Leto V., štev. 85 Izhaja ob 4 zjutraj. Btane celoletno . . 180 K »esečno.......15 „ ta. zased, ozemlje - 300 , ca inozemstvo . . 40- Oglast za vsak mm viSlne stolpca (58 mm) . 2 K ■tali oglasi 4o 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednlžtvo« Miklošičeva cesta St. tt/L Telefon St. 72. Uoravništvo« Sodna ulica St. 8. Telefon it 38. Ra£un kr. poSt.Sek. vadi štev. 11.844 V boj za Jugoslavijo! Ljubljana, 27. novembra. Za volitve v ustavotvorno skupščino ni prodrla volilna do'žnost Z denarnimi globami ne gr?, da bi se ljudi sililo, da stopijo r.a volišče. Apelirati treba na politično zavednost. Volilna f?.v:ca, dasi predvsem pravica, pv;r."?a državljanom veliko odgovorno"t. Ta odgovornost je tem večj->, čim važnejši je zbor, kamor se veli. Konstituanta ia p.č najvažnejši zbor, kar jih je n?s narod kedaj videl. Zato se iz odgovornosti državljana razvija narav««^ dolžnost, da za volitev nastopi aktivno. Priznati moramo, da sa je naše ljudstvo za jutrišnjo volite/ precej segrelo. Mirna in smotrena politika JDS je v najširših krogih utrdila prepričanje, da jutri pade odločitev glede klerikalizma; zdaj ali pa še dolgo ne! Zdaj je čas, da ga vržemo! Če ga jutri vržemo, ne pride nikdar več do stare moči. V tem znamenju pripravlja JDS volitve že celo leto. Kdor zaničuje klerikalizem in ki m« kri ni voda, ta mora aktivno pomagati. Predvsem naša Ljubljana. Z zanimanjem gleda Evropa danes na Jugoslavijo. Številni naši sovražniki neprikrito izražajo nado, da zmaga separatizem in Jugoslavijo razbije v razdrapano torišče bratomornih bojev. Pri pogajanjih v S. Margheriti je bil separatistični pokret v Jugoslaviji najmočnejša karta grofa Sforze. Z Dunaja in iz Pešte dobivajo separatisti denar, da osiabe našo državo in pripravljajo vrnitev Habsburgov. D'Annunzio v svoji komedijantski nesramnosti je danes poslal aeroplan preko Loža in Cerknice, s katerega je dal metati slovenske letake za — republiko. Klerikalni in drugi kričači za republiko imajo v tem pojavu dokaz, kako ze- lo ustrezajo s svojim geslom naj-strupenejšim sovražnikom naroda. Ljubljana je tretje glavno mesto Jugoslavije. Ze med vojno za hrbtom soške fronte se je krepko borila za Jugoslav.. Jutri se ima zopet pokazati, ali je Ljubljana jugosloven-ska. Ljubljana brezpogojno zvesta Jugoslaviji! To bodi odgovor na S. Margherito. To bo odgovor na habsburške intrige, to bo odgovor z bičem separatizmu SLS. Slab državljan in slab Jagosloven je, kdor danes ostane doma. Je pa tudi slab Slovenec, ker bo sokriv, če Slovenija zapade v sužnost klerika-lizmu. Le gradite zid ob Kolpi in Soči, vi malkontenti in kratkovidne-ži. Gradite ga, da se za tem zidom zaredi klerikalno gospodstvo, ki nas uniči kulturno in zlorabi kot jani-larje proti lastnemu narodu So trenotki v življenju naroda, ko človek izgubi pravico, da se postavi ob stran in prekriža roke. Osebnostni obziri, zamere, malenkostni gmotni konflikti, vse to mora pasti, kadar gre za veliko odločitev. Demokratska stranka stoji v središču državnega dela. Vse druge stranke odklanjajo odgovornost in se skrivajo za provinčnimi in stanovskimi gesli. Če pade naš cen-trum, potem ste lahko gotovi, da nastopi kaos, ki bo stal državo in vse državljane desetletja trpljenja in ki prečrta naš tako nadobudni razvoj- Državljani! Jugosloveni! Slovenci! V vseh teh treh lastnostih Vas kličemo na volišče! Izdajica je, kdor ostane doma! Izdajica, kdor cepi glasove v prid brezpomembnim strujicam. ki naj uničijo slovenske delegacija v kon-stituanti! Izdajica, kdor jutri sam in z vsem svojim krogom ne pristopi na volišče in ne odda kroglico demokratski stranki. O'Annunzio agitira za separatiste. Cerknica, 27. novembra (Izvirno.) Danes je priplul na Loško dolino D' Annunzijev aeroplan ter je metal letake, ki poživljajo narod, naj glasuje Zasebnemu uradnišfvu. Z drugimi vred sem se svoječisno i vdal novemu pokretu, ki je nastal v naprednih vrstah, in obetal si mno-go uspehov in koristi za slovenske. liko". mora dasies vsak voli-lec? 1. Pojdi na volišče v prvih volilnih urah in se zglasi pred volitvijo v svrho prijave v prostoru krajevnega volilnega odbora JDS za detično volišče. „za republiko". Na ta način pomaga nižje sloje od narodno socialne ide-j Lah vsem rovarjem proti narodnemu j je Pričakoval sen:, k?k-o uspešen boj! in državnemu jedinstvu, med kateri-; jj0m0 bflj & svoje ideale osobito mi se posebno odlikujejo klerikalci, ki <■ tj klerikalcem in socialnim demo-tu odkrito ščujejo narod „za repub- ^atom> iz katerih ^ 5omo rešili mnogo dosedanjih rimskih in internacionalnih brezdomovincev, ki jim bomo vcepili zopet ljubezen do naše domovine in vseh onih idealov, Ki so nas navduševali pred vojno. Domneval sem, da bomo te brezdomo-vince prepričali, da ni skrb za naš kruh naš" edini poslulat, ampak da naj veljajo tudi v našem strokovnem gibanju smernice, ki nam velevajo v prvi vrsti zgraditi močno domovino a^i^v^iln^iSteS^ 'na. podtagf popolnega ujedmM? no volišče, kar ti pove krajevni volilni j našega troimenega naroda, če tudi odber na podlagi uradnega imenika, i pri tej zgradbi trpe posamezniki. V se potrudi v tajništvo JDS (Narodni svesti sem si bil, da svetovna vojna dom I.), da sc prepričaš, ako nisi vpi-jne more iti brez posledic mimo nas Italija in Jugoslavija Grof Storža o slovenskem vprašanja. (Izvirno.) Rim, 26. novembra. Zunanji minister grof Sforza, ki odpotuje danes zvečer v London, je povodom končanja zborniške razprave o rapallski pogodbi imel velik političen govor, v katerem je slavil uspehe Italije. Izvajal je: Rapallska pogodba zasigura Italiji v Julijskih alpah mejo, kakršne ni dosegla niti pod rimskimi cesarji, omogočuje dalje Trstu prosto dihanje, da bo lažje izvajal svoje poslanstvo v Orijentu, pomeni pridobitev Istre z Lošinjem in Cresom in ojačuje še bolj že itak močno puljsko trdnjavo. Pogodba združuje Zadar z Italijo in prizna-ra končno italijanskemu življu v za-padni Dalmaciji privilegije, kakršnih dosedaj še nobena pogodba ni priznala narodni manjšini. Rapallska pogodba daje Reki neodvisnost in prestavlja jamstvo, da se mesto v bodoče združi z Italijo. Postavljen je temelj za gospodarsko in kulturno zvezo Italije z Jugoslavijo. Vsa ta dejstva tvorijo jako razveseljiv uspeh za Italijo. Italijani morajo imeli pogum, da priznajo, da ljubezen do lastne domovine ne sme pomeniti zaničevanja domoljubja drugega mlajšega naroda. Grof Sforza je dalje meje stotisoče Slovencev. Tem Slovencem, katerim je v ostalem prikladno ostati v dotiki s svojima naravnima, ali čisto italijanskima središčema Gorico in Trstom, zagotovimo najširšo jezikovno in kulturno svobodo. Za nas bo to častna obveza in čin politične razsodnosti. Smo torej prepričani, da se bodo čutili naši novi državljani kmalu zadovoljne v tem oziru, da pripadajo velevlasti, ki. močna po svoji kulturi, s katero se ne more primerjati nobena druga, ker upošteva njihovo krajevno življenje z ljubosumno skrbnostjo. Reka ne sme vstrajati pri svoji zahtevi po aneksiji, ki je neizvedljiva brez pre-kršenja pegodbe. Po odstranitvi spornih vprašanj se bo Italija zanimala za blagostanje sosedne države in bo skrbela, da se ne vrnejo zopet oni nenera-.