visoki Komisar s spremstvom ogledal tri velika podjetja: Satumus, tovarno pločevinastih izdelkov, kemično tovarno, kjer izdelujejo aluminijev oksid, predposlednja stopnja za pridobivanje čistega aluminija iz bavksita, ter papirnico v Vevčah. V vsakem teh velikih obratov se je Eksc. v podrobnosti zanimal za tovarniške naprave, pogoje dela in možnosti razširjenja oziroma modernizacije obrata. Vselej se je razgovar-jal z delavci in njihovimi zaupniki, ki so mu neolepšano prikazali težave življenja. Eksc. Visoki Komisar si je v vsakem podjetju takoj pridobil simpatije delavstva; saj pa je zanje tudi pokazal toliko skrbi, toliko razumevanja za njihove težave in toliko trdne volje, pomagati povsod, kjer je potrebno, da so bili delavci prijetno iznenadeni. Doslej pač niso bili vajeni, da bi jim najvišji predstavnik oblasti govoril tako odkrito in človeško.
V	obeh prvoimenovanih podjetjih se je Visoki Komisar zavzel posebno za to, da dobe delavci nove, higienične slačilnice, kopalnice in jedilnice. Naloga velikih industrijskih podjetij je, da dajejo s takimi sodobnimi napravami delavstvu zgled za snago in higieno. Zato ne gre odlašati z napravo takih potrebnih prostorov, ki naj služijo vsemu delavstvo za to, da mu bo tudi najtežje delo v veselje. Delavstvo naj živi v zavesti, da skrbe podjetja s ta-
kimi napravami za njegovo zdravje, ki edino jamči za trajno delovno sposobnost.
Kar se tiče imenovanih higienskih in sanitarnih naprav, je bil Eksc. kar naj-
Bombardiranje Cipra in Nalte
Letalski napadi na sovražnikova oporišča v Cirenaiki Dve angleški letali sestreljeni nad Bengazijem
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sli je objavil danes naslednje 428. vojno poročilo:
Oddelki Italijanskega letalstva so v noči na 5. avgust bombardirali letališče v Nicoziji (Ciper) ter v noči na 6. avgust pomorsko oporišče La Valetto na Malti.
V severni Afriki na tobruški fronti delovanje topništva. Italijanska izvidniška letala so napadla vojaške objekte v Tobruku in Marsa Matruchu, luko v Sidi el Bar-raniju in letališče v FukL
Sovražna letala so metala bombe na Bardio, Derno, Bengazi in Misurato. Povzročena je bila le manjša škoda. Med do-
mačim prebivalstvom je bila ena oseba ubita, pet pa ranjenih.
Med nasprotnikovim napadom na dre-naiko, omenjenem v vojnem poročilu št. 426, je protiletalska obramba v Bengaziju sestrelila dve sovražnikovi letali, ki sta se zrušili v morje.
V vzhodni Afriki je bflo področje Gon-darja ponovno izpostavljeno britanskim letalskim akcijam. Povzročene je bilo nekaj škode v delavnicah; dve osebi sta bili ubiti, 10 pa ranjenih. Pri Uolchefitu in na sedlu Kulkvabert so italijanski oddelki izvršili drzne sunke in pregnali sovražnikove edinice, ki so se skušale približati našim postojankam.
prijetne je presenečen v vevški papirnici. To podjetje je menda v vsej pokrajini edino, ki zgledno skrbi za svoje delavstvo. Delavstvo ima na razpolago moderno urejene slačilnice, jedilnice, kopalnice, zborovalnice in športno kopališče na prostem z bazenom olimpijskih izmer. Kopalnice za delavstvo, ki jih je v velikem številu, so prav luksuzno opremljene in bi se s tako ponašalo tudi najodličnejše stanovanje. Pa tudi na splošno so vsi tovarniški objekti vevške papirnice tako sodobno zgrajeni, da je užitek delati v takih prostorih. Naj bi se podjetniki, ki bodo za svoje delavstvo gradili potrebne naprave, ogledali, kako je v tem pogledu poskrbljeno v Vevčah. — Kakor v prvih dveh obratih, se je Eksc. Visoki Komisar tudi v papirnici porazgovarjal z delavstvom in njegovimi zaupniki, ki so mu prikazali svoje želje. __
Po končanem obisku v treh velikih industrijskih podjetjih, ki je trajal do poldneva, si je Visoki Komisar ogledal še
vevško hidrocentralo v starem gradu na Fužinah.
Visoki Komisar
v vojaški bolnici
Ljubljana, 6. avg.
Po včerajšnjem obisku Narodne tiskarne se je Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli odpeljal v vojaško bolnico, kjer so ga sprejeli upravnik bolnice in višji oficirji, med njimi tudi zastopnik divizij-skega poveljnika, ki je bil službeno zadržan. Eksc. Grazioli si je podrobno ogledal vse oddelke. Vedno iznova se je ustavljal ob bolniških posteljah, se razgovarjal z bolniki ln kazal živo zanimanje za njihovo zdravstveno stanje in njihove družinske razmere. Ogledal si je tudi operacijske sobe in ambulante. Iz vojaške bolnice, kjer je bil med nameščenci in bolniki enako toplo sprejet, se je vrnil na Visoki Komisariat.
Kočljiv položai sovjetske vojske
Tako pri Smolensku kakor tudi pred Kijevom so obkoljene velike
skupine sovjetske vojske
Finsko vojno poročilo
Stockholm, 6. avg. d. Položaj na vzhod- | ni fronti, ki se je pretekli teden zaradi nezadostne preglednosti zdel nekoliko ugodnejši za sovjetsko vojsko, se je v zadnjih dneh ponovno zelo poslabšal ter se mora na kijevskem frontnem odseku, kakor tudi na področju pri Smolensku smatrati kot skrajno kočljiv za sovjetsko-ruske čete.
Kakor je bilo že objavljeno v danes izdanem izrednem nemškem komunikeju, je velika uničevalna bitka na področju pri Smolensku praktično zaključena in sicer z velikanskimi izgubami za sovjetsko vojsko. Več stotisoč sovietsko-ruskih vojakov in ogromno vojnega materiala je bilo izločenega iz sovjetske obrambe pred Moskvo. Na tem področju si preostale obkoljene sovjetske edinice s skrajnimi silami prizadevajo prebiti se skozi nemški obroč, pri čemer pa imajo komaj še kaj upanja v uspeh. Borbe se na področju pri ; Smolensku še nadaljujejo, toda sovjetski odpor je že močno oslabel.
Na področju pri Kijevu napreduje nemška ofenziva z nezmanjšano silo in naglico, tako od Korostena severozapadno od Kijeva, kakor tudi od mesta Bjelaja Cer-kov južno od Kijeva. Med obema klinoma, ki ju Nemci zabijajo s teh dveh izhodišč proti vzhodu, so zajete zelo močne skupine sovjetske pehote in tankovskih odredov, ki imajo le še zelo tesen prostor na razpolago za umik proti vzhodu. Toda tudi ta poslednja vrzel v nemških obkolje-valnih kleščah se od ure do ure bolj oži in je ves glavni del Budjonijeve vojske pred Kijevom v enaki nevarnosti, kakor so bile čete maršala Timošenka pri Smolensku. Maršal Budjoni, ki nima več mnogo upanja za reden umik, skuša s silovitimi protinapadi rešiti svoj položaj, ker pa je onemogočen pristop novih rezerv sovjetske vojske v sprednje bojne črte, ni mnogo upanja, da bi se njegove čete rešile zajetja in uničenja.
Na leningrajskem bojnem področju so nemške čete napredovale nadalje proti železniški progi Leningrad—Vitebsk. Sovjet-sko-ruske čete, ki imajo vzhodno od Por-hova vrsto dobro utrjenih obrambnih črt, so bile vržene na zadnje utrjene črte v tem sistemu. Nemške čete, ki prodirajo na Estonskem, so ponovno napredovale vzdolž železniške proge Reval—Narva.
V finsko-nemški ofenzivi, ld pritiska proti Leningradu s severa tako na Karel-ski ožini kakor tudi ob vzhodni obali Ladoškega jezera, je bilo včeraj le nekaj manjših borb, v katerih so Finci sovjetske čete potisnili globlje proti jugu ter zaplenili mnogo vojnega materiala.
Nemški uspeh
pri Smolensku
Berlin, 6. avg. d. Nemško vrhovno vojno poveljništvo objavlja danes v posebnem komunikeju, da se je velika obkoljevalna in uničevalna bitka pri Smolensku končala z nemško zmago. Nemci so zajeli 310.000 sovjetsko-ruskih ujetnikov, zaplenili 3205 tankov in drugih oklopnih vozil, 3120 topov ter množino vsakovrstnega drugega vojnega materijala.
Helsinki, 6. avg. d. Z merodajne finske vojaške strani je bilo sinoči objavljeno naslednje uradno poročilo o položaju na finskem bojišču:
Na srednjem odseku finske vzhodne fronte so napadi finskih oddelkov v naglem zaletu v smeri proti murmanski železniški progi napredovali že 140 km globoko na sovjetsko-rusko ozemlje.
Severozapadno od Ladoškega jezera se je sovjetsko-ruski protinapad, izvršen z močnimi silami, izjalovil s hudimi izgubami za napadalce. Trije rdeči bataljoni so bili docela uničeni Zaplenjenih je bilo mnogo težkih topov, metalcev min in oklopnih voz.
Na obali Finskega zaliva je sovražnik izvršil močan razbremenjevalni napad, ki pa je bil prav tako odbit s hudimi izgubami za sovjetsko-rusko vojsko. Finsko letalstvo je vzhodno od Ladoškega jezera uspešno napadalo sovražnikova premikal-na gibanja v zaledju. Aktivnost rdečega letalstva nad operacijskim področjem Finske je skoraj popolnoma prenehalo in sicer bržkone zaradi tega, ker primanjkuje sovjetski vojski lovskih letal, brez katerih si nasprotnik ne upa več pošiljati v akcije svojih bombnikov. Spuščanje posameznih sovjetsko-ruskih padalcev za bojno črto z namenom, da bi izvrševali sa-botažna dejanja, se je tudi znatno zmanjšalo, vsekakor po spoznanju, da so imeli pri takih akcijah 100% izgube.
Helsinki, 6. avg. d. K uradnemu finskemu vojnemu poročilu je bil naknadno izdan še naslednji dodatni komunike:
Vojaške operacije se na vseh frontnih odsekih nadaljujejo po načrtu. K seznamu zaplenjenega vojnega materijala, ki je bil objavljen 4. avgusta, je treba prišteti še naslednji vojni plen:. 13 topov po 6 col, 24 možnarjev in dva protiletalska topova. Finci so zasedli neko sovjetsko-rusko ka-zemato, ki so jo našli v brezhibnem stanju z vsem materijalom in orožjem. Nadalje so finske čete zaplenile nekaj tankov ter sovražnikovih oklopnih vozil, 10 tovornih avtomobilov, 16 traktorjev, 70 konj, 39 vsakovrstnih voz, 1 lokomotivo in 16 vagonov.
Hud letalski napad na Moskvo
Helsinki, 6. avg. d. Nemško letalstvo je v noči na sredo vnovič hudo napadlo Moskvo. Davi objavljeno sovjetsko-rusko uradno poročilo pravi, da je bil napad izvršen v več zaporednih valovih, pripominja pa kakor običajno, da je protiletalska obramba sovjetske prestolnice večino nemških letal zadržala in da je le posameznim aparatom uspelo prileteti nad mesto ter odvreči bombe. Rusko poročilo to pot priznava, da je izbruhnilo na moskovskem področju večje število požarov ter da je bilo mnogo poslopij porušenih. Iz tega priznanja sovjetskega uradnega poročila se lahko sklepa, da je bil tokratni nemški letalski napad zelo velikega obsega.
Berlin, 6. avg. d. Nemško letalstvo je včeraj napadlo sovjetsko-ruske ladje v luki Nikolajev ob izlivu reke Bug v Črno
morje. Neka sovražnikova 6000 do 7000-I tonska ladja je bila zadeta od bombe in se je potopila. Tri druge ladje s skupno tonažo 8000 ton so bile zažgane. Neka tovorna ladja s približno 5000 tonami je bila tako hudo poškodovana, da se lahka smatra za izgubljeno.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
O uspešnih operacijah na vzhodu je bOo v teku današnjega dneva že poročano v posebnih poročilih.
Močni oddelki bojnih letal so v noči na 6. avgust ob dobrem razgledu odvrgli na vojaške naprave v Moskvi mnogo ton rušilnih bomb in na desettisoče zažigalnih bomb. Zadetki v polno v tovarnah letalske industrije in številni požari so pokazali uspehe teh napadov.
Ob angleški vzhodni obaH je letalstvo uničilo 6000-tonski tovorni parnik tn hudo zadelo še drugo trgovsko ladjo. Druga bojna letala so zadnjo noč bombardirala z dobrim učinkom pristaniške naprave na severovzhodu in na vzhodu otoka. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni na več letališč.
V severni Afriki se je v noči na 4. avgusta zrušil v ognju nemško-italijanskega topništva ponovni angleški poizkus za izpad iz Tobruka. Sovražnik je imel hude krvave Izgube in je izgubil mnogo ujetnikov.
Sovražnik je metal zadnjo noč na razne kraje zapadne in jugozapadne Nemčije, predvsem na Karisruhe in Mannheim, rušilne in zažigalne bombe. Med civilnim prebivalstvom so bile žrtve, mrtvi In ranjeni. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so sestrelili 8 izmed napadajočih angleških bombnikov.
Novi guverner
egejskih otokov
Rim, 6. avg. s. Namesto armijskega generala Hektorja Bastica je bil imenovan admiral eskadre Imigo Campioni za guvernerja italijanskih otokov na Egejskem morju in za poveljnika tamkajšnjih Oboroženih sil.
Povratek predsednika
Inenija v Ankaro
Ankara, 6. avg. cL Predsednik turške republike Ismet Ineni, ki se je doslej mudil v svoji letni rezidenci, se je danes vrnil v Ankaro.
Parlamentu je bil predložen zakonski načrt, s katerim se za 25% zvišujejo dotacije osebju turških diplomatskih zastopstev v Veliki Britaniji, Zedinjenih državah in Sovjetski uniji. Zakonski načrt utemeljuje to zvišanje zaradi »negotovosti živi ljenja v teh državah«. Razen tega določa tudi zvišanje staleža turških diplomatskih zastopstev v nekaterih drugih državah.
Razmejitvena komisija na Reki
Zagreb, 6. avg. d. Po sporazumu sned hrvatsko in italijansko vlado je bila Reka' določena za permanentni sedež italijansko« hrvatske razmejitvene komisije.	1
2
OetrtdE, T. tiv^ usta
Angleško-sovjetsko vojaško sodelovanje
Anglija zahteva, da mora sovjetska vojska brezpogojno braniti črto Moslcva-Harkov-Sevastopol
Berlin, 6. avg. (DNB) Sovjetsko-ruski poslanik v Londonu Majski je imel v zadnjih dneh več razgovorov z britanskim zunanjim ministrom Edenom. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, je v teku teh razgovorov Anglija postavila zahtevo, da mora sovjetsko-raska vojska brezpogojno držati obrambo na črti Moskva-Har-kov-Sevastopoi in sicer zaradi tega, da se zavaruje vojno-gospodarsko izredno važno področje ob Kavkazu. Poglavitni vzrok te angleške zahteve je po mnenju poučenih krogov po vsej verjetnosti ta, da bi Velika Britanija za vsako ceno rada preprečila nemškim četam dostop do sovjet-sko-ruskih petrolejskih področij ob Kavkazu. V svojih razgovorih s sovjetskim poslanikom Majskim je angleški zunanji minister Eden izjavil, da bi v primeru potrebe Anglija lahko vrgla v obrambo tega področja tudi svoje letalstvo, ki je sedaj v Siriji. Kakor izjavljajo v omenjenih angleških poučenih krogih, sta se
Eden in Majski nadalje razgovarjala tudi o raznih drugih vprašanjih vzajemnega
vojaškega sodelovanja med Sovjetsko unijo in Veliko Britanija Pri tej priliki je Majski ponovno iznesel staro rusko zahtevo po svobodnem in neposrednem pristopu na Sredozemsko morje. Kakor vedo povedati v omenjenih angleških krogih, je zunanji minister Eden izjavil sovjetskemu poslaniku, da bo v tem pogledu odgovor angleške vlade po vsej priliki pritrdilen.
New Vork, 6. avg. d. Londonski dopisnik lista »New York Po6t«, William Ston-neman, poroča iz Londona, da se tamkaj širijo vsakovrstne verzije o vojaškem sodelovanju med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo. Stonneman pravi, da smatrajo v merodajnih londonskih krogih celo za možno, da bi utegnila Anglija poiskati direktnega stika s Sovjetsko unijo po kopnem preko perzijskega ozemlja.
Ameriška pomoč Sovjetski Rusiji
Neomejen izvoz iz Zedinjenih držav za obrambne potrebe
Sovjetske zveze
Washington, 6. avg. -n. — Državni pod-tajnik Sumner \Velies je sporočili, da so Zedinjene države izdale neomejeno dovoljenje za izvoz obsežne serije materijala, ki ga potrebuje Sovjetska Zveza za sivojo obrambo. Obenem je bila rusko-ameriška trgovinska pogodba podaljšana za eno leto. Sumner "VVelles je nadalje izjavil, da Zedinjene države razmišljajo o možnosti, kako bi Olajšale Sovjetski Zvezi varen pomorski prevoz v Ameriki nakupijenega materiala. Sovjetski poslanik Umanski je odgovoril na to sporočilo z noto, v kateri izreka zahvalo za ameriško pomoč in izraža upanje, da bodo ameriške dobave materiala primerne ogromnemu boju, v katerega je vstopila Rusija.
Iz Londona poročajo, da je zunanji minister nominalne norveške vlade Trugve Lie obiskal sovjetsko poslaništvo in izmenjal z veleposlanikom Majskim noto o obnovi diplomatskih odnošajev med Moskvo in no-
minalno norveško vlado v Londonu.
Kakor poroča »New Ycrk Times«, je skala novih dopolnilnih davkov, ki jo je odobrili a zbornica, po izjavi nekaterih poslancev najtežja, kar jih je kdaj kakšna civilna država naložila svojim državljanom. Predlog o silnem povišanju davkov, ki pride septembra v senatno diskusijo, določa dohodke v znesku 3.206.200.000 dolarjev, namreč 300 milijonom dolarjev manj, kakor je vseh federalnih dohodkov. —
Ker je vlada odredila rekvizicijo vseh zalog japonske svile ae je popolnoma ustavila proizvodnja ženskih nogavic, ki so bille skoraj do 90% izdelane iz japonske svile, katere uvoz je bil sedaj ustavljen. Zaradi tega so takoj zelo poskočile cene svilenih nogavic. Množice žensk so v vseh mestih Zedinjenih držav navalile na trgovine rn razgrabite zadnje razpoložljive zaloge. Pri tem je prišlo do posameznih incidentov.
