Poštnina plačana v go'ovint, teto u ftev. 261 0 Uomiani. v fetrteK 11 novem m 1921 Ceno Din 1 Izhaja vsak dao Dopoldne, Irvzemsi aedelje in praznika. — InseratJ do 30 petit i 2.— Din, do 100 vrst 2JS0 Din, večji loierati pedt vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. laseratni davek posebej. •Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— DftL UpravniStvo: Knaflova ollca St S, pritffčfa. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica K. S, L nadstropje. — Telefon 2034. Glavno delo g. Vukićevića Vsa energija, g. Vukićevića je osredotočena na to, da masi vedno nove razpoke v vladni koaliciji. — Vlada in Narodna skupščina radi tega ne moreta priti do dela. — G. Davidovrć je obnovil svojo akcijo za koncentracijsko vlado. ^ Beograd, 16. novembra. Iz dobro poučenih krogov izve vaš poročevalec, da je prišlo na seji ministrskega sveta, ki se je je udeležil tudi kralj, do velikih nesoglasij v vladi sami. O priliki razprave o proračunu je fi mučni minister dosledno vztrajal na tem. da se črtajo v proračunu vsi nepotrebni izdatki in izločijo vse investicije. Razen ministrskega predsednika, ki iz taktičnih razlogov tolerira politiko finančnega ministra, so vsi ostali člani vlade proti njegovi proračun>ki politiki ter se odločno protivilo nicjrovcrr.u načinu jedenja, kakor tudi načrtom prometnega ministra, ki zahteva najetje večjega posojila. Navzočnost kralja na seli je sicer vplivala zelo pomirjevalno na obstoječa nasprotstva. vendar pa nesoglasja niso odstranjena. Zanimivo je, da se širijo vesti, da je vladar prišel na sejo vlade na izrecno prošnjo ministrskega predsednika. Za položaj vlade so zelo značilni dogodki v posameznih sknpsMnskih odborih. Skoraj v %rseh odborih ie prišlo zadnje dni do ostrih fporov med radi-kalskiimi in demokratskimi poslanci. G. Vukičevič je neprestano zaposlen s poravnavo sporov, ki se pojavljajo dan za dnem, tako da trpi na tem tudi delo skupščinskih odborov, ki ne morejo obdelati odkazanega jim gradiva. Politični krogi živahno komentirajo obnovljeno akcijo g. Davidoviča, ki je imel včeraj dolgotrajen sestanek z voditelji opozicije, predvsem pa z g. Pri-bičevičem. V izjavah, ki so jih podali gg. Davidovič, Pribičevič in Joca Jova-novič po včerajšnjih sestankih, nagla-šajo. da bo njihova akcija za koncentracijsko vlado že v prihednjih dnefc dobila konkretne forme. Nejasnost Vukičevičevc politike je vzbudila nezadovoljtsvo tudi v radikal-skem klubu. Večja skupina radikalskih poslancev, zlasti pašičevcev in centru-mašev, je že ponovno zahtevala od g. Vukičeviča. nai skliče sejo kluba in poda poročilo o političnem položaju, zlasti tudi o blejskem paktu, ki ga klub doslej še ni odobril. Zdi pa se, da g. Vukičevič še vedno noče ugoditi tej zahtevi. Včeraj je povabil k sebi več uglednih pašičevskih prvakov ter ž njimi delj časa konferiral. Domneva se, da se hoče g Vukičevič na ta način izogniti diskusiji v radikalskem* klubu, ki bi v sedanjem trenutku za njega ne bila ugodna P/iiiia logsla s Frani ali miroljubni Povratek zunanjega ministra dr. Marinkoviča. — Oba parlamenta pozdravljata pakt prijateljstva, v katerem vidita jamstvo za mir v Evropi. Beograd, 16. novembra. Zunanji minister dr. Marinković se vrne danes popoldne ob 14.54 z orijentekspresom v Beograd, kjer mu pripravljaj) svečan sprejem, da tudi ob tej prilik: manifestirajo za francosko-jugoslovensko prijateljstvo, ki je dobilo s podpisom prijateljskega pakta svečano sankcijo. O priliki podpisa pogodbe ;e poslal tudi predsednik Narodne skupščine dr. Peric predsedniku francoskega parlamenta pozdravno brzojavko, v kateri v imenu Narodne skupščine izraža svoje veselje nad tem. da je prišlo do tako tesnih odnošajev med obema državama in izreka nado, da bo pogodba v v-liki meri utrdila tradicijonalno prijateljstvo, ki je družilo oba naroda na bojnih poljanah. Na včerajšnji seji francoskega parlamenta je predsednik prečital to brzojavko s pripombo, da se je v imenu francoske zbornice brzojavno zavalil in tudi s svoje strani naglasi! zadovoljstvo nad podpisom prijateljskega pakta z Jugoslavijo. Parlament je sprejel to izjavo z velikim odobravanjem in ^nre- jal navdušene ovacije Jugoslaviji. Predsednik francoske republike je odlikoval dr. Marinkoviča z velikim križem častne legije, ostali funkcijonar-ji zunanjega ministrstva, ki so spremljali dr. Marinkoviča, pa so bili odlikovani z nižjimi redi častne legije. Pogodba bo ^rihodnje dni registrirana pri Društvu narodov v Ženevi in nato objavljena. Pariz, 16. novembra. Na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve je podal g. Briand obširno poročilo o sklenitvi francosko-jugos^ven-skesra priiateljskega pakta. Predvsem ie nag'asil. da spada tudi ta pakt v niz pogodb in konvencij, ki iih ie sklenila in jih bo še sklenila Francija v duhu pakta Društva narodov in v cilju utrditve evropskega miru. Kakor vse ostale pogodbe, tudi ta pakt ni naperjen proti nikomur, pač pa ustvaria na Balkanu slične razmere kakor jih je ustvarila Francija s svojimi pogodbami v ostalem delu Fvrope. Odbor je sprejel poročilo zunaniega ministra z velikim odobravanjem. Zmede v Rumuniji Bukarešta, 16. novembra. Oprostilna razsodba v Manoilesoovem procesu je vlado zelo presenetila. Še tekom noči se je sestal ministrski svet na stanovanju ministrskega predsednika ter razpravljal o nadaljuih ukrepih vlade. Oprostitev Manoiiesca se splošno tolmači kot hud poraz vlade in zmaga opozicije. Po dolgotrajni seji ministrskega sveta je bil izdan komunike, ki predstavlja nekako polemiko z vojnim sodiščem Predvsem naglasa, da je vlada postavila Manoilesca pred sodišče v prvi vrsti zato. da bi se pristaši princa Karla ustrašili. Vojno sodišče pa tega ni upoštevalo in je izreklo oprostilno razsodbo. Ne glede na to pa je vlađ i odločena ukreniti vse, da prepreči vsako nadaljno akcijo karllstov. Polemika vlade z neodvisnim sodiščem je napravila na lavnost skrajno neugoden vtis. Vladni listi pišejo zelo rezervirano, opozicij onalni tisk pa slika oprostilno razsodbo kot popolen poraz vlade in uničujočo fbsod-bo Bratianovesa terorističnega režima. Narodno kmečka stranka je skhcala za prihod-no nedeljo veliko zborovanje, ki pa ga je vlada takoj prepovedala. V krogih opozicije vlada zato veliko ogorčenje in z vso naglico se nadaljujejo pogajanja za osnovanje enotne opozicijonalne fronte. Na prvi prihodnji seji rumu-nske zbornice bo sprožila opozicija debato o vseh teh zadevah zlasti pa o oprostitvi Manoile^cua, o prepovedi zborovanja in o polemiki vlade s sodiščem Opozicija upa da bo ta debata položaj vlade ki je izgubila v narodu vsako zauuanje, tako omajala, da bo moraJa podati demisijo. OBSOJEN KLEVETNIK SOKOLSTVA Zagreb. 16. novembra. Včeraj se je vr-štla pred tukajšnjim sodiščem na tožbo Ju-goslovenskega sokolskega saveza razprava proti odgovornemu uredniku zagrebškega »Hrvata«, ki je oč-tal Sokolskemu društvu v Ogulinu da je z nasiljem in z zlorabami odvzelo orodje Hrvatskemu Sokolu. Odgovorni urednik je bil obsojen na 14 dni zapora pogojno na leto dni in povračilo sodnih stroškov Sneg in mraz po vsej Evropi — Sušak, 16. novembra- V gorskem Kotoru je zapadel zadnje dni debel sneg. Vlaki imajo večurne zamude. V Primorju pa že več dni neprestano dežuje, temperatura pa ie tudi tam znatno pa*dla. — Mostar, 16. novembra. Nad Herce* govino je besnela včeraj silna burja. Na več krajih je udarila strela in zapalila. V Soviču je zgorelo več hiš in je našlo v plamenih smrt troje otrok. — Pariz. 16. novembra. D ožim jo pritisnil v večini evropskih držav občuten mraz, je v Parizu še vedno razmeroma toplo. Zadnje dni večinoma dežuje. Francija je večinoma brez snega. Tudi v Švici je pobelil sneg samo nekatere kraje. — Rim, 16. novembra. Tekom včerajšnjega dne je temperatura v vsej Italiji zelo pa-dJa. Sneg je zapadel tudi v Srednji Italiji, kar je ob tem Času velika redkost. V Rimu znaša temperatura 3 stopinje pod ničlo. Kot veliko redkost beležijo listi dejstvo, da cveto v Meranu vrtnice, doc i m je zapadel istočasno 70 cm visok sneg. FfillSl!!? S Ves iia finski tisk kriči, da je položaj na Balkanu kritičen. — Itai ja sc boji, da izgubi ves vpliv na Balkanu. — Tudi Grčija se približuje Jugoslaviji. Rim, 16. novembra. Rimski tisk še vedno obširno razpravlja o francosko-jugoslovenskj prijateljski pogodbi. Pri tem ljuto napada obe državi in jima očita proti Italiji naperjeno politiko. Cficiozni čega tatu. £;>arovec ie pravzaprav pomilovanja vreden človek, saj ni imel drbre vzgoje in ntje^ovo življenje ie potekalo med tatinsko družino bratov, sester in matere. Peter sam je kaj kmalu dozorel za tatu, saj je bil že leta 1909 prvikrat kaznovan zaradi tatvine. Na porotni klopi je sedel zelo bled povezene glave in zamišljen. Obtožnica navaja: Obdolženec je znan delornržneš in nevaren vlomilec Od velike noči lani do 29 avgusta letos je često vlomil v delavnico pleskarskega mojstra Franceta Rebemika In njegovega tovariša v Kotnikovi ulici št 3 Spočetka je odnašal razne barve v manjših količmah, a pozneje je jemal kar na debelo, osobito belo oljnato barvo, beli emajl, firnež. lak in drugi pleskarski materijal. Vlamljal je ponoči, ker je vedel, da tedaj lahko vrši svoje delo nemoteno. Vrata je vsakokrat odprl s ponarejenim ključem Vse ukradeno blago je odnesel najprej v svoje stanovanje, pod podom v kuhinji je imel nalašč zato pripravljeno luknjo In je spravljal vadijo ukradene stvari. Obdolženec je Jel počasi obiskovati delavnico vedno pogosteje, kar večkrat na teden. Lastnika delavnice France Refoernik ki Ivan Brunčič sta postala pozorna, videč, da so tatvine vedno pogosteje in da zmanjkuje vedno