PAPIRNICA VEVČE
LJUBLJANA JANUAR-FEBRUAR 1981 ST. 1-2, LETO XXI
Predstavljamo
vam novo kolekcijo tapet
vela 81-82
Od 21. junija 1974, ko smo natisnili prve metre tapet, predstavljamo jugoslovanskim kupcem že 4. dveletno kolekcijo. Za tak način predstavljanja kolekcije smo se odločili že od vsega začetka, ‘ker je preizkušen in v svetu dobro vpeljan. Dveletno trajanje kolekcije ima niz prednosti, če se tega principa držijo vsi proizvajalci, kar pa v Jugoslaviji kljub dogovorom ni slučaj. Smatramo, da bo.do sčasoma tudi ostali proizvajalci tapet uvideli, da je vsakoletno spreminjanje izbora tapet izredno drago in nesmiselno.
V Evropi so se uveljavile 2-letne kolekcije v obdobju, ko je bila kvaliteta tapet še izredno slaba in temu primerna tudi cena. Tapete so se menjavale pogosteje; statistike govorijo celo o menjavi na dve leti. Danes se je kvaliteta tapet zaradi boljših papirjev in novih tehnik tiska znatno izboljšala. Ritem menjave se je potegnil celo na 3—4 leta, z izjemo frekventnih prostorov, kjer je menjava še vedno pogostejša, vendar v redkih slučajih vsako. leto. Kar se funkcionalnosti tiče, je torej 2-letna kolekcija popolnoma opravičljiva.
Nekoliko večji problem je v estetsko-modnem smislu, ker želi velik del kupcev imeti nekaj, kar drugi nimajo. To lahko zagotovimo s širšim izborom ali s pogostejšo menjavo. Vendar je pri sedanji ceni tapet in stroškov pri tapeciran ju malo verjetno, da bc.mo tapete zamenjali, ker si je slučajno enake izbral tudi sosed.
Lahko bi zaključili, da so pri 2-letnem ritmu kolekcije tapete za kupca vedno nove in da se le ožji krog ljudi, ki se bavi s proizvodnjo in prodajo, istih vzorcev tapet hitro naveliča.
tapete vevče
Se bolj, kot želja kupcev, vori za 2-letno kolekcijo fin čna plat pri sami proizvodnji pet. Povprečno zdržijo vzoi valji za izdelovanje tapet i kot eno leto in bi jih bilo šk predčasno jemati iz obratova; ker le-ti predstavljajo v pri vodnji tapet precejšen strošei
Sistem tak, da ns
-prave 'kolekciji —, — ..fštajajo pri'prvih ti precej šnj	količine izmeta,
k
(h m
vj

znatno dvigne stroške priprave nove kolekcije.
Uvajanje posameznih vzorcev na tržišču je zelo različno. Nekatere vzorce iz kataloga kupci zapazijo šele v enem letu in bi jih bilo nesmiselno zamenjevati z novimi.
Predstavitev kolekcije je za vsako tovarno tapet velika slovesnost, kajti takrat običajno predstavi kupcem rezultate dveletnih prizadevanj vseh kreator-jev in neposrednih proizvajalcev v proizvodnji. Od dobro pripravljene kolekcije je odvisno, kakšni bodo poslovni rezultati v naslednjih dveh letih. Ob predstavitvah kolekcij ismo kupcem vedno obljubljali, da bo vsaka nadaljnja kolekcija boljša od predhodne. To obljubo smo do sedaj držali in upamo, da bo enaka trditev veljala tudi za kolekcijo 81-82.
Nova kolekcija VETA 81—82 je zajeta samo v enem katalogu, ker smo iz prejšnje kolekcije ugotovili, da je bil izbor skoraj prevelik, na pultih prodajalcev pa sta se le redko nahajala oba kataloga.
(Nadaljevanje na 2. strani)
TREND BARV
SIVA
79-801
81-82
BEIGE
RDEČA
79-801
81-82
iv
79-8ol
81-82
MODRA
Predstavljamo vam novo kolekcijo tapet veta 81-82
(Nadaljevanje s 1. strani)
Z intenzivnim spremljanjem okusa jugoslovanskega kupca smo si nabrali veliko novih spoznanj in danes že lahko z manjšim številom vzorcev in koloritov nudimo izbor širšemu krogu kupcev. Vemo tudi, da število do-broidočih vzorcev ne raste pro-porcialno s številom vzrocev v katalogu.
Katalog nove kolekcije VETA 81—82 ima 127 vzorcev v 237 ko-loritih. Znatno večji izbor je v flexo tisku, ker smo v preteklem letu rekonstruirali enega od tiskarskih strojev za klej ni tisk v flexo tisk.
Razmerje med posameznimi vrstami vzorcev je približno naslednje:
—stilni 19 °/o
•— cvetlični 23,5 “/»
—	grafično-c.rnamentni 38 %>
—	efekti 19.5 %>
Dobroidoči vzorci iz prejšnje kolekcije bodo ostali tudi v novi kolekciji, tako da bo delež novih vzorcev v kolekciji VETA 81—82 ca. 65 J/o.
Z laserskim načinom graviranja vzorčnih valjev so omogočene nove tehnološke in tehnične možnosti pri tiskanju. Posamezni elementi pri vzorcih nimajo več velikih enotnih površin, ampak so v večini tiskani v finem rastru, kar omogoča tiskanje poltonskih in predvsem raznih tekstilnih efektov, ki so v novi kolekciji še posebej zastopani.
Barvni izbor se je glede na varčevalne ukrepe in izkušnje iz prejšnjih kolekcij nekoliko zožil. Prevladujejo pastelni barvni toni, predvsem rjavkasti, beige, rumeni in zelenkasti odtenki. Po
dosedanjih izkušnjah so roza in modri koloriti šli relativno slabo v prodajo, pa četudi je bila v tem obdobju moderna katera od navedenih barv. Tako smo v preteklem letu, ko so bile v tekstilu moderne roza in violet barve, razprodajali po nižji ceni ravno tapete v takšnih koloritih. Seveda pa to ne pomeni, da ne bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki radi segajo po barvno in vzorčno zahtevnejših tapetah.
Nova kolekcija tapet bo omogočala neprimerno lažje kombiniranje k pohištvu in ostalim elementom v prostoru. Velik del vzorcev je barvno kombiniranih ton v tonu, kar pomeni manj napak pri izbiri in pri sami kombinaciji v prostoru.
Izbiro vzorcev bo. omogočalo ca. 2000 katalogov, opremljenih s številnimi notranjimi posnetki. Pri tem naj povemo, da kljub visokim stroškom kataloga (cena gre preko 1000 din) in kljub velikemu številu katalogov, ki smo jih v pretekli kolekciji dali na tržišče, odkrivamo na prodajnih pultih raztrgane in umazane kataloge, kar meče slabo luč na našo blagovno znamko. Mislimo, da je vzrok temu v trgovski mreži ter pri razporejanju posameznih katalogov po trgovinah in nikakor ne premajhno število katalogov, saj v preteklih dveh letih ni katalogov nikoli manjkalo, (izdelali smo jih 1500 kom.) stanje po trgovinah pa je bilo kljub temu porazno. Upamo, da se bodo tudi te pomanjkljivosti v prihodnosti uredile in da bomo tudi vnaprej, vsaj kar se tiče kvalitete tapet, dobavnih rokov in ostalih uslug zaslužili oceno solidno.
Ivo Bogovič
m ' . y< ,

K""'	-	’ ,
,
: -
\ <.
'.	.	* ig
‘f.	/•..%,


f . v
v *r.
«...
VI


'k,'