Japonske priprave za vojaške akcije
Milijon vojaških rezervistov vpoklicanih
New York, 6. avg. d. Kakor poročajo
iz zanesljivega vira v Šanghaju, je bilo v mesecu juliju na Japonskem poklicanih pod orožje približno milijon nadaljnjih vojaških rezervistov. Ta čas gredo iz Japonske veliki vojaški transporti tako proti severu kakor tudi v južno stran. Očitno predstavljata cilj teh transportov na eni strani sovjetska meja, na drugi strani pa meja med Francosko Indokino in Siamom. Po mnenju dobro informiranih šanghaj-skih krogov pa nikakor ni pričakovati kake takojšnje akcije Japonske proti Sovjetski uniji, marveč bi se Japonska za tako akcijo odločila šele potem, ko bi sovjetska vojska doživela vojaški polom na zapadu. Po mnenju gotovih vojaških krogov utegne imeti Japonska v načrtu morda nov bliskovit udar proti Cangkajškovi Kitajski, v prvi vrsti proti birmanski cesti, ki jo hoče Japonska spraviti pod svojo kontrolo, še preden bi obljubljena pomoč iz Amerike dejansko prispela v Cungking. V teh vojaških krogih sodijo, da bo v tem primeru Japonska udarila najbolj verjetno preko Pakhoja, Naninga in Junana. Sporedno s to akcijo bi se pričela tudi japonska ofenziva v severni Kitajski, Japonska naj bi po mnenju teh krogov na ta način energično zaključila kitajski konflikt.
Stockholm, 6. avg. d. Po informacijah iz Londona so v britanskih službenih krogih najstrožje rezervirani glede vsakršnega tolmačenja možnosti, da bi prišlo do kakih vojaških ali pomorskih akcij na Daljnem vzhodu. Kakor je bilo mogoče
zvedeti, smatrajo v kitajskih diplomatskih krogih v Londonu, da se položaj v Siamu z vso naglico razvija v smeri skrajne napetosti.
Manilla, 6. avg. d. Po informacijah tukajšnjih ameriških krogov so v zadnjem času dospela v britansko pomorsko in letalsko oporišče Singapur nova močna oja-čenja vojaštva in vojnih potrebščin. V tukajšnjih ameriških krogih računajo z možnostjo, da bo Velika Britanija morda skušala okupirati nekatere strateško važne točke v Siamu z namenom, da prehiti Japonce. V tukajšnjih krogih sodijo, da utegne Siam morda že v najkrajšem času postati na Daljnem vzhodu enaka dežela, kakor je bila Poljska v Evropi ob izbruhu sedanje vojne.
Sanghaj, 6. avg. d. Iz Bangkoka je dospelo semkaj službeno sporočilo, da je siamsko vojno ministrstvo osnovalo poseben generalni štab svojih vojnih sil v vzhodnih siamskih pokrajinah, ki jih je Siamu nedavno odstopila Francoska In-dokina. Sedež siamskega vrhovnega vojnega poveljništva bo v mestu Battanbang, ki je 55 km od vzhodne meje Indokine, kamor so včeraj prispele japonske čete.
šanghaj, 5. avg. u. Vest, da bo Siam priznal državo Mandžukuo in nankinško vlado, smatrajo za dokaz, da bo Siam prav kakor Indokina sodeloval z Japonsko. Anglo-ameriški krogi poudarjajo, da bo iz birmanskega oporišča mogla Japonska dokončno prekiniti ojačenja, ki jih dobiva po tej poti čangkajšek.
Rooseveltove intrige proti Portugalski
Izigravanje Brazilije za ameriško zasedbo Azorskih otokov
Rim, 5. avg. n. Senzacionalna vest »Times Herald Tribune«, da je vlada Zedinjenih držav zaradi energičnega odpora Portugalske ponudila Braziliji protektorat nad Azori, je izzvala številne komentarje. Evropski mednarodni krogi vidijo v tem dejanju nov manever za razširjenje ameriške moči pod zvijačnim videzom varovanja miru. Potek te zadeve opisujejo v omenjenih krogih takole:
Potovanje prezidenta Carmone na Azor-ske otoke in odločna beseda, ki jo je izpre-govorila Portugalska, sta prepričala Belo hišo, da bi sleherni poizkus posnemanja islandskega udara nujno izzval oborožen spopad s Portugalsko, ki ima za seboj slavno zgodovino in se z njo po pravici ponaša. Zato ima Portugalska večji čut časti kakor ga kažejo islandski ribiči.
Za Portugalsko stoji tudi Španija, ki je s svojo sosedo solidarna v vsem, kar se tiče obrambe interesov Iberskega polotoka. Za Španijo pa stoji vsa ostala, z Osjo zvezana Evropa. Dogodki, ki so v zvezi z zasedbo Islandske in z bojem zoper boljševizem, so Belo hišo prepričali, da nekatera nasilna dejanja z njene strani samo pospešujejo proces evropske solidarnosti zoper Zedinjene države. Zamisel, da se Bela hiša posluži zoper portugalske interese Brazilije, kaže v značilni obliki judovski izvor. Preden jo je sprejel Roosevelt, sta jo skuhala v svoji glavi njegova svetovalca Baruch in Rozeman.
Odkritje »Times Herald Tribune« kaže očitno stremljenje Zedinjenih držav, da bi zapeljale v svetovni konflikt tudi južnoameriške republike. Tako bi se mogle Zedinjene države posluževati njihovih strateških oporišč in surovin. Ameriški imperializem upira svoje poglede na razne točke v Venezueli, Braziliji, Urugvaju, na argentinski obali, v Magelanski ožini, v Čile ju in v Peruju. VVashington bo uporabil vse mogoče, zvijače, da s hinavskimi sredstvi doseže svoje cilje, preden bo dokončno snel svojo masko in vrgel na mizo karte senatorja Clarka. Prijateljski odnosi, ki obstoje med Portugalsko in Brazilijo, prav kakor med šnanijo in južnoameriškimi državami, so Rooseveltu že dolgo trn v peti. Nič mu ni prav. da se južnoameriške države ne vedejo s tisto vazalsko usluž-»atjo, ki bi si jo želela severnoameriška
oholost, saj je znano, da v Severni Ameriki gledajo s prezirom na manjvredne južnoameriške narode, ki ne govore angleško.
Malo verjetno se zdi, da se bo prezident Vargas dal vplivati od Rooseveltovih idej in da bo hotel nakopati Braziliji odgovornost za prvo južnoameriško sovražno gesto zoper Evropo, še manj je verjetno, da bo storil to zoper tisto Portugalsko, s katero so Brazilijo vedno vezali zaupni odnosi jezika, kulture in skupnih spominov na slavno preteklost.
Evropski politični krogi nadalje mislijo, da cinični račun Bele hiše, kako naj bi težave, v katerih tiči Anglija, izkoristila za razširjenje ameriškega gospostva, ne pri-ja mentaliteti latinskih narodov Amerike, ki imajo drugačne pojme o časti, o sorodstvu in o prijateljstvu. Rooseveltova ideja da ponuja drugim to, kar ni njegovo, kakor je storil v primeru brazilskega pro-tektorata nad Azori, kaže vse tradicionalne znake angleškega pojmovanja politike. Na tej podlagi bo težko zgraditi paname-rikanizem. Severni Američani so tudi v tem primeru pokazali eno svojih starih psiholoških napak, ki so zakrivile ves njihov neuspeh v duhovnih in čustvenih odnosih z latinskim delom Amerike.
Portugalska za obrambo svojih kolonij
Horta (Azori), 6. avg. d. Na svojem potovanju po portugalskih kolonijah je predsednik Portugalske Carmona včeraj prispel v Horto na otoku Fayal v skupini Azorskih otokov. Predsednik Carmona je imel v okviru svečanega sprejema kratek govor, v katerem je izrazil trdno odločnost Portugalske braniti svoja kolonijska posestva. Naglasil je. da Portugalski nobene žrtve ne bodo pretežke, ako bo treba braniti čast in dostojanstvo države ter se upreti vsakršni grožnji morebitnega napada na Azorske otoke.
Vojno področje v Egiptu
Carigrad, 6. avg. d. Kakor poročajo iz Kaira, ie guverner Aleksandrije proglasil za vojno področje vse ozemlje med železniško progo, ki teče ob jezeru Mariut in prekopom Mahudže.
Letalski boji na zapadu
Stockholm, 6. avg. d. Davi objavljeno poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da je bdlo delovanje nemškega letalstva nad Anglijo včeraj in preteklo noč zelo majhnega obsega, da pa so britanska letala s svoje strani v noči na sredo bombardirala mesta Manriheim, Frank-furt, Karlsruhe in več drugih mest v zapadni in jugozapadnl Nemčiji.
Angleška letala nad Nemčijo
Berlin, 6. avg. d. V noči na sredo so britanski bombniki preleteli področje juž-nozapadne Nemčije. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajne nemške strani, so angleški bombniki metali na razne kraje rušilne in zažigalne bombe. Bombe so zadele in poškodovale v prvi vrsti nekaj stanovanjskih poslopij. Na nekaj točkah so bili zaneteni tudi požari. Med civilnim prebivalstvom so nočni napadi zahtevali nekaj mrtvih in ranjenih. Nemška protiletalska obramba je sestrelila šest sovražnih letal.
Berlin, 6. avg. d. Katoliškim škofom v Nemčiji je bilo včeraj z merodajne nemške strani sporočeno, da bo nemška država povrnila vso škodo, ld je bila zaradi britanskih letalskih napadov povzročena na katoliških cerkvah, kakor tudi na drugih poslopjih, pripadajočih katoliški cerkvi na področju Nemčije. Sporočilo, ki so ga prejeli nemški katoliški škofje, pripominja, da so doslej sicer skoraj vse bodisi mestne bodisi podeželske občine v Nemčiji prispevale z denarnimi sredstvi za popravilo nastale škode, da pa bo v bodoče celotno škodo, ki je že bila povzročena ali pa bo še povzročena, prevzela na svoje breme nemška država. V zvezi s tem sklepom pojasnjujejo z merodajne nemške strani, da je bilo samo letos v mesecu juliju v Nemčiji ob angleških letalskih napadih porušenih ali vsaj poškodovanih 25 katoliških cerkva.
Anglija ne bo omilila blokade zasedenih dežel
Stockholm, 6. avg. d. Kakor je v okviru včerajšnje debate v angleškem parlamentu izjavil britanski minister za vojno proizvodnjo Hugh Dalton, britanska vlada tudi še sedaj ne misli na to, da bi omilila blokado dežel svojih bivših zaveznikov, ki so zasedene po nemških četah. Na vprašanje poslancev v parlamentarni debati je minister Dalton izjavil, da mora Nemčija pač sama rešiti problem prehrane tistih ozemelj, ki jih je zasedla nemška vojska. Pripomnil je, da britanska vlada smatra, da ni v položaju, da bi mogla blokado teh dežel omiliti.
Razdelitev železniškega parka bivše Jugoslavije
Zagreb, 6. avg. s. Na Dunaj je odpotovala hrvatska železniška delegacija, ki se bo udeležila konference za razdelitev železniškega parka bivše Jugoslavije. Hrvatski listi pripominjajo, da je Srbija tik pred vojno umaknila iz Hrvatske najboljše železniške stroje in vagone. Obenem nagla-šajo, da bo ta mednarodna konferenca prva, na kateri bo službeno zastopana tudi hrvatska država,
Zarotniški proces v Sofiji
Sofija, 6. avg. s. Tu se je zaključila preiskava v zadevi 21 Bolgarov in 4 tujcev, ki so bili aretirani zaradi zarote proti državi. V smislu obtožnice so se še pred razsulom bivše Jugoslavije kompromitirali na ta način, da so v prilog Anglije in Jugoslavije prizadevali spraviti na oblast znanega revolucionarja Dimitrova. Državni tožilec je zahteval za vseh 25 obtožencev, med katerimi je tudi bivši načelnik tiskovnega urada angleškega poslaništva v Sofiji Norman Daves, smrtno kazen. Proces bo v septembru.
Sofija, 6. avg. d. Po semkaj dospelih informacijah je zelo verjetno, da se mudi šef vohunske in sabotažne organizacije, ki je delovala v Bolgariji, dr. Georgije Dimitrov, sedaj v Londonu. Dr. Dimitrov je bil skupaj z 31 svojimi tovariši zaradi sabotažnih in vohunskih akcij obsojen na smrt, pa je lani aprila pobegnil iz Bolgarije v bivšo Jugoslavijo.
Dobava mleka
Ljubljana, 6. avgusta. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata poziva vse živinorejce na področju mesta Ljubljane, ki dobavljajo mleko neposredno svojim strankam ali prekupcem, da se zglase najpozneje do sobote dne 9. t m. dopoldne med uradnimi urami pri Prehranjevalnemu zavodu odseku za mleko, Gosposka ul. 12, kjer bodo dobili for-mularje prijav za proizvodnjo in porabo mleka ter prejeli potrebna navodila.
Prehranjevalni zavod opozarja, da bodo za bodočo oddajo in prodajo mleka potrebne posebne legitimacije, katere bodo izdane samo osebam, ki bodo pravilno izpolnile navedene prijave.
Gospodarstvo
Ameriške državne finance
S 1. juHjem se je v Zedinjenih državah pričelo novo proračunsko leto. Izdatki zaklada še niso končno določeni in so predvideni v višini 22.3 milijarde dolarjev; od tega zneska bi odpadlo 15.5 milijarde dolarjev za svrhe oboroževanja. Za leto 1940-41 so bili izdatki predvideni v višini 12.7 milijarde dolarjev, dohodki pa v višini 7.6 milijarde dolarjev. Od izdatkov bo odpadlo po novem proračunu 6 milijard dolarjev za oboroževanje. H gornjim številkam objavlja »Kolnische Zeitung« komentar, iz katerega posnemamo naslednje:
Proračunsko leto 1940-41, ki je pravkar preteklo, je bilo enajsto leto z deficitom. Od 30. junija 1930, ko se je končalo proračunsko leto 1929-30, Zedinjene države niso imele več izravnanega državnega proračuna. 2e v teh 11 letih se je ameriški državni dolg povečal od 16.2 na 49 milijard dolarjev in se je torej potrojil. Ta ogromna zadolžitev je bila v zvezi z velikimi izdatki za omiljenje gospodarske krize in za oživljenje gospodarstva v znamenju »News Deals*. Tudi v primeri z zadnjo svetovno vojno je sedanji ameriški proračun dosegel astronomske številke, saj so bili izdatki v pravkar zaključenem letu 1940-41 že tako veliki, kakor v prvem letu po vstopu Zedinjenih držav v svetovno vojno. Celo v drugem letu svetovne vojne so dosegli izdatki Zedinjenih držav le 19 in pol milijarde dolarjev, medtem ko je za novo proračunsko leto predvidenih kakor rečeno, 22.3 milijarde dolarjev, čeprav računa ameriški zakladni urad, da bodo z uvedbo novih davkov redni dohodki v novem računskem letu dosegli preko 12 in pol milijarde dolarjev, je računati s primanjkljajem skoro 10 milijard dolarjev, kar bo povzročilo nadaljnje povečanje ameriškega zveznega dolga na skoro 60 milijard dolarjev.
V nasprotju z načinom financiranja med svetovno vojno namerava ameriški zakladni urad spričo napetega položaja državnih financ že sedaj znatno povišati davke. Medtem ko so v drugem letu po vstopu
Zedinjenih držav v svetovno vojno davčni dohodki dosegli le nekaj nad 5 milijard dolarjev (pri skupnih izdatkih v višini 18.5 milijarde dolarjev), namerava sedaj zakladni urad s privijanjem davčnega vijaka iztisniti fantastično vsoto 13.3 milijarde dolarjev, tako da bi za dobro polovico vseh izdatkov našel kritje v davčnih dohodkih. K takim ukrepom so že sedaj prisiljene Zedinjene države, čeprav se odkrito še niso vpletle v vojno in čeprav se ni bistveno povečala osnova za pobiranje davkov.
V načrtu novega proračuna so izdatki za oboroževanje predvideni v višini 6 milijard dolarjev (v sedanjem proračunu v višini 1.6), kar pa nudi le nepopolno sihko celotnih izdatkov za oboroževanje, ki so v zadnjih mesecih narasli na preko 800 milijonov dolarjev mesečno nasproti 500 milijonom v začetku leta 1941. in povprečno 177 milijonom v prvem mesecu preteklega proračuna, to je julija lanskega leta. Sedanjim izdatkom za oboroževanje bi ustrezal letni znesek v višini okrog 10 milij-ard dolarjev.
Ameriškemu zakladnemu uradu doslej ni uspelo bistveno znižati ostalih izdatkov v korist izdatkov za oboroževan je. V novem proračunskem letu so nevojaški izdatki predvideni celo v večjem znesku, kakor v pravkar preteklem finančnem ietu. Čeprav se je od izbruha vojne zaposlenost povečala za 25% in je industrijska produkeja narasla za 50%. vsota izplačanih mezd pa zaradi zadnjih povišanj celo na 60%, ie v proračunu še vedno predviden izredno visok znesek 1285 milijonov dolarjev za brezposelno skrbstvo, to je le za 192 milijonov dolarjev manj nego v prejšnjem letu. Podatka novega proračuna so vzbudili v ameriški javnosti razumljivo vznemirjenje. Naglo rastoča zadolžitev povzroča vzporedno naraščanje izdatkov za obrestovan je in amortizacijo državnega dolga, ki so v novem proračunu predvideni v višini 1110 milijonov dolarjev.
Naselitev Bolgarov v Južni Srbiji in Traciji
Bolgarija se je po zasedbi Tracije in dela Južne Srbije povečala po površini in številu prebivalstva približno za eno tretjino. Zasedeni del Južne Srbije obsega 26.000 km' in 1.5 milijona prebivalcev, zasedeni del Tracije in Grške Makedonije pa 18.000 km2 in okrog 800.000 prebivalcev. Bolgarska vlada namerava v kratkem naseliti v zasedenem ozemlju ono bolgarsko prebivalstvo, ki se je po letu 1918 izselilo iz teh krajev. V bolgarskih vladnih krogih zatrjujejo, da gre pri tem za okrog 400.000 Bolgarov, ki so se izselili iz Južne Srbije, in za okrog 300.000 Bolgarov, ki so se izselili iz zasedenega grškega ozemlja. V zvezi z naselitvijo teh Bolgarov so predvidene tudi razne agrarno-politične reforme. Poleg tega bodo poslali v zasedeno ozemlje še številne uradnike in brezposelne inteligente, ker je faje v zasedenih krajih ostalo le malo bolgarske inteligence.
V načrtu ima bolgarska vlada tudi gradnjo železniških zvez med starim bolgarskim ozemljem in zasedenim ozemljem. Tako nameravajo predvsem zgraditi železniško zvezo med Sofijo in Skopljem, ker obstoja sedaj zveza le preko Niša, ki gre skozi ozemlje Srbije. Predvidena je tudi gradnja drugih železniških zvez, zlasti z Egejskim morjem do Dedeagača in Kavale.
Novi dodatni proračun v višini 3350 milijonov levov (o katerem smo že včeraj poročali) predvideva kritje 1.5 milijonov levov s povečanjem skupne vsote notranjega posojila od 2 na 3.5 milijarde levov. To posojilo je biilo prvotno predvideno v višini 2 milijard levov, že sedaj pa je vpisanih 2 in tri četrt milijarde in računa bolgarska Vlada, da bo mogoče s podaljšanjem roka za vpis posojila doseči brez težkoč skupni znesek 3.5 milijarde ilevov. Pri vpisu posojila se morajo posamezna bolgarska podjetja udeležiti z zneski, ki ustrezajo 15 do 25% celotnih rezerv. Vpisovanje posojila je olajšano na ta način, da se posojilo lahko lombardira pri bolgarski Narodni banki do 80% nominalne vrednosti in z obrestno mero 6% (posojilo samo nosi 5%). Nekateri bolgarski finančni strokovnjaki pa so mnenja, da celotnega posojila v višini 3.5 milijarde levov ne bo mogoče realizirati iz tekoče tvorbe novega kapitala, ki se ceni na 2 do 2.5 milijarde levov, tako da bo morala vsaj v prvi dobi bolgarska Narodna banka lombardirati za približno 1 milijardo levov tega novega posojila, kai bo povzročilo ustrezajoče povečanje obtoka bankovcev, ki znaša sedaj 10 milijard in se je v primeri s predvojno dobo že podvojil.