več blaga Storilcu pa nista mogla priti na sled. Ker si nista znala drugače pomagati, sta preuredila ključavnico na vratih skladišča ter pritrdila znotraj zapah, da bi preprečila tatvine. Obdolženec pa je kljub temu večkrav vlomil, kakor da ne pozna nobene ovire Ponoči na 28. avgusta letos je zopet zmanjkala iz skladišča večja količina belega emajla ta bele barve, skupaj ofcoli 65 kil. Lasmika sta sklenila drugo noč stražiti v skladišču m pričakovati drznega tatu. Res je drugo noč prišel obdolženec že po polnoči v skladišče, odprl vrata, ki tedaj slučajno niso bila zakljenjena ampak samo zapahnjena od znotraj, odprl jih je z lesenim klinom, zagvozdii jih je namreč in skozi to odprtino s pomočjo žice odpri zapah. Ko je zapazil Rebernika. je zbežal na cesto Rebemik je streljal, prihitel je službujoči stražnik Pucihar in obdolženca aretiral. Tako je Peter ukradel barve, pleskarski materHal. eno lovsko ledimo orodje in 755 pravil ob vse. Blago je Sparovcc razpečaval deloma sam, a v glavnem mu ie pomagala njegova Žena, ki Jo je zrna! tat mož pregovoriti, dasi je bila sicer poštena in ie njen oče znan poštenjak vpokojenec. Štefanija je prodajala blsso raznim pleskarskim mojstrom, ki so ga seveda plačevali pod ceno navadno za *f* tržne cene. Tako je oskrboval z barvami mojster Re-bernik nevede in nehote kar o drugih mojstrov, ki se bodo morali sedy\ zagovarjati radi udeležbe pri tatvini pred d*želnim sodiščem v Ljubljani. Tudi druge tatvine ima Peter na vesti. Lani okoli 8. decembra je naureč vlomil s ponarejenim ključem v zaklenjeno skladišče- trgovke Pepce Ravniharjeve pred škofijo ter odnese! 20 parov čevljev vrednih 5000 Din. a okoli velike noči letos je obiskal Krisperjevo trgovino m si prisvojil 2 para rjavih rokavic in 5 parov nogavic, vrednih 147 Din. tako da je cenjena skupna škoda vsega ukradenega blaga 27.543 Din. Sicer je pa trd;la trgovka Pepca, da ji je bilo likradenih najmanj 35 parov čevljev, pa tudi Rtbernik ie zagotavljal, da ie po njegovem mnenju gotovo vzetega blaga za 102.000 Din. ne more pa navesti, kako blago in koliko mu je zmanjkalo ter tudi nI dokaza, da bi obdolženec rkradel vse primanjkujoče blago, saj se njegove navedbe ujemajo v glavnem z navedbami mojstrov, ki so kupili ukradeno blago ZAGOVOR OBDOLŽENCA Peter Sparovec ima vsaj eno dobro lastnost da ne skuša svojih tatvin tajiti, temveč mirno prizna vse, kar je zakrivil. — Ali priznate tatvine? — Da, čevljev sem vzel, 20 parov in ne več. — — V pivovarni »Union« ste bili usluž-beni nekaj časa? — — Res ie, dobil sem jetiko bi moral sem iz službe. Sel sem prostovoljno, ker nisem mogel več delati. — — Se v službi ste bili, ko ste kradli? — — BI sem. Nesreča je hotela, da mi je zbolela žena in dobila Jetiko. Bil sem v stiskah. Priznam pa vse. — Državni pravnik: Kdaj ste napravili od skladišča ključ? — — Tega ni bilo treba, ker je slučajno ključ mojih vrat odpiral tudi skladišče. — — Kako pa ukradeno blaso. ali so ga mojstri radi kupovali? — — Sami so mi naročili, naj ga še prinesem in to mi je bilo še v večjo pogubo. — REBERNIKOVO PRIČEVANJE. Mojster Rebemik, kateremu je zmanjkalo največ blaga, je povedal, da je spočetka domneval, da mu odnašajo blago delavci. Omislil si je še eno ključavnico ter tako zavaroval vrata r dvema ključavnicama. Tatvine so se množile. Njegov družabnik je bil ic ves obupan, ko je prišel enkrat k njemu, je našel iokaiooega, dejal mu je, da bosta ob vse. da ie njuno delo in trud zastonj in da bosta popolnoma obubožala, Ce poide tako dalje. Obdolženec je kradel zelo premeteno, nosil ie celo seboj poMxk> za barve, prelival je barvo xe-io spretno, t^brKil posodo s papirjem, <4a ni ostalo sledov in da bi mojstra mdstila, da je posoda nedotaknjena. U.-oJne noči je prišel Peter $ stolčkom v : .kali i;i v novicah. Tudi stolčekove nj£e ie imel c vite. Stopil je na stolček Ui ouprl vraiu. Rebemik je pripravil samo-kro, vrata so se odprla, Peter je posvetil z elc-k-riw-r>u sveiilko in pogledala sta. si oko v oko. Svetilka je ugasnila, tat je zgrabH stolček in pL>be:^nii v no:. »Stoj, sicer ustrelim , ]e kriknil RtOernlk, a tat se ni brigal za te besede in beža! dalje. Ko je bil Rebemik 'c b.izu njega, je vrgel Sparovec preden; svoj siolčck. Na;x>sled ga je Rebemik vendar Ie ujc-1. a tat se mu ie izmuzni; kukur jegulja. Rebcri'k k iel streljati, prihitel je stra/.nk. ki je Petra aretira L šparovčevim se \v. tako slabo godilo. Lani so kla!; prašiča, /ena ie bila 5 tednov jia letovišča, mol si je knpil kolo. Obdolženčeva Štefanija je prinašala zjutraj k Rebemika C.t>< pise in je lahko tedaj kon-trottraia nove kljrlavnice. s katerimi si je priča zavaroval vrata 4;ladišča. Rebermk je tudi trdil, da so mojstri, ki so kupova'i ukradeno blago, morali vedet:, da je ukra-(teoo. Tov.irnar. k.lcr ic Rber:i k kupov..! blago, ju sam o:uei;!I. da je bil le-ta skoro odinl odjemalec, a i>J::ar k Peter pod kl i u-ecm in so se tatvine po-ntliale. je dobila to-varrra več odjemalcev. Predsednik je prečiial IcazcosJd Ust. Peter ^^..rovec je bil kaznovan 6-krat zaradi tatvino a enkrat v Mariboru pred poroto radi hudodelstva tatvine aj 6 le; težke ječe. Porotnikom je 5tavfl ^enat s.imo eno vprašanje ce je Petvr Span vec kriv \>eli jiavcd-c:ri!i u;tvin in vlumov. Državni pravnik ur. rV.!.:u«.-r ]c dejal, da je obtoženec tat iz navade, kateremu dolito niso mogli do Živega in ie predlagal porotnikom, naj vprašanje o krivdi potrdijo. Njegovim izvajanjem se je priJruž.l Rc-bernikov zastopnik dr. TavCr ^Icš da j< edino sredstvo, da se človeška družba resi takega tatu, če se ga pošteno zapre, da bo v.^ai toliko časa mir pred njiux Zagovornik dr. Tomšič je pa stfarf žalostne družinke razmere obdoVŽenca, skliceval se na slabo vzgojo. Povdaijal je, da je Peter, tedaj ko se je oženi!, sklenil pričeti !iovr> življenje. Klonil pa je pod bičem usode, ko mu je pomeje zbolela aa i e t»k i 'ena in ie postal tudi sam žrtev te boleziv. Lani o Božiču ie bil pač v največji bedi in pričel jc krasti. Zagovornik Je predlagal porouiikonv naj zahtevajo dodatno vprašanje, te ni storil Peter svojega dejanja v stisHc;. Vprašanje o krivdi so porotniki -.(.-javno potrdili. Peter Sparovec je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 5 let težke ječe s » -ostrenjem. Razprava je trajala do 17*30. Glede pritožbe ie rzjavil obtoženec, da se bo premislil. S to razpravo je bilo leioJnje zim>Wn porotno zasedanje zaključeno. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devise. Berlin 13.645 — 13.575 (13.^ Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.0 i (8.015), London 276.85, Newyork 50.75. Paril 223.15 — 225.25 (224.25), Pra^a lt*.06— 168.83 (168.45), Trst 307.5 — 309.5 (308.5). Efekti. Celjska lt>4, Ljub. Kred. 130 - |J8 (130), Strojne 80, Prastediona 890, Kreditni zavod 160, Vevc> 134, Itu.V 280—29.", Slnvbu* 5G, 5e5ir 104. Lesni trg. Tendenca uc.spremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za testo-ne, originalne, media, 22 cm. fr. vag. SuJak po 450 denar; dalje za buko\v plohe. I, II. lepe III, od 40—100 mm, fr. vag. nakl. postaja po 420 denar in bukove hlode, od 3.8 m naprej, 15 odstotkov od 2.5—3.50 m, potem od 35 etn premera naprej, 15 orls-totkov od 30— 34 cm, media circa 40 cm, prima, (brez prč in črnega srca), fr. vag. nakl. postaja po 250 denar. Nudijo se bukova drva. ?uha. franko vagon meja po 23 blago Deielni pridelki. Tendenca zji pšenico Čvrsta. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKE BORZE. Devize: London 276.45—277 25. Ncw-vork 56.65—56.85. Milan UBfft JtflLlfl. Curih 1094—1097, Prasa 168.05-168.85. Efekti. 70odst. invest. posojilo 1921 83 in pol 2 in polodst. Vojna Skoda 397 in poU Hin banka 57 - 58, Ljub. kred. 125, Pračtediona 885—890, Trboveljska 475—430, Vevče i:*> 136. INOZEMSKA BORZA — Curih. London 25.275, Newyork 518.5o, Pariz 20.375. Milan 28.20375, Berlin 123.70, Beograd 0.1375, Praga 15.375 6 Stran. 2 »SLOVENSKI NAR OD« dne 17. novembre 1927. Ste* 761 Zahteve industrijskih korporacij Za nova trgovinska pogajanja z Avstrijo. — Ukrepi za zaščito domače industrije« — Brez ozdravljenja gospodarske krize ni rešitve socijalnih vprašanj, — Obsodba vladinega brezdelja. — Na zborovanju industrijskih korporacij i* vse naše države, ki se je vršilo 11. t. m. v Beogradu, je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je ekonomska politika srednjeevropskih in sosednih industrijskih držav, ki hoče x agrarnimi carinami dvigniti svoje kmetijstvo in kmetijsko industrijo, spravila naše kmetijstvo v težak položaj, našo industrijo mesa in moke pa v nevarnost, da popolnoma propade. Zato opozarja resolucija vlado* naj posveti temu vprašanju, ki je za nas življenskega pomena, največjo pozornost ter s sodelovanjem gospodarskih krogov, trgovinskimi pogodbami in n»ednarodnirrri konvencijami energično skuša zagotoviti razvoj naše produkcije in našega izvoza. Glede trgovinske pogodbe z Avstrijo ugotavlja resolucija, da za žrtve, doprine-.sene v korist Avstrije na veliko škodo naše industrije, nismo dobili odgovarjajočih kompenzacij glede na izvoz naših poljedelskih proizvodov v Avstrijo. Stanje našega izvoza moke, mesa in mesnih izdelkov, teh važnih proizvodov naše agrarne industrije, se je znatno poslabšalo. Avstrijska vlada skuša z revizijo pogodbe še zmanjšati cene minimalne koristi, ki smo Jih od pogodbe imeli. Življenski interesi našega gospodarstva zahtevajo, da se trgovinska pogodba z Avstrijo postavi na popolnoma novo podlago in ker se to ne more zgoditi zgolj z izpremembo gotovih carinskih postavk* z enostavno revizijo, naj bi se pogodba odpovedala in uvedla pogajanja za trgovinsko pogodbo. Nadalje