»s


I
i

V'9>1- ■ %'jf
L v' -: 1 :
■fi : Ii -,	=
s-
<»v s - W:
TREND VZORCEV
STILNI
79-80
CVETLIČNI
79-8ol
81-82
EFEKT
79-80
81-82
tapete vevee
TREND PRODAJE VZORCEV TAPET V KOLEKCIJI 79 80
STILNI
ORNAMENT-
GRAFIČNI
CVETLIČNI
EFEKTI
GRAFIČNI PRIKAZ PROIZVODNJE TAPET
1974	1975
1976	1977	1978	1979	1980
Bo kolekcija tapet VETA 81-82 tudi uspešna?
Sedem prodajnih let
Ob predstavitvi nove kolekcije se vsakokrat postavljajo ista vprašanja, na katera žal vnaprej ne moremo najti odgovorov. Bo kolekcija prava? Smo »zadeli« okus potrošnikov? Cene -—- so prave ali previsoke? Držimo ‘korak z ostalimi jugoslovanskimi, evropskimi, svetovnimi proizvajalci? Bomo uspeli v izvozu? — itd. itd. Eno od vprašanj, ki se nam vedno pojavlja, pa je tudi: na kakšen način, s kolikšnimi sredstvi in v kakšnem obsegu predstaviti kolekcijo našemu kupcu?
Na žalost imamo v naši delovni organizaciji malo izkušenj s plasmajem tako imenovanih končnih izdelkov. Vendar pa so nam nekajletne izkušnje s tapetami, v zadnjem času pa tudi s fototape-tami, pokazale, da je za uspeh plasmaja končnega izdelka pomembnih zelo veliko faktorjev. Po naših predvidevanjih je uspeh kolekcije tapet VETA 81—82 mnogo bolj vprašljiv, kot je bil to primer pri prejšnjih kolekcijah. Vse večje število proizvajalcev tapet, stalno povečevanje kapacitet »starih« proizvajalcev, vedno nove vrste stenskih oblog, zmanjšane kupne moči končnega potrošnika in še nekaj drugih,-manj pomembnih zunanjih- in notranjih vprašanj, nam da misliti, da bo vedno težje ponavljati uspehe prejšnjih kolekcij. Zaradi vsega navedenega se s posebno pozornostjo pripravljamo na predstavitev naše nove kolekcije. Večino, po mojem mnenju najpomembnejšega dela, je že opravljenega. Izbira vzorcev in njihovo koloriranje je poleg kvalitete prav gotovo odločilnega pomena za dober plasma tapet. Velikansko delo je opravljeno in za trud gre zahvala vsem delavcem TOZD VETA, ne glede na pričakujoče rezultate.
Predstavitev kolekcije tapet se izvaja v dveh smereh in sicer: predstavitev našim neposrednim kupcem — veletrgovini in potencialnim končnim potrošnikom.
Za predstavnike veletrgovine smo organizirali predstavitev kolekcije 19. februarja v naši delovni organizaciji. Ob tej priložnosti smo z njimi organizirali tudi »okroglo mizo« o problematiki našega dosedanjega sodelovanja v planih in akcijah, ki bi pripomogle k čim boljšemu uspehu kolekcije tapet 81—82. Za potencialnega potrošnika pa se bo predstavitev tapet odvijala preko celotnega trajanja te kolekcije v smislu ekonomske propagande.
Ekonomska propaganda ima pri tapetah, že zaradi predhodno
Potrošnja tapet na prebivalca
Statistike ugotavljajo potrošnjo tapet za leto 1979 na prebi-
valca:
ZRN	1,8	rol
Anglija	1,76	rol
Španija	0,76	rol
ZDA	0,25	rol
Jugoslavija ca.	0,5	rol
Kot vidimo iz statističnih podatkov, so navade pri uporabi tapet v različnih državah različne. Tudi številke ne povedo vsega, kajti znano je, da je bila kvaliteta tapet še v letu 1974, ko smo tudi mi pričeli s proizvodnjo, dokaj slaba in jih je bilo potrebno pogosteje menjavati. Danes, ko so. tapete tiskane na boljšem papirju, z obstojnejširni barvami in v modernejših tehnikah tiska, se je rok menjave znatno podaljšal. Zaradi tega je primernejše navajati odstotek tapeciranih površin. Tako je na primer po podatkih 65 »/o nemških prostorov tapeciranih s tapetami.
B. I.
naštetih dejavnikov, čedalje večji pomen. V dveletnem ciklusu trajanja kolekcije dajemo poudarek ekonomski propagandi predvsem v prvem letu. Zelo pomembna odločitev pri tem je, na kakšen način in s katerim medijem posredovati potrošniku naša propagandna sporočila. Zaenkrat menimo, da je za tapete najbolj uspešen medij časopis, zato tudi bomo večino sredstev ekonomske propagande porabili za oglase. Poleg samih oglasov bomo nudili zainteresiranim potrošnikom tudi prospekte, če bodo kupci iz oglasa poslali svoj naslov, kar smo že doslej delali.
Za novo kolekcijo smo pripravili tudi komplet prospektov, ki bodo sedaj glede na predhodno bolj skromni, a vsebinsko ne veliko osiromašeni. Z motivi novih tapet smo izdali tudi stenski koledar in opremili naše prodajne kataloge.
Kolekcijo bomo predstavili tudi na dveh zagrebških, in dveh beograjskih sejmih ter na sejmu za hotelirstvo.
Zelo veliko pozornost in tudi precejšen del finančnih sredstev smo že in bomo tudi v prihodnosti polagali na sistem »naredi si sam«. Posebno v letošnjem letu bo ta dejavnost imela še večji pomen, saj bo pri zmanjšani kupni moči potrošnikov strošek lepljenja tapet, ki nemalokrat predstavlja večji izdatek kot sam nakup tapet, že lahko bistvenega pomena pri odločitvi o menjavi tapet ali lepljenju na novo. Zaradi tega bo potrebno organizirati tudi čim večje število demonstracij lepljenja tapet, kar smo v preteklem obdobju nekoliko zanemarili. Prav zato, da bi potrošnike spodbudili za sistem »naredi sam«, načrtujemo skupaj z veletrgovino tudi že posebno akcijo izposojanja kompleta orodja za polaganje tapet. Ob pomanjkanju pravega orodja na našem tržišču pa bomo poskušali tudi s prodajo le tega. Na željo naših kupcev bomo organizirali več ogledov naših obratov, združenih s strokovnimi nasveti glede izbire tapet za prodajalce, oziroma z demonstracijami iti nasveti za polaganje prav za polagalce tapet.
Seveda pa bo naše delo okoli predstavljanja nove kolekcije vsebovalo še mnogo drugih manjših aktivnosti. Vsi skupaj si želimo, da bi tudi ta kolekcija bila vsaj toliko uspešna kot predhodne, vsak boljši rezultat pa bi glede na sedanjo gospodarsko situacijo pomenil dejansko velik uspeh.
Niko Potočnik
Toliko časa se namreč Vevčani pojavljajo na trgu tudi z zidnimi tapetami. Do tedaj pa je bila misel o kakršnihkoli končnih izdelkih skorajda greh. Pomembno pri tem je bilo, da sta od zamisli do realizacije oz. do začetka proizvodnje minili le pičli dve leti, kar je za tedanje, zlasti pa za sedanje načine pridobivanja raznih soglasij in virov financiranja velik uspeh.
Ko danes prelistavamo našo prvo kolekcijo, ki se je takrat imenovala Adria in je bila skromno tenka, se sami sebi čudimo, kje smo našli toliko poguma, da smo si ob povsem nerazjasnjenih pojmih o nastopu na tržišču za široko potrošnjo in ob pomanjkanju izkušenj, tako proizvodnih kot prodajnih, drznili predstaviti kolekcijo krogu potrošnikov.
V tistih časih so bili na tržišču prisotni le nekaj starejši proizvajalci od nas: Pazita iz Prištine, Pazinka iz Pazina, Polivinil iz Posušja in kot naj starejši proizvajalec, od leta 1958, Lipa Mili
iz Zagreba. Tem proizvajalcem moramo radi ali neradi priznati, da so prehodili pionirsko pot v uvajanju zidnih tapet v Jugoslaviji. V časih, ko je prva trojica teh proizvajalcev pričela s proizvodnjo, uporaba tapet ni bila razprostranjena. Tapete so kupovali le redki posamezniki, ki so se z njimi oskrbovali onstran meje. Kar je bilo organiziranih uvozov preko organizacij združenega dela, so bile v glavnem uvožene tapete nižjih kvalitet, vendar tudi te so bile ob pomanjkanju razgrabljene, seveda pri dokaj solidnem zaslužku uvoznikov in posrednikov. V taki situaciji so naši obstoječi proizvajalci težili predvsem k izdelovanju cenenih tapet za množično porabo, tako da je bilo vprašanje kvalitete in pa umetniške vrednosti vzorcev potisnjeno na stranski tir. Tako situacijo na trgu opravičuje dejstvo, da takratni proizvajalci niso čutili potrebe po osveževanju vzrocev oz. kolekcij in tako niso menjali katalogov tudi po pet ali šest let, nekateri celo po več. Nezahtevnost trga, pa tudi relativno lahke uvozne možnoisti, niso silile proizvajalcev k napredku, tako da je bilo celo v času našega pričetka prodaje tapet mogoče najti neobrezane in ne-pralne tapete, bodisi iz uvoza, bodisi iz' domače proizvodnje.
Z našim nastopom, ko je pričela zidne tapete proizvajati ekipa, sicer številčno skromna, a zato obogatena z znanjem iz Mar-burgove tovarne tapet iz Kirchein an d er Lahn iz Zahodne Nemčije, se je stanje na trgu spremenilo. Naše tapete so bile pralne, obrezane, zavite v polietilensko folijo, z'gledno pakirane, oštevilčene z oznakami izdelavnih šte-
vilk, kar je bila za jugoslovansko proizvodnjo novost in — vsaj na začetku — sprotno dobavljene. Čeprav je bila naša tedanja kolekcija skromna, in — gledano z današnjimi očmi — dokaj neustreznih barv in kolori-tov, je pomenila veliko osvežitev v jugoslovanski tapetni proizvodnji; lahko bi rekli, da se je pri-, čelo z njo prebujanje ostalih jugoslovanskih proizvajalcev iz »zimskega sipanja«.
Precej napora je bilo treba vložiti, da smo se dokopali do ustaljenih distribucijskih kanalov, saj se je pokazalo, da trgovska podjetja, ki so v tistem času veljala za specialiste v prodaji tapet, niso bila zainteresirana za plasma domačih proizvodov temveč jim je šlo le za dobičke pri uvozu tapet. Domače tapete bi prodajali za nas le pod izredno neugodnimi, da ne rečem izsiljevalskimi pogoji, ki pa niso bili sprejemljivi. Zato smo se odločili za samostojno pot in nadaljnji razvoj je pokazal, da smo ravnali prav.
Z našim nastopom se je pri ostalih proizvajalcih pojavila bojazen, da bomo zaradi lastnega papirja nelojalno konkurirali na tržišču; vendar imamo zadoščenje, saj nam tudi danes priznajo, da smo ravnali korektno. Svoje prodajno mesto na jugoslovanskem trgu smo si želeli pridobiti s kvaliteto, s fair odnosi do kupcev, s čim točnejširni dobavami glede na dogovor in ob višji prodajni ceni, kot so jo imeli drugi proizvajalci.
Na tržišču je bilo tedaj dokaj kaotično stanje glede rabatov (sedaj to imenujemo delitev skupnega prihodka), tako da smo bili proizvajalci neredko izsdlje-vani s strani distribucije, če smo hoteli prodati naše proizvode.
Zato smo se vključili v delovanje proizvajalcev zidnih tapet pri takratnem poslovnem združenju grafične industrije Jugoslavije •— Grafoimpex, kjer smo se po večletnih dogovarjanjih naposled le uspeli — vsaj načelno — dogovoriti o politiki do distribucijskih hiš. V dogovarjanje smo kasneje pritegnili tudi trgovske organizacije, da bi skupno z njimi postavili osnove našega medsebojnega sodelovanja, ki naj bi
Do-it-yourself — naredi si sam
Varčevalni ukrepi, pomanjkanje rokodelskih poklicev in relativno enostavna dela so prisilila gospodinjstva, da se lotijo gotovih hišnih del sama. Akcija »naredi si sam« je v svetu dosegla velik razmah in je poznana pod zgoraj navedenim angleškim geslom. Med taka dela sodi še posebno polaganje zidnih tapet.1 Statistike za ZRN govorijo, da 74% Nemcev opravi ta dela samostojno. Na nobenem drugem področju ni vloženega toliko last-
bilo obvezno tako za proizvodne kot za trgovske organizacije.
2e prvi sporazum iz leta 1976, še bolj pa zadnji, podpisan 23,. 11. 1978, sta potrdila, da je bila politika dogovarjanja pravilna, saj od takrat ni več bistvenih nihanj v delitvi skupnega prihodka, kot se je to dogajalo prejšnja leta. Glede na razvoj samoupravnih odnosov, prihodkovnega in dohodkovnega povezovanja, bomo v prihodnje morali še marsikaj dograditi, boljše definirati medsebojne obveznosti, skupno planirati kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno, kajti usoda naših proizvodov je odvisna od cele verige udeležencev in ne samo od nas, proizvajalcev.
Zaradi vedno večjega naraščanja stroškov tako valjev, barv, papirja, transportnih stroškov, stroškov katalogov in ne nazadnje stroškov ekonomske propagande, smo skušali na jugoslovanskem nivoju doseči tudi sporazum o enotnem in simultanem nastopanju z novimi kolekcijami. Predlagali smo dveletni rok, ki se ga mi striktno držimo, pri ostalih proizvajalcih pa je opaziti bolj ali manj postopni prehod k temu sistemu. S takim načinom nastopa zmanjšujemo stroške, obenem pa nudimo tudi distribucijskim hišam čvrsto orientacijo za opredelitev njihovih zalog.
Naše kolekcije so vedno boljše; to ni naše mnenje, ampak mnenje potrošnikov, ki je potrjeno v prodajnih rezultatih. Od skromnih 500.000 rolic v prvem letu (s prodajo smo začeli maja 1974), pa preko milijon rolic v drugem letu, smo dosegli v preteklem letu krepko preko dva milijona prodanih rolic, resnici na ljubo z znatnim povečanjem izvoza.
Razveseljivo pa je dejstvo, da pravkar minula kolekcija VETA 79/80 ni pokazala znatnih nihanj med prvim in drugim letom veljavnosti kolekcije, kot je bil slučaj pri prejšnjih. Lansko leto je v primerjavi is predlanskim dala na trgu le 1,7 % slabše rezultate kot predlanskim, kar smatram, da je glede na splošno resno gospodarsko stanje, velik uspeh.
Bo kolekcija VETA 81/82 to potrdila?
Lado Vračko
nega dela, kot ravno na področju olepševanja stanovanjskih prostorov s tapetami.
B. I.
Novo lepilo VETA KARBOPRIM
Iz dveh vrst lepila za lepljenje zidnih tapet, ki smo jih imeli do-sedaj na tržišču, smo uspeli pripraviti z ustrezno mešanico univerzalno lepilo, ki bo imelo novo komercialno ime VETA KARBOPRIM.
Panorama Vevč je iz leta v leto bolj pestra. Treba pa bi bilo razmišljati tudi o strugi naše Ljubljanice, kajti čas in varstvo okolja zahtevata svoje. Naši predniki, posebno še slikarji, so strugo Ljubljanice bol# cenili, še posebno jez — kot simbol Papirnice Vevče; tega so skrbno in natančno prenašali na papir. Podoba tega jezu pa se od tiste pred časom sedaj precej razlikuje (foto: Ciril Zupančič)
Kljub lepemu sončnemu vremenu oblaki gostega dima zakrivajo pogled na čisto nebo. Pogled z oken naših stanovanj nam vsiljuje misel o čistilnih napravah (foto: Ciril Zupančič)
Gibanje proizvodnje v mesecu januarju 1981
TOZD TEHNIČNI PAPIR
Doseženo	Indeks “1	i	e ti	Plan 1981	”	« .5,	'©■0 mes.	■©•	k			
Proizvodnja:			
Papir skupaj ton:	2.652	2.894	2.774	91,6	95,6
— od tega klasični pap.	1.562	1.605	1.403	97,3	111,3
— od tega premazani pap. 1.090	1.289		1.371	84,6	79,5
Lesovina	343	342	333	
El. energija	3.884	3.884	3.500	100,0	111,0
Izkoriščenje zmogljivosti	papirnih strojev:		
			S
		S	
	§		
		1—J	cti
	J		fc
II. PS	89,1	91,8	92,0
III. PS	88,0	91,9	92,2
IV. PS	85,1	92,7	92,6
Skupaj:	87,4	92,1	92,3
Izmet v %: pap. stroji	14,4	12,1	11,9
PRS	17,6	21,3	
Proizvodnja papirja v januarju ni dosegla niti lanskoletne, niti planirane. Temu so glavni razlog državni prazniki ter razmeroma visok izmet.
Proizvodni program je bil sestavljen v glavnem iz izvoznih kvalitet, kot so kulerji, ciklostil ter bankpost papirji, za domači trg pa smo izdelali največ tapetnih papirjev.
TOZD GRAFIČNI PAPIR
Doseženo
Indeks
I
§
|
3 S
1
Plan 1981 0 mes. ■©■
II
s
s
Proizvodnja:
Papir skupaj ton:	3.015	3.154	3.063
— od tega klasični papirji	561	496	83
— od tega premazani papirji	2.454	2.658	2.980
Izkoriščenje zmogljivosti V. PS: Stopnja v %	85,7	85,2	86.5
Proizvodnja papirja na V. PS kljub državnim praznikom ni veliko zaostajala za planirano in lanskoletno, zaradi nizkih zastojev ter znižanih zalog nedovršene proizvodnje.
Proizvodni program je bil kot običajno, kljub težavam z oskrbo s premaznimi kemikalijami, sestavljen v večji meri iz premazanih papirjev.
TOZD VETA
Doseženo
Indeks
I
§
§
-©
g |
Plan 1981 0 mes.
g
K
Proizvodnja:
Tapete rolic	165.439	194.510	183.333	85,1	90,2
Lepilo zavitkov	12.125	28.708	15.000	42,2	80,8
Proizvodnja tapet kljub ugodni realizaciji ni bila visoka zaradi visokih zalog nedovršene proizvodnje.
Titova zamisel je želja nas vseh
Osmemu kongresu ZSJ je prisostvoval tudi tov. Tito. Prav tu se je najbolj zavzemal za idejo o kolektivnem delu, demokratizaciji odnosov in kolektivni odgovornosti za delo vseh samoupravnih in drugih organov, predstavniških teles in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter za uvedbo enoletnega mandata predsedujočega. Med drugim je tudi dejal:
»O teh vprašanjih sem mnogo razmišljal in globoko sem prepričan, da bo takšen način delovanja še bolje afirmiral kolektivno delo in odgovornost, da bo doprinesel k nadaljnji demokratizaciji dela vseh samoupravnih in političnih organov ter onemogočil ambicije posameznikov. Skratka, delo bo boljše in odnosi med ljudmi bolj humani. Vse to pa bo doprineslo k še nadaljnjemu uspešnemu razvoju naše Jugoslavije kot socialistične, samoupravne in federativne skupnosti na trdnih temeljih.«
Titove ideje so v središču pozornosti v vsej naši družbi, živijo in nas preplavljajo, tako kot je v vseh prisoten Tito sam.
Njegove ideje so bile močno prisotne tudi na ministrski konferenci neuvrščenih v New Delhiju, nov dokaz, da so njegova dejanja močnejša od smrti.	V. B.
Načrtovano proizvodnjo v letu 1980 smo presegli
Leto 1980 smo zaključili z izredno ugodnimi proizvodnimi rezultati na vseh področjih. Količinska proizvodnja je povsod presegla planirano in tudi doseženo količino iz predpreteklega leta. Tako smo proizvedli čez 5000 ton papirja in približno 115.000 rolic tapet več kot 1. 1979,
kljub skeptičnim napovedim v začetku leta 1980.
Tudi proizvodnja lesovine in el. energije sta presegli načrtovano mejo.
Posamezne proizvodne TOZD so v primerjavi z načrtovano proizvodnjo v letu 1980 in s proizvodnjo leta 1979 dosegle naslednje rezultate:
TOZD TEHNIČNI PAPIR
	Doseženo v letu		•p‘l'rj'n	indeks	
	1980	1979	1980	1. 79 = 100	plan = 100
1. Proizvodnja Papir skupaj ton:	34.728	32.349	32.555	107,7	106,7
—	od tega klasični papirji —	od tega premazani	19.261	15.869	17.140	121j4	112,4
papirji	15.467	16.380	15.415	94i,4	100,3
Lesovina ton	4.105	3.620	4.000	113,3	102,6
El. energija MWh	46.605	41.594	41.020	112,0	113,6
Para ton	403.994	386.777	405.405	104,5	99,7
2. Realizacija Papir skupaj v 000 din	909.307	607.324	789.507	149,7	115,2
— od tega izvoz v tonah	10.950	8.362	11.000	131,0	99,5
— od tega izvoz v 000 din	279.113	133.427	226.216	209,2	123,4
3. Stopnja izkoriščanja papirnih ter premaznega stroja					
Papirni stroji	92,1	88,6	92!,4		
Premazni stroj 4. Izmet v odstotkih	62,4	67,9			
Papirni stroji	10,8	12,1	12,5		
Premazni stroj	21,3	22,9			
Proizvodnja papirja je v TOZD TP v 1. 1980 presegla vsa pričakovanja, saj je na zastarelih strojih dosegla dosedaj največji obseg. Tako je bila proizvodnja kar za 7,7 °/o oz. za ca. 2400 ton večja kot 1. 1979 ter za 6,7 % večja od planirane. Ugodne proizvodne rezultate smo dosegli predvsem z znižanjem zastojev in izmeta.
Proizvodni program smo zaradi izredno povečanih izvoznih obveznosti prilagodili zunanjim kupcem. Tako smo na IV. PS izdelali več ciklostila za izvoz na škodo osnovnih papirjev za pre-
maz, kar se seveda odraža na manjši proizvodnji premazanih papirjev. Tudi ostalih izvoznih kvalitet smo izdelali znatno več kot pretekla leta, ikot npr. bankpost papirjev ter kulerjev.
Zaradi programskih zahtev smo izdelali tudi več lesovine saj so srednjefini papirji obsegali znatno večji delež kot 1. 1979.
Tudi el. energije smo proizvedli kar za 12 °/o več, kar je omogočilo manjši odvzem energije iz omrežja.
Manjšo proizvodnjo pare glede na planirano pa s stališča DO
TOZD GRAFIČNI PAPIR
	Doseženo v letu 1980	1979		Plan 1980	Indeks 1. 79	plan = 100 = 100	
1. Proizvodnja					
Klasični papirji ton	4.297	16.160	1.200	26,6	358,1
Premazani papirji	33.553	18.896	35.510	177,6	94(5
Papir skupaj:	37.850	35.056	36.710	108,0	103,1
2. Stopnja izkoriščen.ja					
V. PS	85,2	83,5	85,6		
3. Izmet v odstotkih	18,8	18,7	19,4		
Papir v 000 din	971.966				
4. Realizacija		685.156	•863.893	141,9	1121,5
— od tega izvoz v tonah	5.987	3.300	7.500	181,4	79,8
— od tega izvoz v 000 din	147.265	55.549	147.560	265,1	99,8
	TOZD	VETA			
	Doseženo	v letu	Plan	Indeks 1. 79 plan	
	1980	1979	1980	= 100	= 100
1. Proizvodnja					
Tapete rolic	2.334.120		2.218.448	2.200.00	105,2	106,1
Lepilo zavitkov	334.490	158.450	150.000	211,1	229,7
2. Izkoriščenje zmogljivosti					
tapetnih strojev	52,0	57,0	52,1		
3. Realizacija					
Tapete in lepilo v 000 din	156.061	131.294	125.386	118,7	124,5
Anton Jakovec — sušilec na premaznem stroju, budno spremlja potek dela (foto: Ciril Zupančič)
lahko ocenimo kot pozitiven rezultat, saj smo za precej večjo proizvodnjo porabili manj pare. Tudi realizacija papirja je izredno presegla pričakovane in lanskoletne rezultate, ki izvirajo že iz prej omenjenih proizvodnih uspehov, devalvacije dinarja ter Višjih prodajnih cen.
Tudi na V. PS je bila dosežena večja proizvodnja glede na 1. 1979 in glede na plan. Na povečanje proizvodnje so v glavnem vplivali nižji zastoji na PS, večja obratovalna brzlna ter višje gramske teže papirjev.
Proizvodni program je bil skoraj izključno usmerjen v premazane papirje, običajne univerzalne tiskarske papirje pa so nadomestili papirji z rahlim premazom, ki so povzročali tudi manj proizvodnih težav in izmeta.
Iz ugodnih proizvodnih rezultatov izvirajo tudi zelo dobri prodajni rezultati, saj je realizacija porasla kar za 42%. Seveda pa so na dosežene rezultate vplivale tudi višje prodajne cene ter devalvacija dinarja.
Kljub drugemu letu kolekcije je bila proizvodnja tapet proti vsem pričakovanjem višja kot preteklo leto.
To nam je uspelo z uveljavljanjem naših tapet na tujem trgu, saj smo izvozili okrog 300.000
Milena Avbelj
Capljanje v vzpostavljanju samoupravne organiziranosti združenega dela
Repuliški družbeni pravobranilec je konec lanskega leta analiziral mnoge samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela med delavci TOZD in DSSS v raznih delovnih organizacijah po Sloveniji. Rezultati so pokazali, da jih veliko ni v skladu z določili ZZD, kar je bil primer tudi pri nas.
V splošni družbeni praksi še niso zaživeli odnosi med TOZD in DSSS kot odnosi samostojnih, enakopravnih in hkrati soodvisnih nosilcev in tvorcev samoupravne organiziranosti delovnega procesa OZD.
Posledice tega so dokaj zaskrbljujoče, saj se marsikje srečujemo s procesom avtonomnega širjenja DSSS, torej samosvojega ekstenziviranja administrativno-strokovnih del in organiziranja svojih skupnih služb po posameznih temeljnih organizacijah, služb in delovnih nalog, ki so skupnega pomena za vse TOZD v sestavi neke delovne organizacije.
Vzroke takšnega negativnega družbenega pojava lahko iščemo v nerazvitih odnosih direktne svobodne menjave dela med TOZD in DSSS:
—	v veliki meri še nismo presegli vloge bivše uprave;
—	administrativno - strokovni aparat še v precejšnji meri sam odloča o obsegu, vrsti in kvaliteti svojih nalog;
—	vrednotenje del skupnega pomena je še pogosto preveč stroškovno oziroma se izraža v cenah takšnih del ali storitev ali pa kot letni zahtevek po določenih finančnih sredstvih;
—	niso še dovolj vzpostavljene dohodkovne vezi med TOZD in DSSS, saj dohodek DSSS ni v popolni odvisnosti od uspešnosti gospodarjenja TOZD, ampak se pridobiva tudi še na »proračunski« osnovi.
Na širjenje DSSS nasploh pa vplivajo tudi širši družbeni faktorji s svojimi zahtevami po raznih podatkih (za potrebe SDK, bank, SIS, splošnih združenj, statistike ...), za izdelavo katerih je potrebno administrativno-strokovno delo, ki se navadno na takšnih mestih ne obdelujejo.
ZANIMIVA INFORMACIJA
Ročna izdelava papirja - RIP
Analiza finančnega rezultata za leto 1980, ki jo je izdelal center za program in analizo
	Skupaj	Plan za	Indeks
Prihodki	din	1. 1980	plan:
	1S30	100 °/o	dejansko
Realizacija eksterna — 2.83 % prihodka	1,258.987,—		
TOZD BP Realizacija med TOZD	35.629,—		
(reklama) Realizacija znotraj TOZD	212,920,—		
(reklama)	13.030,—		
Celotni prihodek	1,449.308,—	1,445.000,—	100 °/g
Namen te informacije je, seznaniti delavce v delovni organizaciji o problematiki RIP, o njenem pomenu, delu in o rezultatih, da se bomo lažje odločali o njenem obsegu, kajti o obsegu oz. obstoju le-te ne more odločati samo ena TOZD, pač pa vsi delavci delovne organizacije, ker smo se tudi vsi odločili za ustanovitev RIP. Poleg tega pa je obstoj in delovanje RIP širšega družbenega pomena. V postavitev RIP ismo vložili skupna sredstva, ogromno časa in tudi denarja v njen razvoj.
Vzrok za nastanek informacije o tem vprašanju so sklepi samoupravnih organov TOZD Tehnični papir o zmanjševanju števila delavcev v RIP in to na ključnem delovnem mestu pri kadi. Ključno delovno mesto je pri kadi zato, ker mora biti na tem delovnem mestu izurjen človek z dolgotrajnimi izkušnjami in ker je odvisna od tega človeka produktivnost celega oddelka.
Verjamem, da TOZD Tehnični papir k takim odločitvam vodijo stabilizacijski tokovi. Vendar za nas vse pa ni stabilizacijsko, da vržemo stran vložen denar v postavitev RIP ter čas in trud, vložen v osvojitev postopka izdelave in dosego kvalitete, lei jo želijo potrošniki tega papirja.