Gospodarske vesti
= Poštni uradi v pokrajinah Split, Za-dar in Kotor ter v Kraljevini črni gori. Zbornica obvešča vse interesente, da jim
Komunistični incidenti v Zagrebu
Kako je bil izvršen napad na ustaške vseučiliščnike
v botaničnem vrtu
Trst, 6. avg. u. O incidentih v Zagrebu poroča tukajšnji »Piccolo«, da so jih povzročili teroristi in komunisti. Zdi se, vendar pa vest še ni potrjena, da je v teh spopadih padlo več članov ustaške organizacije. Spopadi pa so bili sporadični in kaže, da so jih organizirali četniki, ki jim je uspelo, da so se vtihotapili v mesto. V glavnem je prišlo do spopadov okrog poldneva, ko se je slišalo v smeri postaje močno streljanje.
Zadeva se je razvijala takole: Oddelek vseučiliških ustaških miličnikov je bil v bližini botaničnega vrta pred Dijaškim domom presenečen od bomb, ki so jih vrgli v botaničnem vrtu skriti teroristi. Miličniki so odgovorili s puškami in revolverji. Medtem so iz bližnje vojašnice in iz drugih delov mesta prihiteli na pomoč ustaši in policija. Med miličniki je bilo 28 ranjenih. Ranjence je danes obiskal na kliniki, kamor so jih prenesli, poglavnik dr. Pavelič.
Vojaštvo in policija sta takoj blokirala
glavna mestna središča, posebej še kolodvor, poštno palačo, vladna poslopja in ministrstva. Policijski čas je bil od 23. znižan na 21. Po tej uri ne sme več noben civilist na ulico. Danes je vladal v mestu mir in ni bilo zabeležiti nobenih incidentov.
Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo komunike, v katerem navaja imena atentatorjev, ki so bili takoj ustreljeni. Med njimi je bil tudi neki profesor. Izredno sodišče je — kakor že objavljeno — v zvezi s temi dogodki obsodilo na smrt nadaljnjih 98 oseb. Zvedelo se je tudi, da je bil včeraj ustreljen zagrebški rabin dr. Matko Engel, ld je bil obtožen, da je skril v svoji hiši nekega atentatorja.
»Hrvatski Narod« obtožuje v svojem komentarju srbske četnike, da skupaj s komunisti povzročajo nepotrebne nerede na Hrvatskem. Hrvatska, ki v tem trenutku deluje za novi evropski red, ne bo dopustila, da bi se sovražniki tega reda na njenih tleh borili zoper duha velikega gibanja. -
je seznam poštnih uradov omenjenih pokrajin v zborničnem uradu na razpolago za vpogled.
= Institut za gospodarski razvoj novih pokrajin. V okviru privatne inicijative je bila za gospodarski razvoj dalmatinskih pokrajin in Ljubljanske pokrajine ustanovljena z glavnico 1 milijon lir družba »Istituto per lo Sviluppo Eeonomico delle Nuove Provincie Orientali S. A.« Družba ima nalogo podpreti zasebno inicijativo za gospodarski razvoj novih pokrajin in olajšati blagovno izmenjavo med priključenimi pokrajinami in ostalo državo,
= Nacionalizacija bank v Bački in Ba-ranjL Iz Budimpešte poročajo, da bo madžarska vlada v kratkem izvršila v Bački in Baranji nacionalizacijo podružnic onih bank, ki imajo sedež izven Madžarske, in sicer na enak način, kakor je to storila, v Transilvaniji in v priključenem delu južne Slovaške. V Bački in Baranji ima 5 zagrebških bank svoje podružnice, poleg tega po eno beograjska banka in ena ljubljanska banka. Tako ima Prva hrvatska štedioniea podružnice v Subotici, Novem Sadu in Bački Palanki. Obče jugosloven-sko bančno društvo (Zagreb), ki spada v interesno sfero dunajske banke Kredit-anstalt-Bankverein, ima podružnico v Novem Sadu, ki je že prišla pod kontrolo budimpeštanske podružnice omenjene dunajske banke. Hrvatska zemaljska banka (prej Jugoslovenska banka) ima podružnico v Novem Sadu, Hrvatska obča kreditna banka pa podružnico v Subotici. Od zagrebških bank ima na področju Bačke in Baranje podružnice še Trgovačko industrijska banka (prej Srpska banka), in sicer v Subotici, Novem Sadu, Senti in Som-boru. Nadalje obstoja v Novem Sadu še podružnica Bosanske industrijske in trgovske banke (Beograd) in podružnica Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Od samostojnih bank so v Bački in Baranji največje: Trgovska in obrtna banka v Novem Sadu, ki ima 20 milijonov din glavnice (pri tej banki je udeležen Kreditni zvod za trgovino in industrijo v Ljubljani), nadalje Splošna gospodarska banka v Subotici z glavnico 10 milijonov din in Srbska komercialna banka v Novem Sadu z glavnico 7.5 milijona din. Poleg tega je omeniti Apatinsko banko in hranilnico (2.5 milijona din glavnice), Hranilnico dunav-ske banovine in Mestno hranilnico v Novem Sadu. Ti samostojni zavodi bodo nadalje obstojali.
= Rumunija bo dobavljala Hrvatski nafto v zamenjavo za rude. Te dni je prišlo v Zagrebu med hrvatsko in rumunsko trgovinsko delegacijo do sklenitve začasnega trgovinskega sporazuma, ki predvideva v glavnem dobave rumunske nafte v zamenjavo za hrvatsko dobavo raznih rud, predvsem železne rude.
= Oddaja rubljev v Besarabiji. Rumun-
ska vlada je izdala naredbo, po kateri je rumunski lej v zopet priključenih pokrajinah Besarabije in Severne Bukovine edino zakonito plačilno sredstvo. Prebivalstvo mora rublje oddati podružnicam Narodne banke, ki pa ne bo za oddane rublje izplačala protivrednosti po kakšnem tečaju, temveč bo vsakemu priznala le določeno vsoto, ki ne sme presegati 24.000 lejev.
= Sprememba imena hrvatske tvrdke. Tvrdka Jugo - guma d. d. v Zagrebu je spremenila svoje ime v Pirelli, hrvatska d. d.
= Gospodarske vesti iz Srbije. Jugoslovenska Narodna banka v likvidaciji v Beogradu je objavila razglas, v katerem opozarja, da spričo izrednih razmer ni vedno v stanju svojim dolžnikom ob povračilu prej odobrenih kreditov vrniti ustrezajočih menic. V takem primeru bo banka izdala posebna potrdila, ki nudijo garancijo, da bivšemu dolžniku ne bo do-tična menica ponovno predložena v plačilo. Ce bi na kakršen koli način dotična menica prišla v posest kakšne druge osebe, ki bi jo pozneje predložila v plačilo, bo Narodna banka vzela dotičnega dolžnika v zaščito in napravila potrebne korake.
Pojasnilo o smrti generala Schroderja
Odgovor beograjskega nemškega dnevnika tuji propagandi
V	vrsti obiskov, ki jih Visoki Komisar Eksc. Grazioli prireja po mestu ln po deželi, da se od blizu seznani z dejanjem in nehanjem našega ljudstva, je včeraj popoldne posetil tudi Narodno tiskarno ter uredništvo in upravo našega lista. Visokega dostojanstvenika so pri tej priliki spremljali poveljnik Zveze pomožnih središč Gatti, generalni inšpektor Ministrstva za ljudsko kulturo dr. Franco, šef Tiskovnega urada Tigoli ter drugi funkcionarji Visokega Komisariata in zastopniki italijanskega tiska.
Ob vhodu v poslopje Narodne tiskarne je Eksc. Grazioliju izrekel toplo dobrodošlico predsednik Gustav Praprotnik s člani konzorcija in glavnimi uredniki. Visoki Komisar se je za pozdrav zahvalil z željo, da bi podjetje tudi v bodoče uspevalo in delovalo v blagor skupnosti. Nato si je visoki gost s spremstvom ogledal uprave in uredništva listov konzorcija »Jutra«, k;'er so mu bili predstavljeni posamezni šefi in uredniki, strojnico, stavnico in direkcijo. Po ogledu je Eksc. Grazioli delavce, nameščence in urednike povabil v stavnico. Predsednik Praprotnik se je Visokemu Komisarju vnovič zahvalil za obisk in ga poprosil, naj podjetju in nameščencem tudi v bodoče ohrani svojo naklonjenost.
V	daljšem govoru je Visoki Komisar zagotovil zbrane nameščence, da bo z dobro
Vojna propaganda
Naj se je nemškemu vodstvu v pr\'i svetovni vojni očitalo še toliko pomanjkljivosti — pravi *>Frankfurter Zeitung« — so se obsodbe vendar strinjale v tem, da je bila nemška propaganda že prvi dan, da, že v pripravljanju vojne docela podrejena sovražni propagandi. Piupaganda je od nekdaj orožje vsakega državnega vodstva v vojni kakor v miru. Najbolje jo uporablja tisti, kdor se zna v najvišji meri vživeti v človeško miselnost, v duševno razpoloženje in v sprejemljivost ljudi. Načini propagande so različni po vsebini in piedmetu, kateremu veljajo Kaj naj pomaga propaganda, če ni videti verodostojna? Kaj si po takih trajnih načelih propagande mislijo Angleži, če na primer venomer ponavljajo, da sedanja vojna ne velja nemškemu narodu, marveč »uničenju narodnosocialistične vladavine in Hitlerjevega vojnega stroja?e Taki posta\-ki naspiotujejo številne izja\'e angleških vodilnih osebnosti, govori ministrov, članki v dnevnikih, izjave in dopisi tisku, vsi z eno samo zahtevo: »Uspeh sedanje vojne naj bo tak, da bo enkrat za vselej onemogočeno kaUlcem miru v Evropi pahniti narode v novo vojno)« Nedavna knjiga Teodoria Kaufmanna, ki pra-\n že v naslon: »Nemčija mora biti uničena«, je samo izrazila s suhimi besedami, kar si predstavljajo politiki onkraj Kanala: popolno uničenje nemške države, katere okrožja m j se priključijo na vzhodu in na zapadu k tujim državam, obenem pa naj se tudi telesno uniči ves nemški narod.
Člankar nadaljuje, da se ne izplača nasproti tako hudim napakrm sovražne propagande razpravljati o tem, ali je tako početje smiselno. Pravi, da je nemški narod danes bolj buden kot kdajkoli in da čuti nepremostljivo nasprotje med propa-gandističnipii poizkusi nasprotnikov in med njihovim dejanskim političnim zadržanjem v preteklosti in sedanjosti. Nemški narod predobro ve. da je njegova vojna trda in težka. On ve na primer, da trči nemška vojska v Sovjetski Rusiii na vedno nove sovražne rezerve vendar da bo premagala odpor. Ni mogoče prepričati nemški narod, da so koristi Zedinjenih držav v tej vojni zgolj idealistične, ko lahko vsakdo opazuje, da so Zedinjene države doslej s svojim zadržanjem imele samo dobiček, pridobile so si otoke iz angleške posesti, Islandijo iz danske tasti imele so dobiček v gospodarstvu. kjer z ne zakrinkano silo osvajajo tržišča. Imperializem Zedinienih držav je preveč očiten, da bi ga bilo mogoče utajiti. In prav v tem ie smisel propagande, ki jo vrši Nemčija da spravlja ta neutaj-Ijiva dejstva v zvezo, v kakršno spadajo in da pojasnjuje stremljenje anglosaških nasprotnikov po oblasti nad vsem svetom.
voljo mogoče odstraniti vse težave, ki bo
nastale po vojni. Fašizem ne razlikuje delojemalcev in delodajalcev, ker smatra vsako delovno edinico za skupnost, ki naj z združenimi močmi prispeva k blagru celote. Tisk je v današnjih časih važno sredstvo za ustvarjanje boljšega življenja, a posebna naloga pripada slovenskemu tisku v danih razmerah. Naš tisk naj bo najboljše sredstvo za obveščanje ljudstva o prizadevanjih Vlade in ujenih predstavnikov, ki po Ducejevi volji ustvarjajo novo življenje v najmlajši italijanski pokrajini. Visoki Komisar je omenil širokopotezni program javnih del, ki ga objavljamo na drugem mestu, in je zagotovil, da se bo še letos začela izvajati že druga etapa javnih del. Izrazil je svoje prepričanje, da bo slovenski narod vračal lojalnost za lojalnost, ker le na ta način bo zagotovljen uspeh velikega obnovitvenega dela v pokrajini. Z živahnim odobravanjem so zbrani nameščenci sprejeli izjavo Eksc. Graziolija, da je zveza profesionalistov in umetnikov, h kateri pripada tudi italijanski novinar-
»Prebivalstvo Medjimurja pričenja izgrajevati madžarsko življenje« — poroča bu-dimpeštanski list »Nemzeti Ujsag« v daljšem poročilu o stanju v tej zasedeni pokrajini. Člankar izvaja, da prebivalci Medjimurja po krvi niso Hrvat;, ne Slovenci, temveč Slovaki. Za to navaja kot pričo Srba Vuka Karadžiča in Slovenca Kopitarja, ki navajata, da Hrvati v Mcdjimurju govore staro slovaščino, ne pa hrvaščino. Od velike ž upa ni je Zale, h kateri je pn-padalo Medjimurje od leta 1083 dalje, je bilo ločeno samo v kratkih razdobjih od 1848 do 1860 ter od 1918 do 1941. Zdaj pa, pravi člankar. je zvestoba spet zmagala in Medjimurje se je vrnilo k materi Madžarski.
Temu stališču »Nemzeti Ujsaga« odgovarjajo s pristojnega mesta v Zagrebu: Med Hrvati sta dve daleč razširjeni narečji in sicer »tckavci in kajkivc:, pač po tem, ali izgovarjajo vprašanje »kaj« kot kaj in kot što. Kajkavcem pripadajo razen Slovencev
Ljubljana, 6. avgusta
V mirni dobi meščani radi pozabljajo, kolikega pomena je za vsako mesto njegovo kmetijsko zaledje. Kadar je vsega v obilju, zanrma meščane dotok dobrin v glavnem v toliko, v kolikor se dobrine krajevno odlikujejo po svoji kakovosti in sprejemljivi ceni. Vsakokratna vojna pa je meščanstvu trpek opomin, da mora spoznavati svojo deželo in da zna ceniti dobrine, od koderkoli prihajajo. Dolenjska pokrajina je v današnjih časih za Ljubljano dragocena. Spoznavamo jo z vsem, kar ima lepega in dobrega. Ni dvoma, da bodo dosedanje gospodarske pomanjkljivosti v novih razmerah oi stran jene in da se bo kmetijsko življenje in kmetijsko gospodarstvo na Dolenjskem povzpelo vsepovsod še do zgledne višine. Nam vsem mora biti dvig h kmetijskemu napredku enako pri srcu, zato moramo našemu kmetijskemu prebivalstvu priporočati čim več strokovne izobrazbe, ki je dosegljiva v različnih oblikah: po kmetijskih šolah in tečajih, še prav posebno pa po strokovnih knjigah in časopisih.
Prejeli smo dvojno številko »Sadjarja in vrtnarja« za mesec julij in avgust. Dobro urejevano glasilo sadjarskega in vrt-. narskega društva se j* kljub vojnim razmeram obdržalo na dostojni višini. Njegovi članki in napotki zaslužijo polno upoštevanje pri vseh, ki se bavijo s sadjarstvom in vrtnarstvom. Naj predvsem navedemo odstavek iz Kaflovega uvodnega članka: Danes je za vsako družino važno, da si pravočasno priskrbi primerno količino sadja za zimo, odnosno za pomlad, ko bo mogoče še hujša stiska za živila.
ski sindikat, poklonila tovariškemu skladu Slovenskega novinarskega društva 20 tisoč lir za podpore brezposelnim novinarjem. Visoki Komisar sam je enak znesek namenil za brezposelno grafično delavstvo. Pred slovesom je Visoki Komisar izročil lep znesek tudi za podporo najpotrebnejšim delavcem podjetja, ki imajo po več otrok.
Pred obiskom Narodne tiskarne si je Visoki Komisar ogledal tudi uredništvo in tiskarno »Slovenca«, kjer so ga prav tako pozdravili predstavniki podjetja, uredniki in ostali nameščenci. Po ogledu prostorov je Visoki Komisar v uredniški dvorani nagovoril zbrane urednike, nameščence in delavstvo. V svojem nagovoru je opozoril na vlogo dnevnega tiska v življenju narodov in posebej na poslanstvo slovenskih listov, ki »saj pospešujejo lojalno sodelovanje nove pokrajine v okviru fašistične Italije. Fred odhodom je izročil večji znesek za podporo delavcem z večjim številom otrok.
tudi prebivalci Medjimurja in zagorski Hrvati severovzhodno od Zagreba. Nekateri češki in srbski jezikoslovci, med njimi tudi Vuk Karadžič in slovničar Kopitar — o katerem pravi imenovano pojasnilo, da izhaja iz češkega naroda — so zastopali napačno stališče, da kajkavci nis«« Hrvati, temveč poseben južnoslovanski rod To teorijo pa so razni jezikcelovc' ovrgli in dokazali, da so med štokavci in kajkavci samo razlike v narečju ne pa narodnostne razlike in da so torej kajkavci prav tako pristni Hrvati kakor š-tokavci. Celo češki jezikoslovec Mu-rik (najbrž Murko op. ur.), luč slovanskega jezikoslovja, je ovrgel nazore Vuka Kara-džiča in Kopitarja kot napačne. Spor o hrvatskih glavnih narečjih in o njihovi narodnostni strni t vi v hrvatstvu se torej more smatrati za odločen v tem smislu, da je narečje nad narodom in da morajo prebivalci Medjimurja kot kajkavci veljati za polnokrvne Hrvate.
Prvi in najvažnejši način je spravljanje sadja v primernih shrambah za sveže uživanje, drugi način je pa sušenje sadja v trpežne iz.lelke. Sledijo podrobna navodila.
Prav zanimiv je članek Iva Hrovata, kako se uredijo sadne kleti v zakloniščih. Preizkušeni sadjar Andrej škulj nas bodri: »Postrezimo sadnemu drevju tu li poleti!« Za dobro uspevanje sadnega drevja, za pospeševanje rodovitnosti in za dosego zdravega pridelka je nujno potrebno redno oskrbovanje vrha, pa zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni. Ni pa to dovolj, skrbeti moramo še prav posebno za dober razvoj korenin, na kar sadjarji pogostokrat ne mislijo. Tit Grčar z Barja razpravlja o obstenskih špalirjih in o bobu, Ivo Stu-pica iz Šiške o novi češnji, Andrej Skulj nas še poučuje, kako razmnožimo mesečne jagode. Ure lnik inž. Ciril Jeglič razpravlja v prvem članku o poizkusih z zgodnjim krompirjem in o preizkuševanju raznih zelenjadnih sort, v drugem članku pa pravi: »Spenjavke ti lepo pomagajo, če jih znaš prav uporabiti!« Fran Vardjan zaključuje razpravo, kako pridelujemo ko-renjevo seme. Inž. Fran Janežič nas poučuje o zatiranju Ustnih uši na vrtnini, Andrej Skulj pa o boleznih na zelenjadi in sočivju. Sledi posvetovalnica in mnogo zanimivega drobiža.
Nova poslanika Rumunije in Hrvatske v Sofiji
Sofija, 6. avg. d. Novoimenovana poslanika Rumunije in Hrvatske sta danes v posebni avdienci izročila svoje pove-rilne listine.
