Prezzo - Cena Lir 0 Poštnina plačana v gotovini .40 Štev. 300. V Ljubljani, v sredo, 31. decembra I941-XX Leto VI. Izključna pooblaUenka ca oglaSevanJe Italijanskega in tujega 1 Uredolitvo In oprava) Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concesslonaria eicloslva pet I« pubbllcttd dl proventenza italiana Izvora: Union« Pubblicita Italiana d A, Milana j= Redazione. Ammioistraziooe: ILopitar jeva 6, Lubiana. | ed estera: Union« PubbiicitA Italiana & A« Milana Vojno poročilo št. 576: Uspešno delovanje patrol pri Adegabiji Uradno vojno poročilo št. ,76 pravi: Delovanje opledniških patrol v pokrajini pri Agedabiji. število razdejanih angleških tankov med boji, ki so bili omenjeni v včerajšnjem uradnem poročilu, je naraslo na 74; zajetih je bilo več sto vojakov. Napad oklepnih vozil proti trdnjavi B a r-diji je bil odbit. Italijanska in nemška strmoglavska letaln so uspešno napadla zbiranja čet in sredstev v sovražnikovem zaledju. Letalski poleti nad Tripoli in Zuaro. Nekaj žrtev in le malo škode. Angleška letala so metala eksplozivne bombe v okolici A 11 n , vendar brez posledic. Angleški konvoj, ki je vozil severno .od Cirena ike, so prestregla nemška letala, ki so večkrat zadela rušilec in en parnik. Berlhi, 31. dec. s. Uradno poročajo: V Severni Afriki so nemške in italijanske čete na prostoru okoli Agcdabije dosegle nadaljnje krajevne uspehe. število uničenih angleških tankov se je dvignilo na 74. Več sto Angležev je bilo zajetih. _ Na otoku Malti so bila sovražna letališča napadena podnevi in ponoči. Pred La Valetto so nemška bojna letala potopila večjo jadrnico. Med letalskimi boji so nemški lovci sestrelili pet angleških letal, eno letalo ipa je bilo uničeno na tleh. Padec Manille, prestolnice Filipinov - 10. januarja Drugi japonski letalski napad na Singapoore — Skrajšanje ameriških vojnih črt na Luzonu Uradno zanikanje o rušenju šol in katoliških cerkva po japonskih bombnikih v Manilli Tokio, 31. dec. s. Agencija Domei pravi v običajnem pregledu vojaškega položaja: Ja- ponske čete po trditvah iz tujih virov naglo napredujejo proti sredini filipinskega otoka Luzona. Tisti oddelki, ki prihajajo iz Batan-gasa, so včeraj zjutra j bili 15 km od Manille. Dalje poroča, da so bile japonske čete ojačene z novimi izkrcanji na severu in na jugu otoka. Amerikanci si zaman prizadevajo ustaviti Japonce. Zastopnik japonskega mornariškega ministrstva je določil padec Manille za 10. januar. Dodal je, da japonski vojni stroj napreduje prav tako odločno tudi na Malaji. Angleži so morali sami priznati izgube Ipoha in Kučinga na Borneu. Ameriško vojno poročilo naznanja nova izkrcanja Japoncev v zalivih Lingajen, Batangas in Bimon na Luzonu. Japonska konjenica se s tanki bori zoper Amerikance. Pri Lingajenu je general Mc. Arthur zapovedal umik na nove črte ter se je s tem pomaknil za novih 35 milj proti Manilli. Vsekakor pa se glavni napori japonskih sil razvijajo zoper trdnjave na otoku Corregidor, ki leži ob vstopu v manillski zaliv. »Manillo smo danes,« je nadaljeval zastopnik japonskega mornariškega ministrstva, »pustili pri miru in se je izmazala samo z dvema letalskima alarmoma. Da bi prikrili lastne izgube, širijo Amcrikanci megleno hvalo o hrabrosti filipinskh čet. Isti cilj ima Booseveltova poslanica, ki obljublja Filipinom celo tako pričakovano neodvisnost.« Novi močni rutki napadi na vsej fronti odbiti Sovjeti niso še nikjer dosegli odločilnih uspehov Hitlerjev glavni stan, 31. dec. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na raznih odsekih vzhodnega bojišča so bili moCni sovjelSTti napadi v tesnem'sodelovanju vojske in letalstva razbiti. Na Črnem morju so bojna letala potopila sovjetski rušilec in poškodovala eno križarko. Na bojišču pri Murmansku so nemške čete v času od 21. do 28. decembra odbile trdovratne napade Sovjetov s popolnim uspehom med najhujšim mrazom in snežnim viharjem. Sovražnik je imel hude krvave izgube. Berlin, 31. dec. s. Kot dopolnilo k včerajšnjemu vojnemu poročilu vrhovnega poveljstva je nemška uradna agencija izvedela, da se Sovjetom na nobenem kraju ni posrečilo doseči kak odločilen uspeh, čeprav so se valovi napadov zaganjali ob nemške postojanke. Dne 29. dec. so bili sovjetski napadi posebno hudi na severnem odseku vzhodnega bojišča, pri tem pa se sovražnih ni prav nič zmenil za svoje izgube v moštvu in vojnih sredstvih. V teh vročih borbah so rdeči napenjali vse svoje sile in žrtvovali znatne rezerve, da bi pogaziit nemfrkg - črto: NavzMrj neugodnemu vremenu je nemško letalstvo v gostih vrstah po- segalo v boj, da bi olajšalo napore nemškim oddelkom. Letala so bombardirala številne boljše-viške edinice in jih obdelovala s strojnicami; mnogi vlaki in topniške postojanke so bile dobesedno raztrgane. Municijska in vojaška skladišča so bila zadeta z bombami najhujšega kalibra. V pokrajini okrog Tule so nemška bojna letala z vidnim uspehom bombardirala ceste in železniške naprave, uničila vlake in razpršila številne sovražne edinice. Skupina letal je hudo bombardirala neko pristanišče ob Črnem morju in svoj napad naperila zlasti na postojanke protiletalskega topništva. Pri tem so potopila eno sovjetsko torpedovko in poškodovala neko križarko. Novoletni oklici romunski vojski in romunskemu narodu »Romunija se mora boriti do konca, ker se bije zase, ne za druge« Bukarešta, 31. dec. s. Romunski kralj Mihael je za Novo leto poslal romunski vojski naslednjo dnevno zapoved: »Vojaki 1 Upe, ki jih je vse romunsko ljudstvo postavilo v vas ob začetku leta 1941, ste docela izpolnili. S slavnimi junaštvi ste zagotovili domovini mir. S svojim pogumom in s svojo krvjo ste Romuniji vrnili Bukovino in Besarabijo ter obnovili meje na Vzhodu. Tudi zdaj se mnogi med vami bore, da bi strli sovražnika, čujejo nad zasedenimi ozemlji. Jaz in narod sva vam hvaležna za vse, kar ste storili. Prva moja misel ob začetku tega novega leta je misel na vas. Z zaupanjem v Boga ter prepričan, da bodo vaše visoke vrline zagotovile naši dragi domovini srečno bodočnost, vam želim veselo novo leto! Mihael I., kralj Romunije.« Bukarešta, 31. dec. s. Maršal Antonescu je za novo leto poslal romunski vojski razglas, v kate- rem se ji zahvaljuje za zvestobo in disciplino, s katero je do danes izpolnjevala njegove zapovedi. Potem zatrjuje, da je nujno potrebno nadaljevati vojno do konca zmage. »Sovražnik je bil tepen, pa še ne pobit. Naša dolžnost je vojskovati se čisto do konca, če ne smo se zastonj borili in zastonj prelivali kri. Kdor vam bo šepetal-na uho nasprotno, je sovražnik naše domovine in naše svobode. Še se moramo boriti za naše pravice in za naša ognjišča. Bojujemo se zase in ne za druge. Boriti se je treba do popolne zmage, da naši očetje, bratje in sinovi ne bodo prisiljeni v bodoče spet prijemati za orožje, da se bodo v težavnejših okoliščinah borili proti tisti nevarnosti.« Podoben razglas je Antonescu dal tudi romunskemu narodu. Kliče romunsko ljudstvo, naj se zedini v teh hudih urah boja, ki bodo domovini zagotovile boljšo bodočnost, zasluženo s krvjo, prelito za sveto stvar človeštva in omike. Pravi angleški in ameriški cilji v tej vojni Rim, 31. dec. s. Churchill je s kruto brezobzirnostjo potrdil, da ima ta vojna surov plemenski značaj, v katerem gre za anglosaksonsko nadvlado nad svetom, v Ottawi je bil na uradni pojedini, kamor ga je povabila kanadska vlada; tu' pa je izjavil, da bo bodoča obnovitev sveta slonela na mednarodni organizaciji, ki ji bodo jedro narodi angleškega jezika. Stari morski razbojnik je a fem jasno pokazal svoje načrte. Vse demokratske trditve anglosaksonske propagande so pesek v oči bebcem. Pravi cilj vojne za Angleže in Amerikance je svetovna oblast narodov angleškega jezika. — Izjava v Ottawi je izzivanje vseh drugih plemen. Ne bi bilo težko predstavljati. si žalostno usodo, ki bi zadela vse človeštvo, če bi vseh pet celin bilo pod komando in upravo tega krutega plemena mešetarjev, ki imajo namesto srca v prsih kepo zlata in namesto možganov v glavi neki postranski plinski izdelek, ki mu je ime ošabnost. Po dveh letih laži, natolcevanja in zavijanja je prava vojna namera angleških narodov zdaj privrela na ustnice enemu slavnih njihovih voditeljev, ki so si zagotovili sodelovanje boljševikov in Čangkajška. S temi so se zmenili glede poznejše razdelitve in zdaj se lotevajo svojega načrta po svetovni nadoblasti. Vse, kar ne bo boljševiško, bo anglosaksonsko. To je temeljna misel Rooseveltova, Churchillova in drugih voditeljev drhali angleškega jezika. Stockholm, 31. dec. s. Švedska agencija Bulls poroča iz Londona, da je Singapoore bil včeraj drugič od začetka vojne na 'lihem morju silovito bombardiran po Japoncih. Ni pa še podrobnejših podatkov o prizadeti škodi. Saigon, 31. dec. s. Ameriški general Mac Arthur, poveljnik ameriške vojske na Filipinih, je brzojavil, da so ameriške čete na Filipinih skrajšale lastno fronto in da se umikajo, Japonci pa napadajo z vedno večjimi silami. Buenos Aires, 31. dec. s. Uradno poročilo ameriškega vojnega ministrstva pravi, da se je večina ameriških čet na Filipinih umaknila v pokrajino Panpnagan in je ameriška vojska tako skrajšala svoje bojišče. Ameriško poročilo pravi, da so ameriške čete v zelo neugodnem položaju, vendar pa se upirajo, dasi imajo velike izgube. Živahna delavnost japonskega letalstva se nadaljuje in med letalskim napadom je bil poškodovane neki ameriški rušilec. Tokio, 31. dec. s. Neko poročilo japonskega vrhovnega poveljstva pravi, da je do sedaj bilo potopljenih 16 nasprotnih podmornic, Japonci pa so izgubili eno in pa tistih pet podmornic posebne vrste, ki so bile potopljene pri napadu na Havajske otoke. Tokio, 31. dec. s. Zastopnik mornariškega oddelka v japonskem vrhovnem poveljstvu je po- Benghazi — do tal porušen „ Lizbona, 31. dec. s. Posebni dopisnik Reuterja piše, da so angleške čete zasedle Bengazi na sveti dan zjutraj in da so dobile mesto čisto razrušeno. Težko je bilo dobiti eno samo hišo ali pa eno cesto, ki bi bila nedotaknjena. Glavni hotel ob morju, kjer so se zlasti radi mudili nemški in italijanski častniki, je tak, da ni mogoče prebivati v njem. Večina trgovin in skladišč je v ruševinah. V mestu so našli tudi 110 angleških j-anjencev. Kako mislijo Nemci urediti vprašanje zasebne lastnine v zasedenih ruskih deželah Berlin, 31. decembra, s. Nemški komisar za vzhodne dežele je odločil, naj se nepremično imetje, ki ga je sovjetska vlada podržavila, vrne zakonitim lastnikom. Bivši lastniki ali pa njihovi najbližji sorodniki morajo v ta namen vložiti prošnje. Seveda ne gre pri tem za pravo in popolno ter resnično vrnitev zasežene zemlje. Nekdanji lastniki ali tisti, ki imajo pravico do nepremičnin, bodo lahko prevzeli upravljanje poslopij in imeli pravico, da pobirajo najemnino. Prošnje za dodelitev nepremičnin bodo uslišane samo pri osebah, ki dajejo resno poroštvo tudi za to, da bodo plačevale davke. 