9. umita. Paviaim f»9Hlw v drlavl SNS. i UMijm. i tom u. jmtt tttl. ~—-------------------------------------------- ——~^~^^^—~ ________ i ■ -——-— ML Ml. ^^^H 4 L ^^^H^^^H ^^^^^^H W I I ^ i I I II I ■ I ■' ■ ^k ^m\ ^k. ^^ I ^H ^H ■III' I I I lL ''* I Ul ^H & I li I I ^B ^H II H I H lili ^m Bi ^^ I ^1 IM II T mKrn ^m ^B ^H I ^H ^^1 ^H I I ' II I ■ Hi li' III ^^m I I I ^^1 I ^^B ^^1 ^^1 ^^B ^^1 ^^H ■mu fMk «ab pepeltee, Iiihmji mM|i ta praaalk«. ta« *.r mM t Prostor 1 m/m X 54 mi m za navadne in nule oglase 80 vi«, ra uradne carglase 120 K. za poslano to reklame 2 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0pr vmlttro „Slov. naroda'* ln ,Narodna Tiskarna«' SaaftUva nbca At 5P priUlćno. — TelaJon At 90. »Sleremskl VaM# *fc|a v LftmUUal U pe M*l i v JmsjasUasilli ¥ f •■■■■#¥■ » ceioieino naprej plaćan • K r-ar«— polletno ...,...„ 6(P— 3 mesečno. ..... M 30*— 1 - ......» 10|— celoletno......IC 140 — polletno ....... M 70*— 3 mesečno ...... m 35*— .....« 12- Novi naročniki naj pošljejo v pnič naročnino vedno W po nakaznici. Na samo pismena naročila brez fcoslatve denarje se ne moremo ozirati. WHmwmm JBm. mmmmmP KuBov* aliea it S, I. ■■IsanpH Tetefm *•*. 34. Iiptai •ffftj— to peipli— ta ■aiMtai frartsim 09" Rokopisov SMi vrat«. "VI Posameina Številka velja 60 vinarjev. Prof. Friderik Juvančlč: Kako preprečiti razvrednostitev denarja ? V Parizu. 6. ianuaria 1920. Zelo razširieno ie naziranie. da te tečai denaria kake države direktno odvisen od niene trcrovine z inozemstvom, natančnejše: od razlike med nienim uvozom in izvozom. Da to pravilo ne velia absolutno, o tem se prepričamo, a ko nreelcdiriemo trerovinsko bilanco Katerekoli države. Ker nas ooleu krone in dinaria posebno zanima francoski frank — sai se nabaia v iueoslovanskih ro!:ah skoro tretiiaa milijarde francoskih frankov — vzemimo v roke kniteo »Documents statistioues sur le comnierce de Ia France«, ki io ie pravkar izdalo francosko finančno ministrstvo. V tei Dublikaciii čitamo, da le rrancila v Drvih desetih mesecili 1919. leta izvozila v Švico za 341.224.000 frankov blaera in da ie v istem času doseerel nien uvoz iz Švice vrednost 313.290.000 frankov. Diferenca v Driloe Franciie znaša torei 27.934.000 frankov. Kljub temu ie Dal francoski frank v Švici na Dolovico svoie Dreišnie vrednosti. V Beteiio ie izvozila Franciia v prvih desetih mesecih 1919 leta za 795.765.000 frankov blaca. dočim ie doseeel nien uvoz iz Beleiie v istem času vrednost 543.075.ono frankov. Diferenca v p r i! o e F r a n c i i e 252.690.000 frankov. Kliub temu ie i z e u b i 1 francoski frank v Bele i ji približno 5 odst. svoie vrednosti. V ftaliio te izvozila Franciia v prvih desetih mesecih 1919. 1. za 387.241 000 frankov blaera. V istem času ie uvozila iz Italiie za 664 mUi-ionov 881.000 frankov blaea. Diferenca v d r i 1 o e 11 a I i i i znaša torei ZZ7.640.000 frankov. Kliub temu ie poskočil francoski frank v Ttalifi skoro za četrtino svoie vrednosti. Iz Zedinienih držav te dobila ! Franciia v prvih desetih mesecih j 1919. 1. vrednosti za 6.695.033.000 I frankov in ie v istem času tia izvozila samo za 451.207.000 frankov bla^a. Diferenca v priloe Zedinienih držav znaša ocromno svoto 6.243,S26.0O0 frankov. Kliub temu ima danes francoski frank v Ameriki približno isto vrednost ka- i kor v Švici, namreč 50 cen tirno v. Ako torei hočemo natti pravi vzrok razvrednostitev francoskega franka, ca ne smemo iskati zeoli v teh in sličnih no-datkih. ampak htdi v drugih činienicah boli splošne narave: Franciia ie med voino izgubila velik del svoiesra narodnega oremo-ženia: T?usiia. ki ie bila dobila iz francoskih rok velikanska posoiila. fe oostpia dolžnica dvo»rliive vrednosti: Nemci so opustošili velik del Fmnciie in zelo oškodili nteno fndu-striio: nadomestilo, ki sra fe unala Franciia od niifa dobiti, ne bo. kakor se kaže. nikoli doseelo višino izerub: trgovinska bilanca, dasi na- I p*am mnotrim de/elam aktivna, ie vendar z ozirom na Ameriko v splošnem pasivna: množina pa-pirnateea denaria se le med voino in po uil znamo povečala in rezerva v zlatu, dasi naivečia na svetu, za kritie oapirnateea denaria nikakor ne zadostuie: last not least: v Francih* sami te izeubil frank vsled do-bičkaželinosti trgovcev in verižni-kov velik del svoie vrednosti. Razvredovanie denaria se za-Čenia navadno v notraniem prometu in nadaliuie v prometu z inozemstvom. Da denar orav cenimo, moramo vzeti kot merilo vrednost bla-era. ki te zani dobivamo. Vsak denar lahko smatramo za trgovsko robo. ki se olačuie z blagom Čim več blaea mora« za crotovo «voto dati. tem višia ie vrednost denaria. Množina bla^a. ki odrovaria crotovi novčni vrednoti, znači kunno moč te vrednote. V Liubliani ie velialo fatce nred voino 10 vinar lev. danes stane 2 kroni: kunna moč krone ie pala na 20. del Iz teea sledi, da znaša kuona moč današnie krone deseti del predme kupne moči. Razlika med nekdanio in seda-nio kupno močio franka oziroma krone odvist deloma od nedostaia-nia blaea. deloma od preobilice denaria. deloma na tudi od dobirka-želinosti eotovih krofov. Prvi vzrok ie naraven in timliiv: druei ie nenaraven in škodliiv: tretii ie nemoralen in kazniiv. Vsi trtie vzroki oa. vsak no svoie. močno do-spešuieio razvredovanie denaria v notraniem prometu, kar seveda tudi na inozemsivo neugodno vpliva. Že !z teh nodarkov ie razvidno. da razvredno^titev denaria ne more bfti samo posledica treovinske bilance kake države ali na nezadostnega kritia niene^a papirnateea de-naria. katero kritie danes ni več odvisno od veličine takozvane^a zla-teea zaklada, amoak od celokupne Gospodarske moči dotične države. Vzroke denarne razvrednostitve ie marveč iskati v komponentah zelo razHcme narave, ki se vsekako dado strniti v eno edino rezultanto, ki se zove: nezauoanie v gospodarsko silo one^a organizma, ki izdate — danes bi mars'kie lahko prosto rekli: ki tiska — denar in ki ie navadno ident'čen z državo samo. Da država reši svot denar in s tem premoženie svoith državljanov, moraio predvsem oni. ki vodito niene crospodar«-ke nosle. imeti resno volio zadržati al? nr?oreČ*t? nieGovo razvrednotitev. Ker se ie bilo pa razvredno^tente začelo v notraniem prometu, se mora tudi 1e<*enie začeti doma vlada mora nainrei ^ed?»t". da nrfde v nkom nprln«t«fn-niu blaca. kar tnore drseči nred-\*sem potom po v z d t p e produ k c I i e. Vsak državlian mora dobit! in prevzeti svoie delo. te se razroišHa v nekaterih državah o tem. ali bi ne kazalo nadomestiti ! ---------------------------------- del voiaške sffižbe s takozvano de lavsko službo.* Vsaka zdrava oseb: fiat bi posvetip vsai neka i mesece\ svoiesra živiiiiia delu za skupnost za narod, za državo. Smotrena Dro-dukciia množi })laeo. kar ima za posledico oadanit cen. ceneiše živlie-nie. torei povadieo vrednosti denaria. Razmnožev^anle napirnatesra denaria se omeiif potem ustavi: sled-niič se del oabirnateea denaria odtegne prometu. Državno premoženie se pomnoži potom dohodkov kakor: davki, oddaia oremoženia. dobički iz državnih oodJetii itd. Verižništvo in vsaka drusrs oblika dobičkarite. ki te eden crlav-nih vzrokov dracinie. se stavi ood strogo in difamuiočo kazen. Vsa dopustna sredstva moralo služiti razkrinka ntu liudskih niiavk in pri ka-^novantu se ne sme eledati ne na stan. ne na premožente delikven^a. Nasprotno: čim višie stoii crešnfk. tem trša bodi kazen: čim bo^areiši ie, tem večii del Dremoženia nai se mu zaseže. Vsaka obsodba nai se elast na zapor. V slučatih posebne brezsrčnosti. osobito ako so bile posledice dracdnie lakota, bolezni in smrtni slučaii. nai se clasi obsodba na smrt Tudi politika mora stopiti v službo cosnodarske povzdicre države: notranii politični boii. ki škodu-ieio ueledtt države na zunai se mora to oou^titi ali vsai omeiiti. Vlada mora skrbeti za to. da se državljanske nravice spošttiieto. da se oa tudi državlianske dolžnosti brez razlike stanu strogo tzvršitieio. Zakono-daina in izvrševana oblast si morata biti v zavesti svetosti svoiih na-loe. Skratka: notranie razmere v državi moraio vzbuiati zaunanie v nien ustroi rud? v inozemstvu. Staro Avstrtto so nokonale niene razdra-nsne notranie razmere, koith živa sltka ie bil dnnai^kt parlament, karikatura zakonodaine oblasti. »Vsako državo vlada duh. na katerega se oblast opira«, te rekel Montesomeu: ^ako se oo krivdi oblasti poruši ta duh. se zruši tudi država.« Posebno pa mora postat a toča drsava upoštevati rek: »r!s ?st der Geist. der steh den ^orper schafft«. Ootovih tndtistritskih orodttk-tov nobena država, nosebno ako ie nrpfe*no agrarna, kakor naša. ne more v zadostni množini sama izdelovati. Olede takih izdelkov treba skrbeti za import potom smotre-n e treovine. Uvoz in izvoz pa se morata organizirati in regulirati, s samim nadziraniem transportov in s (mmin*ličnim zaptra-m>m mei se ne doseže mnoiro. nasprotno* tako avtoritarno zaoiranie mei učinkute kakor mrtvilo, kt iz-podieda 7dravo podietnost in pro-vzroča tihotapstvo, verižništvo in ^^sakotake eksrpse na co^nodar-«;kpm polfu. Vodilno načelo nri reeu-^ciii tro-ovine z inozemstvom mora b?tt prjTadrvanie države postat! uonica in ne dolžnfca inozemstva. Ako «e troški uvoza ne da to kriti z izkupičkom za izvoz, treba ^ledati. da se državi odnro veliko- potezni krediti ali da se prodalo v inozemstvo eotovi vrednostni paoir-ii. ki se moraio evenruelno nalašč v to svrho kreirati. Seveda se taki krediti ne dosežek) zlahka in tudi olaciranie papirtev ie težavna stvar, osobito ako erori omenieni oocroii o notranii konsolidaciji države ne od-eovariaio popolnoma zahtevam tako previdnih srosoodarskih skuoin, kakor iih imaio Amerika. Aneliia in Franciia. ki danes edine hodiio v ooštev. Osobito Amerika, naiboea-teiša upnica vseera sveta ie pri skle-oaniu sličnih poeodb skraino oprezna. Amerikanska publika se za tute papirie doslei ni niti malo zanimala in tudi ameriške banke se z mednarodnimi ooeraciiami do voine niso dosti oečale. Sele Wilson in nieeova vlada sta začela obračati pozornost ameriškega kapitala na Evropo. Ta pomembna VVilsonova poteza ie odprla takoi začetkom voine ameriški industrih* skoro neizčrpne vire bogastva in ie tudi mnoeo oripomoela k temu. da se ie Amerika sledniič odločila, da se aktivno udeleži voine. Zediniene države, ki so med voino naložile velikanske svote v Evropi, moraio sedai erledati. da v smeri, ki so io Izbrale, vztraiaio. kaiti ubrati sedai dru?o pot bi značilo orovzročiti industritsko krizo nai-huiše vrste. Pred kratkim ie tamoš-nii kongres sklenil nov zakon z imenom Fds?e Fore i en Finance Bili. ki era ie tudi Wflson že podpisal. Smoter te postave ie. organizirati ameriške banke v svrho stvaritve novih kreditov, ki nai omogočam evropskim državam uvoz iz Zedinienth držav. Sestavile so se bančne skuoin e. kotih vsaka razpolaga z naimani dvema miltlonoma dolariev. ki oa smeio izdaiati obli-caciie do desetkratne višine kapitala. Te bančne skupine so oodreiene nrtranizaciii Federal Reserve S v s t e m in bodo mocie izvrševati vse mednarodne finančne !n bančne operadie. Fna n iih ovih davnih na-locr bo. odniranie velikih kreditov ter treovanie s tuitmi vrednostmi. Ker na tui? paptrit v Ameriki niso popularni, bo izdaiala ta oreanizacita lastne obh^aciie. tako da se bo ameriška publika pravzaprav udeleževala notraniih kreditnih ooeracii in ii ne bo treba direktno pečati se s ttiifmi vrednostmi. Velike važnosti te ustvaritve, v kateri se zrcali vsa velikopoteznost ameriške nodfetnostt. ni treba na-^lašatt. Važna ie osobito tudi za našo državo, ki ii vsled niene nriliub-lienosti onkrat moria ne bo težko črpati iz Amerike sredstev, ki iih bo potrebovala za svoi eosnodarski nreporod. ako bo le znala naiti pravo pot do virov bogastva. Conditio sine ona non ie seveda: no trati i a k o n s o 1 i d a c i i a. Brez te nam naimodretša rešitev valurarne-?a \mrašania ne bo nomaeala mno-?o al? na nič in naše narodno Dre-noženie bo šlo v nič. namesto da M postalo temelini kamen bodoČe-nu blaižrostaniu našeea liudstva. ---------«--------- Dseslovonstvo. Kari Kramar je priobčil v »Narodnih listih^ članek, v katerem se zavzema za vseslovanski evropski blok. »Venkov« je hitro reagiral, češ, da niso zdaj časi iluzij ampak trdih realnosti. Kdo ima prav? Teoretično Kari Kramar, če abstrahiramo, da so ijud-r je ljudje in narodi narodi, faktično > Venkov«. Kajti vsak narod in vsaka država pozna samo sebe in drusce samo — v kolikor so mu koristni. To mogoče ni lepo, pa zato nič manj res^ nično. V stari Avstriji je bilo ntogočd misliti na skupen nastop, ker so bil! vsi Slovani v nji zatirani — Poljak! seveda so gledali na vse tri dele svojega naroda in skušali ustvariti boljše življenske pogoje vsaj enemu, zato se niso