Poštnina plačana v gotovini
m
Ljubljana, 19. septembra 1940. — Leto XII. — Št. 39.
GLASILO
KHfčAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
\a delo
Ker jo v zatonu ta krivična doba, v kateri je delovni človek najbolj prizadet in je na vidiku nova 'boljša doba, moramo prav vsi iti na delo, da to, kur smo zamudili, z vztrajnim delom dohitimo. Le ako bomo vsi delali, bo ta nova doba res zgrajena na trdinih temeljih. Potom se nam ni treba bati, da bo za nas delovno ljudstvo slabše kakor nam je danes.
Vsak delavec se bo vprašal, kako naj se pa utrjujem pri tern delu. Prvo, kar mora vsak delavec storiti je, da pristopi k delavski skupnosti in to je, da so organizira. Drugo pa je, da aktivno deluje v tej skupnosti, da me plačuje samo člainarino, ampak vedno, kadar ,ga tu delavska skupnost kliče, da se odzove temu klicu. Tak klic je posebno delavski (sestanek. Sestanki 'bi mogli biiti vsakemu delavcu sveti, ker na sestankih šele delavec dobi pioijm, kaj je delavsko vprašanje in pokret in 'tildi spozna krivice, katere zadaja današnja družba. Vsak delavec 'bi moral vedino in povsod pokazati, da je res delavec, ne pa kakor se danes dogaja, da se še veliko delavstvu sramuje tega naziva. 2e na tam mestu lahko povemo, da to ni v korist nas delavcev, šo manj pa, da bo ta nova doba prinesla to, kar -si želimo.
Vstik se mora po svojih močeh izobraževati, no po sedanji meščanski metodi, ker taka izobrazba mi delavska im od take izobrazbe nimamo kaj - pričakovati. Nas delavce mora zamigati ono, kur vemo, du je resnično in življenjsko vrednosti. Kuj nas pa meščanska izobrazba uči, ali ne samo delaj in ustvarjaj dobrine, bodi ponižen in z voljo prenašaj vse krivice? V nas dela vcih se mora pojaviti ponos, da smo 'tudi ljud je in to enakopravni. Dogaja so pa, da nas pritisnejo čisto k tlom, pa jim mi tega ne zamerimo, ampak jim na njih lep pogled takoj odpustimo. Ker imamo te slabe strani, nas izato vsakega po mili voli ji pehajo sem in tja. Iz itega tudi ni pričakovati v tej novi dobi, da nam bo boljše, kakor mam je sedaj. SpoiZinaj-tno že enkrat, kar danes delamo, ni delavsko, še manj pa, da bomo kdaj dosegli ono, kar vsak v svojem srcu želi in to, da Ibo naše življenje dostojno človeka. Odstranimo od setbe vse druge neumnosti in se prav vsi ]x»svetimo delavskemu vprašanju in pokretu, saj .trud in delo nam bo stotero .poplačamo.
Veliko je še dela posebno med onim delavstvom, ki še vedno stoji izven organizacij. Pojdimo med nje in jim dopovejmo, da ta pot, katero sedaj hodijo, ni pot za dosego naših pravic, še manj pa, da bomo v tej novi dobi *uj dosegli. Povejmo jim, da so le v 'Sfoupmoisrti lahko nadejam«, da ibo ta nova doba dala ono, za kar se nekateri borijo vseskozi in to je, da zavlada pravica in da bomo mi delavci tudi odločujoči faktor. Ne kakor se danes dogajat, da ustvarjamo za druge, mi sami (pa imorumio stisikati pasove.
Pa no mi -sami. Fu<3i inaso Ž011O, no<ši otroci. Vsi hodimo okoli kot berači, *ot nekake bairalbe, dočim se drugi sončijo v brezdelnem in pokvarjenem življenju.
Veliko je delo, ki nas še čaka, .zato Vsi korajžno poprimimo. Spametujmo Se vsaj pred dvanajsto uro in tako bomo v novi dobi ms kuj pomenili. Le v delu in žrtvah je naša rešitev in boljša bodočnost. Ne strašimo se dela m žrtev, saj kar bomo delali in žrtvovali, bomo le sebi koristili. -nič.
Draginja raste v nedogled
Razvoj draginje iz minimalno <■ fiziološkega indeksa za razdobje 1931—1940
Kljub najrazličnejšim ukrepom od strani odgovornih činiteljev v pogledu pobijanja draginje je vse vsak dan dražje in vsi tozadevni ukrepi ne dosežejo potrebnega učinka. Celo obratno, čim se za eno vrsto blaga cena določi oz. maksimira, blaga ni enostavno več na trg. To smo doživeli pri pšenici, koruzi, drveh itd. To je vse skupaj samo navadna špekulacija. Z vso opravičenostjo se konsumenti vprašujejo, kako je mogoče, da raistejo cene življenjskih potrebščin prelko uradov za kontrolo cen in vseh mogočih uredb in predpisov. Ako bi porastle cene za nekaj odstotkov, bi bilo to še nekako razumljivo. Toda, da rastejo preko 50, 100 in še več odstotkov, zato venclar ni no-ibene stvarne in utemeljene potrebe, posebno velja to za poljske pridelke. In ravno ti dosegajo cene, ki daleč presegajo kupno moč široki li plasti naroda in tudi niso v nobenem razmer ju z njihovo vrednostjo. Daleč smo od tega, da bi ne želeli tudi kmetu boljših razmer 'in cen za njegove pridelke. Toda cene, katere se danes pojavljajo na trgu za kmečke pridelke so take, 'da jih konsument enostavno ne zmore.
Velika napaka je bila torej ravno v teni, ker se niso za vse važnejše predmete, kateri prihajajo na trg, tudi za kmeta, itakoj, čim se je začel draginjski val, že Jani v septembru predpisale cene. Sedaj je to povsem nemogoče, ako pa se že predpisujejo, mora oblast priznati dejanski stan in predpisati ceno, ki je že dosegla maksimum draginje. Tako vidimo, da se je to zgodilo pri moki, mesu, drveh itd.
Ako torej hoče oblast posegati v slično vprašanje, mora biti dovolj pravočasno in energično, ali pa vse slkupnj pustiti na miru. Polovičarstvo mora roditi samo zmedo in zlo, kar koristi samo špekulantom.
Kako zelo se je vse podražilo, .posebno hrana, je razvidno iz indeksa cen Narodne 'bun.ke v Bel-gradu.
Kakor lani v novembru, iko se je indeks cen v trgovini na debelo dvignil za 8.3%, tako smo letos v avgustu doživeli še večji dvig, in sicer se je dvignil v enem mesecu od julija na avgust za 12"«.
Razvoj 'indeksnih številk, ki kažejo razvoj cen po računih Narodne banke, je bil od avgusta lani naslednji:
Avgust 1939 76.8; september 1939
4	6.6; oktober 1939 80.1; november
1939 86.8; december 1939 90.9; v letu 1940.: januar 93.3; februar 94.4; marec 98.5, april 102.4, maj 105.8, junij 108.5, avgust 121.2.
tNajbolj so porastle cene rastlinskim proizvodom. Primerjava z lani za avgust da te podatke:
Indeks cen
šl .2 N	€ o '% S 'o	•al 2S §1	dustrijski roizvodi
eO CS	O. ■N	« a.	►5
73.7	68.0	93.9	78.3
103.8	93.1	125.3	114.8
87.9 +	25.1 + 31.4 + 36.5		
avgust 1939 avgust 1940 razlika =
v %	=	+	116.0 + 37.0 + 33.0 + 47.0
(Taibela .po »Jutru«, 15. sept. 1940.)
Ti podatki torej nazorno kažejo, da so se najbolj dvignile cene rastlinskim proizvodom in to kar za 166% nap ram avgustu 1939, ko so se v istem času cene 'živilskim mineralnim in industrijskim proizvodom dvignile le za ca. 40%.