Siromašenje RIP na ključnih delovnih mestih bi povzročilo manjšo produktivnost in s tem še večjo izgubo. Manjša produktivnost bi povzročila oziroma je že povzročila neizpolnjevanje naročil, s katerimi kupci naročajo posebne kvalitete v kratkih rokih. Momenta, ki nastopata pri prodaji ročno izdelanega papirja, sta dva in sicer: prodaja iz zaloge, za posebne kvalitete pa pride v poštev izdelava le-tega v kratkem času. Če trga ne bomo upoštevali, potem prodajnih uspehov seveda ne bo.
Zato je za isedanjo potrebo trga potrebno ohraniti dosedanjo kadrovsko zasedbo in seveda dosedanji obseg proizvodnje. To dokazuje večanje finančne realizacije v letu 1980 iz meseca v mesec, kar je razvidno iz poročila o prodaji tega papirja v lanskem letu.
Prodaja ročno izdelanega papirja po mesecih od I. do XII. 1980
Mesec	Pol	din
januar	2530	61.735,00
februar	780	15.914,90
marec	5240	102.350,00
april	2552	65.397,00
maj	5930	143.172,50
junij	2040	42.280,00
julij	3715	84.746,00
avgust	2530	45.955,00
september	6355	158.055,00
oktober	4130	98.784,00
november	26900	581.035,00
december	8560	198.630,00
Skupaj	71082	1,598.054,40
Glede na to, da trgovinskim organizacijam priznavamo prihodek za maloprodajo kot določajo prodajni pogoji za ročno izdelan papir do 30 »/o, je bilo v dvanajstih mesecih v ta namen odvedeno približno 21 %>, kar znese v dinarjih 339.067,05. Za ta znesek se celotni prihodek zniža na 1,258.987,35 din.
Prodajna cena ene pole ročno izdelanega papirja, brez odštetega prihodka trgovini, znaša 22,48 dinarjev.
Da so prodajni uspehi v letu 1980 dobri, kaže tudi podatek prodaje ročno izdelanega papirja za leto 1979, ki je skupaj 629.000 din.
Pri teh finančnih rezultatih (to je fakturirana eksterna realizacija) je treba upoštevati še nefak-turirano, kot so: izdani pisemski kompleti in posamezne pole ročno izdelanega papirja, ki so uporabljeni v propagandne namene in jih uporabljajo vse TOZD, kar je razvidno iz poročila centra za
program in analizo ter pole ročno izdelanega papirja, izdane za vzorce, kar pa je nujno zlo pri tem proizvodu za dosego želene prodaje, posebno v tem začetnem obdobju.
V ustanovitev RIP nas je vodila kulturnozgodovinska vrednost postopka, saj se je prav na našem področju pričel izdelovati ročno izdelani papir prej kot kjerkoli drugje v Jugoslaviji. Vodila nas je misel, da z ročno izdelavo papirja še dvignemo renome Papirnici Vevče in s tem razširimo ponudbo za izdelkom, ki v Jugoslaviji še ni zastopan.
Glede na to, da smo edini proizvajalci ročno izdelanega papirja v Jugoslaviji, so velike možnosti za dobre tržne rezultate, poleg tega pa je prepovedan ves uvoz papirjev tudi za potrebe umetnikov.
Ročno izdelani papir je prisoten že na celem jugoslovanskem trgu, razen v Črni gori in na Kosovu in to skoraj brez reklame. Se vedno srečujem ljudi, ki mi govorijo, da prvič slišijo, da ročna izdelava papirja obstoja v Jugoslaviji in so presenečeni nad širokim izborom kvalitet ročne izdelanega papirja.
Da potrošniki niso seznanjeni s proizvodi ročne izdelave papirja in da so finančni rezultati vsa leta slabi, sta krivi komercialna in propagandna služba, ker nista bili dovolj aktivni. Prodaja ročno izdelanega papirja namreč zahteva drugačen pristop kot prodaja ostalih papirjev, kajti tudi potrošniki so povsem drugi kot so za običanje tiskarske papirje. Za primerjavo:
Vsi vemo, da je za prodajo tapet potreben tudi drugačen pristop kot za tiskarske papirje, ker smo odvisni od drugega kroga potrošnikov. Zato krivim komercialno službo, da kljub dejstvom ni ukrenila skoraj nič potrebnega za plasma tega papirja.
Glede na vsa navedena dejstva v zvezi s tržiščem, v zvezi z vloženimi sredstvi v RIP, v zvezi s kulturnozgodovinskim pečatom RIP in glede na svetlo prihodnost, ki se nam svita, je prav, da RIP ostane tak, kot je ter da planirano majhno izgubo pokrijemo po ključu vse TOZD, kot to
DRUŠTVO SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV LJUBLJANA — DSLU
nam je poslalo naslednji dopis:
Zelo bi nam bilo žal, če bi prišlo do motenj v proizvodnji ročno izdelanega papirja, oziroma če bi to izdelavo ukinili. O tem položaju bo DSLU v okrožnici obvestilo člane in priporočilo vsem, ki delajo bodisi akvarele ali se ukvarjajo z grafiko, da se poslužujejo možnosti nakupa tega vašega papirja. Sporočili bomo tudi drugim društvom in uporabnikom, da Papirnica Vev-
delamo za TOZD Družbeni standard.
Z vsem napisanim nisem želel povzročati vroče krvi, pač pa želim povzročiti kvalitetno samoupravno odločanje na osnovi pravilne informacije.
Se enkrat poudarjam, da o obstoju RIP ne more odločati same ena TOZD, v katero slučajno organizacijsko RIP spada, pač pa je obstoj RIP širšega pomena, kajti za delovanje in njegove izdelke je zainteresirana širša družba likovne akademije v Jugoslaviji, društva likovnih umetnikov, društva oblikovalcev in posamezni neorganizirani umetniki, ki pri svojem umetniškem ustvarjanju uporabljajo ročno izdelani papir.
Glede na poročilo centra za program in analizo, bi rad poudaril naslednje: pri proizvodnji ročno izdelanih papirjev ne smemo pričakovati velikih dobičkov kajti z golimi rokami ni mogoče proizvesti toliko, kot z visoko avtomatiziranimi stroji. Prikazana izguba bo marsikoga zbodla. Za primerjavo navajam vrednostni podatek za eno paleto visoko premazanega papirja (900 kg po 48,45 din) je 43.605 din. Izguba v RIP (193.127 din) je torej primerljiva z vrednostjo štirih palet in pol! In koliko palet s tako vrednostjo odroma v enem letu v razpuščevalec zaradi slabe kvalitete, za katero je seveda vzrok slabo delo oz. malomarnost, koliko palet take ali (podobne vrednosti gre v smeti?
Poudaril bi rad še renome, ki ga uživa Papirnica Vevče zaradi prisotnosti ročno izdelanega papirja na jugoslovanskem trgu. Osnovni motiv za ustanovitev in delovanje RIP je bil prav propagandni moment. To je razvidne iz gornjega poročila v postavki: realizacija med TOZD in realizacija znotraj TOZD in navsezadnje v vsiaki iprodani poli.
Iz poročila centra za program in analizo je razvidno tudi močno odstopanje dejanske izgube od planirane — dejanska je mnogo nižja. To je posledica nižjih dejanskih stroškov proizvodnje RIP od planiranih in od minimalno večjega dejanskega prihodka od planiranega.
če izdeluje tak papir in sprožili širšo akcijo, da bi ta papir prišel v sredine, katerim je potreben.
Želimo ostati v stiku z vami ker tudi zaradi lastnega interesa ne bi želeli, da bi bila ta specifična dejavnost ovirana ali celo ukinjena.
Prosimo vas tudi za sugestije na kakšen način bi DSLU še lahko pripomoglo k rešitvi tega problema.
Tovariško pozdravljeni!
Predsednik
izvršnega odbora DSLU: Jože Ciuha
Stroški
Izdelavni material Strojna vprega El. energija, para, voda Goriva in maziva Režijski material Potni stroški Invest. vzdrževanje Tiskarna Službena obleka Preventiva Amortizacija Tekoče vzdrževanje Izdelavni in režijski OD Prispevki iz OD na bruto, prispevki za valoriz. pokojnin in zavarovanja
Naj dodamo še, da je medtem ko smo redakcijo te številke glasila pripravljali, že delavski svet TOZD Tehnični papir obravnaval to problematiko in sklenili da se število delavcev v RIP ne zmanjša. Takšno je bilo tudi mnenje izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, katerega člani prej prav zaradi pomanjkljivih informacij niso mogli zavzeti pravilnega stališča.
AKADEMIJE LIKOVNIH UMETNOSTI V ZAGREBU
(dopis objavljamo v prevodu)
Z velikim interesom in iskrenimi simpatijami smo spremljali prve korake v osvajanju tehnologije in prakse ročne izdelave papirja v Papirnici Vevče, vprašujoč se ali bo uspela, ali bo prenesla vse neprilike porajanja novega proizvoda, ki danes predstavlja kulturni spomenik ne samo za kolektiv vevške papirnice pač pa za širšo družbeno skupnost.
Dejstvo, da je delovni kolektiv tako specifične industrije, kot je papirna, katere skupna proizvodnja in poslovni rezultati temelje na visoko amortizirani! n visoko izkoriščeni tehnologiji proizvodnih strojev, da je tak kolektiv iniciral, obnovil in obdržal ročno izdelavo papirja, izziva začudenje in vsako priznanje. Treba je povedati, da pri tem ni šlo samo za zgodovinsko poslanstvo, i za obujanje pozabljenega znanja in veščine, pač pa je bil to dogodek kateremu pa vsa kulturna javnost Jugoslavije žal ni posvetila dolžne pozornosti.
Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu je spontano, brez kakršnegakoli plačila, brez da bi poznali kogarkoli v vevški papirnici planirala na veliki didaktični razstavi vle tu 1981 v ciklusu »O grafiki« predstaviti zagrebški javnosti način ročne izdelave papirja z živo demonstracijo na sami razstavi. V zvezi s tem smo stopili v stik s prodajnimi referenti v Papirnici Vevče v pričakovanju razumevanja in sodelovanja pri realizaciji tega našega projekta. Resnično smo naleteli na razumevanje in našli mnoge skupne interese.
Neodvisno od projekta te razstave, a v upanju za stabilizaci-
120.281,— 97.169,— 151.230,— 1.333,— 3.761,— 324,— 15.204,— 3.570,— 4.542,— 1.890,— 18.158,— 62.354,— 985.713,—
176.906,—
Torej je več kot jasno, da brez dobrih in točnih informacij delavci ne moremo dobro gospodariti in samoupravljati.
Za navedeni primer razjasnitve in pravilnega prikaza dejstev glede ročne izdelave papirja, izredne zavzetosti za plasma le-tega na tržišču, poleg nezmanjšanega obsega delovnih nalog, pa gre tovarišu Petru Selanu velika zahvala.
Urednica
jo proizvodnje na osnovi osvojenih izkušenj in doseženih rezultatov, tj. kvalitete, je Akademija oziroma njena komisija za učni načrt in programe podiplomskega študija vgradila PAPIR — njegovo ročno izdelovanje kot obvezen predmet za študente s področja »Usmerjenih oblikonih raziskav«, navezujoč ga na področje restavriranja in konzerviranja, knjig inos talih dokumentov pisanega kulturnega izročila Glede na to, da se bodoči specializirani kadri za to področje nimajo v Jugoslaviji kje šolati, želimo zapolniti to praznino, osla-njajoč se prav na vaše izkušnje, rezultate in na specialiste, ki so dokazali, kako se z velikim entu-ziazmom in znanjem v kratkem času lahko doseže internacionalni vrh.
Pripravljeni smo bili, da po verifikaciji programov in prvih prijavah kandidatov pridemo na Vevče z željo, da utrdimo trajno sodelovanje na tem področju. Zato torej ni prav nič čudno, da smo od vsega začetka spremljali delo in rezultate ročne izdelave papirja; prek »Mladosti« smo dobivali vzorce, jih preizkušali, dajali mnenje in sugestije. Seveda ne želimo s tem reči, da je dosežena kvaliteta naša zasluga. Moramo pa reči, da je le-ta vrhunska. Zadnje, kar smo videli, nudi prvovrstne vizualne senzacije.
Tudi če se iz kakršnihkoli razlogov sodelovanje glede podiplomskega študija nikoli ne realizira, to za nas ne bi bila taka škoda, kot bi gotovo bila za nas neprecenljiva izguba, da takšnega papirja ne bi bilo več, da se ta izreden center na Vevčah ne bi še naprej uspešno razvijal.
Kot pomoč za rešitev ali vsaj za olajšanje situacije, v kateri se je znašel vaš oddelek ročne iz-(Nadaljevanje na 6. strani)
Peter Selan
Naš umetnik Aladin Lane, ki živi in ustvarja v Kamniku, tudi uporablja za svoje slikarske stvaritve vevški ročno izdelani papir
Odmevi
Stroški skupaj		1,642.435,—	1,803.691,—	91 °/o
Izguba		193.127,—	358.691,—	53,8 °/o
Odmevi
Z volišča v TOZD Tehnični papir 15. januarja 1981 (foto: C. Zupančič)
Takole se vozijo zvitki papirja z II. in III. papirnega stroja v strojno dodelavo. Posnetek je narejen ravno na dan referenduma, ko smo se odločali o temeljih plana našega razvoja v naslednjem petletnem obdobju (foto: Ciril Zupančič)
OSREDNJI DRUŽBENOPOLITIČNI DOGODEK LETOS
III. kongres samoupravljavcev Jugoslavije
Delegati poročajo
Tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije bo od 16. do. 18. junija v beograjskem centru Sava; to bo najpomembnejše letošnje družbenopolitično zborovanje, na katerem naj bi sprejeli usmeritve s pomembnimi posledicami za nadaljnji razvoj našega samoupravljanja in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Pobudo za ta kongres je dal tovariš Tito v svoji zadnji novoletni poslanici.
V pripravah na kongres naj bi bila najaktualnejša naloga široka razprava o samoupravnih tokovih nas vseh v naših delovnih in življenjskih okoljih. Kongres sam pa bo manifestacija naših političnih usmeritev, manifestacija privrženosti naši jasno začrtani politiki in obenem polet za delo v družbenopolitičnem življenju vnaprej.
Torej bo ta kongres po vsebini drugačen od prejšnjih dveh; prej
smo iskali še vedno nove rešitve v samoupravljanju. Ker pa je naša družba s svojo revolucijo bila tako močna, da je z idejami skoraj prehitevala njihovo realizacijo, bomo sedaj na dosedanjih izkušnjah poskušali graditi in iskati realizacijo teh idej v vsakodnevni praksi.
Prispevek slehernega delavca v samoupravnem odločanju vseh oblik je prispevek h kongresu. Torej je tudi prispevek nas, vevških papirničarjev, lahko še večji, če se bomo še bolj poglobljeno lotili spremljanja našega gospodarjenja in samoupravnega odločanja. Če hočemo — in to seveda nedvomno želimo vsi delavci v naši družbi, da bodo kongresna prizadevanja rodila sadove v smislu dograjevanja naše poti. MORAMO DELAVCI TO TUDI ČUTITI, sicer bi bila ta prizadevanja ničeva.
V. B.
Poročilo s 3. zbora Stanovanj-sko-komunalne banke z dne 12. 1. 1981, ki je bila v dvorani kina Komuna v Ljubljani, poroča Jožica Razdevšek.
Na zboru banke je bilo od 1350 članic banke zastopanih po delegatih 61 °/o članic. Izvršni odbor stanovanj sko-komunalne	banke
je za zbor pripravil obsežno gradivo. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila obravnava predlogov samoupravnih sporazumov planskih dokumentov. Ob sprejemu tako pomembnega dokumenta, kot je predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjsko-komunalne banke, je bila izrečena bojazen glede zmanjšanja možnosti za zidavo stanovanj in komunalnih objektov. Težava se pojavilja še posebej med stanovanjsko in gospodarsko banko v zvezi z dogovorom, koliko denarja bi bilo mogoče nameniti za stanovanja m komunalo iz vpoglednih hranilnih vlog občanov. Tako je bila s strani stanovanj sko-komunalne banke zadolžena delegacija, dana zboru gospodarske banke opozori banko na neskladje in posledice Istočasno pa je bil na zboru banke sprejet tudi sklep, da stano-vanjsko-komunalna banka informira vse izvršne svete občin, da planski dokumenti niso usklajeni, s poudarkom, da gospodarska banka ni izpolnila pogojev. Nadalje je bil sprejet tudi sklep, da so SS o temeljih plana članice dolžne obravnavati na zborih delavcev; rok za oddajo pristopnih izjav pa je bil 15. februar. Glede na to, da so v letu 1980 in še posebej v letu 1981 uveljavljena ostrejša merila__ za komunalne naložbe, je pričakovati tudi na tem področju zmanjšanje investicij, kar pa bo seveda močno vplivalo na realizacijo izgradnje komunalnih naprav in objektov.
Za delovne organizacije —■ članice	stanovanjsko-komunalne
banke — ni bila prav nič razveseljiva novost bančnega izvršilnega odbora o podaljšanem roku vezave sredstev za nakup stanovanj. Tako bo sedaj mogoče koristiti posojilo za nakup stanovanj šele po preteku 10 mesecev čakalne dobe, medtem ko je bila do sedaj doba čakanja 6 mesecev. Prav tako je znano, da so se višine posojil na osnovi vezave sredstev tudi ustrezno zmanjšale. Glede na te ukrepe pa je bila s strani delegatov dana pobuda, da naj ne bi zmanjševali posojilnih možnosti, ki so jih koristile članice, še posebej, če upoštevamo, da se ob tem uveljavljajo boljši varčevalni pogoji za občane. Tako bo banka občanom še nadalje odobravala kredite na osnovi vezave dinarskih sredstev, vezave na podlagi prodanih deviznih sredstev v višini 250%- tako, da bo potrebno vezati sredstva leto dni več kot bo rok za odplačilo posojila.
Novost, ki jo namerava banka vpeljati za kreditiranje občanov, je tudi vezava privarčevanega zneska od 3—10 let z možnostjo pridobitve posojila na vezani znesek od 350 do 700%.
Ob vsem tem pa velja ponovno poudariti samo to, da bo ob sedanjem pomanjkanju stanovanjskega dinarja banka le težko izpolnjevala obveznosti za nemoteno zidavo tako prepotrebnih stanovanj in komunalnih objektov.
Poročilo s 13. seje zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Mcste-Polje, ki je bila 10. decembra 1980, poroča Jožica Razdevšek,
Izvršni odbor SSS Moste-Polje je pripravil poročilo o opravljenih nalogah oziroma o nalogah, ki so v teku s področja urejanja odnosov z etažnimi lastniki, realizaciji investicijskega vzdrževanja v letu 1980/81, uskladitvi planov v njihovih osnovnih elementih na vseh ravneh za leto 1981 do
1985 ter posebej za leto 1981, realizaciji prenove in modernizacije kot tudi o izgradnji soseske Fužine ter odgovornostih izvajalcev gradnje soseske Fužine.
Delegatom zbora uporabnikov in izvajalcev so bili posredovani tudi sklepi IO SSS s poročilom o 9-mesečnem poslovanju stanovanjske skupnosti skupaj s poročilom o poslovanju v predhodnem obdobju do uveljavitve določil novega zakona. V razpravi je bila izpostavljena problematika glede izstavitve računov za stroške upravljanja etažnim lastnikom za leto 1977 in 1978, izterjavi le-teh in o sklepanju pogodb z etažnimi lastniki. Račune, ki so bili izstavljeni etažnim lastnikom za stroške upravljanja, so le-ti dolžni plačati v navedenem roku, po preteku tega pa se pristopi k tožbam preko sodišča. Po končanih ugotovitvah meril za porazdelitev stroškov upravljanja in drugih stroškov, se z etažnimi lastniki pričnejo sklepati pogodbe, ki morajo biti sklenjene najkasneje do oktobra 1981. Ti posli pa bi se v letu 1982 prenesli v celoti na skupnost stanovalcev.
Delegatom je bila podana tudi informacija, da se vsa investicijska dela opravijo po predhodnem planu vzdrževanja do vključno meseca aprila iz razloga, ker niso opredeljena in usklajena stališča do stanovanjskega fonda za leto 1981 tako na ravni občine in mesta.
Sprejeti so bili še naslednji sklepi:
— za izgradnjo poslovnih prostorov in lokalov servisno storitvenih dejavnosti v MS-4, o Fužine se uporabijo sredstva amortizacije poslovnih prostorov. Z lokali, kupljenimi z omenjenimi sredstvi, pa bo razpolagalec in upravljalec SSS Moste-Polje;
■— na področju prenove je treba ugotoviti potrebe prenov, modernizacijo in odpravo VI. in VII. kategorije stanovanj. Pripravi se tehnična dokumentacija in se načrte v skladu s finančnimi možnostmi tudi realizira.
Pomembna točka dnevnega reda je bila tudi obravnava dokumentov stanovanjskega gospodarstva na osnovi javne razprave.
IO SSS je ugotovil, da v času javne razprave niso prispele bistvene pripombe in amandmaji, zaradi česar je skupščina sprejela akte in pooblastila IO in delegacij za skupščino SSS Ljubljana, da opravi na ravni občine in mesta eventualne potrebne uskladitve.
Obsežnemu dnevnemu redu je sledilo še nekaj točk.
In na koncu morda še podatek, ki pa ni ravno razveseljiv. Na zboru skupščine SSS je bilo prisotnih le toliko delegatov, da je bila sklepčnost komaj zadovoljiva. Ni odveč vprašanje, zakaj tako? Saj se vsi dobro zavedamo kako pomembno je stanovanjsko gospodarstvo, sicer pa to ne velja za nas, saj smo bili iz Papirnice Vevče na seji prisotni kar trije delegati.
Naša sodelavca tovariš Marjan Mahkovic in tovariš Slobodan Buga-rič ob vzdolžnem rezalnem stroju. Marjanu je bilo pred kratkim zaupano delo vodje vzdolžnega rezalnega stroja; vsi sodelavci mu želimo na novi delovni dolžnosti veliko uspehov! (foto: Ciril Zupančič)
Dograjevanje naših samoupravnih
aktov
Komisija za uveljavljanje zakona o združenem delu, ki je bila imenovana na delavskem svetu DO z nalogo, da med drugim spremlja tudi izdelavo, obravnavo in sprejem samoupravnih aktov in dopolnil nekaterih teh, ki jih izvršujemo v delovni organizaciji na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana in seveda v smislu uskladitve z zakonom o združenem delu v cilju dobrih samoupravnih odnosov.
Komisija je na svojih štirih sejah obravnavala:
— samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih in pridobi-
Odmevi
(Nadaljevanje s 5. strani) delave papirja, predlagamo naslednje:
1.	Četudi je to področje materialne proizvodnje, je treba naglasiti, da je to MANUFAKTURA v najširšem in naj plemenitejšem smislu, njen proizod pa namenjen izključno umetniškim oblikovnim potrebam (kaj je umetnost in kakšna je njena vloga v družbi, pa vemo). Torej, ročni papir je treba deklarirati kot umetniški material.
2.	Iz zgoraj povedanega logično izhaja, da je treba ročni papir izdvojiti iz papirne industrije v tem smislu, da bi se ga osvobodilo vseh družbenih bremen in obvez, ki jih družba nalaga industriji (ročna proizvodnja je samo ROČNA in nima z industrijskim procesom nič skupnega).
3.	Poiskati in proučiti je treba možnost, da bi bila manu fakturna izdelava papirja dodatna oblika dejavnosti kakega raziskovalnega zavoda ali inštituta. Ta zavod bi lahko bil organizacijsko del Papirnice Vevče, ali pa se lahko poišče možnost združitve z neko univerzitetno ustanovo (takšna dejavnost bi bila lahko zaščitena v skupnosti učno-vzgoj-nega dela).
4.	Kolikor Papirnica Vevče ne more sama nositi bremena izgube za ročno izdelavo, bi pokre-nila akcijo (prek republiških komitejev) za združevanje v skupnost vseh zainteresiranih za ob-
vanju skupnega prihodka med TOZD;
—	samoupravni sporazum o posebni finančni službi;
—	dopolnila samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti, med delavci DSSS in TOZD;
—	pravilnik o razvidu del in nalog.
Vse naštete akte, razen Pravilnika o razvidu del in nalog, smo na predlog komisije obravnavali v javni razpravi na zborih delavcev in jih tudi potrdili. Pravilnik o razvidu je bil zaradi preobsežnega gradiva prestavljen v obravnavo na prihodnje zbore.
V. B.
stoj ročnega papirja v širšem jugoslovanskem prostoru.
To bi bile lahko:
a)	vse Akademije likovnih umetnosti, tj. vse Republiške samoupravne interesne skupnost: za kulturo in umetnost, za vzgojo in izobraževanje kadrov, za znanost...
b)	grafične in oblikovalne šole
c)	vse tovarne papirja (ki bi že same s simbolično podporo lahko prenesle to breme direktno ali preko zvezne skupnosti).
Morda so ti štirje predlogi nerealni, nepraktični ali neživljenjski. To je edino, česar smo se v razmišljanjih lahko domislili in tako želeli dati skromen prispevek k razrešitvi problemov, za kar smo kot naj višja likovna ustanova v SR Hrvatski zainteresirani.
Zavedamo se dejstva, da če kolektiv v sebi in v svoji naj ožji sredini ne bo dobil podpore, jo bo v širšem prostoru našel še teže; takšna situacija mora animirati zavest nas vseh.
Zakaj se jugoslovanska grafika nasploh, slovenska pa še posebno, ne bi predstavljala svetu tudi s svojim papirjem, vevškim papirjem in to z izrednimi umetniškimi kvalitetami, s katerimi je resnično v prvih svetovnih vrstah?
Prisrčno vas pozdravljamo in želimo ročnemu papirju srečno 1981. leto!
Prodekan: Frane Paro
Prošnje za dodelitev stanovanjske pravice za družbena stanovanja v Soseski Fužine je vložilo kar 100 naših delavcev
Stanovanja za naše delavce v Soseski Fužine so že skoraj nared
Na razpis za dodelitev stanovanjske pravice za 16 družbenih stanovanj, katere je naša DO kupila v soseski Fužine, se je v razpisnem roku prijavilo kar 100 prosilcev. Iz prijav je razvidno, da ima nezadovoljivo rešeno stanovanjsko vprašanje kar 7,7 °/u naših delavcev, od tega pa je 1,50/0 takšnih, za katere lahko menimo, da so brez stanovanja.
Komisija, 'ki je pregledala stanovanjske razmere prosilcev stanovanj, je imela težko nalogo, pa vendar je delo zadovoljivo opravila. Točkovanje prosilcev stanovanj je bilo opravljeno, v skladu z veljavnim samoupravnim sporazumom o stanovanjskih razmerjih ob upoštevanju vseh elementov točkovanja (stanovanjske in zdravstvene razmere, izmensko delo, delovna doba, varčevanje ipd.) in tako pripravila seznam prosilcev z doseženim številom točk.
Analiza podatkov prosilcev stanovanj pa kaže naslednje skupne značilnosti:
—	prosilci stanovanj so pretežno delavci iz neposredne proizvodnje; le-teh je prek 90%;
—	neurejeno stanovanjske, vprašanje imajo mlade družine in delavci, ki so prišli na delo iz drugih republik, saj je delež te populacije 81 % prosilcev;
—	med prosilci stanovanj je preko 80 %. delavcev, ki so zaposleni na ozko usmerjenih in specializiranih delovnih mestih;
—• med prosilci stanovanj so delavci, ki delajo v 4-izmenskem delu, zastopani prek 60%;
—	delovna doba prosilcev je različna, vendar je 70% prosilcev, ki so v DO manj kot 6 let;
—	razveseljivo je, da skoraj polovica prosilcev tudi namensko varčuje v DO Papirnica Vevče.
Seznam prosilcev z opravljenim točkovanjem je bil objavljen v Informacijah z namenom, da