-n? cfinastični konglomerati, ki so zapustili tako žalosten spomin v Rimu in Beogradu. Grof Sforza se je končno spominjal s to-mi besedami Francije in Anglije, ki ste s pritiskom na Jugoslavijo pospešili sklenitev pogodbe, katera pomeni pričetek plodovitega delovanja Italije in razširjenje njenega vpliva od Adrije do Črnega morja! Zbornica je sprejela izvajanja z viharnim izvajal: Morali smo sprejeti v naše' odobravanjem. Rapallska pogodba vi Velika eksploziia v Italiji. Milan, 27. novembra (Izv.) V Vergiate pri Gallarate, 50 km od Milana, je včeraj eksplodirala velika smodnišnica, polna raznega artiljerjj-skega razstreliva V Vergiate je cela vrsta hiš porušenih, odnesene so strehe itd. V mnogih krajih Toskane in gori do Lugana so popokale šipe na oknih. Okrog 30 ljudi je mrtvih, drugih 30 ranjenih, laškem parlamentu ratificirana. Rim, 27. novembra. (Izvirno). Po govoru de Nove in Giolittija je italijanska zbornica z več ko dvetret-jinsko večino sprejela rapallsko pogodbo. Rim, 27 novembra. (Izvirno). Za Italijanskega poslanika v Beogradu ie določen comm. Garbasso. san kje drugje za drugo volišče z ozirom na tvoje prejšnje stanovanje v kaki drugi ulici. 3. Volitev se vrši od 7. zjutraj do 6. zvečer, volitev pa ce ne vrši po kakem abecednem redu volilcev, ampak kdor prej pride, jc preje gotov. 4. Pomagaj aktivno do uspeha JDS, vsak glas je važen in lahko odloča pri proporcionalnem volilnem sestavu za cel mandat. Zadrži se pred voliščem, ali pa pred prostorom krajevnega volilnega (agitacijskega) odbora JDS, posegaj sam inicijativno v voliino borbo in v podrobno agitarijsko delo. Bodi v stalnem stiku s strankinim agi-tatijskim odborom in ravnaj se po njegovih navodilih. Sodeluj krepko in neustrašeno, bodi odbornikom naših političnih društev na razpolaga Treba je mnogo čilih in neutrudljivib moči,da bo ves volilni aparat tehnično in po strani bojne volilne morale brezhibno funkrijoniral. Za velike cilje — veliko delo! 5. Najbolj važno pa je to, da spustiš volilno krogljico v prvo, t. j. demokratsko skrinjico na Kranjskem, na Štajerskem pa v tretjo. Manifestacija iugoslo* venske demokracije v Celju. Celje, 27. novembra (Izv.) Danes zvečer je bila tu velika manifestacija celjske demokracije. Dvorana Narodnega doma je bila natlačeno polna občinstva iz vseh slojev, ki je izvajanja govornikov neprestano spremljevalo s frenetičnim odobravanjem. Ljudstva se je kar trlo na shodu. Predsedoval je dr. Kalan, govorili so: gimnazijski ravnatelj Jeršinovic, Rebek, profesor Mravljak, Prekoršek in Lesnilar. Shod se je končal v najlepšem redu. Nihče se ni tipal motiti slavnostnega razpoloženja zborovalcev. Volilna mrzlica v Beogradu. Beograd, 27. nov. (Izvirno.) Volilna mrzlica je dosegla v mestu vrhunec. Povsodi se govori samo o volitvah in delajo se vse mogoče prognoze, večinoma neugodne za ra-dikalce. Po mestu vlada nenavadno živahno vrvenje. Vsak trenotek se pojavljajo novi plakati in karikature. Veliko senzacijo so vzbudili plakati na katerih so karikirani Pašič in razni drugi radikalni vod je. Radikalni organi besne radi njih. Splošen and je vzbudil majhen radikalen plakatič z jedrnatim ki ko-mandirajočim napisom: Glasaj za Nikolu Pašiča! Rezultat volitev v mestu Beogradu bo znan že okoli 19. ure. Rezultat iz okolice pa tekom nočL Zagreb. 27. novembra. »Jutranji list" poroča, da bo sedanji kabinet ostal na svojem mestu do 15. decembra in da bo prisostvoval prvi in drugi seji konstituante. Na {»vi seji se bo volil predsednik, na drugi pa se bo nrečitel prestotai gorat in da bomo morali živeti dokaj skromnejše nepo pred vojno. Tudi v sedanji volilni boj sera se podal v zavesti, da bomo kot narodni so:ialci krepko podpirali druge napredne stranke v borbi za edinstvo naše države. A čimdalje se je boj razvil, tem bolj sem postal nezaupljiv napram narodno socialni stranici, odnosno njenim voditeljem, ki so sedaj šele prišli na površje, dokler se nisem končno odločil, da NSS po svoji vesti ne morem nikdar voliti, če se sploh nočem izneveriti svojim naprednim principom. V dolžnost si pa štejem opozoriti svoje napredne tovariše na nekatere točke, ki so me dovedle do sklepa, da ne bom volil narodnih socialcev. Dasi je zasebno uradništvo po ogromni večini naprednega mišljenja, si je vendar po prizadevanju odločnejših faktorjev priboril predsedstvo v društvu znani klerikalni petelin g. Orehek. To je sramota za nas, v katero so nas zavedli voditelji, ki imajo v svojih ustih sicer vedno naprednost, a se za našim hrbtom sestajajo s klerikalci. Teh duševnih vezi se ne morejo otresti tudi v tej volilni borbi Temu dosledno nastopajo povsod in edino 1 e proti napredni JDS, a n e proti klerikalcem, tako da je zveza z njimi izven vsakega dvoma, ki so jo tudi dokumentirali s tem, da so si vzajemno izposojali časniška poročila in skupno poudarjali, kako bodo pokazali demokratom; nadaljni dokaz so Koroščeve izjave in izjave voditeljev NSS, da se bodo naslonili na krščanske socialiste itd. Če si semintja drznejo voditelji NSS kako notico naperiti proti klerikalni stranki, je to le pesek v oči Sicer se vidi iz vsega narodnosocialističnega in klerikalnega časopisja čudovita slož> no>t, ki pa nikakor ni nepojmljiva o-uerau, ki pozna značaj nekaterih njihovih voditeljev, ki jim je vsako sredstvo dobro v dosego svojih osebnih ambicij. Volitve stanejo denar in prepričan sem, da stanejo tudi narodno-social-no stranko težke stotisočake. Pred kratkim je morala njihovo strokovno organizacijo še zalagati JDS. Od kje so dobili sedaj denar? Vprašaj vsakdo mojih tovarišev samega sebe, koliko kolegov pozna, ki so prispevali tisočake v ta namen, če pozna in ve zanesljivo le za enega tovariša, ki je plačal le en tisočak, potem n?'] voli narodno socialno, sicer pa nsj premišljuje, v kak namen in od';od je stranka sprejemala ta denar! Stranka si je zapisala na svoj program boi proti verižništvu. Bolje bi se glasiio »konccsioniranje verižni-kov«, ker nekateri voditelji-verižniki gotovo ne bodo pljuvali v lastno skledo in se izneverili svojemu no-vetru poklicu. Ti voditelji nimajo še'doslej ni-kakt enotnosti v državnopravnem vprašanju. Eden hoče s klerikalci vred »Zedinjeno Slovenijo«, dingi hoče spraviti Slovence in Hrvate pod Italijo, kjer bomo takoj dobri svojo avtonomijo. V »Novi Pravdi« proglašajo demokratsko-jugoslovanski program za velesrbek'. Naše ujedi-njenje je ostalo le na papirju, a ne v njihovih srcih, iz katerih je že davno izginil vsak narodni ponos, ki se je uldonil rimski internacionalL Dragi tovariši naprednjaki! rakih voditeljev in njihove stranke ne smemo podpirati' Najprvo naj se stranka izkristalizira, se očisti samo!jui> nih in sebičnih voditeljev, potem se bo dalo govoriti ž njo! Za sedaj ji pa ne smemo zaupati, ker ie preveč vprašanj nerazjasnjenih, ki se pa bodo morala razjasniti, če naj donimo zaupanje v stranko in njene voditelje. Ostanite zvesti svojemu naprednemu prepričanju, ne obtežujte svoje vesti z izdajstvom napredne misli; zavedajte se, da se v teh volitvah odio-č-ije usoda naše troimenske Jo;a fine za nedogledno dobo let, ne cepite naprednih glasov in oddajte svoj glas oni stranki, ki si je zapisala v svoj program boj proti rimski "nter-nacionali in za naše narodno ojedi-njenje, a Vam bo vsled >voje moči v konstituanti tudi v socialnem ozira mnogo bolj pomagala, nego vsaka druga slovenska stranka: oddajte torej svoj glas naši »Jugoslovanski demokratski stranki«! Zasebni uradnik. Pričetek volilnega akta* Ljubljana, 27. oktobra. Danes popoldne ob 3. uri se je pričel po celi državi volilni akt Na več tisočih voliščih so volilne komisije pripravile vse, da se jutri ob 7. uri v redu prične glasovanje. Volilne komisije so sestavljene iz sodnikov ali sicer pravnikov in državnih uradnikov kot predsednikov, in po enega člana občinskega odbora in po enega