Še bol j pregledno sliko, kako zelo se je podražilo življenje našemu delavcu, kaže razvoj minimalnega fiziološkega indeksa delavca samca (osnova je vzeta po sistemu drž. statističnega urada Edvarda Schreiberja v Zagrebu). Ta se je razvijal v teku zadnjih 10 let takole:
Leto) Mesec 1914 julij	Skupni izdatek v znesku din 561.—	Indeksna številka 100.0
1931 seipteimibeir	832.—	148.3
1932	771.20	137.4
1933	798.10	142.2
1934	737,—	131.3
1935	705.—	125.6
1936	736.—	131.0
1937	788,—	140.4
1938	771.—	137.3
1939	778.—	140.4
1940	1023.—	182.3
priračuna za ženo 80% moževih izdatkov za hrano in obleko, za vsakega otroka pa po 40% moževih izdatkov za hrano in olbleko, se je razvijal za isto razdobje takole:
		Skupni	Indeksna
Leto	Mesec	izdatek	številka
		v znesku din	
1914	junij	1336.—	100.0
1931	so(pteinibe	r 1909.—	142.8
1932		1746.—	130.7
1933		1821.—	136.3
1934		1074.—	125.3
1935	„	1006.—	120.0
1936		1734.—	129.7
1937	,,	1846.—	138.2
1938		1818.—	136.0
1939	,,	1862.—	139.3
1940	»»	2454.—	183.6
N..	Lip ra in se	'ptemlbru 1935	je v sep-
Leto 1931. smo tedaj v pogledu draginje že močno prekoračili. V septembru 1935 smo imeli najmižje cene po svetovni vojni, nakar se je začel sicer rahel dvig cen, ki se je posebno močno stopnjeval lani v septembru in novembru, potem pa zopet letos v avgustu. Tako se je delavcu samcu na podlagi navedenega indeksa v septembru 1939 podražilo življenje napram septembru 1935 za 318 din oziroma 45.1%.
Od lani v,septembru, ko smo doživeli največji draginjski val, pa se je indeks dvignil od 778 din v septembru 1059 na 1023 din v septembru 1940, tedaj za 295 din (41.9 točk) oziroma 31%.
Družinski indeks (mož, žena, dva otroka), kateremu je osnova indeks delavca sama s to razliko, da se
tembnu 1940 družinski indeks po-rastel za 848 din ali 48.9%, od lani v septembru na letos pa za 592 din ali 34.1%.
V skupnem indeksu pa posamezne številke oziroma podražitev no pride do pravega izraza. Zato hočem pokazati, za koliko se je podražila po indeksu za delavca samca samo hrana in obleka. Za družino bodo rezultati prilično isti v nekoliko višjem odstotku.
V septembru leta 1930 je znašal izdatek za hrano po minimalno fiziološkem indeksu delavca samca 354 din (119.5) in se je letos v septembru dvignil na 477 din (16.0), to je za 123 din (40.5) oziroma 34.74%.
Pri obleki je razvoj naslednji: v septembru 1939 je znašal indeks 165 din (15?.0) in se je dvignil v septembru na 477 din (160.0), Ito je za 123 din (40.5) oziroma 34.74%.
Pri obleki je naslednji: v septembru 1959 je znašal 'izdatek 165 din (1550) in se jo dvignil v septembru 1940 na 244 din (229.8), to je za 79 din (74.8) ali 47.80%.
Skupno se je torej hrana in obleka po indeksu podražila od septembra 1959 do septembra 1940 za 202 din ali 38.9%.
Poviški delavskih mezd, ki znašajo od 10 do največ 25%, še daleč niso pokrili večjih izdatkov za hrano in obleko, ki jih ima delavec spričo sedanje draginje. Sicer pa del avski dohodki že do sedaj v veliki večini niso bili taki. posebno za delavsko družino, da bi dosegli izdatke, preračunane po minimalnem eksistenčnem indeksu. Razum-U*v<) je, da bo zaradi tega revščina in beda v delavskih vrstah zato še toliko večja. Da vse Ito ne more roditi dobrih sadov, je več kot jasno.	J. 1?.
2 — Št. 39. — 1940
DELAVSKA PRAVICA
StroRovne zadeve
Mezdno gibanje pri „Tifanu“ v Kamnihu
Zairadi vodno večjo draginje iso (Strokovno organizacije (-predložilo podjeit-ju »Titan« 24. avgusta it. I. ponoven predlog za zvišanje plač.
V	soboto 7. .septembra se je pri podjetju »Titan« v Kamniku vršila mezdna razprava. Podjetje jo izjavilo, da je pripravljeno zvišati delavske mezde, vejndar no jk» predlogu strokovnih organizacij, ker je to za podjetje iz povsem denarnih razlogov nemogoče. Povišalo bi mezde z urnimi zaslužki pod 5 din za 30 par, nad 5 din pa pa za 25 par. Po daljših pogajanjih so končno delavci pristali na to, da naj znaša povišek pri urnih zaslužkih do
5 din 40 par, nad 5 din na uro pa 30 par.
Ker zastopnik podjetja tudi za tako malenkostno koncesijo delavstvu ni bil pooblaščen, so je razprava preložila, da dolbi iz centrale potrebna navodila. V sredo 11. septembra so nato zastopniki krajevnih skupin podpisali zapisnik, kjer je podjetje pristalo na predlog delavstva. Poleg sicer skromnega poviška je bilo dogovorjeno, da stopijo s 1. januarjem 1941 v veljavo tudi plačani dopusti po določilih kakor so bili dogovorjeni tudi za otsje-ško livarno.
Se|a strokovne zveze kovinariev JSZ na Jesenicah
Po daljšem presledku se je v nedeljo 15. t. im. vršila v središču naše železne industrije seja ožjega odbora Strokovno zveze kovinarjev JSZ. Sejo je vodil predsednik zveze tov. Pukšič. Za centralo jo bil 'Triivzoč tov. tajnik Rozman, poleg zastopnikov krajevnih skupin z Jesenic, Javornika in Kamnika.
Poročila odbora kakor tudi zastopnikov krajevnih skupin kovinarjev so bila zelo zanimiva. Pokazali so, da je delo zveze vedno bolj živahno in se vse delo skupim usmerja po njenih navodilih.
Jeseniški tovariši so poročali o položaju im delu njihove skupine, tako glede obratnih zaupnikov, zadnjega mezdnega gibanja, o obisku ministra za socialno politiko po zastopnikih strokovnih organizacij, kakor tudi o načrtu kako čimbolj razširiti organizacijo. Zastopnik javomiške skupine jo dopolnil 'poročilo in izjavil, da se vrši delo obeh skupin roko v roki. Zastopnik kamniške skupine je poročal
o	zadnjem mezdnem gibanju in stanju skupine. Za guštanjsko skupino je bilo poslano pismeno poročilo.
Glede na mezdna gibanja je odbor ugotovil, da se v vseh podjetjih akordne postavke znižujejo, kljub stalnemu zatrjevanju od strani predstavnikov podjetij, da to ni ros. Dokončni efekti zvišanj plač so namreč vedno manjši kakor znaša zvišanje ravno zaradi tega, ker iso na drugi strani delavcem prikrajšujejo oz. znižujejo akordne postavke.
Zveza bo temu vprašanju posvetila potrebno pažnjo in skušala ugotoviti tozadevne razlike.
Tov. Rozman je kot izastopnik centrale poročal O delu JSZ in sklepih seje strokovnega sveta, katera je bila
1.	septembra t. 1. v Ljubljani.
Seja jo vsa vprašanja, ki se tičejo zveze in delavstva težke železne industrije dodobra preučila. Sprejetih je bilo več važnih sklepov glede na nadaljnje delovanje zveze, kakor tudi krajevnih skupin kovinarjev.
Vprašanje rudarskih upokojencev
Vprašanje naših rudarskih upokojencev, tako staro-, kakor tudi novo-upokojoncev, se vlleče ,z dneva v dan brez kakšne temeljite odpomoči. Mnogo se je ;že razpravljalo na neštetih sejah, konferencah, v delavskem in tudi meščanskem časopisju, poslanih jo bilo tudi več spomenic, poleg tega jo bilo tudi več osebnih intervencij na merodajnih mestih. Vendar nobenega razumevanja im nobene rešitve. Toda rešitev tega vprašanja je nujna, je v nebo vpijoči socialni škandal im greh brez primere. Ne gre več zavlačevati in odlagati tega vprašanja, kajti od-poinoč je nujno potrebna. Kako si moremo misliti življenje mašili upokojencev z mesečno pokojnino 80 do 200 ali 300 dinarjev v tako v nedogled na-raistli in še naraščajoči draginji? Mar je naš rudar zaslužil za ves svoj trud in trpljenje globoko pod zemljo na stara leta tako življenje! Alii ni socialen škudal, da bo moral ta zmočeni trpim še pri višem tem na stara leta od hiše do hiše prosjačiti. (Opomba: Ze prosjači.)