posamezniki, tako prosilci kot družbenopolitične organizacije in ostali člani delovne organizacije, preverijo elemente točkovanja. Informacija o dosežnem številu točk prosilcev stanovanj je bila v javnosti mesec dni. Na delo komisij in na opravljeno točkovanje s strani delavcev in ostalih ni bilo bistvenih pripomb.
Morda še podatek, da bodo prav vsi delavci, katerim bo dodeljena stanovanjska pravica za družbena stanovanja, prispevali lastno udeležbo, ki temelji na na-
čelu solidarnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi, odvisna pa je od ekonomskega in socialnega položaja delavca in njegove družine.
Že sedaj pa je jasno, da bo stanovanjska pravica za skoraj vsa družbena stanovanja dodeljena delavcem TOZD iz neposredne proizvodnje. Kot nam zagotavljajo na Staninvestu, se bodo stanovalci vselili v nova stanovanja v mesecu marcu, najpozneje pa v aprilu.
R. J.
Mladinska pohodna četa — zbor
V programu krajevne organizacije ZRVS Vevče-Zgornji Kašelj za leto 1980 je bila tudi organizacija in izvedba orientacijskega pohoda mladinske pohodne čete v KS Vevče-Zg. Kašelj.
Pobuda za ustanovitev MPČ je bila dana s strani domicilnega odbora II. grupe odredov NOV in POS občine Moste-Polje.
MFC je bila ustanovljena preč* petimi leti z namenom, da bi se v pripravah in pohodih mladina nenehno seznanjala z načinom in vodenjem NOV ter obujala spomine na junaštva in borbe naših partizanov ter njihovih akcij na našem območju.
Veterani NOV prenašajo na mladino vse svoje izkušnje in revolucionarnost. Te izkušnje bodo mladi lahko koristno uporabljali tudi pri SLO. V programu MPČ so tudi tradicionalni pohodi na Janče in Ob žici okupirane Ljubljane.
Program orientacijskega pohoda MPČ v mesecu oktobru 1980:
1.	Orientacijski pohod na terenu Vevče—Zadvor. Organizirane so bile ekipe po 10 članov; na terenu so bile postavljene kontrolne točke, za kontrolorje pa so bili določeni starešine ZRVS. Namen pohoda — obnavljanje znanja topografije in kretanja po azimutu.
2.	Fo opravljenem pohodu vrnitev v športni park Slavij a in nato na strelišče strelske družine Bine Graj-zer.
3.	Na zbirališču samem pri spomeniku padlih papirni-čarjev na Vevčah pa je bilo predvideno predavanje o prvih zametkih delavskega gibanja vevških papirničar-jev, kakor tudi obrazložitev
vseh spominskih obeležij v KS Vevče-Kašelj.
4.	Mladinska organizacija pa je bila zadolžena za čim večjo udeležbo mladine na pohodu MPČ.
Na zbornem mestu je bil celoten odbor za organizacijo pohoda — 9 članov ZRVS in le 15 mladincev.
Pohoda zaradi nezadostnega števila mladincev ni bilo mogoče izvesti v celoti. Kljub temu pa je bila izvedena priprava pohoda v parku Slavij a. Ob tej priložnosti je tov. Matiček-Ivan Benedik — nosilec partizanske spomenice iz leta 1941, vsem prisotnim obrazložil namen pohoda, ki je povezan s krajevnim praznikom 24. junijem in z vsem osvobodilnim gibanjem na tem območju. Tako so se pohodniki seznanili tudi z vsemi spominskimi obeležji, ki so
postavljena na terenu naše KS.
Na strelišču v športnem parku Slavij a so bile formirane 3 ekipe za streljanje z zračno puško, katerega vodja je bil tovariš Viki.
Razdeljena so bila priznanja: najboljši ekipi obeski JLA, najboljšim posameznikom strelske značke. Mladinski organizaciji Vevče pa je bilo izročeno priznanje za začetek sodelovanja v MPČ, kar je gotovo spodbuda za naprej.
Prav bi bilo, da se v prizadevanja za večjo udeležbo mladine na pohodih MPČ poleg organizacije ZRVS v bodoče vključijo vsi mladinski aktivi na terenu, v posameznih podjetjih in šolski mladinski aktiv. Z večjo udeležbo in sodelovanjem mladine bo delovanje MPČ lahko polno zaživelo.
Franc Tomšič
Tovariš Polde Tomšič, starešina ZRVS, izroča priznaja — strelske značke — najboljšim (foto: C. Zupančič)
Trpinčeva 96
Trpinčeva 96 danes in nikoli več!
Tako lahko zapišemo za objekt na Trpinčevi, ki doživlja svoj konec, čeprav je dolga desetletja služil za bivališče našim delavcem. Res, da so bila stanovanja zelo skromna in takšna že davno ne ustrezajo več normativom stanovanjskega standarda, vendar pa je 6 naših delavcev uživalo stanovanjsko pravico cenenega stanovanja.
Objekt na Trpinčevi je predmet rušenja, saj se prav to področje vključuje v komunalno izgradnjo soseske Fužine. V ta namen so s strani Soseske — podjetja za urejanje stavbnih zemljišč, že stekli pogovori o ocenitvi sedanje vrednosti objektov. Po zakonu o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti DO Papirnici Vevče ostane kupnina v znesku 1,356.915 din, kar bi delno zadoščalo za nakup dveh stanovanjskih enot v družbeni lasti, za kateri bi imela razpolagalno pravico Papirnica Vevče. Stanovalci Trpinčeve 96 se bodo preselili v nadomestna stanovanja v Nove Jarše. Razpolagalno pravico za omenjena nadomestna stnovanja, razen dveh, bo imela Samoupravna stanovanjska skupnost občine Moste-Polje.
O usodi Trpinčeve 96 so že razpravljali tudi delegati centralnega delavskega sveta na svoji 3. redni sejii dne 3. 12. 1980 in seveda sklep o rušenju tudi potrdili.
R. J.