predstavnika vsake stranke, ki je postavila v dotičnem okrožju svojo kandidatsko listo. Slovenija ima preko 450 volišč. Na nekatera oddaljena so se morali predsedniki volilnih odborov podati že včeraj, večina jih je iz Ljubljane, Celja, Maribora in drugih krajev krmila danes zjutraj na pot. Ob treh popoldne so se volilni odbori sestali v poslopjih, kjer se vrši glasovanje. Večinoma so to občinske pisarne, šole aH sicer javna poslopja. Zupani, odnosno pooblaščenci občin so jim izročili volilne skrinjice, sezname, zapisnike, občinski pečat in zaboj&e s kroglicami. Volilne komisije so vse to pregledale m protokolarirno nrevzele. Po natančni ugotovitvi, da so skrinjice v redu, so volilni odbori po največ s pomočjo poklicanih mizarjev pritrdili skrinjice na posebno mizo po vrsti tako, kakor so bile vložene kandid. liste. Nato so predsedniki s paipirjem pre-vlekli odprtino rilca, na kar so predsednik, zastopnik občine in pri vsaki skrinjici še zastopnik dotične stranke zaklenili skrinjico, ki ma 3 ključavnice ter vzeli ključe v svoje varstvo. Po izvršenem poslu so volilni odbori izvolili zapisnikarje ter se posve-tovali o raznih podrobnostih. Tako je n.pr. v Ljubliani prišlo v pretres, kako volijo invalidi, ki imajo le levo roko (zakon predpisuje, da se mora vzeti kroglica v desno roko) in slepi. V pr^ vem slučaju je seveda dovoljeno, vzeti kroglico v levo pest, slepcem pa b® predsednik posebei pomagal pri vtikanju roke v skrinjice. Pripravlialno postopanje je trajalo v Ljubliani skoraj do 6. ure zvečer. Pred odhodom so komisije zaoečatile okna in vrata glasovalnega predora ter po* stavila posebne 6'raže. V I.'ubrani stražita volišča po dva policijska stražnika. # Trs IZ »STAREGA VEKA". Pred 70 leti se je budilo politično življenje v Dalmaciji. Bilo je brž vprašanje, ali naj ostane Dalmacija pro-vincija zase ali pa naj se zedini s sosedno Hrvatsko. Pristaši ujedinjenjaso bili narodnjaki; separatisti so se imenovali avtonomaše. Med avtonomašije bilo nekaj idealistov, ki so mislili, da »razmere" še ne dopuščajo, misliti na ujedinjenje; drugi so pa bili čisto navadni italijansko - avstrijski birokrati, torej tujci ali avstrijski hlapci. Avstrija je seveda podpirala avtonomijo po svojem geslu: „Loči jih in zmagala boš.'" IZ „SREDNJEGA VEKA". V Dalmaciji kandidira na demokratski listi Lujo Vojnovič, Dubrovčan, znanstvenik in publicist. Pred kakimi 30 leti je Vojnoviča poklical črnogorski knez Nikola, naš znani ..avtono-mist", v Cetinje, da bi mu bil justični minister Nesrečni Vojnovič pa je izzval med Črnogorci celo revolucijo, ali veste s čim ? V Črni gori ni bila navada, da bi predsedniki sodišča lastnoročno podpisovali razsodbe; kak pisar je namesto predstojnikovega podpisa vrgel nekak pečat na papir. Prvo. kar je Vojnovič ukrenil, je bil ukaz, da morajo sodniki podpisovati podpise. A zdaj je bil ogenj v strehi! Razni „voj-vode" so navalili na ubogega ministra ter vpili: „Nikar tega! To pri nas ni navada 1 To ne more biti!'- Lepe navade je imela Črna gora in v njih avtonomijo si je upal dirniti Vojnovič, današnji demokrat. IZ „NOVE" DOBE". V hiši so bile tri stranke, tri sestre. Vsaka je stanovala za sebe. Nekak parlament so imele skupen, takrat namreč, kadar je bil čas za — klepet. Tudi kuhati so morale skupaj; ni šlo drugače. Toda glej: pri kuhanju so se Milostive totalno skregale, kakor je običajno — stranke so šle narazen. Vidite, taka ,bo v naši državi, če bomo slepomišili! med avtonomijami" in popolnim ujedinjenjem. Mir in red bo le, če bomo ena stranka,, ali pa če gremo narazen — pod Nemce, Madžare in Italijane 1 Volite! Gosar w (Pismo vojaka iz bivšega 97. pp) Da bo že vendar ehkrat pojasnjeno vprašanje Gosarjevih zaslug za jugoslovansko stvar v Rusiji, dovolite mi, da kot soudeleženec objavim sledeče: Že takrat, ko so Gosar in njegova stranka prisegali na vse črno-žolto in delali veleavstrijsko propagando, je takratni poročnik Plut organiziral med podčastništvom 97. pešpolka izborno delujočo propagando, ki je visoko povzdignila zavednost in samozavest slovenskih fantov tega polka. Uspeh te organizacije je bil, da se je več bataljonov, namenjenih v Italijo k onim strašnim ofenzivam, uprlo. Mesto v Italijo so odšli potem v Ukrajino. Tam je pričel Plut organizirati prvi jugoslovanski polk v avstrijski armadi. Upam, da se bo o tem delovanju še drugje čitalo. Naj pa ob tej priliki pojasnim «e drugo zadevo: Plutove medalje! Te so pristašem gesla: »Srbe na vrbe« precej sa potu. Res je, da je bil Plut odlikovan z dvema srebrnima medaljama (zakaj menda sam ne zna — saj so jih kar trosili), res je, da je zaradi teh odlikovanj užival med predpostavljenimi precej ugleda, res je, da je zaradi tega prišel k polk. štabu — res je pa končno tudi, da je vse to služilo naši propagandi, da je mogel na ta način Plut zvedeti kje nam preti nevarnost in kako nam je delovati. Tako so nam njegove medalje gotovo mnogo bolj služile kot one sedanjega stanovskega tovariša »Slovenčevih urednikov, feld-patra Goleča«, ki je naše fante Ie klofutal, pustil vezati in spravljal od trena v pozicije. Tega namestnika Kristusovega se bivši vojaki 97. pešpolka sedaj ob volitvah še posebej spominjamo in gotovo ne bomo glasovali za njegovo stranko. Toda to le mimogrede. Bližal se je polom. Polk v polku je bil organiziran. Takrat je moštvo odstavilo nemške častnike, postavilo slovenske in polk je prevzel srbski podpolkovnik Zivkovič. Gosar se je pridružil polku, ne iz prepričanja — pač pa, ker ni imel drugega izhoda. In to je bila naša nesreča. V polku je bilo mnogo manj zavednih elementov, ki so, nepoznavajoč razmere, silili domov ne da bi ve- deli kje in kako. Toda vse te bi še potolažili častniki in podčastniki, da ;ii stopil nekega dne v pijonirske vojašnici v Odesi pred nezadovoljne-že do takrat neznani Gosar in rekel: »Ja, je že res, fantje, kar domov borno šli. Sedaj nismo več soldatje, smo civilisti. Discipline ni več!« To je bil začetek propadanja. Gosar je v tem tonu širil nezadovoljstvo dalje, dokler ni ubil discipline, kar je bilo v onih časih zelo lahko. Poga jal se je potem s Petijurovci, katerim je izročil naše jugoslovanske orožje, tre«), konje in sploh celo opravo našega polka. On je povzročil s svojim razdiralnim delom, da so bile te za našo Jugoslavijo toli potrebne stvari vredne milijone izgubljene, on je povzročil, da je bil naš polk, ki bi ga bili takrat na Koroškem tako krvavo potrebovali, razbit. Če ni znal zidati — vsaj podiral naj ne bi, naj bi odšel od polka k vsem vragom. Vsa zadeva je bila menda pred vojzski ti sodiščem. Kako je končala nc znani. Toda naj bo kakor heče: med nami je veljal Gosar za izdajalca in tak za nas ostane. Še konec. Vozili smo se po njegovi zaslugi lačni in premrzli domov Naenkrat nastane v častniškem vagonu hud prepir. Mi poslušamo Klici: »Izdajalec! Slepar! Ven mora!« so se vrstili. Nismo zijali komu so veljal'. Na neki večji postaji na Ogrskem pa se odprejo vrata častniškega vagona, pokaže se kimajoča Gosarjeva glava. Prvi izstopi on, za njim še dva njegova politična somišljenika. Odšel je. Sramoten jc bil njegov začetek pri polku — sramoten konec. Upam, da ravno tako sramotno pogori pri volitvah — on ki zna samo rušiti. 97. Slovenija — raj feierifeato. Konečno se je vendar zasvetila na nebu zvezda-vodnica, ki naj pripelje slovenski narod v hlev betle-hemski, v katerem bo dobil milost u-dobnega življenja.