24 finskih parnikov sta zasegli Anglija in Amerika odkar je Anglija napovedala Finski vojno. * 75.000 Fincev iz Karelije se je že vrnilo v kraje, ki jih je finska vojslca zadnje čase zasedla. Po znanem miru v Moskvi se je iz nekdanje finske Karelije izselilo čez 400.000 ljudi v druge finske kraje. Glavni ravnatelj nemške kmetijske organizacije je izdal natančna navodila za pospešitev kmetijske pridelave v letu 1942. V ukrepu poudarja, da je treba do skrajne mere povečati pridelke, zakaj podlago za vse prehranjevalno gospodarstvo v Nemčiji daje kmetijstvo. Od 12. januarja dalje bodo v Nemčiji dvakrat na teden v gostilnah in restavracijah dajali gostom samo tako kosilo, kakor ga dobivajo vojaki na fronti. »Poglavnikova kolajna« se imenuje novo odlikovanje, ki ga bodo dobivali hrvaški častniki in vojaki, člani milice ter člani vojska, ki 60 se borile za ustanovitev hrvaške države. Drugo odlikovanje je red Zvoni-mirove krone, tretje pa red »Želpzne detelje«, ki ga bodo dobili tisti, ki se bodo odlikovali z junaškimi dejanji zoper sovražnika. To bo najvišje hrvaško vojaško odlikovanje. Takojšnjo zasego vsega cinka, svinca, niklja in aluminija, tudi v najmanjših količinah, pri zasebnikih, je zapovedala finska vlada. Kako in zakaj so spodleteli ruski in angleški načrti za splošno ofenzivo Berlin, 31. decembra, s. Po izjavah tukajšnjih političnih krogov sta bili konferenci v Washing-tonu im v Moskvi zamišljeni kot glavna politična ofenziva proti državam osi in naj bi padli v isti čas kakor splošna vojaška ofenziva. Vsaka od zaveznic je obljubila, da se bo >postaviila« z veliko zmago. Zaradi tega se zdaj poslužujejo okoliščine, da so nemške čete zaradi težavnega dostavljanja potrebščin in zaradi hude zime zdaj pred težkim vprašanjem, kako ustaliti fronto. Stalin je dal zapoved za začetek protinapada z vsemi razpoložljivimi silami. Churchill pa se je obvezal, da bo zavzel Libijo in je s tem ukazal, naj ee konec novembra začne ofenziva proti silam osi v Severni Afriki. Roosevelt pa se je namenil prikazati se na konferenci z lepim podpisanim sporazumom z Japonsko v žepu, sporazumom, s katerim naj bi Japonska sprejela vse ameriške zahteve. Roosevelt je hotel daii svojemu tovarišu Churchillu poroštvo o končni odstranitvi vojne nevarnosti na Tihem morju in ga s tem prepričati o učinkoviti pomoči za Sovjetsko zvezo in Anglijo, pomoči, za katero 6e je nadejal velikih britanskih koncesij. Načrt je spodletel zlasti zato, ker je sovjetska protiofenziva na vzhodnem bojišču naletela na izredno junaški odpor nemške vojske m ker so bili zaradi osebnega posega Hitlerja v to stvar izdani pravočasno potrebni ukrepi, ki so preprečili Rusom, da bi dosegli cilje, ki so si jih zastavili Drugič pa je načrt izpodletel zato, ker so italijanske divizije skupno z nemškim ekspedicijskim zborom v Severni Afriki odgovorile na britansko ofenzivo s takšno silo, da je sovražnikov napad doživel oslabitev, ki se zdaj kaže v bitki prt Agedabiji. Končno pa tudi zato. ker so Rooseveltovi upi žalostno propadli spričo japonskega protinapada. Konferenci v \Vashingtonu in v Moskvi sta se, namesto da bi potekali oa temelju velikih uspehov leg že znanih izjav dodal še nekaj novih ameriških zahtev, naj bi Manillo smatrali za odprto mesto. Dejal je, da je taka izjava bila dana samo z ene strani, in sicer od oblasti Združenih držav. Namen koraka, da se Manilla razglasi za odprto mesto, je gola propaganda. Ta japonski uradni zastopnik je spet zanikal poročila, ki jih širi ameriška propaganda o tem. da so Japonci pri bombnih napadih, rušili šole in katoliške cerkve. Na koncu pa je dostavil, da je namen vojne, ki io bijejo Japonci, vrniti Azijo Azijatom. Kar se tiče Filipinov, bodo ti vrnjeni njihovim prebivalcem. Poslovilna avdienca pri Duceju Rim, 31. decembra, s. Duce je v poslovilni avdienci sprejel tovariša Sereno in Tassinarija ter jima izrazil zahvalo za delo, ki sta ga izpolnjevala dolge mesece v službi vlade. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B Blagoslovljeno novo ieto želi vsem svojim naročnikom, bralcem in prijateljem doma in drugod »Slovenski dom« Vesti 31. decembra 0 bratstvu med Španijo in Portugalsko prinaša daljši uvodnik belgrajski nemški dnevnik »Do-nau Zeitung«. V dokaz starega prijateljstva med tema državama navaja dejstvo, da sta leta 1939 sklenili pogodbo, v kateri se obvezujeta, da nobena ne bo pustila prehoda kake tuje vojske čez svoje ozemlje ali vojnega nastopa tuje vojske s svojega ozemlja. Kitajska vojska je v boju z Japonci od januarja do oktobra letos imela nad 20.000 mrtvih, 94.000 ujetnikov, izgubila pa je tudi velike količine orožja in streliva, je povedal načelnik tiskovnega urada v japonskem vrhovnem poveljstvu. Od Singapooreja je odvisna usoda Holanske Indije, nove Gvineje in Avstralije, ki se same ne bi mogle resno upirati Japoncem. Zato je za Singapoore edina rešitev v ameriški pomoči. Združene države naj takoj pošljejo tja čete in letala, je govoril dopisnik nekega ameriškega lista po radiu iz Singapooreja. Švicarski zvezni svet je naravnost sebi podredil oddelek za tisk in za radio, ustanovljen ob začetku mobilizacije v Švici. Ta oddelek je bil doslej podrejen vrhovnemu poveljstvu švicarske vojske in je imel cenzuro nad radijem in listi. Z novim vladnim ukrepom je uvedena cenzura nad vsemi knjigami, ki obravnavajo švicarska ali tuja vojaška ter gospodarska vprašanja. Silovit mraz je te dni zajel tudi Španijo in so ponekod imeli snežne viharje ter do 16 stopinj mraza. Tudi v Romuniji bodo prihodnje dni uvedli na* kaznice za kruh. V madžarski industriji so izvedli novo omejitev t razdeljevanju surovin posameznim industrijskim podjetjem. Tri največje kemične tovarne so se morale združiti, da bi lažje in boljše izpolnjevale svoje naloge v sedanjem času. Pavelič je včeraj obiskal letališče v Boronsaju, kjer ga je pozdravil poveljnik vseh hrvaških letalskih sil polkovnik Kren in pa nemški general Kirschauer. Pri tej priliki je polkovnik Kren izročil Paveliču zlat letalski znak in častno diplomo za letalca. Francoski generalni konzul v Pekingu je izdal vsem francoskim konkulatom na ozemlju Kitajske oklic, naj svoie delo usmeri io za korist Japonske, poroča japonski list »Niči-Niči«. Gamelina, Bluma in Daladiera so prepeljali iz trdnjave Portales v Bourrasol zaradi zasliševanja pred izrednim sodiščem v Riomu, kjer bo proces zaradi krivde pri vojnem zlomu Francije proti njim obnovljen 15. jan., poročajo iz Vichyja. Amerikanci so pospešili delo 50 milj dolge ceste ob Panamskem prekopu, ki je za vojaške namene zelo važna in jo mislijo dodelati do marca meseca prihodnjega leta. Današnji štev. »Slovenskega doma« so priložene položnice. Prosimo vse naročnike, da se jih blagovolijo čim prej poslužiti. Le redno plačevanje naročnine bo listu zagotovilo nemoteno izhajanje. Naročnina listu je spričo današnje draginje skrajno nizka, zato tem bolj upravičeno pričakujemo, da bodo vsi naročniki čim prej poravnali tekočo in zaostalo naročnino. — poroča »Nachtau6gabe« — znašli pred popolnim propadom vojaških načrtov, ki so povzročili medsebojna očitanja in splošna nasprotstva glede koristi posameznih drža?. Odlok o spremembah v socialnem zavarovanju Začel je veljati že s I. decembrom 1941 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino slede na svojo naredbo z dne 18. avgusta in smatrajoč za potrebno, da se v zavarovanju delavcev spremeni in zviša število mezdnih razredov, po zaslišanju mnenja prizadetih strokovnih organizacij. odreja: Člen 1. Mezdni razredi po naredbi ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 1. novembra 1940, St. št. 28.623, ostanejo od prvega do sedmega razreda nespremenjeni. Za osmi razred se določa višina zaslužka na dan od lir 30.40 do lir 38.— z zavarovano najnižjo mezdo. Dodajata se naslednja mezdna razreda: Mezdni Višina zaslužka Zavarovana razred na dan mezda IX. od lir 38.— do lir 45.60 lir 38.