obotavljali iti z Nemci m zatirati Rusinov. Danes so vsi Slovani nekdanje j Avstrije prosti, zato misli vsak samci nase. Čehi in Poljaki bi tvegali najra- j je vojno žavolj Tešinskoga in sta se; Habermann in Kari Kramar prav ne-1 bratski pogovarjala po pariških H-« stih, Rusini in Poljaki so vodili po! Galiciji vojno kakor pred petimi leti; Avstrija in Rusija. Poljaki bi radi na-* sproti Rusiji vsaj nekdanje zgodo-j vinske meje itd. itd. Dasi bi se dale' najbrže prav lahko ugotoviti pravic-^ ne meje med temi državami — in ta-! krat bi imel mogoče tudi dr. Kramaf I prav — fe najboljše, da se ne spuščamo niti teoretično v te spore. Za nas je življensko vprašanje, naslonitev na Rusijo, s tega stališča j bomo gledali in moramo gledati na< j slovanstvo. Tu pa je treba pomisliti,' | da je Rusija mlada država, ki se bo šele po sedanjem niveliranju globokih predvojnih socijalnih prepadov! in heterogenosti lahko pognala do prave višine. In naj stoji potem na nje čelu Ljenin ali pa kak Romanov,; ona ne bo priznala in še manj prenesla vsake desettisočne države, ki se je blagovolila inštalirati na njenem teritoriju na blagohotno nrigovarja-nie gospodov s pariške konference. Tu ne štejem Fincev, še mani drugih severnih obrežnih posili - držav, ki bi jih rad imel Llovd Oeorge. da bi mu poceni dobavljale lan, ampak se boiim za Poljake, ki jim gredo oči daleč onkraj verske meje. kar bi ne smelo biti, in mislim na Romune, fcfj fatalno zamenjavajo svoj apetit s svojo močjo Da bi znalo biti temu tako. v tem j me potrjuje glasilo ruskih demokra-' tov v Parizu ^Pour la Russie«, ki po-bia z enako vehemenco Ljenina kot IKoIčaka in Denikina ter piše v svoji decemberski številki v odgovor Bu-' reju, ki hoče rešiti Rusijo boljševikom LISTEK. Iziet na Koroško. (Konec.) IL Avto hiti po sneženi cesti, -ma zagrinja pokrajino. Čutimo, da drči-mo navzdol. Cesta se spušča v velikih serpentinah v dolino in na drugI strani se vidijo prve luči: naš Veli-kovec. Še par mostov, par ovinkov — cesta gre zopet navzgor in v ool-tmi se pokažejo prve hiše tega našega starega mesta. Po svoji legi spominja nas Veii-kovec na Kranj ali na Radovljico. Ima v sebi in okoli sebe še mnogo spominov onih časov, ko so taka mesta imela pomen za obrambo dežele. Leži na visokem bregu, ki R* od treh strani obdaja naraven globok jarek — na jusu pa se vmh po dolini naša reka Drava. S tega svo- jega stališča obvlada Velikovec ves okraj okoli sebe. Zdi se nam. kakor visoka srednjeveška trdnjava. Naravno je — ko smo obstali na prostornem glavnem trgu — da smo takoj vprašali po komandanta te trdnjave. To te naš general Maister. Ni bilo treba dolgo spraševati: šel je baš čez trg. Veselo smo se pozdravili, spravili smo avto in smo se šli pokrepčat V generalovi družbi je zelo prijetno. Kdo ga ne pozna iz onih veselih časov, ko je bival kot častnik med nami.. Bil je vedno vesel zabaven družabnik. Sedaj ga Je zgodovina poklicala, da izvrši veliko dela. Rešil je v odločilnem trenutku nas Maribor in sedaj smo mu zaupali Koroško, da reši, kar so drugi zamudili. Sedeli smo po večerji in smo se pogovarjali. Prvo vprašanje je pri vsakem: kako kaže plebiscit? V tem ozira so na obeh straneh optimisti in pesimisti. Mi mislimo, da je v slovenskem delu zmaga gotova -— * nemški (tudi dunaiski listi) pišejo, da bodo zmagali Nemci. Res so nekje nanravill poskusen plebiscit in smo dobili mi 80^. Nemci pa 75^. To kaže nezanesljivost prebivalstva, j General računa z razmeram] in s« zaveda, da je treba resnega dela m trdne podpore. Koroško prebivalstvo ie lani vsled izprememb mnogo Izkusilo, zato je naravno, da je nekoliko nezaupljivo. Narodnega idealizma ie tu malo — zato ljudstvo špekulira na agitacijo. Odločujejo gospodarski razlogi. Kdp da več? Kdo obeta več? Kdo več plača. Ni dvoma, da je tudi na Koroškem mnogo zavednih Slovencev — toda ljudstvo je raztreseno po gorskih vaseh in ga ie težko organizirati. Ve5S kraji v dolini so nemškutarska gnezoa. Tudi Velikovec se še ni izpreobmil. Agitacija je od obeh strani velika. Naše delo je otežkočeno s tem, da nam ni pripadlo nobeno mesto, ki bi bilo trgovsko središče, ker se sedaj gospodarska vprašanja težko ugod- no rešujejo Tudi mednarodna komisija v Celovcu stoji pod nemškim vplivom. Vkljub temu ni dvoma, đa bo naš pas glasoval za Jugoslavijo — seveda je želeti, da bi bilo to glasovanje tako. da bi ga lahko s ponosom pokazali našim nasprotnikom. V tem oziru je treba, da cela Slovenija podpira naše delo na Koroškem. Plebiscit bo najbrže koncem marca ali v aprilu. Na Koroškem je huda zima in pot iz gor v dolino ni lahka. Zato tudi plebiscit ne bo lahek. Drugi dan sem se vozil preko Drave v Sinčo ves. Vozili smo se po starem začasnem mostu, ki je bil zgrajen, ko so Nemci razbili stan most. Ko se človek začuti na tem mostu nad deročimi valovi, ga skoraj obide neprijeten občutek. No, prešli smo srečno tja in nazaj. Polei? stavijo lep močan most, ki bo kmalu gotov. V tem oziru nismo, kakor Amerikanci, ki so nam svetovali, naj si namesto Celovca sezidamo novo mesto, ozir. naj v par mesecih zgradimo železnico iz Borovelj v Velikovec. Mi delamo počasi. Vkljub temu zgradba mostu hitro napreduje in bo kmalu vezal Velikovec s kraft na jugu Drave. Tudi ceste se grade. To delo in skrb za to, da se pomore onim ljudem, ki so trpeli v lanskih bojih — in ureditev gospodarski« vprašanj — vse to bo gotovo ugodno vplivalo na ljudstvo. Tiskarna v Velikovcu skrbi za časopise in letake. Mnogo tiskanega blaga z raznimi lažmi skušajo tudi Nemci spravili čez mejo. Seveda jim diši tudi nas"a moka in denar. Zapuščali smo Velikovec s prepričanjem« da to starodavno koroško tržišče, ki je postalo zdaj naša glavna trdnjava, vestno vrši svojo dolžnost. Okrog nas je v belem zimskem dnevu ležala naša lepa koroška bajka. Pride pomlad, ko se bo bajka zbudila, daj Bog, da bi kot lepa resnica stopila pred nas. Kdor jo bo videl, jo bo liobfl. Dr. J. F- Stran 2 .SLOVENSKI NAROD« dne 18. januarji 1990. Štev. 9. b> pomočjo Poljske in Romunije — seveda s primernimi koncesijami na Škodo Rusije: »Ti cinični pozivi na Romunijo in Poljsko, ki se hočeta spitati z ostanki naše domovine, so žalitev celega ruskega naroda.« Ko je hotel skleniti Crispi zvezo fc Nemčijo, so mu rekli: »Pot v Berlin gre skozi Dunaja Isto velja za nas. Vsak naS zaveznik bo moral iti skozi Petrograd aH Moskvo. Ce je fca to pripravljen, dobro, če ne. no... ___________ j____ -ImfrovKS* Nota narodna Solo. Po proklamaciji VVilsonovih štirinajstih točk smo mislili, da bo izginil pojem narodne šole, kajti pričakovalo se je upravičeno, Zgodovina odobri naše delo samo takrat, ako io bodo inspirirali vB| ideali t. j. Ideja, čim najdelj ohraniti svetu mir." = Italijani na Dunaju verižijo. V mestu se vedno pogosteje oglašajo pritožbe na italijanske častnike. Id porabljajo svojo uradno navzočnost na Dunaju v kupčijske namene. Ko so se te pritožbe objavile tudi v časopisih, je italijanski misija smatrala za potrebno, da nanje uradno odgovori. V časopisih je objavila nastopno izjavo: »Ugotoviti moramo, da je tukajšnji misiji veljalo vedno kot najvišje načelo odgovornost Činiteljev, naj se člani te misije pečajo zgolj s svojimi nalogami; iskati si zasebnih koristi, je veljalo vedno za strogo prepovedano. Ce so se pojavile domneve, da so se častniki proti svojf dolžnosti spuščali v opravila, ki so z njihovim stališčem nezdružljiva, se je takoj uvedla natančna preiskava in so se dotični častniki od nadaljne-ga službovanja pri misiji odstraniTi. V resnici se je le redkokdaj pripetilo, da je bil tak ukrep potreben. Poudariti je treba, da so že pomisleki o ravnanju katerega častnika zadostni, da se odpošlje z Dunaja.« Nadalje priznava uradna izjava, da prihajajo mnogi bivši italijanski častniki na Dunaj, da tu oblačijo italijansko uniformo in da v njej opravljajo svoje kupčije, za kar ne prevzema misija nobene odgovornosti in odklanja napade, ki tudi v takih slučajih letijo nanjo. — Te zasebne kupčije, kako* tudi vedno se ponavljajoči izgredi italijanskih vojakov in njih prepiri s prebivalstvom vplivajo znano na razpoloženje Dunaja do italijanske misije. austrijski drž. kancelar o položena. Finančni in proračunski odsek je imel dne 7. januarja sejo. v kateri je državni kancelar dr. Renner razpravljal o težkočah pri nabavi živil in kreditov ter poudarjal, da je treba domača denarna sredstva pritegniti v državne svrhe, da se s tem pridobi tudi zaupanje inozemstva. Vsled tega bo vlada prihodnje dni predložila zakonski načrt o oddaji premoženja in tudi druge davčne predlogo. — Dr. Renner je potem govoril o zunanji politiki. Vodilna misel zunanje politike je, premagati sovražno razpoloženje, ki je ostalo po vojni, in nezaupanje zmagovalcev proti Avstriji, kakor tudi tisočera nerazpolo-ženja narodnostnih držav ter na ta način omogočiti svoboden gospodarski promet. Dr. Renner misli, da se more smatrati za gotovo, da so se Avstrijci moralično obnovili in da is njegovo potovanje v Pariz k temu bistveno pripomoglo. Lahko se dve*, mi o materielnih uspehih, dočim je moralični uspeh gotov. Vlada hoče nadaljevati pot, ki ga je začela ter stalno vzdrževati zveze z vrhovnim svetom. Posebno važno je seveda, pravi dr. Renner, da pridemo v dobre odnošaje s sosedi. V to svrho bo poslala vlada v petek odposlance v Prago, da izvedejo kolikor mogoče to. kar predpisuje mirovna pogodbu. Svari pa. naj se pri tem ne pretirava. Zakaj marsikdo vidi v teh poizkusih bližanja že načrte za vzpostavitev gospodarske skupnosti stare Avstrije, načrte za vzpostavitev donavske konferencije ali vsaj carinsk« združitve, ter vidi že, da so okoli Avstrije padle carinske meje. Dr. Renner poudarja, da je silno težko priti do normalnih trgovskih dogovorov, kakor so bili navadni preo vojno med državami, ki si niso bite prilazne. Ze tu, pravi dr. Renner, bomo imeli največje težave. Vse drugo pa je pretirano In tndi ne odgovarja namenom vlade. Misliti na gospodarsko donavsko konfederacijo, je sedaj utopila. Narodnostne države, ki so nastale na tleh stare Avstrije, so preveč vesele svoje gospodarske suverenitete, da bi se moglo misliti, da bi se je hotele iznebiti. Take izne-bitve lastne gospodarske suverenitete bi sedaj ne mogli priporočat! niti Avstriji, ki je gospodarsko na^-slabotnejša. — Državni kancelar pravi nadalje, da so se uvedla pogajanja tudi z Beogradom ter da ni Izključeno, da se bodo v doglednem času vršila pogajanja o uveljavile-njo mirovne pogodbe z jugoslovanskim kraljestvom. Namen teh pogajanj je predvsem, ustvariti znosno gospodarsko medsebojno življenje, in ko bo ta cilj dosežen — do tega je pa še dolgo — pa bo mogoče ozreti se še dalje. Pri tem gre Avstriji v prvi vrsti za to, da dobi najpotrebnejše sirovine, od čehoslovaške države potrebni premog, od Jugoslavije pa potrebna živila. Avstrijska zunanja politika polaga seveda največjo važnost na složnost z nemško državo in na pametne odnošaje z Italijo, kakor tudi na gospodarski sporazum z Romunijo ter na dobre odnošaje s Poljsko. Vsa ta zunanja politika more biti v prvi vrsti samo gospodarska. — Dr. Renner je govoril potem o notranji upravi ter izjavil, da namerava vlada izvesti likvidacij jo prejšnjih skupnosti. Bistvena potreba je konsolidacija brambnega sistema v zmisl i mirovne pogodbe. Prizadevanja, da bi se ubranili vojakov - najemnikov in da bi dosegli sistem milice, so bila brezuspešna. — Nadaljnje veliko delo je reforma ustave. Državna pisarna je sestavila načrt, ki ga pa kabinetni svet še ni predelal. Glede osnove ustavnega dela, kakor ga je koalicija sprejela, so se začele razprave z nekaterimi deželnimi vladami. V to svrho bo državni tainik dr. Mayr potoval v deželna glavna mesta, da prepriča posamezne dežele, da ima državna vlada edini namen, ustvariti zvezno ustavo, ki združuje relativno samostojnost dež H z delovanjem skupne uprave. — To sta dve glavni nalogi narlamenta: gospodarska In finančna ustava ter politična ustava. dtran o. .SLOVENSKI NAROD* dne 19. januarja }Wk Itev. 9. VALUTNO VPRAŠANJE. Beograd. It. januarja. O rešitvi valutnega vprašanja krožijo po Beogradu različne vesti. Danes se je držala vest da se bo krona zamenjala z državnim dinarjem al pari. Posestniki starih državnih dinarjev bodo dobili zanje po tri do štiri nove državne dinarje. V drugih političnih krogih pa se trdi, da opusti vlada za sedaj vsako sklepanje glede relacije, ampak da izvede samo najnujnejše posle valutnega vprašanja, to je izmenjavo avstrijskih kron, določitev relacije pa da bo prepuščena parlamentu. Vladni krogi se drže vrlo reservirano. tako da vlada popolna neorijentiranost. Ponovni glasovi, da bi bil dr. Kramer radi svojega stališča v valutnem vprašanju de-misijonlral se dementira. — Druge informacije o valutnem vprašanju pa pravijo, da kriza v ministrstvu, ki i o je izzvalo to vprašanje, ne le obstoja, ampak da se celo poostruje. Glavni Veijkovićev protivnik da je minister dr. Kramer. ki zastopa izmenjavo I : 1. On da je prinesel iz Slovenije uverje-nje, da bi došel njegov prestiž v nasprotnem slučaju v Sloveniji v nevarnost. Vsled tega svojega stališča bi moral izvajati konsekvence in podati demisijo. Njegov odstop bi potegnil za seboj še enega ali dva ministra. — V Beogradu se govori, da so desetdinar-ski bankovci že opremljeni z natisom »40 kron«. Ako bi Veliković v svojem načrtu popustil, bilo bi na ta način za nekaj milijonov novčanic nerabnih. Zato da se je minister dr. Veliković odloČil, da izstopi iz kabineta, ako se vprašanje ne bi rešilo po nieeovem problemu. Zagreb, 11. januarja. Minister Pri-bičević ie izjavi! sotrudniku »RiieČi«, dB so vsi glasovi o kabinetni krizi izmišljeni. O krizi ni in ne more biti govora, ker valutno vprašanje še ni došlo do rešitve in se bo o razmerju dinarja napram kroni Šele razpravljalo v eni prihodnjih ministrskih sej. POSKUS SESTAVITI KONCENTRACIJSKI KABINET? Beograd, 11. januarja. V zvezi i povratkom dr. Vesniča iz Pariza, se vzdržuje vest. da se bo Vesnić pogajal z radikalci. da vstopijo v vlado in se tako mogoče sestavi koncentracijski kabinet. Govori se oa, da bodo radikalci in na čelu iim Stoian Protic" odbili rudi ta poskus zbližanip. kakor so odbili svoj Čas Pašičev poskus. HOČEMO — ZAHTEVAMO. LDU. Split, Q.januara. 