Beograjski dnevnik »Donauzeitung« beleži: Splošna žalost zavoljo smrti prejšnjega vojaškega poveljnika v Srbiji, generala von Schroderja, se je pri pogrebnih svečanostih v Berlinu, katerih se je udeležil tudi zastopnik sedanjega vojaškega poveljnika v Srbiji generala Dankelman-na, vidno izrazila. General von Schroder bo ostal nepozabljen pri svojih tovariših v mornarici in pri protiletalskem topništvu, pri milijonski skupnosti nemške zračne zaščite in pri nemških vojaških oblastih v Srbiji Vendar pa tudi v poslednjem delovnem območju generala von Schroderja ni bilo opuščeno, da se ne bi Nemcem sovražna šepetajoča propaganda polotila tudi tega nesrečnega dogodka, zavoljo katerega je general umrl. Nepo-gosta priložnost, da razkrinkamo posebno očitni primer receptov iz kuhinje strupov, nam daje pravico, da si to reč podrobneje ogledamo.
Generalovo letalo se je vračalo s službenega potovanja. Pri poizkusu pristanka pa je vihar pognal letalo proti neki oviri, letalo je z nizke višine strmoglavilo in general von Schroder je dobil nekatere poškodbe, ki se izprva niso zdele pomisleka vredne. Ko pa se je pridružila še embolija, so se izjalovile nade na okrevanje. Gotovi krogi, ki niso daleč od sabo-tažnih dejanj Srbov nasproti Nemcem, so takoj izrekli parolo, da se je nesreča zgodila zavoljo sabotaže. Ta trditev pa se ni mogla dolgo držati. Nekateri Srbi so namreč sami biti priče nesrečnega dogodka. Sin nekega srbskega generala, ki bo v kratkem izpuščen iz vojnega ujetništva, se je pri reševanju posebno potrudil. Nato so govorice vse skunaj Dretvorile v avtomobilsko nesrečo, ki da jo je tudi zakrivila sabotaža. Toda tudi to je bilo napačno, kajti izpovedi prič so zmaeale. Ostala je torei le še ena možnost. Treba je bilo seči nazaj k letalski nesreči, katero pa so govorice pripisale Gestapu, češ da se je Gestapo maščevala nad generalom, ker da je vodil preveč popustljivo politiko nasproti srbskemu prebivalstvu. V tej obliki je našla laž svojo pot tudi v tujo propagando.
ŠPORT
Novo mesto, 5. avgusta
V nedeljo zvečer je bila na stadionu v Kandiji prva finalna tekma za soški pokal med moštvoma inženjercev (Genio Div. A) in bolničarjev. Za tekmo je vladalo med vsem prebivalstvom ogromno zanimanje in proti 18. so se valile proti igrišču ogromne množice gledalcev, ki so do zadnjega napolnile prostrani prostor. Na stadionu je bila postavljena častna tribuna, vsa ovita z italijanskimi trobojnicami, na kateri je prisostvoval tekmi ves častniški zbor s poveljnikom divizije »Isonzo« generalom Eksc. Romerom na čelu.
Igra se je pričela s hitrimi in nevarnimi prodori bolničarjev, ki so stalno ogrožali vrata inženjercev, vendar je obramba čistila vse. Po početnih prodorih bolničarjev so se kmalu znašli tudi inženjirci in tudi prevzeli pobudo ter s hitrimi in krasnimi prodori preko leve zveze in levega krila ustvarjali vedno nevarnejše situacije p*ed golom bolničarjev, že v 8. minuti prvega polčasa je po krasnem centru levega krila srednji napadalec inženjircev z razantnim strelom potresel mrežo bolničarjev. Po tem prvem neuspehu so bolničarji ponovno prešli v rahlo premoč in v 20. minuti je odlični srednji krilec Luca s krasnim in neubranljivim strelom dosegel izenačenje. Igra je postajala vedno živahnejša in obe enajstorici sta hoteli že v tem delu igre izsiliti odločitev. V 37. minuti so po
Bliža se velika dirka.. .
Priprave za kolesarsko dirko iz Gorice v Ljubljano in nazaj so v polnem teku.
Športne rubrike italijanskih listov se polnijo z napove J mi in podrobnostmi o veliki kolesarski dirki, ki jo bo organiziral soški bojevniški fašijo iz Gorice na dan 15. avgusta na progi iz Gorice v Ljubljano in nazaj mimo Trsta spet v Gorico. Ta dirka je bila sprejeta v koledar italijanske kolesarske federacije in je zanjo poklonil nacionalni direktorij fašistične stranke dragocen pokal, razen tega pa bo razdeljenih še mnogo drugih lepih daril. Razen častnih daril so za razna mesta do vključilo 10. po raznih kategorijah določene tudi visoke denarne nagrade.
Iz razpisa dirke posnemamo, da bo proga merila 256 km in vodila od Gorice mimo Ajdovščine, Cola, Črnega vrha nad Idrijo, Godoviča, Kale in Logatca ter Vrn-nike de Ljubljane, nato pa spet nazaj do Kale, od tam pa na levo na Planino in dalje v Postojno ter preko Sežane v Trst, od koder se bo vrnila preko Tržiča ter Gradiške nazaj v Gorico. Glavne tri kontrole bodo poslovale v Godoviču, Ljubljani in Trstu. Za okrepčilo in kratek odmor dirkačev bo preskrbljeno samo enkrat, in sicer v Ljubljani, natančno po navodilih, ki jih j« že izdal glavni tehnični funkcionar dirke.
Prijave morajo biti pri prireditvenem odboru najkasneje do 12. t. m. Kolesa bodo pregledali in žigosali dne 14. t. m. zvečer, start pa bo na praznik 15. zjutraj ob 8. s trga Cesare Battisti v Gorici.
Kakor smo že omenili vlada za dirko v vseh športnih krogih ogromno zanimanje in računa se lahko, da bodo razen številnih amaterjev sodelovali v njej tudi mnogi profesionalni vozači v zastopstvu raznih znanih kolesarskih tovarn iz Italije.
SK Ljubljana na Rakeku
V nedeljo, 10. t. m., ob 16. bodo imeli na Rakeku velik športni praznik. Kakor vsako leto je tudi letos uspelo upravi SK Javornika, da je za ta dan pridobila tako odličnega nasprotnika kakor je moštvo SK Ljubljane in s tem pripravila notranjski športni publiki res odlično športno prireditev.
Člankar zaključuje: Srbsko prebivalstvo mora po lastnih izkušnjah na lastnem telesu najbolje vedeti, da nasproti njemu ni bilo in ni nikakšne »milejše« in ni-kakšne »strožje« politike, temveč je ravnanje takšno, kakršno je potrebno za vzdrževanje reda in varnosti in za zavarovanje redne obnove v deželi.
Razdeljevanje mesa
Ljubljana, 6. avgusta
Kakor že vemo, bo prva razdelitev mesa na novi način v soboto 9. avgusta. Mesarji morajo dobljeno meso tako prodajati, da bodo vse stranke v razmerju števila družinskih članov dobile enako količino mesa. Vsaka stranka pa mora dobiti temu Številu ustrezajočo količino mesa pri tistem mesarju, kjer se je prijavila, šele tedaj, če stranka ne vzame mesa vsaj do ponedeljka do 10. ure, sme mesar prodati meso drugi stranki.
Stranke, ld se doslej iz kakršnih koli razlogov še niso prijavile, naj se prijavijo še v četrtek 7. avgusta, mesarji naj pa predlože sezname teh strank v treh izvodih v petek 8. avgusta mestnemu preskr-bovalnemu u radiu Če bo na razpolago dosti mesa, bodo te stranke upoštevane že v soboto 9. avgusta pri oddaji mesa.
Ker sta po odredbi Visokega Komisarja zaprta mesarska obrata Musarja .Josipa in Podborška Pavla, opozarjamo odjemalce teh dveh mesarjev, da bodo stranke Musarja Josipa, ki so se priiavile za centralo na Sv. Petra cesti, dobile meso na stojnici Kocjana Alojzija na Vodnikovem trgu, oni odjemalci pa, ki so se prijavili pri podružnici Musarja Josipa na Celovški cesti, bodo pa dobili meso pri Jelene Josipi-ni na Celovški cesti št. 54, a stranke Podborška Pavla bodo dobile meso pri Pod-! boršku Antonu v Linhartovi ulici št. 4. Obenem pa opozarjamo vse stranke teh treh zaprtih mesnic, naj se ne prijavlja jo pri drugih mesarjih, ker (»odo meso dobile samo pri imenovanih dveh mesarjih, a nabavne knjižice bodo odjemalci dobili pri mesarjih, kjer so vložili prijave.
prostem strelu prešli inženjerci ponovno v vodstvo in v 42. minuti prvega polčasa je levo krilo inženjercev doseglo že tretji gol za svoje — in tudi končni izid. — Po odmoru sta obe moštvi močno popustili, kar velja posebno za inženjerce, vse kot posledica nemogočega terena, ki je popolnoma izčrpal obe moštvi, V tem polčasu so bili bolničarji v stalni premoči, venlar jim zaradi odlične nasprotnikove obrambe ni uspelo zmanjšati rezultata.
Inženjerci so imeli najboljši del moštva v levem delu napada in ožji obrambi, pri bolničarjih pa sta se odlikovala edino vratar in — ta dan sicer slabši kot običajno — srednji krilec Luca ter deloma levi branilec. Obe moštvi sta predvedli kombinacij-sko in tehnično dovršeno igro, ki je nudila gledalcem obilo užitka. Gledalcev je bilo preko 2000, sodnik objektiven in v splošnem dober.
V nadaljevanju tekem za soški pokal igrata drugo finalno tekmo v četrtek 7. avgusta ob 18. na stadionu v Kandiji moštvi inženjercev in topničarjev 6. polka Za to tekmo vlada še posebno zanimanje, ker bo po nedeljski zmagi inženjercev nad bolničarji ta tekma odločilna za naslov prvaka. Obe moštvi sta v dosedanjih srečanjih pokazali krasno kombinacijsko in tehnično dovršeno igro ter sta po rezultatih sodeč tudi popolnoma enako vredni, tako da se obta res izrelno napeta borba med obema.
Zato, Notranjci, v nedeljo vsi na Rakek, da s svojo udeležbo gmotno in moralno podprete športna stremljenja agilnega notranjskega prvaka.
V	nekaj vrstah. V Malmo je znani švedski atlet Gunder Hagg postavil nov švedski rekord na 1500 m s časom 3:48.6, s katerim je izenačil tudi evropski rekord v tej disciplini, ki ga brani Madžar Szabo. Na istem mitingu je Sved Lindman pretekel progo 110 m z zaprekami v krasnem času 14.5. Brer Hellstrom je na isti prireditvi prekosil drug švedski rekord, in sicer na progi 3000 m z novim najboljšim časom 8:16.6.
Iz Kalifornije prihaja vest, da je v Palu atlet Groyer Klemmer dosegel nov svetovni rekord v teku na 440 yardov s časom 46 sekund. Ta razdalja je enaka 402.33 m. Stari rekord na tej progi je bil v veljavi že od leta 1932.
V	Havaju je ameriški plavalec Smith preplaval 800 m dolgo progo v prostem stilu v času 9:50.9. Prejšnji rekord na takšni daljavi je branil Japonec Makino s ča-sem 9:55.8.
SK Mars. Uprava kluba obvešča vse svoje aktivne igralce, da se zopet začnejo redni in obvezni treningi na klubovem igrišču za Kolinsko tovarno. I. moštvo trenira vsak torek in četrtek od 17. dalje, juniorji pa vsako sredo in petek istotam. Treningi so obvezni in važni zaradi prvenstvenega tekmovanja.
Iz SK Ilirije. Sestanek igralcev, ki so igrali v tekmah proti Primorju, bo danes (v četrtek) ob 16 v lovski sobi pri Stepiču v šiški. Vabljeni tudi prijatelji kluba!
Mehiški ukrepi proti japonski plovbi
Mexico, 6. avg. d. Kakor izjavljajo z merodajne mehiške uradne strani, namerava mehiška vlada ukiniti vse olajšave za oskrbovanje japonskih trgovinskih ladij z mehiškim gorivom, kolikor so bile doslej v veljavi. V nedeljo je dospela v mehiško luko Manzanillo japonska trgovinska ladja »Sakito Maru« ter je zaplula v tako imenovani petrolejski bazen, da bi napolnila svoje tanke s petrolejem. Ker pa so pristaniška oblastva japonski ladji to zabranila, je »Sakito Maru« spet od-plula iz Manzanilla, ne da bi odložila tovor.
Visoki Komisar za novinarje in tisk
V torek popoldne je najvišji predstavnik Kraljevine obiskal Narodno tiskarno — 20.000 fir
za brezposelne novinarie
EksceLenca Visoki Komisar med uslužbenci Narodne tiskarne ter med uredniki listov konsorcija »Jutra«
Eksc. Visoki Komisar pred stavnim strojem v Narodni tiskarn! in v našem uredništvu
Borba za soški pokal gre h kra;a
V prvi finalni tekmi v Novem mestu so inženjerci (Genio A) zmagali nad bolničarji s 3:1 (3:1). — Druga važna odločitev bo danes (v četrtek) na stadionu
v Kandiji.
Dva glasova o prebivalstvu Medjimurja
Ali je medjimursko prebivalstvo slovaško ali hrvatsko?
Koristen pouk o sadjarstvu in vrtnarstvu
Kaj nam prinaša glasilo Sadjarskega in vrtnarskega
društva
Zanimivosti iz akvarilev
Na odd posta)! na Madžarskem
se madžarski častniki brati jo z italijanskimi tovarig ■ Ban^gtni det, ki ao bO*
odposlane na rusko fronto
Možje, ki skrivajo obraz
Niso vsa bitja sposobna dojemati brez težave smer zemeljske težnosti. Tako je neka vrsta rakov, ki nimajo čuta ravnotežja kolikor se tiče težnosti, m zato te živali ne znajo razlikovati, kaj je zgoraj in kaj je spodaj. Kadar takšen rak zamenjuje svoj oklep, ima navado, da si spodnji del telesa ob teži z majhnimi kamni, tako da ga njih teža obdrži v pravi legi.
Enega izmed teh rakov pa so prevarili. V akvarij, v katerem je živel, so nasuli železnih opilkov in žival je ob levitvi svoj trebuh obtežila po stari navadi njene vrste. Rabili so ji enako kakor kamenčki — dokler niso nad akvarij obesili močan elektrarnagnet, ki je seveda vlekel železne opilke proti sebi. Rak je menil, da je ta
Vodstva vseh armad na svetu se Se vedno zavedajo, da je najvažnejši rod vojske pehota, ker šele ta po predhodni pripravi topništva, aviacije ln motoriziranih oddelkov izsili in povzroči končne vojne uspehe. Vsi veliki strategi so mnenja, da je pehota »kraljica vojske«.
Mnogi, ki so v pretekli svetovni vojni služili pri pehoti, se spominjajo, kako pe-šaka v pravi borbi mučijo noge, ki so od potu razjedene. Stopala so pri dolgotrajnejših pohodih vsa razj edena od potu in vsa v ranah. Današnja poveljstva armad pa so se spomnila tudi na to »malenkost«, kajti potenje nog ovira vojaka v borbenosti in ▼ odločnosti. Vojaški zdravniki so dobili naročilo, naj najdejo profilaktično sredstvo zoper potenje nog in naj hkrati najdejo najboljše sredstvo, s katerim je mogoče noge, ki se potijo, ozdraviti.
Raziskovanja so dognala, da se nekate-
V starejši dobi je bila navada, da so posvetna kakor duhovna sodišča uvajala kazensko postopanje tudi proti živalim, če so prekoračile zakon. Tudi živali so morale v ječo in niso bili redki tudi takšni primeri, da se je izrekla smrtna obsodba. Dr. Caha-nes opisuje v nekem svojem delu živalske procese, ki so bili osobito v Francijo pogosto na dnevnem redu. Tako je n. pr. leta 1386 neka svinja raztrgala glavo malemu otroku. Bila je obsojena na smrt in uničena pred veliko množico ljudi. Obesili so jo na zadnje noge, ji raztrgali gobec in ji pritrdili človeško masko. Nato so jo oblekli v moško obleko in ji dali na sprednje noge bele rokavice. Neka slika v Franciji spominja še danes na ta dogodek. Tu vidimo krvnika, ki stoji na lesenem odru, ob njegovi strani pa veličastna postava sodnikova. Okrog in okrog se tare gosta množica radovednih gledalcev. Napadi svinj na otroke, ki so ležali v zibelkah, so se često ponavljali in so se živali prav do 18. sto-
Avgustova številka Kterarno-umetniške-ga časopisa »Primato«, čigar direktorja sta Minister Giuseppe Bottai in Giorgio Vec-chietti, je posvečena naši kulturi in umetnosti. O tem pričuje že na ovojnem listu napis »Slovenia« in risba Correda Corazza s slovenskim naslovom »Cankarjevo nabrežje«.
Vrsta člankov seznanja italijanskega či-tatelja z našo Pokrajino in z njenim slovenskim prebivalstvom. V drugem članku, ki je opremljen z risbo, prikazujočo italijanskega vojaka in slovenskega stražnika, čitamo, da je »Primato« prva italijanska revija, ki je poslala v Slovenijo svoja dva sodelavca, da lahko nudi svojim bralcem avtentično dokumentacijo, poročila iz prve roke o kulturnem življenju nove italijanske pokrajine. Nadaljnji članek »Lubiana in Italija« je opremljen s posnetkom^ iz Trubarjevega katekizma ter z Jakčevima portretoma Prešerna in O. Zupančiča. Fa-bio Cusin prikazuje v daljšem članku »Al-ba della Slovenia«, ki je opremljen s posnetki iz Valvazorja in z nekaterimi primeri starih cerkvenih podob, najstarejšo zgodovino našega naroda. Massimo Dursi podaja v članku »Una generosa conquista« svoje vtise iz Ljubljane. Med drugim opisuje obisk pri slikarju Jakcu, srečanje s pesnikom Gradnikom, telovsko procesijo in obisk pri založniku Silvestru Skerlju, kije dal sodelavcem odlične rimske revije mnoge podatke o slovenskem kulturnem življenju. Članek je opremljen s štirimi ljubljanskimi motivi (risbami) Corrada Corazze (Tyrševa cesta — V kavarni Emona — Pro-
I privlačna sila peč privlačna s3a zemlje in se je orientiral po njej — plaval je • trebuhom navzgor.