— X. od lir 45.60 navzgor lir 45.60 Člen 2. Določbe te naredbe stopijo v moč z veljavnostjo od 1. decembra 1941-XX. AMBROŽ IVAN strojna delavn'ca LJUBLJANA - TRNOVSKI PRISTAN 32 Srečno novo leto želi carinsko posredništvo MAKS MARKELJ LJUBLJANA - TELEFON 33-15 Mir v Novem letu želim vsem cenjenim -odjemalcem Franc Kosmač ključavničarstvo LJUBLJANA Jeranova 5 - Tržaška 11 ji KUŽE • FRANC pohištvo VRHNIKA Zaloga pohištva Ljubljana. Tvrieva 47 (pole« knvarne Majcen) Srečno in veselo novo leto želi svojim dosedanjim in bodočim cei jenim odjemalcem trgovina 5J PRI CIRILU11 VRHNIKA Srečno novo leto ' vsem cenjen m odjemalcem želi IVAN HABIČ - trgovec Vrhnika MESARIJA IN GOSTILNA »PRI JANEZU« JANKO HODNIK, Vrhnika Veselo novo leto želi vsem svojim prijateljem in znancem TVRDKA IGNACIJ HREN VERD SPLOSNO KLJUČAVNIČARSTVO Fr. Šušteršič, Vrhnika zaloga električnega materiala, koles, šivalnih in pisalnih strojev Služkinje in hišnice — v II. mezdnem razredu Nadalje je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil, da se glede na sedanje razmere spremeni kategorizacija hišnih pomočnic (služkinj) in hišnic, in sicer tako, da se te osebe uvrstijo v II. mezdni razred ne glede na kraj njih zaposlitve in njih dejanski zaslužek, nespremenjena pa ostane opredelitev hišnih pomočnic (služkinj) in hišnic no naredbi bivšega ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 3. marca 1941. Nova porazvrstitev strežnega osebja v gostinskih obratih po mezdnih razredih Prejšnje ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje je dne 3. marca 1941 določilo kategorizacijo strežnega osebja v gostinskih obratih in menzah v socialnem zavarovanju v razrede, ki ustrezajo višini njih plač v gotovini in naravi. Zdaj je Visoki komi6ar za Ljubljansko pokrajino to kategorizacijo razveljavil in se za to osebje določajo mezdni razredi po skupnem znesku plače, ki jo prejemajo v gotovini in naravi, pri čemer se zaračuna povišek 5% na plačo postrežnika, kjer ni ta izrecno odpravljena. Za plačilne natakarje e stalno plačo ali brez nje velja za eno stopnjo višji mezdni razred od razreda drugih natakarjev istega obrata. Določbe te naredbe. ki je objavljena v Službenem listu z dne 27. decembra, stopijo v veljavo dne 1. januarja 1942. Delovanje posebnega sodišča za zaščito države drugič podaljšano Italijanski »Službeni list« prinaša zakonski odlok, s katerim se rok za delovanje posebnega sodišča za zaščito države, podaljšuje do konca leta 1941, še podaljšuje do nadaljnje odredbe. Izvajajo se še naprej vse norme, ki se nanašajo na sestavo, delovanje in postopek posebnega sodišča in ki so bile v veljavi po prejšnjem podaljšanju roka. Posebno sodišče bo odslej poleg drugih stvari, ki so že do sedaj spadale v njegov delokrog, pristojno tudi za obravnavo kaznivih dejanj, ki so navedena v prvem poglavju druge knjige vojaškega k. z. za mimo dobo, kakor tudi vojaškega kazenskega zak. za čas vojne, razen za kazenska dejanja, ki so bila zagrešena na operacijskem področju. Novi zakonski odlok je začel veljati včeraj, 30. decembra 1941. Hud mraz v Ribniški dolini V Sodražici 27 stopinj pod ničlo! Ribnica, 31. decembra. Zadnje dni je pritisnil po vsej RibniSki dolini zelo hud mraz. Živo srebro je zdrknilo 20 stopinj pod ničlo. Iz Sodražice nam poročajo, da so tam imeli 27 stopinj. LetouiSiarji, ki aa slučajno mudo v Ribniški dolini, so ostali v zapečkih gostoljubnih Ribničanov, dočim so domači smučarji stalno na smuških terenih. Nov nadzornik pri društvu Rdečega križa Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odločbo z dne 17. oktobra 1®41-XIX, št. 47, upoštevajoč, da je treba fašista Ludovika Matfeia, ki mu je bila poverjena druga naloga, nadomestiti v njegovi funkciji pri Rdečem križu v Ljubljani, odloča: Majorju komisarju De Nakie nobile di Osliak cav. Antona se poverjajo funkcije nadzornika pri Rdečem križu v Ljubljani. Njegova naloga je tudi izvesti preureditev Rdečega križa po zahtevah novega položaja, nastalega z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine. Drugi zadostilni prvi petek MAGGIA ŠPORT Trlesl« • Via Imbriani 11 - Telef. 48-15 Specializzato in vestiario da sci per uomo. donna e bam-bino. Grande assorti-mento maglieria. Imper-meabili in popeline per uomo e donna. Merce buona. Prejzi conveni-enti. Specialna trgovina s smuškimi oblačilnimi potPBbšCIneml za gospode dame in otroke. Veiika izbira pletenin. Nepremočljivi plašči iz popelina za dame in gospode. — Blago dobro — cene primerne. Ali pa ve vsak? Dvanajsta ali velika obljuba Srca Jezusovega, dana »veti Mariji Marjeti Alakok, ge glasi: »Tistim, ki bodo laporedoma devet prvih petkov v mesecu prejeli sveto obhajilo, bom podelil milost stanovitnosti in srečno smrt.« Obljuba je zares dana sveti Mariji Marjeti. Sama pišo o njej v pismu, ki ga je poslala svoji bivši prednici, ki je po mnogih preizkušnjah mlade redovnice spoznala njeno svetost in postala njena zavetnica. Prejela jo je zares od samega Gospoda. Za pričevanjem svete Marjete stoji oblast sv. Cerkve ki je priznala njeno svetniško osebnost, priča pa za to tudi blagoslov pobožnosti Jezusovega Srca. katere se krščansko ljudstvo često prav zaradi obljub i veliko ljubeznijo povsod oklepa. Da boš milosti srečne zadnje ure deležen, zahteva Gospod »da zaporedoma devet prvih petkov v mesecu prejmeš sveto obhajilo«. Tega pogoja ne more nadomestiti nikaka druga pobožnost. Sveto obhajilo mora biti sprejeto vredno in v zadostilni namen. Seveda pa sme sv. obhajilo vsak darovati obenem tudi v zasebne namene. Svetega obhajila ni mogoče prenesti na prvo nedeljo ali kak drug dan. Prejeti ga je treba na prvi petek. Seveda je to za marsikoga žrtev, a Odrešenik jo videl to naprej, pa vendar tako določil. Prejeti moraš sveto obhajilo devet prvih petkov zaporedoma. Kdor bi vrsto prekinil. pa četudi zaradi bolezni, ali druge nujne okolnosti. ne bi izpolnil pogoja za obljubo in bi moral znova začeti. Če pade prvi petek na veliki petek (kot bo slučaj letos), ko ni mogoče prejeti sv. obhajila, smatramo ta petek kot da bi ga ne bilo in nadaljujemo pobožnost sledeči mesec. Bodi apostol pobožnosti prvih petkov. Potem volja tudi zate Jezusova obljuba »njih imena bodo pisana v mojem Srcu«, deležni^ bodo velikih milosti, da vztrajajo na pravi poti. Za vsakega kristjana je čast in sreča, da v teh dneh opravlja to pobožnost sam in tudi druge zanjo pridobiva. Na Irskem in marsikje po svetu ni katoličana, ki ne bi bil pobožnosti devet prvih petkov enkrat v življenju že opravil. Naša vseljudska pobožnost naj bi to bila. Pa je ni opravila v decembru niti polovica vernikov. Res je sicer, da sta jo opravili v nekaterih podeželskih župnijah nad dve tretjini vernikov, ponekod pa niti ena petina, med temi zadnjimi je tudi naša Ljubljana. S tako udeležbo ne smemo biti zadovoljni. Škof vabi vse in vsakega, posebej moški svet. Dober katoličan ne izpolni le stroge zapovedi, marveč tudi nasvete. Nove cene za britje in striženje las T K1. A ia m n rln 1 O/•! 11 R A OK • I imiAfSTllP I! Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je določil novi maksimalni cenik za brivske in frizerske obrate za občino Ljubljana in ostalo pokrajino. Vsi obrati po vsej pokrajini so razdeljeni v dve kategoriji: I. m II., za katere določijo okrajna načelstva, ozir. v Ljubljani mestno poglavarstvo, kateri obrati spadajo v posamezne kategorije. Pri tem je uvrstiti v I. kategorijo brivske in frizerske obrate, ki so moderno opremljeni, imajo ustrezno osebje, gorko in mrzlo tekočo vodo m druge higienske naprave, vsi nastali obrati pa pridejo v IL kategorijo. Cenik jev občini Ljubljana na6lednji( (prva številka pomeni ceno v obratih I., druga številka pa ceno v obratih II. kategorije): 1. Brivci: britje brade 2, 1.80; striženje brade 4.20, 3.50; striženje las 6 škarjami 4.50, 3.75, s 6trojem 3.20, 2.75; umivanje la6 4.80, 4; masaža obraza s kremo 1.20, 1; česanje 1.20, 1; masaža glave z lotionom ali podobno 3.60, 3; uporaba kreme ali alkohola ali kolinske vode 0.50, 0.50; abonmaji z 20% popustom pri cenah na mesec: dvakrat na teden britje brade in enkrat striženje las 23, 20; trikrat na teden britje in enkrat striženje las 32.50, 30.50; štirikrat na teden britje in enkrat striženje 42, 35; petkrat na teden britje in enkrat striženje 50.50, 42.50; šestkrat na teden britje in enkratno striženje 60, 50; naročninska karta za desetkratno britje brade 24, 20. 2. Frizerji: striženje la6 3.90, 3.25; železna ondulacija 6, 5; umivamje las 6.60, 5.50; vodna ondulacija m umivanje las 18, 15; vodna ondulacija brez umivanja las 13.20, 11; trajna ondulacija brez vode 50, 42; z vodo 60, 50; barvanje las brez pričeske 69.60, 58; prvo beljenje las brez pričeske 28.20, 23.50; naslednje beljenje las brez pričeske 20.40, 17; mariikura 0, 5; masaža obraza 12. 10. Za ostalo pokrajino pa veljajo naslednje cene (prva cena je za obrate L kategorije, druga za obraite II. kategorije): 1. Brivci: navadno britje 1.75, 1.50; striženje brade 3.10, 1.90; striženje »as s škarjami 3.60, 3.30, s trojem Z70, 2.50; umivanje las 3.60, 3.10; masaža obraza s kremo 0.90 0.75; česanje 0.80, 0.65, masaža glave z lotionom ali alkoholom 2.70, 2.30; uporaba kreme ali alkohola ali kolinske vode 0.50, 0.50. Abonmaji : dvakrat na teden britje brade in enkrat striženje las 17.80, 15; trikrat na teden britje in enkratno striženje 24.50, 21; štiri-Krat na teden britje in enkratno striženje 31, 26; petkrat na teden britje in enkratno striženie 37.50, 31.50; šestkratno britje brade in enkratno striženje 44, 37: naročninska karta za desetkratno britje brade 18, 13.50. 2. Frizerji: striženje las 3.20, 2 75, želez- na ondulacija 5, 4.25; umivanje las 5 50, 4.45; vodna ondulacija in umivanjt lae 15, 12.75; brez umivanja las 11, 9.40; trajna ond-jlacija brez vode 42, 35.50, z vodo 50, 42.50; barvanje las brez pričeske 58, 49; prvo beljenje la6 brez pričeske 23.50, 20; naslednje beljenje las brez pričeske 17, 14.50; tna-nikura 5, 4.25, masaža obraza 10, 8.50; utiranje lotiona 5, 4.25 lir. Tako na ozemlju mesta Ljubljane kakor tudi v ostalih delih pokrajine se zvišajo cene za postrežbe na domu za 100%. Vsi obrati brez razlike morajo imeti izobešene tarife v obliki cenika, na občinstvu dobro vidnem mestu. Kršitelji teh določb 6e kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Uredba je bila objavljena v Službenem listu z dne 27. decembra in je tega dne stopila v veljavo. Smrtna nesreča na kočevski postaji Žrtev je Nemec VeVderber, ki se je odpravljal v Nemčijo Ribnica, 31. decembra. V zgodnjih jutranjih urah . nekaj pred pol peto, ko se je pripravljal transport kočevskih Nemcev za odhod iz naše pokrajine, se je na postaji dogodila nesreč, ki je zahtevala smrt znanega gostilničarja Verderberja Avgusta, ki spada med vodilne kočevske Nemce. Ko ie hotel skočiti na vlak, mu je spodrsnilo, da je padel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. 