zahtevajo industrijci, naj se takoj ratificirati trgovinski pogodbi z Albanijo in Grško ter prično pogajanja za trgovinske pogobe s Turško, Češkoslovaško, špansko in drugimi državami. Vlado pozivajo, naj uvede stalnost v našo gospodarsko politiko, zlasti z ozirom na carinsko zaščito domače produkcije, oživotvori gospodarski svet v smislu čl. 44 ustave ter sklice državni odbor za štedenje, ki od svoje ustanovitve Še nI bil sklican, revidirajo naj se določila zakona o državnem računovodstvu ln pravilnik o državnih nabavah* pri Jav. nabavah naj se podpira domaČa produkcija, zlasti pa upošteva določba čl. 140 zak. o trg. v stilizaciji, dani s čl. 226 tal. z. 1977-28, po kateri morejo biti domače doJbave za 10% dražje od inozemskih. Industrijci zahtevajo, naj se uveljavi •noten zakon o trgovinah za vso državo, nadalje zakon za podpiranje domače industrije, zakon o centralni opravi ln ž njim v zvezi izvede reorganizacija in depolitizacija državnega »radništva ter pocenitev administrativnega postopanja. Izvrši naj se razdržavljenje oziroma kojnercijalizajcija državnih podjetij, predloži nov carinski zakon ter poenostavi in poceni carinski postopek, izvede Izenačenje davčnih bremen s predložitvijo novega zakona o neposrednih davkih, ukine davek na poslovni promet, izvrši revizija zakona o taksah, izenačijo davki privatnih nameščencev t davki samoupravnih nameščencev. Industrijci pozivajo med drugim finančnega ministra, naj pazi na finansiranje samoupravnih teles z ozirom na racUonalno štedenje ter preprečenje preobremenjenja produkcije z dokiadami ter skuša oblastim pri prenosu funkcii od strani države odstopiti odgovarjajoče dohodke. Uveljavi naj se tudi zakon o industrijskih obvezah za vso državo in osnujejo denaT. zavodi za dolgoročne kredite srednji in ma!i industriji po zgledu Obrtne banke. Resolucija predstavnikov industrijskih korporacij zahteva, kakor ie razvidno iz navedenega, stvari, ki imajo splošen narodnogospodarski pomen in ki vsekakor zaslužijo posebne pozornosti med merodajni-mt krogi. V resnici predstavljajo važen del programa, ki bi ga morala Izvajati vlada in Narodna skupščina, ako hočeta omogočiti ozdravljenje splošne gospodarske krize. Ob tej priliki je treba ugotoviti, da zahtevajo zastopniki industrijskih korporacij med drugim tudi stvari, ki so že dolgo splošna zahteva naših gospodarskih krogov In naše javnosti, ki pa so jih dosedanji vladni krogi dosledno prezirali. Naj omenimo le zahtevo po osnovanju gospodarskega sveta, ki ga določa že ustava sama, po sklicanju odbora za štedenje, ki ga le osnovala sedanja vlada z veliko samohvalo, ki pa ga doslej niti sklicala nI, nadalje po predložitvi zakona o izenačenju davkov, zakona o centralni uprav! i. t. d. To so večinoma tudi zahteve opozicije v Narodni skupščini, ki odločno obsoja brezdelje sedanie vlade in neprestano odlaganje sej parlamenta* dasl le vlada napovedala pred volitvami obširen program na gospodarskem polju in dasi je opozicija sama pokazala z raznimi nujnimi predlogi resno voljo, sodelovati v stvarnem delu za ozdravljenje našega državnega in narodnega gospodarstva. Povdarjamo, da brez ozdravljenja gospodarske krize tudi ni mogoče pričakovati rešitve raznih socijalno - političnih vprašanj, ker Je oboje v najtesnejši zvezi. Ako se ne bosta razvijali naša industrija in naša trgovina, tudi ne bo mogoče n. pr. odpraviti brezposelnosti naših delavnih slojev. Brez dela ni zaslužkf in bede brezposelnih tudi ne bodo odpravili dr. Gosar-jevi pravilniki, po katerih se brezposelnim iz lastnih zavarovalnih prispevkov dovoljuje malenkostna podpora 10 Din na dan in 3 Din za vsakega nepreskrbljenega otroka. Resolucije predstavnikov industrijskih korporacij so obsodba brezdelja sedanje vlade, ker dokazujejo, da bi imela lahko vlada kakor Narodna skupščina dovolj posla, ako bi se merodajni krogi vsaj deloma zavedali važnosti raznih gospodarskih in socijalnih problemov. Pisane zgodbe iz naših krafev Amazonka v Zagrebu, — Poskusen samomor 17letne gimnazijke* — Žena ubila svojega mo ža. — Moža je zastrupila. — Pred dnevi so se vršili v Zagrebu v Petrovi ulici burni dogodki, ki so jih opazovali številni radovedneži. Sedaj je kriminalno redarstvo končalo obšir* no preiskavo. Sodni uradnik Marko Stilinovič je moral po odloku sodišča dcložirati premičnine mesarskega obrt* nika Viktorja DobrovŠaka in njegove žene Ljube v Petrovi ulici. Stilinovič je vzel s seboj še oficijala Crnkoviča in hišnika Marka Lehpamera, asistiral je pa stražnik Mirko Flajhar. Ko je sodni uradnik dospel pred Dobrovšakovo sta* novanje, se je ta uprl in zapretil, da ubije -vsakogar, ki bi skušal vdreti v njegovo stanovanje. Uradnik je zato poklical na pomoč še druge stražnike. Prihiteli so štirje redarji. Ko je komi* sija prišla drugič pred Dobrovšakovo stanovanje, je našla vrata zaprta in čvrsto zvezana z močno žico. tako da je bil dostop na dvorišče izključen. Za vrati je pa stal Dobrovšak s kamenjem v roki in njegova žena s sekiro. Redar Flajhar je pozval DobrovŠaka v imenu zakona, naj se ne upira, marveč orno* goči redno uradovanje. Žena Ljuba je odgovorila, da pljuje na zakon in možu „WIMPASSING" je ukazala, naj ne odgovarja «lopo» vom». Pripomnila je tudi, da jim bo že pokazala, kaj je zakon. Vse je opsovala s «tatovi» in «roparji» in vsem je za* grozila, da dobe po glavi, če bi si drznv li prestopiti prag njenega stanovanja. Stražniki so poklicali na pomoč kiju* čavničarja Toplaka, da bi odprl zaklenjena vrata. Zakonca Dobrovšak sta ga napadla. Ljuba je zamahnila s seki* ro, toda ključavničar se je pravočasno umaknil. Ploha kamenja se je vsula na komisijo in Ljuba jc pogodila s kam* nom redarja Flajhar j a naravnost v gla* vo. Dobrovšak je nato napadel s sekiro še redarja Roksandiča. Tedaj je pa re* dar Bedič ustrelil štirikrat v zrak in preplašil napadalca. Bediča je baš tedaj pogodil kamen v desni laket, levo ramo in desno čeljust. Ta borbi je vznemi* mirila vse okoličane, da so sc začeli zbii tti okoli Dobrovšakovega stanova* nja. Nekateri so celo podpihovali Do* bro aka. Zato je sodni uradnik ustavil uradovanje. Drugi dan so aretirali Lju* bo. Priznala je, da se je uprla s svojim možem Viktorjem uradnim osebam, bi. la je pa tako azburjena, da ne ve, kaj je govorila in počenjala. Policija je iz* ročila Ljubo in Viktorja državnemu pravdniku. * Pred dnevi se »e odigrala pretreslji* va drama v stanovaniu 17letne Ade Finci, učence VI. razreda ž nske gim* nazijc v Sarajevu. Mlada Ada je slove* la kot najb^li nad rjena učenka razre* da. Usodne noči je c!:>lgo premišljevala o demoralizaciji vojnega življenja in njeno idealno srce ni našlo "Jer miru. Polagoma se je je loteval obup. V takih težkih trenutkih je Ada vedno mislila na edino rešitev iz obupnih razmer, na samomor. Dolgo je sedela sama v svoji sobic: Ugasnila j že luč, a po glavi s' i i rojile težke misli. Nenadoma je sklenila napraviti mučni notranji raz* dvojenosti konec. Bilo je nekaj minut po polnoči. Stopila je k oknu, ga odprla in skočila iz drugega nadstropja na dvorišče. Samomorilka ni zadobila pri padcu težkih notranjih poškodb. Zlo* mila si je pa obe nogi nad stopalom. Med skokom je Ada zakričala in zbu* dila vse sosede in starše, ki so prihiteli na kraj nočne tragedije. Nekaj minut pozneje so jo odpeljali z rešilnim av* tom v bolnico. Bila je v nezavesti in je niso mogli zasliŠati. Nesrečna Ada je hči trgovca Leona Finci. O vzroku poskuŠenega samomora sc Širijo naj* različneiše vesti. Deviška žena je menda res že velika redkost v današnji družbi. Pa vendar se najdejo tudi take izjeme. Taka pra* vi, da je bila tudi 16letna Fatima Pri* bišič iz Sarajeva. Trdi, da je bila še de* vica, ko je vstopila v zakonski stan. Obtožnica pa jo obtožuje groznega umora. Umorila je svojega moža. Ob* tožnica navaja, da je Fatima napadla moža nenadoma s sekiro, ko je v gozdu sedel na hlodu iti kadil. Približala se mu je tiho kakor mačka in ga udarila s sekiro po glavi. Ko je mož planil po* konci, da bi se branil, ga je Fatima še enkrat udarila po glavi, tako da se je zgrudil na tla. 24 ur je ležal v gozdu in se zvijal v bolečinah, a si ni mogel po* magati. Ko so ga kmetje našli in ga od* peljali v bolnico, je bil že v zadnjih vzdthliajih. V bolnici je kmalu nato umrl. Predvčerajšnjim se je vršila raz« prava proti 16!etni Fatimi, ki priznava svoje dejanje, trdi pa, da ni moža umo> rila, temveč ubila s sekiro. Fatima je izpovedala pred sodniki vse podrobno* sti svojega zakonskega življenja. — Ni bil kot moški normalno razvit, slavni sodnik, zaman me je mučil, jaz nisem kriva. Zato je nastal prepir in jaz sem ga v gozdu med prepirom ubila. Se veds no sem devica, — je izjav;la obtoženka in sramežljivo zardela. Sodišče je ob* sodilo Fatimo radi uboja na pet let tež* ke ječe. V Kruševcu se je pričela te dni sen* zacijonalna obravnava proti Milici Jo* vanovič, ki jo je trgovec Kristifor Mi* ladinovič obdolžil že 1. 1920., da je za* strupila svojega moža Vojislava. Tedaj je policija Milico zaprla, a so jo na prošnjo advokata izpustili, da se more svobodno zagovarjat L Preiskava se je pa nadaljevala in sodniki so počasi zbi* rali potrebne podatke. Milica je po oprostitvi takoj odšla v Beograd in po* stala prijateljica kavarnarja Dimitrija KonstantinoviČa. Živela je z njim v divjem zakonu, dokler nista sklenila odpotovati v Ameriko. Nekega dne sta res odpotovala preko Nemčije in Bel* gije v Pariz. Vendar nista dobila dovo* ljenja za potovanje v Ameriko in sta zato ostala v Parizu. Milica je dobila mesto v neki tovarni in sc je izdajala za Konstantinovičevo ženo. Na zahte* vo naših oblasti je pariška policija iz* sledila Milico in jo aretirala. Skoraj pet mesecev je sedela v preiskovalnem zaporu. Končno so jo izpustili, ker ji niso mogli dokazati, da je moža zastru* pila. Milica je nato otvorila v Parizu trgovino s čevlji in je prav dobro slu* žila. Lepo je živela do 3. marca 1927., ko so jo ponovno aretirali in odgnali iz Francije v našo državo. Obtožnica jo dolži, da jc petkrat zaporedoma na* mešala možu v jed večjo količino arze* nika in je mož zato umrl. V niegovem truplu so pri obdukciji našli večje količine strupa. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani* DRAMA. (Začetek ob 20. uri.) Sreda, dne 16. novembra. Medeja, premijera. Premijerski abonma. Četrtek, dne 17. novembra. Zaprto. Petek, dne 18. novembra. Dva bregova. Red B. Sobota, dne 19. novembra. Medeja. Red C. OPERA. . (Začetek ob pol 20. urU Sreda, dne 16. novembra. Tosca. Prvi nastop gospe Mitrovideve. Red C. Četrtek, dne 17. novembra. Zaprto. Petek, dne 18. novembra. Traviata, Red D. Sobota, dne 19. novembra. Bajadera, opereta. Izven. isra & smrtjo< na marib, odru. Čeprav naslov te Averčenkove komedije ne da ravno slutiti na veselo dejanje, izzove vendar življensko zavarovanje, ki slabo špekulira s skorajšnjo smrtjo pisatelja Kazančeva jako zabavne in tragikomične situacije. Premijera te izvrstne komedije se vr?i v sredo, 16. t. m. za ab. B. Proslava 50 letnice pe-nika Otona Zupančiča. Slovenska kulturna javnost pripravlja splošno narodno praznovanje 50 letnice pesnika Otona Zupančiča. V ta namen se je ustanovil reprezentacijski in akcijski odbor v Ljubljani. »Toscac r ljubljanski operi. Kakor že javljeno, se poje nocoj za ljubljanske abonente reda C najboljše Puccinijevo operno delo >Tosca*. V naslovni vlosri gostuje na angažma v naši operi ga. AnČica Mitroviće-va, članico Narodnega gledališča v Zagrebu in bivša članica mariborskega gledališča Ga. Mitrovićeva je pela v zagrebški operi med drugimi tudi v operi rJenufa? in je dosegla v tej svoji vlogi največje priznanje š strani kritike in publike. Ostalo zasedbo smo javili že včeraj, pripominjamo le, da poje Ca-varadossija g. Gospodinov, Scarpija g. Ho-lodkov in cerkovnika g. Betetto Opero dirigira g. KeffcaL Rezijo vodi g. Subelj. »Medeja* v ljubljanski drami. Ponovno opozarjamo na današnjo preinijero starogrške klasične drame >Medeja t, ki jo bo na našem odru nocoj kreirata ga. Avgusta Danilova. Gospa Danilova se predstavi pri tej predstavi tudi kot režiserka, v katerem svojstvu je delovala pred vojno že na naSem odru, po vojni in med vojno pa zlasti v Ameriki na raznih slovenskih in drugih slovanskih odrih. V ostalih vlogah nastopijo gg. Levar, Kralj. Cesar, Medvedova in skoro vse dame na?e drame.* Glasbene točke vodi g. Balatka. Načrt inscenacije je od akademskega slikarja g. Vavpotiča. Francoska prastara v Ijnbljaaski open. Kakor že javljeno, proslavi uprava Narodoe-ga gledališča in druga kulturna društva v Ljubljani podpis prijateljske zveze med francosko republiko in našo kraljevino v poc-deljek, dne 21. t. m. v opernem gledališču Poleg pevskega zbora Glasbene Matice, pesnika g. Otona Zupančiča in članstva Narodnega gledališča v Ljubljani sodeluje na proslavi tudi zastopnik francoskega poslaništva v Beogradu, ki bo imel francoski govor. Začetek proslave je točno ob osmih zvečer. Cene navadne operne. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Pesnik Oton Zupančič govori v ponede* ljck 21. t. m. v ljubljanskem opernem gle» dilišču na proslavo, Id jo priredi gledališka uprava v spomin podpisa prijateljske sveze med veliko francosko republiko in na&» kraljevino. Ta za nas taico važen dogodek moramo slov«. .10 *>r -Javiti in temu pri* merno je sestavljen tudi program ponedeljkove proslave. <>> zar jamo, da 50 vstopni* ce "o v -ed--> daji pri dnevni blagajni v operi Občinstvo vabimo k posetu te spo* minske prireditve. S&eiežnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 16. novembra 1927; karo-ličani: Otmar; pravoslavni: 3. novembra, Abl. hr. S. V. Jutri: Četrtek, 17. novembra 1°27; katoličani: Gregor; pravoslavni: A novembra, Joaklie. DANAŠNJE PRIREDITVt Drama: »Medeja«. Opera: »Tosca <. C. Kino Matica: »Harrv, ue laži!« Kino Dvor: »Veseli vdovi«. Modna čajanka Atene od 17. do ». v Unfonu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: SuSnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta. * ZA NAŠE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročnik: serij H in J. Snort Jean de la Hyre: — Službene objave LHP. V službenih objavah z dne 11. novembra je pomotoma izostalo, da se kaznujejo po § 57 sav. pravil s trimesečno zabrano ijrranja igralke: Zanner, Erbežnik, Jenko, Kaiser, Vidic in Podboj S.» vse A. S. K. Primorie. ker sc kljub ponovnemu pozivu niso Javile upravnemu odboru LHP v svrho zaslišanja. — Dovoli se S. K. Iliriji, da nastopi proti jun. družini HSK. Concordije v Zagrebu z neverificiran imi igralkami. — Tajnica. — Zanimivo predavanje t LjuMjaui. Jug. zimskosportni savez priredi v sredo du*» 23. t. m. zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o Norveški kot domovini smucar-stva in o stanju smučarstva v nordijskih državah z ozirom na predstoječo olimpijado. Predaval bo g. inž. Thorleif Tunold Hfln.-»-n iz Norveške, ki pride k nam kot trener na^ smučarske vrste. Predavanje bo v veliki dvorani hotela Uniona ter opozarjamo že dano1* vse športnike in turiste na lo veleiutere-santno predavanje. — Praški glasovi o tekmi Sparta — Ra-pid. Dočirn so dunajski listi vso krivdo radi incidentov povodom tekme za srednjeevropski pokal valili na Sparto, čel da jo njon.t ostra ifrra razburila gledalce, ugotavlja v s« praško časopisje, na čelu s »Prager Presse^, ki velja kot popolnoma objektivno glasilo, da so pričeli surovosti v i^ro uvajati baš Dunaj-čani, na kar jim je Sparta vrnila milo za drago. Listi so ogorčeni nad dunajsko publiko, ki se je vedla škandalozno in ugotavljajo, da je še bolj obsodbe vredno dejstvo, da je občinstvo iprralce Sparte po OOminutni borbi atakiralo in kamenjalo. Da pa so bili tudi insultirani popolnoma nedolžni glodalci iz Prage, ki so prišli na tekmo, to športnemu Dunaju ba5 ne dela časti. Praga zahteva, da da Dunaj radi teh dogodkov feikJM športnikom zadoščenje. — Tekmi Sparta — Rapid je prisostvovalo 39.000 liledalcev, pri blagajni pa se je vplačalo okoli 600.000 Din. — Včerajšnje tekme na Dunaju. Včeraj so se odigrale na Dunaju sledeče tekme: Prvenstvo: Admira : Simmeringer 10 : 1 (t : 6), Rapid — FAC 7 : | (3 : 3). Prijateljske: Sportklub - BAC 6:4; WAC - Sabaria 4 : 2. r HiBiMaB«a»»^ ■ - - - 62 500 — Prav pravite! Toda Fulgrana lah* ko ta Čas opozore na pretečo nevar* nost. — Kaj pa more storiti, če ga opozore? — D' Albaniaca in Leticijo lahko pošlje kam drugam. — Nemogoče! — Zakaj? — Nima smisK. vzeti v Marseill vseh sto aeroplanov. Deset jih imate dovolj. Ostalih devetdeset pa razdelite v tri oddelke in jim naročite stražiti vse tri rudnike. Čim se prikaže iz rud* nika kak rudar ali aeroplan, bo takoj PrUet. — Kako pa naj vojaki pazijo na vsakega rudarja v gorah? — Tem težje bo poziti na nje, če jih začnete takoj oblegati. Zato vam sve* tujem dobiti najprej v Marseillu po* drobne informacije. Vzemite s seboj v Marseill vse aeroplane. Tam proučiva načrt, ki p*a je zasnoval Schwarzmann, in se seznaniva z najnovejšimi vestmi o položaju v rudnikih. Nato se defini« tivno odločiva. Ponoči prepeljete vso armado v bližino rudnikov ter se pri* pravit j za napad. Kljub svoji nestrpnosti je mora! Faulton priznati, da ima Gairick prav. Konec i. koncev je šlo samo za nekaj ur. Zato pa je bila zmaga sigurnejša. Namignil jc Garricku in slednji je za» povedal: — Komandantovo povelje! Leteti v Marseill! Tabor ?šče črne armade! Eskadra se je obrnila proti jugu. Vso pot Faulton ni govoril. Molče je poslušal Garrickove opazke. TaboriSče črne armade je zavzema* lo ves polotok, kjer je stala v 20. sto* letju vas Marquitte. Med visokimi be* limi stenami je stala vojašnica, v kate* ri je bilo 15.000 vojakov. Aeroplani so se spustili na periferiji polotoka. Faul* ton in Garrick sta odšla takoj k po* veljniku. Poveljnik Colonna je po zunanjosti zelo spominjal na generala Enona. Flegmatično ie izjavil: — Da. dobil sem povelje iz Pariza. Na razpolago sem vam. — Imenitno! — je odgovoril Faul* ton. — Potrudite se z nama na policij* sko ravnate!istvo v Marseill. Ali so va* ši vojaki pripravljeni? — Pripravljeni, gospod! Tovorni ae* roplani čakajo samo znamenja, da se dvignejo. V eni uri je lahko vseh deset tisoč vojakov v aeroplanih. — Zapovejte, naj vojaki takoj za* sedejo aeroplane. Pripravljeni morare biti vsak hip. — Častniki čakajo v sosedni sobi. Pojdimo, spotoma odredim vse potreb* no. Ali se vrnemo sem. ali poletimo na* ravnost iz Marseilla? — Jaz poletim naravnost iz Mar* seilla, vi se pa vrnete in poletite z ar* mado. Colonna se je poklonil. Faulton se je obrnil in odšel. Čez dvajset minut so stopili Faul* ton, Colonna. Garrick in kapitan Tor* res v kabinet prefekta marseillske po* licije. Garrick ie poklical tajnike in za* hteval najnovejše brzoiavke iz Pariza. Brzojavke so orinašale nepričako* vane vesti: d* Albaniac je odnesel 12 Pariza Keliosovo povelje Fulgranu. nai takoi prične z revolucijo v Srednjih Alpah. Poročilo se ie glasilo: »Vse zgradbe izven rudnikov 38, 39 in 40 so b;'e podmtnirane in porušene točno onoldne. Aloski redari?, ki so noslali to noro* čilo. so prinominiali, da jim podrobno* sti niso znane. — Kaj pomeni to? — je vprašal Co* lonna začudeno. Faulton je skomignil z rameni. — To pomeni, da je prinesel d* Al* baniac s seboj Keliosova povelja, ki jih Holder ni mogcd pravočasno poslati