0DDU.) Pod naslovom »Hočemo in zahtevamo!« naglasa današnji ?>Z\voU v daljšem članku značilno razliko v načinu, kako se je nokća] ponižno prosta tuja vlada bivše Avstrije za kako ugodnost alj milost in kako se danes zahtevajo od naše male države vse mogoče stvari. Nemogoče je našteti, kaj se dandanes vse zahteva v imenu zakona, pravice alj česarsibodi. in sicer z grožnjo ustavitve dela. stavke itd S tem. da se vsaki zahtevi ća taka ofetfka ultimatuma, pravi članek nadalje, se ruši avtoriteta oblasti, se navaja k omalovaževanju državnih ustanov, se izpodkopuje državna oblast in ponižuje državna misel. Zaradi tega naj vsak dobri jugo-slovenski državljan, preden stavi oblasti svoje države kako zahtevo, pomisli, kako in v kakšni obliki bi bil isto stvar zahteval od bivše avstrijske vlade. Na ta način se bo z lahkoto uveljavil ne servilen, pač pa pristojen način zahte-vanja, KONFERENCA POSLANIKOV IN JUGOSLOVENI. Beograd, 11. januarja. Po posebnih vesteh, ki prihajajo iz Pariza, se zdi, da bo pozvan na konferenco poslanikov tudi jugoslovenski delegat. Te vesti so v nasprotju z onimi, ki so krožile pred nekaj dnevi, da bodo sklepali na tej konferenci brez nas. Na to konferenco bi došel kot jugoslovenski delegat dr. Trumbić, ki bi tako zopet prišel v stik z italijanskimi delegati s katerimi je svoj čas v Rimu sklepal rimski pakt. KRIZA V ITALIJANSKEM MINISTRSTVU. LDU. Pariz, 9. januarja. (Dun. KU.) Agence Havas poroča: Kakor javljajo listi, je italijanski vojni minister zaradi nesoglasja z ministrskim predsednikom Nittijem glede nameravane reorganizacije armade nodal ostavko. K JADRANSKEMU VPRAŠANJU. Beograd, 11. januarja. Po glasovih, kf prihajajo iz Pariza, bosta Reka in Zadar svobodni mesti pod protektoratom Jugoslavije, Vis pa bi bil diploma-tično zastopan po Jugoslaviji, toda nevtraliziran. SEGRE ODSTAVLJEN. LDU. Dunaj, 10. januarja. (CTU.) Dunajski zastopnik lista »Avanti« poroča: Semkaj je dospela italijanska preiskovalna komisija in je odstavila generala Segreja. Več častnikv je bilo odpoklicanih. Proti italijanski vojaški misiii so nonertene te*k? obdolžitve. TURSKE ZAHTEVE. LDU. BeroJin, 10. januarja. (Dun. KU.) »Berliner Tageblatt« poroča te 2eneve: Glasom »Tempsovega« poročila iz Carigrada Je izrodi turfk! minister za zunanje stvari poverjenikom zavezniških držav noto, v kateri zahteva nadaljnji obstoj turške suverenitete in da ostane Carigrad pri Turčiji ter iz-{■vlia, da bi pomenila vsaka droga re- BOLJ3EV1SKO FRONTNO POROČILO. LDU. Moskva, 10. januarja. (Dun. KU. — Brezžično.) Frontno poročilo z dne 9. t. m.: Rdeče čete napredujejo na vseh frontah. Število vjetnikov in množina vojnega plena* katerega se je polastila rdeča armada pri Krasnojar-sku, je nepregledna. Dosedaj so našteli 60.000 vjetnikov. ODESA ŠE NI PADLA. LDU. London, 9. januarja. (Dun. K. U.) Reuterjev urad poroča iz Odese z dne 7. t. m.: Vojne ladje zaveznikov so se zasidrale pred Odeso. Za izpraznitev mesta se ne delajo nikake priprave. V primeru potrebe se bo mesto najbrže branilo. VI? JEM NAJ GRE NA JAVO. LDU. Haag, 9. januarja. (CTU.) Kakor javljajo Ifsti, je Nizozemska odklonila ''roč^tev b;všec:a nemskesra cesarja Viliema, ponudila pa je, da mu odkaže bivališče na otoku Javi. iMtefm mnUH. — Zasužnjeni Istri. Novo Doba« z dne 10. januarja nosvečuie uvodnik vprašanju Istre in veli: Z globoko boljo smo čitali o tožni, nemili usodi naše Istre v spomenici, ki so io zavezniki izročili Scialoji. S tem. da se ukloni Istro pod italijansko gospodstvo, se ustvarja nova jugoslovenska Makedonija, to Pot na zapadu in skoro sredi Evrope Ta činjenica ie za jugoslovenski narod prav bolestna in pogubna, ker prinaša nove napore in nove muke. te-da prepričani smo, da bo tudi za Italijo naravnost usodna in v najvišji meri opasna. Evropa in Italija morata vedeti, da se iugoslovenski narod v svoji duši nikdar ne odreče svojim istrskim bratom in da jih nikdar ne pozabi. Naši zasužnjeni istrski bratje pa naj pomnijo, da jih mi v ujedinjeni, svobodni domovini ne bomo pozabili in da bomo z vsemi silami delali, da jim olajšamo tožno stanje v sužniosti. — rTkrati iim bratski poročamo, da trdno verujemo in niti trenotek ne dvomimo, da pride dan, ko bo tudi brez prelivanja krvi sam demokratični itnliianski narod zrušil delo svoiih imoeriialistov in omogočil, da po dolgih vekovih sužniosti in teme končno zasiie soleče svobode tlačenemu istrskemu Jugoslo-venu. — Učiteljem - bosruncem na zn^niel Z oztrom na poziv, naj se povrnemo v zasedeno ozemlje in zopet nastopimo tam svoje službe, smo opozorili kompetentna mesta na razna važna vpra-:rcnja, ki it'h je treba poprej rešiti, predlo se prične z izvr^evniem te akcije, kajti v nasprotnem slučaiu ter s prenagljenimi in nepremišljenimi koraki bi utegnili nele nam samim, marveč tudi splošnemu narodnemu blagru bolj škodovati kakor koristiti. Ta vprašanja pa se ne dajo rešiti brez direktnega sporazuma in posvetovanja z nami, zato je klub opozori! vlado in višji šolski svet tudi na to okolnost. Intervencija se je izvršila potom Zaveze. Toliko za enkrat na znanje vsim prizadetim s priporočilom, nai se, prodno store kak odločilen korak, posvetujejo por rej pismeno ali u s trn eno z našim odborom. — Klub primorsk;h uciteliev - beguncev v Ljubliani, Gosposvetska u. 13/55. Za besrunce. Mnogi begunci bi se radi pOvTnjfJ v domovino in bi b'li že zdavno na svojem domu, če bi bili imeli v rokah listine, k? jih oblasti zahtevajo od njih. da nemoteno odpeljejo svoje stvari in rotujejo v zasedeno tnSe. Kdor Mi povrniti se v domovino, naj se zglasi pri županstvu, v čegar okol:šču 9edaj biva. - Županstvo «aj mu izda potrdilo, da je pripeljal pohištvo in živino v begunstvo, da je živež pridelal na zemli?, ki jo ie imel v najemu, ali zaslužil z delom. V potrdilu mora biti navedeno števtl^ družinskih članov, količina in vrsta živil in živine. — ZmhuuIvo v-" -~Mi~ okrajnemu glavarstvu: I.J n^vo* »10 potrdilo, 2.) imenik družinskih članov, 3.) r»otrd:lo glede stanovania. ItofHtmskl delegat zahteva od beguncev potr^flo, da iro&fo v domovini pr*f>fi*v1**no stanovanje. To potrdilo izda županstvo v zase 'enem ozemlju. IPor ne b* ftnel fctkpza potrdila. m Ta im^ti v?*k drug dokaz. n. pr. pismo, ki ga Te oreiel od domačih iz zasedenem mtenffia, iz ka- fe^CCH tf» i y*V.V?<^tKk dri imr* n*-**-*-^\'|ie_ no stanovanje v svojem kratu. Okrajno o-t.^—- Jvo mFH^rvf! 1.1 r»roriicffi*oo za ^eTo družino (slik ni t-ebp\ ?> orino-ročilo za prosto vožnio, fn pošlje orjo-je s potrdilom županstva efe*« "*v*ne in žKr;l in stanovanja »Pftc**»*Avj*tiie-mu uradu za begunce v Ljubljano«, k? preskrbi potrebne Tzvozrrtc? '-> vrne vse Ifstfne županstvu, da jih vro~i zgta-sifeem. kateri si npročt'o železniški voz na bližnji postaji. Vse listine so koleka nroste in i*h b0^"*^* <*r*t*?irk hre^^neno. Kdor ima v domovini posestvo, četudi je deloma tmfČeno. razrušeno fn opustošeno, naj ne odlaša, ampak nai se čimpreie vrne, da začne obdelovati svojo zemljo fn urejevati svof dom. sicer bi bilo* tudi to leto izgubljeno zani Ne mislimo nreveč na to, kar nas čaka. Ne tarablfajma nogom Ne to minilo toliko časa. IfcKkorsmo ga prebili v begunstva in vse ae to irtoMnto Za* lani: nt Mmml drsava! svetna*. »Lavoratore« piše, da je bilo povodom imenovanja »državnih svetnikov« za nove pokrajine ponujeno tako mesto tudi odvetniku dr. Pue-cherju — bivšemu pristašu tržaške socijalno - demokratične stranke — ki pa je tako imenovanje odločno odklonil Socijalno - demokratsko glasilo pa ne navaja nikakih razlogov za tako odklonitev; pripominja le, da se je tako mesto ponudilo tudi nekaterim drugim odvetnikom in učiteljem, ki pa so tudi odklonili. — Naš Vis. LDU Split 10. januarja. (DDU) Prebivalstvo otoka Visa je naslovilo naši mirovni delegaciji nastopno brzojavko v trenotku, ko se ima končno odločiti usoda našega lepega Visa: Podpisani prosimo v imenu vsega viŠkejra prebivalstva kraljevsko vlado in našo mirovno delegacijo, naj delata na to, da bo ta Čisto jugoslovenski otok. neprecenljivi biser Jugoslavije, pripojen kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Slede podpisi. — Ardlti vlomilci. Bakar, 11. januarja. Včeraj zvečer so vlomili arditi na Reki v trgovino zlatarja Ensrelratha. Danes je trgovina zastražena no vojaštvu s strojnimi puškami. Prawroife? zatfeue. Iz Šoštanja se nam piše: V nadaljevanju mojih pod enakim nadpisom v »Slov. Narodu« z dne 14. decembra 1919, Št. 243, objavljenih vrstic pripomnim z ozirom na naredbo poverjeništ-va za pravosodje v popravku v slovenskem besedjlu X. poglavje krinvnalnega zakonika za kraljevino Srbijo razvidno v »Uradnem L'stu« deželne vlade za Slovenijo št. 173, točka 798, — da se mora tudi v zmislu popravljenega prevoda cit. srbskega krim. zakona kaznovati vsakogar, ki žali uradnika o priliki službenega posla izključno z zaporno kaznijo ali z v popravku navedeno omejitvijo, da zadene omenjena kazen žaljivca le tedaj, če je žalitev izrekel v pogledu na službeni posel ali v pogledu na službeni posel vobče. Na podlagi tozadevne, poprej za Slovenijo veljavne kazenske določbe § 312, kaz. zak., ie zapadel v niei navedeni kazni vsak žalitelj uradujčega uradnika, ne glede na to, je-li bila izrečena žalitev v pogledu na njegov uradni posel ali ne (glej razsodbo ka-saciiskega dvora z dne 12. januarja 1888, št. 13.871 ex 1887). V recipovanem srbskem zakonu označena omejitev na žalitve v pogledu na uradni posel je gotovo umestna, ker se s tem izjemno stališče uradnika kolikor mogoče u tesni in si bo moral v bodoče tudi on za žalitve, k? ne zadevajo uradnega posla, zateči k zasebni obtožbi zaradi razžaljenja časti. Vendar je pa obvezna zaporna kazen za žalitev službujočega uradnika v pogledu na uradni posel — še vedno prestroga določba, ker je treba uvaže-vati, da se žalitev službujočega uradnika itak večinoma nanaša na njegov uradni posel, ker daje običajno način dotičnega uradovanja povod k žalitvi. Priporočljiva bi torej bila zaporna kazen, — ki se more tudi spremeniti v Hcnamo kazen. Pri tej priliki bodi dovoljeno izreči obžalovanje, da se edini slovenski pravniški strokovni list »Slovenski Pravnik« že od časa ustanovitve Jugoslavije, torej že več ko leto dni ne izdaja več, dasi veljajo za slovenskega pravnika po ogromni večini drugi pravni predpisi kakor za ostalo kraljevino SHS in bi torej bilo baš za njega razpravljanje pravniških vprašanj v lastnem listu bistvene važnosti. Pomanjkanje lastnega lista je tem-boli obžalovati, ker s tem ni samo prizadeta naša strokovna izobrazba, temveč se nam deloma s tem tudi izvije iz rok orožje, s katerim naj pobijemo trditev nam nenaklonjenih sosedov, češ, da od časa združ;tve z jugoslovanskimi brati pada naš kulturni nivo. J. Sernec. Narodno gospodarstvo. — Bankovcev je imela republika Avstrija koncem leta nad 12 milijard. — Oddhfa premoženja v Avstriji bo ureiena tako, da bo staro, predvojno premoženje za 15% nižje obdačeno. Premoženja do 15.000 K bodo davka prosta. Pri osebah, ki imajo rodbino, bo davčna prostost razširjena za 5000 kron za vsakega rodbinskega člana. Davčn? postavek pričenja s 5% in konča s 65% pri premoženju nad. 10 milijonov. Akcijske družbe bode zadel 