'Vlak je vlekel Verderberjevo truplo ob železniški ograji še nekaj metrov, tako ga je Verderber dobil še težke poškodbe na telesu. Pokoini je bil družinski o£o in bil aamonjen v Nemčijo. Meso za Novo leto Za novo leto je g. Visoki komisar odobril zvišati obrok mesa za 50%. Prav tako je odobril, da smejo gostilne in restavracije pripravljati na dan novega leta mesna jedila. Praktična novoletna darila nalivna peresa, pisemski papir, knjižne ovitke, albume, vam v lepi izbiri, dobri kvaliteti in po zmerni ceni nudi Papirnica ljudske Knjigarne Pred Skofi:o 5 in Miklošičeva cesta 5 Založiti smo mogli Sc nehal fisoc Izvodov ..Slovenčevega Koledarja" Dali smo ga v preprodalo knjigarnam in frallkam. Dobile ga pa nailazte v naši podružnici na PllhlošKevi cesti ali pa pri naši upravi itopitarfeva 6 Tudi pri zastopnikih ga lahko še dobite. Koledar stane le 20 lir. Kupite to lepo in obširno knjigo takoj. Žal Vam bo če si jo ne nabavite, ker je edinstven dokument današnjih dni ^^Earl Derr Biggers Brez besed je Chan zasukal ovratnik svojega suknjiča, da se je videl njegov znak. Bilo je to dejanje, vredno celo velikega gledališkega igralca. »Kakor vidite, imam pooblastilo,« je dejal. »Rekli ste prej, da ste bili nekoč mož Shelah Fane in da je že veliko let niste videli. Koliko let?« Fyfe je preudarjal. »Bilo je pred devetimi leti, ko sva se ločila. Oba sva takrat igrala v Newyorku. Miss Fone v Ziegfiel-dovi reviji v New Amsterdamu, jaz pa v majhnem zakotnem lokalu v Astoriji. Neke noči je prišla domov s slepečo ponudbo za IIollywood — bila je razburjena in tako navdušena, da je enostavno nisem mogel zadržati. Ko sem jo teden dni kasneje, bilo je aprilskega večera, spremil na postajo, sem vedel, da jo bom izgubil. Šla je celo hitreje, kakor pa sem pričakoval. Nekako čez eno leto je vložila ločitveno tožbo. Zdi se mi, da je bilo to zanjo zelo lahko in brez bolečin. Zame nekoliko težje —■ čeprav sem moral tak konec pričakovati.« Brez dvoma ste vi kasneje nastopili tudi ▼ Los Angelesu,« je dejal Chan. »In sicer v Času, ko se je tam mudila miss Fane.« »O ja, seveda. Toda videla se nisva nikoli.« »Ali se morda spominjate — ali ste igrali v Los Angelesu junija pred tremi leti?« Charlie je zelo dobro opazil pogled, ki mu ga je vrgel igralec. Ali je razumel vprašanje? »Ne,« je z veliko gotovostjo odgovoril Fyfe. »Ali ste si svojega odgovora popolnoma v svesti?« je s po-udaikom gripomoii Chan. »Da. Takrat,« je odgovoril Fyfe, »pred tremi leti sem potoval z neko gledališko skupino po notranjosti. Toda obale se nismo dotaknili'...« »To se da seveda vsak hip prekontrolirati?« »Brez nadaljnjega,« je pritrdil Fyfe. »Kar preiščite.« »Potem ste trdili,« je nadaljeval Chan, »da Shelah niste več videli, odkar ste jo spremili na vlak pred devetimi leti?« »Da.« »Danes je tudi niste videli?« »Ne.« »Tudi danes zvečer ne?« Kratek odmor. »Ne.« Julija je vstopila. »Kava je pripravljena,« je povedala. »Ali bi li, prosim, v zgornjo sobo?« »Jaz bi to prošnjo z vso odločnostjo podprl,« je pristavil Chan. Nekoliko neradi so šli drug za drugim ven zagotavljajoč, da človek v takem trenutku sploh ne more nič použiti, saj je bila že snma misel na to neznosna, kaj žele misel na skodelico kave... Glasovi so se porazgubili za vratnim zastorom in le še Tarneverro je edini od gostov nekam okleval. »Tudi vas, gospod Tarneverro, prosim, da greste,« je silil Chan. »Kratka vzpodbuda tudi vam ne bo škodila. Posebno zato, ker tako nujno potrebujem vaše pomoči.« Tarneverro se je priklonil. »Čez trenutek torej,« je odgovoril in zapustil sobo. Charlie se je obrnil h Kašimu. »Za vas pa bi bilo najboljše, če bi se umaknili na teraso in tam premišljevali v miru o svojih pregrehah.« S tem ga je vrgel iz sobe in zaprl za njim steklena vrata. Znova se je obrnil k Fyfeju: »Vesel sem, da sem sam z vami,« je začel. »Kaže, da vam sploh ni padlo v oči to, da ste doslej daleč najbolj zanimiva prikazen v tej drami.« »Resnično?« Igralec se je zleknil v naslanjač. Bil je na po-lg edpopolnoma miren, popolnoma priseben in niti ne najmanj v zadregi. »Vsekakor zelo zanimivo,« je nadaljeval Chan. »Gledam va* in se vprašujem — zakaj mož laže?« Fyfe je skočil s stola. »Povejte mi vendar, kaj naj vse to pomeni...« Chan je skomizgnil z rameni. »Moj ljubi, čemu to nepotrebno razburjanje? Če obiskujete poletne ute in hodite na sestanka* s prejšnjimi ženami, je v najmanjši meri silno nepazljivo, da nosite krvavordeče trakove na tako vidnem mestu na prsih. Razburjene mlade ženske bi to lahko smatrale kot krvav madež. Naravnost rečeno: bila je kri.« »Ah,« je rekel Fyfe, »zdaj razumem...! Igralce je nekaj časa sedel in položil glavo v dlani, potem pa je pogledal navzgor. »Resnica, za spremembo?« je predlagal Chan ljubeznivo. »Prav rad,« je odgovoril igralec. »Čeprav je resnica sicer nekaj nenavadnega. Od slovesa na postaji pred leti nisem Shelah videl vse do današnjega večera. Ko sem danes dopoldne slišal, da se nahaja v mestu, sem začutil v sebi utrip, ki je mene samega preesnetil. Vi miss Fane niste poznali, mr. — hm — mr.------------?« »Komisar Chan,« se je na kratko predstavil Chan. »Ne, nisem imel te časti.« »To bi bila zares čast,« se je zamišljeno zasmejal igralec. »Bila je čudovita ženska. Vsak njen živec je kar trepetal življenja. Nekoč sera jo neizmerno ljubil in preko tega se nikdar nisem mogel dokopati. Nobena ženska zanjo ni pri meni nič več pomenila. Nisem je mogel obdržati pri sebi. Pa je zaradi tega tudi ne morem karati. Pač ni bila za to ustvarjena. Rabila je pustolovščine, razburjenje, spremembo... Ko sem torej danes (zjutraj slišal za njen prihod, sem bil čisto zmeden. Tako mi je bilo, kakor da bi po dolgih letih molka slišal spet fijen glas. A JlTŠ^«V*Sl) Srečno novo leto žele tvrdke iz Ribnice: i Srelno in blagoslova polno niiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiu^ HRANILNICA IN llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll novo leto želi Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Zbačnik Igo trgovina sadja in zelenjave Ribnica V RIBNICI illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Zadruga z neomejenim jamstvom * W' JZ 1 CJ rečno novo leto Seli s Onič Davorin m | TRGOVINA — RIBNICA Kg Seznam ljudi iz Ljubljane, ki prosijo za preselitev v Nemčijo Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom Gril Marjan brivski salon Ribnica Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim prijateljem Ludvik Tomšič Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom ||| Skrabec Stanko p Ribnica — gostilna S SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM CENJ. ZAVAROVANCEM r Ilc JANKO I potnik vzajemne zavaro* sij, valnce $ R I b n I c a | i ' " re krojač Ribnica Srečno in veselo novo leto j' želi podr.,Slovenca* v Ribnici |[ SREČNO IN BLAGOSLOVA POLNO NOVO LETO ZELI VSEM CENJEN. ČLANOM Nabavna in prodalna zadruga Zadruga z omejenim jamstvom V RIBNICI Z OKOLICO V smislu naredbe z dne 8. novembra 1941-XX, št. 143, se objavljajo 61., 62., 63., 64., 65 in 66. seznam 06eb, ki 60 zaprosile za preselitev v Nemčijo na podlagi itahjansko-nemškega sperazuma z dne 20. oktobra 194i-XX: Dolar Wolfgang Jamar Elfriede, Jandaurek Irena, por. Jamar, Rolh Eduard, Prešern Jožefa por. Roth, Roth Margareta, Pilz Jožefa, Heller Adolfina por. Polajner, Schorn Janez, Ratzmann Štefanija por. Schorn in njun sin Janez, Satner Otmar, Schulze Ro6i por. Satter, Plausteiner Anton, Presker Kristina por. Plausteiner, Roth Raimund, Guttmacher Ana por. Roth ter njuna sinova Teodor in Vladimir, Saria Balduin, Hartmann Jolante Eor. Saria in njuna otroka Reingart in Trude, chier Anna por. Zampa, Turba Giuseppe, Persil Anna por. Turba in njen sin Antonio, Tomažič Martin, Temmel Ana por. Tomažič Praunseis Al- temo, Boiijftnčiž por. Pnuuic^ifi, Kr«mi«r Helena por. šepec, Sepec Milan, Grebenz Melita, Grebenz Dora, Grebenz Hannelore, Grebenz Otto, Horn Marija por. Grebenz, Halbensfeiner Erich, Obermeier Frančiška por. Halbensteiner, Heinrich Augu6t, Rachov Flora por. Heinrich, Haselbauer Hermann, Lanzinger Helena por. Halbensteiner, Klabus Anton, Rebernik Matilda por. Klabus in njuna hči Charlottc, Janko Otto, kohlruss Berta por. Janko, Klimanek Maksimilijan, Pisačič de Hi' zanovec, Gabriela por. Hubanek, Hoffman Eduard, Seitz Štefanija por. Hoffmann ter njuna otroka Eduard in Margareta, Knififz Frančišek, Krivitz Neža por. Knifitz, Kobler Anton, Haselbauer Ana por. Kobler, Kordisch Jožef, Lovko Amalija por. Kordisch in njuna otroka Jožef in Helena, Moro Kristina roj. Hudovernik, Maleschitsch Janez, Au-gusta, Janez in Herman, Luschan Friderik, Horst Margareta por. Luschan in njun sin Peter, Petrovčič Peter, Kremžar Ivana por. Petrovčič, Mausesr Janez, Peterlin Stanislava por. Mausser ter njeni otroci Duni«kt, liogamir, V»lburg\a in Adelaitla, Kremžar Janez, Kremžar Terezija, Kremžar Antonia, Fink Adolf, Skubic Sabina por. Fink in njun trna macchina per serivere portatile ohe, oltre le proprie caratteriatiehe di trasportabi-liti, offra tutti i vantaggi di nna macchina per afficio 6 la: i Pisalni stroj v koviegn, sodobne elegantne linije, praktičen radi prenosljivosti ter svoje izvrstne trpežne konstrukcije uporaben tudi za pisarno: &eteM HOD. 90 Bappresentanie esclusivo per la Provincia di Lubiana: T' A. KOVAČIČ Prešernova ul. 44 Tel: 26-36 prej Ivan Legat sinček Frančišek, Drofenik Terezija, Draxler Peter, Langerholz Marijana por. Draxler in njun 6in Viktor, Dolnitscher Stanislava por. Drax!er in njuna hči Ingeborg, Deisinger Ema, čresovnik Janez, Ahlfeld Walter, Tschada Marija por. Ahlfeld, Gal-lasch Egon. Obersnel Zora por. Gallasch ter njuni otroci Flelda, Egon in Gerhard, Wegemann Ore-stes, Viragh Marija por. Wegeniann, Wallas Janez, Beier Frančiška por. Walias, Papež Marija por. Treo in njuna otroka Roman in Charlotte, Margetitscb Hermenegilde por. Tecilazič in njen sin Boris, Šuklje Leopoldina, roj. Stelerer, šuklje Ana, Sluga Anton, Petek Ana, roj. Sluga Sluga Egon, Sluga Milan, Slanovec Ivana, Sentschar Leopold Dowetschar Erna por. Sentschar in njuna otroka Breda in Marija, Zwettau Vilma roj. See-mann, Schrautzer Herta, Scheringer Janez, Imperl Ana por. Scheringer in njun sin Janez, Putschel Janez, Poje Janez in njegov sin Janez,, Hotsche-var