V decembru 1980 so se otroci na Trpinčevi 96 še brezskrbno igrali na snegu
Družbena samozaščita v organizaciji združenega dela
Samozaščita oz. DSZ se uresničuje z zavestno, nenehno, vsestransko, premišljeno, organizirano, načrtno in usklajeno aktivnostjo vseh subjektov v organizaciji združenega dela, kajti le na ta način je možno izkoreniniti številne vire ogroženosti in škodljivosti, jih zmanjšati oziroma popolnoma odstraniti.
Pri učinkovitem uresničevanju DSZ v OZD je zelo pomembno poznati vire, nosilce, smeri, objekte, stopnje in druge dejavnike nevarnosti in ogroženosti.
Po nekih ocenah iz naše vsakdanje prakse naj bi bili pomembni čini telji ali viri nevarnosti in ogroženosti v TOZD naslednji, toda ne edini:
—	politični sovražniki, kot so akcije zunanjih obveščevalnih služb, pripadniki ekstremne emigracije, domači sovražniki socialističnih samoupravnih odnosov;
—	razbojniki — napadalci na ljudi, ubijalci in drugi za človeško nedotakljivost nevarni subjekti, bodisi, da so le-ti domači ali da prihajajo iz tujine;
—	napadalci na lastnino, ki se pojavljajo kot izkoriščevalci družbenega položaja, kršilci samoupravnih pravic delovnih ljudi, kršilci zakonskih predpisov in samoupravnih dogovorov in sporazumov ter internih samoupravnih aktov, tatovi privatne ali družbene lastnine, korupcionaši, utajevalci, podkupljive!, ponare-
jevalci raznih dokumentov, tisti, ki poslujejo v svojo korist na škodo družbe oz. OZD, prevaranti potrošnikov, nevestni delavci v proizvodnji, delavci, ki namensko uničujejo proizvode, ki si privoščijo prevelike reprezentance, sklepajo škodljive pogodbe, nelojalno konkurirajo v domovini ali v inozemstvu, izdajalci poslovnih tajnosti, sodelavci s kriminalci, delavci, ki se izogibajo delu, slabi organizatorji dela in podobno. Nadalje tisti, ki se izogibajo ukrepanju proti kriminalcem, ki kaznovane ljudi postavljajo na odgovorna delovna mesta, ki sprejemajo v delovna razmerja ljudi — delavce, ki so v rodbinski zvezi s kriminalci, kršilci z-akona, narodnimi izdajalci, političnimi emigranti in podobno;
—	naravne nesreče in ujme (potresi, poplave, požari);
—	neorganiziranost družbe (prometne nesreče, nesreče pri delu, izostanki z dela, alkoholizem, narkomanija itd.).
Velja tudi poudariti, da problem virov ogrožanja v naši deželi še vedno ni dostojno ocenjen in preštudiran, da se bo morala naša družba, posebno pa znanstveniki in strokovni izobraženci, v mnogo večji meri posvetiti temu problemu kot doslej.
(Se nadaljuje)
Franc Sotlar
Slovo dolgoletnih delavk
ANGELCA MRHAR je pričela z delom v tovarni leta 1945 kot osemnajstletno dekle. Polnih 35 let je bila zvesta tovarni, kjer je bila srečna in zadovoljna, saj so delali tu še njeni trije bratje in starejša sestra in se je počutila kot doma. »Opravljala sem naloge prebiralke-števke, od leta 1988 dalje pa dela tehtarice. »Zaupala nam je, da je redno vsako jutro pred odhodom na delo zajtrkovala belo kavo z nadrobljenim kruhom; tak zajtrk ima najraje.
Doma je bila najmlajša in njena. prva plača je bila silno dobrodošla. Prometno sredstvo, ki ga je Angelca uporabljala za prihod na delo, je bilo kolo. Z njim se je vsak dan pripeljala iz Podmolnika na Vevče in nazaj. Ko se ]e poročila z Ivanom, sta stanovala
Zaradi bližajočega se dneva žena, 8. marca, bi radi tudi v našem glasilu namenili nekaj prostora vsem ženam, ki poleg opravljanja službene dolžnosti vzgajajo še mladi rod, tako da je njihov prispevek v družbi zelo velik. Nepravilno je seveda, da se jih spomnimo le enkrat letno s šopkom cvetja aili kakim bogatejšim darilom; tega se moramo zavedati vseskozi in še več; to jim moramo dati čutiti vsak dan tako, da jih razbremenimo pri delu, da jim pomagamo. Takšna opomba ne leti le na moški spol, ampak tudi na mladi rod, na fante in dekleta, na njihove otroke.
Mesto in vloga žene vzporedno z družbenim razvojem raste in se krepi, čeprav nemalokat in ne-malokje s precejšnjimi prizadevanji, kajti težko je hitro, revolucionarno, naenkrat prebroditi skozi stoletja zgrajene ovire, kot so v ljudeh vkoreninjene predstave žene, lik tradicionalne, do skrajnosti požrtvovalne in v literaturi toliko opevane matere. Težko je brez sočutja brati Cankarjevo povest Na klancu, ki je najlepša podoba njegove matere, prave mučenice, saj je vse družinsko breme prenašala le na svojih ramenih in to v specifičnih pogojih družbenih razmer (beda, revščina, velike družbenoekonomske spremembe). To je slovenska pieta.
Od takšnih socialno-družbenih razmer in skrajno podrejene vloge žene pri nas je minilo nekaj
vsepovsod, dokler si nista zgradila stanovanja v vrstni hiši na Vevčah.
V času gradnje leta 1958 je bilo treba napeti vse sile, saj dobro vemo, kako je graditi hišo ob majhnih otrocih. Trenutek vselitve v novo stanovanje v vrstni hiši na Vevčah leta 1960 je bil gotovo najbolj vesel dogodek za Angelcino družino. Tudi pot do tovarne se ji je skrajšala.
Ko se danes ozira z mislimi v preteklost, se nikakor ne more sprijazniti, da urna kazalca tako nebogljeno hitro odmerjata čas. Vendar je Angelca z vsem, kar je z marljivim delom dosegla, kar zadovoljna. »Nikdar nisem hrepenela po nečem nedosegljivim, vedno sem cenila skromnost in poštenost, saj tako sem bila od
desetletij, v zadnjih letih pa smo priča borbi za dosego enakopravnosti žensk z moškimi v polnem pomenu besede, enakosti in enakega obravnavanja na vseh področjih, borbi osvobajanja žensk, ki ji pravimo ženska emancipacija. Osnova za razvoj tega gibanja je seveda ekonomska samostojnost žensk, njihova zaposlenost, tako da niso več samo gospodinje, skrbeče le za obstoj človeštva, ampak se uspešno udejstvujejo tudi na področjih, ki so bila doslej rezervirana le za moške.
Zenska emancipacija naj se
malih nog tudi vzgojena.«
»Včasih je bilo treba za šivalni stroj odšteti celih deset plač, danes je to drugače,« razmišlja tovarišica Angelca.
In ne mislite, da sedaj Angelca ne bo imela kaj početi; dela bo dovolj v hiši in na vrtu, preostali čas pa bo izkoristila za krajše sprehode v naravo in za drugo.
Slovo od dolgoletnih sodelavcev ni lahko in tudi tovarišico Angelco so ganili stiski rok. Stenska ura — darilo sodelavk, jo bo vedno znova spominjala na prijeten čas, preživet z njimi.
Ciril Zupančič
Moto ANICE ANDRIC je, da, če človek rad dela, mu ni nikoli
razvija v smeri borbe za to, da spol ne bo igral več tako pomembne vloge pri določanju osebnosti, dela in življenjske možnosti; naj bodo torej ženskam enako kot moškim na stežaj odprta vrata v svet umetniškega ustvarjanja, gospodarske aktivnosti, politike itd.
Počasi, toda gotovo se naše okostenele, v podzavesti zakoreninjene predstave o ženskah in njihovih pravicah, menjajo.
Naj bo to iniciativa za globlje razmišljanje in tudi ukrepanje v zvezi s to temo.
Manca
dolgčas. Tako njej ne bo dolgčas tudi sedaj, ko se je po dolgoletnem delu zasluženo upokojila.
Rodila se je v Dobrunjah, z delom v tovarni pa je pričela kot 15-letno dekle, decembra 1945, takrat kot Angelca Mrharjeva;