In kje je odpomoč? Rudunsko delavstvo v dravski banovini že itak na priispevlkih v pokojninsko zavarovanje vplačuje 14%, kur je po zakonu im po pravilniku inajvišje dopustno! Isto tudi podjetja! Zaradi tega je jasno, da tega vprašanja nikakor no more sanirati GBS v Ljubljani, kakor se to zatrjuje iz Belgrada. Razmere, v ka-
terih živi naš upokojeni rudar, -so pa tako strašne, da je treba, da imajo sedaj že tiik Ob 12 uri zato razumevanje tudi merodajni faktorji v Belgiradu, da si dajo dopovedati, da je treba enkrat rešiti vprašanje rudarskih upokojencev v Sloveniji. Naj da za sanacijo GBS v Ljubljani tudi država svoj prispevek iz svojega letnega proračuna. Glavna Bratovisku skladnica je ponovno odposlula tozudevno vlogo iz utemeljitvijo, da je nujno potrebno, da se skliče tozadevna anketa vseh bratovskih sklladnic v državi, na ka-teni naj bi se končno .rešilo to vprašanje.
Rudarsko delavstvo ve tudi, da se žbiira ogromno denarja, ki ga ono vplačuje, kakor itudi industrija, ki pa ne služi svojemu namenu, za kar je bil ustanovljen bednostmi sklad. Ze isa-ma beseda jasno pove, da maj služi ros tistemu, ki zanj največ prispeva. Upravičena zahteva prizadetih je, da naj služi v tem primeru bednostmi sklad tudi rudarskimi upokojencem. Pri sestavljanju bodočega letnega banovinskega proračuna lx> pač treba, da bodo tudi tisti župani prizadetih občin iznesli tozadevne predloge v korist svojih upokojencev! Delavske organizacije so (Svojo dolžnost že 100% izvršile, čo bodo napravili svojo dolžnost tudi merodajni činitelji, bo zadeva za rudarske upokojence vsaj deloma ugodino rešena.
Vsak delavec se mora organizirati
J. Grošelj
Ako gledam koristi, ki jih ima organiziram delavec od svojo organizacije, dalje ako upoštevam škodo, ki jo ima vso delavstvo, tudi organizirano, od tega, ker je še vedno večina delavstva neorganizirana, se morami začudeno vprašati, zakaj pusti organiziran delavec in delavka toliko tovarišev in tovarišic neorganiziranih, listi, ki sc udeležuje občnih zlnirov JSZ ali ob kateri drugi priliki gleda borbenost in navdušenje našega članstva, si nehote misli, da bi se moralo s to borbeno armado osvojiti več neorganiziranih delavskih postojank.
Priznati je treba, da je včasih zelo težko zavzeti itako postojanko, to je
zirunih delavcev ni zato izven organizacije, ker smatra organizacijo zu nepotrebno, marveč zato, ker si misli, da bodo opravili že itisti, ki so organizirani, in da je vseeno ali so organizirani ali me. Ne iz načelnega stališča, iz osebne komodnosti, delavske nezavednosti, površnosti in zato, ker ni še pravo borbeno delavsko spoznanje prišlo do njega, stoji izven organizacije.
Upravičeno se organizirani delavec zgraža nad neorganiziranim iter ga po pravici smatra za ilenega trota, ki uživa sadove dela organiziranega tovariša. Razumljivo je, da se mu včasih zbudi v srcu odpor proti temu, da bi silil neorganizirane v organizacijo. Misli si, spoznanje imajo, vidijo naše uspehe. Če nočejo sebi dobro, pa naj bo tako, se bodo še radi organizirali, čo bodo hoteli sebi dobro. Daši je ta misel deloma razumljiva, ni pa delavska. Pravi delavec se ne sme obdati s plotom ter za tem mirno živeti, ne oziraje se ma to, kaj delajo in kako žive v sosednem podjetju.
Vsak organiziran tovariš in tovarišica vesta, da neorganizirani delavci zelo škodujejo vsemu delavstvu, tudi organiziranemu. Saj je vsakemu jasno, če bi bili pri nas organizirani vsi delavci ali pa vsaj pretežna večina, bi bil položaj delavstva čisto drugačen kot je. Višje bi bile plače, boljša socialna zakonodaja, ki bi se tudi izvajala, zastopniki delavstva bi marsikje imeli če že ne odločujočo, pa vsaj zelo vplivno besedo, ko gre za stvar, ki se tiče delavstva. Vsak obratni zaupnik jo najbrž o tem prepričan, ker je imel pri razpravah za zvišanje plač priliko slišati, kako se je podjetnik upiral povišati plače z izgovorom, da so plače v sosednem ali tem in onem podjetju še nižje kot so pri njem. Zaupniki in tudi zastopnik centrale mu niso mogli ugovarjati, ker so vedeli, da tam delavci niso organizirani in zato so še slabše plačani.
Vsega tega bi ne bilo, če bi bili vsi delavci, organizirani, kajti v tem primeru bi bila za vsako posamezno panogo sklenjena enotna (kolektivna pogodba, določena bi bila enotna plača. Ta pogodba bi se sklepala za vso banovino ter bi odpadla mučna in za delavstvo težka pogajanja po posameznih podjetjih. S kolektivnimi pogodbami bi biila določena dosti višja plača
od sedanje in ta plača bi bila zakonita. Morda bo kdo mislil, da temu ni tako, ker neka podjetja ne “prenesejo dosti večjih plač. Tom je treba pokazati, kako iso si v takih prilikah znali pomagati drugi. Vzemimo tiste kmete, ki pridelujejo pšenico za prodajo. Ker zaradi nizke cene pšenice na svetovnem trgu niso mogli dobiti za pšenico primerne ceine, so dosegli, da je vlada določila ceno pšenici, ki je bila več kot še enkrat višja kakor na svetovnem trgu, in tako je moral vsak, še tako reven državljan plačevati pšenično moko po predpisani ceni. Da so pa kmetje, ki izvažajo pšenico iz države, dosegli šeenkratno višjo ceno, k.ot je bila cena ameriške pšenice, je država enostavno visatoo leto toliko milijonov iz svojega doplačala.
Ali ne lij lahko tudi delavstvo, če bi bilo organizirano, doseglo, da bi država podprla nekatera slabša podjetja, ki bi morda bolj težko zmogla pri-merno plače. Za to bi me bilo treba toliko milijonov, kot jih je država dala za odkup pšenice. Zagotovljeno bi bilo
s tern človeka dostojno življenje sto tisočem državljanom, medtem ko je pri žitnem režimu pomagano samo nekaj tisočem tistih, ki bi tudi brez tega ne trpeli nobenega pomanjkanja, ker imajo vojvodinski kmetje, ki imajo pšenico naprodaj, tolika posestva, da posamezni proda cele vagone pšenice. Ce Ibi prodali pšenico tudi malo ceneje, ne bi zaradi itega stradali.
Navedeno omenjam zato, da pokažem, da je delavstvo v veliki meri samo krivo svoje usode, ker se noče zavedati svoje sile im moči, ki bi pa prišla do izraza le tedaj, če bi bili vsi delavci organizirani. Gotovo se velika večina delavstva danes zaveda, da tako ne more iti dalje. Položaj delavstva se slabša iiz dneva v dam. Draginja z vsakim dnem raste, plače pa ostajajo marsikje iste, zvišajo se le tam, kjer iso delavci organizirani. Ker pa po neorganiziranih podjetjih plače ostajajo nižje, tudi v organiziranih podjetjih iz konkurenčnih ozirov podjetje ne more zvišati plač za toliko, kolikor je porastla draginja.