Na podoben način so prevarili tudi rastline, ki rase jo, kakor vsi vemo, vedno navzgor, to je proti smeri zemeljske težnosti. Neki botanik si je izmislil, da je pritrdil škatlo z zemljo in semeni rastlin h kolesu in kodo se je, med tem ko so semena kalila, neprestano vrtela Mlade rastlinice tedaj niso zrasle od spodaj navzgor, kakor je rastlinski običaj, temveč v smer kolesnih prečk oziroma v smer kolesnega središča. Vrteče se kolo proizvaja kakor znano sredobežno sila ki je učinkovala na rastlinice silne je nego zemeljska privlačnost Rastline, ki niso mogle
rim ljudem začno noge potiti kar na lepem, če se razburijo, ustrašijo, če pridejo v zadrego ali v nevarnost. Včasih ozdravi to zlo avtosugestija. Bolnik naj ae skuša pomiriti in naj se prepričuje, da bo z mirom dosegel več, kakor pa z vznemirjanjem. Najboljše profilaktično sredstvo zoper potenje nog je čistoča. Noge Je treba vsak dan umivati, hoditi je treba bos tako dolgo, da se stopala utrdijo, med spanjem je treba sezuti obutev, da morejo tudi kožne stanice na nogah dihati in se prezračiti Komur pa se noge že potijo, mu je treba zoper to bolezen svetovati, naj si zvečer odrgne noge z glicerinom, vazelinom ali pa s kakšno mastno kremo. Zjutraj si naj nato noge umije v topli vodi in jih potem namaže s formalinovim špiritom. Ko ta izhlapi, je treba noge odrgniti na tanko z mastno kremo in si jih dobro otretl Na ta način nadležno potenje nog izgine že v nekoliko dneh.
letja zelo mučile, če se je vložila tožba. Leta 1389 so nekega konja zaradi umora obsodili na smrt in leta 1467 je ista usoda zadela mačko, ki je usmrtila 14mesečno dete. Meso takšne živali, ki so so obesili, se je smatralo za nečisto. Nihče ga ni smel uživati in vsake zadevne kršitve so strogo kaznovali. Meso je moral lastnik do-tične živali takoj po usmrtitvi sežgati ali pokopati In baš v tem leži simbol in praktični pomen justice proti živalim. Usmrtitev živali naj bo v škodo onemu lastniku, ki ni pazil na živali, in naj ga obenem napoti k temu, da bo v bodoče bolj pazil. Za današnje razmere bi bilo takšno postopanje popolnoma odveč.
SREDSTVO ZOPER POZABLJIVOST.
Ljubitelju glasbe je v operi neka melodija izredno ugajala. Da bi je na vse zadnje vendar ne pozabil, je napravil — vozel v žepni robec.
cesija na Marijinem trgu — Skupina v procesiji). Profesor rimske univerze Giovanni Maver je prispeval krasni članek »Un secolo di lirica slovena«, ki ga spremljajo primeri iz naše poezije: po ena pesem Ketteja in Murna v prevodu Luigi j a Salvtnlja, dve Zupančičevi v prevodu Silvestra Škerlja in L. Salvinija in Gradni-kova v prevodu Marie de Tuoni. Iz slovenske proze je zastopan Ivan Cankar s črtico »Tuja učenost« v prevodu Silvestra Skerlja. Celostranski obseg ima risba Corrada Corazze »Stolna cerkev v Ljubljani«. Isti slikar je tudi prispeval motiv z belokranjskim plesom. Poleg lepih in številnih motivov iz naše Pokrajine, s katerimi je Corrado Corazza obogatil ta zvezek »Primata«, je izkazal Slovencem ljubeznivo pozornost z daljšim člankom »Passeggiata per 1'arte slovena«, ki kaže, da ta umetnik risbe in slike tudi spretno suče pero in da si je v kratkem času svojega bivanja v Ljubljani pridobil obsežen vpogled v razvoj upodabljajoče umetnosti med Slovenci. Članek je opremljen z reprodukcijami Tin-torettove oltarske slike v Novem mestu in Palme mlajšega slike v nunski cerkvi v Ljubljani, slovensko sodobno umetnost pa zastopajo Božidarja Jakca sliki »Dolenjsko« in »Novo mesto« ter Groharjeva slika »Delo na polju«.
Zabeležili smo vsebino tega zvezka rimske revije le kronistično, ker se nameravamo še vrniti k posameznim značilnim prispevkom. Lahko pa že sedaj zapišemo, da nas je pozornost, ki jo je posvetila odlična revija »Primato« slovenski kulturi,
več razlikovati zgornje strani od spodnje, so rasle pač v nasprotni smeri nego najmočnejša sila, ki je vplivala nanje, in to je bila sredobežna sila. Rasle so sredo-težrao.
Druge raziskave v akvarijih so dokazale, da imajo neke vrste sladkovodnih alg toliko radija v sebi, kolikor rudnine, ki so najbogatejše s to žarilno prvina Ze pred časom je znanost vedela, da neke vrste alg izžarevajo fluorescirajočo svetlobo, toda temu ni pripisovala posebnega pomena. Neki učenjak pa je primerjal količino radija v morskih in sladkovodnih algah ter je pri tem odkril zanimive stvari. Proti vsemu pričakovanju so neke jezerske alge izkazovale posebno dosti radija, ki ga je bilo več nego stokrat tolika kolikor v sorodnih vrstah. Ta alga bi se po količini radija lahko mimo kosala z najboljšo uranovo rudo.
Bilo bi zanimivo vedeti, na kakšen način so te alge prišle do radija. Toda tega vprašanja do danes še niso dokončno razčistili Vsekako je gotovo, da kraji kjer uspevajo skrivnostne alge, nikakor ne obilujejo z radijem, baš nasprotno je res. Ali so si ga rastline same pridelale in nabrale? To ni verjetno, toda pravi odgovor more dati šele bodočnost.
Američani ne bodo več pili vermuta
Prva posledica objave »črnega seznama*, na katerega je ameriški državni predsednik Roosevelt zapisal celo vrsto južnoameriških tvrdk, ki so v poslovnih zvezah z državami Osi, je bila ta, da so ameriški parnild v pristanišču Buenos Airesa odklonili prevzem 14.000 zabojev vermuta ln številnih zabojev zdravil. Obe tvrdki, ki sta pripravili te dobave, sta na »črnem seznamu«. Za argentinsko gospodarstvo utegne biti nazadovanje izvoza vermuta v Zedinjene države zelo neprijetna stvar, ker spada vermut med blago, ki je njegov izvoz v zadnjih časih občutno naraščal in ki so ga v tem oziru navajali na prvih mestih.
Japonske omejitve
Vlada princa Konoja hoče biti čisto japonska vlada. Sklenila je že, da ne bo več nameščala Angležev za svoje inozemske poročevalce, prav tako pa je prepovedala igrati golf, to tujo in aristokratsko igro. Pred kratkim se je vrgla na modo. Posebna vladna prepoved zabranjuje vsem Ja-ponkam, da bi uporabljale za svoje obleke žive barve: rdečo, rumeno in zeleno. Tudi različnim modnim klobukom se bodo morale japonske gospe odpovedati. Nositi bodo smele le štiri vrste standardiziranih klobukov, ki jih izdelujejo v serijah na Japonskem.
Ljisdstva brez živilskih kart
Se so na svetu ljudje, ki jim je meso luksus in ki ne trpijo pomanjkanja zaradi omejitev, ki jih vsiljuje vojna vojujočim se in nevojujočim se narodom. To so plemena, ki jih najdemo v črni Afriki, črnci ob jezeru Tanganjiki, južno od jezera Victoria, ob meji Belgijskega Konga. Ta plemena se hranijo z rastlinsko hrano, ki jim jo v izobilju nudijo pragozdovi Zanimivo je, da použijejo ta plemena ogromne količine pokvarjene hrane in vode brez vsakršnih hudih posledic, ker imajo proti takim zastrupitvam neke vrste naravno imun ost
Tolšče lz odpadnih voda
Helsinška mestna uprava je predložila spomenico, ki opozarja, da bi se proizvodnja mila lahko okoristila s tolščami iz odpadnih voda v mestnih kanalizacijskih napravah. že doslej so v Helsinkih pridobivali tolšče na ta način, pa jih niso izkoriščali za industrijske namene.
Vrata ubila otroka
V Mislovicah na Češkem je neka mati poslala svojega triletnega otroka na vrt, da bi se tam igral. Ko je šel skozi sobna vrata, so se ta zrušila nanj in mu razbila lobanjo. Otrok je ostal na mestu mrtev. Kakor se je izkazalo, so bila vrata slabo postavljena v ležaje.
zelo razveselila in ne dvomimo, da bo v naši kulturni javnosti sprejeta z globoko hvaležnostjo. Ta pozornost je tem večjega pomena, ker stoji na čelu revije sam Prosvetni Minister Eksc. Bottai. Že ob priliki njegovega prvega obiska v Ljubljani smo se mogli prepričati, s kakšno pozornostjo in s kolikim umevanjem se je ta Ducejev ožji sodelavec in tenkočutni poznavalec umetnostnih in literarnih pojavov zanimal za slovenske kulturne razmere. Prepričani smo, da je velikodušna iniciativa revije »Primato« prva posledica ljubljanskih vtisov Eksc. Bottaia in nadaljnji očiten dokaz njegovega razumevanja za kulturne tradicije in etnični značaj Slovencev.^
Leveč ln Ljubljanski Zvon
Mladi slavist Anton Vratuša je pred tedni promoviral na ljubljanski univerzi za doktorja filozofije na podlagi disertacije z naslovom »Leveč in Ljubljanski Zvon«. 80 strani velike 8° obsegajoča knjižica ni prvi prispevek k zgodovini vodilne slovenske revije, ki je obhajala lani šestdesetletnico. Prof. dr. Ivan Prijatelj je posvetil LZ posebno poglavje v svojem »Kersniku«. (Slovensko slovstvo pod vodstvom Levčega Ljubljanskega Zvona) in razpravo »Med Levčevim Ljubljanskim Zvonom in Hribar-Tavčarjevim Slovanom«; tudi nekateri krajši članki (Tominšek, Leben) vsebujejo gradivo k zgodovinni LZ. Dr. Anton Vratuša se je polotil znanstveno metodične obdelave Zvonove preteklosti in je v svoji doktorski disertaciji do malega izčrpal tvarino. ki se tiče LZ in Levca v dobi njegovega desetletnega urejevanja.
Frana Levca so naši slovstveni zgodovinarji prikazovali kot vzornega revialnega urednika. V čem je bila njegova uredniška spretnost, je ostalo nejasno. Anton
Nedavno je neka francoska znanstvena ekspedicija raziskavala deželo Tuaregov v planinskem delu Sahare. Za to ljudstvo je najznačilnejše, da možje nosijo na obrazu zagrinjalo kakor pri starokopitnih moha-medancih ženske. Tuarezi so berbersko pleme, morda zadnji ostanek starih Libij-cev in Getulerov.
življenje tega plemena spominja na srednjeveške razmere. Ker je med njimi močno razširjen znak križa, ki je dobil razne podobe, menijo nekateri, da so potomci starih križarjev, vojakov Louisa Svetega. V njihovem jeziku srečujemo imena Saul, Elias, Jonas, besedo angel izgovarjajo angeli, a Boga imenujejo mesi.
Najznačilnejša je navada Tuaregov, da si možje zakrivajo obraz s tako imenovano feredžo. Tako delajo iz verskega fanatizma. Svojega zagrinjala ne snamejo niti med jedjo ali v spanju. Po njihovem mnenju bi bila največja razuzdanost, če bi moški pokazal ženski svoje ustne, ženske hodijo brez feredže. Raziskovalci še niso mogli dognati, odkod ta čudna navada. Tuarezi pravijo, da je nespodobno kazati »vrata, skozi katera gre hrana v telo«.
To ljudstvo ne pozna stalnih selišč tn hiš. Vse življenje prebijejo na potovanjih. Zato pa ima vsako pleme določeno ozemlje, na katerem se stalno giblje s svojimi velblodi, kozami in čredami ovac. Paše iščejo vse do Francoskega Sudana. V očeh Tuaregov je telesno delo sramotno; mislijo, da so ustvarjeni za vodje karavan. V njihovih rokah so trgovinske vezi med Alžirom in Sudanom.
Oblačijo se v obieko temnomodre barve, saj je modra barva pri njih najbolj priljubljena in sodijo, da je zelo elegantna. Ker so njihove tkanine preveč prepojene z modro barvo, jim prehaja mod rilo celo na kožo, vendar to Tuarega ne moti: čim bolj je moder, tem imenitnejši se zdi sebi in svoji okolici Ob slovesnih prilikah velja šega, da vsak obleče vsa oblačila, kar jih premore. Tako lahko vidimo bogate Tuarege, ki ob temperaturi 70 stopinj korakajo v petih ali šestih oblekah, ki so dolge več metrov. Mnogi nosijo tudi ta-kubo, dolg meč z ročajem v obliki križa.
ZAPISKI O ŽENSKAH
Samo nespretna ženska učaka — trideset let.
V viharju življenja izgubi ženska lahko glavo, toda frizuro si ohrani.
Pri slučajih, sreči in ženski je najbolj nemogoče mogoče.
IZREKI
Korist izobrazbe je zelo dvomljiva, njena škoda pa zelo očitna.
Ne živimo za to. da bi jedli, temveč sa to, da bi ne vedeli, od česa naj živimo.
Vratuša je obenem z LZ v njegovem prvem desetletju obdelal tudi Levca in ga orisal z vseh strani: kot človeka, kot šolnika, kot urednika in kot slovstvenika. Mož, ki bi po svojih izvirnih literarnih spisih ostal po pravici pozabljen, je Jsot organizator slovenskega književnega življenja, kot urednik vodilne revije in prvih kritičnih izdaj naših pisateljev vreden pozornosti. Anton Vratuša ni samo kritično proučil že objavljene literature o Levcu in njegovi dobi, marveč je segel tudi po neobdelanih virih, predvsem po obsežni Levčevi korespondenci in po drugi rokopisni tvarinl Delo z viri je — kakor vedno — prineslo zanimive in nove izsledke in Vratuševo razpravo bo moral poslej poznati vsak slovstven zgodovinar, ki bo pisal o slovenskem književnem življenju v drugi polovici 19. stoletja.
Vratuša poteka iz šole prof. Kidriča in kaže nje priznane odlike, predvsem pozi-tivističen odnos nasproti literarnim vprašanjem, smisel za podrobno in kritično raziskavanje, utemeljevanje sleherne razlage z vsemi dokumenti, ki so na razpolago. Disertacija že po nujnih zahtevah znanstvene metode ne more nadomestiti takih esejsko zajetih profilov in medaljo-nov, kakor jih je pisal o naših književnih predstavi tel jih pokojni prof. Prijatelj, vendar je umel Vratuša tudi v tem okviru razporediti tvarino tako, da njegovo razpravo prebiramo z zanimanjem tudi tedaj, ko je dokumentacija obtežila sestavek z raznimii slovstveno-zgodovinskimi podrobnostmi. Zgodovina »Ljubljanskega Zvona« je bila temeljito začeta in bi samo želeli, da bi dr. Vratuša ali kdo drug obdelal z enako vestnostjo »režime« Lev-čevih naslednikov, prizadevnih »zvonarjev« v visokem stolpu slovenske književne kulture.
Vratuševa razprava »Leveč in Ljubljan-
Feredža, s katero moSkl zakrivajo ves
obraz, razen odprtine za oči, je modra kakor ostala obleka. Ob slovesnih prilikah, zlasti če obiščejo tuj šotor, izgine celo odprtina za oči; robove feredže vržejo drugega preko drugega in tako stoji človek pred masko. Vzlic temu se kmalu navadimo spoznavati ljudi in ločiti plemiče od ljudi nižje kaste.
Kadar Tuaregi pijeJa dvignejo feredžo, da postavijo čašo k ustom- Ob taMh prilikah so skušali evropski opazovalci previdno in na skrivaj ugledati poteze njihovega obraza. Značilno je, da je zgornji del obraza zelo lep, čelo plemenita temne oči krasne, toda usta so grda in slabo modelirana, a brada groba. Do ust so ari-' stokrat je, od ust navzdol — razbojniki Polt je podobna polti zagorelega Evropca. Umivajo se s peskom. V razgovoru kažejo veliko samozavest in živo inteligenco. Noben Tuareg, četudi pripada plemiški kasti, pa se ne sramuje beračenja; zdi se, da je to narodna šega. Prav posebno beračijo pri Evropcih, ker menijo, da so vsi neizmerno bogati Spričo siromaštva, v katerem žive Tuaregi Je v tem mnenju nekaj resnice.
ANEKDOTA
V revolucijskem letu 1848. so se pojavili na vseh dunajskih vogalih lepaki naslednje vsebine:
»Meščani! Dunaj Je osvobojen! Metfcer-nich je zbežal! Smatral bi da zanemarjam svoje dolžnosti, če bi vam še dalje zamol-čaval, da imam tovarno socialnega voščila za čevlje v tej ln tej ulici in da prodajam vrh tega Izvrsten lak! Naj živi republika! Naj živi Francija! Proč z angleškim voščilom za čevlje!«
VSAK DAN ENA
»■Nikar se ne trudite, saj imamo prenosen kamin!«
ski Zvon« je razdeljena v troje poglavij. Prvo prikazuje osebnost Frana Levca, tega nekoliko pedantnega in zelo stremlji-vega profesorja, ki je bil človeško nekoliko manj »idealen«, kakor bi mogli sklepati po dosedanjih premalo plastičnih podobah njegove osebnosti Pisec se posebej bavi z Levčevim odnosom do Stritarja, ki mu je bil izprva slovstveni učitelj in najdražji svetovalec in do Levstika. Iz Vratuševega dokumentiranega prikaza vidimo v Levcu izobraženega in ambicioznega profesorja, vendar brez izredne globine in posebno obsežne razgledanosti Leveč je bil bolj epigonska narava in kot kritik in urednik — gledan z evropskimi očmi — zvezda tretje ali četrte veličine. Ni bil »narava, katero bi gnalo, iskati tudi lastnih vrednot, ali pa vlivati drugod sprejetim nove vsebine«, piše Vratuša. »V glavnem je ostal vse svoje življenje vendarle na višini, do katere se je povzpel v Stritarjevi šoli dasi je dopuščal tudi druge možnosti. Iz usluge okolici in razmeram je zapisal v privatni korespondenci tudi kakšno sodba ki je bila takemu gledanju na svet nasprotna. Nikoli pa ni napisal nobenega članka, v katerem bi bil odkrito priznal svoj svetovni nazor ali pa se kakor koli jasno izrekel.«
Popustljivost, neodkritost, lahka malo-dušnost, pripravljenost za kompromis, pomanjkljive ustvarjalne zmožnosti in Se nekatere napake so nujno vplivale tudi na Levčevo vlogo pri tedanji slovenski vodilni reviji »Ljubljanski Zvon«. Drugo poglavje je Vratuša odmeril Levcu kot uredniku. Kot urednik je bil nedvomno nesebičen, čeprav je povsod mislil tudi na svojo rodbino, na skromne profesorske prejemke in na zaželjeno pozicijo šolskega nadzornika. Za urednika slovstvene revije je imel Leveč znane pozitivne lastnosti, tako zlasti nesebičnost, uslužnost, vljud-
Vojna in potne noge
Justica proti živalim
Žito pod vodo
Na Thunskem jezeru so napravili pred časom zanimiv poskus: podvodni tank so napolnili z 22 tonami žita in ga potopili 40 m globoko. Po petih mesecih so tank spet dvignili In ugotovili, da ni žito v tem času prav nič trpelo. Slika nam kaže, kako dvigajo
»podvodni silo« Iz Thunskega jezera.
Kulturni pregled
Revija »Primato" o Slovencih
Cefri*£,T. avguste Ism-lOK-
Kronika
Skrivnostna črka V
Vsi či ta tel ji, pravi »Hrvatski narode, že dobro poznajo črko V. Vidijo jo na vsakih vratih, črka V je simboličnega pomena, lo je simbol, ki vsebuje vse težnje in voljo, to je spoznanje in prepričanje milijonov in milijonov ljudi o zmagi.