15% davek. Tretjino davka bo položiti v gotovini, ostanek v vojnem posojilu po knrzn 75%. / — Po«a«ik*aie gotovine v našem kraljestvu ie zadnje čase zelo veliko. Skoro neverjetno ie to spričo velikega Števila bankovcev, ki so v prometu pri nas, in vendar Je britko resnično dejstvo, ki dela zlasti denarnim zavodom, pa tudi kupčijskim krosom prav sitne preglavice in ovira. Vzroki so razflčni. Prebivalstvo vseh slojev, zlasti .kmečko, 4M velike svote gotovine pri se-' hi. Zbok vjsofcOi eea vask pofrafciCla k denarnih sredstev. Nakazovami promet, žiro, igra danes le neznatno vlogo. Menice so v trgovini do malega iz-' ginile. Menično pravo je danes zelo teoretična vednost. In če bi bilo veliko menic, bi bili večji denarni zavodi v zadregi, ker bi iih ne mogli pred zapadom vnovčevati. Manjka velikega zavoda, ki bi uspešno mogel zravnavati potrebo po gotovini. V tem pogledu se vrŠe priprave. Zeliti bi bilo nujno, da vodilo do uspeha. Slovenci kakor Hrvatje smo kot posestniki kronskega novca prav posebno interesirani na tem, da se ustanovi nov zavod, ki bo služil zravnavi, pa tudi skrbel, da se potem nakazovanja zmaniša potreba za plačevanje v gotovini. \ — Število carinskih uradnikov se ie pri nas in na Hrvatskem zelo pomnožilo, vendar carinjenje ne gre hitro dovolj od rok. Zelo velika je množina neodprav!jene robe, ki čaka na postaji. Novim uradnikom še manjka prakse v carinjevanju, pa tudi v krajevne razmere se še niso vživile. — Kurzi zagrebške borze dne 10. januarja. Dolarji 88, marke 208, levi 175, napoleondori 335, dinarji 403, lire 700, francoski franki 900, dunajska krona 56. — Denarni tečaj za devize na borzi v Curihu dne 31. decembra 1918 in 31. decembra 1919, kaže sledeče velike razlike: Dne 31. decembra 1918 se je dobilo za 100 francoskih frankov 8835 Švicar, franka, za 100 mark 58*42 švic. frankov, za 100 lir 74 svic. frankov, za 100 avstrijskih kron, tedaj še nekolkovanih, 2965 švic. franka. Leto pozneje pa za francoske franke 51 77, za marke 11-15, za-lire 41*75. za avstrijske krone 3 franke. — Plačilo carine v zlatu v Nemčiji je zopet uvedeno z novim letom na vseh carinskih mestih. Ažio (prfbitek) na postavke v carinski tarifi znaša 900 odstotkov. V primeri s carino leta 1914. je plačevati desetkrat višje zneske. — Vprašanje staroste zagrebških sokolskih društev rešeno. Kakor znano, imela bi se vršiti med kandidati dr. Lazo Popo-vičem, dr. Mazzuro in Milanom Marjanovi-eem ožja volitev. Sedaj pa je odstopil dr. Popovič in istotako tudi Marjanovič cd kandidature, vsled česar je ostal dr. Maz-zura brez protikandidata in je zadevo na ta način smatrati za rešeno. Za podstaro-sto je bil izbran dr. Dečak, ki pa mesta ne sprejme. Zato je bil izvoljen za prvega podstarosto dr. Srdjan Budisavljevič, za drugega pa dr. Bučar. Imela so se popolnih* tudi tri odbomiška mesta, ker pri zadnji volitvi trije odborniki niso dobili nad-polovčne večine. Današnja skupščina je sprejela radi tega v odbor ono trojico, ki je pri zadnjih volitvah dobila največ glasov. — Vaditeljski tečaj Sokolskega Saveza SHS. Začetek vaditeljskega tečaja se javi pravočasno vsem župam in društvom. Držati se je poslanih navodil. — Redni občni zbor »Sokola« na Vrhnlkf se ie vršil v nedeljo dne 11. prosinca 19?0 ob lako lepi udeležbi. Občni zbar je otvori! brat starosta dr. S a b e c. Pozdravil je navzoče Člane in se jim zahvalil za obilno udeležbo. Sledilo fe poročilo tajnika, iz katerega se je razvidelo, da ima draStvo 87 članov in 73 članic Načelnik brat Lahainer Ivan je v svojem poročilu spodbujal člane in članice k resnemu in energičnemu delu, dasi je to jako otežkčeno, ker nimaio lastne telovadnice. Nato je sledila volitev novega odbora. Po volitvi odbora se ie dr. Šabec zahvalil navzočim članom in Še enkrat spodbujal brate k delu in zopet delu za narodov b!a atlasa, sem kar ostrmel, videč. k.t. ">znavajo mladi občani Českoslov. dr^. ^aŠo Slovenijo. Tam stoji črno na belem natisnjeno (enojezično seveda): Seisen-berk, Landstrass. Ldzftoie ubogi Lož!), Castel-nuovo (to je Podgrad). Kamen Most (Zid: il most), B r e z č e (to naj bi bile Brežice!), in v tužnem Korotanu »Celjski pole« tam, kjer leži Gosposvet-sko polje! K. BeČka je očividno prestavil nemško ime Z o 11 f e 1 d samovoljno, ker se ni potrudil, da bi zvedel domače, slovensko ime. In ta učna knjiga je odobrena! Žalostno! Manjka še »Laibach«! —CeJovčani za Jugoslavijo. »Korošec«, ki izhaja v Velikovcu. je priobčil v svoji zadnji št. tole vest: Pred kratkim je bilo v Celovcu in sicer v hote~ ta Cronmer tajno zborovanje. Zboro-valci so sklenil?, da bodo pri plebiscitu glasovali za Jugoslavijo. »Neue Freie Stimmen« in drugi celovški listi so to velevažno odločitev celovškega prebivalstva previdno zamolčali. — Aretiral? so pred par dnevi Ing. Gustinčiča, ki igra veliko vlogo v ko-munski stndi iugnslovenske socijalno demokratske stranke. Vzrok aretacije nam ni znnn. Gustinčič je sedaj zopet spuščen ti a svobodo. — Podpore za naše vjsokošofce. Dne 10. t. m. je bila pri deželni vladi pod predsedstvom dr. Žerjava seja, v kateri se je razpravljalo o podporaK za naše visokošolsko dijaštvo. Kakor znano, je v državnem proračunu za vse dijaštvo iz Slovenije postavljena vsota 150.000 kron. Ta vsota pač v današnjih razmerah ne more zadoščati, niti za majhen del potreb našega diiaštva, katero deloma študira v inozemstvu, kjer mnogokrat trpi tudi na jako občutnih kurznjh izgubah. Pri razpravah so sodelovali zastopniki raznih podpornih fondov, katere je deželna vlada organizirala, da vsaj deloma nadoknadi pomanjkljivo državno podporo. Razen tega je sodelovalo tudi zastopstvo aka-demičnega dijaštva. Danes je bila rešena podporna stvar praškega dljaštva, kakor tudi nujne prošnje slovenskih medjcincev v vseh vseučilišklh mestih, zlasti v Zagrebu. Razprave se bodo le nadaljevale. — KJe le usnje? Z merodajne strani se poroča: Uradno se je izrekla zapora kož, usnja in čevljev, ne pa zaplemba. Zapora je imela namen, ugotoviti vse zaloge tega blaga In Hh popisati, ker so državni organi sumili* da se blago neupravičeno prodaja, kopici ali pa zanj zahtevajo previsoke cene, ga je dala vlada pod strogo zaporo in odredifa eventualno tudi prepeljavo blaga v skladišča, določena za to, dokler se po političnih oblastih ne ugotovi, ali je ta sum upravičen, aH ne. Kakor hitro ugotove politične oblasti, prve »oziroma druge stopnje, da je sum opravičen, izrečejo obsodbo z zapadom blaga v korist države, v naaprotaeai , Stran 4. .SLOVENSKI NAROD« dne Id. januarja 1920. 9. itev. jmnožinah zaplenjenega btega in zahtevati njega razdelitev, je vsekakor neumestno in pretirano. Kar se tiče re-kvizicij, se omenja, da se zlasti večim ordanUacijam nakazujejo primerne količine usnja pri usnjarjih, ki imajo blago na razpolago, pa ga nočejo prodati po uradno določenih cenah. Nakup usaia v Ljubljani pri trgovcih je zato precej otežkočen, ker je dala politična oblast prve Instance več trgovin zapreti zaradi suma navijanja cen: vendar se po »Obuvainicj < nakazuje tudi v teh trgovinah usnje potrebnim slojem, seveda po uradno določenih cenah. Občinstvo se opn zarja, da vselej, ka lar bi trgovci in usnjarji, ki prodajajo svoje izdelke na drobno, odklanjali prodajo usnja, akotudi £a imajo v zalogi, naznani to politični oblasti (Mestnim ma-gitratom. okrajnim glavarstvom) takisto pa tudi vsako tihotapsko izvažanje surovih kož iz Slovenije. — Z razdeljevanjem usnja in usnjenih izdelkov Je poverjena »Obuvalnica« deželne via-de za Slovenijo na Turjaškem trgu Št. 3, II. nadstr. v Ljubljani — Iz pošt!*- i ~ PavnateH-stvo pošte in brz; jara za Slovenijo razglasa: PoČenši s 1. januarjem 1920 se otvori nanovo rned poštnimi uradi tukajšnjega področja in uradi fJDdroČja krajevnega in brzojavnog* ravnateljstva Veliki Bečkerek, katero obsega one dele Vojvodine (Ba&-ke, Banata in Baranje), ki pripadajo kraljestvu SHS ooštnonakazničn.u denarnopfsernski ter paketni promet tudi s povzetjem. Pripadajoče pristojbine je zaračunavati po sedaj veljavnih pristojbinskih predpisih. Dokler nimamo natančnega seznama poštnih uradov področja kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva Veliki Bečkerek. ki izide v enih prihodnjih številk »poštansko - telegrafskega Vestnika« v domačem in prejšnjem madžarskem nazivu »Naročamo« da se uradi pred snrejemom po-šilik sporazumno s pošiljateljem prepričajo je-li prioada naslovni kraj kraljestvu SHS. Pripominjamo, da se vrši poštna nakaznična služba v Vojvodini v kronski vrednosti do največ 1000 kron. Brzojavno nakaznično službo vrše v Vojvodini oni uradi, ki so označeni v seznamu uradov, kateri iz:de vsak čas v »Vesniku«, s Črko B. — Začasno se s to panogo ne bavijo sledeči uradi v Bački: Bac-salmas (Bački Aljmaš)., Baesborsod (Boršod), Baja. Csatalva (Čataja). Csavoly (čavolj). Davod (Tlautovo). Felsoe - Set. Ivan, COornii 5entfvan), Gara. Herczcg - Szanto (fantovo). Hors?os (HorguS). Katvmar (Kač-mar). Kelebia (Pelebiia). Knnbata. Madaras (Madnras). Melykut (Melv kut), Nagy - Baracska, (RarscVa). Tatabaza, Vashut in Bacsbokod (Bi- kič). — Zvfg^n'e brzo^vnfh pristojen v notranjem prometu. PočenŠj s 1. januarjem 1920 se zvišajo brzojavne pristojbine v notranjem prometu na 10 par od besede, m!nirpnm t dfnar. P***emno naznanilo (pc) veHa 1 dinar. Za vsak prep's pri več naslovih ie plačati za vsakih 100 ali začetih 100 besed 1 dinar. Sprejemni list na zahtevo stranke velja 20 par. Vsled odloka finančnega ministrstva oziroma vsled izprememne tečaja 1 dinar = 4 krone je besedna pristojbina od 12. ianuarja t. 1. dnlie 40 vinarjev, minimum 4 krone. Pre-jemno ptrdilo (pc) velia 4 K. Za prepis je plačati za vsakih 100 ali začetih 100 besed 4 K in za sprejei^i list 80 v. — Za naše vjetnike v Italiji. 30. decembra 1919. L se je zbral v gostilni pri Mikužu ožji krog tovarišev, ki so si zadali nalogo, pomagati našim vojnim vjernikom ki še danes kopme na tujih tleh po domovini in svobodi. Pri tem sestanku so bili navzoči tovariši: župnik škerjanc, prof. Vagaja. kap. Mikuž, por. Jere, šabec. Žitnik, Mravlje, Pre-lovc, Pivk, Velkavrh. Grafenauer in SvetliČič. Za predsednika je bil izvoljen prof. Vagaja, za zapisnikarja SvetliČič. Kot prvi je poročal tov. Škerjanc, da postoja odbor Zveze za vrnitev naših vjetnikov, ki pa še ni pokazal dose-daj nobenega pozitivnega dela. Tov. Vagaja naglasa, da je namen našega sestanka, da se obrnemo takoj na centralno vlado, ki naj se zavzame za takojšnjo vrnitev naših vjetnikov iz Italije. Predlaga* da se sestavi tozadevna spomenica na podlagi sledečih točk: 1. italijanski vjetniki niso pravzaprav vjetniki, ker so bili v teku prvih šest mesecev čisto prosti; 2. ker se drži v vjetništvu dobrovoljce, ki so se že 1915. L javili v srbsko vojsko. Tov. Sa-bec poroča, da so se naši vjetniki obrnili na poslanika* da bi prisegli kralju, a on se sploh ni odzval, zato predlaga naj se navede v spomenici, da oi centralna vlada zaukazala poslaniku, da vjetnike obišče, Povdarjal ie slabi sprejem vjetnikov pri poslaništvu na Dunaju, v Spiljah in Ljubljani, kot povsod v domovini Vsi predlogi so bil! soglasno sprejet Spomenico podpiše odbor Zveze za vrnitev naših vjetnikov in odbor Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo. Izroči se v najkrajšem času po posebni deputaciji predsedniku deželne vlade g. dr. žerjavu. Glede sprejema vračajocth se ▼jetnikov predlaga tov. Mravlje, da se preskrbi prt poverienllrvti za socijalno skrb potrebna svota denarja, is katera «««- ««• «««««««f ^PWW IPVUMlHi ■■ aWS | čas, Istotako se je treba pobrigati za obleke in čevlje; dalje predlaga, da se vloži spomenica ori zunanjem ministr-i stvu. naj to obvesti naša poslaništva v j Italiji, Švici in Nemški Avstriji, da se i bolje brigajo za vračajoče se vjetnike, I posebno kar se tiče hrane. Tov. Vagaja spopoini predlog, da bi se omenilo komisije, ki naj bodo v Italiji in ki bi odpravljale vjetnike domov. Enake komisije naj bi tudi na vseh važnejših prehodnih točkah skrbele za zadostno in dobro hrano. Nadalje se predlaga, da se sprejmejo brezmadežni aktivni oficirji-vjetniki takoi po povratku v vojsko. Istotako, da se pobriga v polni meri za dijake s podporami, za uradnike s službami, za obrtnike in trgovce z brezobrestnim posojilom, delavcem pa naj se priskrbe odgovarjajoče lahke službe. Tudi ti predlogi so bili snreieti soglasno. Upamo, da omenjeni spomenici ne bodo glas vpijočega v puščavi! — Vesti iz Korošce. S h o d v M e d .g o r j n. V prijaznem km " Medgorc pri Orabštainu VTŠfl se re 26. decembra 1919 ljudski shod kn terena se Je udeležilo veliko Šte\ :1 * ljudstva od blizu in daleč, čenrav le na sam Božič sneg precej debelo zapadel. S!