V	tem težkem položaju, ko gre za biti ali ne biti, se mora delavstvo predramiti. Iskati in dobiti mora pomoč tam, kjer jo sme edino pričakovati, liri isamein sebi, pri svoji organizaciji, katere se mora stoodstotno okleniti. Delavstvo drugod se je že toga zavedlo. Saj smo brali v predzadnji »Delavski pravici«, da .so v Slovaški, ki ima samo nekaj milijonov prebivalcev in malo industrije, krščanski stro-kovničarji organizirali v prvi polovici tega leta 14.203 novih članov in da šteje njihova organizacija skoro 100 tisoč članov. Sicer nam pa ni troha hoditi po zgled iz države. Poglejmo na Hrvaško, kjer se v masah organizirajo hrvaški delavci v svoji strokovni organizaciji. Organizirana je že velika večina in gredo odločno za tem, da morajo biti organizirani vsi delavci v banovini Hrvaški. Uspehi njihove organizirane borbe iso veliki. V zadnjem »Hrvatškeim rudniku« beremo, da je bila sklenjena kolektivna pogodba za kamnolom, kjer je bila določena plača v T. kategoriji 11 din na uro, v 11. kategoriji 10.50 din in v III. kategoriji
9	din. V Sloveniji imamo pa kamnolome, za katere smo imeli prejšnja leta kolektivno pogodbo ter je bila plača 25 par višja kot jo določa gradbena kolektivna pogodba. Letos pa ni bila za' kamnolome .sklenjena nobena pogodba in to zato ne, ker ni nič kam-nolomcev organiziranih in se zadovoljujejo z dosti nižjo plačo kot je pa na Hrvaškem, čeprav so bile v Sloveniji v prejšnjih letih precej višje kot na Hrvaškem.
Navedena dejstva, še bolj pa teža življenja, ki postaja iz dneva v dan hujša, morajo zdramiti vsakega organiziranega tovariša in tovarišico iz dosedanje pasivnosti v pogledu pridobivanja novih članov organizaciji. Postati moramo ofenzivni ter organizirati kar mogoče največ neorganiziranih. To ni samo v korist tistih, ki jih bomo organizirali, marveč je_ to tudi nujna zahteva iza zboljšanje življenja že sedaj organiziranih, da odstranijo s pota bolest, ki jih ovira v boju. tu bolest so neorganizirani, ki jih je treba brezpogojno postaviti na mesto, da ne bodo v oviro, temveč da bodo pomagali tisočem, ki se borijo proti nečloveškemu kapitalizmu!
Prihodnjič bom podal navodila, kako je treba začeti z organizacijsko akcijo.
Glavni upravni odbor Borze delo v Ljubljani
organizirati na novo podjetje, kjer ni organizacije. Vendar pa uspeh, ki ga dosežejo novo organizirani delavci, da zadoščenje in plačilo za trud ter žrtev, ki je biila za to potrebna. Ni pa za zavednega delavca po nobenem delu večje zadovoljnosti in bolj sladke zavesti, ikot uspelo končana mezdna akcija v novo organiziranem podjetju.
Mislim, da ni nobenega delavca, tudi med neorganiziranimi ne, ki bi v srcu ne bil prepričan, da je organizacija delavcu potrebna. Gotovo ni nobenega, ki bi .si želel, da ni mobene organizacije. Čeprav sam ni organiziram, se le zaveda, da je bolje, da so organizirani vsaj drugi. Mnogo neorgani-
V	Uradnem listu banske uprave v Ljubljani z dne 11. IX. 1940 je biloob-javljeno imenovanje članov gl. upravnega odbora Borze dela v Ljubljani.
/a člane glavnega odbora so imenovani naslednji gospodje:
a) Za delodajalsko skupino:
1. Kavka Karel, stavbenik v Ljubljani; inamestnik Iglič Franc, krojač v Ljubljani.
2. Bahovec Ivan, trgovec v Ljubljani; namestnik Merhar Anton, trgovec.
3. Roj in a Ant., industrija!«: v LjuP-ljani; namestnik Heinrihar brane, lesni trgovec.
b) Za delojemalsko skupino:
1	Jonko Jože, uranski pomočnik v L j ubij a n i (p rod sodnik ZZD p rlp. u r.); juuneistniik M&Titiinčic Alojzij, kljucu/v-ničarski .pomočnik.
2. Jemc Franc, tobačni delavec; namestnik Vrhovec Ernest, tobačni delavec.
3. Sušnik Stanko, ravnatelj Vzajem-ne zavarovalnice; namestnik Sirnik Alojzij, uradnik Zadružne zveze.
S	tem jo ustanovljen glavni odbor in se bo tudi kmalu koinstiturial.
Kar se 'tiče oseb, je večji del .garnitura, katero zadnja tri leta opetova.no srečujemo v -delavskih ustanovah in ki ni pri delavstvu nič kaj dobro zapisana.
Napram glavnemu upravnemu odboru kot takemu smo pa svoj čas tudi že zavzeli stališče katerega nismo še prav nič izpremenili. Mnenja smo, da bi moigel vršiti njegove funkcije tudi upravni odbor javne borze dela v Ljubljani. S tem bi bila uprava borze deda enostavnejša in 'bolj prikladna za ustanovo samo. Vrlim tega bi odpadli tudi stroški.
V	sedanjih težkih razmerah jo glavni odbor luksu«, ki ga delavstvo ne potrebuje in tudi ne želi. Koristen bo samo tistim, ki vlečejo dijete. Delavstvo zahteva, da :se glavni upravni odbor sploh ukine, njegovo delo pa naj se združi z delom upravnega odbora javne borze delu.
DELAVSKA PRAVICA
1940 — Št. 39 — 3
Storite stojo dolžnost
UMIUIUVUII |11/111 Ulj Ul
Prav vsakega izmed nas skrbi ilj,li-ž-nja bodočnost. Cene 'najnujnejšim življenjskim potrebščinam rastejo od dneva v dan. Moka, ki je najvažnejša dnevina prebrana, jo poskočila v ceni že toliko, da bo sloventki delavec z minimalno imezdio moral delati dve uri, da bo zaslužil za en kilogram moke, za kilogram masti pa že skoraj ves dan, da ne govorimo o mesu in olju, ki iprav talko spadata nujno k prehrani, vsaj vsakdo ve, da je postna prehrana prav tako draga. Marsikaj pa so sedaj še niti ne dobi v ina-kup. Le mislimo si delavca s kopico otrok in le za trenutek se ustavimo pri delavski materi in pri njenih današnjih ‘gospodinjskih računih. To so pravi trpini današnjega časa. Pa vendarle mora ona opravljati svojo službo, saj so ji izročeni otroci v dušno in telesno oskrbo. Ko hodi človek po svetu, to se pravi le imalo dalj od ljubljanske Šeilctnburgove ulice ali pa Tivolija, in se pomudi namesto pri najnovejši modi ljubljanskih ulic, pri slovenskem delovnem človeku na deželi, potem šele vidi ;golo stvarnost slovenskega človeka. In ta delovni človek predstavlja najmanj 80% vsega naroda. Torej je duša slovenskega naroda ino pred bogato okrašenimi izložbami mestnih trgovin, ampak po bornih in skromnih stanovanjih in kočicah našega slovenskega delavca.
In ta slovenski inarod je imel pred očmi naš pokojni dr. J. Krelk. Za ta narod je Krek delal vse svoje življenje i.n se zanj žrtvoval. Zdravje, duhovno in telesno slovenskega delovnega človeka je zdravje vsega naroda, je njegova bodočnost in zdrava rast. Zato pa je naloga našega delavskega kršč. socialističnega gibanja, da pomagamo im ga duhovno in gospodarsko dvigamo. Zato nam ni in ne sme biti mar, ikaj pravi k našemu delu meščanski človek. Tak človek ljubi le lagodje, brezskrbno življenje. Delovni človek mu s h i / i v politiki, ali pa v organizaciji, ki jo pomožni organ politike, le v toliko, da si on sam ohrani
svoje »pravice«, katero si je po »tru-dapolncm« delu priborili. Smer našemu gibanju pa ne daje tak človek, ampak delovni človek, ki gara od jutra do večera za svoj vsakdanji kruh. In v kolikor teta si ta dva človeka v svojih nalogah o delu za slovenskega človeka nasprotna, toliko je tudi razlike med našim gibanjem in ostalimi gibanji ‘slovenskega naroda’.