Urša por. Poje, Poje Raimond, Schormann Otilia por. Radič, Schmidinger Ida por. Radič, Gortner Terezija por. Počivaunik, Počivaunik Karel, Perko Janez, Osimitsch Dominik, Kreuger Antonia por. Osimitsch in njuna hči Darinka, Ober-tintner Roman, Luschan Albert, Brodar Jožefa p. Luschan, Kropf Marija, Kranner Ludvik, Kohl-hauser Albert, Fleischer Matilda por. Kohlhauser, Jeglitsch Erich, Honigmann Teodor, Honigmann Jožef, Barovič Elza por. Honigmann in njuna otroka Stanislav in Elza, Gumpot Janez, Pototschnig Amalija por. Gumpot, Goritschnigg Franc, Lahnig Elza por. Goritechnigg, Golesch Alojzij, Semetz Urša por. Gollesch in njuni otroci Ervin, Otto in Marija, Fischer Jožef, Dowetschar Rudolf, Pau-schek Leopoldina por. Dowet6char, Ferlan Mak6, Schumann Ema por. Ferlan, Schwelz Ferdinand, Ručigaj Jožef, Poltriigg Leonina por. Ručigaj in njun sin Herbert, Žabka Friedrich, Orel Elfrieda por. Žabka, Zurl Jo6ef, Zalaznik Alb., Bautschitsch Otilia por. Zalaznik in njun sin Herbert, Verder-ber Albin, Kump Helena por. Verderber, Stefan Maria por. Tutta, Stefan Karla, Smerkol Emmi. Sieberer Berta, Sieberer Adolf, Schoschteritsch Franc, Knaller Anna por. Schoschterritsch ter njuna sinova Franz in Konrad, Schart Janez, Schart Karla in Schart Ivana, Roblek Karl, Jary Marta por. Roblek, Pavlovčič Franc, Supantschi6ch Maria por. Pavlovčič in njuna hči Andrej,a, Maicen Anton, Luckmann Henrik, Endres Marta por. Luck-mann, Laurentschitsch Walter, Danser Terezija por. Laurenčič ter njuni otroci Otmar, Judita in Norbert. Vsi ti optanti imajo svoje bivališče v Ljubljani. Njihov 6eznam bomo nadaljevali v naslednji številki. Darovi Rdečemu križu. Pokrajinsko ravnateljstvo dela je darovalo v spomin pok. g. Vrankarja Vinka, ■člana Pokrajinskega namestitvenega urada, lir 500 Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. — Tvrdka Franc Stupica v Ljubljani je darovala namesto običajnih novoletnih voščil odjemalcem Pokrajinskemu odboru Rdečega križa lir 1000. Plemenitim darovalcem iskrena hvala! Koledar Danes, sreda, 31. decembra: Silvester, p. Četrtek, 1. januarja: Novo leto. Obvestila Nočno služi)« imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. Dostavljanje živilskih nakaznic bo mestni preskrbovalni urad zaključil na Silvestrovo, da bodo ta dan vsi potrošniki imeli živilske nakaznice. Ker bo pa v petek 2. januarja odsek za živilske nakaznice imel veliko dela z urejanjem potrdil, zato ta dan ne bo posloval za stranke, a reklamacije bo sprejemal šele v soboto 3. januarja. Tisti pa, ki bi v sredo vendar še ne dobili nakaznic zaradi napačnega naslova, ali če bi jih na Silvestrovo ne bilo doma, jih bodo dobili tudi še v petek na dom. Kdor torej nakaznic do tega dne ne dobi. naj jih reklamira v soboto in nadaljnje dni v odseku za živilske nakaznice v Mestnem domu. Mestni preskrbovalni urad si na vse načine prizadeva, da bodo nakaznice prav vse stranke dobile na dom in celo tudi oni, ki mu niso naznanili spremembe svojega naslova. če je bilo novi naslov mogoče ugotoviti drugače. Vse ljubljanske trgovce opozarja mestni preskrbovalni urad, odsek za razdeljevanje moke, riža in testenin, da bo sprejemal odrezke živilskih nakaznic za mesec december v petek 2. januarja od trgovcev z začetnimi črkami A—M, v soboto 3. januarja pa od trgovcev od N—Z. Kasneje predloženi odrezki za mesec december ne bodo sprejeti, na kar izrecno opozarjamo. Razdeljevanje blaga na živilske nakaznice za mesec januar se bo pa začelo v ponedeljek 5. januarja 1942 po že znanem vrstnem redu. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljala od srede od 20. ure do petka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleter-šnikova ulica 13. telefon 47-64. Podružnica SVD v šiški opozarja svoje člane na razglas v omaricah o škropljenju sadnega drevja in na občni zbor, ki bo v nedeljo, 4. januarja, ob 15. uri v risalnici ljudske šole v Zg. Šiški. Vajtih!Janško gledališč© DRAMA: Sreda, 31. decembra, ob 17.30: Boter Andraž. Izven. Znižane cene. četrtek, 1. januarja, ob 14: Peterčkove poslednje 6anje. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Rokovnjači. Izven. Petek. 2. januarja, ob 15: Bog z vami, mlada leta! Dijaška predstava. Zelo znižane cene. OPERA: Sreda, 31. decembra, ob 17.30: Večer pri grofu Orlovskem. Izven. Konec ob 19.30. Četrtek, 1. januarja, ob 16: Prodana nevesta. Izven. Petek, 2. januarja: zaprto. (Generalka.) Igor Zagrenjen: j Zavetje v Samoten jezdec 6e divje podi skozi sotesko. »Klop, klop!« poje konjsko jeklo na trdi poti. Žival leti urno kakor veter, pa jo človek še priganja. »Miško. Miško, daj, poženi 6e, da ne bova prepozna!« Tako ji prigovarja, ko 6e ji med dirom obeša na grivo. In kakor bi ga konj razumel, nanovo napenja sile. Kmetje 60 se že dobro opili. Po dva, po trije se menijo, hrušč je, da ga ni moči popisati V gostilni buči kakor ob slapu v Potoku. Kdaj pa kdaj 6e tudi razlegne objestna pesem. Kaj pa češ? Ali mar nismo dobro opravili? Francoze 6mo naklestili! Le naj zdaj še kdaj pridejo, kar naj! Kje pa vas je še kaj? Kar 6em, grdobe, sem, pesjani! Boste videli, kako znamo mahati! Če bi radi novih bunk, pa pridite sem, v stari laz! Pravih ee boste lotiliJ 98 pečevju Sem, vi razbojniki in požigalci! No, včerajšnji dan in noč 6i boste za zmerom zapomnili! Takih pa v naši deželi še niste dobili! Zdaj vam je za zmerom odzvonilo! Jezdec se podi naprej 6kozi noč po samotnih, tihih potčh. V gostilni pa rojč opiti ljudje zmerom bolj hrupno. • »Vendar, vendar, Miško! Zdaj sva pa le v Starem lazu!« Tako reče jezdec konju. »Klop, klop!« poje jeklo med hišami. »Kaj pa je, kdo je?« zavpije tu pa tam kakšen gla6 skozi okno, j e »dec pa drevi kar naprej brez odgovora. Prešerna- pesem mu hrupi na poti. Tam bodo, prav gotovo! Ti 6pake pijane! Zdaj 6e gredo napajat, zdaj se gredo napajat! Ljudje, saj vendar niste živina! Pred gostilno se ustavita. »Primi konja!« se zadere nočni jezdec na nekega motovileža, ki 6e maje pred pragom in prilegava k pesmi v hiši z visokim glasom. Tako to zavpije, da se oni skoraj v hipu malo manj ko otrezni. _ Naglo 6e zagodi in zgrabi živai »Kje je Lukec?« vpraša jezdec. To je Mih6r, Mih6r, ki je bil ostal v Glavniku zraven Škerjančevega Matevža! »Nič ne vem, prijateljček, prav res, da nič ne vem! Ali veš, kako je napravil? Kar šel je! Vzel .je svoje in šel! Nemara, da je spet v Beli! Najbrž da bo v Beli! O, seveda, kam pa naj bi bil šel drugam! V Beli bo, v Beli!« »Kje pa Vresk, Tone?« vpraša Mih6r nestrpno. Dosti ne manjka, pa bi onega opledel, taka jeza ga daje. »A Tone? Tone? Za Toneta vprašaš, za Vreska? Tone je pa z nami! Notri pijemo! Ne veš, kako smo bučni!« Mih6r plane v hišo. Ob politih mizah sedč tam eni, drugi pa 6e maj6 pred njimi, klatijo z rokami in si kdo ve kaj dopovedujejo. Pesem je zdaj ponehala. Pred temi hrupeži 6e zdaj med vrati zasveti mokri Mih6rjev obraz. »Pokonci, ljudje! V Glavniku se bij6!« zavpije Mihčr, da V6e preglasi. »Kaj praviš?« To je Tone Vresk. »V Glavniku se spet bijejo! Francozi 60 prišli iz Globljane, vse so privlekli s 6abo, kar še imajo ljudi! Zdaj mislijo 6em! Do jutra se bodo oni nemara držali! Matevž, Škerjančev Matevž je poslal pošto Žagarskemu Martinu, naj pripelje svoje pomagat!« Kar ca mah neha hrušč. »Na noge možje, spet se bomo! Kar prčcej!« ukaže Tone. Velika 6teka se napravi ob vratih. »Vresk, povedi v Glavnik, jaz pa grem po Lukca v Belo! Če še te pobijemo, potlej bomo imeli mir, dokler vojska ne bo v kraju! To so njihovi zadnji možje!« Zunaj se že zbirajo kmetje; domačini in možje, ki so zimo prebili v zavetjih. Visoko z neba sveti n*esec na črno trumo, ki se je zbrala zunaj pred gostilno. T;- in oni namaka vročo glavo v koritu. Mih6r pa se 6pet požene v sedlo — in z Miškom se znova zadrevita naprej. »Zdaj pa v Belo, Miško!« govori jezdec konju. Samotno poje jeklo, tihi gozd odmeva. Spodaj v Starem lazu pa ukaže Tone Vresk: »Naprej, možje, v Glavnik gremo!« In črna truma se odpravi v noč. Še pred jutrom je Mih6r v Beli. In Lukec nemudoma zapove plahutar-jem. naj krenejo. Tema je še, tema kakor v rogu, ko 6e premaknejo, je bil pravkar zatonil mesec. S prvim dnem pa se Vree,kovi možje že spuste s hriba dol v Glavnik. Tam gorf nekaj hiš, silen hrum prihaja semčez, kar naprej se razlegajo streli. »Naprej, možje!« ukaže Tone, ko se 6e malo odpočili. In že krenejo v boj. Pri Rrvih hišah še ni nič. Kakor hitro pa pridejo bliže k trgu, jih pozdravijo znani in neznani ljudje. »Do srede 60 Francozi! Pognali so nas že 6koraj ven, pa je prišel Žagarski Martin s svojimi — no, do 6em smo jih jančev Matevž, ko stojita v zavetju za neko štalo. Pa re6, med hišami na trgu je vse polno Francozov! Naprej si pa le ne upajo, to se vidi! Samo pokajo na tleh ležč. Jame 60 si izgrebili na hitro roko. To so opravili oni zadaj, medtem ko 60 6e prvi še tolkli na našem koncu — pa jim je vendar že kazalo, da se bodo morali umakniti! Tonetovih ljudi pomoč 6e že kar kmalu pozna. Do poldneva potisnejo Francoze precej daleč. Treba je pa zare6 prav vsako hišo posebe jemati nazaj, zakaj v vsaki so 6e bili oni. dobro vgnezdili, tako da jim le 6težka prideš do živega. Na vse kriplje in konoplje se upirajo, tudi ko jim vdreš skoži vrata, se moraš biti še do kraja. Dobro vedo, za kaj jim gre. • Omahne pa na obeh straneh kdaj pa kdaj možak, ki se ne bo več sam vzdignil, je že tako v boju, če ne, bi bil to tepež, kamor bi 6e človek podajal brez 6trahu, kar tako, češ, se bomo pa udarili! Lahko bi bilo zmagovati in poditi sovražnika, če se ne bi upiral, če ne bi streljal in udarjal, Tako bi že šilo, seveda.! Filipinsko otočje v vojni vihri Novi spopad priča o zemljepisni in gospodarski važnosti tega otočja s, 51 V %sj. ■- .......................................... Ti' <• -i, <*■-* * /•/90» BHpM 5Č* *"* Pogled na pokrajino na Filipinih Portugalcem je bilo filfpinsjto otočje znano že leta 1512, po Evropi pa je zaslovelo po smeli vožnji znamenitega pomorščaka Magellana, ki je na enem od teh otokov, na Cebuju, leta 1521 