^od ie otvoril župnik iz Žrel-ca g. dr. Arnejc in takoj podal besedo došlemu govorniku «& Tonetu Vahtarj", ki je v obširnem govoru v nrav prikhdrnh besedah obrazložil ljudstvu pomen časa. v katerem živ*-mo, doteknil se predzKOdovtne Koroške in nie prebivalstva. r>rcš?l na agrarno vprašanje in končno pozval navzoče, naj nikdar ne nozabiio, a« so potomci onega kmaikega avtohtonega prebivalstva, ki je sto in sto let branilo z mečem in z umom to svojo last: Koroško deželo. Izročil je navzočim pozdrav Generala Maistra in čestitke k božičnim praznikom in novemu letu, ker je ljudstvo z bnmimi živjo-klici sprejelo na znanje. Govorili so še g. dr. Arnejc, župnik iz Zrelca, g. saonik iz Padiš m vojni kurat pešpolka »Nanos. Ta shod na samih vratih Celovca je zo-oet dokazal, da ie ves trud Nemcev, delati zgasro v coni »A« brezuspešen, ker ljudstvo se v polni meri z*»-veda< da je slovenskega pokoljenja in da mu ie spas le v lastni hiši to j«, v JtieoslavtJI. — Nemška proo*-Tandavconi »A« na Koroškem. Letaki, brr?"T~c :*i novme le postalo že tako vsnVdanje orožje Nemcev v coni »a«, da se nam že kar čudno zdi, če kak dan ne dobimo pod oknom kai takega p^ane^a seveda v slovenskem jeziku, ker rn dru*rače po**Hfea ne razur^el, s čemur c?rn\ dokazujejo, da v ti c^m res prebivalo sami Slovenci. Vsebina teh novin. letakov in brošur prikazuje nemško d,i^i v prav! nieni umazanostt katero mf koroški Slovenci tako že preveč ću~o poznamo. Ze sami člani auta^Hn? komisije se smeiejo ti neumni nemški aelta-cijl, katera ere seveda na rač^n dav-koolaeevalcev v Avstrlrl, kateri so seveda do večini abo&l kmetje, ki bf bili sami đanes ra?š* ood Jttgostavbo, T^Vor na intn. — Kotmarave*« Naša ohr"'np ]r*9t dob^^ ^treT"'n" pred Celovcem. Nihče se torei re ^me čuditi, če se ie nemsTcutarfja kai močno razpasla: sicer na še niti toliko, kakor v mneerih. rrmoglh kraflh on štajerskem. Od kraja si nihče ni mosel živHenia brez Nemcev in Celovca predstavljati. A ljndstvo se sčasoma nomirfa. Uradi namreč de^a?o na vse krtorje, da nam oskrbe vse potrebno. Zdni še le je b?lo mocroče iz^brez0-valno delo. Ustanovili smo dr*'*ft-o »Oorjanct«. ITd;e so orid^i in vestnt. Na sv. Treh kraljev že nrfredlfo m^'n j0 '10 1010: Lako Franc, pešec, rojen \&*2 umrl 26. M0. 10iQ; ?ttmar Ovjdo, T^e*ec, roien 1893, umrl 30 /10. 1919; $okan Ivan, pešec, rnfen 1888, umrl 4../11. 1919; Pe«to*n*k !v?»n, pešec, roien 1*91. imul 18 /11. 1°19. — Str*?* nn ffOrošVtli m3lah proti *vc '-r'". VnHt? ok^'necra glavarstva v \Vi*Vovcn r1r Kpkl ^bi^vlia tale poziv: ATn Knro^koni je treba, da v smislu ptffrivn* wnyf>dlHi za^+ra^imo meie na-'" ^t .,, v: ^v^trni s stražami, se-| ...,,. t:.....,_,! j, r»nrnpči^ov in da skrb'-r-.-, v n**n A I ^':mi za red in m:r Za-t*> Q vftfrHn moffe v starosti med 21 in -^ letom pro^rovolino v narodno oi,,-* rfa jo čnsp nlebiscita slu^lio svoi: nžii koro?t'i domovini. Prosto-vo!ici nai se pr'nvHnio nri pristojnem občifsfrem nradu do '"liknsrieie 15. ja-nnar1"? 1°°0 P^cr-ji. pod katerimi mo-reio t! pro^tovolici slutiti, so na vpogled pr? ohx1mkem uradu.« — Pr?s«"?:a za !c?it?mici1o. Bla3? Oip, n. d P lanc, kmet v V^i^lob. občina Me^crorie, je b*l dne 18 novembra v Celovcu. O^ bi se moj?el nemoteno vrniti iz Ce^ovci, ie šel k oVrninemTi irlavnrstvua celovškemu, da dobi leritimaciio. Tamkai uradujoči ^ir^dnik N. Hnterhurauer c:a ie na proš-nlo za 1etr;timaciio nar1p za visoko ceno odkupiti: da je tO-r-čce. V1** se ;mi premosR« Mura. zelo nrsrcrno izbmno, ker da Je okolica "mos+nvl'enn velikim poplavam, vsled "esnr da bode treba postaviti iako ooiWniene mreže v tem delu na§e domovine (t. J. na Murskem polju in v Slov. Onrc^h). pa le neobhodno potrebno, da se čim preje začne graditi hidi nro^a Ljutomer - Ormož. Rnzl^sfi za to proc:o so bili nedavno temeljito obrazloženi v »Slov. Narodu«. Zgradba Pa ie nujna tembolj, ker zaradi desolat-mh razmer nroga Solje - Radgona za ondotno prebivalstvo skoraj ne pride vem nkraiu skunro naroče potrebno že-resnobni so dnovi! 2. — Mezdno g$)an*e železničarjev v Tr?tii, Kakor poroča *Secolo«, so že-lezn1 carji v Trstu začeli mezdno gibanje. — Itaf* nf zapuSčajfo Dalmactto. Dne 5 t. m. se ie v §7beniku vkrcalo za v Ital'io precej italijanskega vojaštva s konji in novozom vred. Ponoči od 4. na 5 t. m. je b*lo v Šibeniku Živahno vrven ie voftH m B Čete so prihajale zlasti Iz okolice Knina. Vso no5 so oklopni avtomobil drveli po ulicah. V sredo je talijanska posadka 2apustila Vodica, V?er co o*i*1\ samo karabinerjl. S seboj v Šibenik so prinesli ves svoj telefonski m?.fe^:inl postelje, kuhinjsko orod-!e itd. Oovori se. da bo te dni odprem-lteno v Italijo mnogo vojaštva in voj-nejra materijala. — Pr) kr. Dofhtem čekovnem urada so za stranke sprejemne uradne ure nri ravnateljstvu in v prijavnici od nol 9. do pol 15. ure. Uiibitelfem glasbe. Letos se je otvorH v LJubljani fcon-servatorii. najvišji sla^ncni zavod, ponos dolgoletnega smotreneRa in uspešnega dela na^e velezashične Ola^hene Matice dlas-h«na Matica ie poslala v svet že lepo Število izbornih pevcev In dobro izšolanih pianistov in si ie iztekla zlasti s sistematično gojitvijo* zboroveRa petia nevenllivih zaslug za povzdigo naSe glasbe. Ustanovila ie celo vrsto podružnic v obmeinih krain in večiih mestih in s tem dosegla, da so se tudi naSi podeželski zbori povzdignili do preceiSnje popolnosti. Pregled slovenske glasbene literature in koncertnih programov zadnjih desetletij ka*e. da nam v pevskem ozlrti dosegli res občudovanja vredne usnehe. s katerimi se ne morejo oona*ati niti večji narodi. Kakor smo lahko ponosni na na$e vrle oev^ke zbore in našo hogato literaturo oevskih skladb, tako občutimo kot velik knlurni nednstatek malodane popolno pomanjkanje literature orkestralnih del In — kar si moramo prav odkrito priznati — velik zaostanek v razvitku orkestralne simfonične glasbe. Kje naj iščemo vzrokov, da sta se ti dve panogi glasbe tako nesorazmerno razvilall? Gotovo le, da zahteva goiitev orkestralne glasbe neprimerno večjesa aparata in višje glasbene kultnre. Medtem, ko le pevskemu zbor« treba le dobrih grl, ki jih je možno z vstralnostio pevovodje izvežbati do precejšnje popolnosti, zahteva simfonična glasba ie v prvem početka v posameznih Inštrumentih tehnično docela izvežbanih tal muzikalno čutefilh godcev. PreiSnia leta smo se motil za vprlzorltev orkestralnih del posluževati izključno le voJaSkiti todb. U te* daslravno večkrat prav dobre, vsled vsestranske vpo-rabe vendar niso mogle posvečati % aale-ljeno vnemo gojitvi simfonične glasbe. Ko ie pozneie dobilo gledališče lasten orkester, le bilo v tem ozlru nekoliko bolle, vendar pa prihaja tudi ta orkester v*led zaposlenosti v clediSČu sa koncertno fiet> bo le prav malo ▼ pottev. Ker le ▼idrže-vtnie Itstneta orkestra tvegano % oiroiii-nhnl stroški — to tzkusnlo §«o Haell e IB-harmonienfm orkestrom. Id se le nslanovll prod 10 leti — )• Glasbena Matica s vone-l)em pozdravile lastno orkestralno dra-itvo, M te le letos ustanovilo pod atenfm okriljem bi ki Ima namen ftoini resa)o_sm> fonfeno glasbo enako kot «oH le anoro trideset let pevski tbor fflasbene MaHee pevsko (lasno. Seveda vslad poponjaipi po» takoj s popolnim orkestrom, temveč se le ustanovil samo godalni (Streichorchester), ki naj služi kot temelj snujočemu se velikemu orkestru. Skrbeti Je bilo radi tega takoj, da stopi v orkestralno druStvo razven dobrih godcev na lok tudi zadostno Število ljubiteljev glasbe, ki na) bi se za orkestralno igro izobrazili v pihalih In trobilih. Razven tega bo treba naraščaja za godbenike v orkestru, ki bi si izbrali godbo za Življenski poklic in se posvetili posameznim instrumentom. Glasbena Matica Je pričela letos na konservatorlju % orkestralno Solo na vseh glasbilih in le nastavila v to svrho najboljše godbenike tuka j Sn je ga oper-neta orkestra. Pričel se Je že redni pouk za violo, čelo in kontrabas, kateri inštrumenti so se pri nas doseda) le bol] poredko in premalo temeljito učili, tudi se ie pričel poduk na oboi, klarinetu, rogu in pozavni (tubi), M se do seda) sploh le nI gojil v Uublfani In ki ie za napredek v orkestralni glasbi eminentnega pomena. Število učencev, ki so se doseda j posvetili temu Studi-lu kot poklicnemu ali postranskemu predmetu, Je zadovoljivo, a vendar še nezadostno, Če hočemo v orkestralni glasbi doseči v doglednem Časa večje vspehe. Želeti |e torej nujno, da se vptSe za gori navedene Inštrumente Se več nadarjenih In marljivih učencev, zlasti takih, ki Imajo v glasbi Se predlzobrazbo, bodisi da so se učili klavir, petje aH kak drug Inštrument. V obzira vrednih primerih se bo na novo prijavljene učence oproščalo deloma ali popolnoma ukovlne in se Jim bo Slo pri nabavi Instrumentov v vsakem ozira na roko. NI treba povdarjati, da le osamosvojitev tudi na tem polju neobhodno potrebna. Če hočemo napredovati In doseči, da se bo tudi naša orkestralna glasba v tujini vsa! tako vpoStevala, kot se vpošteva Že seda) naia lepo razvita pevska glasba. Ko bomo imelt svol orkestar, kl bo zmožen Uvajati tudi veda deta, Je brezdvomno, da se bodo tod! naši komponisti s večjo vnemo posvečali tel panogi glasbe, kar bo pripomoglo k razvitku naia koneertno-glasbene In operna literature, Interesentie za Instrumentalni poduk sa lahko prttavtlo sa sprejem v pisarni Glasbene Matice, Oosposka ulfca St %. Istočasno se morejo prijaviti oni IlubV tettl glasba, ki sa čutilo suaotne sodelovali ^^aul iaa^at —*^ *^M — * - ^ — nW^^ua^anank ^^saV^^nA«** e^nWA pri ga onstofscesi lastneni etsesiru mas* RDltnro. — Pevski zbor »LJublJanskesa Zvona« ima odslej vaje v sledečem redu: sopran vsako sredo in petek od 7. do 8.; alt vsak torek in četrtek od 7. do 8.; tenor vsak torek iu četrtek od 8. do 9.; bas vsako sredo In petek od 8. do 9. zvečer. Prosimo točnosti! — Odbor. — Javna ljudska knjižnica »Gospodarskega In Izobraževalnega društva Sa dvorski okraR Pred igriščem št. 1, ie izposodila v preteklem letu 117.492 knjig, torel za 4826 knjig več nego leta 1918. — Knjlž-] niča posluje le ob delavnikih od pol 5. do 7. zvečer; ob nedeljah, narodnih in cerkvenih praznikih Je zaprta. Zveza ženskih druitev na Koroškem je naprosila dijaštvo na Štajerskem, da Ji pomaga pri nabiranju prispevkov za prireditev božičnice ubožni koroški šolski mladini. Naše zavedno dijaštvo se je tej prošnji radovoljno odzvalo. Poslali so nam: Kr. vojaška realka v Mariboru 2918 K 40 v in nekaj obleke; mestna trgovska šola v Celju 2103 K; državna gimnazija v Ptuju 1610 K, obleko in šolske potrebščine; ttčl-teltKč© šolskih sester v Mariboru 1600 K In šolske potrebščine; državno moško učiteljišče v Mariboru 1569 K 80 vin.; vinorejska in sadjarska šola v Mariboru 1000 K; državna gimnazija v Celju ?50 K; učiteljstvo v Cerknici 738 K; meščanska šola v Krškem 240 K; državna realka v Mariboru 225 K; državna gimnazija v Mariboru 200 kron. — Nabiralcem In darovalcem se v imenu koroške dece najvljudneje zahva-liuje — odbor »Zveze ženskih društev na Koroške m«. — Jugoslovan«kl sokolski koledar. V prihodnjih dneh Izide Jugoslovanski sokolski Voledar vsled česar poživljamo vse brate in sestre, da nemudoma naroče koledar. Vsled velikih tipkarskih stroškov se le morala zvijati naročnina na 8 K. Bratska društva naj takoj Javijo število naročnikov, da se jim koledar pravočasno odpošlje. I Obnova. Pred nekaj meseci je začel naš znani publicist Milan Marfanović v Zagrebu izdajati nov tednik pod naslovom »Obnova^. Kdor je imel priliko čitati ta list, je bil jrotovo ponosen na to, da imamo tako lep tednik s tako dobrimi duhovitimi članki. Marjanovič je nam znan i« prejšnjih let. Kot mlad mož fo izdajal »Novo dobo«, zbiral je ol^oli sebe mladino in dijake in je vzgojil celo generacijo, ki jo imenujemo »novodobaši«. To je bilo okoli leta 1897—1900. Odmevi tega gibanja so se Čutili tudi v naši mladini. To je bila nekako prva priprava za naše novo življenje. Pozneje je Marjanovič začel Izdajati »Narodno Jedinstvo«, list, kl je pred vojno pripravljal tla naS! skupni misli. Kdo se ne spominja njegovih temeUitih člankov, ki so blrt namenjeni »narodu, koji nastaje«. Med vojno je Marjanovič pobegnil v tujino in je bil tam posebno v Ameriki eden najagilnejših agitatorjev za naše državno ujedinjenje. Našel Je tam jugoslovanske milijonarje, ki so radi podpirali delo za naše osvobo-jenje. Po vojni se je vrnil Marjanovič v »Zagreb« in je začel novo delo z listom »Obnovo«. »Obnova« pa ima biti več nego samo list z lepimi članki, »Obnova« ima namen nas — o b n o v i t i. In to je velika naloga vseh, ki se zbirajo danes okoli »Obnove«. Da se to potrebno delo izvrši, se je ustanovila organizacija »Jugoslovenska narodna obnova«. Vam se mogoče zdi ta obnova nepotrebna, toda Če bi čitali »Obnovo« in načrt za organizacijo, bi spoznali, da je to ena najvažnejših nalog, ki jo moramo Izvršiti v novem letu 1920. Mi smo namreč osvobojen narod, t. j. prišli smo iz tujih držav v svojo državo — toda pri tem smo ostali stari z vsemi svojimi starimi napakami. Kakor imamo novo državo, kakor se razvija okrog nas nov svet. kakor verujemo v n o v o lepše življenje tako je pred vsem treba, da prenovimo sami sebe. Prej smo bili »narod, koji nastaje«, sedaj smo država, ki je nastala — a narod v nji še ni oni novi narod, k! pojde z drŽavo v novo življenje. Narod je treba prenoviti ali obnovit!, premladiti. Za to je treba velik«* skupne vsenarodne organizacije. Prejeli smo načrt za tako organizacijo. »Onranizacifa je glavni predpogoj vsakega uspeha in vsega napredka. Previden in dober organizator dosega z naimanjšim trudom največje uspehe. V tem Je ekonomija razumnega dela.