Prav je da delavec zahteva od odgovornih činiteljev, da vršijo svojo dolžnost po potrebah slovenskega delovnega^ človeka. Cene življenjskim potrebščinam se morajo uravnati tako,^ da bo lahko živel od svojega zaslužka vsak delavec, da bo vsak družinski oče lahko v polni meri skrbel za svojo družino in da bo vsaka delavska mati postregla svojim otrokom z dobro in tečno hrano. To ni le naša prošnja, to je zahteva. Dalavec se mora v svoji službi zavedati svojih dolžnosti, prav tako pa tudi vsakdo drug, bodisi v gospodarstvu in v politiki. Cim težje so prilike, tem večje so odgovornosti poklicanih ljudi. Mi ne moremo in ne smerno ostati mirni, ko vidimo ikako težko postaja življenje našega delovnega človeka. Zato se oglašamo ne le po svoji službeni dolžnosti kot predstavniki delovnega človeka, ampak tudi iz svojih svetovnonazor-nih nagibov.
Iz teh razlogov zahtevamo kot zastopniki delavstva javno od poklicanih, da nujno uredijo življenjske razmere delovnega človeka. Delavcu v naši državi pač ni po njeni bogati prirodnosti treba trpeti pomanjkanje in glad, samo razmere na gospodarskem in trgovskem polju je treba urediti tako, da bo vsak zadovoljen.
Vsem pai, ki odločajo o usodi slovenskega naroda, svetujemo, da gledajo potrebe našega človeka iz njegovega pravega stališča, to je iiz slovenskih delavskih in kmečkih družin, pa nas tx>do potom prav dobro raizu-mdli. Razumeli pa tudi 80 odstotkov slovenskega naroda.	S.	Z.
Vprašanje sodelovanja
Od izvestne, tako imenovane delavske strani, se je sprožilo vprašanje sodelovanja delavskih strokovnih organizacij o perečih vprašanjih prebrane in ureditve vseh ostalih razmer, ki se tičejo delavstva. Neki gospodje, ki *o si namreč nad j ali delavsko ime, so napraviti resolucije, katere so potem aervirati javnosti, seveda tudi delav-' .j1:	podlagi teh resolucij so ime-
, da imajo legitimacijo, da vabijo k sodelovanju ostalo delavske strokovne organizacije.
Sodelovanje delavskih strokovnih organizacij o delavskih vprašanjih je potrebno in tudi popolnoma naravno. To načelo simo vedno in povsod zastopali in ga tudi praktično izvajali. Toda sodelovanje delavskih strokovnih •organizacij more biti taiko, da je v skladu z interesi delavstva, da služi podvigu delavstva, zlasti pa da služi K duhovni konsolidaciji delavstva.
/ato unora biti zalbranjeno, da tri potoni takega sodelovanja delavstvo zavajali; da bi se hotelo potom takega sodelovanja sankcionirati stanje, iki je bilo ustvarjeno prati volji delavstva m v njegovo škodo; da bi bile mitom takega sodelovanja odobrene in potrjene metode skar/onega meščanstva, ki metni, da sine prizadejati krivice, in da bo dobilo odpuščanje za te krivice le na lepo besedo aili pa na kako prijateljsko gesto. Če bi se opustila kaka organizacija v sodelovanje s takimi razmerami in pogoji, ne k, i a. delavska, ampak v službi ka-vi11 in sodobne nemorale.
Kdo je bolj poklican, da vžiga v de-avstvu vero v boljše čase, v pravičnejšo družbo kot svobodne delavske strokovne organizacije? Če imajo pa tako visoko poslanstvo, potem morajo Sfe»tyo vodi l stran «] vsake za-SkkkV1'rJenosti, tudi javne in družabne.
načel • m<)raJ° za CIIn	jasnost
teh ln Zil Praktično delovanje po ro	Ugotoviti morajo, kaj je
jJ?aic«. To resnico potem razglasiti in j) ZVajti vse, ki so dobre volje, da se } oz°l,zimo bore za resnico. Apostol
V	rekel; »Le resnica vas bo osvobo--1 a<- Ib ne velja samo za apostolove vase, tudi za današnje.
v kakšno obleko pa bi oblačili to resnico, če bi bili tako majhni, tako
strahopetni, da bi hoteli zaradi trenutnega ugodja delati resnici nasilje in jo -siliti ne le v družbo, ampak celo v sodelovanje z neiskrenostjo, z lažjo in zavajanjem!
Sodelovanje ni lahek problem, ampak je zelo odgovoren za vsako pošteno delavsko strokovno orgamizaci-jo. Tein bolj pa za nas, ki smo krščanski socialistk
Zaradi krivičnih družabnih razmer, zaradi jurevelike uslužnosti dela ikiriist-jainciv inapram kapitalističnemu družabnemu redu, zaradi sklicevanja me-katermkov na krščanstvo, da bi opravičili način svojega delovanja, ki ni v skladu s pravičnostjo, je velik del (le lovu ega ljudstva inezampen Daipraim krščanstvu. V svoji nepoučenosti ali pa nemožnosti, da bi pravilno ocenil krščanstvo kot tako, istoveti delovanje takih ljudi is krščanstvom. S svojim delovanjem moramo pa ravno inasproit-do dokazati delovnim slojem. Da namreč vse, kar delamo, delamo na notranji ukaz, ki temelji v krščanstvu. Da smo mi privrženci proletarcev in njihovi sobojevniki ravno zaradi našega krščanskega prepričanja in zaradi stremljenja, da bi bilo naše delovanje čim bolj v skladu z našim krščanskim prepričanjem.
Ce _ delavstvo odobrava naše delovanje, našo linijo in neizprosen boj proti kapitalizmu in vsem njegovim zaveznikom, potem se mora istočasno zavedati, da zajemamo svojo moč, svojo borbenost in^ svojo odpornost edino iz našega krščanskega prepričan ja. Poleg tega se mora še zavedati, da smo odločni nasprotniki zlorabljanja vere v posvetne svrhe, zlasti pa da smo odločni nasprotniki modernega farizejstva, ki se očituje zlasti v današnjem klerikalizmu.
Kor sloni naše delovanje na teh načelih in iker imamo pred očmii odgovornost za bodočnost delavstva, moremo sodelovati le is tako delavsko organizacijo, ki priznava:
1.	Svobodo delavstva, da si izbira udarku-n° orSanizacii° P° lastnem pre-
.2. da.priznava svobodo delavstvu, da si samo izbira vodstvo v delavskih
volitev;
3.	da stoji brezpogojno na stališču, da vodijo delavsko strokovno organizacijo delavci sami in da odklanja s tem vsak pritisk in skrbstvo oseb in slojev, ki ne spadajo v delavsko občestvo;
4.	da je kapitalistični družabni red krivičen, da je ta reti kriv težkega stanja delovnih slojev, in da je zaradi tega dolžnost delovne strokovne organizacije, da se bori proti teinu redu za nov, pravičen in pošten družabni red, zn tak red, ki bo postavil mesto kapitala človeka na prvo mesto.
K novi ureditvi minimalnih
mezd
Nedeljski »Slovenec« je poročal, da je vlada pripravila torej ne že izdala, npvo uredbo o minimalnih mezdah. Značilnost uredbo je v kratkem naslednja:
t. Osnovna minimalna mezda znaša 4 din ua uro.
2. Ban sme to osnovno mezdo zvišati za 50% ali pa znižati za 10%. Torej more znašati minimalna mezda za pomožno osebje od 3.60 di,n do 6 din na uro.
3. Ta uredba stopi v veljavo 15 dni po objavi.
Za delavstvo pomeni nova uredba korak naprej, ker se je s tem zvišala njegova osnovna mezda. V kaki obliki .se bo uveljavila pri nas uredba, t. j. kako so bo ban posl užil svoje pravice, bo pokazala bližnja bodočnost. Delavska zahteva je, da se določijo minimalne mezde na najvišjo možno stopnjo — po 6 din na uro.
Delavstvo bi se pa zelo zmotilo, če bi menilo, da je z novo uredbo bistveno zboljšan njegov gospodarski jiolo-žaj. Upoštevati mora,-da je kupna moč njegovih zaslužkov padla za 50% ali pa še več. Podjetja bodo hotela nove minimalne mezde proglasiti za maksimalne. Če se to zgodi, ne bo delavstvu napram letu 1939. nič polmaga.no. Za-radi tega ise bo moralo delavstvo boriti še nadalje za dragimjske doklade.