Prvi, ki je vrgel to preroško besedo v fvet, je bil Benito Mussolini, Vodja fa-Ustične Italije, ki je takrat, ko je klical svoj narod k orožju in borbi proti najhujšemu rušilcu tuje svobode, zaključil svoj vneti govor z eno samo preprosto besedo, kateri pa je znal vtisniti pečat velikega, zgodovinskega pomena. Izgovoril je besedo: vincere — zmagati! Ta beseda je nato dobila pečat genija. Prevzel jo je ves narod in jo nosi v srcu skupno z onimi, ki se bore ramo ob rami z Nemčijo in Italijo, da dosežejo višji cilj in sicer vladavino socialne pravice, ki je prav tako ena izmed Mussolinijevih klasičnih formul. Ce ae bo kdaj kdo odločil, da napiše zgodovino o sreči posameznih besed, ne bo mogel preko čisto italijanskega glagola, ki se je iznenada povzpel do vrhunca in odjeknil glasno po vsem svetu. Prav te dni je ponovno bila izgovorjena ta velika beseda in potrjena iz ust samega Drceja. Ko je govoril v Mantovi nekemu oddelku italijanske vojske, namnjnemu na vzhodno bojišče, je zaključil svoj govor z besedami: >Ni važno, koliko časa se še moramo boriti. Važno in glavno je samo eno, in
to je: Vittoria — zmaga!«
+
• Tri beatrifikacije. Na Veliki Šmaren Jne 15. avgusta bosta v cerkvi sv. Petra v Rimu slovesno proglašena za svetnika dva blažena jezuita, Bernardino Realino, ki se je uveljavljal kot misijonski pridigar v raznih krajih Italije, in Ivan De Britto, Portugalec, ki je umrl mučeniške smrti v Vzhodni Indiji. Hkratu bo prečitan odlok, s katerim papež priznava čudeže za beatifikacijo Marije Magdalene iz Ca-nosse, ustanoviteljice reda usmiljenih sester v Veroni.
*	Filmska šola išče učencev. Ministrstvo za ljudsko prosveto je razpisalo natečaj za sprejem novih učencev v Eksperimentalno središče za kinematografijo za študijsko leto 1941/42. V tečaj, ki se prične 1. novembra, bo sprejetih 6 učencev v odseku za režijo in organizacijo filmske proizvodnje, 10 za recitacijo, 6 za optiko, 3 za zvočni odsek in 4 za scenografijo. Med pogoji za sprejem je spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli. Najnižja starost za moške kandidate je 20, za ženske pa 18 let, v odseku za recitacijo pa za moške 18, za ženske pa 16 let. Prošnje je treba do 15. septembra t. L poslati na naslov: Centro sperimentals di dnematografia, Roma, via Tuscolana.
*	Pomen nemškega sodelovanja v ustaški vojski. Kakor smo poročali, je poglavnik dr. Pavelič z zakonsko odredbo uvrstil milico nemške narodnostne skupine na Hrvatskem v ustaško milico. Nemške oddelke tvorijo tri stotnije in posebna štabna straža. Poveljnika nemške milice Imenuje vodja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Pripadniki nemške milice prisežejo Adolfu Hitlerju in poglavniku dr. Paveli-ču. Hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič se je o tem pogovarjal z glavnim urednikom beograjske »Donauzeitung« in je rekel, da je hrvatska država prva, ki je v lastno vojno silo uvrstila nemške oddelke, katerim poveljujejo nemški oficirji. To se ni zgodilo na nemško pobudo, temveč po načrtu maršala Kvaternika. Nemška narodnostna milica na Hrvatskem bo imela za svoj narod isti pomen kakor ustaška milica za Hrvate in bo smela nositi orožje. Sodelovanje Nemcev pri državnem življenju na Hrvatskem je zagotovljeno v razmerju z njihovo številčnostjo. Te dni je vodja nemške skupine Altgayer obiskal poglavnika, maršala Kvaternika, zunanjega, notranjega in kmetijskega ministra.
*	Peripetije italijanskega povratnika v Sovjetski Rusiji. V Genovo se je vrnil ladijski kuhar Antonio Cavallino, ki je leta 1939. s parnikom »Adua« zapustil Italijo, potem ga je pa začetek vojne zatekel na Japonskem. Leto dni je ostal tam, potem pa se je s 4 drugimi rojaki odločil za vrnitev v domovino. Na potovanju skozi Sovjetsko Rusijo so naleteli na skupino 45 Nemcev, ki so se iz Amerike vračali domov. Sest dni in šest noči so z vlakom potovali do Moskve, a tja so prispeli prav v nedeljo 22. junija, ko je Hitler proglasil vojno proti sovjetom. Na moskovskem kolodvoru so njihov vagon zapečatili, italijanske in nemške potnike pa je policija preselila v neki živinski voz. Pozneje so jih odvedli v hotel Metropol, kamor so takoj nato prispeli tudi predstavniki italijanskega in nemškega konzulata in se z vso vnemo lotili dela, da jih rešijo. Kljub
budnim očesom agentov GPU, ki so jih stražili ▼ hotelu, je Italijanom uspelo, da se drug za drugim izmuznejo, in tako so se zatekli na poslaništvo, kjer jih je poslanik Eksc. Rosso takoj vzel v svoje varstvo. Na poslaništvu pa so izvedeli, da je tudi Italija napovedala Rusiji vojno, in poslanik se je s svojim uredništvom pripravljal na pot Medtem ko je poslaniško osebje odpotovalo, je rdeča policija prisilila vse štiri povratnike in dva druga Italijana, da so ostali v poslaniških prostorih, kjer jih je, kakor pripoveduje Cavallino, stražilo okrog sto agentov GPU. 2e istega večera pa so jih naložili na avto in jih odpeljali v neko koncentracijsko taborišče v okolici mesta, kjer so našli tudi svoje nemške tovariše s poti. V taborišču so ostali 10 dni. Za hrano so prejemali po pol kilograma črnega kruha in malo ričeta na dan Dne 4. julija so Italijane iz taborišča z avtom prepeljali na moskovski kolodvor, od koder so — po zaslugi poslanika Rossa, ki je pred odhodom odločno zahteval, da jim sovjetska oblastva dovolijo povratek — po ze-leznici potovali do postaje Leninahan na rusko-turški meji. Med vožnjo so dohiteli vlak z italijanskimi diplomatskimi uradniki, toda v Leninahanu so morali čakati še 8 dni, preden so smeli prestopiti mejo. V Karču, prvi postaji v Turčiji, pa so bili prav prisrčno sprejeti. Preko Sofije, Beograda in Zagreba so se nato vrnili v domovino.
» Dubrovniški prostovoljci na boljše viski
fronti. Sarajevski »Katolički tjednik« poroča, kako se je Dubrovnik poslovil od prvih prostovoljcev, ki so se šli borit proti boljševikom. V Dubrovniku in bližnji okolici se je prijavilo kakih 60 prostovoljcev, ki so se pred slovesom udeležili skupne službe božje, kjer so se tudi spovedali in pristopili k obhajilni mizi. Bogoslužje je opravil njihov duhovnik don Nikola Dore-šič, ki je nato z njimi odpotoval na bojišče. Dubrovniški prostovoljci imajo svojo zastavo izza časa vladavine bana Jelačiča 1848. Zastavo je polnih 30 let varovala družina Kojakovič.
♦	600.000 din za Smederevo. Predsedstvo nemškega Rdečega križa v Berlinu je, kakor poroča »Donauzeitung«, darovalo 600.000 din ali 30.000 mark za žrtve eksplozije v Smederevu. Zastopnik Rdečega križa je izročil ta dar posebnemu poverjeniku za obnovo Smedereva, Dimitriju Ljotiču.
•	Zatemnitev v Trstu. Prefekt Tržaške pokrajine je odredil, da od 5. avgusta pa do nove odredbe traja zatemnitev od 21.30 do 5.30. Policiji je naloženo, da strogo nadzira izvajanje odredbe. Kršitelji se kaznujejo z zaporom do treh mesecev in z globo do 2000 lir.
*	Perutnina za goste kopališč ln zdravilišč. Ministrstvo za poljedelstvo je odredilo, da se sme v zdraviliščih in kopališčih tudi Ob sredah ln četrtkih nuditi perutnina, da se na ta način ustreže potrebi bolnih gostov po mesni hrani.
•	Videni dobi novo trgovsko šolo. Med prebivalstvom Videmske pokrajine je živo zanimanje vzbudila vest, da bo v Vidmu ustanovljena nova tehnično-trgovska šola. Novi šolski zavod, kateremu bo priključena že obstoječa nižja strokovna šola, bo imel dva letnika. Absolventi bodo imeli pravico do samostojnega izvajanja trgovskega poklica ali do nameščenja v trgovskih in bančnih podjetjih.
» Nenavadna igra strele. Letošnje po letje nudi celo vrsto nenavadnih vremenskih pojavov, a to, kar je doživela družina kmeta Demetrija Prevedella v neki vasi blizu Crespana, spada v resnici med začudenja vredne redkosti. Gospodar je bil z ženo in dvema hčerkama v hiši, ko je strela na lepem udarila v hišo, snela električni števec izpod stroja in ga vrgla daleč stran. Od tod je ognjena iskra obredla vse sobe in oplazila vse kose pohištva m slike na stenah. S hiše je iskra preskočila na kaščo, v kateri se je pravkar nahajala najmlajša hčerka, 131etna Olga. Posnela ji je vso obleko z života in jo čisto golo vrgla skozi okno kakšne 4 metre daleč na dvorišče. Posebno začudenje je vzbudilo dejstvo, da se je dekle, čeprav povsem omo-teno od silovitega udarca in s hudimi poškodbami po udih in po životu, pobralo s tal in se zavleklo nazaj h kašči, da bi ob steni poiskalo zavetje. Tam so jo našli nezavestno in jo brž prepeljali v bolnico. Kakor so zdravniki ugotovili, pa njene poškodbe niso nevarne.
*	Džamija zagrebških muslimanov bo zgrajena v Zelengaju. Vprašanje zagrebške džamije se prerešetava že nekaj let. Zdaj je prevzelo nalogo za zgradbo džamije Društvo za olepšanje Zagreba. Zgradba bo stala v Zelengaju in se bo zidava pričela v nakrajšem času. Zelengaj bo posl d v kratkem času eden izmed najodličnej'":h
__ __ Zagreba. Hafcrt s džamije je poverjen arhitektu Zvonimiru Požgaju.
*	Delavski domovi v Varaždinu. Preteklo nedeljo ao v Varaždinu blagoslovili temeljni	za novo kolonijo delavskih domov. Urad za izgradnjo delavskin domov bo zgradil 13 hiš, to je 26 domov, tovarna Tivar gradi 50 domov, veleindu-strija svile pa tudi nekaj več kakor 10 domov. Zemljišče je zelo veliko, da bo na njem v nekaj letih zgrajenih 300 hiš s 600 delavskimi obiteljskimi domovi. V kratkem bodo začeli zidati delavske domove tudi v Banjaluki. V Sarajevu bodo zgradili 80 hiš, v Osijeku pa 32 hiš za delavske družine. V delu so tudi že načrti za delavske domove v Mostarju, Omišlju in Dubrovniku, kjer pa se bodo zaradi ugodnega podnebja dela lahko pričela v jeseni
*	Avto ga je podrL V bolnico Regina Elena v Trstu so pripeljali 171etnega elektrotehnika Libera Simoniča iz ulice Guar-dia. Na cesti ga je podrl neki avtomobilist in mu prizadejal precej hude poškodbe.
*	Aretacija komunistične družbe v Srbiji Srbski komisarijat za notranje zadeve je objavil: V neki pokrajini naše dežele, kjer je neka komunistična tolpa plenila in vznemirjala mirno in delavno prebivalstvo, je nekemu orožniškemu oddelku uspelo tolpo zajeti in jo uničiti. Notranje ministrstvo je nagradilo organe javne varnosti, ki so tolpo našli in uničili, s 15.000 din.
» Domovi in koče na spodnještajersldh in gorenjskih planinah, ki jih je prevzel Deutscher Alpenverein, bodo, kakor pravi »Neues VViener Tagblatt« omogočile društvu Deutscher Alpenverein delovanje v tistem obsegu kakor pred prvo svetovno vojno. Alpenverein pridobiva nove naloge ne samo, da odpre pota v planine, temveč da tudi pomaga ohranjevati in učvrstvo-vati nemštvo v teh krajih. Te velike naloge, pravi list, bodo prevzeli oni ogranki Alpenvereina, ki še nimajo nobene koče in nobenega delovnega področja, ali pa bodo mogli poleg dosedanjega dela prevzeti še nove naloge. Predvsem bodo tu delovali oni ogranki Alpenvereina, ki so zaradi svetovne vojne izgubili planinske domove in delovna področja. V celem bo prevzetih 31 planinskih domov in koč.
* Škodljivci v shrambi. V poletni vročini povzročajo gospodinjam nemalo skrbi zajedljive!, različni sovražniki tistih živil, ki se lahko kmalu pokvarijo. V jedilni shrambi se zlasti rade pojavijo srebrnka-ste živalce, ki so zelo urne. Teh se lahko ubranimo samo na ta način, da imamo shrambo kar najbolj čisto in da pride v shrambo in na jedila kolikor več svetlobe, samo ne sonca. Drug hrošček, ki posebno ljubi slanino, se loti tudi klobučevine, lesa in celo svinčenih stvari. Njegova ličinka je dolga poldrugi centimeter in črnk as ta s svetlorjavimi progicami. Tretji hrošček s svojimi dolgimi tipalkami posebno ljubi zelišča, čaje in zelenjavo, čim se ga dotakneš, se napravi mrtvega. Medtem ko lahko nekatere hroščke zatiraš samo z dezinfekcijo, lahko druge zajedljivce preganjaš s tem, da moko ali podobna živila večkrat presiplješ in da tla shrambe pogosto obrišeš. Zelo nadležni so seveda kuhinjski ščurki. Zoper nje je treba dezin-ficirati in zamašiti vse razpoke v jedilni shrambi. Molj, ki je moki hudo nevaren, hrošček, ki se loti kruha ali tudi testenin in riža, pa drugi podobni zajedavci se dajo onemogočiti samo na ta način, da imaš taka jedila v škatlah, ki se dajo dobro zapreti. Moko pa je sploh treba poleti večkrat presipati, ker jo samo tako ohraniš uporabno.
Iz Ljubljane
—u Ob deseti obletnici smrti za univerzo velezaslužnega častnega doktorja gosp. dr. Danila Majarona bo v petek 8. t. m. ob osmih zjutraj sv. maša zadušnica v stolnici. K cerkvenemu opravilu so vabljeni vsi gg. predavatelji, uslužbenci in slušatelji ljubljanske univerze ter pokojnikovi prijatelji in spoštovalci. — V isti namen bo v soboto dne 9. t. m. kot rektorjev dan prosto. Tega dne univerzitetni uradi ne bodo poslovali.
u— Izlet SPD: Planinci si bodo v nedeljo 10. t. m. ogledali predele okrog Horjula in Polhovega gradca. Zjutraj z vlakom ob 7.45 uri krenejo izletniki do postaje Drenov grič ter po Horjulski cesti do naselja Lesno brdo, kjer se razgrne prijazna Horjulska dolina. Iz te vasice vodi pot čez potok šujco navzgor k cerkvici Sv. Urha, kjer je v turških časih stal Horjulski tabor. Dalje skozi vas Zaklanec se vzpenja pot na Koreno, 720 m visoko brdo med Horjulsko in Polhovgrajsko dolino. Pred cerkvico na Koreni je prostran razgled na šmarno goro in Ljubljansko kotlino, na Savinjske Alpe, na Blegaš s Triglavom v ozadju. Pot po grebenu nas pripelje v malo vas Samatorico, kjer pripravlja SPD zavetišče pri kmetu Jerali. Nad
navedeno kmetijo je vrh KoOjek, ki nadl
razgled proti Sv. Trem Kraljem, na Orni
vrh ter v Polhovgrajsko dolino, kamor se bodo izletniki vrnili proti večeru, da dosežejo zadnji avtobus proti Ljubljani. Prijaviti se je treba čim preje, najkasneje pa do sobote opoldne ln sicer v društveni pisarni SPD.
u— V duhu časa. Na Vrtači, brez dvoma najlepši in najbolje urejeni mestni četrti, so pred kratkim zgradili trinadstrop-no stanovanjsko palačo. Stavba je v arhitektonskem pogledu nekaj posebnega in Ima številna, sodobno urejena stanovanja. Od ceste je pomaknjena nekaj metrov stran in ima na obeh straneh precejšnje zemljišče. Zemlja je razdeljena med stanovalce hiše, ki so jo skrbno obdelali, da je zdaj bogato obrodila. Okrog nove stavbe gradijo moderno ograjo, seveda v regulacijski črti ceste, in sicer v slogu, ki bo spajal poslopje z že urejeno lepo okolico.
u_ s sedanjim enotnim kruhom so
Ljubljančani zadovoljni, saj je dobro napravljen in okusen. Tudi dobro vzhajan je zmerom, tako da je lahko prebavljiv in ga morejo uživati celo taki, ki imajo šibke želodce. Ljubljanski peki pa so obdržali še stari način prodajanja kruha. Za pol kilograma n. pr. prerežejo kilogramski hleb na polovico. Povsem razumljivo, da je tudi pri še tako pazljivi razpolovitvi malokdaj res razpolovljen na dva enaka dela. Navadno je ena polovica zmerom težja, včasih celo za 10 dkg. Danes, ko je kruh točno odmerjen za vsakega državljana, se taka razlika pozna. Drugod v Italiji prodajajo peki kruh že od nekdaj na tehtnico. Tako ni nikdo oškodovan.
■f	ZA VLAGANJE sočivja
H g ^ znamke »VLACET«, pri-BralBV znano dober — prodaja DROJERLJA K A N C, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 1
u— Čiščenje ulic v Stanu in domu.
Zemlja, na kateri je zrasla bela Ljubljana, je očitno prav rodovitna. Ne samo na periferiji, tudi v najožjem središču, po sodobno tlakovanih cestah poganja trava. Mestna občina ji je napovedala boj povsod, kjer se pojavi in kamor ne spada. Na periferiji delavci pridno trebijo travo, ki je prerasla cestišča in pločnike. Zdaj čistijo Langusovo ulico od Tržaške ceste do železniške proge ob tobačni tovarni in Glinško ulico v Stanu in domu. Obe ulici sta že popolnoma očiščeni in so hodniki zasilno urejeni. Na vrsto pridejo še ostale ulice te prijazne mestne četrti.
u— Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč prosi vse priseljene zdravnike, ki nimajo zaposlitve, da se zaradi evidence zanesljivo oglasijo v prostorih Rdečega križa, Frančiškanska ulica 6/1. v četrtek 7. t m. ob 18. uri. — Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč sta darovala kluba »Ilirija« in »Primorje« izkupiček nedeljske tekme L 500.—. Najlepša hvala!
u— Brivski in frizerski pomočniki in pomočnice so povabljeni na sestanek, ki bo v petek, 8. avgusta, ob 20. uri v Pokrajinski delavski zvezi (Delavski zbornici), Miklošičeva cesta 22, pritličje, Na sestanku se bo razpravljalo o sklenitvi nove kolektivne pogodbe za brivsko in frizersko stroko ter je zato dolžnost vseh brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic, da se sestanka udeleže. — Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani.
—u Izgubljeni ključi. Dne 28. julija t. 1. ob 16.30 je bila izgubljena v Vegovi ulici od Napoleonovega trga proti univerzi mala damska denarnica kostanjevo rjave barve s sedmimi ključi. Pošten najditelj se naproša, da odda ključe proti nagradi v dnevni redakciji »Jutra«.
—u Souvan-Co, modni salon, Ljubljana, Mestni trg 24 ne posluje od 7. do 22. avgusta 1941.	(—) —u Spet dež. Po treh dnevih resnično lepega vremena, ki sta se ga enako razveselila kmet in meščan, je včeraj zjutraj spet začelo deževati ir je potem lilo ves dan. Barometer je močno padel in se bo vreme najbrž spet poslabšalo.