v druge kraje. V Keliosovi glavi zasno« vana svetovna revolucija se je omejila na punt v alpskih rudnikih. Zasmejal se je, in oči so sc mu za* iskrile v zlobni radosti. — To pomeni tudi, da sta d* Alba* niac in Leticija v rudniku. Poznam ju. Nista se mogla premagati, da bi ne prisostvovala dogodkom, ki sta jih sa» ma povzročila. Bal sem se, da bi ne poletela v beneški zaliv, čim sta izro* čila Fulgranu Keliosova povelja. Ne! Sklenila sta počakati v rudniku, da re* volucijonarji zmagaio in da se Kelios vrne. Imenitno! Če bo odvisno od me* ne, ne bosta nikoli več videla Keb'osa, niti Neznanca. Na delo, cosnoda! Gar» rick. pokažite tloris alpskih rudnikov! Colonna. Garrick in Torres sicer niso vedeli, kaj pomenijo Faultonove besede, pač pa so dobro razumeli nje* govo povelje. Na mizi ie bi! takoj razgruien zemljevid Srednjih Aln in tloris rudni* kov. GarHck je začel razlagati lego gorskih grebenov in rudnikov Colonna in Torres sta si zabeležila Faultonova povelja. Glede juriša so se točno domenili. Ob šestih zvečer jc Faulton vstal in izjavil, da jc posveto* vanje končano. — Lačen sem, — je pripomnil in pogledal Garricka. — Obed je že pripravljen. — ie de« jal policijski prefekt. — Imenitno! pojdimo obedovat! Oh osmih se napotimo proti Alpam. Dogodki so se razvijali 7 neverjets no brzino. Proti d' Albaniacu in \jgH* ciji je poslalo novo flovcitto 10 000 do zob oboroženih vojakov in sto nero« planov, v katerih je bilo 300 izborno oboroženih letalcev. To armado ie vo* dila Faultonova mržnia Ifl strast, kar je ie povečalo njero moč. Res ie ščitilo H* VHan;*ica in T etio 100 000 mož. Torf* Vako le tv!a oborožena ta množica? Ali se bo mo* gla uspešno hoHt-* proti F-»ultor»ovi nr* madi, ki ii lahko vsak b;n nrisko^^a na nomoe še itah'«anska ir» fr"»"co«ka voiska? D* .Vhaniac* m T.etic'io so ščitili še n<*do«for>ni Jih;^'nti no^-^m* mh m^st 3«. 30- in 40. Te<*a Inh^'nta Garrick m Fau,fon pr%t*l Ml*?!*'*] c:rer bi na lahko -^nbt^^'a'a I*Vm%g r*^^-"-^* nih rrust od delniške družbe za kovine. Stev. •SLOVENSKI NAR OD» dne 17. novembra 1927. Stran 1 Dnevne vesti. K Ljubljani, dne 16. novembra 1927. — izpremembe v prosvetnem ministrstva. V prosvetnem ministrstvu so imenovani novi načelniki posamnih oddelkov ki odsekov. Za načelnika oddelka za osnovnošolski pouk je imenovan gimn. profesor v Valjevu Marko Krstić. Svoje posle so prevzeli tudi posamni novoimenovani referenti. — I sprememba sedanjega taksnega zakona. Finančno ministrstvo zbira gradivo in podatke k novemu taksnemu zakonu, na podlagi katerega bodo mnoge takse znatno anižane. — Ulična imena v Zagrebu. Na pobudo župana inž. He-inzla se v Zagrebu prekrstijo mnoge ulice in dobe bolj jugoskrvenski značaj. Več ulic bo nosilo tudi slovenska imena, Zagreb dobi Ljubljansko, Prešernovo, Gregorčičevo, Krekovo in Vodnikovo ulico. — Zakoa o organizaciji sodišč. Poseben skupščinski odbor razpravlja sedaj o zakonskem predlogu glede organizacije sodišč. Odbor je že preštudiral in sprejel 30 členov. _ Osebne vesti s pošte. Napredoval je za pb. ur. II.-3. A. Ivnik, pb. ur. II.-4. v Mariboru. Premeščene so pb. uradnice: M- Koc-jančič iz Vojnika v Sent Ilj v Slov. gor., A. Črnjač iz Krškega v Videm pri KrŠkeni, M. štrukelj iz Laškega v Sv. Lenart v Slov. gor., G. Rupret iz D. M. v Polju v LJubljano, A. Negovetič iz Velikih Lašč v Brežice, M Per-se iz Gornje Radgone v Apače, A. Kokol iz Sv. Lovrenca na Pohorju v Mursko Soboto in J. Ferjančič iz Marenberga v Maribor. — Upokojena je pb. ur. M. Berdajs v Litiji. — Odpovedal je službo pb. ur. J. Pavalec v Sv. Lenartu v Slov. goricah. — Iz prosvetne službe. V višjo skupino so pomaknjeni profesor T H. realne gmnazje v Ljubljani dr. Dragan šanda, profesorja gimnazije v Mariboru Franc Skok in Gregor H e r e e 1, profesor na realki v Ljubljani Ivan Mazovec in profesor ua realki v Mariboru dr. Janko Kotnik. — Taks sta oproščeni Kolo jugoslovanskih sestara v Ljubljani in Glasbena Matira v Mariboru. _ Savez oblasti. Merodajni činitelji vodijo že delj Saša akcijo za ustanovitev Saveza oblasti, ki bi obsegal vso državo. Pripravljalni odbor je že izdelal pravila in jih poslal vsem oblastnim odborom na vpogled- — Osnutek novega zakona o poštah. Načelnik administrativnega oddelka v postnem ininistrstvu Ž. Paunovič je izdelal osnutek novega zakona o poštah, brzojavu in telefonu. Osnutek je izdelan na temelju poštno-brzo-javno telefonske zakonodaje v drugih naprednih državah, obenem pa obsega tudi več novih principov. — Prva seja sborniee TOI. Ni res, da sem 7. vso naglico sklical prvo zbornično sejo — jaz, temveč je to sejo sklical predsednik volilnega odbora g. svetnik viš. dež. sod. v Ljubljani A. Levičnik, v kar je po členu 31 toz. min. uredbe od 90.6. 1927 edino le ou upravičen. — Glasom člena 35 ciL uredbe se mora sestati novoizvoljena Zbornica na petnajsti dan po objavi volilnega rezultata. Ker je bila 10.11. t L Zbornica sklicana po predsedniku voblnega odbora na 25.11. ti. — torej na petnajsti dan od dneva objave volilnega rezultata, ni res, da bi bila prva seja sklicana z vso nagtieo, temveč je res, da je bila sklicana v zakonitem roku. — Tudi ni res, da ti jaz pohitel v Beograd k trg. ministru dr. Spahu, temveč je res, da z ministrom dr. Spahom po razglasitvi volilnega rezultata ' sploh nisem govoril in mu torej tudi po svoje nisem poroča! o izidu volitev. — Po uredbi, po kateri so se vršile lanske volitve, je bil upravičen sklicati prvo sejo Zbornice le minister za trgovino, vsled Česar se jaz lansko leto sploh nisem mogel žuriti s sklicanjem Zbornice, — Ivan Jeiačin ml., predsednik Zbornice za trgovino> obrt in industrijo. — Nov list. S 1. januarjem prične izhajali nov list >Vidici< in sicer v izdaji Vidoviče-vega prosvetno-elir tega pokreta. List bosta urejevala M. Gjurić in V. Velmar—Jankovič. Poleg drugih aktualnih kulturnih problemov bo obravnavalo novo glasilo krizo našega kulturnega življenja, zlasti pa povojno demoralizacijo človeške družbe, —Vinica pri Črnomlja. Jako nam je žal, da se je prometni minister odločil za progo Kočevje—Vrbovsko. Vinica je obsojena, da ostane se nadalje odtrgana od ostalega sveta. Cilede poštne zveze smo na slabšem ko zadnja hribovska selišča. PoStni voz počiva trikrat v tednu. Spomladi se je govorilo, da bo drdral avtobus iz Črnomlja čez Vinico k našim bratom Hrvatom. ZaL, da se nam ta želja ni izpolnila. Naša poŠta se bo morala seliti v drugo hišo. Naj bi poštna uprava, ki so ji sedanji lokali odpovedani, poiskala državnim uradom primerne prostore ob glavni cesti, ne pa ob lihi stezici tam za vasjo. — Letina ni bila baš slaba, a huda suša je kolikor toliko zmanjšala vse pridelke. Vinski pridelek ni obil, pač pa imeniten in ga drže vinogradniki po 6 Din liter. — Iz Tržiča. V nedeljo se izroči Planinski dom na Kofcah svojemu plemenitemu namenu. Planinski dom na Kofcah je največji in najlepši sovrstnik svojih dru-5COV v višini 1500 m. Naenkrat more prenočiti nad sto oseb. Zgradba sama na sebi ie najsolidneiše izvršena po načrtih g. img. Dedeka Gradili so jo tržiški obrtniki. Vse ie izvršeno sol'dno. preprosto In vendar smotreno. Zadruga šteje sedaš] 467 zadružnikov, ki so nosiH finančna bremena. Vsem na čelu ie treba omeniti naklonjenost g. dr. Karla bar. Borna, ki je dal svet in ves •>otrebni stavbni les v vrednosti 30.000 D!n. Prav tako zasluži pohvalo trMšk^ oredilnl-ca, ki je dala v obliki deležev zadTugi skoro vse posteljno in namizno oerilo. — Pozivamo vse slovenske turiste in športnike, na} rezervirajo prihodu Jo nedeljo za Kofce. — Tečaj za žlvrnorefske InspeVtorfe. Petmdvaise'ega oktrbra le bil na zagrebški Tmiver7i otvorien trimesečni pripravljalni teča? za oolacanie trpita za živino-rerske nadzornike. V tečaj so se sprejeli agronom hn veterinarji, ki so dokazali naj- manj pedetno specijalno prakso v živinoreji. Prijavilo se ie iz cele države skupaj deset kandidatov in sicer sedem agronomov in trije veterinarji. Po pokrajinah so 4 iz Hrvatske, 2 iz Bosne in 2 »z Slovenije, 1 iz Dalmacije in 1 iz Vojvodine. Po narodnosti je 6 Hrvatov, 2 Srba in 2 Slovenca, Od agronomov so trije nastavnik! na kmetijskih šolah, trije so pri oblastih in eden pri srezu. Vsi veterinarji so sreski veterinarski referenti. — Loterija Zemaljske hemiiske straže. Za S. november t. I. določeno žrebanje loterije Zemaljske hemijske straže se je moralo preložiu* na 15. maj 192S, da bi se prodalo čim večje število nerazpečanih srečk. — Gradbena direkcija obvešča vse interesente na I. ofertno licitacijo za montiranje, barvanje in izvršitev kolovoza železnega mostu preko zapadne Morave pri selu Jasika na državni cesti Kragujevac—Kru-ševac, ki se vrši 9. decembra 1927 v Računskem oddelku Ministrstva Gradjevkia v Beogradu. Proračunjena svota znaša Din 614.267.44. — Gradbena direkcija opozarja vse interesente na II. oiertno licitacijo za izradnjo doljnega ustroja železnega mostu preko reke Neretve v Čapljini, ki se vrši 2. decembra 1927 cb 10. uri pri Gradbeni direkciji v Sarajevu. Proračunska vsota znaša Din 2,896.452.95. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski pri Gradben-; drrekctji v Ljubi?aci. Turjaški trg l/I.