Z novo uredbo o minimalnih .mezdah so postavljeni pred novo nalogo profesionisti in priučeni delavci. Nove minimalne mezde veljajo le za pomožno osebje. Zato bodo morali tudi pro-festonisti zahtevati, da se določijo minimalne mezde tudi zanje ali jih pa doseči potom direktnega pogajanja z delodajalci. Po novi uredbi je namreč podana možnost, da se določijo minimalne mezde tudi za iprof esion iste.
Najvažnejše je pa tole: Nevarnost
je, da bodo pri sedanjem položaju minimalno mezde na gospodarski položaj delavstva brez učinka. Če ostane pri dosedanji ureditvi našega gospodarstva, bo draginja .zopet poskočila in sicer za toliko, za kolikor bodo podjetja obremenjena zaradi višjih minimalnih mezd ali pa še za več. S tem ne bi bilo delavstvu nič pomagamo, možno je celo., da bi se njegov gospodarski položaj poslabšal. Gibali
L.?° v nekakem začaranem krogli, višjim plačam bi sledile višje cene življenjskim potrebščinam. Podobni bi bili psu, ki .se lovi za .svoj rep, pa ga nikoli no ujame.
Iz tega razlega predstavlja inova urediba o minimalnih mezdah mepajio-len ukrep vlade za odpoimoč težkega gospodarskega položaja. Dolžnost vlade je, da izda ukrepe, s katerimi bo vpeljan v našo gospodarstvo rod. Ceno življenjskim potrebščinam se morajo .spraviti na znosno višino, poleg tega pa mora biti zajezen dvig con.
Dobro se zavedamo .sedanjih težav. Ker .se toga zavedamo, moramo biti pripravljena tudi na žrtve. Toda te žrtve morajo biti porazdeljene pravično na vse državljane. Nikakor ne gre, da bi se bogataši zalagali prekomerno,
lo	.gre vse na iračum revežev, ki nimajo .sredstev in žive iz rok v usta. Z vso strogostjo je treba preprečiti špekulacijo z življenjskimi 'potrebščinami. Med življenjske potrebščine štejemo tudi obleko, kurivoi in obuvalo. No najdemo razloga, zakaj so na primer nekatero vrste usnja v dobrih 14 dneh poskočile za več kot 100%. Pa to je le en primer v naravnost blaznem dviganju cen.
Upamo, da se bodo odločujoči faktorji znašli vsaj ob 12 uri in preprečili anarhijo v gospodarstvu v katero drvimo z veliko naglico.
Položaj delavca!
Delavski položaj jo danes, ko draginja i.z dneva v dan raste, zelo obupen. Delavsko plače danes ne odgovarjajo nastali draginji. Že prod to draginjo niso odgovarjale eksistenčnemu minimumu, kaj pa sedaj, ko so .se najnujnejše življenjske potrebščine, katere potrebuje delavec vsak dam, tako podražile. Veliko je družin, katere že sedaj skrbi bližajoča se zima.
Delavski .položaj bi bil še bollj obupen in kritičen, ako bi ne bilo pravih delavskih organizacij, ki kolikor jo v njih moči, zboljšujejo delavcu obupno .stanje. A večji del delavstva še tega no zaveda, izato organizacijo ne morejo to poslanstvo v še večji meri vršiti.
Kadar .so po svetu zmešnjave in pre-kucije, kakor so to danes dogaja., delavec to najbolj občuti. Kapitalistom pa tudi take razmere služijo v to, da polnijo svoje žepe in da še bolj grmadijo svoje dobičke.
Industrijski delavec je v zelo težkem položaju. V še težjem je pa sezonski delavec, kateri dela (komaj po nekaj mesecev v letu. Koliko delavnih dni mu vzame -slabo1 vreme.
Navedemo naj primer: Delavec ima na uro 4 din. I.n ta plača se že šteje med boljše. V enem mesecu naredi 192 ur, kar znese 768 din. Od tega mora plačati še socialne dajatve in razne fonde. Potemtakem mu ostane reci im .piši okrog 720 din. Ce ima doti.čni .delavec otroke in ženo, potem se pa lahko mislimo, kakšno življenje živi. Na drugi .strani pa je vsega v izobilju. Ali je to pravično urejeno? Ali ni tu krivica, ki vpije v nebo?
Ker .moževa plača ne zadostuje, da bi so družina v.saj prilično preživljala, mora žena priskočiti možu na pomoč. Tako mora žena zapustiti ognjišče in so podati v tovarno. S tem 'postane gorje še mnogo večje. Otroci .so sedaj prepuščeni cesti. Vzgaja jih cesta, zaradi tega si lahko mislimo, kako morajo biti vzgojeni. Taki otroci me vedo, kaj je mladost in tudi ne, kaj je lepota sveta Vsak, če le ima kaj srca. se mu mo>-
ra zasmiliti tako življenje, katerega živi danes v tej kapitalistični družbi delavec. Vse to ne pelje v blagostanje človeštva, ampak to lahko pripelje do
Pripomniti moramo, da bi se ne delalo tako z delavcem, aiko bi .se ne dal tako slepo voditi od onih, ki jim jo delavec i.n njegov položaj deveta briga. Njim je samo, da dosežejo svoj cilj.
Delavec, spreglej in se .zavedaj, da si ti ‘tisti, ki ustvarjaš dobrine tega sveta! Zapomni si tudi, ako me bi bilo tvojih zfuljavih rok, se mora svet ustaviti.
Skrajni čas je, da se da delavcu toliko, da bo lahko dostojno preživljal sebe in družino. Delavec odklanja vsako miloščino in zahteva ono, kar mu po pravici pripada in to je za pošteno delo, pošteno plačilo.
Vse tovarišice!
opozarjamo na izlet Ženskega odseki Jugoslovanske strokovne zveze, ki b v nedeljo 29. septembra 1940 na Do beno pri Ljubljani. Tovarišice iz kam niškega okraja so zberejo okrog pol : popoldne na trzinski železniški posta Ji, z gorenjsko strani pa okrog 1 > Gameljnah. Ce bi bilo to nedeljo de ževmo vreme, .se izlet preloži na prvi nedeljo v oktobru.
Pridite v velikem številu, da se i prosti naravi in prijetni družbi razve dr.imo istočasno pa pomenimo tudi < težavah naše delavko in gojimo med seboj no tovarištvo, ki je v težkih ča sili nujno potrebno. Vabimo iskrem vse organizirane in neorganizirane tovarišice na Dobeno. Prav tako .pa vabimo tudi tovariše, ki z nami dele bo! današnjega časa, da se nam pridružije m vidijo naše zumimanjo za delavske borbo.
41 — Št. 39. — 1940
DELAVSKA PRAVICA
(TZajzgledi—
Kakšen bo boj za Anglijo, je še vedno predmet ugibanj. Silovitost bojev v prvem odločnllneim tednu ni še razčistili a položaja. Letalske .'bitke in silno bombardiram je mest na obeh stran eh ni še končno pokazalo, ali že ima kdo premoč v zraku. Navadno je tako, da ima napadalec večji izgube in težje žrtve in po prvem tednu bojev je tudi to pot itako izglodalo. Angleška obraim-ba je bila doslej trdovratna, požrtvovalna in tehnično popolna. Ob koncu zadnjega itedma so Angleži poleg bombardiranj nemških železniških zvez ter industrijskih središč napadali z vso silovitostjo francosko, belgijsko in holandsko obalo. Ob viseli obalah nasproti Angliji so se namreč že ob začetku letalskih bojev pričele zbirati nemške ladje im .številni mali čolni. Ves teden so se te večje in imanjše ladje pripravljale za vkrcavanje čet, ki so se zbirale ob vsej obali. Anglija je poročala, da se nemške čete zbirajo za prevoz proti angleški obali. Obenem so se od zadnjega petka dalje načeli močni letalski napadi na vsa ta obalna mesta. Že v nedeljo pa so se pojavili glasovi, da Nemčija ne bo prevažala čet v Anglijo, marveč da bo glavni udarec izadan Angliji od Italije v Sredozemskem morju. Ker se v tej vojni dogodki raizvijajo naglo, bomo najibrže kimalu vedeli, ali se bodo neim-ške čete res umaknile od napada na Anglijo.