—u Pod avto je zašla. V torek popoldne so pripeljali na kirurški oddelek 151etno Silvo Bausovo, gostilničarjevo hčerko iz Ljubljane. Pred mestnim magistratom je po neprevidnosti zašla pod avtomobil in je dobila poškodbe po glavi in po životu.
Iz Novega mesta
n— Dobrodelni koncert. V torek 12. t. m. ob 19. uri bo v Prosvetnem domu velik vokalni in orkestralni koncert, ki ga priredi novomeški okrajni odbor Rdečega križa v korist osirotelim priseljencem. Na koncertu se bo predstavil novomeškemu občinstvu salonski orkester v novem povečanem sestavu, saj bo nastopalo pod taktirko kapelnika g. Engelberta Sorga 30 godbenikov. Na sporedu so dela svetovnih skladateljev. Posebno zanimanje je za skladbo »Ob zibeli«, ki jo je komponiral
umri novomeški skladatelj tn glasbenik &> Strajnar ln katero bo tokrat ob spremljavi orkestra prvič zapela ga. Marjanca Ka-lanova. Sodelovala bosta še pianistka gdč. Edita Logerjeva in violinist g- Bruno Sa-letta. Za koncert je med vsem prebivalstvom polno zanimanje, saj že glede na svoj dobrodelni značaj zasluži prireditev, da se je Novomeščani udeležijo v častnem številu.
n— Uradovanje v gimnaziji. Te dni Je
nastopil svoj letni dopust ravnatelj realne gimnazije g. Iv. Dolenc. Do 19. t. m. ga bo zastopal g. prof. Leskovic Viktor, ki bo strankam na razpolago vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. ure dopoldne, po potrebi in dogovoru pa tudi izven tega časa.
n— Pomožna akcija. Te dni je bila zar ključena pomožna akcija, ki jo je v korist osirotelih priseljencev izvedel okrajni odbor Rdečega križa pod vodstvom g. dr. Boža Kiissla. Akcija je zelo dobro uspela. Doslej so darovali Novomeščani za osirotele priseljence preko 40.000 lir. Tolikšne vsote že dolgo ni dosegla nobena javna zbirka. Novomeško prebivalstvo je pokazalo pravilno razumevanje tegob nesrečnih rojakov. Vsem darovalcem se Rdeči križ najiskreneje zahvaljuje.
n— Nevaren ugriz. V ponedeljek opoldne je na cesti ugriznil večji pes 591etno dni-narico Frančiško Vidmar iz Ponikve pri Trebnjem v desno nogo in ji zadal hude rane. Ker je bila nevarnost zastrupljenja, je bila Vidmarjeva prepeljana v novomeško bolnišnico. Njeno stanje je prav resno. Ni še ugotovljeno, ali je bil pes stekel, vendar se opozarjajo vsi lastniki psov, da je v novomeškem okraju še vedno v veljavi strog pasji zapor in bodo vsi lastniki psov, ki ne bi upoštevali zadevnih določb, strogo kaznovani, njihovi psi pa pokončani.
n— Brezplačni italijanski tečaj, ki ga prireja podružnica »Jutra« za otroke svojih naročnikov, se je pričel v torek. Tečaj bo odslej redno vsak torek in vsako soboto od 8. do 9. ure dopoldne v fizikalni dvorani realne gimnazije.
Iz Trebnjega
t— Trgovina z mlekom in mlečnimi proizvodi je prešla iz. prostega trgovanja pod državno kontrolo in je v našem okraju za to trgovanje pooblaščena samo nabavna in prodajna zadruga. Kmetje morajo oddati ves presežek mleka navedeni zadrugi, vse posnemalnike pa morajo prijaviti pri občini. Istočasno opozarja občina, da je rok za prijavo pridelka ječmena že potekel in naj zamudniki letošnji pridelek takoj prijavijo.
t— Občina objavlja: Karte za življenjske potrebščine se bodo delile samo še v sredo 6. t. m. V četrtek, petek, soboto pa samo za one zamudnike, ki iz kateregakoli važnega vzroka ne bi mogli dvigniti karte na določeni dan. Po preteku tega tedna se karte ne bodo mogle več dobiti. — Občina opozarja občane, da se od 22. ure zvečer do 5. ure zjutraj drže doma m jih, razen v nujnih bolezenskih primerih ne zapuščajo. Obenem se občani opozarjajo na predpise o zatemnitvi, ker se bo v bodoče tudi po okoliških vaseh izvajalo nadzorstvo. — Ker je stopila v veljavo nova uredba o klanju živine, so izključeni iz trgovine za klavno živino vsi prekupčevalci in je v bodoče edini kupec Prehranjevalni zavod v Ljubljani, ki bo v Trebnjem posloval po svojem organu. Za občino Trebnje bo dogon živine 13. t. m. na sejmišču v Trebnjem.
t— Spet dovoljena gostilna. Ukinjena je odredba g. komisarja za okraj Novo ne-sto Cap. Dott. Ottona Grisellija, s katero je bila začasno zatvorjena gostilna A. špringer v Trebnjem.
t— Pogrešana. Neznano kam je pobegnila duševno bolna Alojzija Staričeva iz Gornjega Zabukovja. Oblečena je v karirasto krilo z rdečo bluzo. Stara je 34 let. Kdor bi pogrešanko kje videl, naj takoj sporoči občini.
nost, obzirnost na vse strani, podvzetnost, natančnost; bil je dober organizator, neumoren delavec, iskatelj, bodritelj starejših, . v.odnik in mentor, a tudi podpornik mlajših — piše Vratuša. Bil pa je kom-promisar v ideološki in estetski polemiki, kar je napredni tabor prav posebno občutil v času, ko je začela delovati v nasprotnem taboru močna in bojevita osebnost drja Mahniča. Leveč je bil pod znatnim vplivom svojega prijatelja Kersnika, ki pa ga tudi ni mogel razgibati v boje-vitejšo osebnost nego je bil Leveč po naravi. Levčevo mentorstvo takisto ni bilo tako, kakor so o njem mislili. Vratuša sklepa, da Leveč »za svoje zmožnosti nI bil slab mentor«, vendar pa popravlja mnenje, ki ga je zastopal celo dr. Prijatelj, da nam je Leveč Kersnika »podaril« ter vzgojil realista Aškerca. Prav tako skromen je bil Levčev vpliv na Streklja. Z Aškercem se ni Leveč nič bolj trudil kot z Opeko in vendar — kolikšen razloček! Leveč s svojim mentorstvom ni kazal novih poti, dajal pa je marsikomu vero vase in bil mladim v moralno podporo. Kot urednik je imel s sodelavci, s tiskarno in z drugimi činitelji približno iste izkušnje kot vsi njegovi poznejši nasledniki. Skrb. kako napolniti posamezne zvezke, je bila pri njem večja od prizadevanja. da bi uredil letnik po določenem načrtu, kakor so bili uredniki velikih za-padnih revij. Bil je največkrat izbiratelj, često pa tudi samo zbiratelj razpoložljivega gradiva — urednik s praznimi predali!
V tretjem poglavju razčlenja Vratuša
Levčev LZ po njegovi vsebini in redak-cionalni tehniki, karakterizira njegovo poezijo in prozo z vsebinske in oblikovne strani ter ugotavlja na str. 52.: »Tako je bil LZ vseh svojih prvih deset let prav za prav brez vsakega programatičnega članka, skoraj brez vsake jasne izpovedi. S tem pa je izgubil tudi borbenost, življenjskost in v nemali meri možnost, neposredno vplivati na sodobno slovensko literarno dogajanje. Vzrokov za te vrste pasivnost je več. Predvsem dejstvo, da niso tvorili Zvonovci nikakršne izrazite in enotne smeri. Razen tega pa načelo, naj ostane LZ vedno nad politiko, strah za sotrudnike in naročnike in okoliščina, da je bil urednik in kasneje tudi lastnik revije oče številne družine in državni uradnik.«
Morda bi ne bila odveč primerjava Lev-čevega LZ z drugimi revijami tistega časa, zlasti z »Lumirom« in z zapadnimi literarnimi časopisi, ki so predstavljali vzor tedanje revije. Čeprav ostaja slej ko prej nesporno, da je bil LZ najboljši primer dotedanje slovenske revije in da je takoj v prvem desetletju izvršil velike naloge v slovenski literarni kulturi, je vendar Levčevo vodstvo dobilo po zaslugi A. Vra-tuše marsikatero potrebno korekturo. — Razprava je opremljena z navedbo virov, z opombami in s kazalom.
Veseli teater
V torek zvečer je Veseli teater v Delavski zbornici zopet napolnil dvorano. Hvaležnega občinstva, ki je v teh časih
dovzetno za vse, kar vliva človeku veselja in nudi trohico sprostitve od teže vsakdanjih skrbi, se je kar trlo. Razprodani večeri kažejo, da se je ideja in naprava Veselega gledališča trdno oprijela tal in zajela najširše občinstvo. Vodstvo bo moralo skrbeti, da bo program čedalje zanimivejši in pestrejši. Iznajdljivost in humo-ristično-satirična žilica njegovih literarnih sodelavcev ne bosta smeli opešati, če naj oder ohrani tisto poslanstvo vedrega gledališča, ki ga je prav posebno izpričal s prvim programom. Podkrajškovemu teatru ne bo zmanjkalo dobrih igralskih sodelavcev,
Prisiljene smešnosti postajajo priskutne in teh se bo moral Veseli teater varovati, ker se zdi, da se počasi skušajo vtihotapiti v njegov sicer še vedno pestri in mikavni spored.
Tretji program obsega skeč v dveh slikah »Pri čaju«, ki kaže ljubljanske dame v letu 1914. in v letu 1941. — z istimi skrbmi glede zalog. Ga. Kovičeva, ga. Ver-donik-Razbergerjeva, gdč. Starčeva in gdč. Kova reva so pri čaju prizadevno stiskale ne posebno sočno limono humorja, G. Zej se je v drugi točki uspešno poizkusil s ka-rakterizacijo raznih študentovskih tipov v deklamaciji »Jeftejeva prisega«. Gg. Skr-binšek, Nakrst, Potušek in Kovič so ustvarili orientalsko sliko z vislicami »Poslednja želja«. Gdč. Kovareva je to pot nastopila kot kolporterka z zmesjo štajerskih narečij na prleški podlagi. Plesna točka »Malo Havaja« je med drugim pokazala orientalski ples gdč. Sernečeve. G. Božo Podkrajšek, ki je vodil večer, je zapel ne-
kaj kupletov o ženskih čevljih, g. Zej pa si je v podobi profesorja malce privoščil moderno umetnost (»Vodstvo po umetniški razstavi«). V zadnjih dveh točkah (»Pot k slavi«, »Ura«) so nastopile ga. Kovičeva, gdč. Starčeva in gg. Kovič, Nakrst in Ver-donik. Vsi igralski sodelavci, ki jih naše občinstvo dobro pozna s predstav mariborske igralske družine, so v možnostih, kakor so jih dopuščala besedila, opravili svoje naloge v splošno zadovoljstvo, tembolj, ker je posamezne točke zrežiral njihov priznani tovariš Vladimir Skrbinšek, medtem ko je Franci Scagnetti preskrbel primerno scenerijo. Tudi pri tem programu sodeluje Adamičev jazz.
Iz Sf
ZAPISKI
Skupina ljubljanske Opere v Trstu. Danes bo v tržaškem gledališču Politeama Rossetti nastopila skupina članov ljubljanske Opere. Sopranistka Ksenija Vidalijeva bo pela arije iz Cilea, Puccinija in Gior-dana, primabalerina Moharjeva, plesalka Remškarjeva in Boris Pilato pa bodo izvajali klasične in plastične plese na glasbene motive Dvofaka, Gregorca, Chopina, Rahmaninova, škerjanca, Sibeliusa, čajkov-skega, Brahmsa, Straussa in Bizeta. člani našega baleta nastopijo bodisi kot solisti, bodisi v skupnem plesu. Z enako prireditvijo so dosegli lep uspeh pred dnevi v Gorici.
Obnovite naročnino! |
» v r
Službeno mesto za obrtno nadzorstvo je
bilo ustanovljeno v Mariboru. Vodja tega službenega mesta je istočasno pooblaščenec šefa spodnještajerske civilne uprave za delovno zaščito in obrtno nadzorstvo. Vsa pereča stanovska vprašanja rešuje v soglasju z delovnopolitičnim uradom. Vodja službenega mesta za obrtno nadzorstvo ter njemu dodeljeni organi so upravičeni vsak čas pregledati vse obrate industrije, obrti in trgovine. Navedenemu službenemu mestu so se morali prijaviti vsi obrati z več ko 20 delavci.
Devizno odpravljanje na novi meji. Prepovedano je v smislu odredbe pristojnega pooblaščenca izvažati vsa domača ter inozemska plačilna sredstva, kar velja tudi za državne kreditne blagajne ln vrednot-nice. Domačini ter inozemci lahko Izvažajo rajhovske kovance in rentne bančne vred-notnice do 10 RM mesečno brez odobritve, kar pa ne velja za obmejne prebivalce v obmejnem prometu. Domačini lahko spravijo inozemske kovance nad 10 RM in inozemska plačilna sredstva do 50 RM brez odobritve v inozemstvo, če so v posesti kakšnega izkaza o nujnosti službenega ali poslovnega potovanja.
Novi grobovi. V mariborski okrožni bolnišnici sta preminili 62-letna pose3tnica Ana Siht in 10-letna dijakinja Marija Partlič.
Mariborski vojaki nogometaši so porazili v Gradcu moštvo tvrdke Steyr-Daimlcr-Puch s 6:4, poštarje nogometaše pa s 3:1.
Ribogojstvo v celjskem okolišu. Veletr-govec Robert Zangger iz Celja je svoje-časno opuščeni Windischgratzov ribnik ob cesti iz Konjic v Vojnik na novo uredil ter ga preuredil za svrhe smotrnega gojenja postrvi.
V svečinskem gradu je bilo te dni zaključeno novo dekliško taborenje. Ob zaključku je spregovorila voditeljica ženskega oddelka mariborske podružnice štajerske domovinske zveze.
Nemški tečaji v Mežiški dolini. Po vsej Mežiški dolini so bili, kakor drugod v zasedenih krajih, uvedeni nemški tečaji. Poučujejo nemški učitelji in učiteljice, ki to prišli s Koroškega. Podnevi učijo otroke, zvečer pa odrasle. Uprizarjati so tudi začeli nemške filme in sicer podnevi za otroke, zvečer za odrasle. Povsod o zasedenih krajih je na sporedu film »Binkoš+ne orgle«, poleg tega je priključen zvočni tednik in film o vojnem pohodu proti Jugoslaviji.
Italijanski tečaj
lxxk
produkcija pod vodstvom mojstra Prsta, 22.45: pestra gfamba, 22.45: poročila t slo-vendčtnL
Pri krojaču. Dal sarto.
A. Mi potreste raccomandare un buon sarto? B. Si, caro amico, ci sono due buoni sarti qui vicino. A. Vi dispiacerebbe di accompagnarmi? B. Di nulla, cosi faro anche io due passi
Le due amici se ne vanno e, arrivati dal sarto, lo salutano. A. domanda: »Mi potreste fare un abito su misura di questa stoffa?« Sarto: »Si, signore, come lo volete, la giacca a doppio pet-to o semplice, con quanti bottoni?« A. »Vorrei la giaccia semplice con tre bottoni, le maniche lunghette, il pan-ciotto alto, non troppo aperto, e i cal-zoni ne troppo stretti, ne troppo larghi. Un abito, in somma, di taglio moderno, ma non esagerato.« Sarto: »Va bene, signore, sarete servito, quan-te tasche desiderate?« A »Fatemi nella giacca anche due tasche interne e nei calzoni oltre alle due solite ancora una tasca posteriore e una piccola an-teriore per l'orologio, giacche non porto sempre il panciotto. Per la fodera fate voi, soltanto le maniche vorrči fo-derate di seta. Quanto metterete in con to per spese e fattura?« Sarto: »Per la fattura cento cinquanta lire, le spese secondo la qualita.« A »Va bene, quando sara pronto il vestito?« Sarto: »Se avete premura, posso far-velo fra cinque giorni, oggi e lunedi, vi prendero la misura subito, posdomani metteTemo Fabito a prova, sabbato di sera Fabito sara belFe finito.« A. D'ac-cordo. Ma siate di parola! Prendete cura di far Fabito in ordine, se ne saro contento, mi farete ancora un sopra-bito e un cappotto.
Pri čevljarju. Dal calzolaio.
A. Ho bisogno di im paio di scarpe. Calzolaio: Le volete nere o gialle? A. Gialle, e fatemele comode e forti. Mettete i tacchi di gomma, ma non troppo alti. — Prego di risolarmi que-ste scarpe. Mettete bučne suole e ima leggiera inchiodatura. Quando sara pronta la risolatura? — Queste scarpe
mi stringono un p6co, bisogna nčttcrle in forma. Calzolaio: Avete ragione, mi paiono strette anche a me. Le met-
Z Gorenjskega
Zaščita planinskega cvetja. Kakor pra«i i celovški dnevnik, je bilo zadnje čase opa-
. . . r_	j	.	I	uuoiun, jc uuu zauujc i
ter6 m forma per dne giorni e yi m. M mnogo prestopkov zakona o zaščiti dranno benissiroo. A. Datemi anche divjega cvetja in ostalega rastlinstva. Po-due paia cn lacci, prego.	I sebne gorske straže bodo poslej nastopale
VocšbolL	I strožje. Doslej so imele nalogo, da ljudi ne
„ _ - _.____. . I samo kaznujejo, temveč tudi poučijo, toda
Raccomandare priporočiti, vrano zaman. Cvetana v gorah, po gozdovih in adv. blizu, prid. bližnji, u — sosed, I travnikih je že močno razredčena in mar-dispiacere (spregatev kakor piacere) sikatera cvetka je že docela iztrebljena. ne ugajati, accompagnare spremiti, di Zato je treba ljudem priporočiti, naj čim nulla nikakor ne, lunghetto precej dolg, | bolj varujejo planinsko floro, la manica rokav, il taglio kroj, esage-rare (-agero) pretiravati, la tasca žep, interno notranji, posteriore zadnji, poznejši, zadaj, anteriore sprednji, prejšnji, la fodera podloga, per la f fate voi podlogo preskrbite vi, soltanto samo, vendar, foderare (fod-) podložiti, mettere m conto zaračunati,
le spese izdatki (za reči, ki jih doda I Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za krojač, podloga, gumbi itd.) la fattura I dajanje naslova aH za šifro L. L—. Najmanjši znesek je L. 7.—. delo, pronto pripravljen, izgotovljen, I za. ženltve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa ho premura mudi se mi, fra cinque | u	^ dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek
je I*. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.
Tujski promet na Karavankah. Nemški Usti poročajo: Da U se planinarstvo na bivši meji med Koroško in Jugoslavijo spet razvilo, je državni namestnik na Koroškem odredil: Dostop na področja južnih pobočij Karavank, izvzemši dalje v doline, kakor tudi dostop na severna ln južna pobočja Kamniških planin in Jezerskega, izvzemši doline, je dovoljen z izkaznico Alpenvereina za 1941 ali pa s posebno prepustnico, ki jo izda okrajno policijsko oblastvo. Kdor pa se poda dalje v dolino, a nima posebne prepustnice, bo kaznovan. Vsi nemški listi prinašajo poročila, da je Alpenverein prevzel v komisaričuo upravo 31 planinskih koč in domov. »Volkischer Beobachter« še posebno opozar a, da je področje Begunščice eden izmed redkih revirjev kozoroga.