Angelca Mrhar
Anica Andrič
Savka Kršmanc
skupaj sta prestopili prag tovarne. To je bil dogodek, ki ga ne bosta nikoli pozabili.
»Sprejeta sem bila v oddelek ročne dodelave, torej v papirno dvorano. Najprej sem pospravljala izmetni papir, nato sem bila kmalu premeščena na delovno mesto števka-prebiralka. V papirni dvorani sem delala vse do polnega zagona premaznega stroja; v oddelku [premaza sem ostala vse do upokojitve.« Tovarištvo med sodelavkami je bilo po njenem mnenju bolj izrazito v papirni dvorani, kot na premazna.
»Med mojim delom v tovarni se je marsikaj spremenilo na boljše, vendar moram reči, da se teža in fizični napor nista prav nič spremenila. Začela in ‘končala sem z enakim delom, čeprav bi mi zadnja leta lažje delo bolj ustrezalo; celih petintrideset let sem pustila v tovarni!« pravi tovarišica Anica.
»Norme, ja, ta način zajemanja kriterijev ocenjevanja dela ni dovolj pravično formuliran. Tudi skupinske norme velikokrat niso
Ob 8. marcu
čisto realne. Morali bi v večji meri upoštevati človeški faktor, predvsem pri takšnih delih, kot je ročno štetje in prebiranje,« meni.
Tovarišica Anica je imela zadnje čase slab občutek, da nekateri gledajo delavke v neposredni proizvodnji malo postrani, a to je bil gotovo samo slab občutek, saj v resnici temu ni tako. Njeno dolgoletno marljivo delo je vtkano v mrežo delovnih procesov, na katerih gradimo naprej.
V času zasluženega pokoja tov. Anici ne bo dolgčas, saj se dela, če ga vidiš, nikoli ne zmanjka. Cas pa ji bodo krajšali mali kričači — njeni vnučki.
C. Z.
SLAVKA KRŠMANC se je rodila v vasi Javor. V vevški papirnici se je zaposlila aprila 1947. S kratko — dvoletno prekinitvijo — je bila vseskozi zaposlena v tovarni na delovnih nalogah prebi-ralka-števka. Prvega vstopa v tovarno ne bo nikoli pozabila, pravi, saj je bilo to obdobje v komaj osvobojeni deželi. To je poudarila predvsem zato, ker včasih ni bilo lahko dobiti dela, domači kruh pa je bil veliko bolj cenjen, kot pa je to slučaj danes. »Trpeli smo pomanjkanje in biti si moral kar priden, če si hotel ohraniti delovno mesto. Zato delavke v papirni dvorani nismo nikdar odklanjale del; za vsako delo smo morale poprijeti ipa čeprav smo mu bile včasih kar težko kos,« pripoveduje Slavka.
Redkokdaj so se v miru usedle in pomalicale. Danes je to čisto drugače. Takrat tudi podaljšano delo ni bilo plačano, pač pa je bilo udarniško za potrebe in za razvoj naše dežele.
Ko se je tov. Slavka pozneje poročila, sta si z možem zgradila hišo iz gospodarskega poslopja. Šele pozneje s skrbnim varčevanjem sta si ustvarila primeren dom zase in za njuna dva sinova, zaradi katerih tudi je Slavka prekinila delo v tovarni za dve leti. Pri tem pa ne pozabi povedati, da je njen mož zato krepko prijel za delo, ne glede na dolžino delovnega časa.
Slavka ipravi, da ji v pokoju ne bo dolgčas, saj je vedno dosti dela v gospodinjstvu in na vrtu, poleg tega pa ji prinesejo v varstvo tudi vnučke. Vse to opravlja z velikim veseljem. »Zakaj pa ne, saj sem bila že od majhnega vajena delati prav vse,« pravi.
Nič koliko življenjske sile in radosti je še v Slavki, zato ni skrbi, da v času zasluženega počitka ne bi našla časa za vse, kar jo veseli.
C. Z.
Vsem trem upokojenkam se zahvaljujemo za njihov dolgoletni delovni prispevek in jim želimo zdravja in sreče v domačem krogu.
Uredništvo
Lebdim nekje v zraku; nad mestnimi strehami
in granitnimi cestami, nad črnimi dimniki in umazanim zrakom lebdim.
Vpredena sem v mreže
sodobnega sveta. Izmotati se hočem,
a še bolj se zapredem. Hočem na svetel dan, v bistvu pa padam še globje
v temno brezno. Odmikam se od ljudi.
Tudi od tebe.
Samo tvoja nežna roka bi
ujela me.
Samo tvoja sila bi otela me ...
Dragi Karolini v slovo
Kruta in zahrbtna usoda Te je neusmiljeno iztrgala iz naših vrst, v katerih smo delali skupaj vrsto let. Tragično novico o Tvoji nenadni smrti smo izvedeli ravno tedaj, ko je v nas vseh še vrelo praznično vzdušje radosti in načrtov za novo leto.
Žal se tvoja življenjska pot ni podaljšala v leto 1981.
Ni nam treba posebej poudarjati Tvojega marljivega in plodnega dela, ki si ga opravljala z veseljem, polna življenjske energije, v korist vseh nas, delavcev kolektiva papirnice in v korist širše družbene skupnosti. V času težkih gospodarskih preizkušenj bo tvoja delovna roka nenadomestljiva izguba.
Leta 1955 si stopila v naš kolektiv in ves čas tesno živela z nami, vedno si bila pripravljena pristopiti na pomoč svojim sodelavkam v papirni dvorani.
Tvoje človeške vrline, vestno in pošteno delo, smo sodelavke visoko cenile in spoštovale. Tvoj pogled na svet je bil vedno napreden in bister in rada si živela. Velik delež v našem združenem delu je tudi tvoje delo. Marljivo delo potrjuje tudi to, da sta si z možem Adolfom s skrbno privarčevanim denarjem uredila prijeten dom na Vevčah. Poleg velikih obveznosti, ki sta jih imela do svojih dveh otrok, sta si zgradila tudi skromno kočico na vinogradniškem pobočju Dolenjske. Vsako leto sta se skupaj veselila pomladi, prvih popkov in dela. Ničkolikokrat sta se od tam vračala domov proti Ljubljani in na Vevče, kjer sta domovala vrsto let. Kar ne moremo verjeti, da je bil tisti sobotni dopoldan tako krut, da se je med vama in med nami za stalno pretrgala vez živi; en ja, da je cesta prav tebe določila za novo žrtev.
Tvoje sodelavke in sodelavci ne bomo v stanju zapolniti praznine, ki jo je povzročila prerana smrt v komaj dvainpetdesetem letu življenja.
Z nemo žalostjo v srcih sočustvujemo s Tvojo družino in sorodniki.
Naj Ti bo lahka domača zemlja!
C. Z.
Analiza delovanja KS Vevče - Zg. Kašelj
v prejšnjem letu
Na zadnji seji sveta KS Vev-če-Zg. Kašelj, ki je bila 23. decembra 1980 v prostorih KS, se je zbrala skupno 17 članov sveta, predsednikov komisij in odborov pri svetu. KS in predsednik skupščine KS Vevče-Zg. Kašelj.
Sejo sveta KS je vodil predsednik tov. Lado Kocjančič. Pri pregledu sklepov 22. seje sveta KS smo ugotovili, da so bili vsi sklepi realizirani, razen sklepa o taxi postaji na Vevčah in zapisnik seje je bil soglasno potrjen.
V nadaljevanju smo obravnavali in reševali pritožbe in vloge krajanov, vprašanja komunalne narave, samoupravne sporazume Kmetijske zemljiške skupnosti in SS o temeljih (plana skupnosti za pospeševanje kmetijstva Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 do 1985, katerega je obrazložil predsednik sveta KS. Svet KS se je s predlogi strinjal in za podpisnika obeh SS pooblastil člana sveta KS tov. Jožeta Avsca iz Zg. Kašlja.
Svet KS je obravnaval vprašanja zaposlitve organizatorja športne rekreacije v KS in sprejel sklep, da se organizatorju športne rekreacije izda odločba za sprejem v delovno razmerje in točkuje po pravilniku o zaposlovanju upravnih delavcev v KS.
Svet KS je imenoval delegata v DS ZD Ljubljana, TOZD Moste Polje, tov. Milko Samsa, Kleinova 158.
Krajšo oceno dela in aktivnosti sveta KS, komisij in odborov pri svetu KS v 1980. letu sta podala predsednik sveta KS tov. Lado Kocjančič in predsednik skupščine KS tov. Drago Černe.
Pohvalila sta delo članov sveta KS, komisij in odborov taka glede udeležbe na sejah kot glede vsebinskih prispevkov članov pri
reševanju tekoče problematike v KS. Posebno sta izpostavila prizadevanja odbora za komunalno ureditev KS, komisije za kulturo, komisije za telesno kulturo, komisije z-a pripravo predloga poimenovanja ulic, cest in poti v KS. Pri tem sta poudarila zgledno delovanje vseh članov komisij, odborov in sveta KS pri sestavi osnutkov planov razvoja KS za obdobje 1981—1985.
V nadaljevanju razprave je sodelovala večina prisotnih na seji.
Na podlagi daljše razprave smo sklenili, da bi kazalo v letu 1981
V Kulturnem domu Vevče smo si po mnogo letih, če izvzamemo risane filme ob Novem letu, lahko ogledali filmsko predstavo, ki jo je organizirala Kulturna komisija ZSMS. Šlo je za predstavitev enega izmed del filmske avantgarde — Oklepnico Potemkin avtorja Eisensteina.
Nastanek filma sodi v leto 1925, t. j. v čas prebujanja zavesti delavskega razreda in revolucionarnih gibanj v svetovnem merilu, uperjenih v izpodkopavanje temeljev preživelega družbenogospodarskega sistema kapitalizma; če pa gledamo na njegov nastanek z vidika filmske zgodovine, je bil to čas nemega filma.
Film prikazuje specifične pogoje, v katetrih se je porodila in razrasla sovjetska revolucija, katere plod je bila prva socialistična država na svetu, ki se je tudi obdržala.
usmeriti aktivnost sveta KS, komisij in odborov predvsem v:
—	nadaljevanje že začete komunalne ureditve nekaterih cest in poti na območju Zg. Kašlja in Vevč;
—	nadaljevanje že začetih akcij za pridobitev telefonskih priključkov v KS;
—	vključevanje novo priseljenih krajanov v delo krajevne samouprave;
—	boljše informiranje o dogajanjih v KS;
—• vključevanje večjega števila kmetijskih proizvajalcev KS za
Navidez gre za kroniko zgodovinskih dogajanj, vendar deluje kot drama, saj je njen avtor vnesel vanjo svet kakršen je bil vtisnjen v njegovi osebni predstavi. Gre torej za dovršeno kombinacijo realnega življenjskega dogajanja in subjektivnega dojemanja in sprejemanja porajajočega se novega časa.
Vsebinska oznaka filma; Upor mornarjev na ladji Potemkin zaradi skrajno slabih gmotnih razmer, predvsem oskrbe s higiensko neprimerno hrano. Kapitalistična oblast na ladji, personifi-cirana v oficirskem osebju, nima moči, da bi ga zatrla, tako da nastane prva ljudska oblast na ladji, tj. oblast mornarjev. Pri izkrcanju v Odesi jih čaka težka naloga: boriti se s številčno precej močnejšo kapitalistično vojsko in policijo. Mornarji se v tem boju povežejo z odeškimi
reševanje kmetijskih vprašanj KS;
—	dokončno usposobitev igrišča za otroke in odrasle na lokaciji ŠP Vevče;
—	nadaljevanje zglednega sodelovanja med KS in Papirnico Vevče pri reševanju problematike komunalne narave, organiziranju proslav in drugo v okviru KS.
To je le nekaj krajših zabeležk iz obširne razprave na 23. seji sveta KS Vevče-Zg. Kašelj.
O delovanju KS v letošnjem letu pa vas bomo sprotno obve-
proletarci in le s skupnimi močmi uspejo izboriti zmago.
Poslanstvo filma je precej širše, simbolično izraženo v viziji lepše prihodnosti delavstva, zato je bil film verjetno silabo razumljiv vsem tistim otrokom, ki so si predvajanje ogledali in med občinstvom so ti bdi na žalost v večini.
Kulturna komisija ZSMS si je film izposodila od Delavske univerze, pri kateri izbor ni ravno pester, saj imajo na razpolago le še dva filma — Vesno in Idealista. Tako se bo treba obrniti na zagrebško podjetje za izposojanje filmov, kjer je, sodeč po pisani besedi, več možnosti za izbor.
Vsekakor pa bo za naslednjo projekcijo potrebno več volje in interesa ne s strani organizatorjev, pač pa s strani obiskovalcev — krajanov.
Manca
Filmska projekcija »Oklepnice Potemkin«
Malo domačih obrazov na projekciji izrednih diapozitivov
Pa nikar ne recite, da je vevški kulturni dom v mesecu decembru vsako leto rezerviran le za praznovanje dneva JLA in za naj mlaj še, ki si v njem lahko ogledajo otroške igrice, risanke in se poveselijo ob obisku dedka Mraza.
Da to ni res, so nam dokazali člani FOTO KINO KLUBA VEVČE, ki so 12. decembra 1980 organizirali projekcijo diapozitivov, prvo takšne vrste na Vevčah. Klub je bil ustanovljen konec leta 1977 in šteje že precejšnje število članov, 'ki se radi odpravijo v naše okolje in v fotografski aparat ujamejo zelo zanimive, nemalokrat prav presenetljive utrinke življenja, ki pogosto beži mimo nas kot lahen veter brez globljih vtisov; prav fotografija pa je eden od načinov, kako lahko prekinemo njegov tok, njegovo dinamiko, ga uj amemo, oblikujemo v sliko, v prikaz ali stanje, Iti bo ostalo nespremenjeno in vedno na razpolago za ogled.
Člani kluba so dokazali, da njihov konjiček ni le nizanje, beleženje zanimivih naravnih pej-sažov, temveč so se pokazali tudi kot ljudje, ki jim pri tem delu ali hobiju ine manjka ustvarjalnosti, saj ;so pravi mojstri v eksperimentalnem fotografiranju. Pa o tem kasneje.
Foto kino klub šteje 20 članov, od tega 8 aktivnih, ki svoje fotografije pošiljajo na razstave; ob omenjenem večeru diazov pa so se predstavili člani, doma pretežno iz Vevč in okolice, kot so: Alenka Vidergar, Drago Bole, Marjan Penca, Tomaž Zalaznik in Tone Kolenc.
Od 250 predvajanih diazov je bilo tako mnogo takšnih, ki so nastali v našem bližnjem okolju, saj nam slikovitosti in raznovrstnosti naravnega okolja res ne manjka. Tako so se nizali utrinki bližnjih gozdov, travnikov, po-
sejanih 7. redkim drevjem in poljskimi ‘kolovozi, pšeničnih in koruznih polj, sveže zoranih njiv, slovenskih domačij in kmečkih vasi s cerkvijo, najpogostejši motiv pa je bila slovenska etnična posebnost — KOZOLEC: — kozolec na strmem travniškem pobočju, v visokogorskem svetu z dolino, zavito v meglo, —■ veriga kozolcev na ravnem polju ob komaj zoranih brazdah, — kozolci na travniku, dremajoči v zimski noči, kozolci, kozolci. . .
S številnih diapozitivov pa je dihala slovenska zemlja, simbol fertiilnosti, bogastva in narodnega blagostanja. Bili so diazi, prikazujoči naše njive s ptičje perspektive, do takšnih, ki so slikali zemlj.o prav od blizu, v posamezne brazde. Videli smo njive v zahajajočem .soncu, počivajoče njive pod zimsko odejo, poplavljene njive Planinskega polja na Notranjskem in celo naše vrtičkarje, M s svojimi krpami zemlje in precej neestetskimi kolibami, razmetanimi tjavdan, niso ravno v ponos okolice ljubljanskih Žal.
Pri članih kluba je zelo priljubljena zimska idilika. Vabi nas v svojo nedotakljivost nepo-kvarjenost, čisto lepoto in belino, saj je pravo nasprotje že precej načetega, onesnaženega, urbaniziranega človeškega okolja, hkrati pa nas opozarja, da je zadnji čas za učinkovit poseg oziroma boj za ohranitev prirodnega bogastva. Višek tega kontrasta je bil diaz s prikazom cvetočega pomladnega travnika, v ozadju katerega so se bohotile betonske stolpnice; videli smo zasnežen smrekov gozd,, zasnežen travnik, kjer so bila redka drevesa olepšana z ivjem, večerna tišina se je kitila nad debelo plastjo snega, lesketajočega se v kristalnih zrnih itd. itd.
Za laičnega obiskovalca so bili zelo zanimivi experimentalni diapozitivi. Sem sodijo poskusi fotografiranja človeka v gibanju (hoja ženske z rdečim dežnikom, sprehod v dežju, vožnja s kolesom, pometanje listja v parku, veslanje, wlnd surfing, konjski dir, tekmovanje z dirkalnimi avtomobili ipd.) in kombinirani diaz, tj. SENDVIČ, ki je lahko sestavljen tako, da sta 2 infra filma prekrita, lahko obrnjena, lahko polovico diaza tvori naravni prizor, polovico pa eksperiment ipd. — prikaz cerkve v hribovitem Okolju, v ozadju je vidna še njena, nekoliko zabrisana podoba; ali tablica za postaj ališče mestnega avtobusa ter njen »premik«, tako da sta dve skupaj; ali zgornji del diaza, prikazaj-oč vas v zimi, spodnji del pa nebo (»narobe svet«).
S temi diazi se lahko doseže zanimive svetlobne efekte, prava paša za oči; večina diazov je bila namreč posneta na infra film, ki je občutljiv na toploto, zato se z njim lahko čudovito posnamejo stvari toplih barv, kot so:	sveže zorana zemlja,
gozd, oblečen v tople jesenske barve, vrhovi zasneženih planin, ki se bohotijo v rdečem, večernem sončnem siju, vrhovi dreves, ki jih božajo še poslednji sončni prameni, rdeče osvetljen papirniški dimnik v zgodnjih večernih urah, rdeči koši za smeti, rdeči kioski itd.
S svetlobnimi efekti se lahko travnik z redkimi drevesi spremeni v močno modro zeleno in purpurno barvo, drevesa kipe v nebo, katerega temni oblalki so prav zastrašujoči, kot da bodo vsak hip stresli zemljo in nebo; zanimiv je prizor rdečih brez na svetlo rdečem travniku, ki deluje impresivno, ali poudarjanje kontrasta: svetlo drevo — temno okolje in obratno.
Bilo je nekaj diazov, ki so nas opozarjali tudi na pomanjkljivosti našega civiliziranega okolja, zgovorno kazali na naše zanemarjanje in pozabljanje obnove ali likvidacije razpadajočih hiš z razbitimi okni, gnilim stopniščem . . .
Približno 20 diazov je preseglo meje naše domovine in zajelo zanimivosti drugih dežel — vasi na Bližnjem in Srednjem Vzhodu, nizozemska naselja s poudarkom na enoličnosti gradnje objektov, mesta amsterdamskega tipa itd.
Obisk te projekcije je bil skromen, kar ni pohvalno ne le za tiste, ki so bili vabljeni nanjo posebej s pismenim obvestilom, ampak tudi ne za vse Vevčane, kajti med udeleženci je bilo malo domačih obrazov.
Naj poleg pohvalne besede organizatorjem tega večera še namignem na aktualnost prikazanih diaziov, ki s slikanjem naravnih lepot naše dežele kažejo na široke možnosti, ki se nam odpirajo v smislu pospeševanja turističnega prometa in pritegovanja tujih gostov; s posnetki rodovitne zemlje pa (seveda nehote) opozarjajo na velike potenciale za irazvoj našega kmetijstva, ki mu v srednjeročnem obdobju dajemo mesto posebne pozornosti, pospeševanja te gospodarske dejavnosti.
V končni instanci pa povečan obisk tujih turistov in porast izvoza kmetijskih predmetov pomenita razbremenitev devizno -plačilne bilance, pomenita večjo sposobnost našega gospodarstva ustvarjati devize, saj nas trenutna gospodarska situacija sili k razmišljanju (in ukrepanju) o tem na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti.
Spominek
Dr. Marija Avčina »Spominek« je doživel že več ponatisov v raznih revijah. Tudi mi ga objavljamo kot prispevek k razmišljanju o drobnih in pomembnih stvareh v negi bolnega otroka.
NINICA
Tudi meni bi se zdel čuden takle naslov pri spisu, ki ga je sestavil zdravnik. Morda je tako ime punčki, ki bomo govorili o njej, morda pa dekletu ali celo mladi ženi, če si kdaj držal njeno glavo med dlanmi in jo s tem imenom nežno poimenoval? Morda pa pride beseda od »ninati«, kakor včasih pravijo otroci namesto spati, ali pa »ni-ni«, kadar rečejo naj mlajši, če se igrajo skrivalnice ali če se z očki zarinejo pod blazino in mislijo, da jih ne vidimo.
Dolgo sem nosil tole svojo ni-nico v duši. Mislil sem nanjo in razmišlja o njej med delom in ko sem se po delu odpočival. Po gozdovih in po gorah je bila z menoj in po cestah. Zdaj sem jo premisli, zdaj sem jo doumel
nujemo »ninico«. Ker so pa otroci, ki ninico imajo, večkrat plašni, bolehni, pa tudi živčni in po navadi tudi toliko ljubljeni, da so razvajeni — laže zaspijo, če si pokrijejo svoje zbegane, plašne, motne, vročične lin na pol zaspane očke. Zato ninice kar ne morejo pogrešati, preden zaspijo in se moramo ukloniti njihovi želji in jim ninico prepustiti, če hočemo, da bi se dva, tri ali več noči ukvarjali z njihovo bolestjo, trmo, jokom ali pravo živčno nespečnostjo.
Kaj vse sem že videl kot ninico! Kosmatega medvedka, 'ki je bil težji kakor otročiček sam, takega lepega in dragega, ki ima srebrn gumb v ušesu, pa tudi drugačnega medvedka — crkovino, ki ga je obdeloval že številen otroški zarod in je od njegove, nekoč ponosne, z žaganjem