'Po enem mesecu pričakovanja se je
pričela italijanska ofenziva v Sredozemlju. Italija je pripravila in začela napad na Anglijo v Egiptu. Napad proti Egiptu ima namen doseči sueški prekop iter prerezati tako zvezo Anglije z njenimi vzhodnimi kolonijami, predvsem Indijo im Avstralijo. Obenem pa bi. v primeru uspeha v tem vzhodnem delu Sredozemskega nioirja Italija tudi preprečila Angliji dovoz petroleja. Doslej se je Anglija z ne posebno velikimi žrtvami oskrbovala s petrolejem iz Irana in Perzije. Iluda ura sedanje vojne pa se je seveda s tem približala tudi v bližino Grčije in Turčije, ki bosta mogoče kimalu postavljeni pred kake odločitve. Gotovo je, da je potek vojne v toni delu zelo odločilen :za končni izid. Kakor se bo odločitev vojnih uspehov maigibala na eno ali ma drugo stran, tako se bodo odločevali tudi še neodločeni nevtralci v tein predelu. Anglija je že 10 dni pred italijansko ofenzivo objavila, da ima v temi delu Sredozemlja tako veliko brodovje, kot ga dostlcj še nikdar ni imela.
Med Grčijo in Italijo se razmerje mi še nikakor razčistilo. Napetost, ki je nastala ob priliki nekih obmejnih in-
cidentov ob albanski meji, se ni polegla. Razčiščevanje medsebojnih sporov jo Italija odložila ma čas, kii se bo zdel Italiji ugodnejši in varnejši. Zaenkrat bi namerami Italije im Nemčije ne odgovarjajo, da bi se kak spor na Balkanu razvil v vojno prizorišče.
Vpliv Nemčije sega do Črnega morja, so izjavili voditelji Železne garde v Romuniji. Notranjepolitični razvoj po razkosanju Romunije je prišel pod vodstvo prijateljev Italije in Nemčije. General Amtoneseu je po odhodu kralja Karola iz države proglasil diktaturo. V vladi so zastopani najvplivnejši člani železne garde, ki je stalno zastopala stališče, da se maj Romunija nasloni na zunanjo politiko osišča Riim -Berlin. Podpredsedstvo vlade je prevzel voditelj garde Horija Sima. Vendar notranjepolitični razvoj v Romuniji še ni dokončam, dokler iniso voditelji najmočnejšega kmetskega gibanja rekli zadnje odločitve ali pa bili v eventualnih notranjih .sporih poraženi. Voditelj kmetov Manin bo svoj vpliv porabil proti temu, da popolnoma zavlada narodno socialistična železna garda. Notranjepolitični razvoj pa je seveda odvisen od razvoja zunanjepolitičnih dogodkov na Balkanu.
O preoikretu v ruski zunanji politiki
se zadnji čas mnogo .razpravlja. Listi poudarjajo, da pri delitvi Romunije z Madžarsko Rusija mi bila vprašana za svet. Tako fiemški kot romunski listi so zapisali izjave vodilnih mož osišča, da je Nemčija sedaj s svojini vplivom prišla na obale Črnega morja. Tildi Turški listi so to poudarili. Rusija ise glede tega ni izjavila. Tudi še ;ni naši javnosti znano, kakšen odgovor pripravlja na trditev .Nemčije, da spada Romunija pod nemško vplivno področje. S strani .ruskih odgovornih politikov je zadnji čas zavladal molk. Pač pa so se že z več strani pojavili glasovi, da bo komisar iza zunanje zadeve Molotov dobil naslednika. Sprememba v zunanjih ministrstvih pa navadino vedno poimemja tudi spremembo smeri, izuinamje politike. Zabeležiti je treba tudi (posvete, iki jih je izadinje tedme imela Rusija) z Ameriko in Anglijo. Čiim hitrejše bodo odločitve v sedanji vojni, tem hitrejše bodo tudi odločitve pri vseh državah, ki še niso udeležene v sedanji vojni. Vojna zavzema vedno širša področja. Iz Evrope se pripravlja požar nad Azijo in mad Ameriko. Kadar se zadnji požar razširi, bo prišla odločitev tudi še .za ostale države, ki danes še lahko igrajo vlogo opazovalca ter hranijo svoje moči, ko jih imorajo drugi že izčrpavati.
Mariborsko tekst, delavstvo v boju za svoj obstanek
Strokovna zveza tekstilnega delavstva je zairadi izredno težkega položaja, ki je v tekstilni industriji nastal zaradi pomanjkanja siunoviin, kakor tudi zaradi nastale draginje, odredila, da se vršijo seje zveze v središčih tekstilne industrije. Na podlagi tega sklopa se je seja vršila v Kranju, v soboto 14. septembra pa v Mariboru. Sejo je vodil predsednik strokovne skupine tekstilnega delavstva tovariš Kenc. Udeležila je bila dobra, kar je znak, da se je v Mariboru pričelo gibanje iza organizirano borilno. Seje so se udeležili delavski im organizacijski zaupniki skoraj iz vseli mariiboirskih tekstilnih tovarn.
Kot zastopnik centrale JSZ se je seje udeležil strokovni .tajnik Pestotnik iz Ljubljane, ki je navzočim pojasnil, da je v sklepu JSZ .strokovna zveza tekstilnega delavstva, katere namen je, da rešuje bistvena vprašanja tekstilnega delavstva, kakor to delajo druge zveze: rudarska, kovinarska itd. Namen zveze je, da vsa vprašanja rešuje na mestu, koder industrija obratuje, da .morejo delavci iz posameznih tovarn tem natančneje iznesti potrebne zahteve, ma podlagi katerih se naj naredijo potrebni sklepi. Zaradi težav, ki: so za delavstvo mastale, se je delavstvo v posameznih tovarnah pričelo gibati, vendar brez stvarnega načrta, ker je brez organizacije in zaradi tega brez vodstva. Nadalje je obrazložil akcijo, ki so jo zapoičele strokovne organizacije iza čim hitrejšo pomoč delavstvu. V ta namen se je vršila na banski upravi v Ljubljani konferenca, na kateri je delavska delegacija predložila »Zvezi tekstilnih delodajalcev« zahteve tekstilnega delavstva. Delo-
1. Zaradi visokega porasta draginje je kupna moč delavskih plač padla tako zelo, da je resno ogroženo naj-skrominejiše preživljanje delovnih slo>-jev, ker -so cene porasle posebno tistimi življenjskim potrebščinam, ki jih delavec najbolj rabi za svoje preživljanje. Porast cein tem življenjskim potrebščinam znaša nad 50% od septembra Jamskega leta. Zato zahteva delavsto, da se delavske plače spravijo v sklad z dejanskim porastom cen življenjskih potrebščin. Delavstvo je do te zahteve po vseli pravicah upravičeno in tudi od te zahteve ne bo odstopilo. Oblast pa naproša, da pri tem mezdnem gibanju stoji na strani delavstva.
2. Ker delavstvo zaradi pomanjkanja surovin mi polno zaposleno, je dolžnost podjetja, da delavstvu mudi pomoč v obliki dejanskega zaslužka za izgubljeni delovni čas. Podjetje je dolžno to storiti, ker je bilo iravmo delavstvo tisti faktor, ki je v času polnega obratovanja največ doprineslo za dober razvoj in obstoj podjetja. Istočasno naproša in izahiteva, da se prizadetim odpuščenim delavcem in onim, ki delajo v skrajšanem delovnem času, dodele podpore iz bedmist-nega fonda, ki ga upravlja kraljevska banska uprava, ker je ravmo tekstilno delavstvo v času polne zaposlitve največ v ta fond prispevalo. Tudi je zahteva delavstva, da se bednostmi fond
v	bodoče upravlja v namene, za katere je bil ustanovljen.
3. Delavstvo zahteva, da se p.rvem-stveno ob zopetni upostavitvi ino.rtmal-nega obratovanja zaposli vso ono delavstvo, ki. je zaradi pomanjkan ja dela bilo odpuščeno.