— Dr. Korošec je predložil ustavni načrt. Teran za ta načrt so klerikalci med ljudstvom pripravljali že dolgo. Dobro so vedeli, da je kmetsko ljudstvo, naša inteligenca za edinstveno državo z eno samo zakonodajno oblastjo, ker je narod v svojem zdravem, naravnem instinktu vedel, da je edino v edinstveni državi njegova gospodarska in kulturna bodočnost Ta naravni instinkt, to tajno vsezmagujočo simpatijo — ki se rodi iz težkih skušenj življenja — so klerikalci sistematično zaduševali. Kar jo bilo pri nas slabega: draginja, brezposelnost, pomanjkanje, visoki davki, vojaščina, popis živine, nabori, korupcija, ve-rižništvo, vse so pripisovali na rovaš zagovornikov edinstvene države. Našemu ljudstvu so v glavo zabijali prepričanje, da je Beograd identičen z nadvlado Srbov, da ti hočejo izkoriščati slovenske dežele, ki bi naj bile njim molzne krave. Ko se je srd proti Beogradu — Srbom, proti enotno urejeni državi, zadostno zajedel v ljudsko dušo, potem so zakričali: glejte vsega tega zla bi ne bilo, ako bi imeli autonomijo. Koroške bi ne izgubili, ako bi dr. Brejc imel auto-nomno vojaštvo, da bi ga mogel poslati okupirat Koroško. Pogodbe v Rapallu bi ne sklenili ako bi imeli „svoje" diplomate in smeli delati slovensko politiko. Begali so nerazsodno ljudstvo z raznimi bliski iz svojega ustavnega načrta in v ponosnem slovenskem mladeniču je zrastlo naravno hrepenenje, da se vlada sam v svojem lastnem kraljestvu. Vsakdo je rad bogat — in vsakdo je rad močan in vsakdo rad to moč kaže, ker ne pomisli, da bo v življenskem boju, ker je preslab, podlegel. Klerikalci so znali zaigrati na pravo struno: najpreja netiti sovraštvo proti Srbom in gojiti nezadovoljnost, potem pa prihuljeno priti z zdravilom — avtonomijo v roki. Ko bo zbegano in trpeče ljudstvo zagrabilo po tej sladkariji, potem pa lopnili po njem. Ujeti ptič se ne more več braniti. Nobena lisica ne zna pred kokoši tako plesati, kakor plešejo kle-klerikalci pred slovenskim ljudstvom, da bi mu zmešali možgane. Namen klerikalne aukrnomrje, kraljestva Slovenije, je prozoren in razsodnemu človeku, ga ni treba razlagati. Slovenija bi volila svoje posebne poslance v svoj posebni parlament v Ljubljano, v kateran npajo klerikalci s pomočjo pobožnega žen-skesa sveta imeti večino, ki bi ddgla take zakone in tako upravo, kako: H bilo šušteršičevjm epigonom prav. Spomnimo se samo na poveljevanje dr. Gosarja in prof. Remca in vse sile moramo napeti, da v bodočnosti tako kratenje svobod ne bo več mogoče. Centralna zakonodajna oblast, kjer bi bili klerikalci v neznatni manjšini, bi klerikalne, strankardeo-politične načrte seveda onemogočila. In to je — hudo in slabo. Ne za slovenski del našega naroda, ki mora imeti možnost, da razmakne svoja zdrava kulturna in gospodarska krila preko cele države, pač pa za klarSkalizem, kapitalizem Rima, kS bi v sosedščini z dunajskim klerika-lizmom in italijansko Partito popu-lare uganjal šusteršičeve zločine nad slovenskim ljudsivom. Kdor ljubi svobodo in še obsoja predvojni režim v Sloveniji, ta mora. od gnusa pljuniti na klerikalne špekulacije. Na predvečer volitev razglaša g. Korošec svoj zasužnjevalni načrt. Poročila iz Beograda pravijo, da so ga celo Koroščevi zavezniki v ministrskem svetu gladko odklonili. Klerikalci hočejo zgraditi slovensko teo-kratično državo, katero bi smela Jugoslavija braniti, hraniti, podpirati, v kateri pa bi veljal zakon klerikalnih avtoieratov. V novo obliko prelita šusteršičeva vojvedina, klerikalni raj! Duhovniki bodo po svojih zvestih ovčicah postavili Pegan a, Remca in če so razmere zboljšajo šuster-šiča v terno in ti Jugoslavija izbiraj, kdo izmed teh bodi podkralj slovenski. In zgoditi se more, da bo Pegan kot predsednik ..sestavil" svojo pokrajinsko vlado", obnovil lepe čase deželnega odbora in vladal nad srečnim slovenskim ljudstvom. Izročeni mu bodo šola in urad, kmet in obrtnik in trgovec, delavec in uradnik, z ministrskim predsednikom in centralno vlado pa se bo tožaril pred državnim sodiščem. In delal bo s svojo klerikalno skupščino zakone po božji volji, če jih kralj v dveh mesecih ne podpiše ali ne vrne, potem jih bo razglašal podkralj sani... 1 ako sanjajo klerikalci. Toda življenje bo kruto prekinilo sanje Jugoslavija hoče tudi nas Slovence voditi v srečno in zdravo bodočnost na tej zemlji in ne bo dopustila, da nas pošljejo v klerikalni raj. Volilna borba v Prognoze. Na naš list prihaja nešteto prognoz za nedeljo. Vse so edine v tem, da NSS ne dobi nobenega mandata in da pojde po Kun-čtčevi poti. Deržič in Kunčič sta kolega po mišljenju in logiki. Pri SLS prerokovanja menjavajo med 10 do 20. Pri SKS se ceni od 7 do 14, pri JDS od 4 do 10, pri socialistih od 1 do 3, pri komunistih od 1 do 4. Prekmurska lista se šteje k demokratom. v. Evidenca volilcev. Naročamo vsem političnim organizacijam, volilnim odborom in čuvarjem volilnih škrinjic, da vodijo na podlagi volilnega imenika zanesljiv pregled volilcev, ki so že opravili kot derao-kratje svoo volilno dolžnost. Prosimo, da v ponedeljek po volitvah zanesljivo sporočajo podpisanemu tajništvu imena vseh onih demokratov, ki bi izostali od volitve. — Tajništvo JDS. vVsi predstavniki JDS v volilnih komisijah naj takoj po končanem skrutiniju javijo rezultat štetja tajništvu JDS v Narodnem domu, ljubljanski ustno ali z najbližje telefonske številke (tajništvo JDS teL 1 2 3), zunanji telegrafično ali telefoftično. v Informacije o izida volitev bo ustno in telefonično dobiti jutri v tajništvu JDS (telefon 123), Narodni dom, ki ima permanentno ce-lonočno službo. v. Pošteni redovniki. Na kandidatni listi demokratske stranke v Bosni kandidira tudi katoliški redov, nik frančiškan pater Mato VujiOč, župnik v Bretovskemu, a na kandidatni listi seljačke stranke tudi frančiškan pater Karlo Ikič, župnik v Ulicah. Sarajevski škof m Stadleijev naslednik dr. šarič je pozval oba frančiškana, da se javno odpovesta kandidaturi. Toda oba narodna in poštena redovnika sta odbila zahtevo svojega škofa in izjavila, da ima škof pravico nadzorovati njih delo samo v cerkvi, a kot svobodna državljana odklanjata, da bi Ssof določe- I val njih politično prepričanje, a zlasti še, da bi jima prepovedoval po-I služevati se onih državljanskih pra-1 vic, ki jih ne prepoveduje onim, ki hočejo in ki kandidirajo na klerikalnih listah. Odločen nastop obeh redovnikov je vzbudil v Bosni splošno priznanje. v Demokrati povsod! Kakor znano, so Hrvatska, Slavonija in Medjimurje razdeljene na oeem volilnih okrožij in mesto Zagreb. Vsa ta okrožja velijo 74 poslancev v splošni kuriji in 19 kvalificiranih poslancev. Predanih je skupno 61 kandidatskih listin, in sicer največ v Zagrebu 10, najmanj pa v ličko-kr-bavski županiji 5. V vseh volilnih okrožjih in v Zagrebu so izročili kandidatske liste samo demokrati in komu-nisi levičarji. Hrvatska Zajednica je morala iti v rečko-modruški županiji v koalcijo s klerikalci, ki ne kandidirajo v ličko - krbavski županiji. Seljačka stranka se je v ličko-krbavski županiji združila s frankovci, ki ne kandidirajo v virovitiškj in sremski županiji. Soci-jalni demokrati kandidirajo v štirih žu-panijah in v Zagrebu, radikalci povsod razven v varaždinski županiji. Komunisti desničarji kandidirajo samo v Zagrebu, seljački Savez v štirih, če-ško-slovaška stranka v požeški županiji. Poleg tega obstojate dve izvonstran-karski listi v reško-modru^ki županiji in v Zagrebu. v Volilni boj v Bosni. Predsednik deželne vlade, dr. Srskič, je prepovedal razpečavanje demokratskih volilnih plakatov, na katerih je alegorična slika koalcije med radikalci, slovenskimi