* NAJUGODNEJŠI NAKUP oblačit lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, L.ubliana. Iz Ljubljane —(j Razvrščanje gostovanj, debljev in novitet v ljubljanskih gledališčih. Pišejo nam: Menda sta ljubljanska drama in opera pod isto upravo; toda zdi se, kakor bi bili pod dvema, ki sta si nasprotni in delata dosledno druga drugi konkurenco Drugače si ni mogoče misliti, da drama kvari obisk open, a opera drami Ved/no se razvršča repertoar tako, da trpita obe strani. Danes Je v drami noviteta «Medeja», a v operi po dolgem času zopet «Tosca» z gostom, ki poje na angažma Rad bi videl go. Danilovo, a slišati moram prvič go. An-čico Mftrovičevo Kaj naj storim? Šel bi v dramo in opero, a tako se moram odreči eni. A kateri? V ponedeljek je po dolgi dobi pela v Ljubljani ga. Zdenka Z kova, a v drami je gostovala gdč Slavčeva. Zopet nisem mogej videti nastopa gdč. Slavčeve. ki me je živo zanimal, ker nisem mogel izpustiti koncerta. Uprava bi bila lahko preložila gostovanje Slavčeve na torek, a imela v ponedeljek generalno skušnjo za «Me-delo». Toda uprava je rajši v torek gledališča zaprla; s tem }e zmanjšala obisk sebi v draui in gej Zikovi na koncertu Prikrajšala pa je publiko za eno zanimivost. Uprava prireja celo po dve predstavi na isti večer izven abonmana in, neverjetno, celo po dve noviteti obenem. Da gostuje v operi neznan pevec ali nova pevka, a da se vrši v drami sočasno premijera, je že nekaj navadnega. Tako ne more iti dalje Ljubljana je premajhno mesto, da bi mogla dajati dovoli pubh'ke na dve strani Z gospodarskega stališča je tak sistem kvaren, med občinstvom pa vlada razumljivo velika nevolja Razvrščanje repertoarja naj izvršuje torej ena glava ,:n ena volja, da bo na vse strani prav. —lj Jubilej odličnega fotografa. Jutri, v četrtek, obhaja v krogu svofe družine in znancev bOletnico rojstva ugledni liublian-ski obrtnik in fotograf g. Davorin Rov-š e k, ki ima svoj fotografski atelje v Kolodvorski ulici. Gosp. Rovšku kot zavednemu nrprednfaku naše iskrene čestitke! —Ij Vreme. Danes ie pritisnil hud mraz Nad Ljubliano se je pojavila gosta megla, ki je ležala vse dopoldne. V naših pokrajinah je nastal močan zTačni pritisk, a termometer je začel padati. Snočf ob 20. je kazal barometer 769.4. termometer — 0.9 C, danes zjurral barometer 770. termometer — 10° C, ov^đr\e barometer 770.2. termometer — 7 C. Nafvišia temperatura je bila včeraj -f- 3..S0 C. nainižia — 2° C. —Ij Ljubljanski telefon. Prejeli smo iz krogov občinstva: Zadnji sneg ie na mnogih krajih pokvaril telefonske žice, v koliko niso še na periferiji in drugod vzpostavljeni telefonski kabli. Poštna uprava dnevno popravlja pretrgane telefonske žice, toda še do danes niso zveze popolnoma vzpostavljene. Tako je že od ponedeljka telefonska zveza z bolnico pretrgana, a želeti bi bilo, da se ravno z bolnico naj-preje vzpostavi zveza. Tudi reševalna postaja še nima vzpostavljenih vseh zvez. — Vozni red za L 1928-29. Pod predsedstvom žel. direktorja inž Kneževića se je včeraj na ljubljanski žel direkciji vršila konferenca o sestavi voznega reda za leto 1938-29. Konference so se poleg železniških strokovnjakov udeležili za ljubljanskega velikega župana dvor. svetnik g. dr. Rudolf M aru, za mariborskega velikega župana vlad. svetnik g. dr. Stare, za ljubljansko občino direktor g dr. Miljutin Zamik, za Zbornico TOI tajnik g Ivan Mohorič, za Zvezo za tujski promet v Sloveniji g. P i n t a r, za SPD g. Makso H r o v a t i n, za zdravilišče v Rogaški Slatini g. dr. Fran S t e r, za Tuj skop rometno zvezo v Mariboru g. Končan in drugi. Obširno poročilo o rezultatih začetkom tega meseca v Pragi se vršeče mednarodne železniške konference je podal načelnik g. Milan Petek. Poročal le tudi o voznem redt:. ki ga je sestavila ljubljanska direkcija za Slovenijo Vozni red se bistveno ne izpmremen!. Izboljšajo se zveze vlakov na Gorenjskem, dočim ostane vozni red na dragih progah skoraj neizpremeejen. V debato so posegli tajnik Zbornice TOI g. J*«n Moborii, v imenu SPD g. Makso Hrovadn, vlad. svetnik dr. Stare m ravnatelj Zveze za tuj sad . icaet z Pintar Vsi soverniki so opozarjali direkcijo na gotove nedostatke ter stavi:!! tudi konkretne predloge, ki jih bo direkcija po modrosti vpoštevala. —lj Brezplačno potovanje v Pariz z ekspresnim vlakom in razen tega 5000 frankov potnine ter premik) 250.000 Din lahko dobite, ako kupite za 10 Din srečko velike dobrodelne loterije Jugoslovenskega novinarskega udruženja, katere žrebanje se bo vršilo v Sarajevu pod nadzorstvom oblasti od 15. do 18. Januarja 1928. Dragocenih dobitkov je vseh skupaj 13.887. IScejo se preprodajalci, ki se jim priznava na račun nagrade 10%. Naslov: Jngoslovensko novinarsko udruženje, dobrotvorna loterija, Sarajevo. Srečke se dobivajo v Ljubljani tudi v trafiki Sever. Šelenbnrgova ulica* in v trafiki polesr Tiskovne zadruge. Prešernova ulica. —lj Poziv stanovanjskim najemnikom. Da bo mogoče ugotoviti koliko staoovanl majnka v Ljubljani, vabi mestni magistrat vse ljubljanske prebivalce, ki iščejo stanovanje, ki Jim je sedanje stanovanje odpovedano ali pa stanovanja sploh se nimajo rn ga iščejo, naj se ne glede na to. ali so že vložili kako prošujo za stanovanje ali ne, z glase na mestnem magistratu. Vsakdo naj prinese seboi dokaz, da mu ie stano* vanle odpovedano. Ker ie pričakovati precejšnje Število prfjavnikov. se bodo sprejemale prijave po abecednem redu pro priimkih prijavnikov in sicer: v četrtek dne 17. novembra od črke A do F. v petek dne IS novembra od črke G do L, v 5soboto dne 19. novembra od črke M do S !n v pon-deljek dne 21. novembra od črke S do Ž. Te prijave se bodo sprejemale od 8.—12. dop. v mestni posvetovalnici na maeistra-tu, soba št 22. Vsi. ki se ne bodo mogli prijaviti v navedenih dneh. oziroma bodo iskali stanovanje po 21. novembru 1927, naj oddajo svojo prijavo na mestnem magistratu v sobi št 41. Mestni trg št 2, II. nadstropje, med običajnimi uradnimi urami. Ker želi mestna občina ljubljanska dobiti na ta način čim točnejši pregled pomanjkanja stanovanj in obenem osnovati med hišnimi posestniki in najemniki brezplačno posredovanje v prometu s stanovanji, vab* najemnike, naj se točno odzovejo temu pozivu. —lj Koto jugoslovenskib sester v Ljubljani bo imelo v četrtek 17. novembra ob 3. uri redno odborovo sejo. 893/ra —Ij Sokol Ljubljana II. poroča tužno vest, da je umrl društveni Član dr. Iko E s t. Pogreb bo v četrtek 17. t. m. ob pol 16. uri. Člani in članice, spremimo pokojnega brata k večnemu počitku. Zbirališče ob 15. uri pred hišo žalosti, na Bregu 14. 984n —lj Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da so se cene zgornjemu in spodnjemu usnju za približno 20% zvišale, vsled česar je članom nemogočo izvrševati popravila in nove izdelke po stari ceni. Na tej podlagi je vsak čevljar prisiljen cene sedanjim razmeram primerno zvišati. NaČelstvo. 890n —U Ruska Matica in ruska ljudska univerza. V soboto dne 19. novembra se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof. Mihaila Jasinskega o predmetu: »Očrti zgodovine,-družine in zakona (braka). Očrt I.c Začetek ob 19. uri. Vhod prost. —lj Udruženje jugoslovenskih inženjerjev In arhitektov — sekcija LJubljana* sklicuje članski sestanek na petek, dne 18. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu na Kongresnem tigu I. Na dnevnem redu bo razprava o nezaposlenosti inženierjev in arhitektov. Va b:jo se člani, vpeljani gostje in vsi prizadeti. —Ij Umetniške vložke na »Modni čajanki« Atene bodo iz prijaznosti izpolnili naslednji umetniki: pevsko uložko — koncertna pevka ga pl Levfčnikova. operni pevec šubeli. pianistka gdč. Vogelnlkova; koncert no uložko — pianistka gdč. Novakovičeva, violinist g. Rupelj; plesno uložko — plesni umetniški par gdč VVisiakova, g. VlFek. S91/n —lj Vstop k modni čajanki e Atene* danes popoldne v veliki dvorani Uniona bo dovoljen ob vsakem času od 17 do 20. ure. Vstopnice pri blagajni. Programne točke so samostojno zaokrožene, tako da bodo zadovoljni tudi pozni obiskovalci prireditve. 892/n —I j »Ljubljanski Sokol* priredi, kakor že objavljeno, dne 30. t m. ob 8 zvečer v drtrštven, telovadnici v Narodnem domu, v proslavo ujedinjenja telovadno akademijo; istočasno proslavi tudi zgodovinski dogodek - prijateljsko pogodbo med francosko republiko in našo kraljevino. Na akademijo, pri kateri nastopijo vzorne vrste vseh oddelkov, vHudno vabi svoje članstvo kakor tudi Članstvo ostalih ljubljanskih ta okoliških sokolskih društev ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo. — Odbor ^LJublfan-skega Sokola*. 889/n —Ij Tatvina vozička. Trgovec Julij Zupan na Sv. Petra cesti št. 35 Je včeraj policiji prijavil, da mu Je že pred 14 dnevi z dvorišča na Resljevi cesti neznan tat odpeljal 700 Din vreden ročni voziček. —IJ Nesreča. Učenec IV. razreda osnovne šole v Marijanlščut 91etni France Fi-ster, stanujoč na Zaloški cesti. Ie na Kette-Murnovi cesti včeraj okoli 16.30 skočil v bližini gostilne Banko na desno os vojaškega tovornega voza, v katerega sta bila vprežena dva konja. Na vozn sedeči vojaki niso dečka zapazili. Naenkrat so začuli obupen klic na pomoč. Ozrli so se nazaj ter zapazili dečka pod kolesom. Voznik Je takoj konja ustavi! in vojaki so dečka potegnili izpod kolesa. Kolo Je dečku nad gležnjem prelomilo levo nogo. Dečku je namreč spodrsnilo fn Je prlse! z levo nogo pod kolo. Vojaki so dečka prenesli v bližnjo vežo, nakar so ga s privatnim vozom, ker niso mogli dobiti telefonske zveze z reševalno postajo, prepeljali v ljubljansko javno bolnico. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je zaprla dva moška zaradi javnega pohujšanja. Prllavjlena Je tatvina vozjčka, dalje 2 osebi zaradi pretepa v gostiln!, neki obrt- ^ilajprimernejši aarovi od božičnim drevescem: fst di usne KAS ETE nik zaradi prestopka obrtnega reda in končno 8 kolesarjev zaradi prestopkov cestno-policijskega reda. —Ij Cene v izložbah ima F. Čuden, Prešernova 1. Zlatnina, ure. 122; L Iz Celja —c Mestno gledališče, V soboto 19. t. m. ob 20. uri se vprizori premijera Cerkveni-kove »Roka pravicec. — V nedeljo 20. t. m. se »Roka pravice« ponovi ob 16 uri kot ljudska predstava ob znižanih cenah. —c Za občinske volftve v celjski okoliški občini so v ponedeljkovi številki »Nove Dobe« objavile svoj program tudi Združene stranke (SDS, SKS in NSS.) Program objavlja smernice za bodoče delo naprednih strank v okoliškem občinskem zastopu. —c Kvartet Zika koncertira v sredo 16. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Spored: 1. Rob Schumann: Godalni kvartet A - dur. 2. L. M. §kerjanc: Sonati-ca di camera, 3. Jos. Suk: Kvartet B-dur, op 11. —c sestanek volilcev Združene slovenske gospodarske stranke se vrši v četrtek 17. t. m. v gostilni Puncer na Spodnji Hudi-nji. Prosi se polnoštevilne udeležbe. _C Odgonsklm potom so odpremili invalida Alojzira Pleša iz Kranjske gore v domovinsko občino, ker je v pijanosti po Celju beračil in ni imel sredstev Z3 preživljanje. Iz Maribora —m Seja obt-inskega sveta se bo vršila v petek 18. t. m. Na dnevnem redu je med drugim tudi dodelitev stanovanj v novih hišah, odpoved prostorov uradniški menzi v Kazini, kamor se preseli Čitalnica Studijske knjižnice, predlog socijalistov glede občinske stanovanjske akcije, in predlog Tujskjo-promet-ne sveze za zgradbo modernega hotela v Maribora. To bo bržkone zadnja poslovna seja občinskega sveta pred občinskimi volitvami. —m Perotno zasedanje pri mariborskem okrofnem sodišču prične prihodnji pondeljek. Prvi se bo zagovarjal pred porotniki bivSi blagajnik kurilnice državnih železnic v Mariboru Oton Vokač in njegov tovariš Franc Rojko, ki sta poneverila večjo vsoto. Povabljenih je 14 prič. V torek se bo zagovarjala Terezija Šolar radi umora. Porotno zasedanje bo trajalo bržčas dva tedna, ker je več večjih procesov in je v zadnjem času prišlo na vrsto še par ubojev in fantovskih pretepov. —m 2e1esniška konferenca bo te dni zaključena. Včeraj popoldne so odpotovali člani konference na Jesenice, od koder obišče- jo Podrožnik, Pliberk in Dravograd, da si ogledajo teren in določijo, kateri tiri in objekti bodo služili skupni uporabi in kateri naši in avstrijski železniški upravi ločeno- V vseh ostalih vprašanjih je bil že na konferenci v Mariboru dosežen sporazum. V soboto se bo vršila zaključna plenarna Mja, na kateri bodo odobreni in podpisani zaključni protokoli in predlogi poedinih eekrij. Tržne cene v Ljubljani Tržne cene v Ljubljani <<• v prvi polovic tega meseca v splošnem niso spremenile. Poskočile so cene sadju iu zelenjavi, pa tudi mleko se je i>odiažilo. Tržno nadzorstvi« je 15. t. m. objavilo naslednje tržne o m-: I. Mesni izdelki: povoje nu-so v mesnirali 19, na trgu: 1 19, II 13—17, lil 9-1:;, telečje meso 1 22.50, II 20. prašičje meto I 25, II 20—23, slanina na drobno 8t -24, na debelo 23.50, mast 28, prekajena tla&ina JS_3i), šunka 30—35, prekajeno meso 1 90—8&£0t, II 25—27.50, koštrunove meso 13—14, kozliček 20, sveže kranjske klobase 35, polpca-kajene 32—35, suhe kranjske klobase 50. II. Perutnina, divjačina in ribe. S perutnino je trtr zadnje dneve primerno založen. Cene: večji piščanec 10—25. kokoš 25—40, petelin 25—30, raca 25—35, nepitana gos 70, pitana gos 100. domači zajec 10—-25 pa velikosti, divji zajec 40—G0, poljska jerebica 20—25, gozdna jerebiia 25. kg srne 15—30. Ribji tri? je bil prejšnji teden slab. Cene: karp 25, linj 25, ščuka 28—80, postrv 60, klin 15, mrena 15, pečenka 10. III. Mlečni izdelki in kruh: lOeko 1 2 5n-3, surovo maslo 40—44, čajno ntaalo 50—60, maslo 44, bohinjski sir W gff sinek 10, eno jajce 1.50—2 (preje 1.50-1.75). Beli kruh 6, Črni 5 in rženi 5. IV. Sadje. Sadja na trjru dovolj, toda eaaa se dvigajo. Luksuzna jabolka 8, jabolka I 7 (preje 6), II G (preje 5), III 4—5 (preje 2.50—4), luksuzne hruške 10, hruške I 8 (preje 6), II 6 (preje 5) in III 4 (preje 3- I), orehi 10, luščeni orehi 32 (preje 30). suhe češplje 10—12, suhe hruške 6—8. V. Mlečki izdelki. Moka 5t. 00 5.75, št. 0 5.50, št. 1 5.25, st. 2 5, l\. 4 4.50, št. G 4, kaša 6—7, ješprenj 6—7, ješprenjček 10—13, koruzna moka 3—4, koruzni zdrob 3—4. pšenični zdrob 6—7, ajdjva doka I 9, TI G—8, rže na moka 4.50, q pšenice 345 - 355, q rži 345—355, sušena koruza 2GO—265, ajda 290— 310, fižol ribničan 430, prepeličar 540, mh 430—500, leča 700—9C0. VI. Zelenjava. G lavna ta salata 5—6 (preje 3—4), endivja 5—6, motovileč 12, pozno zelje 2.50, rdeče zelje 4—5, kislo zelje 4, ohrovt 2—a, karfijol 12, kolerabe 5, podzemeljske kolerabe 1.50—2, špinača 10 (preje «—7) paradižniki 10, čebula 3—4, češenj 8— 9 (preje 6—7), krompir 1—1.50, repa 1, kisla repa 3, korenje 1—3, peteršilj 3 (preje 2), zelenjava m joho 8 (preje 2). Stran 4 •SLOVENSKI NAROD* dne . ovembra 1927. >tev 261 Strahovita eksplozija v Ameriki V Pittsburgu je eksplodiral ogromen gazometer. — Mnogo človeških žrtev in ogromna materijalna škoda. Že včeraj smo med brzojavnimi vestmi poročali o strahoviti eksploziji v Pittsburgu v Ameriki, kjer je zletel v zrak največji plinski tank na svetu. Pri eksploziji je bilo ubitih okoli 50 oseb, a več sto lahko in težko ranjenih Učinek eksplozije je bil katastrofalen. Strahovit zračni pritisk je poru* šil vsa poslopja in stavbe v neposredni bližin gazometra. Vsa bližnja okolica je bila spremenjena v splošno razvali* no, v mestu samem so popokale vse šipe, pretrgane so bile vse telefonske in brzojavne zveze; počilo pa je tudi več glavnih vodovodnih cevi. Voda je poplavila del mesta in silno otežkočila reševalno akcijo policije in gasilcev. Po dosedanjih vesteh je bilo pri eksploziji ubitih okoli 50 oseb. vendar bo število žrtev gotovo mnogo večje, kajti pod ruševinami norušene bližnje opekarne ic pokopanih okoli 100 de? lavcev, čijih usoda je neznana. Okoli 120 oseb leži pod ruševinami neke strojne tovarne. Eksplozija 5 mili ionov kubičnih čevljev obsegaiočega plinske* ga tanka, ki je baje največji na svetu, je bila tako silna, da je vrglo debele kose tanka več mili daleč. Zato je bilo več oseb na ulicah težko ranjenih. V mestu je nastala takoi po eksploziji strahovita panika, prebivalstvo je pre* strašeno bežalo na ulice. Policija in gasilci so takoj pričeli z reševalno akcijo. Do sedaj so izpod ru* ševin potegnili 50 ubitih, okoli 500 pa jih ie bilo prepelianih v bolnice, ki so že prenapolnjene. Nad 5000 ljudi je brez strehe in mesto samo je podobno bojišču, na katerem se ie pravkar od* igrala krvava bitka. Na pomoč je bilo pozvano tudi vojaštvo, ker so se takoj po eksploziji pojavile številne ropar« ske tolpe, ki so pričele pleniti. Pred bolnicami se odigravajo pretresljivi prizori, kajti ljudie, ki iščejo svojce, šiloma zahtevajo dostop v bolnice. Po« licija le s težavo vzdržuje red. Materijalna škoda je ogromna in znaša več milijonov dolarjev. Samo zgradba plinskega tanka je veljala 750 tisoč dolarjev (42 milijonov Din). Kaj je zakrivilo nesre€o, še ni znano, kro* žijo pa vesti, da je bilo vzrok eksplo* ziji nepravilno ravnanje s kleparsko žarilnico Neki očividec katastrofe za* trjuje. da je ogromni tank po eksplo* ziji pognalo kakor balon v zrak. Za hip je bil popolnoma cel, takoj nato pa se je s strahovitim pokom razletc? na tisoče kosov. Poštena trgovina z dekleti Med največje kurijoznosti v Ame« riki spada podjetje Dicka Farnuma v Bostonu, kjer se dobivajo proti pri* merni odškodnini na posodo ženske. Farnum je sklenil izrabiti nedostopnost ameriških žen in ameriške moralo, ki stavlja /eno dokaj visoko nad moški nivo. V Ameriki se moški ne more ta* ko lahko seznaniti z Gospodično ali da* mo, kakor pri nas. Tam zadostuje, da vidijo moškega nekolikokrat v družbi dekleta, pa so ljudje prepričani, da ima z njo ljubavno razmerje. Dekle lahko toži mladeniča za odškodnino. Sodišče da navadno dekletu prav, tudi če laže. Seznaniti se z dekleti je v Ameriki zelo riskantno in zato se pre» vidni moški raje izo^ibljejo ženske družbe, da jim ni treba plačevati od= škodnine z:« «škodo». ki ie morebiti niti napravili niso. Kljub temu se pa tiube m razpoke na zginejo, ce po umivanju kožo masira, vsak dan ! tremo Simon (Crč:ne Simon in se c hrlsa: o:res Sele p siranju. Ke2* obraza In rok stane mehka In baizunast Puder in n iio SIMON. Pariz .1 *0 * tudi mladi Američani radi pokažejo v družbi z lepimi damami in tako je pri* šel Farnum na originalno idejo poma» gati ljudem, ki ne morejo zatreti v sebi želje po žensk* družbi. Mož je usta* novil pisarno za izposojevanje žensk V svojem originalnem podjetju za* posluje krasne dame, ki nastopijo služ« bo ob 5. popoldne, ko se konča v me* stu trgovsko in pisarniško življenje Farnum pošilja dame in dekleta svo* jim odjemalcem, ki si lahko izbero po okusu blondinke, brinetke itd. Za vsa* ko damo je treba plačati 2—5 dolarjev Dama mora ostati nekaj časa v družbi dotičnega moškega in se z njim zaba-vti. Njena družba se konča točno ob 10. zvečer, ko se pričenja nočno življe* nje. Farnum zaposluje samo solidne, poštene ženske. Policija je hotela pr* votno zapreti Farnumovo podjetje, pa se je prepričala, da za prepoved te ori* ginalne trgovine z dekleti ni pravega povoda. Ove čudoviti operaciji Na kirurgični kliniki dunajske uni* verze so napravili zdravniki zadnje dni dve zanimivi in redki operaciji. V pr* vem primeru je šlo za nekega državne* ga uradnika, ki je imel na spodnjem delu trebuha velik tvor. Ko so mu zdravniki prerezali trebuh, so našli v njem dvojčka, okrnjen zarodek brata operiranega uradnika Gre za zanimiv primer, ko se zarodek v materinem te* lesu ni razvil v dvojčka, marveč je ostal v zarodku svojega brata, kjer je okrnil. Zdravniki so izrezali embrijo iz trehuba in ugotovili na njem vse orga* ne, celo lase in /obe. Taki primeri so v zdravniški vedi zelo redki Še zanimivejša ie bila druga opera* ciia. Na kliniki je bila