našel smrt. Po dolgih prepirih je svet naipoeled priznal špansko gospodstvo nad tem otočjem. A ko je izbruhnila kubanska vojna, so se Združene države zvezale z Aguonaldom, ki je leta 1896 zanetil upor proti španski oblasti na Luzonu. Amerika je z močnim brodovjem špansko mornarico zaprla v pristanišče Cavite v zalivu pred Manilo. V pariški pogodbi leta 1898 se je Španija morala odpovedati svojim pravicami nad filipinskim otočjem v prid Združenih držav. Tako je otočje prešlo v posest Amerike, ki je izjavila, da bo nad njim imela oblast, dokleT ne bo ta mošnje prebivalstvo toliko napredovalo v omiki, da se bo lahko samo vladalo. Filipinsko otočje, ki se po svojih zemljepisnih in podnebnih značajih razlikuje od sosednih skupin otokov, je nekako prehoden ozemeljski pas med inzularno Indijo in Avstralijo na eni strani ter med Indokino im vzhodno Azijo na drugi. Filipinsko otočje sestavljajo dva večja otoka Luzon (na severu, 105.704 kv. km) in Mindanao (na jugovzhodu, 95.583 kv. km) in osrednja skupina otokov Visayas, med kaitere sodijo Samar, Leyte, Bohol, Cebu, Negros, Panay, Masbate in Mindoro. Od teh sta večja samo Samar (13.530 kv. km) in Masbate (3250 kv. km); je pa še cela vrsta manjših otokov, ki njih skupna površina ne dosega velikosti Sicilije. Največji otok Luzon ima več zalivov: Linga-yen, Manila, Ragay, Albay in San Miguel na polotoku Camarine6U. Prestolnica in največje pristanišče je Manila, ki po ljudskem štetju leta 1932 šteje 840.000 prebivalcev. To je prav za prav edino resnično mesto na Filipinih. Dviga se na vzhodni obali manilskega zaliva Cavite ob ustju reka Pasag. Na levi strani reke je stari španski mestni del, obdan z utrdbami iz 17. stoletja, s svojimi vojašnicami, samostani in uradnimi poslopji. Daleč od starih četrti se vijejo nove ceste, zgrajene po ameriškem načinu. Manila je tudi industrijsko središče na Filipinih. Tu najdemo tobačne in tekstilne tovarne, rafinerije za sladkor, stiskalnice za kokosovo olje, kovinske in mehanične delavnice. V Manilo se »teka ves promet na Filipinih. Vrh tega pa srečamo v glavnem mestu 5e mnogo kulturnih ustanov in vremenoslovsko opazovalnico, ki uživa velik sloves po vsem svetu. Otok Mindanao je manj važen, ker je bolj redijo naseljen, vendar pa je prava zemeljska zakladnica mnogih surovin; zato ima gotovo še veliko bodočnost. Od osrednje skupine otokov Visayas, ki jih od uzona loči morska ožila S. Bernardino, omenjajmo Po vsem filipinskem otočju vlada sijajno podnebje s povprečno letno temperaturo 26 stopinj, tako da lahko govorimo o večnem milem poletju. Rastlinstvo po otokih je izredno bogato, 6aj šteje čez 4000 zvrsti. Posebno slovite po svoji razkošni lepoti so ondotne orhideje. Ves južni Luzon in Mindanao ter zunanji lok proti Tihemu morju je pokrit z nedotaknjenimi Sumami palm in ovijalk; Značilna slika s Filipinov v teh gozdovih najdeš vrste lesa največje veljave, kakor teak, barbu-ebenovino in tako imenovani železni les, vrh tega še ogromno rastlin z vlaknatim tkivom (abaka), iz katerega izdelujejo cenjeno ma-nilsko platno. Gospodarstvo na filipinskem otočju je bistveno poljedelskega značaja, izkoriščanje zemeljskih bogastev je šele v pričetku, saj je le ena desetina vsega ozemlja obdelana, ostalo pa pokrivajo gozdo- vi in pašniki. Glavni poljedelski pridelek je riž, ki ga zraste letno za 23 milijonov 6totov; za njim pa pride koruza z enim milijonom stotov letno. Vendar pa je to za domačo potrebo še premalo, tako da morajo posebno riž še uvažati. Med tako imenovanimi industrijskimi kulturami pa je na prvem mestu sladkorni trs, ki daje letno 8 milijonov stotov; nato pride tobak s 470.000 stoti; potem kopra (kokosova palma), ki daje približno eno tretjino celotnega svetovnega pridelka; končno še značilna pridelava abake (manilski lan), ki ga je letno okrog 210.000 ton. Omembe vredni so tudi nasadi heveje, ki daje kavčuk. Živinoreja stalno napreduje in obsega tri milijone glav govedi, 2.5 milijona prašičev in 530.000 ovac. Glede rudnin so važna ležišča zlata na Masbati, v pokrajini Camaris in v hribovitih krajih Linga-yena ter na Mindanaou. Na Masbati, na Cebuju, Batanu in Polillu so veliki zakladi premoga in ponekod tudi znatna ležišča petroleja. Cink in železo najdeš v severnih pokrajinah Camarinesa, na Luzonu in v Suriagu na otoku Mindanao. Filipinci (okrog 13 milijonov jih je, od teh še 650.000 divjakov) so po večini malajskega plemena. Od 65.000 tujcev je bilo leta 1918 43.800 Kitajcev, 7800 Japoncev, 5800 Amerikancev itd. Kristjanov je približno 10 milijonov. Oblast nad kolonijo izvršuje generalni guverner, ki ga v soglasju s senatom imenuje ameriški predsednik. Svojo vlado upravlja s šestimi tajniki ali ministri, ki morajo vsii biti domačini Filipinci, razen namestnika guvernerja, ki ga tudi imenuje ameriški predsednk. Zakonodajno oblast izvršuje senat s 24 člani in zbornica s 94 poslanci. Ti so izvoljeni po ljudskem glasovanju, razen 9 poslancev in 2 senatorjev, ki jih imenuje generalni guverner. Poplavljena riževa polja Kratka zgodovina velikih pomorskih bitk Največja pomorska bitka vseh časov je bila v Skagerraku Prva velika pomorska bitka, ki o njej govori flovina, je bila tiftta pri Salamina med Temiato-kTejevo mornarico in - perzijskim brodovjem. Bilo je to leta 480 pred Kr. rojstvom. Temistoklej je tedaj s svojimi 70.000 Grki razbil perzijsko ladjevje, na katerem je bilo dvakrat toliko posadke, kakor pa je grška vojska štela mož. Leta 260 pred Kr. je Gaj Duilij premagal pri Mileji kartažansko brodovje. Trideset let pozneje se je odigrala slovita pomorska bitka pri Akciju. V naslednjih stoletjih ni bilo nobenih pomembnejših oziroma večjih pomorskih bitk. gele leta 1571 omenja zgodovina novo večjo pomorsko bitko. Takrat je namreč don Juan Avstrijski z 212 benečanskimi in portugalskimi ladjami docela uničil 264 turških ladij pri Lepantu. 17 let pozneje je lord Ho\vard razgnal slavno špansko brodovje, ki je obstajalo iz 160 večjih in manjših ladij, kakršne so pač tedaj gradili. Omembe vredna je tudi pomorska zmaga De Ruiterja nad Angleži v Rokavskem prelivu pri Dovru leta 1666. Dne 14. februarja 1797 je angleški admiral Jerwis, poveljnik skupine 15 ladij premagal v širini Rtiča SSt Er?o". -.»■ vWe,.,.»yk. MjevR I, 2« 1»;! širno planoto, na obeh straneh zaščiteno po dveh gorskih verigah, kjer vidiš ogromne riževe ter sladkorne nasade; potem dolgi ogn j eniški otok Negros, bogat s tobakom, sladkorjem in rižem; nato z gorsko verigo prepreženi otok Cebu, bogat z gozdovi in premogom; končno še Samar, Leyte in Bohol, kjer pridelujejo mnogo koruze in »abake«, ki daje manilski lan. Razen Manile na Luzonu ni večjih mest. Zaradi popolnosti pa navajamo še nekatera središča: S. Carlos, Lipa in Batangas na jugovzhodu; Laoag na severozahodu in Albay ter Naga na polotoku Caraminesu. Mesto Cebu na otoku istega imena šteje 85.000 prebivalcev in je druga najvažnejša luka vsega otočja. Na Panayu je še pristanišče Iloow>i Jk na. lo»Mcv znktmn Je bilo sklenjenih, ker so žene posvečale premalo pozornosti možem in so preveč rade zahajale na plesišča. Pri tem pa je najbolj zanimivo, da so krivdo v največ primerih pripisali možu, ne pa veseljaški ženi. 50 zakonskih dvojic se je odločilo za ločitev zato, ker je eden od zakoncev ugotovil, da se mn je drugi pred poroko zlagal, koliko je star. Posebno ženske kaj rade zamolče svoja prava leta. Od 50 primerov jih je bilo 47 takšnih, da se je nevesta ženinu zlagala, da je mlajša, kakor je v resnici. Med vsemi navedenimi vzroki, ki so jih ameriški možje navajali pri svoji zahtevi po ločitvi, pa so najbolj presenetljivi tisti primeri — in teh je bilo do zdaj šest —, da je mož zahteval ločitev zato, ker je ugotovil, da ima žena domačega psa rajši kot pa moža in zanj zato tudi bolj skrbi. Kavkaz - »gora jezikov« izredno bogati kavkaški svet so Rusi osvojili v letih 1920-21 V vzhodnih deželah imenujejo Kavkaz tudi »goro jezikov«, to pa zaradi tega, ker se v tej gorati deželi mešajo najraznovrstnejši narodi. Kavkaz obsega približno tako veliko področje, kakršno je sedanja Francija. Polagoma se je teh pokrajin polastila Rusija korak za korakom. V 18. stoletju je carska Rusija izkoristila dejstvo, da 6e transkavkaška krajevna dinastija ni mogla več upirati pritisku Perzijcev in Turkov. Spričo tega ji je uspelo razširiti svojo oblast tudi na Transkavkazijo, to pa šele po dveh vojnah z Perzijci, ki sta se za Ruse zmagovito končali. Rusi so osvojili tudi vso obalo ob Črnem morju in čez nekaj let tudi pristanišče Batum. Ni bilo lahko za-vojskovati bojevitih gorskih plemen. Pol stoletja so trajali hudi boji z njimi, preden so jih ukrotili in podvrgli. Šele leta 1864 se je zasedanje kavka-ških dežel moglo smatrati za končano. V gospodarskem oziru je Kavkaz velikega pomena, zlasti zaradi svojega zemljepisnega položaja. Razprostira ee med dvema morjema, Črnim in Kaspiški-m, ter predstavlja nekak naravni most med bližnjim Vzhodom in evropsko Rusijo. Tudi bogastva, ki ga skriva v sebi kav-kaška zemlja, ni zametovati. Zadostuje, če omenimo le številne petrolejske vrelce pri Bakuju in Groznem in že se lahko prepričamo, da spada Kavkaz med najbogatejše dežele sveta, vsaj kar se tiče zemeljskega bogastva. V političnem oziru pa je posebnega pomena tako imenovana Trans-kavkazija. dežela onstran Kavkaza. Tu prebivajo trije različni narodi: Georgijci, ki so razdeljeni v številne narodnostne podskupine, Armenci, ki so prav tako kot Georgijoi kristjani, ter Turki iz Aser-bejdžana, ki so po veri miftlimani. Kavkaški Armenci tvorijo zadnje ostanke tega starodavnega in velikega naroda, ki je zlasti v prejšnji vojni zelo veliko trpel in se je zaradi tega tudi po številu precej skrčil. Duhovno in versko središče Armencev je bil samostan patriarhov v Ečiamdzinu, na ruskem ozemlju, ne daleč proč od sedanjega glavnega armenskega mesta Erivan. Tudi Georgijci so prav tako kot Armenci zelo star narod. Po rodu so sorodni Turkom, vendar imajo svoje posebne značilnosti in se smatrajo