klerikalci in muslimanskimi begi! v Italijani o naših volitvah. ,,piccolo" javlja z Reke, da se v hrvatskem Pri-morju vrši volilni boj pod geslom narodnega edinstva. List javlja, aa je prebivalstvo odločno na strani demokratske stranke, ki je do sedaj pokazala največ zmisla in dela za popolno narodno in državno ujedinjenje vseh Jugoslovanov. v. Zakaj so zmagali komunisti pri občinskih volitvah v Zagrebu in Beogradu? Vsled politične brezbrižnosti mnogih meščanov, ki so izostali od volitev. Volilni boj je dosegel vrhunec, vse stranke se pripravljajo na končno odločitev med demokratskimi in reakcionarnimi načeli v naši državi za mnogo desetletij v bodočnosti. Gre za ustavo, za temeljne določbe glede gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja v Jugoslaviji. Zlcein nad državo in naprednimi načeli zakrivi vsak demokrat, ki se v nedeljo odtegne volitvi. MS. flgitafacijstii letali za volišča v Ljubljani. I. Poljanski okraj: volišče v Mest. domu. Agitacijski lokal gostilna »Grošelj«, Poljanska cesta 7. II. St. Jakobski okr. A: II. volišče od črke A—O na magistratu. III. Št. Jakobski okr. B: III. volišče od O—Z v šentjakobski šoli. Agitacijski lokal pri »Lo-zarju«, Rožna ulica 5. IV. Trnovski okraj: volišče v šoli na Cojzovi cesti. Agitacijski lokal gostilna »Zupan«, Krakovski nasip. V. Dvorski okraj A: volišče v obrtni šoli. Agitacijski lokal gostilna »Mrak«, Rimska c. VI. Dvorski okraj B: volišče v realki. Agitacijski lokal v gostilni pri »Panju«, Vegova ulica. VII. Kolizejski okraj: volišče na L drž. gimnaziji. Agitacijski lokal v gostilni »Novi sve$«, Prešernova soba. VIII. Kolodvorski okraj: volišče na sodniji. Agitacijski lokal Sodna ulica št. 11, pritličje. IX. Št. Peterski okraj: volišče od A—M- na učiteljišču. X. št Peterski okraj: volišče od M—Z v šoli na Ledini. Agitacijski lokal v gostilni »Brezov-šek«, Komenskega ulica. XI. Vodmatski okraj: volišče v mestni ubožnici. Agitacijski lokal v gostilni »Zupančič«, Ahaci jeva cesta. XII. Barje: volišče na vojaškem strelišču. Agitacijski lokal v gostilni »Češnovar«, Dolenjska c. XIH. Sp. Šiška: volišče od A-M v ljudski šoli XIV. Sp. Šiška: volišče od M—Z v ljudski šoli. Agitacijski lokal za obe volišči v gostilni »šte-pic«. Politično beležke. -f Grška in Jugoslavija. „Polftf- ka" se bavi z izdajalsko politiko Grške in ugotavlja, da je Grška že dvakrat sklenila z nami zvezo m nas tudi dvakrat izdala. Tako Ristič kakor tudi Pašič sta bila prevarjena od Grkov. List naglaša, da med Guna-risom in kraljem Konstantinom ni dosti razlike. -f- Angleški minister zunanjih zadev o Črni gori. Vsled ponovnih interpelacij v angleški poslanski zbornici o stanju v Črni gori, posebno vsled zadnje interpelacije, ki jo je stavil poslanec Mac Cosel, je minister za zunanje stvari izjavil, da je vlada neprijetno iznenadena vsled takih zahtev. Smatra, da sta Srbija in srbski narod zaslužila drugačno postopanje s strani zaveznikov, Srbi, Hrvati in Slovenci pa smatrajo, da so s svojimi žrtvami dobili popolno pravico do svoje osvoboditve im zedinjenja. Člani angleške zbornice menda ne vedo, da sočrnogorci najmanj toliko Srbi, kakor so Yorkshiri Angleži in da nikomur v kraljevini SHS ne prihaja na um, da bi jih podjarmil. Oni menda še manj vedo, da je razkralj Nikita zadnji tiran v Evropi, ki ga je velika vojna upravičeno spravila s svetovnega pozorišča Sicer pa bodo imeli prebivalci prejšnje Črne gore priliko, da se popolnoma svobodno izjavijo o svoji usodi pri volitvah dne 28. t. ra. -f Bolgarija zmanjša svojo armado. Bolgarija mora do 1. decembra odpustiti iz službe vse častnike, podčastnike in moštvo, ki preseza po mirovni pogodbi določeno število. Finančno ministrstvo je objavilo, da od omenjenega dneva ni na razpolago več kredita kakor za 20.000 vojakov. -f Grški parlament. Kakor je izr javil ministrski predsednik Rhallis, se grški 'parlament sestane dne 18. deceembra. Zasedanje bo oivorila regentinja kraljica Olga. + Angleži in vprašanje grškega kralja. Kakor poročajo „Times", se zunanji urad ne bo protivil povratku kralja Konstantina, ako bo Grška zahtevala, da se kralj povrne, vendar pa bo novi vladi pojasnil, da ne more pričakovati take podpore kakor Venizelos. „Dfily Cronide", glasilo Lloyd Georgea piše v uvodniku, da menita angleška, kakor tudi francoska vlada, da se ne želi uporabljati neposredno silo ali pritisk, vendar pa da po zvitem reakcionarcu, kakršen je kralj Konstantin, vladana Grška ni zmožna za izvedbo v Smir-ni poverjenega ji mandata. 4- Ruski narodni odbor v Parizu. 7 ruskih krogih se živahno razpravlja vprašanje o ustanovitvi narodnega odbora s sedežem v Parizu. Ideja je bila simpatično sprejeta. Vsi krogi ro mnenja. da mora odbor predstavljati vse antiboljševiške tendence, počenši od najzmernejših do socialno-revolucionar-nih. Misli se, da bo odbor mogel zastopati Rusijo pri onih državah, ki bi izjavile, da ne priznavajo boljševilke vlade, da bo mogel varovati interese in celokupnost Rusije. Posvetovanja v tej zadevi so se udeležili tudi P. Mn nkov iz Londona in V. Nabokov iz Berlina. -f- Albansko vprašanje. Na konferenci Zveze narodov je izjavil lord Cecil, da bo eno najtežavnejših vprašanj, ki jih bo morala rešiti Zveza narodov, albansko vprašanje. Treba bo vzeti v pretres določitev albanskih meja z ozirom na zaključke londonske in florentinske konference, a upoštevati tudi terensko situacijo. Predsednik albanske delegacije, ki se mudi v Ženevi, Fanolli, je izjavil, da je ze albanska vlada sama poskušala doseči sporazum med zainteresiranimi državami. Z Italijo je dosežen že popoln sporazum, a pričakovati je, da pride do sporazuma tudi v Beogradu in Atenah. + Razprava proti morilca Essad paše, albanskemu učiteljiščniku, se vrši dne 29. t m. pred državnim sodiščem v Parizu. Po poročilih pariških listov temelji obtožnica na načelu, da je Rustem izvršil atentat iz političnih nagibov. -f Giolitti ne more iz Rima. Mk nistrski predsednik Lloyd George je povabil ministrskega predsednika Giolittija, naj se udeleži londonske-ga sestanka s francoskim mini-strskim predsednikom Leyguesom. Ministrski predsednik Giolitti je odgovoril angleškemu ministrskemu predsedniku, da sedaj zaradi parlamentarnega dela ne more iz Rima. Minister za zunanje posle Sforza bo zastopal Italijo na sestanku zaveznikov v Londonu. * ^Slovenca" je postalo tesno pri srca ob razkritjih, ki smo jih glede nemške in habsburške tudi proti Jugoslaviji zasnovane zarote objavili v .Jutru". Nakremžil je obraz v prisiljen nasmeh in napel je svojo dovtipno žilico. da bi celo stvar predstavil kot volilno mahinacijo demokratov. Kdor d ta, kar je „Slovenec" napisal, vidi na pni pogled, da je vse prisiljeno: smeh, daviip in šala. Zadeva je veleresna in naše informacije so avtentične. Mi smo v prvih svojih vesteh javnost le opozorili, povemo pa že danes, da se nahaja v naših sokah obširen preiskušen materi j al, ki bo jugcslovenski javnosti pokazal, kaj so pripravljali sovražniki našega naroda. Opozarjamo le na dejstvo, da se je zadnje dni švicarska vlada energično lotila habsburškega gnezda. Značilno je, da klerikalci, ki dobro vedo„ koliko vnetih pristašev ima med njimi še šusteršič, tako vneto označujejo naša razkritja kot izmišljotine. * Gosar je v stiski in pesfcižujt se svojega organa — »Večernega lista", da se po možnosti opere. Da pri tem operira z lažmi, ni nobeno čudo, saj ie ves naš klerikalizem zgrajen na laži in čudno bi le bilo, ko bi bil tak izrazit tičenec dr. šusteršiča, kakršen je