« Doslej te ekonomije nismo imeli. »Nismo se pripravili za vojno, še manj smo se pripravili za mir. Posledica Je: da se zavlačuje trpllenie naroda, da se IzkorlSča novi položaf. da nastajajo nepotrebni m>orl, snloSen nemar m nered, nemorala In korupcija In sa-ostatonie za drugim? narod!.« Imamo snosnhnih sil, ki se \? gnbtialo. NI prave kooperacij" koord'n^cHe. organizacije. Treba le polniti nolofaf/ ram-meti potrebe, odrediti probleme, do- lofllll Mk«e... hi ptfi mate štev. 9. »SLOVENSKI NAROD* dne 13. januara 1920. Stori K ba intuicije, vodilnih misli in Jasno sliko o bodočnosti. Tako srovorl načrt »Cirkulacija je predpogoj življenja- Treba je. da čim živeji krožijo med nami one misli, ki vodijo v novo življenje in da se te misli uveljavljajo v delu. Treba je poklicati, najti, pritegniti in razporediti kar največ zmožnih ljudi in ustvariti med narodom razpoloženje za moralno in materijalno, intelektualno in emocijal-no, zdravstveno in gospodarsko obnovo«. Itd. Kakor vidite govori načrt o vl- okih besedah, toda mora se priznati, da je globoko premišljen in utemeljen. Načrt obsega 25 strani. Želimo, da bi si ga natančno ogledali vsi, ki jim je na tem. da se naš jugoslovanski narod obnovi. Sedaj ob začetku leta bomo iz skušenj pret. leta vsi pripoznali, da je obnova — potrebna. Omenimo naj n. pr., da se Je uidi na Češkem ustanovila >RepubIi-r-ska liga« t. j. združenje vseh dobrih in poštenih ljudi, ki bodo pazili, da narod v početku svojega novega življenja ne zaide na napačna pota, da ostane zvest onim idejam, ki so -a vodile v svobodo in da sprejme le zdrave misli, ki vodijo narod v veliko novo svobodno življenje. Gre za to, da bi bilo manj enodnevne politike in več stalnega resnega dela. .i naj povzdigne narod iz dosedanjin razmer. Resnica je, da ravno v burnih časih prevrata iu prehoda, ko se javljajo nova gesla — prihajajo v ^redje trftn pogubne vabljive m>-sii, ki jih izrabljajo brezvestni ljudje za svoje trenutne uspehe — zato je treba staviti bodočnost na preizkušenih zdravih temeljih z novimi sila? af. Ne moremo podajati tu ves nacrt. Opozarjamo nanj vso slovensko iavnost. posebno naše kulturne delavce. Za sedaj je • Obnova« skupno glasilo organizacije. Pozneje bodo gotovo pristopili posamezni listi tn društva. Vsa organizacija bi delala z velikim aparatom. Na koncu našteva načrt delavne skupine, ki bi se posvetile posameznim smerem »obno- &«, Našteto je 45 skupin, ki imajo obsegati vse naše kulturno, politično in gospodarsko življenje. Naj naštejemo nekaj teh skupin, ker se iz njih pokaže važnost te organizacije: 1. Skupina za propagando nar. m drž. edinstva. 2. Skupina za ljudsko prosveto. 3. Skupina za socijalne probleme. 4. Skupina za agrarno reformo. 5. Skupina za ozdravljenje javnega življenja, uničenje korupcije, verižništva itd. 6. Skupina za boj proti draginj*. 7. Skupina za narodno zdravje. 8. Skupina za štedenje, delo, poštenost. 9. Skupina za reformo šolstva. 10. Skupina za reorganizacijo Jržave. 11. Skupina za nar. gospodarevo. Ttd. Treba je obnove In m? vsi smo .klicani na delo. Čitajte »Obnovo« n prepričajte se. Pruštvene vet!? in prireditve. — Napredna akademska omladina! IVizivlJaroo. da se vsi člani udeleže disku-zHakezM večera o statutih in program« srujočega se druStva, ki se vrši v ponede- k, dne 12. januarja ob 8. zvečer v maii dvorani -Narodnega doma«. — Pripravljalni odbor. — Napredno akademsko društvo *S1o-venlja« vabi vse do sedai priglašene člane-pevce in godbenike na zelo važen sestanek, ki se vrši v torek, dne 13. januarja ob ; zvečer v društvenih prostorih (Narodni dom). — Glasbeni odsek. — Društvo tehnikov v Ljubljani ima v sredo, dne 14. ianuarja ob 8. zvečer od-borovo seja Pridite zanesljivo! — Zveza invalidnih častnikov fn CsstnJslcih aspirantov ima ▼ četrtek, dne 15. januarja ob 8. zvečer sestanek v restavraciji »Pr! Mraku« na Rimski cesti. Zelo važno! — Odbor. — Planinski ples v Borovljah. Novo--Liumovljena podružnica Slov. planinskega IrnShra za Rož v Borovljah priredi dne 1. tebrnarfa 1920 ob pol 20 planinski ples. — Obleka: narodna, planinska ali promenad-na. — Vojaška g^dba in petje — Vsi prijatelji slovenskega Korotana so prisrčno vabljen!. GOSDRd^SlfS list!. — Zagrebška borza. LDU Zagreb. 10. januarja. Danes so skoraf vsi tečafl na zagrebški borzi nazadovali vsled vesti, da relacija 1:4 še ni definitivno določena. Zanimanje za tuje vabite in akcije je zato znatno popustilo. Ta činjenica je vrlo značilna. Devize na Berlin 920, London 380, Milan 710 in 700, Pariz 890 do 905, Praga 176 in 178, Duna! 55 in 56, Curib 1740 m 1*00 Valute: ameriSki dolar 8800 do 8900, avstrijska krona 55 do 56, carski robett 125 do 130, dinar 402 do 404, fanti 375, francoski frank 800 do 900, napoleonder 325 do 3*5, italijanske lire 660 do 680. — S Mlinarjem. Urad za pospeševanje obrti fma na razpolago manjšo množine svile za sita št 7. Interesenti Bfii se zglase najkasneje do 24. t m. — Gospodarska koambtfa za stvarao rteinUMurlJo oasnanja, da ostanejo skladišča za de mobilizacijsko blago v Ljubljani v svrbo redne dovriirve inventarizacije zaprta do 15. januarja. Pri vlaganju prošenj naj vsak prosilec stavi tudi ponudbo t lede kupne cene. — £ Urad za pospeševanje obrti sprejema stranke samo od pol 9. do 1?. ure dopoldne. — Gg. hišni gospodaril in upravitelji se opozarjajo na današnjo aprovi-začno notico radi revizije hišnih poL -— g Železo za ključavničarje, kovače in kovinarje. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo je sklenila s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah pogodbo, po kateri Je družba obvezana odstopiti Uradu za pospeševanje obrti večjo množino raznovrstnega železa. Opozarjamo obrtnike, da takoj priglase svojo potrebo ter dimenzije natančno navedejo. Priporočamo, cia več obrtnikov skupaj naroči celo vagonsko oošiljatev in sicer se mora naroČiti od vsake dimenzije najmanj 500 k?;. Na manjša naročila se ne bomo mogli ozirati, zato priporočamo zadrugam, da za vse obrtu ke v njihovem okrau skupno naroče potrebno železo. — Drobiž. LDU Beograd, 7. januarja. Finančni minister ie odredil, da se natisne papirnati drobiž po 2*4 pare ali 10 vinarjev, 5 par ali 20 vinarjev ter 25 par aH 1 krono. Ta drobiž bo na eni strani imei označbo v dinarski, na drugi pa v kronski veljavi. — Enotne cene za ž* vino. Uradno se poroča: Deželna vlada ca Slovenijo je stopila v zvezo z zemaljsko vlado v Zagrebu 1 radi določitve enotnih cen za klavno živino na vsetn področju Banovine fn Slovenije. — Lekarniško blago. V Pragi se je ustanovila akcijska družba za proizvajanje lekarniškega blaga z delniško glavnico enega milijona, ki se more povišati na pet miKjonov. — Izvoz živine v Švico ustavljen. LDU Beograd, 7. januarja. Kraljevo poslaništvo v Bernu je poslalo ministrstvu za zunanje posle brzojavko, kjer naznanja, da je švicarska vlada prepovedala uvoz klavne živine \z Avstrije, Ceho - Slovaške in Jugoslavije, ker se je v teh državah pojavila živinska kusa. Minister za poljedelstvo je vsled tega odredil, da se ustavi Izdajanje izvomic za klavno živino in da se ima ta živina zadržati v obmejnih postajah. — Atentat n3 svetovno vahrto. LDU New Yoi1l 6. ianuarja. (ČTU) V«led aretacije agitatorjev so odkrili boljševičko zaroto. Vi je ime!a namen, s poplavitviio zavezniških držav s ponarejenimi bankovci nničiti svetovno valuto. — Sladkorna kupčić na Češkem. LDU Praga, 6. januaria. (CTU) Med zastopniki ceho - slovaške sladkorne komi«iiTi amr-rfSfo, francosko, nemško ali polisko-fran-cosko. — Anif^na trsrovinslca !w*ntr*pJ?a. ^Tl PiccMo della sera-r prinaša iz New YorVa brzojavko z dne 6. Januaria: *Tz \Vashm7iona poročaio: Trgovski minister Aletander Je zahteval posebno odredbo, da se takoj ndnošlielo na Skraini Tztok. v Turčiio, Jugoslavijo. Ceho - Slovaško. Or-Ško m Indijo posebne trgovske komtsi»e, da pitgficfr) z intenzivnim delom za eks-n-mziio ameriške trgovine v teh de*c?/»h Poteč teca je zahteval tudi ukrepe, ki naj bi dvignil? aktivnost uradov za narodno trgovino v inozemstva. — NaSlm trgovcem, ^e v stari Avstr?-i! so praktične nem^ firme nasfn\i?ale slovenske korespondente. da so si s tem utrdile treovske zveze med nami. čeorav za to ni bila prav niknka občutna potreba, ker smo v sivrl AvstrtH Slovenci bili hlapci ?n si Je zato veliko slovenskih treovcev štelo 35e v čast. če so mo*TI nemško korespondirati. Danes ztvimo Slovenci v svobodni jugoslovanski dr?av|. In ni prav no-be»tesra vzroka, da M koma rdančevtlt Kdor hoče od nas kai kupiti, naj se obrne na nas v našem lezfku, in kdor nam hoče kaj prodati, nai stori ravno tako. Ako kdo ne nožna našega jezika, nai si naime osob-je. ki zna slovensko To velia posefmo glede tnifsrodnih trgovcev v na'em Pnmnrlu. ?e dsm*s se le vrerafa d^rsla. da na5f tr-vovci donjsitiefo t itaTT^ansVtml trgovci v Trstn. v fiorid I" dmgod tam doli. v fta!f-ianskem Jerikrt Cernn to? Primorski Tngo-slnvanl so Jtalfianske trgovce. M ?'ve med nffmf. že davno na«??!! na to, da ilh orav radi postr**e!o v slovenskem aH srhoh*-vatskem lezfVn. 7aV«f M se ta lena navada odnravila sedai veled nezadostnega narodnega ponosa državljanov svobodne drŽave SHS. Neprekršljivo pravilo oaiia trgovcev I bodi torej, da ne dopUoieio nikdar dingače kot v skuvatskero ioaika v ih^ijih, ko hoče kdo izven nas« državo kaj od njih kopiti, ali pa ko jim-ponuja blato na prodaj, ter da v takih slučajih zahtevajo tudi od do-tičnikov, da se poslužujejo odinoie slovenskega Jezika pri dopisovanl« a njimi. S tem bodo dosegli, da bodo firme, ki bodo takale trgovskih zvez z našimi kraji, morale nastavljati slovensko osobje. S tem tudi pripomorejo, da se pomnoži Število nase trgovske inteligence v Gorici, Trstu in drugod na Primorskem, odkoder Je italijanska okupacija izrinila toliko število državnih nameščencev in drugih naših inteligentov. Pa še v drugem oziru je potrebno, da se naši trgovci izogibajo pri svojem dopisovanju vsesa, kar bi dalo sklepati, da smo se v Jugoslaviji sprijaznili z italijansko okupacijo naših primorskih krajev. Dogaja se. da naši trgovci čisto slovenske ali hrvatske krafe označujejo z novimi italijanskimi spakedrankami. Uporabljajo tudi v naslovih za naše Primorje in celo za zasedeno Notranjsko oznako *Venezia Giulia«. Tako postopanje ne priča o posebni narodni zavednosti in zraven tega žali narodni čut naših neosvobojenih bratov, ki iz tega sklepajo, da smo se v Jugoslaviji že odrekli njihovim krajem. Da pisma pridejo na naslov, nikakor ni potrebno uporabljati nova italijanska imena za slovensko in hrvatske kraje, niti oznako »Venezia Giu-lia* za zasedeno ozemlje. Slovenski trgovci, ravnajte se vedno po teh navodilih. Koristili bodete s tem naši narodni stvari, do-čim bi, ako bi drugače postopali, samo dokazali, da se ue zavedale svobode, ki vam jo je prinesel poraz ^ermanstva«. — P. P. — Molzni tečaji. Kmetijsko poverje-ništvo namerava letos po deželi prirediti nekaj enotedenskih potovalnih molznih tečajev. Namen teh tečajev je, opozoriti živinorejce na veliki pomen pravilne in •-ste molže za mlečnost krav. Poučevalo se bo praktično in teoretično pravilni način molže in poglavitna pravila za oskrbo mlečne živine. Tečaji so brezplačni; udeležence zberejo krajevni faktorji, ki morajo tudi preskrbeti za primeren prostor, kjer se bodo predavanja vršila. Kot udeleženci tečaja pridejo v postov dekleta, dekle in gospodinje ter mlajši fantje. Živinorejske zadruge, kmetijske podružnice in občine, ki žele v svojem področju takšnega poučnega tečaja, naj vlože prošnje za prireditev taistega na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. V prošnji te navesti, koliko udeležencev se je priglasilo in da je za primeren prostor za predavanje preskrbljeno. Aprew!sac!?!8- t Posestnikom in upraviteljem hiš. Kakor je razvidno iz predloženih vprašal-nih pol za cenejšo prebrano, so podpisi