pred vsemi drugimi za prave Kavkazijce. Ze v dobi ruskih carjev je ruska politika šla za tem, da vzame temu ljudstvu svobodo in zatre vsako narodnostno težnjo kavkaških narodov. Rusi, ki so živeli na Kavkazu, so bili zelo maloštevilni in so ee v glavnem držali po večjih in pomembnejših mestih. Zaman so se kavkaška ljudstva upirala politiki Petrograda in Moskve. Takoj po boljševiški revoluciji — piše »Centraleuropa« — so kavkaški narodi skušali izrabiti priložnost in se osvoboditi ter oklicati svojo neodvisnost. Tedanji zavezniki, kakor tudi Društvo narodov, so priznali samostojno Armenijo in Georgijo. Prestolnici Aserbeidžana in Baku so istočasno zasedli Angleži, ki jim je očitno »dišal« petrolej. Toda niso mogli tu uveljaviti svojega vpliva in so prav kmalu morali pobrati svoja šila in kopita. Novi gospodarji Rusi pa so se tedaj skušali za vsako ceno polastiti tega ozemlja, ki je tako dragoceno za njeno gospodarstvo. Kavkazijoi so imeli na razpolago premalo sil, da bi se mogli uspešno upirati ruskemu valu, ki se je pognal proti njihovi deželi. Sovjeti so že leta 1920 zavzeli Baku. Leto pozneje sta bili Rusiji priključeni tudi Armenija in Georgija kot sovjetski republiki. Georgijci, Armenci in Turki res niso mogli biti zadovoljni z novim gospodarjem, drugače se ne bi še naprej upirali in vodili obupnega boja, ki je bil že vnaprej obsojen na neuspeh. Večkrat so v teh deželah izbruhnile vstaje, ki pa so bile zadušene v krvi. Morda nikjer v Rusiji ljudje niso tako nezadovoljni z rdečo vlado kot vprav na Kavkazu. 2e od vsega začetka se je Moskva trdno odločila ohraniti gospodstvo nad to bogato pokrajino, bogato zlasti na petroleju in manganu, ki je v sedanjem vojnem gospodarstvu za Rusijo tolikšnega pomena. Najgloblji petrolejski vrelec Poročevalec »Centraleurope« piše, da ameriška petrolejska družba »Continental Oil Company« ne- prenehoma stika za novimi petrolejskimi vrelci, zlasti v Kaliforniji. Najgloblji petrolejski »vodnjak«, ki so ga do zdaj Amerikanci izkopali in ki je edinstven na vsem svetu, je globok 4320 metrov. Vsak dan načrpajo iz njega približno pet vagonov petroleja. Lekarna za mačke Vprav te dni so baje v Newyorku odprli v eni najprometnejših in najlepših mestnih ulic lekarno, v kateri prodajajo zdravila samo za mačke. Poleg mačjih zdravil pa imajo v tej lekarni baje v zalogi tudi naj raznovrstne jše igrače, tudi samo za mačke, Novo leto s starimi vražami Kakor na sveti večer, tako se tudi na predvečer in na dan novega leta gode ali so se godile čudovite in zanimive reči, polne skrivnosti, ki jih mi grešni zemljani ne moremo videti. Ako brskamo op starih knjigah in po zaprašenih rokopisih, odkrijemo večkrat zelo zanimive vraže in prerokbe, ki se nanašajo na novo leto. Na sveti večer narezan brin jev les preganja čarovnice, dočim na novega leta dan moreš z njim pregnati vraga in škrate. Dostikrat se ti zgodi, da ne moreš najti te ali one reči, ker pač sedi škrat (hudoba) na njej, a če si na novega leta dan odrezal kos brinja in ga obesil v hiši, se ti to ne more več zgoditi. V Hercegovini potresejo v hlev brinjeve vejice, na vrata pa pribijejo veji«) brinja, ki pa mora biti čim bolj košata. Vrag in škratje, ki hodijo ponoči molst kravam mleko, morajo šteti iglice na brinju. Ker jih je mnogo, se skoraj vedno zmotijo in nikdar več ne pridejo. Tudi brinjev dim in pepel prepodi vraga. V vzhodnih delih Karpatov imajo ondotni domačini navado — tako pripoveduje Afzelino v knjigi »Narodne pripovedke« (1842) — da na predvečer novega leta polože na mizo tud: venec česna, od ka-terga mora vsak pojesti vsaj en strok. Ostanek se shrani. Ako se med letom zgodi tatvina, ki se ne more odkriti, tedaj se namaže kembelj velikega zvona s česnom in se tri dni zvoni. To sigurno pomaga, ker prične česen tatu žgati po trebuhu. Tepenje z brezovimi šibami na predvečer velikih pravnikov in tudi novega leta dan je v navadi pri rarcnih narodih. Kdor trpi na revmatizmu, mora na novega leta dan iti pred vzhodom sonca popolnoma molče k brezi, jo objeti ir izreči tele besede: Brezovo drevo, jaz ti zapuščam 77 bolečin revmatizma, ki me mučijo te (bolečine) naj bodo tako dolgo pri tebd, da bo to leto prišlo okoli. Tudi robidnica ima svoje čarovnije. Na starega leta dan, ko se hudoba poslavlja s sveta na poročanje svojemu poglavarju, se navadno vsede med robidovje, da premisli, kako. je opravil naloženo mu delo in kako bi se izmazai pri Luciferju, če ga je polomil. Zato se često pozna na robidovju sledove udarcev s palico ali celo sledovi kopitov. Tako vsaj verujejo na Irskem. V južni Evropi pa na Novega leta dan všijejo otrokom v obleko manjše koščke vinske rutice, ki jo imajo kot amulet proti zlemu pogledu. V Palestini, kjer se imenuje vinska rutica sadftbie, jo všijejo v otroške kapice. V čarovniškem procesu iz leta 1589 pripoveduje obtoženka, da se mora vsaka čarovnica na starega leta dan namazati z maailom iz rutice. Krauss poroča, da živi na Nižjem Avstrijskem pripovedka, ki pravi, da je mogoče z na novega leta dam odrezano šibo od lipe pretepati čarovnice. V ta namen je treba šibo olupiti, stopiti v hlev in tepsti živino. Udarci sicer padajo po živini, a čutijo jih le čarovnice. Tepsti se sme le na dan sv. Treh kraljev, nato pa šibo zakopati na prostor, ki ga obsevata sonce in mesec. Isto se da napraviti tudi s palico krhljike. Iz Galicije pripovedujejo, da so včasih nagajali po ondotnih krajih škratje in pedenj možički. Vsi so bili nevidni in so kradli ljudem vse, kar jim je prišlo pod roke. Ničesar ni bilo varno pred njimi. Prebrisan kmet pa je škratom nastavil past, v katero se je eden ujel. Ko so ga hoteli pobiti, iih- prpjnr/vtil dn ii.rn lxi imvcijfll. kaj škraiiMii smrdi. Na starega leta dan naf potresejo petršiljeve liste po hiši, na novo leto pa naj hišo pomedo z novo brezovo metlo. Škratje, ki duha od petršilja nikakor ne morejo prenašati, se bodo vse leto izogibali take hiše. Kdor vidi na novega leta dan cvetočo trobentico, pomeni to njegovo smrt. Dekleta iz južne Tirolske odtrgajo na novega leta dan vršiček rožmarina in ga postavijo v vodo. Na dan sv. Treh kraljev pa ga poneso svojemu ljubemu. Ljubezenska čarovnija iz leta 1826 hrani izborni recept, kako spoznati in videti bodočega moža. 1. januarja pred vzhodom sonca naj dekle molče vstane, vzame škaf, ki ga je odrgnila z rožmarinovimi vejicami in naj gre po vodo. Tam naj poklekne, malo pomoli, zajame vodo, rožmarin pa naj zatakne v kak grm. Tako naj pričakuje vzhod sonca. Cim je sonce vzšlo, naj ae dekle skloni nad vodo in jo z levo roko pomeša ier govori ami, rabi, pohi. Te besede mora devetkrat spregovoriti, medtem pa se sonce popolnoma vzdigne iznad obzorja. Če je ni nihče videl in je vse točno spolnila, se ji mora pokazati sedaj v vodi obraz moža, ki ga bo dobila. Tudi bela omela skriva v sebi mnogo moči, ki jih mi navadni zemljani ne razumemo. Zanimivo je, kar poroča Codex Palat. Germ (rokopis iz 16. stoletja). Na belo omelo, nabrano 1. januarja, napišemo na liste naslednje besede: Sprich f Ortus f Mortuus f Cristus f Surrexit t- Taka omela ima čudovitd moč. da preganja hudobnega duha. Če hočemo ozdraviti od različnih bolezni, tedaj je treba napisati na liste druge besede, in sicer na prvi list: pater f Paxi na drugi list: filius nita in na tretji list: spiritus sanctus. Športni drobiž Šele z veliko zamudo lahko svojim čitateljem javljamo, da je hrvaški državni nogometni prvak Gradjanski gostoval proti madžarskemu državnemu prvaku in igro izgubil z 1:3. Gradjanski je svojega tekmeca povabil na povratni boj v Zapreb. W51fl je zabil edini gol za Hrvate. Tekmo je gledalo nad 15.000 gledalcev. Dne 18. januarja bo v Zagrebu velika nogometna tekma. Igrali bosta hrvaška in nemška dr* žavna reprezentanca. Hrvati so hoteli igrati pozneje v letu, pa Nemoi nimajo drugega prostega termina. Ameriški boksar težke kategorije Bob Pastor se je boksal v Newyorku s Kanadčanom Delane-yem. Američan je zmagal že po petem kolu. Nogometni prvak Cileja >Colo-Colo« je premagal argentinskega prvaka z 2:1. V Italiji je tudi igranje rug>byja zelo priljubljen šport. Nacionalna lista tekmujočih klubov je doslej naslednja: Amatori ima 10 točk. Po 7 jih imajo GUF Torino, C. G. Milizia, GUF Torino. Slede pa še A. R. Pad (5), GUF Bologna (4), Pol. Battisti (3), GUF Parma (3) in na zadnjem mestu GUF Pavia, ki si je priboril le eno točko. Rugby igrajo predvsem vseučiliščniki in prav pri njih je rugby pognal najgloblje korenine. Vodja španskega državnega športa general Mo-scardo je pred dnevi obiskal v Berlinu nemškega državnega športnega vodjo. Srečanje je veljalo dogovorom za medsebojna srečanja v raznih športnih panogah. V končni borbi na barcelonskem teniškem turnirju sta se sešla Nemca Gies in Henkel. Tudi v igri v dvojo aLa prišla oohoujmui Nemca v fimalno borbo proti Italijanoma Cucelliju in Romanoniju. PACCHI POSTALI URGENTI NUJNI POŠTNI PAKETI giungono a destinazione contemporaneamente alle corri-spondenze per espresso impostate nello stesso giorno ed alla stessa ora. - Sodo accettati da e per tutte le localita del Regno e delle Colonie italiane. - Hanno corso coi treni diretti e direttissimi. - Sono recapitati a domicilio per espresso subito dopo 1’arrivo a destinazione. dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in njenih kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenemi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo. 3 DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE Union v Uubljani priporoča svoje izborne izdelke svetlo in Srno UNION PIVO v sodih in steklenicah PEKOVSKI KVAS in ŠPIRIT vseh vrst Trefje leto »Orača« Izšla je prva številka III. letnika »Orača«, ki mu smemo po vsej pravici nadeti gornji naziv. Kot z vsemi številkami doslej, je tudi s prvo številko - novega letnika dokazaJ, da je pravilno ocenil potrebo po kmetijsko strokovni vzgoji. Vsi članki so v strokovnem oziru popolni, prikrojeni potrebam današnjega časa z opozorilom po zvišanju kmetijske proizvodnje. Ini. Simonii