dr. Gosar, resnicoljuben. Na njegove laži v včerajšnjem „Večernem listu" odgovarjam čiste kratko naslednje: dejstvo je, da je dr. Gosarja obtožil zločina nad domovino poveljnik polka, podpolkovnik Živkovič, torej najkompetentnejša oseba in ravnotako resnično je, da podpolkovnik Živkovič ne samo ničesar ni ukrenil proti meni, temveč se je v svoji obtožbi dr. Gosarja celo skliceval na mene in sem zato bil tudi zaslišan. Ravno tako je resnira, da mene vojaška oblast nikdar ni klicala na odgovor zaradi mojega postopanja v Odesi, četudi sem ostal pri vojakih do 1. avgusta lanskega leta in četudi sem sam ponovno prosil, da se uvede preiskava. Popolna korektnost mojega vedenja in postopanja bo tudi kmalu dokazana, kakor je izdajalsko postopanje dr. Gosarja že dokazano. Dr. Gosar se ne more sklicevati na nikogar drugega kot na onih par klerikalnih oficirjev, ki so Gosarjevega izdajstva sokrivi in je naravno, da svojega voditelja ne zapustijo. V sporazumu m s sodelovanjem teh je dr. Gosar tudi insceniral afero s polkovnim denarjem, ker strahopetci so se bali odgovornosti za svoje izdajstvo in so mislili da je najboljše za njih, ako mene diskvalificirajo, ker sem jim bil najbolj nevaren. Druge častnike in poštene vojake je pa dr. Gosar teroriziral s svojo boliševiško gardo, »sestavljeno iz analfabetov. Sicer pa stvar še ni končana in Gosar se moti, ako misli, da je s svojim izbruhom v zadnji številki svojega boljševiškega glasila pred volitvami spravil 5voje izdajalsko početje s sveta. — Milan Plnt. * Izgubljen „krancl". Kakor vsaka HeviSca, je imela tudi narodno-soci-falna deviaca „Nova Pravda" svoj krancl. Toda, kakor poje ona stara narodna pesem: „Prav lahko se zgodi, da krancl se zgubi, pri prav najmanjš' priložnosti", tako se je zgodilo tudi narodno-socialni.deviči-ci, ki se je pokazala danes javnosti brez kranclna. Kdaj in kdo ji je vzel krancl se ne ve, ali po Ljubljani se govori, da se je to zgodilo po zadnjem shodu v Unionu, kjer se je toliko govorilo o nekem gospodu Im-peksu, ki je baje zelo nevaren za take device, kakor je bila narodno-so-cialna devičica! Mi smo pa samo radovedni, kdo bo plačeval alimenta-rije. * Gospod Kozinc, član izvrševal-nega odbora NSS se je danes oglasil v našem uredništvu ter nam je pojasnil svojo afero z upravo tedni ka „Naš glas" (v listu je bilo po-grešno tiskano Narodni glas). Po njegovi izjavi je ostala pri njegovem odstopu kot nabiralec in in-kasant inseratov diferenca. G. Kozinc je v pomanjkanju sredstev ta znesek pridržal z namenom, da ga, Gm bo mogel, povrne. Iz njegovega obrazloženja smo videli, da je mislil, da je to navaden dolg, ki ga ima napram upravi ,,Našega glasu", kar lojalno konstatiramo. v * Volilni rezultati bodo jutri afi-širani sproti, čim bodo dospevala aaša brzojavna in telefonska poročila, na uredniški deski »Jutra«, Miklošičeva cesta (Bambergova hiša). Telefonskih informacij uredništvo ne more dajati. »Jutro«. * Iz gospodarstva ministra pošt Drinkoviča. Kakor smo že poročali, je minister pošt Drinkovič poslal v Ameriko komisijo, ki bi morala sprejeti tam naročene nove znamke. Ko- Linbljana, 27. novembra. misija je odšla na pot z bogatimi dnevnicami, toda preden je prišla ta komisija v Ameriko, prispele so v Beograd tudi še naročene znamke! * Katehetie na ljubljanskih ljudskih šolah so zopet začeli zanašati politiko v šole. Ljuto blatijo pred mladino napredno časopisje, zlasti „Domovino", „Jutro" in ,,Slovenski Narod". Poleg tega pa nastopajo zopet proti Sokolom in agitiraio za Orle, češ Sokoli so brezbožni, Orii pa tudi molijo. Pritožit sta se nam prišla dva očeta, od katerih ima eden sina na Vrtači, drugi pa na vadnici. kako prideta do tega, da otroci doma kritizirajo po katehetovih navodilih, kaj naj se v družini čita, kam naj pošiljajo očetje svoje otroke, za katere morajo sami skrbeti. Zahtevamo od predsednika višjega šolskega sveta, prof. Vadnala, da napravi red, drugače bomo pa mislili, da se godi to z njegovim dovoljenjem. Katehete pa opozarjamo prizadeti stariši, da bomo prisiljeni proti njihovemu divjanju nastopiti na ta način, da ne bodo imeli več pilike priti v stik z našimi otroci. * „Gosposvetski Zvon". Tajništvo Gosposvetskega Zvona prosi in poživlja vse koroške odbore, da obnovijo svoje delovanje in da se javijo našemu društvu, da jim vpošlje na-daljna navodila. — Redne odborove seje Gosposvetskega Zvona se vršijo do nadaljnega vsak ponedeljek ob 18. uri v pisarni dr. Oblaka. * Vladimir šukije f. Po kratki bolezni je umrl v Ljubljani načelnik oddelka za zagradbo hudournikov, inž. Vladimir šukije, v 42. letu svoje starosti. Bil je odličen strokovnjak, Danes popoldne se je vršil pogreb, ki je pokazal, kako spoštovana je družina šukljetova. Dasi se je smrti, prerano našemu narodu izgubljenega inž. š u k 1 j e t a koma izvedelo, ga je vendar ogromna množina prijateljev spremljala k počitku. Med drugimi sta se pogreba udeležila tudi župan dr. Ta v čar in poverjenik dr.Zerjav. * Starešinstvo Jugoslovanskega Sokol-skega Saveza opozarja vsa sokolska društva v Sloveniji, ki nameravajo prirediti kako javno sokolsko prireditev z vstopnino, da vlože prošnjo na Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani za potrdilo, ki jih upravičuje za 10%no plačevanje takse od vrednosti vstopnic. Društva, ki nimajo tega potrdila, morajo plačati 30%no takso, Prošnjo je kolkovati s koiekom po en din. 50 para, prošnji se pa mora priložiti še kolek za 2 din. 25 para, s katerim bo kolkovano potrdilo. * Obupni klic z otoka Lasiovo. Narodni odbor na dalmatinskem otoku La-stovo je odposlal prestolonasled. - regentu Aleksandru naslednjo brzojavko: „Sveta glava Uroša IL, vklesana na zvoniku naše Matice, kosti naših pra-dedov, vejice slavnih neretvanskih Uskokov, živi ljudje in mrtva narava zlili so se v silen in grozen vzklik, ki ga pošljejo pred lice Tvojega kraljevskega Visočanstva, ponosu in upanju našemu ne dopusti, da ta slovanski biser Jadrana utone v valovih tujine. Ce je treba, da se nas žrtvuje zaradi rešitve našega naroda, stori da žrtev ne bo težka, da nam kmalu zašije dan nove ga Kumanora." * IL Kongres Jadranskega zbora se vrši v Zagrebu dne 5. in 6. decembra. Na predvečer, dne 4. decembra, se vrši sestanek zaupnikov. Kongresa se udeleže delegati in zastopniki neodrešenih krajev Primor-ja^ in Koroške, ter zastopniki političnih strank Jugoslavije. Na kongre- su se bo razpravljalo in sklepalo o vseh vprašanjih, ki so postala vsled sklepa miru v St. Margheriti aktualna. Tajništvo Jadranskega zbora v Ljubljani: Dr. Fornazarič 1. r. * Velike spremembe v trafikah? Poročajo nam iz Zagreba, da bodo, kakor se čuje, s 1. januarjem prihodnjega leta odvzete koncesije vsem trafikantom, in sicer na korist invalidom. „Jugosla-venski Lloyd" protestira proti temu in naglaša, da je med trafikanti veliko število vdov in sirot, ki se jih ne sme vreči na cesto. Koncesija naj se odvzame samo onim, ki imajo možnost in sposobnost za drug zaslužek. Jugoslovensko parobrodno društvo „Ocean". Kakor se nam poroča, bo naše domače parobrodno društvo „Ocean" v Trstu v kratkem otvorilo novo stalno parobrodno direktno zvezo med Trstom in Kotorom. Parobrod bo vsakih 14 dni odhajal iz Trsta ter bo na svoji vožnji pristal v Splitu, Makarski, Metkoviču, Gružu, Ercegnovem in v Kotoru. * Naše kulturno posojilo. Kakor se iz Beograda poroča, so končana pogajanja med pooblaščencem naše vlade io zastopnikom neke švicarske finančne skupine v zadevi velikega kulturnega posojila v znesku 500 milijonov