/ J	
dš'	n!
ggp/^.	
mf	Ikil
5§k.	jpipp j
VUj	
mm	
	
	
Ij .	|l	i
F \ MhjMjJTlIH	
	
	
	
in naj napišem o njej, kar mi leži na duši in naj povem, kaj pomeni. Saj je ena izmed tistih zdravnikovih noči, ki jih drugi ljudje nikdar ne bodo doživeli in jih ne poznajo, ena izmed tistih bogatih noči, ko sto komaj zaživelih in nebogljenih življenj trepeta, kakor če gledaš sto drobnih lučk v daljavi in ugiblješ, kdaj bo najdrobnejša ugasnila in katera bo gorela še drugi večer. Le nekaj ljudi, Listih ljudi v belem, s svojo posebno življenjsko usodo, čuva nad njimi in prisluškuje pojemajočim utripom njihovih izmučenih srčec, jim streže, jih skrbno odeva in neguje v njihovih najbolj odločilnih in usodnih trenutkih. Saj lahko napišem malo bolj kot človek, ne samo kot zdravnik, saj se je drevo pred oknom tudi že upokojilo in mu jesenski veter ne jemlje več listja in ne ziblje več vrha in ne golih vej, ker ne more omajati trdnega stebla. Saj se hrib za drevesom tako čudno leskeče v mesečini, da se tudi v utrujeni duši še najde poblisk poezije. Čisto tiho je že okrog naše stare bolnišnice, saj so se od omame noči opojni mladi ljudje že pospremili domov. In tudi v hiši je vse tiho, še nočne sestre ni slišati, ko že tako prihaja in odhaja tiho kot vešča.
Zdaj je torej čas, da se ne bojim zapisati o svoji ninici tako, kakor bi želel, da bi jo vsak doumel in po njej spoznal in doživel vso lepoto in plemenito veličino otroškega sveta. Le bojim se, da mi ni beseda zato preokorna in izraz prešibak, da bi vse to v resnici zmogel.
Mislim, da so si napravili otroci v svojem čebljanju ta svojstveni poimenek iz besedic »ni-ni«, s čimer hočejo reči, da se skrivajo, tako nekako kakor noj, in mislijo, da jih ni, da jih mi ne vidimo, če si le pokrijejo očke in nas oni sami ne vidijo. S čimer si pokrivajo očke, to ime-
polnjene maščobne grbe in oblega trebuha ostala prazna malha. Videl sem zamorca, avto, košček zajčjega krzna, mamino o vratno ruto, očetov klobuk, časopis in še druge stvari, ki so otrokom bile za ninico.
Moj fantek pa je imel majhno, mehko blazinico iz zelenega blaga, preoblečeno v prosojno, belo, nežno tkanino. Ker smo ga hoteli strogo vzgojiti, smo ga odvajali od te njegove naj dražje ninice z besedo, namigom, trdo roko in tudi z zlo kretnjo. Spominjal se ga bom vedno, kako je pokukal izpod te svoje na pol igračke, na pol blazinice, preden je zaspal in zjutraj, ko se je že po drugem spančku ves spočit in vesel in zdrav zbudil in kako je
Srečanja ob
V počastitev 22. decembra — DNEVA JLA — je bilo na Vevčah 19. decembra tovariško srečanje članov ZZB NOV Vevče, ZVVI Vevče-Zg. Kašelj in KO ZRVS Vevče-Zg. Kašelj. Tovariškega srečanja se je udeležilo preko 100 članov vseh treh organizacij.
Govornik na srečanju je bil generalmajor JLA Franc Sotlar-Pavijan. V krajšem nagovoru je orisal dogodek izpred 39 let, ko so pričeli jugoslovanski narodi neizprosen boj za osvoboditev narodov in narodnosti izpod fašističnih zavojevalcev. Pri tem je med drugim poudaril neprecenljive zasluge, ki jih je imel tov. Tito pri organizaciji najširših ljudski množic za oborožen boj, nastanek prvih čet, partizanskih odredov, proletarskih brigad, korpusov in divizij, ki so ob zaključnih operacijah za osvoboditev naše domovine prerasle v JLA. Nedvomno pa je bil naj večji prispevek, kot je dejal govornik, tov. Tita kot vrhovnega komandanta
ninca počivala do popoldne in kako je bila potrebna zopet na večer.
Spominjam se prav živo tudi drugih otrok, ki so šli isto zlo pot, kakor ta moj fantek, ko so jim starši prinesli ninice, naj jih jim damo, če imamo le kaj duše, češ da brez njih ne zaspijo, še zdravi ne, kaj šele, če so tako hudo bolni. Pa kaj bi — higiena uči, da so v bolnišnici prepovedane vse gladke in kosmate, pisane in obledene ninice. Stran torej z njimi, medicina jih ne prizna!
Pa smo le gledali in opazovali in videli, da je ninica včasih več kot zdravilo in otrokov mirni spanec več kot naše znanje in vsa zdravila. In tudi to smo opazili, če ni imel srca zdravnik, ga je imela sestra. In marsikdo od naših otrok je naskrivoma ozdravel, pa tudi umrl in šel na poslednjo pot s svojo ninico. Če nismo dovolili, da bi otročiček s svojo ninico zaspal, tudi za vedno, smo videli, da so jo starši včasih nesli tja, kjer zadnjikrat vidijo svojega najdražjega. Tudi smo videli, da se tisti, resni mož, ki jim jo da poslednjič h glavici, prav nič ne brani to storiti.
Najin fantek je umiral kot pravi junak. Ko sem mu v zadnjem brezupu zabodel iglo v srčno stran, da bi mu pomagal, je v strašni bolečini tiho zaprosil: »Očka — prosim — ne — več.«
Zla usoda tega otroka je grmadila presenečenja kot v sanjah, kjer se godi groza v kratkih hipih, pa se ti zdi, da traja leta, grmadila je spoznanja o ljudeh, ki so v nemoči stali nemi in glasni ter pričali, kako smo včasih do prirode še brez moči.
Ko je njegova lučka komaj še tlela, je prav tiho zašepetal: »Očka — prosim — ni-ni-co.«
Pretrudna glavica se je nagnila kakor v spanju. Še tisti drobni odsvit svetlobe se je iz očk umaknil grozni motnosti. Lesk laskov je še zbledel in izginil. Spogledali so se in me prijeli pod roko. Odvrnili so me od otroka. Le toliko sem zmogel proti njim, da sem fantku poljubil nogico in se mu zahvalil za dve zimi, za dve spomladi, tretja ga je vzela —• nežni, prezgodnji, preveč nebogljeni cvetek.
Stemnilo se mi je.
Ko sem se se zavedal, sva poiskala njegovo ninico, ki sva jo
zaradi stroge otrokove vzgoje zaprla v starinsko skrinjo. Nesel sem jo hitro, kar sem mogel, tjakaj, kjer sem fantka poslednjič videl in dolgi, resni mož mu jo je dal čez izmučeni obrazek. Iz popolne gluhote trenutkov premisleka po vsem tem, kar sem zapisal v tej noči, me je vzdramila nočna sestra, ki je prišla tiho, obzirno, skoraj plaho kot nočni metulj. Pripeljali so prav hudo bolnega fantka. Ponoči sestre ne govore mnogo. Morda pa bo le vprašala, če sme pustiti rutico, zajčji repek ali medvedka, da bo imel to svojo ninico pri sebi v hudi bolezni. Morda mi bo kar brala odgovor v očeh, kakor to znajo ljudje, ki jih druži isto težko delo. Morda pa bo storila kar po svoje in bo ninico proti jutru skrila, da bo predpisom in strogosti vede zadoščeno, da pa bo fantek okrepčujoče zaspal in bo njeno srce lahko in moje morda lažje.
Malo dobrote človeka do človeka je vredno več kot silna ljubezen do človeštva.
Richard Delen
Prešernova družba
nas s svojim poslanstvom razveseljuje, uči, vzgaja in utrjuje naše socialistične temelje
Za Papirnico Vevče sem vrsto let opravljal delo poverjenika Prešernove družbe. To delo sem opravljal z veseljem, saj sem imel ob tem priložnost spoznavati ljudi in njihovo zanimanje za kulturne stvaritve, zlasti za knjige, pisane z lepimi slovenskimi besedami, naj si bodo knjige domačih ali pa prevodi priznanih tujih pisateljev.
Zdaj, ko predajam delo poverjenika tovarišu Janezu Jerebiču, naj izkoristim priložnost, da se na tem mestu zahvalim za sodelovanje in zaupanje vsem dosedanjim naročnikom redne zbirke Prešernove družbe, zbirke romanov LJUDSKA KNJIGA, mesečne revije Obzornik in drugih publikacij, ki jih izdaja Prešernova družba. Obenem si želim in priporočam tudi ostalim, da zaupate naročila za vse izdaje Prešernove družbe novemu poverjeniku tovarišu Janezu Jerebiču. Pri njem boste dobili prospekte in vsa potrebna pojasnila pri naročanju knjižnih zbirk in drugih izdaj.
Že med vojno je bila naloga Osvobodilne fronte slovenskega naroda tudi skrb za kulturo. Slovenci smo se prav po zaslugi naših pisateljev, zavednih sinov svojega ljudstva, obdržali kot sa-
dnevu JLA
oboroženih sil v povojnem oblikovanju in krepitvi JLA in pri izdelavi koncepta SLO oziroma podružbljanju obrambe v naši domovini... V nadaljevanju srečanja pa so bila izročena občinska priznanja članom KO ZRVS Vevče-Zg. Kašelj nekaterim prizadevnim članom, ki ;so se s požrtvovalnim delovanjem izkazali pri vojaškem in strokovnem izpopolnjevanju in akcijah, ki jih je organizirala KO ZRVS v 1980. letu.
Priznanja je v imenu Občinskega odbora ZRVS Ljubljana Moste-Polje izročil tov. Stipe Delo in to trem mlajšim oficirjem:
—	tov. JANEZU DIMNIKU
—	tov. RADOTU ALIČU
—	tov. RIHARDU MURANO-VICU
Zaključni del srečanja je potekal v prisrčnem tovariškem razgovoru in izmenjavi mnenj in izkušenj.
JOM
mostojen, svobodoljuben narod. Tako je poleg drugih dejanj, namenjenih spodbuditvi plodnega razmaha slovenske kulture v svobodi, Izvršni odbor Osvobodilne fronte na svojem sestanku 27. januarja 1953 sklenil, da ustanovi Prešernovo družbo, ki naj bi nadaljevala izobražujoče tradicije naprednih predvojnih knjižnih društev in po svojih kulturno zavednih zaupnikih prinašala v do move slovenskih delovnih ljudi najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev.
Na prešernov dan, 8. februarja 1953, ob kulturnem prazniku vsega slovenstva, je bila Družba ustanovljena. Usmerjale in vo-