hišnega gospodarja oziroma upravitelja na polah ene in iste hiše tako različni, da ni mogoče ugotoviti, kateri je pravi podpis hišnega gospodarja oziroma upravitelia. Domneva se torej, da je precej strank ponaredilo podpis hišnega gospodarja oziroma upravitelja le iz tega razloga, ker niso navedbe v polali pravilne. Ker pa ne gre, da bi se v cenejšo prehrano neopravičeno vtihotapile stranke, ki ne spadajo v to akcijo, bo izdal mestni magistrat v kratkem razglas, da se zglasc v gotovem roku vsi hišni gospodarji na magistratu, da pregledajo te pole in potrdijo ali so podpisi na polah pristni ali ne. Pole strank, kJ ne spadajo v ubožno akcijo, pa so se v njo utiho-tapile vsled napačnih navedb v poli, ali vsled ponarejenega podpisa hišnega gospodarja, se bodo odstopile kazenski oblasti. Istočasno se bodo izdale tudi pole za popis vseh oseb, ki stanujejo v hiši. ker bodo dobile stranke, ki ne pripadalo h ubožni akciji posebne izkaznice za nakup živil po tržnih cenah. Stranke, katerih se to tiče, naj pravočasno vrnejo izkaznice za cenejšo prehrano, ker bodo sicer imele opravka s kazensko oblastjo. Te kazenske razsodbe se bodo tudi objavljal© v listih. t Zaupniki političnih strank, ki so bili določeni za pregledovanje vprašalnih pol za cenejšo prehrano, se vabijo, da pridejo zanesljivo v sredo, dne 14. t. m. ob 6. uri v mestno posvetovalnico radi pregleda dodatno vloženih vprašalnih pol in pritožb t Stranke, ki že Imajo izkaznice za cc-nefša živila, se vabijo, da lih zanesljivo takoj predlože aprovizaciji, kjer so včlanjene, da se prepečatijo s štampi!jo, ker sicer uc nioreio dobiti cenejših živil. Stranke, ki niso nikjer včlanjene, morajo predložiti svoic izkaznice magistratu, Galetova hiša, pritličje, levo. i" Prodata premoga za peči. Na vsak drugi odrezek belih premogovnih izkaznic za peči se dobi po 200 kg premoga, ki stane 45 K. Vsaka stranka dobi lahko premog pri tistem spodai navedenem prodajalcu premoga, ki si ga sama izbere Kdor želi dobiti premog \z aprovizačnega skladišča na Poljanski cesti 15 ga mora plačati prele na magistratu, Galetova hiša, TT# nadstr. Premog prodajajo: 1. Aprovizacija na Poljanski cesti, 2. Treo, Cesta na državno železnico, 3. Tavčar, Danafska cesta (Be-fiffrad), 4. Uher, Slomškova ulica, 5. Strupi, Padeckeca cesta, 6. Poflep. Komenskeca cesta, 7. Unger, Va Vrtači. Premog dobe stranke po sledečem redu na izkaznice: Št. 1 dne 14. januaria. št 2 dne 15. ianuarja, št. 3 dne 16. januarja, 5t. 4 dne 17. januarja, št 5 dne 19. januarja, št 6 dne 20. ianuarja, št 7 dne 21. Ianuarja, št. 8 dne 22 lanuaria. št 9 dne 23. januaria. Št 10 dne 24 Ianuarja, št. It do 16 dne 26. ia-nnaria 1020. t t Pšenični zdrob za otmke do tret*e*a leta se bo prodajal za mesec lannar letos v mestni prodaialnl v Oosposki mtcf od torka 13. t. m. naprei In sicer dobi: Štev. 1 do 400 dne 13 t. m. nd 401 do «00 dne 14. t m., nd *01 do 1200 dne IS t m. od f20f đo 1600 dne 16. t m- od 1601 do 2000 dne 17 t m., od 2001 do 2400 dne 10. t m, od 2401 do konca dnt 20. t. m. Kilosram adrofc* sftaat # kros. NainoreiSa poročila. SANJE O HRVATSKI REVOLUCIJI. LDU Trst 10. ianuarja. »Corriere detla Sera« priobčilie selo zanimiv dopis s Reke, v katerem se dopisnik pritožuje, češ da jim iz Rima nasvetu je j o to in ono, ne da bi pri tem mislili na posledice, ki bi jih mogla imeti izvršitev teh nasvetov. Najzanimivejši del tega dopisa priobčil jemo v naslednjem: Zadnji nasveti so nam prišli iz Rima. Navadne kvante: »Vztrajajte, revolucija na Hrvatskem je blizu.« Ta blažena revolucija na Hrvatskem je sen. ki ga sanjajo nekatere naše odlične osebe že pet let: to je metuljček, ki se lovi brez prenehanja neutrudljivo. Neštetokrat se je iztegnila roka po njem. toda vedno je ostala pest prazna. Upanje, da bi Hrvati in Slovenci prišli k nam z iskreno prošnja naj jih osvobodimo — in končno od koga naj bi jih osvobodili? — je iluzija. Da, vemo, da so v Rimu nekateri Hrvati, ki prosijo Italijo, naj jim pomaga izgnati »novega sovražnika«, kakor ga oni imenujejo. Imajo tudi nekoliko tisoč podpisov . . . Zelo z govori j ivi morajo biti ti ljudje, ker vemo tudi, da so pregovorili nekatere osebe, ki so jim obljubile svojo pomoč. Italija bi dobila za pomaganje revolucij na Hrvatskem v dar — Reko. Ta obljuba ui zbudila niti najmanjšega suma in njena absurdnost ni padla v oči tistim, ki lovijo metuljčka hrvatske revolucije. Jasno je. da bo Hrvatska, vključena v večjo državo in kot del že obstoječega prometnega in trgovinskega sistema morda pniesla izgubo Reke. toda Čim postane neodvisna in avtonomna, kakor bi postala po zmagoviti revoluciji, bo takoj začutila absolutno potrebo posesti Reke. Toda vprašalo se bo. kdo so pa tisti Hrvati, ki sede v Rimu? Le ti zastopajo zelo bedno stvar: oni zastopajo minulost, z vsemi njenimi spori, zastopajo sovraštvo starega aristokratskega in birokratskega avstrijskega duha proti novi. mladi vladi. Prava Hrvatska je popolnoma drugačna: to je hrvatska mladina, kakor sta ugotovila dva naša tovariša, ki sta se pred kratkim mudila tam. Vsi »mladi« so za edinstvo in se bore odločno in z vedno večjim uspehom proti separatistom: to je mladina, ki bo prevladala, mladina, ki ustvarja čustvo novega patriotizma in razširja prezir proti tistim, ki se zatekajo k tujcu, da bi ločil Slovane. KONFERENCA ZARADI JADRANSKEGA VPRAŠANJA. LDU Berlin, 12. januarja. (Dun. kor. ur.) ^Lokalanzeiger« poroča iz Berna: Kakor se javlja iz Pariza, so po izmenjavi ratifikacije ministrski predsedniki zopet imeli zborovanje, na katerem so razpravljali o jadranskem vprašanju. Jugoslovenski minister za zunanje stvari dr. Trumbić je izjavil, da nameravajo napraviti Reko za svobodno mesto v posebni avtonomni državi. * ■ HUJSKAJOCI D' ANNUNZUEVI CASTNIKL LDU Split. 11. januarja. (Dun. kor. ur.) V Korčulo sta dne 6. januaria dospela dva D* Annunzijeva častnika, en major in en poročnik. Italijani so bili obveščeni o njiju prihodu in so ju sprejeli v pristanišču. Ko sta se prijavila mestni komandi, so ju odvedli v italijansko društvo ^Circolo di Lettura«. Ondi so imeli več govorov. D* Annun-! rijev poročnik je dejal, da morajo Italijani biti složni in preverjeni, da bo Korčula rešena. Ako bi konferencija prisodila Korčulo Jugoslaviji ter bi redovita vojska zapustila Ostrov, bi prišle takoj prostovoljske čete v zameno. Doda! je. da brez krvi ne bo prepuščen noben pedanj zaposedene dalmatinske zemlje, in se pozival na zakle-tcv D* Annnnziia in Milla. Sam se je zaklel pri prahu padlih Italijanov in naposled pozval prisotne, naj se zakol-nejo, da se bodo uprli eventualni jugoslovenski okupaciji. Dostavil je, da ne sme nihče verjeti Scialoii ali Nittiju, še manj pa poslušati ju. Ta dva D' Annunzijeva odposlanca sta bila tudi v Drničtt. Kninu in Šibeniku. S Korčule sta odšla na Hvar in Vis. Italijanski Častniki v Korčuli so zbrali 50 prostovoljcev in jih oborožili, da prevzamejo oblast, ako bi odšla redna vojska. Ti dobrovoljci so se ponovno zakleli pričo D* Annunzijevih Častnikov. ZAMENJAVA KRONE V DINARJE. Beograd. 11. januarja. V političnih krogih se z vso trdovratnostio zatrjuje, da je toliko kakor gotovo, da se bodo zamenjale krone za dinarje al pari fn ne v razmerju 1 :4. Stare bančne dinarje bo na to drŽava pokupila, odnosno na primeren način odškodovala njih nosestnike. RAZKRITJA V NACRTU ZA ZVEZO MED NEMČIJO. RUSIJO IN FRANCIJO. Berlin. 11. januarja. »Vossische Zettung« je zadnje dni objavila med korespondenco bivšega cesarja Viljema z earjem Nikolajem načrt zvezne pogodbe z Nemčijo, Rusijo in Francijo 1. 1904. Dotični zvezni načrt se te čuval kot tajen in ga Viljem ni sporočil niti ministrstvu zunanjih del List naglasa, da Je bila zveza med Nemčijo, i Rusijo, kateri bi se pridružili kasneje tudi Francija. Avstrija m TtalHa toliko I kakor gotova. Načrt se fe v zadnjem hlnu nonesrečiT. Med VlHemom in car-?em Nlkolaiem nI bilo namreč soglasja • samo v eni točki: Car te naglašal, da mora zakli'tčiiev nove zveze sporočiti svoH do^edanif zaveznici Franciii. Cesar Viliem ie bil nroti temu. dasi je car zagotavljal, da pristno! k tej zvezi tudi Fnmcila s-ima. Viljem je carjevo za-«wfo očnu ■ s tem preprečil netanA* i vttev kontinentalne evropske zveze, katera bi bila edino lahko preprečila k** bron svetovne volne L 1914. IZMIŠLJENE VESTL , LDU. Beograd, H. januaria. VertJ 0 namišljenem odpoklicu ministra; Kristana po socijalistih je popolnoma! neosnovana. Niti Kristan, niti dcJ Kramer ne mislita na ostavko. * i NAS PRESTOLONASLEDNIK OSTANE SE NADALJE NA V FRANCOSKEM. LDU. Beograd, 11. januarja, 1x1 Pariza poročajo, da bo presto4ona-j slednik regent Aleksander še nekaj časa ostal na Francoskem. Dan od-1 potovanja še ni določen. Tudi minH stra Stojanovič in Draškovič sta svo-< je odpotovanje odgodila za nekaj dni. VALUTNO VPRAŠANJE. LDU. Beograd, 11. januarja. Da-^ nes dopoldne in popoldne je imel rni-, nistrski svet sejo. na kateri se je ba-v vil z valutnim vprašanjem. Jutri po* poldne se bo na seji nadaljevala razprava o valutnem vprašanju. DRUŠTVENA ORGANIZACLIA SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV. Zagreb. 12. januarja. Včeraj popoldne se je vršila izredna skupščina Društva hrvatskih srednješolskih profesor jev. Kot delegat srbskega dru- I štva srednješolskih profesorjev v BeoV sradu je prisostvoval skupščini profe- j sor Ristić, ki je poudarjal, da je srb- j sko društvo na svoii skupščin! Ze sprejelo prcdlosc. da se ima osnovati edin- j stveno profesorsko društvo za celo kraljevino. Kot prva točka dnevnesra reda včerajšnje skupščine je bila: izjava, ali pristopi društvo v edinstveno organizacijo, za katero se je izrekla skupščina z veliko večino, RATIFIKACIJA NEMŠKE POGODBE. LDU. Pariz, 10. januarja. DKU. AgenceHavas noroča. da so Nemci ob šestnajstih podpisali protokol od 1. novembra 1919. nakar so se Izmenjale ratifikacijske listine. * Nad 33 milijonov za 108 knjig. V] 1 on donu je bila te dnj prodana zbirka znamenitih in redkih knjig Christie! Millerja. En Amerikanec in en Angle* sta kupila 108 knjig za 110.365 lir Ster-lingov, kar znaša po naši valuti nad 33 inifiionTv. Ena Shakespearjeva knjiga* l Je bila prodana za 4 in pol milrjoiia kron. * Najlepša žena na Francoskem. Pariško kinematografsko društvo hoče v T>Journalu« s plebiscitom re$irj vprašanje, katera Žena je na FranooskeTn najlepša. Razpisanih je več nagrad. »Journal« bo prinašal vsak dan po eno sliko žen. Koncem tedna se pokaže v kinu občinstvu vseh sedem slik in ono izbere najlepšo. Tako bo sedem nedelj zaporedoma. Osmo nedeljo se pokaže v kinu vseh sedem zmogovalk s prejšnjih nedelj in občinstvo izbere izmed njih ono, ki se mu bo zdela najlepša žena na Francoskem. * Madžarska blaznost Sedanja madžarska vlada ne mara krnic: socijalne in ekonomske vsebine. V tej mržnji je izdala odredfc-\ da se sež^re tudi budimpeštanska mestna knjižnica. In res je zapadla ognju, 15.000 zvezkov je uničenih. Policija pleni knjige, o katerih misli, da bi mogle Škodovati nazorom vlade. * Elektrika v službi zločiacev. Veliki ' rločinci zadnjih Tet se poslužujejo pogosto elektrike pri izvrševanju svojih činov. Neki dan je prišel k ameriškemu milijonarju Betttonn neki mlad saspod, ki mu je razlagal, kako dobro učinkuje elektrika pri rev-matlzmu. Pokazal mu je nov aparat, katerega le bil Beuton ves vesel, ker je trpel ž© dolgo časa na revmatizmu. Posernlk postavi Beutonu aparat na rame. Sledil je električni udarec in Beuton se fe onesvestil. Zločinec je pobral denar, ki ga je našel pri Beutonu, okoH 11.000 dolarjev in izginil. Zatekla se je psica. Barve ie tigraste, velikosti srednje. Rep in u5esa ima pristrižene. Sliši na ime »Londa«. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi pri rT. Brajniku« Glince 213. Kdo kai v6, kje se nahaja Ivan Oman. ki je bil vjet leta 1914. od Rusov ter se je nazadnje nahajal v Vozisopletskii. Poroča naj se proti nagradi Frančiški Oman, Sp. TenetiSce pri Kranju. Zatekel se Je pes, ki sliši na ime »Rolfl«. Pes je črn, kratkodlak, ima na prsih In nogah bele lise. Kdor ga vrne aH obvesti, kle da je, naj pove na naslov Cankarjevo nabrežje St 1, II. stopnice, II. nad stropje. Gospodu Mirku Drobnica v Železni Kanlji. Potrjujemo Vam. da nam niste poslali, da tudi niste pisali notice, ki fe bila priobčena v 241. številki »Slovenskega Naroda« in se nanašala na gospode Pre-potnJka In Župnika Orma. Glavni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD41 dne 13. januarja 1920. štev. 9. Humi Vilfl v Ljubljani ali bijiznj niMilil IIIU okolici Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda-. 19 RltflaM 6 niesecev staro psico pristn rlOlOlD volčje pasme Soss, del. t Udi Blelnreisova cesta. Ogleda se lahko do roldne. 