švicarskih frankov. Ta vsota bi se uporabila za izvršitev vseh kulturnih zgradb v naši kraljevini. Ce bi ta vsota ne zadostovala, bi so moglo posojilo po potrebi zvišati. To brezobrestno posojilo naj bi se vrnilo v 15 letih. Naša vlada bi dala omenjeni skupini kot odškodnino poleg že obstoječih bioskopov monopol za otvarjaoje novih bioskopov in monopol na uvoz filmov v našo kraljevino. Društvo se obvezuje, da bo omenjene kulturne zgradbe iz tega posojila dovršilo v teku sedmih let v lastni režiji, a po naših načrtih. Pogodba se je že predložila ministrskemu svetu v odobrenje. * Prosvetni (Marci za narodno edin-stvo. Profesorji in učitelji iz Sušaka in okolice so imeli na Sušaku zborovanje, kjer so z velikim navdušenjem sprejeli resolucijo, v kateri pozdravljajo vse stanovske organizacije v Jugoslaviji in prisegajo, da bodo vedno kot doslej vršil svojo narodno in prosvetno nalogo za končno ujedinjenje Jugoslavije! Zborovala so z velikim ogorčenjem obsodili vse separatistične tendence in izjavili, da bo edini cilj prosvetnih delavcev, okrepiti idejo edinstva in osvo-bojenja neodrešenih bratov. * Iz Rogaške Slatine nam javljajo: Dne 26. t. m. se je tu vršil jako lep volilni shod JDS, na katerem sta govorila kandidata Rebek in Prekoršek. Navzočih je bilo tudi mnogo kmetov in obrtnikov iz okolice. * Dr. Trumbič se je iz Beograda preselil v Split. * Imenovanje; Za načelnika personalnega odseka v ministrstvu poli je imenovan Jakob Vrečko, inšpektor istega ministrstva. .* šahovski turnir. Kakor smo že poročali, se vrši v Ljubljani (kavarna „Evropa") šahovski turnir. Prvi dan so dobili: Poljanec proti dr. Ča-dežu, Ferjan proti Vagaji, Vidmar proti Kavčiču in Frankovič proti Krageijnu. — Drugi dan so dobili: Poljanec proti Kavčiču, Ferjan proti Frankoviču, Vidmar prod Krageijnu, Vagaja proti dr. čadežu. Stanje: Ferjan, Poljanec, Vidmar 2; Frankovič, Vagaja I; dr. Cadež, Kavčič, Kra-geljO. * Imenovanje. Koneeptni praktikant pri poverjeništvu za uk in bogo-častje v Ljubljani Josip Bežek je imenovan za provizornega vladnega koncipista pri višjem šolskem svetu. * Slike o volitvah. Prosimo vse one, koji so fotografirali prizore od popolno pomanjkanje Jajc. kar povzroča zelo živahen izvoz naših jajc v Švico. Tako je izvozil neki trgovec iz Ca-kovca sani 48 vagonov jajc, kupljenih v Sloveniji. Švicarji plačujejo jajca, postavljena v Maribor ali Cakovec, po 5 kron komad ter vse druge režijske stroške. Popolno pomanjkanje jajc nit našem trgu, vzlic temu, da se plačuje zanje vsaka cena, dokazuje, da Slovenija točasno nima preobilice jajc za izvoz. Sadje je pri producentih ostalo na visoki ceni, ki jo je povzročil jesenski izvoz. Na ljubljanskem trgu stanejo jabolka prve vrste fi K, druge vrste 5 K, tretje vrste 4 K, luksuzna jabolka 8 do 9 K. V splošnem je kvaliteta sadja na ljubljanskem trgu slaba. Kmetski sadni trg je bil pretečeni teden živahen. Pripeljalo se je dokaj izvrstnega sadja. Cena se giblje med 5 in 7 K Kostanj je letos jako slab ter se le malo kupuje, špecerijsko blago je ostalo na starih cenah. Cena sladkorja je padla za štiri krone. Kristalni sladkor 62 K kg. v Gospodarstvo. = Slovenski denarni zavodi so vložili na finančno ministrstvo protest zaradi načina izvedbe invalidskega davka na obresti, naglačujoč, da je predpisani način neizvedljiv. Samo ljubljanska Mestna hranilnica, ki ima preko 45 tisoč vlagateljev, bi morala napravili 185.000 kron obračuna, za kar bi potrebovala tri mesece in bi za to anga* žirano osobje stalo trikrat več, kakor pa bi znašal davek. Slovenski d enimi zavodi se zaradi tega pridružujejo protestu hrvatskih in srbskih denarnih zavodov in zahtevajo enostavnejši način pobiranja tega davka. = Finančno ministrstvo je naročilo vsem finančnim delegacijam, naj se vsi svoječasno zaplenjeni tisočaki s potvor-jenirai markicami vrnejo lastnikom, da svobodno razpolagajo ž njimi. — V Sarajevu se je osnovala hrvatska {vomica za izdelovanje pohištva z v': -nico 4 milijone kron. Soudeležene kockah 68 K. Odrasle perutnine jc na : Cerr-ralna banka v Sarajevu, banka trgu dovolj. Pomanjkanje mleka je zelo i za trgeviro in industrijo in poljedelska občutno. Kvaliteta mleka, posebno ne- bsnfca v Za-jrebu. Kupljena je bila katerih zavodov, se je znatno izboljša !o. Cena mieku je * K liter. — Peke se opozarja, da naj se živahno zanimajo za kvaliteto kruha ter zenačenje tež? s ceno. volitvenih prostorov in koji imajo lepe slike od teh dogodljajev na razpolago, da nam jih dopošljelo s kratkim popisom v svrho priobčitve v »Jugoslovanskem ilustrovanem listu«. Stroški se poravnajo, ker se izplača za posebno dobre slike nagrada — Uprava »Ilustrovanega lista« v Mariboru. * Zasilni dom. V zadružni register se je vpisala zadruga „Zasibii dom" s sedežem v Ljubljani. Zadruga preskrbuje državnim uradnikom, zaposlenim v kmetijski, gozdarski ah drugi sorodni stroki stavbni prostor in spričo stanovanjske bede vsaj zasilne domove z vrtovi za sirokovno uporabo. Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vplačanih deležev. Člani prvega načelstva so: Inženjer Alojzij Hočevar, živinozdravnišSi nadzornik inž. I. Z i d a n š e k, tajnik Samostojne kmetijske stranke dipl. agr. Alojzij Jam ni k, gozdarski komisar inž. Ante R u ž i č in gozdarski tehnik Viktor Novak. Imenovanje v policijski službi. Za policijske oficijale na sedanjih služben, mestih so bili imenovani konclisti: Josip Stepišnik, vodja policijske ekspoziture na Jesenicah; Anton Knez in Srečko Andrejčič, oba pri policijskem komi-sariatu v Mariboru, in Kari Jug pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Za kancliste no imenovani: Lavoslav Lipaž pri policijskem komisariatu v Mariboru, Adolf Fink pri policijskem oddelku v Ptuju, Fran Ramovi pri državni policiji v Prekmurju ter Anton J ar ca in Rudolf Mislej pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljžmi-Orožniški narednik Fr. Zajdela je imenovan za re-viraega nadzornika ▼ Ljubljani, nared-nik-vodja Ivan Škof pa za policijskega kanclista v Celju. LjaMjanski trg. Tržni promet je zmeren, samo v soboto je kupčija iz-vanredno živahna. Cene so se Stabilizirale. Mestni trg je dobrt založen. Slanina se plačuie povprečno 50 K za kilogram, slabejši deli po 48 K, rib« in sal 52 K. Konztnn klobas }e zelo velik, kvaliteta le ni dosegla prejšnje :ranjske klobase. Kvaliteta šunk, izde-anih v Ljubljani, je nepovoljna. Zi-vahneje se kupujejo prvovrstne mariborske šunke. Divjačine na ljubljanskem trgu ni, ker restavracije in hoteli 100 puiiffipp pred sodiščem Pred zagrebškim sodnim dvorom se bo vrši! prihodnje dni zopet velik proces proti celi vrsti zapeljanih žrtev Radi čtvske protidržavne gonje. Na obtožno klop pride 105 kmeiskih upornikov iz Dugega sela, katerih vodja ie bil član Radičeve seliačke stranke, Nikola Srdovič. Kakor sc nam iz Zagreba poroča, }e tamkajšnje državno pravdništvo dvignilo obtožbo proti 105 kmetom iz du-goselskega kotara zaradi zločina cune, ki je imela — kakor obtoženci sami priznavajo — namen, da se začne revolucija, prepreči žigosanje in rekviriranje živine, da kmetje sami prevzamejo upravo občine in korara v svoje roke ter da iz občine preženejo uradnike in razorožijo žandarje. Vseh 105 kmetov je stalo pod vodstvom člana glavnega odbora Radičeve seliačke sranke, Niko-!e Srdoviča. širne Lončarič. Miko Vratarič, Ivo Novosel in tovariši so obtoženi, da so organizirali buno, silili svoje kmetske tovariše k soudeležbi in da so tudi sami zakrivili razne zločine. Obtoženi so hodili po