daje kmetom temeljita navodila v članku »Kaj bomo sejali spomladi«; Keiman opozarja na domača gnojila kot edina popolna gnojila, medtem ko so umetna gnojila sarnio dopolnilna, pa jih bo morda še težko dobiti. Zelo važen je članek ini. Janeiila »Poljskim mižim smrt«, v katerem razlaga škodljivo delo poljskih miši in daje navodila za organizirano zatiranje v kolonah. Ini. Muck podaja zelo zanimivo navodila glede krmljenja živine, dr. Koren pa je načel praktična vprašanja o sodelovamju med živinorejcem in živinozdravnikom, zlasti glede informacij, ki naj bi jih dal kmet, ko 'pride iskat veterinarja. »Zapreke našega sadjarstva« je naslov članku, ki ga je priobčil referent za sadjarstvo g. Kafol in ki ga bo s haskom prebral vsak sadjar. Kaviil Franc, ki si je sam izdelal že mnogo praktičnih priprav za kmetijstvo, opozarja svoje kmečke tovariše na »vleče za premikanje kupov« iz sadonosnikov. Članek je opremljen s skicami vleče in njene funkcije. Ini. Žagar objavlja članek »Gozdni mrčes« in zlasti omenja smrekovega lubadarja. Pereč problem je načel ini. Sluga s člankom »O stoljrukih«. Ini. Kunc daje s Člankom »Zboljšajmo zemljo« praktična navodila za tako imenovane manjše melioracije. Dr. Pergar je priobčil prvi članek iz kmečke zakonodaje in obrav-nal kmečko dedovanje. Številko je zaključil dr. Puh s člankom »Za novo leto«, v katerem je nanizal važne misli o zadržanju ljudi v današnjih razmerah. K temu poročilu dodajamo samo to željo, da bi si »Orača« naročili vsi kmetje, da ne bi bila nobena kmečka hiša brez njega. To je danes še posebno važno zaradi tega, ker je mnogo manj kroe-tijsko-strokovne literature, potreba po strokovni izpopolnitvi pa zlasti v naši pokrajini zelo nujna. »Orača« lahko naročite pri poverjenikih ali pri upravi v Ljubljani, Tyrševa 38. Naročnina za leto 1942 znaša samo 20 Lir. Iz Cerknice poročajo... da so božični prazniki, čeprav letos v vsem bolj skromni, minuli v najlepšem redu in miru. »Polnočnice* se je udeležilo letos še prav posebej veiikg ljudi. Saj eo tudi prišli taki, ki bi jo sicer prespali. F*a tudi na sveti dan so se ljudje udeležili sv. maš polnoštevilno Sicer prazniki niso bili brez nič. Pridne, skrbne in dalekovidne gospodinje so že še pustile v najtemnejšem kotu kašče nekaj dobrot. Za kdaj pa bo, če ne za božične praznike? V soboto pa sta nas obiskala mraz in prava kraška burja in nam dala vedeti, da je sedaj njun čas. Ceste so zledenele tako, da je hoja zelo nevarna. Sicer se razen nekaj nerodnih padcev hujša nesreča ni pripetila. Prav pa bi bila. če bi si mladina za sankanje poiskala kakšna druga mesta, ne pa klance po trgu. Praznik nedolžnih otročičev pa je zopet Erinesel nekaj zmrznjenih »tepeškarjev«, ki so odili od hiše do hiše s »korobači« v rokah. Sicer so bile torbe bolj prazne, nekaj lire je pa le bilo. Končno naj omenimo še eno lepo izročilo pri nas, ki pa je letos, žalibog ni bilo. Včasih so bili ljudje na sveti dan doma in so bile gostilne ta dan zaprte. Letos pa so se zganjali v gostilnah, kar bi lahko brez škode za koga, izostalo. Na praznik matere in otroka, ki so ga tudi praznovali 24. decembra ob 10, so se zbrale matere številnih otrok v prostorih Centra, kjer jih ie nagovoril fašist g. Simoncini in jim razdelil darila; nekaterim oblekce za otroke in perilo, druge pa so bile obdarjene z denarjem. Matere so izrekle globoko zahvalo darovalcu. Obdarovanju je prisostvovalo tudi več domačih odličnikov. Naročnikom! Novo leto 1942 je pred nami. Tudi v tem letu nam bo najboljši, najcenejši in najhitrejši informator »Slivenski dom«. Čim tprej bomo nakazali naročnino, pa kar za nekaj mesecev skupaj, da ne bo vsak mesec nepotrebnega dela. Pa ne samo to! Že takoj v novem letu bomo povabili prijatelje ali znance, naj si naroče list, ki je poln zanimivosti. Vsako tako delo se najlažje opravi 'v začetku I leta.-Zato, dragi naročniki, v tekmo, kdo bo pridobil več novih naročnikov. Vsem sedanjim in bodočim naročnikom iz cerkniške doline želi dopisnik iz teh krajev: srečno, blagoslovljeno in zadovoljstva poloo 19X2. leto! Novice z Jugovzhoda V Srbiji je bila pred kratkim izdana zakonska določba, ki urejuje razdelitev srbskega ozemlja na 14 upravnih področij. Ti okrogi so naslednji: banatski s sedežem v Petrovgradu, belgrajski (Belgrad), valjevski (Valjevo), zaječarski (Zaje-čar), kragujevački (Kragujevac), kraljevački (Kraljevo), kruševački Kruševac), leskovački (Lesko-vac), mitroviški (Mitroviča), moravski (Čuprija), niški (Niš), požarevački (Požarevac), užički (Uži-ce) šabački (Sabac). V vsakem takem okrožju je kot predstavnik vlade nameščen okrožni načelnik. Ta načelnik ima najvišjo politično in 'upravno oblast in zastopa vlado na svojem področju. V področje okrožnega načelnika spadajo zdaj vsi tisti posli, ki jih je prej opravljal ban. — Na splošno je zdaj srbsko področje razdeljeno v upravnem oziru na okrožja, sreze in občine. Srbski minister za poljedelstvo Radosavljevič je bil te dni na daljšem inšpekcijskem potovanju po Šumadiji. Veliko zborovanje je imel minister predvsem v Kragujevcu. Na Ozrenu blizu Soko-Banje bo 1. januarja odprto zdravilišče za bolne na pljučih. V začetku bo zdravilišče razpolagalo le z omejenim številom postelj. V zdravilišču se bodo zdravili tudi brezplačno, kar pa more odobriti le ministrstvo za socialno politiko in narodnq zdravje. Sicer pa bo taksa naslednja: I. razred 120 din, II. raz. 80 din in III. raz. 50 din dnevno. V zvezi z zgoraj navedeno uredbo o novi razdelitvi Srbije v okrožja so bili imenovani tudi okrožni načelniki. V belgrajskem eentralnem higienskem zavodu bo sredi januarja odprt tečaj za pomožne desin-fektorje. V tečaj bodo sprejeti moški in ženske, ki so starejše od 21 let. Tečajniki bodo imel? prednost pri nastavitvi v državni službi. Na oglu knez Mihajlove ulice in Draškovičeve ulice v Belgradu grade zdaj veliko palačo okrožnega zavarovanja delavstva. Razen ostalega bo imela palača tudi veliko kinematografsko dvorano, ki bo imela prostora za 1000 oseb. Stavba bo zavzemala 2500 kv. m prostora. Čez Savo pri Belgradu zdaj grade delavci nov veliki most, ki bo iz železa. Pri tem je zaposlenih več kot 1000 delavcev, razen potrebnih inženirjev in gradbenih uradnikov. Gradnja je velika stvar in je na gradbenem prostoru pri roki tudi takoj ambulanca za ponesrečence, razen obveznih kantin, umivalnic in kopalnic. V ambulanto prihaja po 30 do 40 delavcev dnevno, ki so potrebni pomoči. Most gradi Todtova organizacija. Z zakonsko odredbo Je prepovedano vsako igranje na karte, domino, biljard ali kakršne druge vrste iger v javnih lokalih v Srbiji. Za kršitelje je odrejena denarna kazen od 10 do 1500 din, ki se lahko sprertieni v zaporno kasen od 1 do 30 dni. V niškem okrožja so začeli s popisovanjem zemlje za sajenje tobaka za leto 1942. Kontrolni organi bodo vpisovali v posebne pole, koliko sadik'želi ta ali oni sadilec tobaka. V Nišu so zdravstvene oblasti cepile v mesecu decembru vso šolsko mladino proti difteriji. V Belgradu ni zdaj nobene bojazni več, da bi Erestolnica ostala v zimskih mesecih brez kurjave, ozdaj je bilo namreč v Belgrad pripeljanih čez 200.000 kub m drv, kar bo za ves Belgrad gotovo zadoščalo. V Belgradu bodo začeli v kratkem graditi veliko in moderno osnovno šolo. Razen vseh modernih prostorov, ki bodo v stavbi, bo v šol! tudi moderen bazen za učence, ki jim bo na razpolago. V Čafku je povozil vlak do smrti nekega železničarja, ki je hotel vprav tedaj čez tir, ko le vozil vlak na postajo. V Belgradu so začeli z brezplačnimi strokovnimi tečaji za rokodelske mojstre in pomočnike. Priglasilo se ie veliko tečajnikov. V Belgradu pripravljajo razstavo, na kateri bodo pokazali vse, kaj 60 komunisti počenjali v 6voji sedemdeseto! ne vni republiki v Srbiji. Razstava bo imela mnogo originalnega materiala in bo gotovo zanimva. Vedno manj kriminalnih slučajev je v Belgradu, tako zatrjuej belgrajska policija. Kolikor je tatvin gre skoraj izključno le za živila. Na mestnih periferijah je pa še vedno do6ti temnih elementov. Tudi belgrajski gospodarstveniki so se javili pri generalu Nediču in mu za obrambo srbstva pred komunizmom poklonili dva in pol milijona dinarjev. > Bone za nabaVo obutve bodo še pred novim letom razdelili v Belgrad. Moko so delili zastonj v K ruševcu vsem, katerih plača ne znaša preko 1200 din mesečno. Delili so skupaj za december in januar, po četrt kilograma dnedvno na vsako o6ebo, ki se vodi v gospodinjstvu- on Andrejčkov J o ž e: Žalost in veselje Roman v slikah j j j j j j j j j | Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik j j j { j j j j j j S* -n h. 286. Spremljevalec je Aleša polegnil v zatišje, odkoder so bile speljane na vrh zidu nekake stopnice. Zid je bil visok, a na vnanji strani sta našla nekaj grmičevja, po katerem sta s težavo zlezla na tla. Plazila sta se naprej ob zidu, kjer ju je varovala senca. >41 I 287. Čez nekaj minut sta prilezla do zapuščene koče pod palmami. Alešev tovariš je iz nje prignal čvrstega, dobro osedlanega konja. »Dovolj krepak je,« je dejal, »da naju bo nosil do dne. Potem bova že na varnem. Kar sediva nanjl« Zajahala sta in konj je zdirjal po ravnmi, kakor da bi ne čutil nič teže na sebi. Ne jarek ne grmovje ga ni oviralo. Ko se je zazoril dan, je ležalo pred njima široko morje. Zavila sta v gozdič ob bregu in zlezla raz utrujenega konja. 289, »Prvo nevarnost sva prestala,« je govoril Alešev tovariš in peljal konja v grmovje. »A bej naju bo iskal povsod že zaradi konja, ker je njegov najboljši. Dokler ne bova zagledala katere evropske ladje, se morava skrivati, sicer ne vem, kako bo.« n 4 290. Res sta našla v gošči, v globokem jarku pripraven kraj. Alešev tovariš je potegnil iz pasu nož in ga porinil zvestemu konju v levo ah cin. Kri Je v curku brizgnila kvišku. Čili arabec se je še neikaf yrtel, slednjič pa se je mrtev zgrudil na tla. 291, Aleš lega ni razumel, a spremljevalec mu je povedal, da bi ju konj utegnil izdati z rezgetanjem, ko bi slišal druge Živali. Potem Mo sc el ^