20' Večja množina štedilnikom je naprodaj. Poizve se: Jeranova ul številka 11. 1042' Beneške gosli, starih znamk takoj ni prodaj. Naslov rove upravništvo .Slovenskega Naroda«. 16* Proda se skoro no?a salonska obleki srednje velikosti, Na si.: Sredina 16. prit 23f. licem služilo nisaraisRega slugi ali kaj primernega za takej. — Naslov pove uprava lista. 22$ Sprejme se KrelašHt nomoecik, zmožen voditi malo krojačnico samostojno. Plača po dogovoru. Vpraša se: Gajeva ulica 2, I. nadstropje. 231 Drndam skoro ncv bakren ^ganjarski riUliuUt kotel, premakljiv, i montiran na železno peč) z vsebino 106 1'trov Ima mešalno pripravo in pipo za odtoč (Schlemprohr). Dolžina hladilnih cevi (kače) 6 m. Naslov v upravi lista. 248 Drflfi3 CO dobro ohranjen godbeni rlDUu OL avtomat firme Porper, cena tioOO K. — Istotam 15 hI štajerskega sadnega mošta a K 4*50 1. Oboje franko kraj prodaje. Ponudbe pod „avtomat in mošt* naanončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana. Kongresni trg 3. 238 RflttHn!! z maJnnirn posestvom ali UUtflllllfl tudi brer posestva na Jesenicah, v Borovljah, Trbovljah, Zagorju, Rogatcu, aii Hrastniku se želi takoj ali pa na spomlad vzeti v najem ali kupiti. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod .Gosiilna 228\ 1*28 Dobro izurjena šivilja se sprejme. Hrana in stanovanje —■ v hiši, plača po dogovoru. — I. BA3TMAH, BLED. 250 Šupim prvovrstno v Lfubllanft na prometni točki« — Ponudbe pod „Dr. S. 233" na upravo »Slovenskega Naroda-. 233 Stanovanje, obstoječe \z 1 — 8 sob. eventuelno tudi samo 1 — 2 sobi, išče mlad zakonski parček brez otrok proti dobri denarni nagradi in različnim živilom. Ce-niene ponudbe pod .Stanovanje — živila št?. 6/210* na upravništvo tega lista Obleke bluze kostumi (kostumi moško delo) se izvršujejo po primerni ceni. Baje, Turjaški trg 6/1. stop. na dvor. desno. Prodamo takoj 5—6 vagonov zdravega in dobro manipuliranega brinja :::: po K 4'50 po kg postavno vagon Šisak. Obračati senaWerner & Klauber, Sisak. 0 sttk) se sprejme: kavarni3ka natakarica kavarniška kuharica kuharica aa posle pomelna sobarica ribalka. Pogoji: Zanesljiva samostojna delavka. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. Dsnri orodni MR VSSSSZ orodia (plužnih delov, lopat, sekir itd ) as apreimejo v delo ob ugodnih pogolth v ieklarnl na RAVNAH (GuStanj-Ravne, Koroško, Jugoslavija.) VpoStevali se bodo le kovači, ki so že izdelovali poljedelsko orodje na vodnih kladivih. Zglasiti se Je pismeno, prilože naj se prepisi izpričeval. 222 Hrom morto ni deželi kot materijai-UtfUl iUCaiC ni oskrbnik,računovodja, opora šefu ali kaj podobnega rri stavbenem podjetju, večji opekarnici, žagi, k sotrstvu, mlinu ali podobnem tovarniškem podjetju ali graSčini. Staršem 47 let, kat. oženjen, brez otrok, zdrav in Čvrst, pripraven za potovanje. Trgovsko dobro izobražen imam materijalne znanosti za vse navedene stroke in sem slov., hrvatskega in nemškega jezika zmožen popolnoma, italijanščine za službeno rabo. Nastop februarja ali marca. Cenj. ponudbe pod »R. F. S.178* na uprav. Slov. Naroda. - ntab« - kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Poklln Haj zabavnejSe berilo za samske m po ločene! Cena s poštino K 6*50. Na roča se v Narodni knjigami v Linblianl. Ljubljani. Naslov pove upr. .S. Nar.*245 natiual llajaiu ž%a0hn'x^T .National 1920* na upr. »Si. Nar « 246 KBiiM Iti« Sirorieii Mi vfrnH tri C. J. Baauaa, Mesta! trg 8. fnfni «* mm pridna in zanesljiva bls-tfJJl C it gajaitarka z lepo, hitro pasa v o in trgovsko naobrazbo. — S prakso imajo prednost. — Kje, pove upravo .Slovenskega Naroda*. PO Kopale v Hotelu Jiof. Vsled nove naprave parnega kotla ostane kopališče od danes nadalje do preklica zaprto. 237 Do 50.000 K posojila ^.'V." varnar proti kritja. Zadevne ponudbe prosi pod .Varna vloga 176" na upravo .Slovenskega Naroda". 176 V iHiMotj vojašnici v Troorem se boje licitajskim potom piodalo dne 15. januarja od približno 203 konj gnoja. — Interesenti nai predložijo pismene ponudbe do 15 t. m. do 9. ure dop. 240 Kcntorist ali Mrisiloja %<<%' pod zelo ugodnimi pogoji. Reiiekttra se samo na moči, ki so v računanju popolnoma zanesljive in ki so že delovale v pisarnah lesnih trgovin Ponudbe z navedbo plače je poslati na : Poštni predal 1, Celje. 23y naj* na nrazna soba v areosai amttt Oaul H Elek. t»Č, prost vhod, za gospoda. Naslov pove upr. »SI. Nar.« 241 Stan liti Uri zini in po naiboljSih cenah. Železnarna na Muti ob Dravi.225 Iffa i iiftftilna ali tr?ovino kupm UM L yiniaW ali vzamem v najem. v državi SHS. Ponudbe pod .»ft.toO 243« na upr. .SI. Nar." Hnnin motorno ^o,° Drcz aui»e kako* ImliPlflI tudi magnet za 2 cil. motom* koto. Ponudbe na Kristan, Dan. c. 47. 244 Lepo t«o ogledah K1^'.;; se proda. Ogleda se lahko med 2—3. uro pop Kje, pove upravništvo Sloven skega Naroda. 217 Qnillll nnMUl v težkem italijanskem uPdlBu Upldld slogu s stebnči, bogatu ; rezljana, najbolje orranjena, se le /a i radi pomanjkanja prostora proda. — Vprašanja na poštni predal 161. 161 Vetja tipiia z lefroim manom v kakem prometnem kraju se vzam v najem ali se pa ood ugodnimi pogoji eventuelno s posestvom vred kupi v last. Ponudbe pod .Večja trgovina 1020/ 163" na sprava tega lista 163 DR V A mehka in trda dobavi in pripelje na dom. V- Soagnetti, parna žaga za državnim kolodvorom. 9921 lani® uli m* sprejme tuHoj upravo „SlouensRejn Naroda". Vagoni ii zbiralni pni v Jugoslavijo iz Nemške Avstrije, Cehoslova- ške in Nemčije z zavarovanjem proti transportnemu riziku vseh vrst in spremstvo trasportov z zanesljivimi izkušenimi organi ter zaporo vagonov s preiskušenim sistemom preskrbi Central-S peditions-Barean vormals Brađer W:tie!s Wien U Bl&erstr. S. Zahvala. Na izraženem sočutju ob bridki izgubi našega predobrega očeta, oz. brata, svaka, tasta, starega očeta in strica, gospoda Matevžu Rčssmanna izrekamo našo toplo zahvalo. Ljubljana, meseca januarja 1920. Žala joče rodbine : Rossmann, ing. Zajec. Danner, Lente dr. Jenko, Hladnik. Neutolažljivim srcem Javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem nretužno vest, da je umrl nepozabni, iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod Franc Zupančič posestnik in strojar po kratki, mučni bolezni v četrtek, dne 8. januarja 1920 ob pol 10. uri v 71. letu starosti. Pogreb nepozabnega rajnika je bil v soboto, dne 10. januarja ob 10. uri dopoldne iz hiSe žalosti na tukajšnje pokopališče. Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev In blag spomin. Trebnje, dne 10. januaria 1920. ŽalBlafl mlini Znaft, tafir ..... i»i n Zahvala. Podpisani se najtoplfeje zahvalujejo za mnogobrojno ade ležbo pri pogrebu našega nepozabnega pokojnika Franca Zupančiča strufaila ta peeoetaiaa posebno še gasilnim društvom Trtonje, Ponikve in Mirna, Sokolu, občinskemu odboru, gg. uradnikom gg. stanovskim tovarišem žnistvu, kakor sploh vsemu mnogobrojne mu občinstvu. Trebnje, dne 10. januarja 1920. 2ttWi nflkai Zaačt Vardif. - Svil© - ; v iaeecab kane* rtaff ROS ? LjaMJaei. Ziaovaka alka a 191 Skladišče obstoječe iz enega ah več prostorov, naiprtlriadnejie v okolici Zvezde o>ir. Frančiškanske cerkve, se lile ta takej Ponudbe pod »Skladišče« na Anon* o ekspedidio Al Matelič, Ljabliaaa, Kongresni trg S. 1*7 Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 Učiteljico ki bi rada izpopolnila znanje slovenščine v svrho izpita iz me, išče mesra vzgojiteljici ali kaj primernega, ne oziraje se na plačo. Ponudbe pod .Koroška 209" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 209 Vzafemna »a varova Inka fžMJeaski oddelek)« v Ljubljani Duru ska cesta 17/1. sprejne Dofovalnili uradnikov Posredovalcem nudimo lep postranski zaslužek. 85 Stanovanje, obstoječe iz 2 sob. predsobe in kuhinje z električno razsvetljavo v n. nadstropju sredi mesta, se proti dobri nagradi zamenja za večje stanovanie, obstoreče iz 3 — 5 sob. Cenjene ponudbe pod .Stanovanje — Živila štv. 6./211" na upravništvo tega lista. 3flf~ ▼ nataan se odda Bjaaj posestvo pripravno za kmetovalca, obrtnika ali trgovino. Posestvo leži ob glavni cesti Dve uri od Ljubljane. Eventualno ae tudi proda« Naslov pove upravn štv■> .Slovenskega Naroda". 234 Mm MM kaleiar 1920 ee dobi v vseh trgovinah s papirjem Cona E $•— pristava! postotno, - Kier ni trgovin, naj se naroča direktno pri ljubljanski kartonažni tovarni I. BOMAC,siitvLiubfjanI. Pri poštnih naročilih naj se denar pošlje naprej. 101 Trgovino v najem prevzame ali pa vstopi tudi kot poslovodja v špecerijsko trgovino trgovsko naobražen 32 let star gos-od. ki je že služboval kot poslovodja. Dopisi ako mogoče s pogoji na upravo tega lista pod šifro .Vesten 212". 212 Vsake množina) mm Mmm lesa kupi za takoj in dobavo do konca maja tega leta Butali Der* *?an, trgovao, Laik©, in prosi tozadevne ponudbe za 100 kg franko vagon nakladalna postaja. V stalno službo se sprejme takoj knjigovodja, vešč polnoraa dvojnega knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika, trezen, zvest, pošten in zanesljiv, pod zelo ugodnimi pogoji kakor tudi gospodarski Mi s strokovno izobrazbo, večletno službeno prakso, zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, trezen, zvest, pošten in zanesljiv. — Obe mesta v prvi vrsti za neoženjene ter je ponudbe pošiljati s prepisi spričeval na knežje oskrbnlštvo v Konjicah. •"________________________205 : fcores-paa^-dLezvt: zmožen slovenskega, ne- škega po možnosti tudi italijanskega dopfsov»nia Nastop takoj, plača po d govoru. Ponudbe pod .Veletrgovina z leseni ltlS/212" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 232 \ Odvetnik dr. Milan Šubic naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica štev. IS. Karli! svetil! 1 v najrazličnejših izdelavah in velikostih se dobe po zmernih cenah j pri tvrdki SVETLA, Ljubljana, Mestni trg 25. 11047 Naznanilo. Otrorll sem tr ovlno % nanjam In čevlji Pred ' Igriščem it 1. Miški čevlji 240 K, ženaki 220—240 E DomaČ izdelek. ! Z odličnim apoštovanjem Avgust Skot. 224 P 45 16 Dražbeni oklic. i Dne 23. januarja t. 1. ob 10. uri dop. se bodejo v St. Janžu oddajale v zakup potom prostovoljne javne dražbe ndl. Danici Repovž lastne nepremičnine vi. štv. 90 k. o. Dvor (hiša št. 15 v St. Janžu z opremljeno prodajalno in stanovanjem ter magacin) va dobo pet let Izklicna cena 1000 K letno, 1 Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisni sodniji. Okrajna sodnifa ▼ Radečah, oddL L, dne 3. januarja 1920. I Oospori a Faninser Maribor, Tegettbolova ulica 48. Same na debele- Vrvica Llssa Mokslr scetke t vseh barvan Mohafr trak lamalastre Stenj Sukanec beli ta trni la Svila za sivanie bombaž za vezanje Same u dekele. bombaž u Hvaaje Eimuata vezala za cevOa lettaca Eenske m ■sike reaavke Ciaske zeaste aagnvtce Otroške patentne nogavice Besne nogstIca Krstne giraltsre in vse drage blage drobaiaa m galanterij*. Sevaka, II. Jtaaarja IftSOL P. Ha Dovoljujem si slavnemu občinstvi! vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem prevzel v najem Hotel Triglav u Sevnici ob Sovi in bodem istega dalje osebno vodil, ter mi bode glavna skrb tudi v nadalje cenjene goste v vsakem ozira najboljše zadovoljiti. V upanju, da me bode slavno občinstvo podpiralo, prosim za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem anUtlJa Ark » ■ i^—^aoaw ■ ■ Sevalca, li. Jesearje ltss. P. n. S predstojećim usojam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem oddal moje gostilniško podjetje Hotel Triglav g. M. Arha t nalem, kateri bode istega vodil nadalje v jedna-kem obsegu. Za tako mi v obili izkazano naklonjenost se vsem cenjenim gostom srčna zahvaljujem ter prosim, da ostanete tudi nadalje naklonjeni mojemu nasledniku. Z odličnim spoštovanjem Karel Kapane. Jadralsko hotelsko in kupallsno dlon. društvo Suiak-Reka> Zvonimirova ulica Štev. 102. ■r Lutelk sl«a«iih hatal«« i« Maatartl«vi *an Hotel Penaion Havmuuna\« ..OaVnniAu«* Opattla. Hotel-Pension in morsko kopališče jmiT SnlaVBjta Telefon nterurb 2-14. IHotcl-Fension in morsko kopališče .JAM*** takar. Sanatorij in veliko morsko kopališče „TBnari JaV* Crikvealca. Vs. hoteli in sanatoriji so rajmoderncie z vsem konfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prajema ir daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare* v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marina" v Novom: za Sušak; Središnji nred drn-stva. Sasak-Keka. Nanlov za brzojave Jadran-•nmirala aatak-Baan, sttmtn jafajanj itn. M-t raičtce • noici yiaatntanaaa«jt Crikvenica Ttfcfti krianrk 11 H'ite;- ension „SAJf-MABIhTO^ Rni rueaalski TU Mtmr. 5. notri - rcasiou m veuaa sorsko kopaHice MSAM1' Mnvi Vlm^ilnUVi m* mmA^^mm bat tnak stNšnTO^nnsj nakana^^c« Za ins«ratnl del odgovoren Vdontin Kopitar«