vaseh, zvonili plat zvona, nabrali orožje in strelivo ter na čelu svoje čete napadli občinski urad v Bregeh. Odstavili so občinskega upravitelja in postavili na njegovo mesto obtoženca Lončariča, potem pa so krenili proti orožniški postaji v Topolju, zgrabili in zvezali orožnike ter jih odpeljali v Brege. Orožje, ia municijo pa so zaplenili. Naslednji dan so puntarji napadli nadškofovsko graščino Prečeč ter ,,v imenu narodnega sveta" razorožili in ujeli graščinskega upravitelja in njegovo osobje. En del puntarske čete pa je odšel v Obrovo, da prevzame v svoje roke občino. Obkolili so orožniško postajo in streljali na orožnike. Končno so udrli v poslopje in ga porušili. Na isii način so postopali v Brckovlja-nih. Na cesti proti Božakovini so napadli vojaški voz z municijo ter vplenili 500 nabojev. V Božakovini so napadli orožniško postajo in razdrli telefonsko progo. V Dugem selu so na koiodvoru navalili na častnike informativnega kurza IV. orožniške brigade, razorožili žandarje in ubili poročnika Jurija Vu-jiča. Glavni obtoženec je. kakor že omenjeno, Nikola Srdovič, član glavnega odbora Radičeve seljačke stranke. Obtožen je, da je dne 5. septembra v Za-klepnici sklica! v svojo hišo seljake ter jim predstavil nekega kmeta iz Vojne ga Križa kot člana revolucionarnega odbora ter razglasil, da so kmetje Križu že prevzeli občino, spodiii uradnike in razorožili gandarje in da hočejo dobiti tudi celi kotar v svoje roke. Nahujska! je kmpte, da so krenili proti "Bregom in drugim selom in pozvali lju di, naj se spuntajo in preprečijo re-kviriranju živine. Kdor bi se jim ne hotel pridružiti, naj ga z batinami k temu prisilijo. Srdovič sam je šel v Tre-bovac, dal zvoniti plat zvona in klical ljudi na revolucijo. Ravno tako je Ježevem, Obedišču, Leprovci i in drugih krajih. Drugi glavni obtoženec, Širne Lončarič je tudi obtožen, da je vodil punt in v sporazumu s Srdovičem sodeloval pri celi akciji. Milo Vratari* se je udežil zarote pri Srdoviču in sodeloval pri celi akciji. Miko Vratarič veljnik neke puntarske čete.. Ostali obtoženci so sodelovali pri posameznih napadih. Srdovič priznava, da je član Radičeve stranke in da je nameraval izvesti načrt, naj bi aeljaštvo prevzelo v svoje roke upravo v občinah in kota-rih do koostituante. Večina ostalih obtožencev izjavlja, da so bili prisiljeni, udeležiti se punta in zanikajo vsako krivdo. Pri glavni ob rav- nam rc- bivša tvornica v Koševi pri Sarajevu, ki je bila popolnoma na novo urejena, tako da bo mogla že v kratkem poslovati. — Pet velikih mlinov v Bački in Baranji, namreč v Somboru, Senti, Pančovi, Vršcu in Veliki Kikindi, ki so last peštanske delniške družbe paromlinov, sklicuje za december občne zbore, na katerih se bo razpravljalo o sprejetju novih pravil in nacionalizaciji. Vsi imenovani paro-mlini so jako veliki in zmeljejo na dan od 3 do 5 vagonov žita. Dosedaj so bili pod sekvestrom. = V Dalmaciji ste bili osnovani dve novi banki: Hercegovinska banka v Ercegnovem z glavnico 600.000 dinarjev in Bokeška banka v Kotoru z glavnico 1 milijon dinarjev. Obe banki ste bili poprej zadrugi in ste se sedaj iz-premenili v delniško družbo. = Osješka sladkorna tovarna je končala svojo letošnjo sladkorno kampanjo in predelala 300 vagonov pese in sladke repe proti 90 v preteklem letu. Kljub temu pa niti ta količina ne zadostuje in odgovarja komaj eni tretjini normalne količine. Leta 1914. je pridelala namreč tvornica 950 vagonov sladkorja. . . - — ■ -* - ■ i- . i - < lI w__i,-i... ...lilMilh H.J pKpiacojflfl ciKfanno- )e wn no « pre oaeopo zaniisaoio. šš©rse 27. novembri* Zagreb. Danes ni bilo borze, delalo sc je nekoliko izven borze. Tečaji so ostali na verajšnji višini. Le po delnicah Narodne banke je bilo radi rove emisije veliko povpraševanje in se ir plačvalo zanje 3100 do 3115. Beograd. Tendenca slaba. Vala. 521 Dre, zlatnino in srebrnino 161 knpite najceneje pri tvrdki 52—11 Inb Pahiž, Ljubljana, Stari trg ZO. Povečane fotografije žs™ vsaki sliki izdelaj« Josip Pelikan, foto-paf, Celje._400 10-4 POZOR! LOVCI! POZOR! STRYCHNIN Ima v zalogi oblastveno konces. prodaja strupov 511 drogerija ANT. KANC {LJubljana, Židovska ulica 1. Iz kavčuka < CIRIL SITAR LJUBLJANA 'efra ce^ Za slabokrvne in po bolezni oslabele je Bljboljie sredstvo zdravniško priporočena »Jadranska kapljica", bi ia mod tvoreče dalmatinsko desertno vino. Slavna zaloga M. Ravtar, Ljubljana, JTnrčlčev trg 3._252 10—9 V 103 52-23 ČEVLJI za debelo is na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih oenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OBLAT,r Ljubljana, sv. Petra cesta 28.i Trii se pošilja po povzetju povsem kraljestvo. Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila do najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. TorlstovsU čevlji domačega Izdelka. 403 8-8 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št 1. Krompir v množinah od 200 kg naprej, oddaja i po osni K 1*90 sa kilogram. Istotam se dobi tudi odbran krompir za krmo po ceni 80 v za kilogram. 516 1 Ljubljana Kolodvorska ul. 18 IVO PREMERL kot glavni zastopnik tvrdke Naylor Brothers Ltd, London, tovarn« prvovrstnih annlA^lfSk lalfMU naznanja, da priporoča tvrdke: Ivan angieSKfin I31S®V Briesu, Joalp stopo*, Brata Bemžgar, Filip Pri*tov, Tone KalgaJ, Prano Goreo ln F. Batjel, ker isti pri pleskanju vozov uporabljajo omenjene lake. — Razen tega uporabljajo te prvovrstne lake tudi topniška radiona, vse Dravske divizijske oblasti in imajo iste v zalogi vse večje tvrdke te stroke v Beogradu, NiSu, Zagrebu, Sarajevu, Mostam, Cetinju, Splitu itd., ter so se vsi o kakovosti istih najpovoljneje izrazili. — Priporočam nabavo istih kar najbolje. 520 3—1 Za otroke se prlporoiajo: I. Kleinmayr-Bambergove nmetniike knjige s mnogimi večbarvnimi slikami: Oddelek A: Pravljlo«. — Tekom prihodnjih dni izidejo: Št 1. Rdeča kapica. — Št. 2. Pepelka. — Št. 3. Trnoljčica. — Št. 4. Sneguljčica. Enajst nadaljnjih pravljic izide pozneje. Cena vsaki pravljici 32 K. H. Pr. Bojeo: ..Tončkova sanja na Klklaviev večer". Mladinska igra s petjem v treh dejanjih. Vpodobila J. Erbežnik ia F. Roječ. Cena 20 K. III. Tnokove „KaJige za slikanj« dopisnlo", in sicer: 1. «Za kratek čas*. — 2. »Zaklad sa otroke*. — 3. 0«u oglaševanja ter popravila (glasovirjev ia har-esrnjev eperiielno strokovno, točno in eno. M6 63-4 Hiši, podgane h nt (elu« mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kri: noti podganam in mižim K 10 —, a Murko K *> —. posebno močna tinktura za atenla. K li —, toiievalec moljev K 10-—. Poiilja po povzetju zavod t H. J&nker, Petrini ska ulico S. Zagreb (lenfiafa, Vei kolporterjev ili. sprejme takoj ZLATNA NALIV PERA Ii predrataog materijala. izvedba, sigurnoatni olovka, vazda zašiljena. Dobiva ju ae n svim papirnicama. Tvoralea: Edmnad Moster i dr, d. d., 446 8—B pleskarska in ličap-ska delavnica se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne, 56 6S-1> I Gradbeno podjetje | J ing. Duklc in drug j | Ljubljana, Resljeva cesta 9 g | se priporoča sa vsa v to | | stroko spadajoča dela. | \mmmr____-»-TTT^^I^ l^TAMPinr JANT.CERN Eftt: IJUBLJANA J delniška družba za mednarodne transporte. 70 18 Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Špedicija vsota vrst. Sprojemanje blago v sfcladliža. briista niitin. Znarlijnja Ii mumiji, blnniii pnvnL Mltvo i patoit. piMitmlai vozovi na vso straiL Prvo ljubljansko Javno skladišče, spojeno s tirom JuSne železnice. == . »tje v Jugoslaviji. I tiekaras, iiv UsHtfM.