4. Delavstvo nikakor ne more mirno gledati, kako se v oddelku predilnice demontirajo stroji, ker stoji na stališču, da je ono potom svojega marljivega dela in nezadostnega zaslužka največ doprineslo k povečanju obrata. Iz socialnih ozirov ima delavstvo popolno pravico 'do strojev, ker si z njimi služi svoj vsakdanji kruli in mu te pravice, nihče me more odvzeti. De-
lavstvo se obrača na pristojno oblast, da v tej zahtevi delavstvo podpira s tem, da pri kraljevski banski upravi v Ljubljani in kraljevski vladi v Bej-gradu stori vse, da se čimprej izda uredba z zakonsko močjo in z injo prepreči selitev naše industrije na jug.
5. Delavstvo poudarja, da odvrača od sebe vsako krivdo in odgovornost za dejanja, ki bi bila v podjetju izvršena z namenom, da se uničijo stroji, surovine itd. «*
6. Oblast naj čimprej skliče anketo zastopnikov posameznih okoliških občin, obrtnih in trgovskih združenj ter zastopnikov stroikoviiiih organizacij, na kateri bi se sprejeli sklepi za čim-hitrejšo pomoč tekstilnemu delavstvu.
7. Ker je Maribor kot obimejno mesto izpostavljeno raznimi tujini vplivom in propagandi, posebno še v času, ko se delavstvo zaradi pomainjlka-nja surovin odpuščal, jo nujino, da oblast stori vse, da se to prepreči. Zato naj na vse merodajne kroge vpliva, da se uvoz bombaža pospeši v taki meri, da bo industrija normalno obratovala in da bo delavstvo v polni meri zaposleno.
8. Dolžnost oblasti je, da z energičnimi ukrepi zaustavi porast draginje. Delavstvo zahteva, da navijalce cen in razne špekulante, ki hočejo damaš-n ji položaj i /.ko r i s liti sebe, naj-strožje kaznuje.
9. Nujna je izprememba »protid ra-ginjskih odborov«, ker ti odbori niso sestavljeni iz konsmmentov — potrošnikov. Posledica dosedanjega delovanja teh odborov je zvišanje cen življenjskim potrebščinami, kar ni v skladu iz namenom ustanove, še manj pa v skladu z življenjskimi interesi delovnega ljudstva.
Delavstvo pooblašča svojo delegacijo in strokovno organizacijo, da sprejeto spomenico predlože pristojni oblasti, katero prosijo, da njegovo akcijo podpre. Poudarja, da od svojih zahtev ne bo odstopilo in da bo .skupno pod vodstvom strokovne organizacije svojo borbo vodilo toliko časa, dokler se življenjski položaj temeljito ne izboljša.
dajalska delegacija, ki sta jo zastopala predsednik Kavčič in generalni tajnik dr. Golja, sta izjavila, da v načelu sprejemata zahteve delavstva, vendar morata o tem zaslišati, še člane, ki se pa po večini nahajajo po trgovskih poslih pri nakupu bombaža. Zaradi tega je bila konferenca informativnega značaja, ki se bo pa nadaljevala. Akcija je zapečeta, imela bo pa ilo toliko uspeha, v kolikor jo bo delavstvo samo podprlo. Ta bo pa samo takrat uspešna, kadar bo delavstvo organiziramo.
Po poročilu tajnika Pes.tot.nika so tovariši zaupniki iz posameznih tovarn poročali o dejanskem položaju. Razvila so je obširna debata, v katero sioi posegli prav vsi. Enoglasno je bi.lo mnenje, da je potreb.no, da se prične z organiziranim delom po posameznih tovarnah. Na podlagi debate se ugotovi, da je potrebno sistematično delo v vsaki posamezni tovarni. Zato je pa potreben močan in dobro izvežban kader organizacijskih zaupnikov. V ta namen se bodo vršili razgovori tovarišev iz posameznih tovarn v svrho smernic za nadaljnje delo. O vsem se bo pa poročalo Strokovni zvezi tekstilnega delavstva, od koder bod'a tovariši tudi dobivali potrebna navodila. Položen jo temelj organizatoričnemiu delu. Tovariši, potrebna je še samo volja do dela, kakor tudi odločnost. Naleteli bomo namreč na vse mogoče ovire. Treba je pa vztrajati, ker le na tak način je mogoče voditi bo.rbo.
Istega dne se je vršil tudi sestanek tekstilnega delavstva za tovarno Dock-tor in drug, ki je sprejelo naslednje zahteve:
Kočevje
V	nedeljo, dne 22. septembra 1940 se bo ob 9 dopoldne v prostorih gostilno Beljam v Kočevju vršil sestanek tekstilnega delavstva naše krajevne skupine. Na tem sestanku se bomo pogovorili o predstoječeim mezdnem gibanju. Zaradi draginje, ki raste iz dneva v dan, smo namreč primorani parno vno zahtevati zvišanje pilač. Brez skupnosti in organizacije pa, kakoir «mo že doslej videli, ta stvar ne gre. Zato vsi v organizacijo, pa tudi na sestanek, da naša vprašanja rešujemo iskup.no. Pride tudi zastopnik centrale JSZ iiz Ljubljane.
Bled
Gradbeni delavci, zaposleni pri raznih podjetjih na Bledu, smo se ‘odločili, da se organiziramo in .to pri Jugoslovanski strokovni zvezi. Da .nuše delo pravilno organiziramo in se upo-znamo z našimi pravicami in dolžnostmi, se bo v medel jot, dne 22. septembra t. I. ob 10 dopoldne vršilo v prostorih hotela Pet ran-Milino na Bledu zborovanje, na katerem bo poročal o organizaciji, kakor tudi o kolektivni po-
lMove cene moki v naši banovini
Po novi odredbi bana dravske banovine znaša v prodaji .na drobno cena bele moke 9 din za 1 kg; krušne moke pa 5 din za 1 kg.
K tej ceni moramo ugotoviti, da je delavstvo ne bo zmoglo* niti tedaj ne, če .se izvede nova minimalna mezda 100%. Cene nujnim življenjskim potrebščinami bo treba brezpogojno znižati. Če ostanejo na sedanji višini, potem bo moralo delavstvo tako omejiti svojo izdatke za hrano, da bo stradalo. Tega pa ine zasluži, saj ustvarja dobrine, ki omogočajo življenje drža-
vi	in družbi. Kdor dela, mora vsaj toliko zaslužiti, da se bo lahko vsak dan do .sitega najedel.
Zaradi tega upamo, da niso zgoraj navedene čeke moki dokončne, da se bodo spremenile v najkrajšem času. Pri tem so bo pa. maralo upoštevati,, da krušna mioka ine sme presegati cene 3.50 din za 1 kg, bela pa ne 5 dim.
godbi za, gradbeno delavstvo, zasfojpfilk JSZ iz Ljubljane. Vsi. tovariši gradbeni delavci vabljeni, da se tega zborovanja polnoštevilno udeležite. Le v skupnem-delu im skupnosti je naša moč in rešitev.
Dol pri Ljubljani
V	nedeljo dme 22. septembra 1940 se vrši ob pol 5 popoldne v gostilni »Lenček« v Klečah sestanek članov skupine Dol. Ker gre iza ureditev našega nadaljnjega dela, ise sestanka vsi gotovo udeležite. Na sestanku bo centralo zastopal totf. Grošelj.
Šmartno ob Dreti
Ker ise sestanek, ki je bil napovedan za 15. september, zaradi nepredvidene zapreke mi mogel vršiti, se bo vrši! mesto tega sestanek v nedeljo dne 29. septembra 1940 ob pol 2 popoldne pri Rojtnu v Šmartnem ob Dreti.. Ker so sedaj odstranjene ovire, se bo sestanek pirav gotovo vršil in prosimo, da se ga udeležite vsi člani in da povabite na sestanek tudi delavce. ki še niso člani..
Ljubno
Tovariši, spet so dovoljeni članski sestanki. Zato se bo vršil skupni sestanek vseh žagarskih delavcev dne 29. septembra 1940 oib 2. uri popoldne v gostilni »Pri Potniku« Okoninn, kjer bo poročal zastopnik JSZ o vseli perečih vprašanjih. Udeležba je strogo obvezna.
™"PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 2*2-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka pofit. čekovnega računa 14.900.
Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 30 din, za vse loto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. List urejuje in zanj odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maki Blejec)