Naloge obratovotUJ v podjetjih. Na
Gorenjskem se od prilike do prilike vrstijo gospodarski sestanki Nedavno je bil v Kranju sestanek industrije in se je 100 obratovodij zbralo v dvorani zvočnega kina. Med drugim je prišel politični komisar dr. Skalka. Okrožni gospodarski svetovalec inž. Winkler je predaval obratovodjem o temeljnih načelih nemške gospodarske politike, v katerih je vsa skrivnost velikih uspehov. Ta načela so: vzajemnost, vodstvo in disciplina. O bratovo! je imajo nalogo, da gorenjsko prebivalstvo, ki je po rasi zelo sorodno nemškemu ljudstvu, spet privedejo nazaj k nemštvu. Zato je treoa predvsem uvesti nemščino po vseh podjetjih. Zlasti pa je tudi treba uvesti čistost. Gospodarstvo v zasedenih krajih se mora docela prilagoditi gospodarstvu rajha.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
giorni v petih dneh, čssere di parola biti mož beseda, prčndere cura skrbeti, Fordine m. ed, A cappotto (zimska) suknja, il taccu peta, di gomma gumijast, 1'inchiodatura žeblji, mettere
una leggiera inchiodatura lahko nako ______ _________
vati, stringere, stringo, stringi, strinsi, I Besedi L — .60, taksi —.60. stringesti, stretto stiskati, tiščati (čev-1»	DLasl2ova "
Iji, obleka), mettere in forma na kopito dajati, benissmo izvrstno, il laccio zanka, petlja, trak za čevlje.
Parere zdeti se (glej XLVIIl), p. r. parvi (narsi), paresti, parve (parse), paremmo, pareste, parvero (parsero). p. p. parso (paruto).
Apparire pojaviti se, prikazati se, pres. apparisco ali appaio itd. kot fi-nisco ali kot paio, p. r. apparvi, ap parsi m apparii
apparse, appari ecc. p. p. apparso.
Comparire pojaviti se (pred sodiščem) se sprega kakor apparire.
Sparire zginiti, pres. sparisco, p. r. sparii, sparvi, p. p. sparito.
E2S2EBE
Operna klet
posluje dalje in se priporoči za obilen obisk.
13885-18
Službo.dobi
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova <11 sa iifro ji 2^—,
.	. Gradbeni inženjer
apparistl, apparve, | za zgradbo cest dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Govorim in pišem italijansko«. 13960-1
E. I. A. R. Radio Ljubljana
Parliamo lltafiano
Sprejmem
mizarskega pomočniki za pohištvo in vajenca. — D. Lancoš, Wolfova ul. 12.
13932-1
Schema della XIII. Jezione che verrft t»-nuta dal prof. dott. Stanko Leben merco-ledi, 6-Vm-1941-XIX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za
LEZIONE TREDICESIMA Passato prossimo
vse one, ki slede pouku italijanščine po | radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob
Frizersko
pomočnico
sprejme takoj J. Razinger, Tyrševa c. 84. 13937-1
Sprejmemo takoj
ponedeljkih, sredah in petkih, vselej ob I mizarja in tapetnika
1Q TOo^or	I Generator delavnica, Tyrže-
zvečer.	| n 1} (Figovec> lev0 dvo.
rišče.)	13957-1
arrivare
sono arrivato, -a sei arrivato, -a č arrivato, -a siamo arrivati, -e siete arrivati, -e sono arrivati, -e
aooo stato, -a sei stato, -a č stato, -a
essere
A goella conferenza mi sono molto an-noiato. — Si č macchiata d'inchiostro. — Le giornate si sono allungate. — Ho sen-tito che sei stato malato. — Ho saputo che e arri vata. — Ha lasciato la famiglia ed č partito per 1'America. — Mia sorella ž tor-nata ieri. — Quante disgrazie sono acca-dute dairanno passato! — La nave, colpi-ta in pieno, e affondata. — E stato un bel-lo spettacolo; ci siamo molto divertiti e s;amo ritornati a časa soddisfatti. — Sono state punite senza alcuna ragione. — Buon giorno, cari amici, dove siete stati iersera? Siamo stati al teatre. — Sempre si č ri-cordata delle belle ore passate con liri. — Iersera mi sono coricato verso la mezza-notte, ma mi sono addormentato soltanto alle due; e stamattina mi sono levato un
vergognar si lo ml sono vergognato, -a tu ti sel vergognato, -a egli si š vergognato ella si č vergognata noi ci siamo vergognati, -e voi vi siete vergognati, -e essi si sono vergognati esse si sono vergonate
slamo stati, -e siete stati, -e sono stati, -e
pč tardi. — Non mi ft possibfle di venire per mancanza di tempo. — £ scoppiato uno sciopero tra gli operai. — Vi siete guastato lo stomaco, perchž avete man-giato troppi fichi. — Siamo partiti iersera e siamo arrivati stamattina, — £ andato a letto per tempo e ha dormito tutta la notte.
Eserclzio
Coniugate al passato prossimo le pro-posizioni seguenti: Non essere passato al-1'esame. — Essersi stancata col troppo lavoro. — Essere partito col treno e essere ritornato con la corriera. — Non essersi immischiato in quella faccenda. — Essere stato ad caffč e aver bevuto una tazza di caffč e latte.
Dojiljo
zdravo, sprejmem takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služba | v Ljubljani«.	13946-1
Strojepisca
I s perfektnim znanjem slovenskega in italijanskega je-
Pisalni stroj
v kovčegn, še popolnoma
_____ _ nov, najnovejši model, po
I zika, iščemo. Ponudbe na ugodni ceni takoj prodam, ogl. odd. Jutra pod »Stro- | N. Gerovac, Kolodvorska 8, jepisec«.	13943-1 I dvorišče.	13949-6
Preddelavca
za kamnolom
iščemo. Prednost ima oni z znanjem italijanskega jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj predde-lavcc«.	13924-1
Službe išče
Beseda t —.30, taksa —.60. ta dajan)« naslova ali ca lifro l U—.
Risar-tehnik
prevzamem na dom vse tehniške risbe v risanje, kopiranje, povečavanje in slično. Dipl. tehnik Branko KOMAC, Cesta 29. oktobra 2/IL	13962-2
Vajenci (ke)
Beseda 1 —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2a
Automehaniškega
vajenca
sprejme takoj: Mehanična delavnica šuštaršič, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
Prodam
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro l 2.—.
Slikarsko orodje
kompletno — in pohištvo, prodam. Karlovška c. 9/II-13938-6
RAPPRJESENTANZE I importanti assumonsi per I vasta clientela Italia. Refe-| renze di primo ordine. —
Radio Ljubljana
Četrtek, 7. avgusta 1941-XIX 7.30: poročila v slovenščini, 7.45: lahka glasba, v odmoru napoved časa, 8.15: po-poročila v italijanščini, 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: simfonična glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: plošče — operetna glasba, 14: poročila v italijanščini, 14.15: Karabinjerska godba, 14.45: poro-
čila v slovenščini, 17.15: Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Draga Marija šijanca, 19.30: poročilo v slovenščini, 19.45: Vladimir Golob igra na harmoniko, 20: napoved časa in poročila v italijanščini, 20.20 slovensko predavanje, 20.30: koncert kontraaltistke Franje Golobove m basista Toneta Petrovčiča (pri klavirju Marijan Lipovšek, ob 21: koncert violinista Karla Ruplja (pri klavirju Lucijan škrjanec, 21.20: slovensko predavanje, 21.30: odlomki iz operet pod vodstvom
Studio Tecnico Commerciale Rag. Caro ne Cenilo — Cimarosa 84 — NAPOLI
ZASTOPNIKE sprejemamo za širok krog odjemalcev v Italiji. Potrebna prvovrstna priporočila.
Anr.
Laneno seme
m vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja
HROVAT & KOMP.
LJUBLJANA,
Tyrševa c. la/IH. Tel. 23-03 in 29-01
S
Kupim
rtcseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova al3 ca lifro li 2^-*
Kupimo takoj
različno pohištvo.
Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče).	13955-7
Stanovanja
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali ca iifro L
Višji drž. uradnik
išče opremljeno stanovanje treh ali štirih sob in kopalnice, 2 malo vrta, po možnosti na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik«.
13953-21a
Enosob. stanovanje
za dve osebi iščem za takoj. Naslov pustiti v mlekarni Tratnik, Sv. Petra c. 33.
13948-21a
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali ta iifro t 2.—.
Sobo
v sredini mesta oddam zakoncema. — Olga Gorjup, Kongresni trg 4/11.
13945-23
V centru oddam
mesečno sobo, eventuelno z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13934-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama. Šega, Ciril-Metodova 19, pritličje, levo. 13939-23
Oddam
eno sobo z dvema posteljama in eno z eno posteljo. Pleteršnikova 26/1. 13959-23
Sobico
blizu kopališča Ilirije iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsotna«.	13963-23
SZE	S		m
Beseda t —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Opremljeno sobo
ali garsoniero, v bližini mestnega središča, išče gospod, večinoma odsoten iz Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Včasi v mestu«.	13871-23a
Prazni veliki sobi
(70 m2), z uporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 sobi«.	13940-23a
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro l 2.—»
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin kupi takoj po najvišjih dosegljivih cenah. vsako nepremičnino v Ljubljani in deželi. Prešernova 54-1, poleg trafike. — Telefon 44-20.	13837-20
Vila z garažo
in nekaj zemljišča, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13935-20
Trgovsko hišo
lepo, dvonadstropno, na glavnem trgu v manjšem mestu province Ljubljana, zaradi stalnega odmora prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«.
13893-20
Novo hišo
davka prosto, osem eno- do trosobnih stanovanj, vrt, periferija Ljubljane, hipoteka 16.000 lir ostane — prodam za 112.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno«.	13952-20
Tristanovanjsko hišo
manjšo, v centru, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena 70.000 lir«.
13951-20
fNSERIRAJTE V „JUTRU"!
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Bencin
se ne bo več dobilo in se z njim brez izjeme ne bo smelo več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v SPECIALNI GENERATOR DELAVNICI, Tyrševa 13, Figovec (levo dvorišče).	13958-10
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Novo damsko
in moško kolo
najboljše znamke ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 13956-11
Damsko kolo
popolnoma novo, kvalitetni italijanski izdelek, najnovejša moderna oblika, kompletno opremljeno, naprodaj. — Informacije v trgovini OSTROŽNIK, Pasaža.
13947-11
Novo kolo
italijanske znamke »Ganna« z lučjo, proda Levičar, Medvedova 14. Ogled od 12. do 14. ure. 13964-11
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Klavirsko
harmoniko
znamke »Hohner«, 48 basov, prodam. Modec Stane, Rakek.	13936-26
Stroji
Lokomobilo
parno, rabljeno, najmanj 80 KS, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Loko-mobila«.	13928-29
Pridelki
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro l 2w—»
Inkarnat deteljo
in repno seme
dobite pri
SEVER & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.
13950-33
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica
Informacije
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova tli ca iifro L 2.—.
Interprete giurato
della Ungua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik di. Mikuletič Fortu-nat. Kralja Petra trg 9 — teL 34-32.	36-31
Iščem konja
visok 155, žig 229, črn. Pajsar. Nagrade 400 lir. — Frančiška Kovač, Novi kot št. 14, p. Prezid. 13933-31
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Moder papagajček
Keko, dne 29./7. ušel. — Najditelj naj ga vrne proti visoki nagradi: Cichocki, Gosposka ul. 3/II. 13931-28
Dopisi
Beseda L 1.—, taksa —.60,
za iifro L 2.—. ■ ———■
DRAGOCENE
življenjske nasvete
dobite v Vašem osebnem horoskopu, ogledalu Vašega značaja in Vaše usode, ki Vam ga izdela »Fata«, astrološka posvetovalnica, Ljubljana, Masarykova cesta 14-L, levo, telef. 29-70. poštni predal 93. Stroga diskretnost zajamčena!
13961-24
Razno
PREMOG
DRVA — nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba hrerhibna
V ."J* - ' - ; .-
f
Carta per posta aerea
mo
Papir za letalsko pošto
CARTELLE da 50/50 fogli e buste BUSTONI ta 10/10 formato QUARTINA BUSTONI da 10/10 formato OLANDINA RICHIEDETELA O V TJ N Q U E LISTKI po 50/50 komadov in kuverte VELIKE KUVERTE po 10/10 četrtinskega formata
VELIKE KUVERTE po 10/10 formata
___OLANDINA
_ZAHTEVAJTE JIH POVSOD_
»L A N U O V I S S I M A« VIA PORTAMEDINA 44 — NAPOLI
S težkim srcem javljam vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, da me je za vedno zapustila po dolgi mučni bolezni moja predobra, ljubljena žena, gospa
Terezija Šumrada roj. Žnideršič
Pogreb prezgodaj umrle pokojnice bo dne 8. avgusta ob 10. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Viševek.
Kozaršče, Stari trg, dne 6. avgusta 1941.
Neutolažljivi soprog JANKO in sorodniki

-v .v jK
j. Esteven
23
SfCR9¥iš®STNA KRCNA
»Stare hiše so moja posebna stroka,« je odvrnil na moč neprisiljeno. »Nekdo mi je pokazal te risbe, ki so me takoj navdale z velikim zanimanjem. Evo, zato sem prišel.«
»Kdo vam jih je pokazal? Kako ste prišli do njih ?«
Hotela sem mu pokazati, da se ne mislim dati preslepiti njegovemu neprisiljenemu vedenju. Toda odgovor me je osupnil.
»Kako, vraga, mu je že ime? Jackson? Johnson? Da, Johson. Posredovalec za zemljišča, ki sem se v Ashlandu seznanil z njim. Pripovedoval mi je o tej gostilni in mi dal ta dva načrta.«
Zdaj nisem več vedela, kaj naj rečem. Morda je bil Johnson res tako neumen. Ali pa sta bila nemara s Claveringom zmenjena? Nekaj trenutkov nisem vedela ne kod ne kam; nato sta mi besedi »bolnišnica« in »poboj« spet zazveneli v spominu. Ne, Clavering se mi ni smel izmuzniti s praznimi besedami. In ne da bi pomislila, sem namignila na pismo, da me vsaj ne bi imel za neumnejšo, nego sem bila.
»Aha, gospodična,« se je zarezal, »torej ste ga prečitali, he, he?«
Ugriznila sem se v ustnico. Vse, kar sem mogla storiti, je bilo to, da sem ga mrzlo oblisnila z očmi.
»Bog ve kaj nisem utegnila prebrati,« sem dejala.
»Ne, to priznam,« je porogljivo odvrnil. »Niti da vas ni zmotil moj prihod, jelite?«
»Gospod Clavering!«
»Ali,« je nadaljeval, »ko bi bili mogli vse preči-tati, bi vedeli, da je bila moja sestra v hudih skrbeh zaradi raznih nezgod, ki sem jih imel pred časom v Severni Karolini z nekimi potepuhi. Bili so pač ljudje, ki se z umetnikom niso kdo ve kako ujemali, in tako...«
»Vaša sestra!«
»Da, gospodična, moja sestrica Doroteja. Kaj je v tem čudnega? Bilo je pred štirimi leti. Zdaj ji je dvanajst let.«
Kakor da bi se ljudje Claveringovega kova potikali okrog sveta s pismi male sestrice v žepu!
»Sodim torej, da je po vašem tudi ta vaša sestra.«
Pokazala sem na usnjeni tok s fotografijo. Vzel ga je v roke.
»Kakopak. To je moja sestra Virginija. Lepo dekletce, ali ne? Mislim, da bo baš vaših let...«
Nič ne more pripraviti človeka v tolikšen obup, kakor če se mahoma začuti tepca.
»Pri vas menda kar mrgoli sestric.«
»In vi ste najnezaupljivejša ženska na svetu,« je Clavering odvrnil. »Le kako morete biti takšni?«
Potrpljenje me je minevalo. Odgovorila sem, jeclja je od togote:
»Saj veste, da Kentucky ni Bog ve kako daleč od MJssourija.«
»rm from Missouri« — iz Missourija sem doma — pomeni pri nas Američanih, da je kdo nejeveren Tomaž in verjame samo to, kar vidi na svoje oči.
Clavering je vzel fotografijo iz toka in mi pokazal njeno zadnjo stran, kjer je bilo zapisano: »Tvoja
ljubeča sestra Virginija.«
»V resnici,« je dejal, »sta sestri vsa moja rod-bina.«
Da bi prikrila zmedenost, sem obrnila fotografijo in še enkrat pogledala dekle. Zdaj, ko sem vedela, da mu je sestra, je napravila name povsem drugačen vtis. Nič več se mi ni zdela ne napadljiva ne drzna: narobe, bila je zelo prikupijivo dekletce, in opazila sem celo, da je Claveringu dokaj podobna.
»Ne zamerite mi,« sem končno spravila iz sebe ter mu vrnila sliko. »Upam, da razumete nagib mojega samolastnega obiska v vaši sobi.«
Spet se je nasmehnil.
»Zastran mene si nikar ne belite glave,« je odvrnil. »A kaj mislite zdaj storiti?«
Rekla sem, da se moram dogovoriti z materjo. Moj namen je bil, da pohitim v Ashland in se prej ko mogoče pomenim z gospodom Johnsonom.
»Hm,« je menil Clavering, »kadar je denar ukraden, ga ni lahko dobiti nazaj. Kdor vam ga je sunil, ga vsekako ni skril tu v hiši. Nemara pa je celo dobro, da ni več v vaši posesti.«
»Zakaj ?«
»Oh, samo tako sem mislil.« Nato je mahoma preskočil: »Čujte, gospodična Ana, zakaj se ne bi z materjo za nekaj časa odstranili iz te gostilne?«
Njegov predlog me je osupnil. Nikoli še nisem bila slišala iz njegovih ust tako resnih in toplih besed. O njegovem običajnem vedenju ni bilo več niti sledu.
»Gospod Clavering,« sem rekla, vi veste nekaj, česar mi nočete povedati, kaj ne?«
Odkimal je.
»Kar vem, sem vam vse povedal. Toda osamljenim ljudem se dogajajo tu ponoči kaj čudne rečL Ta gostilna se mi zdi vsa vražja.«
»Od kdaj govorite kakor gospa Bodeyeva?« sem dejala s posiljenim nasmeškom.
»Gospa Bodeyeva, da, da. Včeraj sem govoril z njo, in čedalje bolj se mi zdi, da ve ta ženska več od nas vseh.«
»A zakaj naj bi kdo meril na mater in name?« sem vprašala. »Če se dogajajo v hiši neprijetne stvari, mar ni verjetno, da se bodo dogajale tudi drugim ljudem, ki žive pod to streho?«
Pravkaršnji čudni izraz se je znova pokazal na njegovem obličju.
»Da, da. Gotovo je, da ni tu nihče varen.«
Nejeverno sem skomignila z rameni.
»Vsekako mi morate obljubiti, da boste previdni, gospodična Ana,« je rekel s prosečim glasom.
»Zakaj tako skrbite zame?«
»Če hočete odpreti vrata in stopiti na hodnik, vam povem.«
»Nikakega smisla ne vidim v vsem tem, gospod Clavering.«
»Imenujte me Ragea, prosim vas.«
Srce mi je jelo razbijati v prsih, da se z vso voljo in pametjo nisem mogla obrzdati.
»Kakor želite, Rage.«
»Nikoli si nisem mislil, da ima moje ime tako prijeten zvok,« je mehko dejal. »Bi bili hudi, če vam bi rekel Ana?«
»Ne,« sem zamrmrala.
lil	i	I ——— — i i il	i
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani
»