v zdravniški oskrbi neka 171etna deklica, ki je tudi imela na trebuhu velik tvor Pri ope* raciji «%o našb na trebušni «tten- moško žlezo. Zdravniki so ugotovili, da gre za redek primer tako zvanega psevdoher* mafroditizma. Operirana oseba, ki je bila pred operacijo deklica, je bila po operaciji priznana za moškega, kajti moška spolna žleza je za moški spol edino odločilna. Ko so deklico po ope* raciji obvestili, da je prav za prav mo* škega spola, se je te vesti zelo razve« selila. Izkazalo se je, da se je vedno čutila moškega in da je opetovano iz* razila željo, da bi bila raje moški nego ženska. Ko je okrevala, so ji dali mo* ško obleko in tako je zapustila bolnico kot 171etni mladenič. KOUf so najboljše, najtrajneiše in zato najcenejše. Največje vojaško letališče v Evropi Tujec, ki pride v Varšavo, se čudi, da letajo nad najprometnejšimi ulica« mi dan za dnem vojaški aeroplani. Pre* bivalstvo poljske prestolice je že vaje« no videti nad mestom aeroplane in za* to se za razne akrobatske podvige vo» jaških letalcev nihče ne zmeni. Vojaški aeroplani letajo zelo nizko nad me* stom. Varšava ima namreč vojaško le* tališče v predmestju, kjer je na treh straneh mnogo novih hiš in vil, tako da ima letališče samo en izhod v polje Ker ovira letališče razvoj gradbene aks eije, ga hoče vojaška uprava preme* stiti daleč za mesto. Ze leta 1924. so pričeli graditi novo vojaško letališče v Okencu za Varšavo, toda gospodarska kriza je to delo preprečila. Šele čez dve leti so obnovili gradbo modernega vojaškega letališča. Zdaj kipi v Oken* ču delo od jutra do večera. Nad 700 delavcev in okrog 100 inženjerjev dela dan za dnem. da zgradi letališče, ki bo t no največjih v Evropi. Inženjer Dasz* kiewicz, ki nadzoruje gradnjo, trdi ce* lo, da bo letališče največje v Evropi. Poljsko vojaško letališče bo zgraje* no v obliki ogromne elipse, čije osi merita 2100 in 1600 m. Izven elipse bo spadal k letališču še 600 m širok in tri kilometre dolg pas zemlje. Tik ob vo» jaškem letališču bo zgrajeno obširno civilno letališče. Obe letališči sta odda* Ijeni od glavnega varšavskega kolo« dvora 7 km. 2e letos bodo dograjene vojašnice in prvi Jianger. Vseh hangar* jev bo na vojaškem letališču 18. V vsa* kem hangarju bo prostora za 6 velikih ali 40 manjšm aeroplanov. Na voia? 5kem letališču bo tore i prostora za 108 velikih ali 720 malih vojaških letal V primerni razdalji od hangarjev bodo zgrajene garaže, municiiska skladišča, stražnice, bolnice, vojašnice, skladišče bencina itd. Prva avtogaraža bo dogra* iena v decembru. V nii bo prostora za 30 vojaških avtomobilov. Vojaško le« tališče se preseli iz Varšave v OkenČ spomladi. Zakladi na dnu Visie Neki ameriški tovarnar je nedavno izjavil, da leži na Poljskem denar na cesti. Mož ima prav, kajti denar se do* biva na Poljskem celo na dnu Visle, kjer leži ogromno bogastvo. Poljski in inozemski kapitalisti so ustanovili del* niško družbo, ki je že dobila koncesi* jo za pridobivanje črnega hrasta iz re» ke Visle. Črni hrast je. kakor znano, zelo redka vrsta lesa, ki se ceni na inozemskih tržiščih kot zlato. Prav» zaprav je to navaden hrastov les, ki je ležal že več sto let v vodi in ie dobil krasno srebrnkasto barvo Iz takega hrasta se izdeluie naikrasneiše pohi* štvo. Na pariški razstavi je vzbujalo po* hištvo iz črnega hrasta splošno obču» dovanje. Na svetovnem trgu se plača za kubični meter črnega hrasta 6—14 šterlingov Dna poliskm rek. zlasti Visle in Ruga, so polna tega dragocenega lesa. Omenjena delniška družba ie raz< iskala dno reke Visle in ugotovila, da leži v vodi neizmerno bogastvo. Družba je pričela eksploatirati bogate zalo* ge dragocenega lesa Tz Visle so noteg* nili že prve dni nad 300 lcuVvčn;h me* trov črnega hrasta. Odslej se bo vršila eksploataciia sistematično in velikem obsegu, tako da bo podjetje v krat* kem obogatelo. O B L A ČILA tvrdke 3. Maček LJUBI JANA Aleksandrova 12 so najnoliSa in nafeeneisa. 59 kandidatov za krvnika Tudi na Češkoslovaškem vlada ve* lika brezposelnost in zato ni čuda. da brezposelni pri izbiri poklica niso iz* birčni, marveč se lote vsakega dela, sa* mo da pridejo do skromnega zaslužka. To dokazuje tudi število kandidatov za krvnika, čigar mesto je izpraznjeno in nanovo razpisano Prijavilo se je 59 oseb. med njimi neki bivši teolog, neki brezposelni gledališki igralec, ne* ki prikrojevalec. bivši višji častnk in neka — ženska. Zdi se pa, da bodo vsi ti kandidati z žensko vred propadli, kajti povsem verjetno je, da bo naslednik bivšega krvnika Leopolda Wohlschlagerja nje gov zet Jan Nehvba, ki je svoiemu ta* stu asistiral že pri raznih justifikaci* iah, pomagal pa je tudi proslulemu banditu Lecianu na oni svet. Reinhardtove neprilike v Ameriki Te dni je prispel v Newvork sloviti nemški režiser in igralec Maks Rein* hardt. Jedva pa je stopil na ameriška tla, že je imel neprilike. Pojavil se je namreč sodni sluga in mu izročil de* kret, na podlagi katerega je Reinhard* tu vsako filmovanje pri katerikoli film* ski družbi prepovedano, izvzemši pod-. ietje nekega Filipa Minerja iz Cleve* landa. Miner ie obenem vložil proti Rein* hardtu tožbo pri sodišču in zahteva en milijon dolarjev odškodnine, češ da je Reinhardt kršil ž niim že davno skle-njeno pogodbo. Miner zatriuje. da je Re;nhardt leta 1925 sklenil z njim po* godbo, da mu prepusti pravico filmo-vania <*Mirakla» in dveh gledaliških komadov Tozadevna razprava se bo vršila baje že jutri pred sodiščem v NewyOr* ku. Če se Reinhardtu ne posreči doka* zati neresničnost teh navedb, mu bo onemogočeno v Newyorku inscenirati pod svojo režijo projektirano dramo •Sen kresne noči» fflerner r uetterer v filmu po sloviem »omanu P g KelhT-ja Nezakonski sin Der Sjtin det rlagar) a n egova terr?per*mentns partnerica Hodu Chrlstlons PRIDE: PRIDE? PRIDE' PRIDE ELITNI KINO MATICA Sokol Hrvaški Sokol-ki Sare« je štel glasom glavne skupščine v letu 1927 178 društev 'n 28 odsekov, v katerih je bilo včlanjenih ok.-u 22.000 članov in članir. Moškega in len skega naraščaja je lilo 3.>O0, moške in ženske dece pa 2S00. Telovadcev je bilo 3*t£* telovadk 106«, mož. nar. 1S20, žen. nar. 8S.H. moške dece 1283 in ženske dece 780. Vaditp Ijev je bilo 584, pripravnikov na 240. Vadi-teljski zbor ima 74 društev, 43 druStev pn ie brez telovadcev. Statistike ni poslalo društev. Vaj več članstva imafa »okolska dm-šJva v Zagrebu (1956). Osijeku (652), Varaž ciinu (651) V letu 1928 ?e vr$i večji sokol ski pokrajinski zlet v Sarajevu. Poljsko Sokolstvo bo priredilo v 1. tffltt Poznanju ali Varšavi vsesokolski zlet v večjem ob?egn, na katerega bo povabilo vse slovanske sokolske zveze in ostale evropska telovadne organizacije Delovanje moravskegm učiteljeva v !*«»-koUtvn. V moravskih sokolskih župab in 'iruštvih deluje aktivno 2480 učiteljev. Mei njimi je 110 društvenih starost, 138 društva nih načelnikov, 3 župni staroste, 2 župna načelnika. Prednjakov učiteljev je 200, vn-diteljskih pripravnikov na 420. Kaj pa naše iugoslovensko ufiteljstvo? t'e*ki »okolski listi so imeli v letu 1927 sledečo naklado: >Vestnik 006c, tednik, iz> haja v 46.000 izvodih; ^Prednjakmesečnik, v 11.000. »Prednjak inja«, mesečnik, v 820/> »Sokolske Besedy<, list za sokolski naraSČaj. mesečnik, v 20.000 izvodih in >Vstajenje'. list za sokolsko deoo, mesečnik, v 30.000 Ki vodih. V redakciji imenovanih listov deluv.-«talno 0 urednikov in 1 sluiitelj. Harry ne laži! izvrstno uspela komedija LAZI IN RESNICE. V glavnni dolini (Ljubljana) se od« da mirnemu gospodu ali dija« ku Cena z zajtrkom 300 Din. Ponudbe na upravo Usta pod »1 december/2517«. 2517 P. n. lasi mi je naznaniti, da sem odpri v svoi« ie oati <*o ici Obsiojcti brivski dvoraai na Dunajski cesti 20 nasproti kavarne ..Evropa'' in postajališča mestne cestne železnice pt sebnl oddelek , za damsko friziranje s petimi kabinami n posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v darasko ttroko spadajoča dela kakor strilenie decje triznre (Boblkopf). testije vseh modernih historični*, gledaliških In plesnih frizar. umivanje glave, manikiranje, masiranje ondaliranje In izdelovanje raznih lasnih izdelkov Ker sem si pridobi' dobro pomožno osobje, sem a ver jen, da bom vsem zahtevam najbolje zadostil ter Vas najvljadneie vabim, da me o priliki počistite z Vašim cenjenim obiskom, ea kar se naltoplaje priporočam in bilježim r. odličnim spoštovanjem Engelbert Franchetti frizer za gospode In dame 23, Ljubljana, Dunajska cesta 20 Čevljarska zadruga V LJUBLJANI naznanja interesentom, da se vrši poma» galska preizkušnja dne 4. de> cembra t. L Tozadevne prijave, katerim je predložiti* učno iz* pričevalo ter izpričevalo o obrt* no*nadal jevalni soli — se spre* jemajo najkasneje do 30 no* vembra t. I. v zadružnem loka* lu. Hrenova ulica 4 — Načei* stvo, 2572 Trgovino z mešanim blagom iščem v na* jem event. kupim ves inventar Dopise na upravo % Usta pod »Trgovina/2511«. 2511 Ceno naprodaj več moških sukenj in ženskih plaščev (zimskih), oblek in čev* !jev. — Na ogled: Stara pot št. l/I, vTata 3. Marija Jelenič. 2573 MIp opedtishopiis ženskih zornih J RAN IA PISALNI, Švicarski **L£ TILNI *ailepše opreme -amo pr Josip Petelincu v Lm&iiam »t/p Prešernovega spomenika or» vod'. Teleton 291b Najnižje cene . Večletna garancija (LIŠORNS „JUGOGRAFIKA" riSSfO 'NA IN CALO NA ORU BO £. O. Z. vse vrste kliiejev, črtne m avtotipije, ■zdelale po oredloženih tsbah, peroplsih ali slikah za aavsden tisk sli za tinefso izvedbe v eni sfl vet barvah, točno ne larofllu v najkrajšem času in po tceakurentno nizkih ■ an JUBLJANA V PETRA NAilP 23 U«njoj* : Fran mm Zrn opravo in inisfatan del lastna Ctotstoi. — Vsa t LioeijtAi.