dile so jo danes že legendarne osebnosti; njen prvi predsednik je bil Boris Ziherl in tajnik France Bevk. Smisel in poslanstvo tako ustanovljene Prešernove družbe je bila skrb za izdajanje lepih in dobrih knjig ter skladnost z umetniškim izročilom največ j ega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Člani Prešernove družbe v zameno za zahtevano članarino vsako leto ob Prešernovem rojstnem dnevu, 3. decembra, prejmejo pet ali šest knjig redne letne zbirke, v kateri so poleg koledarja vsako leto še po dve izbrani deli naših pripovednikov, poljudo pisano delo s tega ali onega znanstvenega področja in še priročnik te ali one vrste.
Za svoje člane in naročnike izdaja Prešernova družba tudi mesečno revijo OBZORNIK, v kateri objavlja črtice in pesmi domačih in tujih avtorjev, zanimive zapise o najnovejših dogajanjih na področju znanosti in živo pisane biografije klasikov naše kulturne preteklosti ter s tem skozi vse leto ohranja stik med članstvom in izdajateljskim jedrom Prešernove družbe in to že vse od ustanovitve.
Poleg tega Prešernova družba izdaja tudi zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA, da bi tako približala slovenskim bralcem najizvirnejša, najzanimivejša, li-
terarno bogata in vsebinsko pestra dela pisateljev vsega sveta; s tem izpolnjuje tisto poslanstvo, ki ji ga nalaga univerzalnost Prešernovega duha. Tako želi Prešernova družba z zbirko LJUDSKA KNJIGA omogočiti delovnim množicam slovenskega naroda, da se seznanijo in obogatijo S stvaritvami najpomembnejših pisateljskih duhov preteklos-sti in živega, sodobnega sveta.
S tem so njene izdaje dandanes na knjižnih policah povsod tam, kjer živijo Slovenci; po marsikateri knjigi, ki jih je v preteklosti razposlala na slovenske domove Prešernova družba, še danes pogosto segajo ljubeče roke delavcev kmetov mater in otrok, ki so se naučili pravično ceniti dobro knjigo, saj jim le-ta pomeni nujno dopolnilo njihovega življenja in obstoja sploh. S tem je Prešernova družba dostojno izpolnila [poslanstvo, ki ji ga je naložila Osvobodilna fronta, upravičila pa je tudi misel svojega delovanja kot družba, ki ponosno nosi ime največjega slovenskega pesnika.
V času, ki ga skušajo nekateri prikriti s hlastanjem za zlagano dragocenimi, a v jedru puhlimi dobrinami, objavlja Prešernova družba dela umetniško, odgovornih, z duhom resnično ustvarjalnih delavcev prežetih pisateljev, pesnikov in prevajalcev. V nasprotju s poplavo tujega in domačega šunda razširja med slovenskimi bralci prevode najboljših stvaritev svetovnih klasikov in naših sodobnikov. Prešernova družba je bila in mora ostati odraz kulturnih potreb slovenskega ljudstva. Le tako bo lahko uresničevala zamisel prvega predsednika Borisa Ziherla, da z vsestranskimi napori in naprednimi prizadevanji najbolj kulturnih ustvarjalcev slovenskega naroda pomaga graditi in utrjevati temelje socialistične družbe, od katerih je odvisna prihodnost vsega človeštva.
Stane Babnik
Tovarišu Stanetu se v imenu delavcev vevške papirnice iskreno zahvaljujem za dolgoletno požrtvovalno delo poverjenika Prešernove družbe. Obenem pa želim novemu poverjeniku tov. Janezu Jerebiču, da bi uspešno nadaljeval dobro vpeljano delo tovrstnega zadovoljevanja naših kulturnih potreb.
Urednica
S tekmovanja za kombinacijo na Trebeljevem
S treninga veleslaloma
na Trebeljevem 24. januarja
Čist zrak in lepo vreme sta nas pričakala na smučiščih Tre-beljevega. Proga, ki smo jo postavili, je bila dolga in ne strma, snežne razmere pa zelo ugodne. Samo na rebrih pod kočo so se Pri zadnjih številkah tekmovalcev pokazale zaplate trave. Tekmovalno vzdušje je bilo zelo dobro, toda kaj, ko se je na progi dogajalo marsikaj in veliko tekmovalcev je končalo v snegu. Problem je bil predvsem voki-toki, ki je delal samo enostransko. Drugi problem je bil v tem, da je z dvema štoparicama potekala tekma zelo počasi. No, nazadnje smo bili vsi zadovoljni, kajti pred nami je bil še cel dan prijetnega smučanja.
Kombinacija tekmovanja v veleslalomu in smuku na Trebeljevem 31. januarja
Progo smo postavili navsezgodaj. Potekala je z vrha vlečnice do spodnje postaje, tako da smo izkoristili še cel sneg. Uporabili smo nov sistem, ki se je še kar obnesel; najprej smo zvozili na vrh vse tekmovalce, opremljene s startnimi številkami, ustavili vlečnico in startali s pomočjo telefona, ki je nameščen na spodnjem in na zgornjem delu vlečnice. Telefon se je veliko bolje obnesel kot voki-toki in po dveh tekih smo vzeli za uvrstitev le najboljši skupni čas. Ob večjem
številu časomerilcev smo hitro izpeljali tekmovanje.
Na željo sodelujočih smo postavili še eno progo za neprezah-tevni smuk. Prijavili so se lahko samo starejši od 14 let in to samo izkušeni smučarji. Tekmovalci so vozili na lastno odgovornost
in po osebni presoji. Vsi udeleženci so prišli v cilj, čeprav nekateri tudi na spektakularen način. Poškodb ni bilo in vsi so zatrjevali, da bi vozili radi še en tek. Čas nam tega ni dopuščal in tako se je tudi ta malo bolj drzen poskus tekme končal srečno in v veselje vseh sodelujočih.
Iz obeh tekem smo naredili kombinacijo in tako dobili zmagovalca.
Žal pa zaradi pomanjkanja snega nismo mogli izvesti paralelnega slaloma, napovedanega za 7. februar. Morda pa ga bomo še lahko, če bo namesto zvončkov
pobelil bregove na Trebeljevem nov sneg.
Organizatorji vabimo vse smučarje, da se, če bo, te tekme udeležijo, saj bomo tako lahko spoznali najboljšega smučarja v posameznih kategorijah.
Boris Vrščaj
S Trebcljevcga
Življenjsko delo ene čebele je pol žličke medu
Edine živali, ki ne poginejo, ampak umrejo, so čebele. Čebelji rod je 25 milijonov let starejši od človeškega, zato so se pred ljudmi sladkali z medom medvedje in človečnjaki. Pradavne slike v jamah kažejo, da so ljudje že v kameni dobi dobro poznali čebele. Za časa faraonov so egipčanski čebelarji prevažali roje čebel v barkah vzdolž Nila in iskali najbolj primerno cvetlično pašo. Tudi stari Grki in Rimljani so bili izkušeni čebelarji, filozof Aristotel pa je prvi razlikoval čebele delavke, matice in trote ter poročal o delitvi nalog med delavkami. Egipčanski balzamerji so med uporabljali pri mumificira-nju, Babilonci pa so ga polagali na žrtvenik, da bi pomirili jezne bogove. Med je že tisočletja živilo, dodatek za pecivo, sredstvo za pripravo pijač in zdravilo.
Med vsebuje inhibine, ki v njem uničujejo vsakršne mikroorganizme. Sestoji iz 80 Vo grozdnega in sadnega sladkorja v čisti obliki, zato ga telo sprejme vsega, nič ga ne izloči. Vsebuje tudi vitamine, mineralne snovi, hormone in fermente. Grški filozof Pitagora je trdil, da je dočakal visoko starost le zato, ker je vsak dan zaužil precejšnjo količino medu.
Hipokrat, oče zdravilstva, je med predpisoval proti boleznim jeter, ledvic in črevesja. Hipokratov recept proti katarju, ki je prvi recept sploh, predpisuje: vroče mleko z medom!
Dandanes je zanimanje za čebelarstvo čedalje manjše, potrebe po medu pa so vse večje. Nepogrešljiv je v zdravilstvu, prehrani in celo kozmetiki. Za Aristotela je bil med »rosa, precej a-na iz zvezd in mavric«.
Danes je znanstveno dokazano, da je življenjsko delo ene čebele delavke pol čajne žličke medu. Za pol kilograma medu mora 40.000 čebel preleteti 140.000 kilometrov, v eni uri pa obleti delavka, ki išče nektar, okoli 800 cvetov.
Ciril Zupančič
		er 1	1
	'' 1	Ig;// m 1
		J
Kar lepo število let je minilo od tedaj, ko so se takole stiskali veterani čebelarskega društva Polje—Vevče v zgodovinsko pomembnem parku Begunje na Gorenjskem. Danes nekaterih izmed njih žal ni več med nami (foto: C. Zupančič)
Velike gruče čebel se z dehtečih cvetov vedno znova vračajo v družine svojih panjev. Čebelarji označujejo posamezne panje z različnimi barvami in drugimi okraski. Tako se čebele lažje znajdejo (foto: C.
Zupančič)
Rezultati veleslaloma Trebeljevo •— trening
Mesto	Štartna številka	Priimek in ime	Čas I	Čas II	Opomba
1	88	Cvar Jože	1.55		
2	76	Porenta Miloš	1.55,87		
3	74	Žagar Drago	1.78	1.90	
4	1	Vrščaj Boris	1.88	2.00	
5	2	Rink Tomaž	1.95	2.00	
6	86	Zajc Brane	2.00	2.10	
7	87	Cvar Aleš	2.09		
7	73	Bogovič Brane	2.09		
9	82	Starič Brane	2.20		
10	72	Bogovič Ivi	2.22		
11	71	Bogovič Ivo	2.26		
12	75	Matak Marko			Odstop
13	84	Starič Igor			Odstop
14	83	Razdevšek Andrej			Odstop
15	79	Novak Peter			Odstop
16	85	Kamnar Igor			Odstop
17	78	Žgajnar Uroši			Odstop
18	3	Cvar Mojca			Odstop
19	4	Vrščaj Marija			Odstop
	Rezultati tekme na Trebeljevem v			veleslalomu	
Mesto	Štartna številka	Priimek in ime	Čas I	Čas II	Opomba
1	68	Peterca Matjaž	1.09	1.10	
2	77	Zajc Brane	1.10	—	
2	79	Brinšek Brane	1.10	—	
2	89	Vrščaj Boris	1.10	—	
5	80	Pezdir Janez	1.11	1.12	
6	83	Svetek Robert	1.14	1.19	
7	78	Cankar Janez	1.16	1.26	
8	90	Kamnar Igor	1.17	—	
9	95	Cvar Jože	1.18	1.30	
9	84	Živic Iztok	1.18	1.30	
9	72	Omahen Simon	1.18	1.35	
12	85	Matak Marko	1.19	1.32	
13	74	Bogovič Ivi	1.21	—	
13	76	Bučar Marjan	1.21	1.44	
15	71	Bogovič Bogo	1.22	1.24	
15	87	Žgajnar Uroš	1.22	1.34	
17	75	Svetek Simon	1.23	1.34	
18	88	Peterca Janez	1.28	—	
19	87	Žgajnar Jože	1.31	1.39	
20	91	Lovrenčič Primož	1.33	—	
21	92	Lovrenčič Darja	1.34	1.55	
22	82	Bučar Slavko	1.36	1.87	
23	94	Kovačič Mladen	1.45	—	
24	93	Sešek Erika	2.18	2.46	
25	73	Bogovič Brane	—	—	Odstop
Nepredviden smuk Trebeljevo!
Kombinacija
Mesto	Priimek in ime	Čas	z veleslalomom S + US = točke	Mesto
1	Zajc Brane	33.28	1 + 2 = 3	1
2	Pirnat Matjaž	41.35		
3	Vrščaj Boris	43.13	3 + 2 = 5	2
4	Cenkar Janez	44.47	4 + 7 = 11	3
4	Doblekar Dušan	44.47		
6	Mlakar Matej	45.82		
6	Cvar Jože	45.82	6 + 9 = 15	4
8	Živic Iztok	47.46	8 + 9 = 17	6
9	Bogovič Brane	48.21		
9	Mihelčič Matija	48.21		
11	Pezdir Janez	49.25	11 + 5 = 16	5
12	Bučar Slavko	50.34	12 + 22 = 34	9
12	Kovačič Mladen	50.34	12 + 23 = 35	10
14	Svetek Simon	51.53	14 + 17 = 31	8
15	Bogovič Bogo	1.38.00	15 + 15 = 30	7
Tole pa niso čebelji panji ampak garderobne omarice na petem papirnem stroju; takorekoč so nove, a bi se človek ob tem resno zamislil ...
Iz dveh besed — ena
Črke, ki sestavljajo besedi v prvem in drugem liku, uporabite za novo besedo, 'ki jo vpišite v tretji lik (npr. KAREL — TOREK — ELEKTROKAR). Zaradi lažjega reševanja navajamo po abecednem redu razvrščene zioge tistih besed, ki jih vpišite v tretji lik:
A — AL — BA — BLA — CA — Dl — DO — DRE — E — GLA
—	GLA — KOT — MI — NI — NJE — NJE — NOV — OD — Pl
—	RA — RO — RON — ŠIŠKO? — SO — STE — TEV — V A — VES.
Opise vseh treh besed pod isto številko dajemo v pravilnem zaporedju, najprej za prvi, nato za drugi in končno za tretji lik. Opisi so razmejeni is pomišljaji.
Vodoravno:	1. oskrbnik, up-
ravnik graščinskega posestva, tudi priimek slovenskega marksističnega filozofa (Boris, roj. 1919)
—	mesto nad zahodno istrsko obalo, ki se zaradi udiranja premogovnih rovov ruši — osramo-čenje, osmešenje, osramotitev, 2. skupina ljudi za določeno delo, moštvo v športnih tekmovanjih
—	izbris obveznosti, črtanje določenega zneska, odpustitev dolga — priprava za projiciranje neprozornih slik ali diapozitivov, 3. dotočitev tekočine, prilivanje — gib, kretnja, dejanje, ukrep — sprememba v matični knjigi zaradi preselitve, odjava, 4. človekovo prizadevanje, da bi kljub oviram dosegel cilj, hotenje — delujoča sila, vodilo, gibalo — ustno ali pismeno izražanje svoje odločitve ali mnenja, zlasti pri
volitvah, 5. vas med Podgradom in Herpeljami zahodno od Ilirske Bistrice — južnoameriško drevo s slivam podobnimi plodovi, tudi domače žensko ime — dolina pod Ojstrico v osrčju Savinjskih planin (dve besedi), 6. ameriška denarna enota ■—- združenost, neločljivost, nerazdružljivost — hormon skorje nadledvic, ki v organizmu uravnava presnovo mineralov, dušika in ogljikovih hidratov, 7. ime našega pevca zabavnih melodij Fliserja — naj-višji vladarski naslov v mnogih monarhijah — prostor, kjer gozdarji in sadjarji gojijo drevesne sadike.
Na označenih poljih, brano navpično, dobite v prvem liku naselje na sotočju Save in Sore s tovarno celuloze in papirja v
bližini, v drugem liku naselje na Notranjskem s tovarno valovitega kartona, v tretjem liku pa veliko jugoslovansko mesto, ki poleg številnih drugih značilnosti ima tudi svojo papirno industrijo.
I.	S.
Rešitev novoletne slikovne križanke
Vodoravno:	fregata, Lavater,
azaleja, ud, Akad, beč, Nd, veliko zdravja in sreče za Novo leto, Cvetka, drobir, riž, Andree, Jazon, Manon Lescaut, Ani, en, Eli, jitterburg, labora, bon, Eka, sto, tron, klan, aga, note, ajda, Sinatra, idila/, antika, mezanin, Jan, blen, dom, skat, Rom, V A, Tahi, pav, Alois, as, polnoličnost, top, lutecij, meander, Vakuf, Ali, eholot, Josipina, bao, mujenje, komunizem, Ana, žs, siesta, uharica, heptan, Trdina, N.L, Somalec, sodar, RAI, SK, Alarih, Banov, končina, Salomon, Abebe, Absalom, Ivanovo, dacar, Saar, Ba.
Prejeli smo 46 rešitev, vendar je bilo zelo veliko nepravilnih. Komaj je ostalo toliko pravilnih, da smo lahko izžrebali nagrade:
1.	nagrada 180,— din MOS-KRIC MILKA
2.	nagrada po 130,— din MARKOŠEK MIMI in ZIDAR CENKA
3.	nagrada po 80,— din JO-ZELJ ANTON, REMEC MARJANA ini MAROLT MIMI.
Čestitamo!
Rešitve izpolnjevanke »iz dveh besed — ena« pošljite do 12. marca 1981 v oddelek za informiranje. Ne vržite prehitro puške v koruzo! Izžrebali bomo 5 nagrad po 50,—■ din.
Več glav več ve, zato Nace in Marija družno »tuhtata«, če sta rešila križanko prav
V glasilu Velane smo prebrali za vas zgodbo z zadnje strani
Nekega nenadejano mračnega popoldneva so temni nevihtni oblaki prekrili nebo in odeli gozd v turobno sivino. Sprva se je vlil blag dežek, potem pa je pričelo grmeti in treskati. Nebo, so parali bliski in lilo je kot iz škafa. Potem je treščilo. Star hrast se je skorajda preklal na dvoje; ptičja gnezda je pometlo ali posmodilo, čuk jo je iz svoje prikrite dupline komajda odnesel na varno, lisjakov brlog pa je izpod korenin pogledal na svetlo. Živali so se razbežale in se potuhnile v nižje rastje. Naslednjega dne je sonce naznanilo lep in prijazen dan, žarki so toplo božali z dežjem prepojene trave. Živali so se zbirale okoli starega hrasta in kramljale o tem, kaj bi se dalo urediti za dobro čuka, ki si je sicer že našel novo prebivališče nedaleč proč, za tiče, ki so bili ob gnezda in za starega lisjaka, ki mu je voda zalila dom med ko-
reninami. Beseda je dala besedo, dogodek prejšnjega dne je živali vedno bolj razvnemal in začeli so vpiti drug čez drugega in sploh je vse kazalo, da se uveljavlja načelo demokratičnega odločanja. Sredi vsesplošnega direndaja in razpravljanja zakraka zapisnikarica sraka, ki je kdo vekam odložila svoje pero: »Pokličimo strokovnjaka za drevesa, da nam oceni deblo.« Iz bližnjega potoka so potem zajci prignali bobra. Modro je ocenil deblo, ga ovohal iz vseh strani, si učeno poravnal brke in dejal: »Počakajte malo. Pošljem vam mnenje izvedenca!«, potem pa je izginil nazaj na jez. Živali so še vnaprej ugotavljale vzrok in škodo, razglabljale o pomoči tičem, ki so že čivkali v krošnjah sosednjih dreves, potem pa sredi vsesplošnega samoupravnega dogovarjanja povzdigne glas zajec rekoč: »S tem ne bomo nikamor
prišli! Kljub močni devni svetlobi moramo zadevo tudi primerno politično osvetliti. Sklicujem aktiv naše gmajne!«
Zbrali so se v senci pod košato bukvijo. Volk je naveličano dvignil glavo, sumnjičavo pogledal navzoče in počasi rekel: »Treba je dati času čas.« Medved je modro zabrundal: »Tiči so pravzaprav sami krivi, zakaj so si pa izbrali napačno drevo?« Drugi so v debato posegli s konkretnim in sila konstruktivnim pa tudi nedvoumnim kimanjem in tako so hrast osvetlili s pravega zornega kota. Lisica je sejo zaključila; živali so se počasi razšle, ostala je le lisičja žlahta, da ji prebere sicer dva meseca staro, vendar zaupno vest o steklini, ki razsaja po okoliških gozdovih in o kateri že čivkajo vrabci. »Kdor ne zboli ali crkne, ta bo preživel!«, je preroško zaključila svoj referat. Jože Praprotnik
Previjanje papirja je tudi eno izmed pomembnih delovnih opravil, ki vplivajo na kvaliteto končnega izdelka; v ozadju ob komandni plošči stroja tovariš JOŽE PINOZA (foto Ciril Zupančič)
KADROVSKA SLUŽBA POROČA :
ZA MESEC JANUAR
Prišli:
Rugelj Eva — pomoč, kuharja I
Mikuljan Bruno — I. pom. prem. stroja
Rapuš Jože — pripravnik
Trkaj Alojzija — zavij alka
Pavlovič Javorka — pomoč, kuharja I
Sedlarevič Verka — prebiralka — števka
Moškrič Janez — vodja oddelka za gradbeništvo
Andrič Aleksander — paznik pap. stroja
Odšli:
Pangršič Janko — obratni ključavničar
Jelnikar Jernej — paznik pap. stroja Zibert Karolina — vodja delilnega stroja — umrla
Lovše Vinko — elektrikar III — v JLA
Belič Tomislav — pospravljalec izmeta — v JLA
Novinc Stanislav — paznik pap. stroja — v JLA
Bajrič Ibrahim — obratni laborant
—	v JLA
Suljanovič Fehim — obratni laborant — v JLA
Jakoš Franc — elektrikar II — v JLA
Oven Ivan — pripravnik — v JLA Jašaragič Rifet — pom. vodje preč. rezal, stroja — v JLA Trampuš Ivan — paznik pap. stroja
—	V JLA
Markovič Dragiša — manipulant Poročil se je:
Tvrtkovič Vinko s Stojanovič Ra-dojko
Čestitamo!
ZA MESEC DECEMBER Prišli:
Stojanovič Slavko — pom. zavijača pap.
Vrečar Marjan — vodja gaufrirnega stroja
Ružnič Enver — pom. zavijača pap.
Stančev Radomir — pospravljalec izmeta
Purkart Marica — prebiralka — števka
Keršmanc Slavka — prebiralka — števka — upokojena
Duranovič Mirzet — I. pom. dodel. stroja
Mrhar Angelca — tehtarica — upokojena
Andrič Ana — zavij alka — upokojena
Jusič Rasim — nakladalec papirja
Filipovič Daut — ključavničar I
Cvetkovič Danilo — paznik pap. stroja
Madžarevič Svetozar — voznik viličarja
Poročili so se:
Skoda Mihaela s Šarc Jožetom Beka Osman s Škoro Muniro Flerin Zdenka s Hozjan Ivanom
Čestitamo!
Rodili so se:
Belič Petru hči Jasna Ilič Jordanu in Jagodi hči Irena Keser Jeki hči Nevenka Čeme Cvetki in Janezu sin Marko Kneževič Zoranu hči Sanela Mu j kič Devadu sin Elvis Brkan Romanu sin Peter Hasanovič Omerju sin Admir Erakovič Vojinu sin Miladin Mihič Ljiljani hči Vesna Novak Andreju sin Matic Strajnar Zlatku sin Andrej Flerin Nikolaju hči Urška Suljemanagič Zuhdiju sin Jasmin Daferovič Sefiki sin Sanel
Ružnič Enver — pomočnik zavijača papirja
Sabljakovič Jusuf — čistilec lesa Marolt Marjetka — pomoč. zav. stroja formatov
A j kič Sulejman — pospravljalec izmeta
Černe Vinko — pomožni delavec Doblekar Vinko — vodja preč. rezal. stroja — iz JLA Brkan Roman — laborant vhodna kontrola
Muranovič Izet — etiketar — prišel iz JLA
Ašanin Milutin — pospravljalec izmeta
Janoševič Miroslava — snažilka obratna
Pandžič Derviš — I. pom. pap. stroja — prišel iz JLA Kneževič Zdravko — vodja zav. stroja zvitkov — prišel iz JLA Strajinovič Ana — zavij alka Polše Jože — zidar I Kajtezovič Emin — čistilec lesa Kreštič Mesud — pom. vodje preč. rezal, stroja — prišel iz JLA
Odšli:
Osmanagič Sabit — pom. preč. rezal, stroja
Čestitamo!
—MIŠE DELO —
Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Danilo Skerbinek, Ignac Zajec, Jože Marolt, Franc Fras, Silvo Razdevšek, Ivo Bogovič, Andrej Grad — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov