▼ gucKmn« Leto XVm„ št. 121 LJubljana, četrtek 27. ma)a 1937 Cena 2 Din UpravniStvo, Ltfuoijana, Knafljeva ulica 6 — Telefon tt. 8122, 3123, 3124, 8125, 8126. Inseratni oddelek: LJubljana, Seien-burgova 11JL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Goopoaka ulica št. 11 — Telefon tt. 2455. podružnica Celje: Kocenova uL tt. 2 Telefon tt. 190. Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon tt. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. TLaradi praznika izide pri' hodnja številka „JUTRA" u soboto. Spomlad pred 20 leti V četrtem letu svetovne vojne so se bili temelji habsburške monarhije že tako zelo omajali, da so dalekovidni ljudje skoro že točno napovedali, kdaj se bo sesula njena zgradba. Pri tem položaj na avstrijskih frontah 1. 1917 navidez ni bil neugoden. Po porazu pri Gorlicah si je Rusija sicer toliko opomogla, da so se na Dunaju bali novega ruskega navala, ki bi bil moral priti na pomlad 1. 1917., toda Srbija je bila vsa zasedena že drugo leto, Rumunija je bila pregažena, na soški fronti se je bližala deseta bitka in ž njo verjetni deseti italijanski neuspeh, ameriška vojna napoved pa je šele naslednje leto imela težke posledice. Vkljub temu se je starodavni politični nestvor v notranjosti razkrajal, avtoriteta oblasti je padala od dne do dne in nezadovoljstvo podjarmi j enih narodov je dobivalo značaj revolucionarnega nastrojenja. Smrt cesarja Franca Jožefa je bila vrgla svojo zlo senco na leto 1917., ko je za starim avtokra-tom prevzemal nasledstvo slabi Karel. Gospodarsko se je bila monarhija izčrpala do dna, na vrata sta trkali kriza in lakota ter širili splošno nezadovoljstvo. Kar se tiče moralnega kapitala, ga je nesposobno vojaško vodstvo zaigralo že 1. 1914. s svojimi porazi na srbskem in ruskem bojišču tako temeljito, da niti kasnejši uspehi stvari niso mogli popraviti. Ko ni bilo nobenega znaka, da se kmalu konča vseobče klanje, se je vse bolj širilo prepričanje, da se podunavska monarhija bliža davno dozorelemu razsulu. Neodločni cesar Karel ni mogel ničesar več rešiti. Orjaški nalogi bi ne bila kos niti daleko jačja osebnost. Novi vladar je imel sicer ob vsaki priliki kopo lepih besed in nedoločnih mirovnih obetov, kolebal pa je med raznimi svetovalci. Ko je bil na kocki obstoj države. so na Dunaju gledali samo na to, kako bi zaščitili dinastične interese, istočasno pa so kakor slepci izrabili izredno vojno stanje, da slovanskim narodom Še bolj pristrižejo njihove ustavno in zakonito zajamčene pravice. Sklicanje državnega zbora je ob pomladi 1917 postalo neodložljivo. Vlada Clam-Martinitzova se je na zasedanje pripravljala s tem, da je pomišljala, kako bi najprej z oktroajem ustregla ve-lenemškim »belangom« ter postavila slovansko večino pred dovršeno dejstvo cjačenih pozicij avstrijskega nemštva. Ti »belangi« so med drugim zahtevali novo upravno-politično razdelitev Avstrije po željah nemških nacionalcev tako. da bi vsi Slovenci prišli pod nemški Innerosterreich, iz Češke bi se bila izločila posebna kronovina Deutschbohmen, Galicija s svojimi milijoni Poljakov in Ukrajincev pa bi postala samostojno telo v sklopu monarhije, s čimer bi Slovani v dunajskem parlamentu prišli v manjšino. Vrhunec teh zahtev je tvoril načrt, da se nemščina proglasi v Avstriji za državni jezik. Nemci so si zaželeli, da jim vojna prinese v Avstriji isti sad, kakor ga je Madžarom prinesla nagodba iz 1. 1867. Tako je bil tudi z nemške strani sprožen problem Avstrije kot narodnostne države. Ko so slovanske zahteve dobivale vedno vidnejši izraz, so Nemci zahtevali kot lek v smrtni bolezni države nemški primat, tedaj ravno ono, na čemer je država bolehala in propadala že tedaj, ko to stanje še ni bilo uzakonjeno, in se je le dejansko izvajalo. Prenapeti vsenemški nacionalci v svoji kratkovidnosti niso niti slutili, da postajajo direktni pomočniki slovanskih osvobo-diteljskih stremljenj... Med jugoslovenskimi in češkimi nacionalisti, ki so gojili vero v popolno osvoboditev in so bili ustvarili zunaj mej države in znotraj organizacijo odpora (Jugoslovenski odbor, mafija itd.) se je vzbudil nov optimizem. Nemške zahteve in politika avstrijske vlade so v veliki meri pomagale, da se je moglo širiti antiavstrijsko razpoloženje v širokih krogih ljudstva. Težke življenjske prilike našega naroda so polagoma zbližale oba slovenska politična tabora, ki sta povsem različno gledala na usodo svojega naroda. Veliko vprašanje, v katero smer naj se obrne slovenska politika, je v trenutku, ko so se bližale usodepolne odločitve, dobivalo historičen pomen. S Češkega so prihajale vesti, da je mišljenje celokupnega naroda vse bolj radikalno. V naših južnih krajih vse strahote vojaškega režima niso mogle zatreti veleizdajniškega razpoloženja. Na Hrvatskem je sicer vladal navidezen političen mir in zagrebška vlada je bila v rokah srbsko-hrvatske koalicije, ki se je držala zelo previdno, toda baš to dejstvo je vzbujalo v dvornih in vojaških krogih veliko sumnjo, saj so mnogi vodilni ljudje srbsko-hr-ivatske koalicije bili hudcf kompromitirani iz raznih veleizdajalskih procesov... OBISK NJ. VIS. KNEZA NAMESTNIKA V PARIZU Knez Pavle se je odzval vabilu prezidenta francoske republike — Razgovori z vodilnimi pariškimi državniki — Nova manifestacija francosko-jugoslovenskega prijateljstva Pariz, 26. maja. a. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga sta na povratku iz Londona v spremstvu ministra dvora Milana Antiča, prvega adjutanta Nj. Vel. kralja generala Hri-stiča in dvorne dame Lozanič prispela na povabilo prezidenta francoske republike Alberta Lebruna snoči ob 20.30 v Pariz. Severna postaja v Parizu je bila slavnostno okrašena. Odlična gosta so na peronu sprejeli zastopiki jugoslo-venskih in francoskih oblasti, oddelek civilne garde pa jima je izkazal vojaške časti. V imenu prezidenta francoske republike Lebruna je pozdravil Nj. Vis. kneza namestnika Pavla pomočnik šefa protokola Leger. Soproga jugoslovenskega poslanika dr. Puriča je izročila kneginji Olgi šopek vrtnic. Kakor znano, se je Nj. Vis. knez namestnik Pavle že v Londonu sestal z vodilnimi državniki obeh zapadnih evropskih velesil. V buckinghamski palači je sprejel tudi francoskega zunanjega ministra Delbosa. V Parizu je imel danes s prezidentom Lebrunom daljši razgovor in je pri njem ostal tudi na obe- du. Nj. Vis. knez Pavle se je sestal tudi s predsednikom francoske vlade Blu-mom. Na obedu v Elizejski palači so bili tudi zastopniki jugoslovenskega poslaništva v Parizu, min. predsednik Leon Blum, minister Viollet, trgovinski minister Bastid, poštni minister Jardillier, francoski poslanik Dampierre, maršala Petain in d' Espe-rey, predsednik zunanje-političnega odbora senata Beranger, generalni tajnik v francoskem zunanjem ministrstvu Leger ter več vodilnih uradnikov francoskega zunanjega ministrstva. Odmev v pariških listih Vsi listi poročajo obširno o prihodu kneza Pavla. »Petit Parisien« je objavil uvodnik, v katerem med drugim pravi: »Po obisku v Londonu, kjer je imel jugoslovenski knez namestnik Pavle več važnih razgovorov z angleškimi voditelji in z Delbosom, je snoči prispel v Pariz in takoj odšel v jugoslovensko poslaništvo. Knez namestnik Pavle se bo restal z našimi državniki. Njegovi razgovori se nedvomno velikega političnega pomena, posebno glede na to. da je Jugoslavija pred kratkim podpisala politični dogovo>- z Bolgarijo in z Italijo. Znano je, da še pred kratkim ti dve državi nista bili navdah- Egipt sprejet v DN Sprejem je bil odobren soglasno — Za predsednika DN je bil izvoljen turški zunanji minister Ruždi Aras Ženeva, 26. maja. d. Danes dopoldne ob 11. se je sestal svet Društva narodov na svojo prvo javno sejo. Predsedoval ji je delegat Ekvadorja Quereda. Na dnevnem redu je bil sprejem Egipta v članstvo Društva narodov. Otvarjajoč sejo, je predsednik naglasil, da predstavlja prošnja Egipta za sprejem v Društvo narodov nov dokaz življenjske sile ženevske institucije. Preden se je pričela razprava o tej prošnji, je bil izvoljen verifikacijski odbor, da pregleda pooblastila delegatov. Seja je bila zato prekinjena. Na popoldanski seji je bilo odobreno poročilo verifikacijskega odbora, po katerem je prisotnih v Ženevi 50 delegatov. Zastopnik Poljske se je pri tej priliki dotaknil tudi vprašanja Abesinije in naglasil, da je vprašanje udeležbe abesinske delegacije urejeno že po sami okolnosti, da delegacija ni predložila svojih pooblastil. Sledila je volitev novega predsednika. Grški delegat Politis je predlagal, naj bi se izvolil za predsednika sveta Društva narodov zastopnik ene izmed sosednih držav Egipta. Na njegov predlog je bil nato s 46 izmed oddanih 49 glasov izvoljen za predsednika turšlki zunanji minister dr. Ruždi Aras. ki se je zahvalil za izvolitev in takoj prevzel predsedstvo. Nato se je pričela razprava o sprejemu Egipta v Društvo narodov. Izvoljen je bil ožji odbor, ki je izvršil vse potrebne formalnosti, nakar se je po kratkem odmoru seja nadaljevala. Po prečitanju poročila je bil pri poimenskem glasovanju sklenjen sprejem Egipta v Društvo narodov s 47 glasovi. Naknadno so se izjavili za sprejem Egipta tudi zastopniki San Do-minga, Mehike, Avstralije in Španije, ki pri prvem glasovanju niso bili navzoči. Takoj nato je stopila v dvorano delegacija Egipta, ki jo tvori 10 članov. Vsi so imeli na glavi temnordeče fese. Predsednik Ruždi Aras je s prisrčnim nagovorom pozdravil egiptsko delegacijo, zlasti pa njenega predsednika Nahas pašo. Egipt-ski ministrski predsednik Nahas paša je imel nato daljši govor, v katerem se je zahvalil za soglasni sklep o sprejetju v članstvo Društva narodov in svečano obljubil, da bo Egipt po svojih najboljših močeh sodeloval in podpiral ženevsko institutijo. Sledila je še kratka razprava o izvolitvi enega člana stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu kot naslednika umrlega Belgijca Rollina Jacquemina, nakar jc bila seja zaključena. ženevske skrb! zaradi Abesinije Ženeva, 28. maja. b. Včeraj je prejelo generalno tajništvo DN telegram aibesin-skega cesarja, v katerem ga ta obvešča, da se abesrnska delegacija sedanjega zasedanja ne bo udeležila. Neguš sporoča to tajništvu z mnogimi pridržki glede abe-sinskih pravic v DN. Na koncu se izreka z veseljem za sprejem Egipta v ženevsko ustanovo. V ženevskih krogih sodijo, da je ta ne-gušev telegram znatno zaostril položaj v ženevi, ker je zmano, da so se vse delegacije držav nekako tiho sporazumela, da o abesinskem problemu na sedanjem zasedanju sploh ne bodo razpravljale. Sedaj bo treba negušev telegram predložiti skupščini, ker si v njem neguš izrecno pridržuje pravico prisostvovamja abesinske delegacije v ženevi. Potrditev spreje- ' ma neguševe brzojavke bi torej pomenila, da smatra skupščina DN abesinskega cesarja za zastopnika regularnega člana DN. Razumljivo je, da bi to položaj zelo poslabšalo. Pozno zvečer sta se sestala na zaupno posvetovanje Eden in Delbos. Eden je baje zastopal stališče, da je Abesinija nekak »član na razpoloženju«, dočim je bil Delbos mnenja, da lahko služi neguševa brzojavka za povod za definitivno ureditev abesinske zadeve. Na to stališče se je, kakor se doznava, postavila tudi poljska delegacija. Taiko je neguševa brzojavka naenkrat zmešala račune zbranih delegtov, ki so bili že trdno preprični, da se o Abe-sinriji na sedanjem zasedanju DN sploh ne bo razpravljalo. Dunaju ni ostalo prikrito, da se jugoslovenska ideja vedno bolj širi in da razpoloženje za združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov sega že daleč preko onega kroga in onega območja, ki je od nekdaj veljalo za iredentistično. Pričela je protiakcija, ki sicer ni imela službenega značaja, o kateri pa se je vedelo, da ima najvišji blagoslov. Proti jugoslovenski nevarnosti so postavili avstrijsko rešitev jugoslovenskega vprašanja, v starem slovensko-hrvatskem trialističnem smislu. Nositelji te akcije so bili predvsem zagrebški frankovci in pletle so se zveze tudi sem k nam. V začetku 1917. leta so se vršila razna posvetovanja. Na Dunaju se je sestala konferenca, ki je razpravljala ob udeležbi iz Hrvatske in Slovenije o habsburški hrvatsko-slovenski soluciji našega narodnega problema. Medtem je v hrvatskem saboru Star-čevičeva stranka prava ob priliki ad-resne debate, v začetku marca 1917, predložila osnutek adrese, ki je na osnovi hrvatskega državnega prava in na podlagi določil pragmatične sankcije, po katerih ima vsakokratni kralj Hrvatske biti tudi gospodar Kranjske, Koroške in Štajerske, zahtevala združitev hrvatskih in slovenskih dežel v posebno državno enoto v okviru monarhije. Goriška in Trst nista bila omenjena. Prvi spomladanski meseci L 1917. so tako pretili, da razbijejo jugoslovenska stremljenja v celo vrsto posebnih, med seboj si nasprotujočih akcij. Še bolj kakor drugi deli našega naroda so morali Slovenci občutiti opasnost takega stanja. Od zunaj so prihajale vesti, da smatrajo mnogi vplivni faktorji antante zedinjenje Srbov in Hrvatov za zagotovljeno, glede slovanskega ozemlja pa so mišljenja, da bo preko njega morala iti avstrijsko italijanska, odnosno nemško-italijanska meja. Bližalo se je zasedanje avstrijskega parlamenta in s tem eden najbolj kritičnih trenutkov naše narodne politike. Jugoslovenski nacionalisti so bili prepričani: ako se sedaj ne posreči uveljaviti idejo narodnega edinstva in združiti celokupno jugoslovensko parlamentarno zastopstvo y enoto, ki bo nacio- njeni s posebno toplimi čustvi do Jugosla/-vije in da je njuna sovražnost do nje pogosto zbujala skrb mednarodnih diplomatskih krogov. Po tragični smrti jugoelo-venakega kralja Aleksandra se je knez namestnik Pavle, ki je prevzel težko politično dediščino do polnoletnosti mladega kralja Petra IL, znašel pred nenavadno kočljivim in zapletenim položajem. Znano je, kako dobro je izpolnil to velikansko nalcgo. Danes je Jugoslavija ena izmed najsolidnejših in najnaprednejših držav srednje Evrope. Za njeno prijateljstvo se vsi potegujejo, kar dokazuje, da vsi čutijo pomen te države in njeno izredno vitalnost. Nihče se bolj kakor Francija ne veseli tega znatnega zboljšanja položaja Jugoslavije, saj je bila naša domovina, ki je z vsemi sredstvi podprla ustvaritev jugoslovenskega edinstva in ki je po vojni i talno bodrila hrabri prijateljski narod. Knez namestnik-Pavle nadaljuje zvesto tradicije kraljevske rodbine Karadjordje-vičev v njenem prijateljstvu do Francije. Pri izpolnjevanju svojih visokih funkcij pripisuje vedno poseben pomen trajnemu razvoju zaupnih in prijateljskih odnošajev med našima dvema državama.« »Ere Nouvelle« piše med drugim: »Jugoslovenski knez namestnik Pavle, ki je s kneglnjo Olgo prisostvoval sloves- nostim kronanja angleškega vladarskega, para in ki je imel več razgovorov z angleškimi voditelji, je snoči prispel v Pariz, da se razgovori z našimi voditelji o sedanjih problemih, tičočih se francosko-ju-goslovenskega razmerja in političnega položaja v srednji Evropi, ki je ta trenutek predmet akcij raznih smeri. V nasprotju s tem, kar so trdili v nekaterih krogih, ki so preveč prizadeti pri rušenju prijateljskega razmerja med Francijo in Jugoslavijo, se to razmerje med obema državama ni nič pokvarilo. To razmerje se slej ko prej razvija v ozračju prisrčnega sodelovanja Po sklenitvi nedavne italijansko-jugoslovanske pogodbe so v nekaterih krogih trdili, da se Jugoslavija pridružuje osi Berlin-Rim, da se oddaljuje od Francije in da nima več interesa pri usodi Male antante ,toda sprejem, ki ga je doživel v Rumuniji in na češkoslovaškem dogovor med Italijo in Jugoslavijo, je prinesel oster demamti takega pesimističnega razlaganja. Vsako povečanje ugleda in vpliva Jugoslavije v srednji Evropi mora koristiti mini in splošnemu pomirjenju Evrope. Kmalu bodo minila tri leta, ko je knez Pavle prevzel oblast v JugoslavjjL To nalogo vršij z velikim taktom in z globokim smislom političnih realnosti ter se ntn je posrečilo razbiti obroč sovražnih efl. ki s« je dotlej očrtaval na mejah. Izredna politična delavnost je prinesla jugosloveoskemu knezu namestniku splošne simpatije širokfh jugoslo-ven^kjh množic in splošno spoštovanje voditeljev evropskih držav. Osebno sipada jugoslovenski knez namestnik med državnike. k; ne verujejo v fatalnost vojne. Mnenja je. da ne morejo biti zaman prizadevanja za odstranitev vojne nevarnosti. Zato smo prepričani, da bo v tem pogledu v popolnem soglasju z našo vlado in da bo iz njegovih razgovorov z našimi voditelj; fran-cosko-jugosloven sko prijateljstvo vnovič izšlo utrjeno in ojačeno.« Van Zeelandova akcija obsojena na neuspeh Skrajno neugodne okoliščine za sklicanje nove svetovne gospodarske konference Pariz. 26. maja. o. Po informacijah, ki jih je zbral Van Zeelandov finančni strokovnjak Frere pri raznih evropskih vladah, prevladuje vedno bolj prepričanje, da bo ostala akcija, ki sta jo poverili Anglija in Francija belgijskemu miri istrskemu predsedniku Van Zeelandu. brez uspeha. Po splošni sodbi sedaj ni niti misliti na sklicanje kake nove mednarodne gospodarske konference ker bi se končala z enakim neuspehom kakor prva konferenca L 1033. V zvezi s tem opozarjajo zlasti na izjave angleškega trgovnskesra ministra Runcimana v spodnji zborni«, kjer je včeraj naglasil. da ee Anglija kljub temu. da jt sama dala pobudo za akcijo k, naj dovede do odstranitve ovir v mednarodni izmenjavi blaga, sama ne bi mogla docela odreči zaščitnim carinam ne le zato. ker tvorijo važen del državnih dohodkov, marveč tud; zaradi tega. ker bj to jz temeljev rzpremenilo seda- njo gospodarsko strukturo imperija, kar bi moglo dovesti do nedoglednih posledic. Po njegov j sodbi, ki jo potrjujejo tud; drugi gospodarski strokovnjaki, je predvsem potrebno. da se doseže stabjlnogt valut. Prvi korak k termi mora biti razum med Anglijo }n Ameriko o stalnosti razmerja med funtom in dolarjem. Na osnovi tega se bodo mogle pozneje stabilizirati tudi ostale vabite. Še le. ko bo to doseženo, bo mogoče misliti na postopno likvidacijo carin in drugih zaščitnih ukrepov, k; ovirajo sedaj medsebojno mednarodno izmenjavo blaga. Van Zeeland bo v kratkem odpotoval v Ameriko, da tudi Rooseveltu obrazloži ta položaj evropskega gospodarstva ter da se z njim posvetuje o {morebitni nadaljnji skupni akciji Amerike m Evrope, ki naj bi dovedla do svetovnega gospodarskega ozdravljenja. Francov ultimat Baskom General Franco grozi z uničenjem vseh Baskov, ako se mu brezpogojno ne preda Bilbao z vsem zaledjem SaJamanca, 26. maja. br. Snoči je general Franco po radijski postaji v Salamanci objavil proglas, ki je uničil poslednji up, da bo v Španiji v doglednem času sklenjeno premirje ter ustavljeno prelivanje bratske krvi in nesmiselno uničevanje narodnega premoženja. V svojem proglasu je general Fanco sporočil Baskovcem ultimat, v katerem zahteva, naj se takoj vdajo in najkasneje v 24 urah izroče Bilbao z vsem zaledjem njegovi oblasti. Zagrozil je, da bo nadaljeval borbo do popolnega iztrebljenja Baskov, če tega ne store. Francov ultimat Baskom neposredno po intervenciji angleške vlade, ki je predlagala sklenitev premirja in umik vseh tujih prostovoljcev, je napravil v Londonu, Parizu in ženevi silno mučen vtis. Kakor se je zvedelo, namerava general Franco svojo grožnjo že v kratkem izpolniti. Najkasneje jutri popoldne ali v petek zjutraj se bo pričel splošen napad na Bilbao, ki ga hoče general Franco za vsako ceno osvojiti. Zaradi priprav za ta napad so opera- cije na baskovski fronti že od včeraj v ! zastoju. Francovci dovažajo nove daleko-i strelne topove težkega kalibra, s katerimi nameravajo obstreljevati mesto. Obenem so začeli razvijati velikopotezno letalsko akcijo in od včeraj dalje skoraj neprestano bombardirajo Bilbao in vse zaledje, da bi onemogočili hiranje baskovskih čet ta utrjevanje njihovih postojank. Vsekakor se pričakuje v trenutku, ko se v Ženevi trudijo državniki, da omilijo nasprotstva in da pridobe valencijsko vlado za popuščanje in pristanek na premirje, pričetek odločilne bitke za Bilbao. nalni misli dala izraza s posebno izjavo, potem je razbitje narodnih sil, medsebojna borba z vsemi tragičnimi posledicami samo še vprašanje časa. Potem bomo nesposobni, da se kot celota upremo intrigam, in ko pride konec monarhije, v katerega so nacionalisti neomajno verovali, ne bo prinesel zedinjenja celokupnega naroda. Zasluga podpisnikov majske deklaracije Slovencev, Hrvatov in Srbov je, da se je v tem kritičnem trenutku uveljavila moč narodne ideje, solidarnost vseh delov našega naroda in da je majniška deklaracija odkrito in jasno proglasila narodno edinstvo kot osnovo vseh stremljenj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejstvo, da so se v dunajskem parlamentu združili jugoslovenski poslanci v enotno, čvrsto povezano fronto, je tudi v ostalih jugoslovenskih krajih delovalo kot neodoljiv primer in tako je majniška deklaracija mnogo pripomogla, da se narodne vrste nikjer niso razbile, temveč da smo v polni enodušnosti mogli pripraviti in dočakati zadnjo odločitev o biti in nebiti našega naroda. Pogreb dr« Kramara v soboto popoldne Praga, 26. maja. w. Truplo dr. Kramara bodo prepeljali r Panteon narodnega muzeja, odkoder bo v soboto popoldne pogreb, na državne stroške. Ob krst j bo v Pan-teonu govoril min. predsednik dr. Hodža. Dr. Krama? bo 'pokopan v kripti ruske pravoslavne kapele poleg svoje nedavno umrle soproge. Ob grobu bo govoril imiv. prof. Nemec. Narodno demokratska stranka dobiva iz vseh delov republike izraze so žalja. Med drugimi je tudi predsednik republike dr. Beneš izrazji sožalje pokojnikovim sorodnikom. Bolezen kralja Kanola Bukarešta. 26. maja. AA. Zdravstveno stanje kralja Karola II. se je zboljšalo. Hri-pa se razvija normalno, temperatura pada. Izvrstna pasti za ztbt Ti. Obloga prost« zobe s penečo Odot pasto I OdoI zobna pasta od* strani oblogo > Valih zob I ®2>® & pasta za zobe Britanska Imperialna konferenca V zvezi « kronanskimi slavil ostmi so se | svečanosti. A potreb za konferenco se fn- zbrali v Londonu predstavitelji vsega ogromnega britanskega imperija na konferenci, ki še traja. Britanska imperialna konferenca je svojevrstna notranja uredba britanskega imperija in kaže, kako različen od drugih in obenem mogočen je fukcionalni aparat njegovega državnega organizma. V imperialni konferenci je predstavi tel jstvo domala vseh kontinentov, ogrodje največje državne zveze dosedanje zgodovine. V imperialni konferenci so se zbrali zastopniki matične vlade Britanije ter domi-nionov, z ministrskimi predsedniki na čelu. Poleg predstavi tel j ev angleške vlade sedijo tedaj oni iz Kanade ter Južne Afrike, pa iz Avstralije in Novi Zeland. Zastopanega ni Novi Fundland, ki je bil poprej tudi urejen kot dominion, a se je 1. 1933. po lastni volji odrekel dominionski samoupravi, ker je bil za to deželo, ki šteje le •kroglo 285.000 prebivalcev, predraga. Zastopana tudi ni Irska, toda ta iz povsem drugačnih razlogov. Ekstremistična stranka, pod vodstvom de Valere, ki je tamkaj sedaj že nekaj let na vladi, ne mara ostati na osnovi sporazuma z Anglijo iz leta 1921., ki je dal deželi dominionsko samoupravo, marveč se hoče povsem osamosvojiti, pa se zato ne mara udeleževati skupnega britanskega dela v okviru imperialne konference. Dominione veže na matično državo v prvi vrsti vladarjeva oseba. Zato je bilo kronanje novega angleškega kralja dogodek prvovrstne važnosti in odličnega pomena, saj je ob njem mogla najlepše priti do izraza skupnost vsega orjaškega imperija. Zato je tudi umljivo, da so mu dali tako ogromno slovesnost in da se je udeležilo zastopstvo v tako veliki meri. Kot drug izraz skupnosti britanskega imperija pa je imperialna konferenca. Ta imperij se odlikuje po tem, da je o njem malo ali skoro moremo reči nič ustavnih določb, ki bi določali formalno, kako naj funkcionira skupnost in kje so njene meje. Tu se je vse razvijalo tako rekoč ob sebi, nastajalo dejansko, ne da bi se brigali za odgovarjajoče natančne formalnosti opredelitve, ki bi določale funkcijska področja skupnosti. In prav tako se je de facto uvedla tradicija, da se obravnavajo one zadeve, ki pripadajo pod območje skupnih nujnosti in ugodnosti, na posebni konferenci imperija, ki naj druži matico z domi-nioni, tedaj trdno ogrodje vsega imperija. Značilno je, da se imperialne konference ne sestajajo morda po kakem vnaprej določenem programu ali v stalnem časovnem razdobju, marveč povsem neredno, po potrebi ter po priliki. Zadnja taka konferenca se je vršila v Otrtavvi v letu 1932., toda bavila se je le z gospodarskimi problemi, tičočimi se vsega imperija. Poprej je bila zadnja imperialna konferenca v Londonu v letu 1930. Časovni presledki med njimi so tedaj prav zrtatni in že po tem se more presoditi, da konference nimajo kake funkcijske vloge v pravem pomenu besede, marveč se morejo bolj primerjati priložnostnim političnim sestankom mednarodnega značaja. Saj ni čuda, da se je britanski imperij primerjal posebnemu »britanskemu« Društvu narodov. Za sedanjo imperialno konferenco je bila najlepša prilika, ki se more nuditi: pri di ni manjkalo. Saj se nahaja Velika Britanija na razpotju svoj« mednarodne politike, svojega uveljavljenja napram Evropi kot celoti in napram svetu, pa napram sredstvom, s katerimi se čuvajo in izvajajo mednarodne obveznosti. Londonska vlada .je morala priti v vseh teh stvareh na čisto s svojimi dominioni. Morala je težiti za tem, da se dožene, v koliko sodelujejo z njo dominionske vlade bodisi v diplomatskem kot v vojaškem pogledu. In te stvari so že nekaj dni predmet intenzivnih razgovorov na imperialni konferenci. Bilo bi pač nekaj izrednega, ako bi se mogla ugotoviti popolna identičnost političnih nagnjenj in ciljev ter interesov vseh dominionov in matične Anglije; saj ležijo razpostavljeni domala po vseh kontinentih, vrh tega v jako različnih pogojih in so-•sedstvih. Čimbolj je situacija, v kateri se nahajajo, slična evropski, tem večja je slič-nost interesov z matično državo. Prav lepo se to vidi pri Južnoafriški uniji, ki se čuti najbolj prizadeta po novejših spremembah v mednarodnopolitionih odnošajih, nanizanih okrog abesinske avanture, pa se zato najbolj identificira z evropsko britansko politiko. Najmanj ima z Evropo opravka Kanada, ki je vrh tega nekako v zavetju ob strani Zedinjenih držav, ta bi se mogla spričo tega najbolj odtujiti velikobritanski skupnosti. Avstralija ter Nov i Zeland sta pacifiška dominiona, pa se zato njimi pogledi obračajo k onim faktorjem, katerih dejanje in nehanje bi moglo odločati tudi o njuni dobrobiti. Zato se tamkaj želi jasnost in določnost napram pacifiškim političnim problemom, v katerih ima važno vlogo zlasti razmerje do Japonske. Po raznovrstnosti interesov, od katerih smo se mogli tu dotakniti samo nekaterih, tedaj imperialna konferenca niikakor ne more kazati enotnosti. Tudi v tem pogledu je potemtakem »Društvo narodov« v malem. Vprašanja, ki jih je postavila londonska vlada na mize imperialne konference, pač ne bodo mogla biti rešena kar mimogrede. Angleška vlada je začela oboroževanje v ogromnih dimenzijah, oboroževanje, ki je projektirano samo v obrambne namene, in sicer ne le evropskega dela imperija, marveč tudi ostalih, dominionov ne na zadnjem mestu. Torej povsem logično, da bodo tudi dominioni prispevali k finančnim žrtvam. V koliki meri in kako, to je seveda drugo vprašanje, vezano tudi na okolnosti, v kaki obliki se bo izvedla oborožitev in v koliko se bo tikala tudi iz-venevropskih področij. Tu se odpira ne-broj vprašanj, podobno kot glede druge osnovne važne točke: dominioni hočejo in morejo točno vedeti, v koliko in kje, v katerih specialnih primerih je vezana Velika Britanija in v koliki meri bi mogla ta povezanost posegati tudi na dominione. Tu se prične --i komplicirani sistem sodobne politike, mednarodne in zlasti evropske, v katerem je tudi za matično vlado danes še marsikaj nedoločenega. Angleška politika je z dogodki zadnjih dveh, treh !tt prestopila v novo razdobje, važno ^odisi zanjo kot za vso Evropo, a nič manj za ves britanski imperij. Če bi ji k anske svečanosti ne dale prilike za sestanek, bi si ga imperialna konferenca morala poislati sama; tako važna je nova doba tudi za imperij kot celoto. Zato more- sotnost vseh dominionskih premierjev in j mo pričakovati, da bodo njeni sklepi te drugih vodilnih osebnosti pri kronanskih 1 mu primerni. Mariborski mestni svet Maribor, 26. maja. Nocoj se je vršila seja mariborskega mestnega sveta., ki jo je vodil župan dr. Juvan. župan se je uvodoma spomnil tragične smrti mestnega svetnika Ivana Glančnika, katerega spomin so navzoč mi počastili z vzkliki: Slava mu! Takoj nato je občinski svet prešel k obravnavi o delovanju posameznih cdsekov. Za volilna moža pri volitvah v trgovsko zbornico sta bila izvoljena mertna svetnika Prane Nemec in Ivan Velker Občinski svet je zavrnil več ugovorov zoper predpise priraist-karine. Soglasno je bil sprejet predlog odseka., da s« 12 pros lcem zviša redna ubožna podpora. Tvorniška cesta, ki veže Aleksandrovo in Valva bih dejanski dohodki v tem razdobju za. 31.5% večji. = Sanacij. Trgovsko industrijska delniška družba Merkur bo imela dne 16. junija ob 16. uri svoj 15. redni občni zbor v prostorih ravnateljstva Hranilnice dravske banovine v Ljubljani. Na dnevnem redu je med drugim razprava in sklepanje o ukrepih za 5anacijo družbe z znižanjem delnške glavnice na ©no tretjino (cd 1.5 na 0.5 milijona Din) m zopetnim dvigom na polovico sedanje delniška glavnice (na 0.75 miHj. Din). = Pasivnost italijanske trgovine. V prvih štirih mesecih 1.1. je znašala vredno t italijanskega izvoza (brez izvoza v kolonije) 2369.9 milijona lir nasproti 719.6 milijona lir v istih mesecih lanskega in 1586.0 milijona lir v istih mesecih predlanskega leta. Izvoz se je torej v primeri z lanskim letom (za časa Sankcij) petrojil, povečal pa se je tudi v primeri z letom 1935. Toda v še večji meri se je dvignil uvoz, ki je znašal v prvih št;rih mesecih letošnjega leta 4077.6 milijona lir nasproti 1841.5 milijona lir v istem razdobju lanskega leta in 2566.7 milijona lir v istem razdobju leta 1935. Tako je pa ivni saldo italijanske zunanje trgovine letes že v štirih mesecih dosegel 1707.7 mil jona lir nasproti 1091.9 milijona lir v istih mesecih lanskega in 980.7 milijona lir v ist'h me ecih predlanskega leta. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovina Avtomatičnega bufeta, družbe z o. z. v Ljubljani, šelenburgova 4 (poravnalni upravnik dr. Miron Bleiweiss, odv. v Ljubljani; poravnalna narok 24. junija ob 11., prijavni rok do 20. junija). = Konkurz je razglašen o imovini Hribarja Jakova, kljjučavničacskega mojstra na Jesenicah (upravnik mase dr. Ivo štempihar, odv. na Je:enicah; prijavni rok do 20. junija, ugotovitveni narok 25. junija pri areskem sodišču v Kranjski gori). = Ali se nam obetajo boljši časi? Tako se bodo vpraševali obiskovalci pomladnega ljubljanskega velesejma pri ogledovanju vseh krasot, novosti ln najpraktičnej-ših izumov na impozantni razstavi naj-raznovrstnejših avtomobilov. Doma smo res pesimisti, toda bogate inozemske avtomobilske tvornice že morajo vedeti, da se bo pri nas tudi glede cest obrnilo na bolje, drugače ne M bile za razstavo priglasile tako ogromne izbire osebnih in tovornih voz ter motornih koles. A tudi kolesarje bo mnogovrstna izbira navadnih koles navdala s skoraj ie Izgubljenim upanjem, da se bodo v kratkem vozili po gladkih tlakovanih cestah. == V Industrializaciji naših vrni vidijo mnogi jugoslovenski ekonomi rešrtev iz težke sodobne krize. S stroji zvišajmo domačo produkcijo, izvlecimo iz zemlje vse, kar nam more dati, pridelke kakovostno izpopolnimo! Čas, ki ga bomo pridobili pri delu s stroji, bomo izkoristili za racionalnejšo obdelavo naših polj in njiv. Svojo domačo potrebo m celo potrebo sosednih industrijskih držav bomo lahko uspešno krili z našimi pridelki. Morda niti ne slutite, gospodarji naših lepih kmetij, koliko truda m dela, stro3cov in časa ai lahko prihranite s primernimi stroji, ki so vam na ogled na pomladnem velesejmu v Ljubljani od 5. do 14. junija. Ko boste spoznali njihovo korist in nizko ceno v primeri z uslugami, ki vam jih nudijo, se boste tudi vi odločili za nakup. = Napredek našega kmeta nam bo s prav razveseljive strani pokazal pomladni velesejem od 5. do 14. junija, kjer bo spet prav obsežna razstava najraznovrstnejših poljedelskih strojev. Kmeta tarejo težki časi, zato se pa tembolj zaveda, da si edino s stroji lahko pomaga naprej. Močno razvita zadružna misel pa našemu kmetu omogoča nakup strojev, ki bi brez njih gotovo zaostal. Velika konkurenca bo na ve-lesejimu omogočila nabavo strojev za vse potrebe, tako da bo velesejem tudi kmetu v veliko korist. — Razpis dobave. V Službenem listu kos 41 razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljana dobavo smetarskega voza in dobavo 1.500 ton premogovega zdroba, -na kar se interesenti opozarjajo. = Dobave. Komanda pomorskega arzena! a v Tjvtu sprejema do 1. junija ponudbe za dobavo kristalne sode za pranje, lesenih žebljičkov, krojaških škarjj. likalni-kov. žag. železnih žebljev jn podkovje ter raznega sukanca, do 4. junija za dobavo mila in sode za pranje, do 11. junija za dobavo rotacijskih brusnjh kamnov, pralnih in likalnih predmetov, škroba, raznega sukanca, platna, morske mlete soli itd. Borze 26. maja. Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi trgovali po 8.04, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.00 in v grških bonih po 33.9350. Nemški klirinški čeki so se danes znatno podražili in stanejo v Ljubljani 12.67 (za 15. avgust 12.55 ponudba), v Beogradu 12.6775 in v Zagrebu 12.5450 odnosno za konec junija 12.45 in za konec julija in avgusta 12.51. Na zagrebškem efektnem trrBftftn je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci notira-la 408—409 (v Beogradu je bil promet po 407.50—408). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4% agrarnih obveznicah po 52 r delnicah Dubrovačke po 400 in v delnicah l3is po 32. Devize Ljubljana. Amsterdam 2397.41—2412, Berlin 1748.53—1762.41, Bruselj 734.95— 740.01, Curih 996.45—1003.52, London 215.13—217.19, Newyork 4327.26—4363.57, Pariz 194.92-196.36, Praga 15L73— 152.83, Trst 228.44—231.53. Curih. Beograd 10, Pariz 19.5425, London 21.6075, New York 437.3750, Bruselj 73.75, Milan 23, Amsterdam 240.4750, Berlin 175.55, Dunaj 81.45, Stoikhotm 111.4250, Oslo 106.60, Kobenhavn 96.50, Praga 15.23, Varšava 83. Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukaiešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Trojna škoda 408 — 409, 4% agrarne 52 — £2.50, 4»/. severne agrarne 51.75 den, 6% beg hiške 76.25 den, 6°/0 dalm. agrarne 74 — 75.50, 7% invest. 88 — 88.50, 7% Drž. hip. banka 99 den., 7*f0 Blair 85.50 — 87.25. 8% BIa:r 95 — 96; delnice PAB 194 den. Trboveljska 250 — 280, Gutmann 60 — 65, Šečerana Osijek 167 —■ 190, Šečerana Veliki Bečkerek 650 den. Osiječka ljeva£niča 180 — 190, Dubrovačka 400 — 420, Ocean ia 260 den. Jadranska 400 den. las 27 — 50 Beograd. 406.50 — 409.50, m junij _ (406 — 406.50), 4% agrarne 53 bL, 4»/, severne agrarne čSj&i den, 6% begluške 76.50 — 76.75 (76.y.50, za julij 117.125, za sepL 118.375; koruza: za sept. 110. + Winnipeg, 26. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 129., za julij 128.25, za okt. 119. .4- Novosadska blaj»ovna borza (26. t m.) tendenca nespremenjena. — Pšenica baška, sremska 173 — l75, islav. 172 — 174 banatska 172 — 174. baška. potiska 177 — 1?9. Oves; baški, sremskj,. slav. 102.50 — 105. Ri. baška 144 — 1«46. Koruza: baška 'n sremska 94 — 96. banatska 94 — 96. Moka: haška jn banatska »0g« jn »Ogg« 250 — 260. »2« 230 _ 240, »5« 210 — 220, »6c 180 — 190, »7« 152^50 — 162.50 »8< 115 — 120. Otrobi: baški. banatskj 91 — 96. BOMBAŽ + Liverpool, 25. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 7.10 (prejšnji dan 7.12), za okt. 7.07 (7.09), za dec. 7.02 (7.05). -f- Newynrk, 25. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 12.61 (12.75), za. okt 12.58 (12.72), za dec. 12.53 (12.70). Novo pristanišče ob Ljubljanici Zadnja deta pred špico in na desni brežini razvodja Ljubljana, 26. maja Ze pred štirinajst mi dnevj so navozilj iz podpeških kamnolomov na breg Ljubljanice poleg prulskega mosta velik kup težkih plošč iz oklesanega kamenja, ki bodo služile pri tovornem prstanjšču kot robniki stopnicam. Raztezale se bodo od jzliva Gra-daščine do Opekarskega mosta, naprej pro tj Špci pa se bo vilo osebno pristanišče. Ge imamo v misMh osebno pristan:šče. tedaj jen smatrati promet s čoln; za osebni promet, dočim bodo na tovornem pristanišču pristajali le veliki čolni, naloženi z opeko drvmi in kamenjem. Kakor pred regulacijo. Gradnja pristanišča sicer ne zahteva, ničesar posebnega, vendar bo treba po zniveli-ranjh robn'k|h zabetoniratj kamnite, položne stopnice, ležeče na betonskih temeljih, kj bodo spodaj slonela na obrežni betonski škanpj. Tovorno pristanišče bo imelo zložne stopnice, nad meter široke, osebno stopnišče pa bo široko kakor po navadi. V celem bo pet stopnic z debelimi, trdnimi podstavki. do]?e bodo več sto metrov. Na fovomem pristanišču bo med stopnicami izpeljana Se cesta, kj sicer ne ho tlakovana, pač pa samo utrjena. Osebno pristanišče bo tudi na desnem braru struge. vendar samo nad pnt'sk'tn mostom .fn .^pico. Na Trnovskem pristanu vlada zadnje dnj preoej živahno vrvenje. Na vrh« brega a*-kladajo štivilni vozniki poslednji rečni i®-kop h vagončkov. kj jih vzpenjača vlači jetoni.rali prag pri odlivanju Gruberjevega prekopa. Ta prag bo pozneje služil pri zgTadmjj začasne latvornjce v primeru, oe bo tnsba Gruberjev kanal popravljati. Na rarvodju je dela še dobrega pol leta, ki ee lahko zavleče za več meserev. ako vreme ne bo ugodno. Onstran Spice obkladajo trenutno vrhnjo desno brežino razvodja, s ploščadjo. 75 let Janka Rudolfa v Vipavski dolini Ljubljana, 26. maja. V sončni Vipavski dolini, tik pod kršnim Nanosom, v št_ Vidu pri Vipavi, najstarejšem trgu na bivšem Kranjskem, praznuje danes petinsedemdesetletnico upokojeni nadučitelj ln posestnik gosp. Janko Rudolf. Vitek ln prožen kljubuje, kakor vsi pristni Vipavci, vsem tegobam današnjice. Rodil se je v Črnem vrhu nad Idrijo. Nižje razrede realke je dovršil v Gorici, učitelji- vflo njegovih učencev se je borilo na Koroškem in tudi med jugoslovanskimi do-brovoljcL Mnogo je storil tudi za našega kmetiča. V teku štirih desetletij je z učenci in sodelovalci povsem preoblikoval strokovno miselnost našega preprostega človeka ln ga uvajal v vse discipline kmet-skega napredka. Četrt stoletja, je stal na čelu Kmetijske podružnice in bil njen načelnik do razpusta L 1932. Njegove reforme niso ostajale samo v mejah domače občine, marveč so postale priznana načela za vso Vipavsko dolino, Kras in Pivko. Pil prvih občinskih volitvah — pod norimi gospodarji — leta 1922. je bil Izvoljen za župana. Po poldrugem letu se je tej časti odpovedal. Slovensko lovsko društvo ga šteje med svoje prve člane, saj Je naš JnbOant vse svoje proste ure na razpolago ravi domovini govori z veseljem in veliko jubeznijo. Gimnazijo je končal v Santia-gu, a na visoko trgovsko šolo hoče priti v Jugoslavijo. Povabil me je na svoj dom, kjer so me lepo sprejeli. Po napisih v mestu takoj vidiš, da eo naši ljudje večinoma trgovci, bankirji, tvorničarji, rokodelci... Po ulicah čuješ naš govor, večji del razna naša narečja, ki jih pa ne govore samo naši naseljenci, marveč tudi pravi Čilenci, ki so se jih naučili v službi pri naših ljudeh. Tu so naši klubi, ki so najlepši in najelitnejši v mestu, knjižnice, čitalnice polne časopisov prihajajočih iz domovine, in onih, ki izhajajo v Ameriki. Naši ljudje so visoko nacionalno zavedni. V Antofagasti izhaja dnevnik z imenom: »»Čuvajte Jugoslavijo«! Z domovino, ki jo nad vse ljubijo, so v tesnih stikih. Oddaljeni od ostalega sveta so kaj vneti poslušalci radia. Seveda naših šibkih radio-postaj niso še nikoli culi Prepričan sem, da so našo najnovejšo kratkovalno emisijo z velikim veseljem sprejeli. Pred par leti so iskali učitelja iz Jugoslavije za ljudsko šolo, ki bi se odprla v Magallanesu. Vendar ga niso dobili. Deco uči sedaj privatno neka preparandi-stinja iz Dubrovnika, ki živi tukaj pri svojih starših. Naši naseljenci imajo v mestu najboljše položaje, vsi so dobro podkovani. Splošno so priljubljeni. Oni so vsem Jugoslovanom dvignili v državi Čile visok ugled. Vsak Čilenec dobro ve za Jugoslavijo, dočim marsikateri ne ve točno, kje je Francija, Nemčija ali Italija. Jugoslovane cenijo nad vse. V državi Čile žmjo naši največji rodoljubi. Sami med seboj se dobro razumejo, brezposelnim in »gringojem de Europa« (novo prispelim) pomagajo z dobrimi zvezami dobiti zaslužek. Med njimi se vidi složnost, katera jih je dovedla do najboljšega položaja, ki ga danes uživajo naši naseljenci v Južni Ameriki. Tu živi zdrav in zaveden naš element, ki se s svojimi vrlinami v marsičem razlikuje od argentinskega; ta je grupiran v razne politične tabore, rovari med seboj in kvari ugled sebi in nam vsem. Pripomniti moram., da se v Argentini od vseh najboljše drže Slovenci, ki bi morali biti za zgled vsem ostalim. Drugi dan me je gospod Djuranovič peljal z landoletom na izlet v okolico. Ker je v teh krajih neverjetno mnogo divjačine, posebno zajcev, je vzel s seboj tudi puške. V pokrajini Magallanes se ni treba, kakor pri nas doma, skrivati in čakati na »štantih« po cele ure, da se kaj — čuje. Zajcev je dovolj v obcestnem grmovju, odkoder jih je naš pes izganjal, midva sva pa kar iz avtomobila streljala. Čeprav sva, da ne pozabim povedati, mnogo »falila«, sem prinesel na ladjo nič manj kakor pet dobro rejenih dolgoušcev, ki jih je ladijski kuhar na splošno zadovoljstvo posadke prav okusno pripravil. Iz Magallanesa nas je vodila pot skozi Femine Rich, Long Rich in Sea Rich proti izhodu iz kanala na Veliki ocean. Prehod je tukaj zelo ozek. Levo in desno se vzpenjajo visoki hribi, ki so vse leto pokriti s snegom. Dva ledenika se spuščata globoko v morje. Podnebje je v zahodnem delu kanala dokaj ostrejše kakoT v vzhodnem, kjer leži mesto Magallanes. Kraj je neobljuden. Na obali je več hišic, ki služijo zgolj za zatočišče brodolomcem in so obskrbljene s konzervami, odejami, pečjo in drugim. Vožnja skozi kanal je divna, posebno ponoči pri polnem mesecu, lci z bledo svetlobo razsvetljuje beloglave očake, plave ledenike in modro morje; težko je najti pravih besed, da bi se lahko pravilno opisalo veličastvo te krasne prirode. Na izhodu najdemo morje popolnoma mirno, kar se zgodi le redko kedaj v letu. Tukaj divjajo navadno najhujši morski viharji. Veliki valovi, ki prihajajo z oceana, se odbijajo od navpičnih sten, nasedajo drug na drugega in se povečava jo do 16 m višine Skrajni jugozahodni del Južne Amerike, ki se imenuje Patagonski arhipelag. je najbolj členkovit in najmanj raziskan od vseh kontinentov. Nebroj otokov, grebenov, kanalov in fjordov tvori pravi labirint, ki se vleče od izhoda iz magallanskega kanala proti severu do blizu Valdivije. Skozi arhipelag vodi Schmithov kanal, katerega se poslužujejo ladje, da se izognejo nevarnostim morskih valov na odprtem morju. Edino on je dobro raziskan, dočim so drugi kanali levo in desno od njega slabo poznani. V Magallanesu je treba najeti pilota, ki je specializiran za ta kanal. Naj pa omenim, da nekateri častniki naše trgovske mornarice — a to so edini od vseh evropskih držav — sploh ne vzamejo pilota, ker jim je kanal že do podrobnosti poznan. Dasi bi lahko ob tako lepem vremenu, ki smo ga bili ta dan tu izjemoma deležni, brez vsakega tveganja izplovili na odprto morje Velikega oceana, smo le krenili skozi Schmithov kanal, ker smo imeli pilota na krovu in smo zanj že plačali okrog 12.000 din. Vožnja skozi kanal traja dva dni. Ponoči je treba ladjo ustaviti zaradi siabe vidljivosti. Le pri čistem ozračju in polnem mesecu se lahko potuje tudi ponoči. Ko smo se prvo popoldne zasidrali, smo spustili čoln, s katerim so šli nekateri malo sreče. Naleta val je droben sneg. Kmalu so se na vso moč veslajoč vrnili k ladji. Za njimi so se v drugem čolnu ptibli-žavali divji, napol nagi Patagonci, ali kakor jih tukaj imenujejo: Indosi. Nič kaj jih ni mikalo, da bi sami v majhnem čolnu počakali glasno vpijoče in s sulicami oborožene domačine. Proti večeru se je približalo našemu parniku več takšnih čolnov. V vsakem je bilo po šest, osem do deset ljudi in sicer moških, žensk in otrok. Na dnu vsakega čolna, ki so zelo primitivno napravljeni — zbiti so iz nekoliko na ognju izdolbenih debel, je bilo kamnito ognjišče, pri katerem so se greli otroci Mraza jih varuje ribje olje, s katerim se maže j o po vsem telesu. Nekateri imajo živalske kože privezane okoli pasu, a drugi so v starih raztrganih oblekah, ki jih dobe na ladjah. Ženske celo mnogo manj pazijo na pokrivanje telesa kakor moški Sporazumevajo se z nekimi, za nas lajajoče zvenečimi glasovi in so menda zelo siromašni v svojem besednem zakladu. Stanujejo v špiljah ob obali, a živijo od ribolova in divjačine. Z dolgimi sulicami pogodijo na precejšnjo oddaljenost ribe ▼ morju, za katerimi se potapljajo in neverjetno dolgo izdrže pod vodo. Pilot mi je pripovedoval, da so nekoč sami vlovili velikega kita. Evropcem niso nevarni vse dotlej, dokler se ti ne zanimajo preveč za njihove žene. Nekoč so se proti neki nemški križarki, ki je več mesecev v znanstvene svrhe raziskovala Patagonski arhipelag, uprli in ji prizadejali mnogo neprijetnosti Vse zavoljo žensk... Odkar prihajajo v dotiko s kulturo, izumirajo. Evropci jih izkoriščajo, kolikor le morejo. Za fina krzna jim dajejo malo-vredne predmete, ali jih trujejo z alkoholom in tobakom ter jim nakopavajo bolezen z oblekami, katere ti ljudje nosijo noč. in dan, po lepem vremenu in dežju ter se potem obleke mokre sušijo na njihovih telesih. Dokler so bili prirodno nagi, so bili bolj zdravi in odpornejši. Tople klime ne prenesejo. Za poskus so pripeljali dva v Santiago, kjer sta pa kmalu umrla. Pri nakupa Stofav za obleke zaupajte naši tovarni! Petdeset let Je bilo potrebno da je na! obrat posta! to kar Je. Naši predniki so upali da se jim bo posrečilo, a ml zdaj vemo da smo uspeli! Moderna tovarna štofov Vam nudi svoje usluge. Vam osebno, direktno! 1.200 delavcev čakajo da tudi Vas dobro oblečejo. Najmodernejši stroji skozi katere potuje volna enakomerno pojo svojo pesem. Volna se spreminja v flor, v prejo in nazadnje v štof iz katerega bo Vaša nova obleka. Jamčimo Vam, da boste z njo zadovoljni! Ali le kdo, k! bolj zasluži Vaše zaupanje nego mi? enakomerno pojo svojo pesem. Volna se spreminja v flor, v prejo in nazadnje v štof iz katerega bo Vaša nova obleka. Gene naših štofov zo ob,eke 120 do J80 narjev meter VleLov na jadralno leitaloc. Podrobnosti so bile objavljene v okrožnici, katero so člani že prejeli, in tudi v zadnji številki vestnika »Avto<. Tekmovalci in ostali člani ter prijatelji kluba se bodo v nedeljo 30. t. m. ob 14.45 zbrali ob Kokrškem mostu pri Prim-skovem nad Kranjem, kjer bo start v trenutku, ko bo jadralno letalo v višini 1.500 do 2.000 m odklopljeno od letala, ki ga bo vleklo. Zmagal bo tisti tekmovalec, kj bo dosegel jadralno letalo najpozneje 15 minut po njegovem pristanku. Kraj pristanka seveda ni znan, bo pa nekje v trikotu Kranj —Kamnik—Ljubljana. Razdelitev nagrad — po en spominski pokal za zmagovalca avtomobilista aii mofociklista — bo v Vo-detovj gostilni v Skaručni pod Šmarno goro. kjer se zbero tekmovalci in ostali člani med 17. in 18. uro k družabnemu sestanku. Avtomobilski klub prosi, naj se izvrše prijave udeležbe osebno, po pošti ali po telefonu tajništvu kluba v Ljubljani na Kongresnem trgu l/L (telefon 21—93) do sobote 29. t. m. dopoldne. krvodajalcev, feročfi m je dtpiomo ki pričakoval seveda, da mu bo ravnatelj izročil svoj prispevek. Ravnatelj mu je odvrnil, da tako diplomo že ima. in mladenič s« jft s sumljivo naglico odstranil, češ, da se je prj društvu gotovo naprav jI a pomota. Ravnatelju se je zdela pomota sumljiva in je obisk prijavil policiji. Drugi dan so sleparja ki je ponarejal diplome dajalcev krvi. že aretirali ter ugotovili, da je s ponarejenimi diplomami nabral že precej denarja. VFMFK A Najboljši čistilni pra-▼ fillblUli šek za čiščenje kuhinjskih predmetov in drugo. Gospodinje zahtevajte povsod naš domač izdelek! * Jubilej zagrebške trgovske akademije. Prvj absolventi zagrebške trgovske akademije bodo slavjlj letos 25-letnjco svoje mature. Istočasno pa bo tudj zavod slavil svoj jubilej. Po iniciativi zagrebških gospodarskih krogov je bila ustanovljena po vzoru trgovskih akademij v zapadnjh državah zagrebška trgovska šola 8 tremi letniki leta 1909 in leta 1912 so bile na njej prve mature. Iz trgovske akademije so izšli možje. ki so zavzeli ugledna mesta v gospodarskem in javnem življenju. Na jubilejni proslavi bodo zdaj obujali lepe spomine na mladost in na temeljite študije pod vodstvom zaslužnih profesorjev. I KOPALNI PLAŠČI IN OBLEKE SPORT-KMET, ALEKSANDROVA 7 J * Za gradbo novega etnografskega muzeja v Zagrebu. Vodstvo etnografskega muzeja v Zagrebu ee je obrnilo na mestno občino s prošnjo za odstop primernega zemljišča ?a gradbo novega muzejskega poslopja in za ureditev velikega parka, v katerem bi bilo postavljenih kakih 70 hišic iz raznih hrvatskih krajev, da b; bil ta park nekakšen muzej hrvatskih pokrajin. Tak muzej bi bil seveda velika atrakcija za Zagreb, težko pa bo najti primerna zemljišča, ker muzej ne sme bjti nekje v okoljcj, temveč blizu središča mesta. Zemljišče bi moralo imeti tudi kak hribček in primerno bi moralo biti za gozdne nasade in za ureditev umetnega ribnika.. * V sarajevskem muzeju zbirajo predmete za mednarodno lovsko raz«tavo. Letos novembra bo v Berlinu mednarodna lovska razstava, katere se udeležijo tud.; naša lovska društva. Vse pokrajinske lovske organizacije prirejajo zdaj svoje razstave, razstava vseh lovskih organizacij v državj pa bo v jeseni v Zagrebu in od tam bodo razstavljeni predmeti odpremljen; na mednarodno razstavo v Berlin. Mednarodna razstava bo imela tud; svoj zgodevjnski oddelek rn zanj se zbirajo zda i važni predmeti v sarajevskem muzeju. V tem muzeju so najrazličnejši bogoniikkj spomeniki, v katere so vklesani lovsred ponarejevalci. Ravnatelju nekesra podjetja se j.-, on; dan predstavil neki mladenič kot odbornjk društva * 25 letnico mature praznujejo sošolci idrijske realke letnika 1911/12 v začetku julija v Ljubljani. Priave prosimo na naslov: Vjlko Turk, lastnik menjalnice v Ljubljani, Prešernova ul. * Zdravilišče Dobrna pri Celju je modernizirano. Pišejo na.m: V zdravilišču Dobrni se je zaključila triletna gradbena doba, ki je zadostila najnujnejšim zahtevam tega v zadnjem času dobro obiskanega zdravilišča. Pomanjkanje stanovanj in kopalnih kabin in sedanjemu času ne več ustrezajoče higijenske razmere so zdraviliška upravi narekovale neogibno potrebo razširjenja in modernizacije kopališča. Zgradili so nov hotel s 64 najmoder neje urejenimi sobami in dve novi kopališki zgradbi z 12 kopalnimi kabinami. Hkratu sta se napravili centralna kurjava za hotel in vse kopališke prostore in nova moderno urejena parna pralnica. Veliki bazen, ki je bil prej ograjen z deskami, je dobil z lepo stavbo na zunaj in znotraj povsem novo lice. Lepe nove ie-žalnice za odmor po kopanju, ločene za dame in gospode, so getstom pri vseh kopališčih na razpolago. Poleg že obstoječega reservoarja za termalno vodo se je zgradil še nov velik reservoar, v katerem se zbira termalna veda, ki je sicer ponoči neizrabljena odtekala v potok. Vse te zgi-adbe in kopališke naprave ustrezajo v vsakem oziru sodobnim higienskim zahtevam. Poleg kopališča pa so se modernizirale tudi kopališke restavracije. Kavarna z restavracijo in diete tično kuhinjo, prej tako zvana Milchmariandel, je dobila poleg nove moderne kuhinje, kmečke sobe in vseh stranskih prostorov lepo jedilno dvorano za 130 eseb. ki bi delala čast vsakemu velemestu. Poskrbljeno pa je tudi za zabavo gostov g tem, da se je zgradil ličen kino. Park se je olepšal z regulacijo potoka in vas se je priključila na kanalizacijo zdravilišča, ki se je v ta namen podaljšala. S to modernizacijo Dobrne in kopaliških naprav je postalo to zdravilišče v resnici eno izmed najbolje urejenih kopališč v državi in sme upati na najlepšo bodočnost. Ob priliki zaključka teh gradbenih del se bo 27. t. m. pope ldne izvršila v navzočnosti g. bana slovesna blagoslovitev naveden/h zgradb. * Smrt vrlega moža. V bolnišnici v čakovcu je umrl g. Vinko Danilo, policijski uradnik pri mariborskem obmejnem komisarijatu. Pokojni Danilo jo oil v Mariboru znan in celo priljubljen. Po prevratu je prispel v naše kraje in se jc. rodom v Kaštelu ob sinjem Jadranu, takoj uživel v naše razmere ob severni meji. Bil je med prvimi policijskimi uradniki, ki so organizirali obmejno službo v Spilju, odkoder se je pozneje z ostalimi tovariši umaknil v Maribor, kjer je z manjšimi presledki ostal do svoje smrti. Med drugim je služboval tudi v Ljubljani. Odlikovala ga je nesebičnost, širokogrudnost, prijetna družabnost ter toplo tovariško srce. Med njegovimi prijatelji in v krogih njegovih številnih znancev je zbudila vest o njegovi smrti trpko bol, saj so ga vsi radi imeli in spoštovali. Zapušča žalujočo soprogo in nepreskrbljene ga sina. Pogreb bo jutri ob 16. na. mariborskem pokopališču. Blagemu pokojniku časten spomin, globoko užaloščenim svojcem naše globoko sočutje! * Za izlet planincev v Grčijo je čas prijave do 31. maja. Planinci, ki se zanimajo za ta izlet, ki ga priredi SPD v Ljuhljani. naj se pravočasno prijavijo. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1, kjer prejmete tudi vse podrobne informaciie. * Ciril Metodova družba Je prejela od deške jn ženske šentpeterske podružnice v Ljubljani 7.861.50 din kot čisti dobiček >Jurjevan'a«; nadalje od ženske šentpeterske podružnice za Iv. Vrhovnika sklad 1.500 din nabranih v počaščen je spomina pok. Josipa Turka iz Ljubljane. Iskrena hvala! T vence Feržou: Botrica in drugi Letošnja pomlad — oh, saj ni, da bi človek govoril, če bom to vzdržal, potem bom res zaslužil v nagrobnih govorih in nekrologih, da sem bil kakor hrast na gori, ki ga nobena sila ni omajala. Toda — mislim — zdravje je izpodko-pano. Nesreča se je vrstila za nesrečo. Spredaj, zadaj, druga vrh druge! Najpoprej tisti strašni dež, dež in mraz in za spremembo sneg. če bi bil človek vsaj smučar. Tako pa res nisem vedel štirinajst dni po Veliki noči, kaj naj počnem z njim. Nič ne rečem: Spanci so zaslužili tako vreme. Kaj pa se, beštije marokanske, mešajo v evropsko diplomacijo! Toda ubogi ptički! Kaj so, sirote, zagrešili, da jim je ljubi bogec trikrat pretrgal medene tedne? Ali smo ljudje že doživeli kaj takega? Moje trpljenje pa ni bilo samo zaradi deževne prirode. Res je, glavni činodejstvo-valec mojih bolečin je bil dež, toda ko se je tudi ta ne najbolje vzgojeni gospod naveličal, so nastopile običajne pomladne komplikacije. Ampak držati se moram reda: najprej mi je dež povzročil skupino jezikovnih ali če hočete slovničnih bolečin. Ne izdajte me — prosim — nikomur! Ali kar je res, je res. Jaz sem zaljubljen v naš radio. Predvsem zato, ker je to edina kukavica, ki je kukala letošnjo pomlad. Potem pa imam visoko v čislih zvočne igre. nadalje plošče po željah naročnikov, no, in ne nazadnje predavanja. Bobi se močno razlikujejo od mene tudi v tem pogledu. On beži pred predavanjem po valobranu — mislim, v Splitu bi gotovo tako imenovali tisti gumb, ki nas popelje od postaje do postaje — kakor pes od mize, če mu nudiš čašo. Ker pa je Bobi res nekaj posebnega, ga je stric Tone budno nadziral in ugotovil, da je pravzaprav hotel izpuliti tisti gumb. V borbi med malo Bobijevo rokeo in roko strica Toneta Je sicer gumb ostal ali je Bobi jokal in se je mamica njegova jezila Kaj čš gumb in radio in Tone, ko pa je Bobi res tako nekaj posebnega! Vendar je ostal v naši hiši sum, da je Bobi tisti gumb navsezadnje le nekaj povlekel. če prav zbiram opazke, ki padajo o tem v domačih razgovorih ,morem zaključiti le eno: Bobi je nekaj povlekel iz mojega žepa. Torej predavanja! Mhm. Posebno jezikovna! Ali ni resnično jako ganljivo, če ste n. pr. bogvekolikokrat ded ali celo babica, pa vas v pol ure z vsemi mogočimi paragrafi prepričajo, da ne znate materinega jezika! ? čemu ste živeli in pa — sploh! — s kakšno pravico na tej lepi zemlji slovenski! Prav radi dežja smo imeli spet tako težke trenutke pri hiši. Hčerka piše: letošnja pomlad je šla po vodi. Brž žena vsa v skrbeh: — Ježeš, stari,' to ne bo prav! Kako bo pomlad šla, saj nima nog. In če bi jih imela: kdaj pa je še kdo hodil po vodi! Vprašajmo radio, če je to pravilno! — — Kaj, radio? In to z mojim imenom in z imenom naše hiše? Pa da nam vsem skupaj lepega četrtkovega večera dokažejo: dober večer, spoštovani gospod, vi ne znate materinega jezika! Lepa mati si ti, ki ne govoriš materinega jezika! Kar mraz me je objel, ko sem se spomnil, da cela direkcija ne zna materinega jezika in ga nikoli ne bo mogla znati, kajti je bolezen neznanja v kali; beseda direkcija je srbska. Mi pa smo še nedavno imeli samo »gespuda derehtarja«, ki pa je bil visoko gori iznad »Nation der elften Rangsklasse«, torej nekaj nedosegljivega in samo za oboževanje. Vidite, take slovnične bolečine je povzročal dež. Pa literarne! Ali ni ravno dež izpodrinil tiste blagodejne inflacije pasje literature, s katero nas je letošnjo pomlad tako obogatil ljubljanski magistrat. Kako bi sicer doznali mehkobo pasjih strun?! Toda je dež povzročal tudi politične skrbi. Te so najhujše! Kajti smo komaj in z velikimi napori dokazali, da imajo samo naša p&rtija in njeni vodilni ljubljenci finančne, gospodarske in socialne sposobnosti, s katerimi se da ustvariti raj na zemlji. Zdaj pa, če bi po zaslugi večnega deževja ne bilo lanske dobre pšenice ne njene zlate cene, ne koruze, ne sliv, ne pek-meza za izvoz, kako bomo dokazali nevernim pristašem, da samo naša stranka lahko spreminja vsakodnevne težave v med * Odprte planina k« postojanke. Od 2& mja dalje bodo stalno oskrbovane koče na Kamniškem sedlu in Cojziova koča na Kokrškem sedlu. Od o. junija dalje stalno Erjavčeva koča na Vršiču. Od 1. junija dalje Krekova koča na Ratitovcu. Najlepši izleti so sedaj na Golico, kjer so narcise v polnem cvetju, v Aljažev dom k vznožju orjaške Triglavske severne stene ter v Ro-blekov dom na Begunjščici. Bogata planin-sa flora vabi turiste na eliko planino. Dom na Krvavcu nudi prostran razgled širom Slo venije. Prijetna je nova pešpot na desnem bregu Bistrice do Doma v Kamniški Bistrici, kjer ie letos izvirek Bistrice posebno močan. Ob Bohinjskem jezeru nudi vse udobnosti Zlatorog. Dom na Komnj stoji ponosno visoko gori nad temnim Bohinjskim jezerom in vabi v svoje snežno kraljestvo. Bližnji izleti so do koče na Ljub-niku in v Dom na Mrzlici. Planinci, hitite v spomladansko naravo. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 42 z dne 26. t. m. objavlja uredbo o dopolnitvi člena 98 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, pravilnik k določbam finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38 o neposrednih davkih in o izpremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih, navodila za izvrševanje § 157 zakona o uradnikih in § 163 zakona o državnem prometnem osob-ju, navodila za overjanje in evidentiranje dovolitev za zaposlovanje tujih državljanov, veljavnih za neodrejen čas, telefonski in brzojavni promet z inozemstvom, razglas o odložitvi volitev obč. odbora v občini Pragersko in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38. * Nesreča alf samomor? Iz Radeč nam poročajo: V ponedeljek zjutraj so nasproti Loki pr; Zidanem mo^tu pri Gotovi gostilni delavci, zaposleni z lovljenjem naplavliene-ga premoga, potegnili iz vode neznanega utopljenca. Prepeljali so ga v radeško mrtvašnico, kjer je bil nato komisijski ogled. Neznanec je srednje velike postave, star okoli 40 let, črnkastih las s kratko prstriženimi brki. Oblečen je bil v temno obleko in obut v skoro nove boksaste čevlje z gumijevimi podpetniki. Na desni roki ima tetoviran rudarski znak, nad njim žensko glavo, na levi pa črke BAB. Razen okroglega ogledalca niso nalli prj njem ničesar, \z česar bi se mogla ugotoviti njegova identiteta. Komur je kaj znanega o utopljencu, naj to iavj orožniški postaji. * Kasaške dirke na Cvenn. Kasaške konjske dirke bodo danes, na Telovo, ob treh popoldne z že znanim sporedom na Cvenu pri Ljutomeru. V nedeljo se niso vršile, ker je deževalo * Elektrifikacija Bačke fn Banata. Strokovnjaki novosadske električne oentrale so dovršilj načrte za elektrifikacijo Bačke in zapadnega Banata. Elektriko bodo napeljali do Petrovgrada. ter tako združil; novosTd-sko in petrovgrajsko električno omrežje. Pet-rovgrajska in novosadska centrala sta itak last. istega koncema. Stroški za izvedbo potrebnega načrta so preračunani na 10 milijonov. * Pozor' Darmol. sredstvo za odvajanje, je pocrosto ponarejen. Pazite zaradi tega pr; nakupu, da je na vsaki tableti utisnjeno ime Darmol in da ima tableta zarezo v obliki črke T. Zahtevajte zaradi tesra izrecno Darntol. Ogl. reg. S. Br. 7006/1936. * Prj zaprtja fn motnjah r prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. KAJ JE LEICAGRAFIJA ? To je fotografiranje z Leico, malim svetov-n oznanim fotoaparatom, ki si je tudi v naši državi pridobil splošno priljubljenost, ki ne napravlja samo fotoamaterjem vedno nove radosti, temveč je tudi mnogim poklicnim fotografom nenadomestljivo pomožno sredstvo. Mnogi lastniki Leica-aparatov v našem mestu in oni, ki hočejo to postati, bodo z veseljem sprejeli vest, da se bo vršila dne SO. in 31. maja od 9. — 18. ure Leica. razstava s 100 odličnimi slikami in bo 3L maja ob 20.30 uri tudi Leica-predavanje v prostorih frančiškanskega konvikta, Frančiškanska ulica — pasaža. Več o tej prireditvi na nabitih lepakih in pri fototrgov-cih, kjer dobite tiskana povabila brezplačno. • Izleti. Putnik v Ljubljani prireja naslednje izleie z avtobusi: 6. .junija enodnevni v Trst. Cena vožnji in preskrba potnega lista Din 145. od 12. do 14 junija Benetke iin Padovo z obiskom Postojnske jame. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vstopnica v Postojnsko iamo. vodič v Benetkah in preskrba potnega lista Din 515. Cena brez vstopa v Postojnsko jamo Din 495. Vse ostfale informacije pri bjletarnicah Putnika v Ljubljani. * Društvo bančnih zavodov objavlja, da je prj bančnih zavodih v dravski banovini od 1. junija do 15. septembra uvedeno poslovanje za stranke le od 8. ure do 12.30. Popoldne so blagajne zaprte. B^lSIRMUB ■MffliBfAiiHift Kriminalni film HARBY PEEL JN NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ (Volčjak kot sotrudnik policije) JL Veliki nemški šlager: »Man spricht flber Jacquellne« ŽENA BBEZ SRAMU Albrecht Schoenhals Sabine Peter« zhhč Prekrasno filmsko delo EJ U H N J E M (Brodarjl z Volge) Inkišinov Vera Corene Najnovejši žurnali v vseh treh kinih prinašajo kronanje v Londonu itd. itd. =&eBssEs±gzszasgmm * Do temelja je zgorela tovarna usnja v KnlJ. V tovarni usnja v K ulj, ki je last podjetnika Deutscha, je izbruhnil ogenj ter se naglo razširil po vsej veliki tovarni. Domači gasilcj eo poklicali na pomoč gasilce iz Starega in Novega Vrbasa. a tudi z združenimi močmj n; bilo mogoče zadušiti ognja. V nekaj urah je tovarna z najmodernejšimi stroj; in r velikimi količinam-; sjrovin posrorela do temeljev. Škodo cenijo na 3 milijone dinarjev. Podjetnik ne bo imel dosti škode, ker je zavarovan, pač pa bo hudo trpelo zaradi brezposelnosti več srto delavcev in delavk. Vzrokj nesreče še nifo ugotovljeni. ♦ Izlet društva »Pravnik« r>ne 6. junija priredi »Pravnik« izlet Zidani most— Rim ke toplice. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8. do Zd. mosta, od tu peš do šir-ja (»/4 ure), kjer bo odmor v gcstilni pri Kaduncu (prigrizek s seboj). Od tu po lepi, zložni, romantični ra.zglednj stari rimski cesti čez Stražo, Lukovico, Senožeti (Aškerčev rojstni dom) v Rimske toplice (2 uri)). Tu v zdraviliški restavraciji cb pol 15. skupen obed. Za kopanje v zdraviliških napravah obleko s seboj! Izletniki iz ostalih smeri s?e priključijo ali na Zi-d. mostu ali pa pridejo k skupnemu obedu v Pdmskhi toplicah. Povratek z večernimi vlaki. Prijave za skupni obed pri vratarju sedišča v Ljubljani, ali na sodnika Orožna, sodišče Ljubljana. * Se je čas, da se prijavite za prekrasen izlet z novim avtokarom »luksuz-ekspres< na svetovno razstavo v Parizu. Od 13. do 27. junija, popoln aranžman 3e Din 3.900. Potovan-e preko divnih pokrajin: italijanske in franeosJce Riviere, nazaj preko Švice in Dolomitov. Prospekti, informacije in prijave prj ?,Putnikuc, .Maribor—Celje. KINO IDEAL Jan Kieptira v velefilmu srečne zvezdo Glasba, Puccini, Duday. Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri ♦ Kadar žena potuje..... Neka gospodinja. ki je morala na svojem potovanjn prenočiti v malem hotelu podeželskega mesta. pride zjutraj na zajtrk ter omeni laMniku hotela: »Skoda, da kvarite Vaše perilo s slabim milom.< Gostilničar jo začudeno pogleda, gospa pa nadaljuje: »To se takoj občuti po vonju prevlek za blazine, rjuh jn sploh vsega perila Pa tudi brer. ozira na ta neprijetni duh. s slabim milom si boste popolnoma pokvarili svoje perilo. Za pranje bi morali uporabljati samo dobro jedrnato milo — kakor je pristno Schichkr vo milo Jelen! Tedaj bo perilo lepo in trpežno in bo imelo prijeten, zdrav vonj! Za namakanje perila ne pozabite »Žensko hvalo*. »M»»«»»«»MM»1»» Pijte domačo „Kostrivniško" povsem na ravno namizno in zdravilno MINERALNO VODO. Uprava „Kostrivniške Slatine" pošta Podplat via Grobelno in mleko? Za izvoz sem dejal! Ni pa rečeno s tem, kaj bo pri naši stranki, če ne bo koruze dovolj za doma. Hvala bogu, naš narod je že toliko zedinjen, da se koruze nikjer ne branijo. Nikjer! Ni je — hvala bogu — pedi zemlje jugoslovenske, kjer bi prebivali taki separatisti! Ne po veri, ne po jeziku, ne po običajih in ne po kakršnihkoli napakah! Črnogorci stavljajo pogoj, da mora biti oružena. No, to se lahko spregleda z ozirom na nekdanje hrabrosti in pa na dejstvo, da so bili pri ljudskem štetju vedno radi z Rusi. Naš narod noče biti strankar brez koruze. To naj si vsak zapomni! Predvsem pa dež in še kakšna nesramna suša, ki bi mu iz same konkurence _morda sledila! So pa tudi izjeme! Jako redke sicer! N. pr. Naša Mina pa Bobi. Ta dva, da imata le čokolado, bonbone, pa malo torte, koruza naj se gre solit! Toda ena lastavka ne napravi pomladi — letos jih tudi mnogo tega ni zmoglo! — pa tudi Nina in Bobi ne zmoreta stranke. Za političnimi bolečinami so prišle trgovske. Tu resnično sodelujem z najmanjšimi odstotki. Pravzaprav le teoretično ali, če hočete, estetično. Ali ni naravnost neokusno, da so v cvetočem maju prodajali — namesto papirnatih ali nalašč preluk-njanih šolničkov — galoše in zimske copate? Zdaj pa pride krona mojega trpljenja. S proračuni — to vsi veste — so vselej težave. Kako je pri državi, berete v časnikih, kadar niso zaplenjeni. Kako pri mestnih občinah, berete v podlistkih o pasjih taksah! Kako pri podeželskih občinah, Citate včasih celo v sodnih zapiskih, če se je proračunska debata nadaljevala ali pa vsaj zaključila v gostilni. Kako pa Je s proračuni v familijah, to morate vedeti iz življenja, če ste oženjeni in imate v otrokih mnogo božjega blagoslova. Ta stvar je pri naši hiši najtežja, tudi kadar je pomlad lepa. že pri sestavljanju. Vloge z ženo deliva in izmenjavava. Če je meni kaj treba, tedaj je ona finančni minister in je seveda proti in zoper in sploh. Kadar pa ona vstavlja svoje partije, pozicije in subpozicije ali pa se skuša, inta-bulirati na izredne in rezervne kredite, tedaj sem jaz v resoru financ in Istočasno najstrožja opozicija. Ona veli: — Kaj pa Je tega treba? — In jaz njej: — če si tako dolgo potrpela, boS Se vsaj eno leto! — — Eno leto? Jejhana! Ali nisi lani prav tako govoril? In poprej tudi? Seveda za mene ni nikoli nič potreba. Lani sem ti rekla: plašč je že še, samo nekaj okrog vratu bo treba. Krzna so poceni. Srebrne lisice so padle izpod polovice. Pa vse nič! Kakor beračica sem, ljudje pa mislijo. . . --Pa jaz? Štiri leta že nisem imel nove obleke. Suknja je že vsa siva na komolcih, na ovratniku se je že tretjič premenil žamet, gumbnice so že stokrat prešite, da ne primejo več šivanke. Lani si sama rekla: ta ni več za med ljudi. Trdno sem mislil: jeseni bo nova. Pa je prišla zima — dva meseca prehitro — malo sem jo pri luči pregledal, pa sem dejal: eh, saj je tako samo za grdo vreme! — — I, kdo pa dedca pogleda? Če je kaj vreden, naj bo oblečen kakor hoče. Toda »JUTRO« št. 121' CENJENEMU OBČINSTVU vljudno sporočam, da sem otvoril podružnico v Prešernovi ul. 9. v hiSl fa. Elite, kjer ae bom s kvalitetnimi izdelki in konkurenčnimi cenami potrudil zadovoljiti vsakogar. — Se kar najvljudneje priporočam FOTO TOURIST — LOJZE SMUC Ljubljana — Aleksandrova c. 8, podružnica Prešernova ul. 9. sEteftftE. Jf. T e— Kino Union. Danes ob 14,15, 18.80 ta 20.30 velefilm »Shirley — angel aerodroma« s Shirley Temple in tednik. Iz Maribora a— Turobno slovo od Danile Dekieveve. Velika množica Sokolov in Sokolic z društvenimi prapori, učiteljev ter učiteljic s šolsko deco iz Limbuša, kjer je službovala, jo je, tragično žrtev materinstva, pospremilo v torek popoldne na njeni poslednji poti na pobrežkem pokopališču. Krsto z zemskimi ostanki pokojne plemenite Danile Deklevove so nesli' do sveže gomile bratje Sokoli. Najpretresljivejši je bil prizor, ko je limbuška šolska deca zaihtela ob grobu ljubljene učiteljice. Nobeno oko nI ostalo suho ob tem ganljivem prizoru. NI bilo ne govorov, ne petja. Toda več nego vse to, je govorila globoka bol, ki je prevzela množico ob poslednjem počivališču pokojne in nepozabne Danile Deklevove. a_ Slovo brnskih dijakov. Na svojem povratku z večdnevnega potovanja po našem Jadranu so se dijaki brnske Trgovske akademije ustavili v torek zvečer v Mariboru. V Unionu jim je tukajšnja liga priredila skupno večerjo ter je izrekel prisrčne besede na naslov dragih gostov predsednik JS lige dr. V. Kukovec. Včeraj dopoldne so si dragi gostje ogledali razne mestne zanimivosti, med drugim tudi Vinarsko in sadjarsko šolo, nakar so nadaljevali svojo , pot v domovino. ! a— Zaključna letošnja dramska premiera bo v nedeljo dne 30. t. m. zvečer. Uprizorijo se -Trije vaški svetniki«. Režira J. Kovič, večje uloge igrajo Zakrajškova. Sa-vinova. Kraljeva, P. Kovič, Nakrst in J. Kovič. a— Ljudska univerza zaključuje letošnjo sezono. Jutri v petek se predvajata dva zanimiva filma. Prvi nosi naslov »Afrika iz letala«, drugi pa bo prikazoval čudovite doživljaje bagdadskega kalifa. Prvi film bo obrazložil prof. Baš. Za mladino posebna predstava ob 36. uri. Z večerno predstavo ob 20 se zaključi letošnja sezona. Občni zbor Ljudske univerze bo v ponedeljek dne 31. t. m. ob 20. uri. a— Volitev novega načelstva sreskega cestnega odbora. V smislu novih predpisov je bila včeraj v posvetovalnici sreskega cestnega odbora volitev novega vodstva sre skega cestnega odbora ter so bili izvoljeni: podžupan F. žebot za načelnika, župan dr. Juvan, dekan Gomilšek, dr. černe in Jav-nik z?, podnačelnike. Sejo je vodil kot najstarejši član sreskega cestnega odbora g. Ivan Hauptman iz Poljčan. Kakor znano je bila doslej funkcija načelnika sreskega cestnejra odbora avtomatično združena s funkcijo mestnega župana. Iz Trbovelj t— Bolgarski večer, k,i je bjl napovedan za sol>oto v Sokolskem dom«, je zaradi nepričakovanih ovir preložen na poznejši čas. t— Smrt uglednega narodnjaka. V torek popoldne je po dolgi muenri bolezni za vedno zatoni! oči ugledni trboveli^ki rodoljub, posestnik in gostilničar g. Franc Sušnik, v čestfti starosti 72 let. Pokojnik — ■ ■ 'l 1 l I ....... 1 I ' TIbetanec j€ t užitkom stara jajca, film starejša so, tembolj mu ugajajo. Okusi so različni. Ml jemo izvrstne M BONBONE Bilo kod M povsod! je bil po roda od Sv. Marka nad Trbovljami, nad 30 let pa je bil lastnik znane m ugledne gostilne >pri Susnjku«, kjer se je pre»d vojno rado zbiralo rodoljubno prebivalstvo nase doline. Bil je odločen narodnjak in to v najtežjih časih, ko Slovencem ▼ naši dolini ie ni bilo z rožcami postlano. Biil je velik dobrotnik Sokola in edem prvih, ki 60 prispevali k gradnji So-kotekega doma. Svo;e otroke je odgojil v strogem nacionalnem duhu. Zapušča hčeri Mariio in Kristino, por. črnjavjč, sina Franca, ki ga nasleduje na domu, jn sina Mirka. znanega eokolekega delavca. Pokojnemu SuSniku časten spomin, težko prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! fc— Pogreb br. Franca Šušnjka »tar. bo danes ob 16. uri W. hiše žalosti. Clanj Sokola so vabljeni, da se polnošfevjlno udeleže žalnega eprevoda v krojili, članice r ojvilu z znakom. Iz Kranja r— Kino Narodnj dom predvaja dan**? krasen glasl>eni film »Noč na Dunavu«. Običajni dodatki. Iz Zagorja z— Materinski dan so r sobote zvečer proslavile v Sokolskem domu naše marljive Kolašjce Pestri spored so otvorili otroci z državno himno pod vodstvom učitelj« Kulota. Slavnostni govor ie imela zastopnica Kola JS iz Ljubljane. Ves spored je bil nad pričakovano dobro izveden. Občinstvu so najbolj ugajale deklamacije malčkov iz šolskih vrtcev. Z velikim uspehom so bili izvede-ni ljubki prizori s petjem, ki jih je aranžiral učitelj Adamič. Skoda, da se dopoldanske proslave ni udeležila mladina šole jz Zagorja. ŠT. VID PRI STIČNI. V nedeljo 23. t. m. ob 15. bo začela tukajšnja strelska družina streljanje na strelišču. Hkratu bo tudi občni zbor. Vabimo članstvo in tudi ostale okoličane, ki imajo veselje do strel,-skega športa, da se udeleže streljanja. Popolnoma prenovljeno strelišče je v bližini železniške postajice St. Vid na Dolenjskem. Ker so železniške zveze ugodne, je omogočen poset tudi iz Višnje Gore rn Ivanč-ne gorice. Streljanje bo ob lepem vremenu vsako nedeljo popoldan od 15. dalje. VREMENSKE OVIRE ZEPPEUNOV Kakšne morajo biti zračne razmere za promet z Ameriko Iz Ljubljane n— Razstava spominov na dr. Ivana Prijatelja. Ugledna ljubljanska tvrdka Ivan Bonač v šelenburgovi ulici je s pieteto dala na razpolago eno svojih najlepših izložb :na razstavo spominov na pokojnega našega velikega literarnega zgoidovinarja. Poleg smrtne maske, dela akad. kiparja Ivana Saiovica, portreta akad. slikarja Božidarja Jak ca in drugih podob ter plaket, je razstavljena cela vrsta zanimivih tiskov, rokopisov, posvetil in pisem znamenitih pesnikov. pisateljev in znanstvenikov, ki kažejo velikansko življenjsko delo pokojnega profesorja m ugled, ki ga ie užival doma in v pvetu. Razstavo je priredijo Slavistično društvo. FOTOAMATERJI! 99% To morate vedeti 99% da tudi ako Vi slabo fotografirate, mi Vam 99% rešimo z razvijanjem Vaš film in napravimo vedno lepe čiste ostre slike v prvovrstni izdelavi. Cadet Box vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99.—' Sc priporoča specijalna fototrgovina Foto Tourist Lojze šmuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u_ Ivan Levar, ki je vso povojno dobo •nosil vso težo repertoarja v operi in drami proslavi svoj jubilej 25-letnega dela v torek 1. junija v opemem gledališču. Igral bo Cyraoia, ki ga je že pred leti kreiral z velikim uspehom. Ogromno delo slavljenja zasluži -vso pozornost in priznanje. Zato ne dvornimo, da mu bo naše občinstvo izkazalo vso pozornost. Vstopnice se dobe v-sak dan do proslave pri operni blagajni. Vstopnice se laMoo rezervirajo tudi tele-foraski. n— Razstava. J-Teden slovenske ženske knjige< v Trgovskem domu je dala prire-diteljicam mnogo skrbi, zelo so ee z njo trudile in žrtvovale dosii svojega časa. Obisk je pa temu trudu in delu neprimeren, dejali bi, m«nur.a1en. Kako je to, da slovensko ženstvo tako malo briga za stvari, ki se tičejo prav tega našega ženstva? Razstava je vredna, da si jo vsakdo ogleda, saj so poleg knjig, revij in ročnih del tudi si kart-ka dela naših žen. ki prav zdaj razstavljajo tudi v Parizu. Opozarjamo na predavanja, ki eo združena z raz-stavo. in si-r ho v petek 28. t. m. govorila sza. He-■ cvarjeva o ženi v novinarstvu. Vstopnina na razstavo in predavanje je le 3 din, za dijake 1 din. Vaša koža ne bo razdražena, še uporabljate pri solnčenju TSCHAM3A FII. Brogeri^a Gregorič d.zo.z. Ljubljana, Prešernova 5. u— Na>top slovenskega pevca, ki se je n vel javil v tujini. Dne 11. junija nastopi v veliki filhar.monioni dvorani slovenski basist Fran Schiffrer, po rodu Ljubljančan, ki je v minulih sezonah nastopaj v operi v Nemnii ;n sicer v poslednjem času v Rcsto-ku. Občinstvo že danes opozarjamo na koncertni nastop našega rojaka-pevca, ki uživa v tujini veliko priljubljenost. u Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška priredi jutri 2S. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje »Po dolini gradov« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Pir-nat Viktor. žena, ta mora biti zunaj kakor se spodobi. Iz žene odseva mož! Iz nje se zrcali dom. ugled in veljava hiše! — Res je. v debati so ženske močne. Le kaj bi bilo, če bi imele volilno pravico in to v času. ko je še mi nimamo? Pcičel sem strune ubirati na mol: — Pomisli, ti si vendar pametna žena. Otročja tudi zdaj ne moreš biti več. S plačili — veš — da smo v zaostanku. In če nam poplava ne odpravi draginjskih do-iklad. greznico moramo betonirati pred nastopom vročine — — — — Uh. uh! Greznico? Zdaj, ko je meni treba črne obleke ? če se kaj zgodi! ? Recimo kaj nepričakovanega v familiji. Po-greb morda ali sploh! Da veš, da ne prestopim praga, pa če magari ti sam umreš! Zaloputnila je vrata. Ampak kako! Tega 7. vrati — mislim — v parlamentih še niso vpeljali. Rečem pa po bogatih skušnjah z loputanjem, stvar je vredna posnemanja. Če ima kdo v parlamentarnih krogih kaj zr.anst.va, naj to sporoči! Predvsem: to daje debati kolosalen efetk. Potem pa jih je mnogo — tako misli narod in ljudstvo — za katerim bi bilo treba vrata dobro zaloputniti in sicer takoj! In ni nazadnje to, da se debata prej in uspešno konča. Moral sem po opravkih od doma. Daleč po svetu. Tja, kjer so njive sezidane in kjer vsaka pečenka diši po kozlovskem mesu. Morda sem se ji zato malo smilil. In je jako obširno pisala o vsem. V vsakem pismu je šel dež. Kakor da sem jaz imel kaj sonca! V nadaljnjem pismu piše: »Tvoj bratranec je bil tukaj. Rad bi. da bi šla njegova Cici k birmi, že lani je iskal botrico, pa je ni dobil. Pravi, da bi šla letos jaz.« — u— Prometno konferenco je priredil Avtoklub 25. t. m. v svojih prostorih. Konferenci je predsedoval predsednik kluba g. Praprotnik, udeležili pa so se je predstavniki kluba in zastopniki oblastev, da bi našli možnosti izboljšanja prometne varnosti s posebnim ozirom na tujski promet. S tem v zvezi se je razpravljalo tudi o raznih drugih vprašanjih in ukrepih za odpravo raznih nedostatkov. Od strani oblastev so se udeležili konference policijski nadsvetnik g. Pestevšek za upravo policije, komandant dravskega žandarme-rijskega polka g. polkovnik Barle, g. inž. Fischer za tehnični oddelek banske uprave ter g. gradbeni nadsvetnik inž. Mač-kovšek s tehnikom g. Staničem za mestni gradbeni urad. Konferenca je uspela in se bo skušalo čimprej izvesti razne ukrepe, ki naj bi omogočili večjo prometno varnost. Avtoklub bo izdal poljudno brošuro o nevarnostih prometa, ki bo brezplačno razdeljena med šolsko mladino. Skrbel bo tudi za nabavo šolskega filma za prikaz raznih prometnih nevarnosti. u— Aktuelna gospodarska vprašanja je naslov javnega predavanja, ki ga priredi združenje absolventov trgovske akademije Klub trgovskih akademikov v Ljubljani jutri 28. t. m. ob 20.15 v dvorani Trgovske akademije na Bleiweisovi cesti. Predaval bo širom Jugoslavije znani odlični gospodarski strokovnjak, generalni tajnik Zbornice TOI in bivši trgovinski minister g. Ivan Mohorič. Na izredno važno in zanimivo predavanje vabi Klub trgovskih akademikov poleg svojih članov tudi širšo javnost. Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju FRANJO KUNOVAR. pokopališče Sv. Križ — Ljubljana n— Imamo nov kvintet mladih percer, gojencev našega konservatorija. ki so si nadeli ime >Prelovčev pevski kvintet«. Ta kvintet bo prvič javno nastopi! 4. junija v frančiškanski dvorani na samostojnem koncertu. Vstopnice se že dobe v knjigarni Glasbene _ Matice. u— Ljubljanski Sokol priredi svoj letošnji majniški izlet — kakor že ob avlje-no — v nedeljo 30. t. m. na planino Brusni-kj pod Mokrico v romantični dolini Kamniške Bistrice. — Izlet bo celodneven, za člane in njihove rodbine ter za naraščaj; deca le v spremstvu staršev. — Odhod 6 prvim izletniškim vlakom ob 5.29, povratek v Ljubljano ob 21.55. — Hrano za ves dan vzame vsak e seboj. Izlet bo le ob lepem vremenu. n— Društvo »Tabor«. V nedeljo 4. julija bo na vrtu bivšega hotela >Tivoli< vrtna prireditev »Taborac Društva prosimo. da blagovolijo to upoštevati in ne prirejajo na ta dan evoiih prireditev. n— Emigramt; iz Trsta, Gorice in Istre (er njihovi prijatelji priredijo v nedeljo 30. t. m. celodnevni izlet v Kamniško Bistrico. Odhod 7. vlakom ob 5.29 z izlelniško vozovnico. Kolesarji in kolesarke se odpeljejo ob 5. izpred nebotičnika. — Organizator-no-propaeandni odsek S. j. e. u. u— Filmski žurn&li prosti mestne uvoznine. Z mastnega magistrata ano prejel':: V soboto 22. t. m. so kine podjetja Matica, Union, in Sloga pred glavnim sporedom opustila predvajanje običajnega film'ikega žurnala. namesto tega pa prinesla na platnu napi?, v katerem so trdila, da mestni trošarinski urad neopravičen: zahteva od filmskih žumalov po 300 Din uvoznine in da zaradi tega ne morejo predvajati žurnala, naj občinstvo oprosti. Ta trd te-v kinopodjetij pa je neresnična, kajti film=kih žurnalov trošarinski urad ne obdavčuje ,ker .co po tarifni p:stavki 53/a prosti plačila mestne u vozn me. izjema se je primerila le v enem primeru, ki pa je ni zakrivil mestni trošarinski urad, temveč stranka, ki žurnala ni prijavila kot filmskega žurnala. Zato je trošarin'ki urad zahteval predpisano plsičilo me:tne uvoznine. To se je zgodilo v soboto 22. t. m. dopoldne. Ker stranka ni hotela plačati uvoznine, ne da bi navedla., da se nahaja v zavitku poleg dveh kultu>rn'h filmov en žurnal in je odšla, je uradnik nato filme spravil. (Da je bil med temi filmi tudi en žurnstl, je bilo ugotovljeno šele v ponedeljek 24. t. m., ko so vpričo Kolena so mi klecnila. Kaj, če ni to nadaljevanje debate o proračunu v novi obliki? Preden sem odgovoril, je prišlo že drugo pismo: »če bi bil moj bratranec (moj je podčrtala), bi mu rekla: letos ne morem, letos je greznica na vrsti, sosedje nosove vihajo. Pa ker je tvoj bratranec (tvoj je spet debelo podčrtala), sem samo rekla: jaz bi že šla, jaz, toda treba je tebe vprašati. Nu, zdaj pa odgovori hitro! Milijon pusi, tvoja žena z otroki.« — Preden šem prišel k sapi, črnilu in papirju, že spet pismo: »Odgovori vendar, saj veš, kako težko čakajo! Ubogi starši, ubogi otroci! Kaj pa morejo otroci za to, če ne morejo sami do zakramenta. S spovedjo je lahko! Greš, poklekneš, glavno je, da imaš kaj na vesti. Toda birma je kakor zakon. Brez dveh ni nič. Kaj misliš, da bi bilo kaj starih devic. če bi se zakrament sv. zakona lahko prejemal posamezno? Tako tudi Cici ne more brez botrice. Mar še zdaj ne razumeš, kako težko čakajo tvojega odgovora? Potem pa tudi zaradi obleke! Saj veš, da mi je potrebna črna obleka in te tudi ne morem brez tvojega pristanka sneti kar čez noč s kljuke! Piši hitro, hitro! Milijon« — i. t. d. Mislim, tudi to taktiko bi bilo dObro presaditi na parlamentarna tla. Ne bi bilo zapostavljenih pokrajin in ne poslančev praznih rok! Ne separatizma! Morda bi celo ne bilo človeka, ki bi še upal prezreti re-sor financ ob takih metodah. O, pomislite gg. davkoplačevalci! Kaj mi je preostalo. Pisal sem: — Bodi! — In je bila botrica! ~ T ===== ora4o3a trofterMcega ta rfnadm pregledovali filme). Glede ufvoznine na Mhnske žurnale je trošarinski uradnik še v soboto posebej pojasnil stranki ,da so filmski žurnali po tarifni postavki 53/a prosti plačila mestne uvoznine. Sicer pašo morala filmska podjetja vedeti za to že iz Službenega lista z dne 1. aprila 1.1. KJjub temu so knopodjetja. predvajala omenjeni napis, kar je bilo tedaj povsem neupravičeno in osnovano. Glede kulturnih filmov pa velja sklep mestnega tro-šarinskega urada, da je smatrati kot kulturne filme, proite mestne uvoznine take kulturne filme .ki jih predvajajo kulturna, znanstvena in slična društva v poučne namene, torej res le v kulturne svrhe in ne v nemenu dobi6ka. Vse ostale tzv. kulturne filme zabavne vsebine, ki se predvajajo v poklicnih kinopodjetjih zaradi dobčka .pa je po skleeine se dvigajo paviljoni Nemčije, Italije, Rusije, Švice, Belgije in Portugalske. Na 'Labodjem otoku Arabci še postavljajo maroško vas. Paviljoni Danske, Holandske, Rumumje in Norveške ter Palestine se bližajo dovršitvi. Značilna sta bila govora, ki sta jih imela ©b otvoritvi državni predsednik Lebrun in generalni komisar razstave Labbč. Oba sta povdarjala vzajemno sodelovanje vseh narodov. Z zadovoljstvom beležijo francoski Msti izjavo italijanskega komisarja na raz-, Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. stavi, generala Picca, ki je izjavil v Grand Palaisu pred 4000 poslušalci, da pomeni pariška prireditev manifestacijo mednarod nega prijateljstva in sodelovanja Državni prezident Lebrun je dobesedno dejal: »Razstava združuje narode v znamenju bratstva in vpleta vsa ljudstva v harmonijo, ki jo kaže delo. Naj se iz tega sodelovanja vsi narodi nauče, da na svetu ni mogoče nobeno dostojanstvo brez medsebojnega razumevanja za delo drugih.« Minister za trgovino Bastid je povdaril, da je Francija s sedanjo razstavo doprinesla delež sodobni civilizaciji, štiri in štirideset narodov lahko primerja v Parizu svoje napore s francoskimi, ki so usmerjeni samo k mirnemu napredku vsega sveta. V Eplaturesu (Švica) Je vrgla krava živinorejcu Markn Gigyju štiri mladiče. Živali živijo in so zdrave »Ženska, s črno fertniko« nd poveljevala mtt kakšni razbojniški tolpi. nj4? ni izvršila dro-£5h kaznivih dejanj, to je treba takoj povedati Nasprotno, bila je eno najbolj neškodljivih bitij na svetu. Pred časom je ne3d pariški riJkar razstavil sliko mlade in izredno lepe dame, a kar je gledalce posebno zanimalo, j« hjio to. da je bila mlada dama v Evinem kostumu in je nosila črno krinko. Lepota jn nena-vadna »obleka« modela sta privabila na razstavo tisoče občudovalcev. Neki obiskovalec je menil, da model pozna tn kmalu je krožilo med ljudmi več imen. m/xl njimi imena žensk jz tako zvane »najvišje družbe«. SHfcar je seveda skrbno pajzfl na to, da W ne fzdal svoje skrivnosti. Toda to mu rri pomagalo. Kmalu je zavoljo klepetavosti jezikov prišlo do Škandala ki se je končal s tem, da je neki moški, kj je misliL da predstavlja dama s črno krinko njegovo ženo. pozval umetnika na dvoboj. Dvoboj se je ikonfial za moža s slabšim uspehom, toda to ga na vfdez ni rešilo ljubosumnosti. Čas je prešel fn tudi elfka je izginila z razstave. a skrivnostni model so kmalu pozaJbili- Toda vsa stvar je postala znova predmet .0bewnih razgovorov, ko sta se neka dama nje brat tožarila zavoljo dedščine in je bratov zagovornik sredi razprave potegni! t* Kepa fotografijo tiste slike im je zaklal sodnikom: »<5e I5 ta ženska, k; jo je narava tako bogato obdarila obranila plemenito tn čisto dušo. bi bila postala čudež stvarstva...« Seveda je nato v družbi nastal nor Škandal, toda ljudje venda-rie niso bili prepflčani. da je slika v resnic? predstav-Ija3a to damo. kajti ta je vložila profc; svojemu bratu novo tožbo zavoljo obrekovanja. Saimo umetnjk b} mogel jasno povedati, koena je predstavljala prav za prav njegova sifka. pa so ga, silili od vseh strani, naj to pove, da bo končno mir. Slikar pa ni hotel povedat! in ker so časnikarji le prehudo silil; vanj. se jim je izognil naposled s tem, Kariera navzdol Od križa častne legije do zapora Do svetovne vojne je živel L 1883. rojeni Jean Barel v Vallaurisu pri Cannesu življenje skromnega trgovskega nameščenca. V vojnj je pokazal neeluteno junaštvo. Ce6to Strela zažgala zalogo špirita Pet do sedem milijonov zlotov škode V Poznanju se je zgodil v eni Zhdnjih noči požar, ki je upepelil več industrijskih podjetij. Požar je nastal s tem, da je med nevihto treščilo v špiritni tank neke tovarne žganja, V trenutku je eksplodiralo 10.000 litrov tekočine, v trenutku je bila vsa tovarna v plamenih, a hudi vihar je zanesel ogenj v neko papirnico in. neki grafični zavod, ki sta postala prav tako v kratkem plen požara, škodo cenijo na pet do sedem milijonov zlotov. Delavce v papirnici so gasilci rešili le z največjo težavo. Rfiža se čas poroke. •. Po mestu se širi govorica, da je pri tej katastrofi izgubilo življenje 30 delavcev, vendar pa uradnega potrdila te vesti še ni. Požar je uničil tudi več stanovanjskih poslopij in je ogražal bližnjo cerkev ter klavnico. Zadnjo so morali izprazniti, toda mnogo živine se je zadušilo v dimu. Kupujte domače blago! so ga morali v armadnjh poveljih posebej pohvaliti zavoljo izrednih dejanj. Hitro je napredoval do stotnika in je končno dobil tud, častniški križ Častne legije. Komaj pa se je vojna končala je začel 6voje sposobnosti razvijati v popolnoma drugačnem področju. Začel je olepaifti na vse strani in je imel kmalu več kazni za seboj, nego prej pohval in odlikovanj. Pred nekoliko leti so mu odvzel? vojaški čin in ga črtali jz Častne legije. Takrat je bil odsedel že 19 kazni. Te dnj pa je izvršil svoje »mojstrsko delo«. Kot dozdevni »ravnatelj nakupovalne jn prodajne vele družbe za Francijo in kolonije« je znal nekemu draguljarju izvabit,- platonski okras, ki je bil vreden pol milijona frankov. Svojo žrtev je zvabil v nalašč za to najet lokal in se je z okrasom odstranil »za trenutek«. Doslej ga oblasti še niso mogle prijeti. V kabinetu voščenih figur Kako je obiskovalka panoptika spoznala svojega očeta Dogodek, kakršnega bi si bil lahko izmislil Edgar Allan Poe, se je odigral v nekem panoptiiku v Parizu. Med številnimi zaljubljenimi pari, ki so obiskali zadnjo nedeljo ta panoptikum, je bila tudipla volasa prodajalka v nCki modni trgovini Madeleine v družbi s svoj'm zaročencem, nekim fotografom. Sprehajala sta se med voščenimi medel i vsakovrstnih znamenitosti, cesarjev, kraljev, vojskovodij, izumiteljev, umetnikov. Končno sta prispela k skupinam proshilili zločincev. Neka detomorilka je bila tu upodobljena pred sodniki, ker je svojega otroka zverinsko mučila do smrti. Druga skupina predstavlja proslulo vlomilsko tolpo na delu v neki vili. Davno pozabljene krimi- nalne drame in senzacionalni procesi vstajajo tu pred očmi gledalcev. Nenadno je lepa Madeleina kriknila in se zgrudila brez zavesti. Nje zaročenec je bil od groze ves iz sebe, ljudje so pritekli od vseh strani, služabniki so prenesli onesveščeno v stranski prostor. Ko se je prodajalka spet zavedla, je povedala, še vedno trepetajoč od groze, kaj jo je bilo tako pretreslo. V neki voščeni lutki, ki je predstavljala roparskega morilca, ki davi staro žensko, je spoznala — svojega očeta. Ob vznožju te skupine je bil napis na leseni deščici: »Ju-stificiran dne ...« Madeleine ni imela dcslej o strašnem dejanju in grozotnem koncu svojega očeta nobenega pojma... Mrs. Merrymanova, teta ge. WarfieId-Simpsonove, stopa s prekomornika »Prezident Roosevelt« čez mostič na kopno. Nad glavo drži razpet dežnik, da bi se skrila kameram lotareporterjev. To se ji seveda nI posrečilo, kajti fotografi so jjo le vjeli na ploščo, lrolrrva* ftra&A ^ ^am^am« l>M l. ,..— Nezgoda z raketo« na vojni ladji Naritski bojni ladij »Queen Elizabeth« se je zgodila kratko pred začetkom velikega umetelnega ognja, k; naj bi zaključil parado vojnih ladij pred Spjtheadom, majhna eksplozija. Ena izmed raket se je pred časom razpočila. Kolikor poročajo, je bilo le malo stvarne škode, ranjen pa ni bil nihče Zanimiva znamka Francoska postna uprava je spravila v promet znamko v spomin na velikega filozofa Descartesa. Na znamki je filozofova podoba, pod njo pa knjiga s tekstom: Di-6cours eur la methode. — Poštna uprava ie spregledala, da če slovito Descartesovo delo imenuje »Discouns de la Methode«. — To je tem bolj fatalno, ker je sedanji šef francoske poštne uprave — vseučiliški pro ">eor... da jfm je priporočil, naj sami povtprašajc med njegovimi aktoiimi modeli. In eden izmed časnikarjev je imel nes srečo. Nekega dne je na oeptj brez ovinkov nagovoril po-klicno modelko, o kater; je vedel, da je obiskovala umetnika v tistem času, ko js 6liikal svoje delo. Dejal ji je. da sedaj ve, da je ona skrivnostna dama b črno krinko, kajti slikar sam mu je bil to povedal. Zvijača je imela uspeh. Po prvem prese nečenju se je mladenka nasmehnila m kei je mislila, da je slikar res frAa1 svojo skrivnost. je tod; brez nadaljnjega priznala, da je govoril resnico. Povedala je tudi. kafar> je prišlo do vse te afere. Umetnik je *le predobro vedel, da, bi slika poklicne modeCtee pred občinstvom ne učinkovala na pravi način. Zato si je izmislil okrog stvari nekaj skrivnostnih okoliščin. Njeno priznanje je učinkovalo kakor bomba, a Pariz bo na stvar sedaj vendarle dokončno pozabi!. Tf f 1 — f&fnrfr&d 700 dinarjev 10 dni a^o* maj — junij stane bivanje ^ v Radenskem zdravilnem kopališču Vse vračunano: stanovanje (sobe po lastni izbiri v vsaki vili ali Terapiji!, hrana (običajna ali dijetna), zdravniški pregled in od njega predpisane zdravilne kopel ji, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če je potrebno tudi pregled z Rontgenom, Zahtevajte prospekte! Direkten vagon iz Ljubljane do samega kopališča. ANEKDOTE o RockeSellerju Nekemu ravnatelju, ki je nekoč izjavil Rockefellerju, da računa s poviškom svoje plače, je odvrnil pokojni multimilijonar, ki si ni dal nikoli nikjer kratiti nobene pobude, takole: »Ce računate s povišanjem plače, se morava pač ločiti, kajti jaz ne potrebujem moža, ki slabo računa«. Rockefeller se je šele zadnja leta svojega življenja zaveroval v idejo, da bo uča-kal sto let. V petdesetem letu je resno oboleL Takrat je dejal nekemu prijatelju, da bo menda kmalu umrl. Prijatelj ga je potolažil: »Kaj še, učakali boste sto let!« Rockefeller je imel takoj pripravljen trgovski odgovor čisto posebne vrste. Dejal je: »Zakaj bi čakala smrt name sto let, če ji zadostuje tudi samo petdeset!« Rockefeller je živel zelo zmerno. Večkrat je izjavil znancem, da lahko živi od ene tretjine hrane, ki jo pripravljajo zanj. Ob neki takšni priložnosti ga je znanec prekinil z vprašanjem: »Kam gresta pa ostali dve tretjini?« — Rockefeller je hitro odgovoril: »Za prehrano mojih zdravnikov!« VSAK DAN ENA Veter preoblikuje ljudi.i. (»College Humor«| Kulturni pregled Slovenski elementi v likovni umetnosti Katera umetnina je sloveuska? Kaj je vaše? Kako se pozna slovenstvo v likovni umetnosti ? V pričujočem Sanku skušam razviti svoje misli o slovenski noti v naši likovni umetnosti. Pri tem se dobro zavedam, da ue morem teh misli končnoveljavno razjasniti ali izčrpati. Podam jih le, kakor jih pojmujem v glavnih obrisih kot slovenski slikar. Predvsem 6e pa dotikam vprašanj kj se mi zde važna v medsebojnih odnosih umetnika, kritika in umetnostnega ljubi-teLja. V zadnjem času, ko je domalega zopet po vsem svetu privrtelo kolo mode v naše obzorje stara gesla, »Svoji k svojim«, »Iz naroda za narod« itd., je tudi pri na6 postala modno važna slovenska nota v likovni umetnosti. In to se je zgodilo čez noč. Mnogi umetniki, ki so še včeraj s prezirljivo gesio motrili take pojave, so pričeli s podporo umetnostnih avtoritet na debelo obratovati v skladiščih slovenske narodne umetnosti. Mladi, nerazsodni likovni talent-je in ljubitelji strme opazujejo prelomno gibanje teh junakov, kot izredno novost, ki pri nas nima primere. V resnici pa lahko zasledimo v naši likovni^ zgodovini posamezne slikarje, ki so se že pred leti iz svoje reouične notranje potrebe in prirojenega čuta za domače lepote poglobili v bistvo slovenske narodne duše in ljudske miselnosti. Teh idej se oni umetniki, ne glede na razne modne smeri in preziranja ofieielnih umetnostnih faktorjev, drže tudi še danes dosledno in prepričevalno. Iz naše zemlje rasto in po njej duhte. V njihovih umotvarih vidimo našo domačijo in slišrimo daljno melodiko narodne pesmi. Tudi v podrobnostih njihovih izdelkov nam sije domače obeležje, kakršnega zmore ie tenkočutna, vase usmerjena duša našega ljudskega umetnika. Bistvo, pa tudi značilnost slovenske note v naši upodabljajoči umetnosti niso narodni jn folklorni pribori, avbe, noše, nageljni, srca, rožmarin in dr., marveč splošno obeležje in nastrojenje, ki se lahko zrcali^ v preprost; pokrajini, v portretu, v tihem žit-ju, v žanru, pa tudi v zgodovinskih podobah jn ilustracijah. Kakor pa je dana možnost, da omenjeni pribori umetnino ojači" jo s slovenskim nastrojenjem, tako obstoji tudi možnost, da se prav z narodnimi pribori profanira in izmaliči slovenski značaj kakšne podobe. Groharjevo sončno pokrajino z žitnim poljem dvignejo v slovenskem občutju kozol-cj kot naša tipična ljudska poslopja. Kakor ie mogoče ojačiti slovensko obeležje z ženo v avbi, katero naslika Ferdo Vesel, tako je darva možnost popolne profanacije bistva in znakov slovenske note, če tako ženo z avbo naslika na pr. Urh Ponikvar. Kakor nam zaduhti ornamentalni črtež na panievi čelniei po medu in domačnosti, tako na6 spravi v slabo voljo neužiten duh, ki ga je v napačnem pojmovanju narisal Matevž Ponikvar. V zgoščeni kompoziciji malega, l>odrobno izciziliranega akvarela Gvidona BirolJe je najmanj 90 odstotkov bistva slovenske narodne umetnosti, medlem ko zaman iščemo vsaj par odtenkov takega bistva na velikoformatni plahti modnega umetnika zagrebško-pariške šole Janeza Tavžlia. — Napačno in zmotno je mnenje, da žanr?ka slika, ki vpošteva narodopisni motiv, ne sodi v visoko umetnos*. Če je dobro naslikana, jo prav narodopisnosrt potrdi kot visoko umetnost ter izpriča jn poveča njeno vrednost z znaki in bistvom slovenske note. Kai pa je dobro naslikano? Širok pojem, vendar dojemljiv za slehernega, ki je obdarjen z zdravim čutom in razumom, ako si le prizadeva poglobiti se v delokrog pred-našanja slikarjeve pisave s čopičem ali z lopatico v plastično obdelavo predmeta, v način njegovih potez, v razdelitev sence in svetlobe, v silo zamahvo in valovanje obrisov. Še polno je drugih vidnih znakov o dobrem ali slabem slikarstvu in kaj hitro razlikuje veščak ljubeznipolno delo od prisiljene, trgovskomodno usmerjeno kičarije. Slovenstvo v umetnosti si ne pusti delati sile, ne od strani »veleumetnika ignorantar, še manj pa od strani »kritika-klikarja«. Pa tudi tam, kjer take namere obstojajo, so le prehodnega značaja. Današnji človek živi samoizobrazbi, ki ga prej ali slej privede do samostojnega presojanja in do lastnega neodvisnega čustvovanja umetnine. Naši_ potomci, ki bodo ostali presejani in očiščeni od sodobnih zablod, bodo brez dragocenega vodstva kritikov samostojno razpoznavali na umetninah dobro od slabega. Boljševizem, ki trenotno strahuje slabiče v naši umetnosti, se bo razpršil v nič kot balon iz milnice. Geslo poix>lnejsega človeka bo: Proč s klikarsko kritiko, zlasti z ono, ki hoče oblastno ukazovati, kaj je in kaj ni umetnosti Kakovost umotvora bo vsak točno pojmoval, občutil in vide]. Ne bo več kot nebogljen dojenček odvisen od kritiških dojilj v svoji sodbi. Bodočj ljubitelj naše umetnosti bo sam jasno ugotovil, da kip ali slika, izdelana od kolektivno usmerjenega »umetnika« v tujem duhu špekulativne modne smeri, ni slovenska, čeprav je slikarju ime Janez Tavžel] in so ga vsj pismouki proglasili za našega velikega mojstra. Takšne namišljene mojstre in njih laži-umetnine bo narod kaj hitro pozabil, kakor igrače, ki jih dora-ščajoči otrok zavrže. Kakor je pa že danes mogoče ugotoviti bistvene znake slovenstva v likovni umetnosti, moremo tudi že sedaj dognati bistvo in znake neslovenskega obeležja take umetnine. Ti znaki so predvsem površnost, katere izrodek je navadno »ženijalna skica« neizdelanih podrobnosti, dalje spačena kompozicija in poza figur po vzorih starih mojstrov, posnemanje sodobnih modnih »likovnih zvezdnikov«, na »dinamiko« preudarje-na barvna neubranost, zlagani, tragjčno-so-cialnj jn jokavi poudarki, ki naj kažejo trpečega avtorja, groba nesimetrija prostorne razdelitve, neestetsko izbiranje likovnega predmeta itd. Najznačilnejši pa je cinizem, ki se skriva pod krinko vsiljive originalnosti in njegove obdelave. Bistvo resnične slovenske umetnine je: skromna intimnost, ki jo slutimo v elegiji našega večstoletnega robstva, kj jo slutimo v globoki in ponižni verski čutnosti našega naroda, ki jo slutimo v sončnem blesku naših žitnih poljan, v naslikani vrtni gredj ter v duru naših ljubavnrh in junaških pesmi. Slutimo jo v obrazih naših kmetov in kmetic, na katerih so zarisani sledovi turških bojev, uporov in trpljenja. Slutimo jo tudi v prešernem humorju pa-nievih končnic in v priprostih simbolnih okraskih naših ljudskih izdelkov. Še marsikje slutimo to slovenstvo poleg vidnih zunanjih znakov, na pr. v enostavnosti umetniške obdelave, v 1'ubeznivem oblikovanju podrobnosti, v zgoščeni prostorninski raz-poredbi oblik in v harmoniji barv, ter v težnji po plastičnem ozjr. ploskovnodekora-tivnem prikazu predmeta. Vse vidne in nevidne značilnosti slovenskega likovnega umotvora pa prepleta — kot zlaita nit brokatno vezenino — žareča ljubezen do domačnosti. M. Gaspari. zrežirana in je gledalca akooi več ur op«r jala s svojimi barvnimi senzacijami. Mimo nas je šel kos najnovejše, ie »veže, tu in tam še krvaveče, nezaceljene zgodovine; maršala De Bono in Badoglio sta na iskrih konjičih otvorila silni pohod zmilitarizirane in maskulinizirane nove Italije; videli smo zastave vseh fašističnih organizacij in za njimi udarnike vseh mogočih skupin, viteze malteškega reda in dalje, dalje — eno samo mogočno reko barv, ki so se gibale na črni podlagi. Ta pohod, v katerem je nastopilo nad 40.000 uniformiranih vojakov in fašistov z vsemi vrstami vojnega orožja, v vseh mogočih opremah, je trajal do malega tri ure in vendar ni utrujal ne oči ne duha, zakaj njegova predstavljalska napetost se je stopnjevala prav do konca. Zamislite si na široki cesti, med mogočnimi ostanki starega Rima, v prisostvu Cezarjevega spomenika, pohod 10.000 kolonialnih vojakov z vsemi odtenki barvnopoltnih plemen: od kavinorjave barve do ogljeno-črne; pohod majhnih, slabotnih sinov so-malijskih in libijskih puščav, melanholič-j nih Arabcev na kamelah, vitkih, bradatih Abesincev na majhnih konjičih, ki so tako j zvesto sledili taktu abesinske godbe na pi-• hala in bobne; Predstavite si, da vsi ti temnopolti vojščaki teko; da se jim svetijo gole noge in v vojaškem veselju bleščijo zobje, a da so oči nemara zasanjane v drug, mnogo preprostejši svet, v njihove rumene puščave in domače hajduške gore. Zamislite si vojščake v pisanih afriških nošah, ki defilirajo tako, da plešejo po cesti in delajo grimase, kakor ste si jih zamišljali pri svojih Indijancih v mladih letih: grimase strašnih bojevnikov, ki so pa v resnici pohlevni ljudje in daleč od vseh nas, od naše civilizacije in njenih problemov, od imperijev in moralne krize človeštva. Njihove žalostne oči, ki so se morale smehljati rimskemu soncu, mi ostanejo vedno v spominu. Ob zaključku sta se spustila kvišku dva balona in tudi go-lobje pismonoši so ljubko pokazali, da poznajo vojaško disciplino, ker so nekajkrat v trdno strnjenem krdelu krožili nad nami, preden so se bili razpršili na svoja resna pota; hvala tudi njim za prijetni prizor! Ljudje, ki se bolj spoznajo v vojaške vrline, bi vam lahko potrdili, da je »po-možatenje« Italijanov pod vplivom fašizma močno napredovalo; mene je pri vsem živo zanimala rimska publika, ki se je gostila v špalirjih in na tribunah blizu starega Koloseja in ki je z isto teatralno ve-dečnostjo, kakor njeni davni predniki, uživala pohod vojske; nedaleč od kameni-tega Cezarja je zdaj stal živi Duce, »il fon-datore deli' Impero«. Zapiski Slavko Ostere na praškem ksne«t«. JV»- škj pihalni kvintet je na svojem koncertu v Smetanovi dvorani izvajal lft t m. skladbo Slavka Osterea »Pihalni kvintete Kritik »Češkega »lova« poroča v Številki s dne 25. t. m. o tem delu sledeče: >Sloveoeo Slavko Osterc, učenec Novaka in H4be, je združii v »Pihalni kvintete pet kompozicijsko dovtipnih in glasbeno svežih stavkov (Allegro, Lento, Vivace, TranQuillo» Presto). Avtor obvladuje kar mojstrski tehniko polifoničnega stavka in stolno navezuje na klasične vzore, ostajajoč v sferi modernega harmoničnega zvoka. Čeprav je H&-bov učenec, deluje tematično. Tudi instru-mentaciia je duhovita Skratka: odlično delce!« _ .. _ . . Mlada slovenska pevka Štefanija Fratni-kova bo nastopila na letošnjem salzbur škem festivalu v »Čarobni piščali« pod vodstvom slovečega dirigenta To6caninija. Delo prof. Janka Lavrina. V kratkem izide v založbi nottinghamske univerze novo delo prof. Janka Lavrina o Dostojevskem. Svojo prvo knjigo o Dostojevskem, ki je izšla že pred sedemnajstimi leti, je pisec tako izpopolnil in razširil, da se lahko smatra za |x)vsem novo delo. Kakor izvemo, je ta knjiga tudi že vključena v esejistično trilogijo »Dostojevski, Tolstoj, Niertzsche«, ki izide letos v slovenščini v prevodu Petra Donata. Nova slovenska pesniška zbirka. V Mariboru je pravkar izšla v krasnri opremi pesniška zbirka Vinka Žitnika »Pomlad« (104 strani, samozaložba). K tej lirični knjt-gi, ki nas seznania s pesnikom, čigar verze smo doslei zasledili samo v revijah, t>e ob prvi priliki še vrnemo. Roman o Prešernu izšel. Pisateljica lika Vaštetova je pravkar izdala svoj obsežni »Roman o Prešernu«. Odlično opremljena knjiga z ilustracijami E. Justina vzbuja na našem knjižnem trgu upravičeno pozornost. O prvem slovenskem biografskem romanu, ki obravnava življenje našega največjega pesnika, priobčimo daljše poročilo v prihodnjih dneh. Otto Pick. znani literarni sodelavec »Prager Presse« An prevajalec iz češčine v nemščino, je praznoval minule dni 50 letnico. Ob tej prilik; so se češki listi s simpatijami spominjali niegovega dela. Po lepi češki navadi sta izšla dva zasebna tiska, posvečena zaslužnemu jubilantu: Glavni urednik »Prager Presse« A Laurin je izdal v faksi milu in s tekstom P. Eisnerja dve pesm; R. M. Rilkeja O. Picku in rokopis nekega soneta, Pickov redakcijski tovariš A. St. Magr pa njegov prevod Bfezi-nove pesmi »Binkoštna nedelja«. Obe biblio-filski publikaciji izpričujeta vzorno češko pozornost nasproti sodelavcu v razširjanju češke ljiterature jn misli. S PO R T Danes igrajo in plavajo Wasser£reunde Ob 17. na kopališču Ilirije § poti po Italiji n. .'led Benetkami in Rimom. Pokrajinski m, ki se odvija pred popotnikom brzega /laka med Benetkami in Rimom (koliko več življenja je lahko zajel v svojo klasično reportažo »Italienisehe Reise« olimp-ski Gotehe!), obsega dva dela: ravan Emilije in apeninski svet s Toscano in La-zijem. Krajina v Emiliji, na široki zeleni ploskvi, ki jo poleg kanalov in potokov napaja Po, vzbuja občutje italijanskega pesnika, ki je primerjal sončne zahode ob Pou večerni razpoloženosti v ruski stepi. Drevoredi vrb in jagnedov s ploščato krošnjo, ki se med njimi razpenja vinska trta; nasadi murv, daljni gozdovi na vzhodnem obzorju, kjer daje nebo slutiti zrcalno gladino morja; vmes hiše v značilnem beneško-lombardskem slogu, barvaste, pogosto karminasto rdeče; pristave in cerkve s kampanili, ki se tudi tu prilegajo značaju krajine; kdaj pa kdaj gradovi. Ta filmski pejsaž oživljajo kmetje, ki delajo na polju in katerih živobarvne, večkrat rdeče obleke tekmujejo z barvo deteljice in z obilnim rdečilorn maka na tratah. Stara tla, kmečka in plodovitna. Pri Bolcgni se krajina vedno bolj grban-či, na hribih se pojavljajo tanke silhuete cipres in napovedujejo toskanski pejsaž; toda preden ga doživiš, se moraš odkupiti z množico apeninskih tunelov in preiti proti zapadu, v smer Tirenskega morja. Na tej poti je velika in pomembna postaja Florenca, ki te pozdravlja še v vlak z mogočno kupolo Sante Marie del Fiore in z nepozabnim smehljajem starih Fiesol; dalje odtod je pra.va in resnična Toscana, krajinsko najlepša na vsej dosedanji poti: Toscana s svojimi srednjeveškimi in renesančnimi mesti in gradovi in s starimi vilami po brdih, ki jih stražijo ciprese kakor na Bocklinovih slikah. Nikjer ne izražajo ciprese v toliki meri dušo pokrajine kakor v tej krajini, obrobljeni z modrimi linijami toskanskih gora. Vla.k šine mimo mesta Chianti, ki je dalo ime znanemu italijanskemu vinu; slikoviti dvorci in prve skupine pinij se izmenjujejo s tovarnami. Človek bi se tu ves zasanjal v boecaccijevsko, v renesančno in baročno Italijo, če ga ne bi veliki napisi na praznih ploskvah hiš in tovarn opozarjali na sedanjo Italijo. Ti napisi nas poslej spremljajo na vsej poti; fašizem je očividno sprejel med svoje propagandne pripomočke psihologijo napisov, ki je tako značilna tudi za Bat'ov Zlin: kratke sentence in aforizmi, v Italiji večidel iz Mussolinije-vih govorov, se nenehoma ponujajo očem in napadaio odtod tudi duha. Eden prvih napisov, ki sem si ga na vlaku zapisal s stene neke toskanske tovarne, slovi v prevodu: »Disciplina, sloga in delo za izgradnjo domovine« (Mussolini). Polagoma zapuščamo ' Toscano in preha jamo v stari etruški Laci.i: čim bližje smo Rimu, pogostejša postajajo mesta po kamenitih hribih, ki vzbujajo vizijo davne minulosti in osvajajo popotnika s svojo skrivnostno kamenito govorico o tisočletjih. Krajinsko slikovitost označuje zgrbljeno drevje, razpeti sončniki pinij, teh ljubeznivih prič južnega sveta, stožci sena z značilnim kolom na vrhu, sadovnjaki srebrnolistnih oljk. Med tem se vlak vedno bolj polni in na postajah čakajo drugi prenapolnjeni vlaki; skozi okna gledajo možje v črnih srajcah in v uniformah. Z vseh strani Italije se zgrinjajo v Rim množice nacionalistov, da proslave prvo obletnico imperija. 2e smo ob Tiberi, reki, ki smo jo nekoč imenovali z nostalgijo, kakor vse daljne reke, vzbujajoče poetični čar; zdaj vidimo, da je to umazana voda, nič več. Orte, staro gnezdo z rimskim vodovodom in obzidjem, vstaja med prvimi večernimi sencami kakor privid nečesa prastarega in baladno lepega; morske pinije že naznanjajo bližino morja in le še malo časa, pa se vsa pota strnejo v eno samo: pojavi se Rim, toliko stoletij cilj hrepenenja neštetih romarjev, mesto mest, srce Italije. Via delP Impero. Pivo jutro v Rim-»Večno mesto« je vse v zastavah in poplavljeno z valovi ljudstva. Vsi tokovi se iztekajo na Via deli' Impero; to cesto je »Italia mussoliniana« zasekala v osrčje starega Rima, odpirajoč pota, ki jih je srednji vek zazidal in zapletel v čudno, a slikovito mrežo svojih stavb. Via deli' Impero je obenem simbol spojitve med ce-zarsko dobo in sedanjo: silna injekcija historizma v futuristično razpoloženi fašizem. Na tej Via deli' Impero so nam določili mesto na tribuni H blizu kraljevske in tik diplomatske tribune. Na svežih deskah se je zbral tako rekoč ves svetovni tisk, da prisostvuje največji paradi, ki jo je mogel nuditi Rim po preteku prve obletnice imperija. Takih tribun je bila ob obeh straneh ceste cela vrsta; druge so si improvizirali ljudje sami na strehah bližnjih hiš, na balkonih in terasah; zlezli so na stari Kolosej, zasedli prostore Trajanovega fo-ra, izrabili slehern kotiček, da se napasejo oči. In paša je bila obilna: že sam pogled na Cesto imperija in na nje okolico je pod jasnim rimskim nebom, v osvetljavi nevsiljivo gorkega sonca, nudil očem obilo slikovitih točk. Ta prostor je z ene strani zapiral mogočni Altar domovine s kupolami okoliških cerkva, z druge Kapitol in s tretje Kolosej; ni bilo mogoče srečne je izbrati mesta za »revijo imperialnih čet«, ki se je po daljšem čakanju razmahnila po teh starodavnih in tipično rimskih tleh. Ta revija poklonitev kralju in »ustanovitelju imperija« Mussoliniju, je bila naj-slikovitejša povorka, ki se je kdaj v življenju nudila mojim očem; nikar me ne vprašujte o njenih vojaških kvalitetah, o tem bi vam ne mogel reči nič zanesljivega, ker imam stoprocentno civilno naravo. Toda kot »predmet gledanja«, kot , »predstava«, kot »parada« je bila sijajno Točno ob 17. pred prjčetkom samega tekmovanja, bo predsedstvo Ilirije svečano pozdravilo hannoveranske goste — prve nem-! ške plavače sploh, ki bodo startali v Ljub-I ljanj. V spomin na ta. za naš plavalni šport tako pomembni trenutek bodo naši plavači poklonili Hannoverancem krasno umetnino — radiranko Luigija Kazimirja; nebotičnik v megli. Prireditelji naiprošajo cenj. občinstvo. da bo pravočasno na plavališču jn tako temu svečanemu aktu prisostvovalo pol-noštevjlno. Kot, prva točka se bo vršilo najzanimivejše tekmovanje v mešani štafeti 3X100 m Hannoverska štefeta je v ponedeljek dosegla v Gradcu odljčen rezultat 3:36.8. vendar pa upamo, da kompletni ilrrjjanski štafet,; ne bo kos; pričakovati je zmago domačih. morda v rekordnem času. Po tej štafeti se bo zvrstila serija domačih točk, v katerih bodo poleg nekaterih novih talentiranih juniorjev nastopili tudi znanj, v marsikateri borbj že preizkušenj plavači. Mnogo zanimanja vlada zlasti za na- stop Ziherla v skokih, v Ljubljani prvič po njegovem uspehu na olimpjjadj. 100 m prsno je druga točka, v kateri se pomerimo s Hannoveranci Zal« bo v tej disciplini zastopal domače najbrž samo en tekmovalec, ker sta od trojice najboljših dva. Hribar jn Pintar. težje blesjrana. V tretji jn zadnji plavalni disciplini moramo zmagati v novem rekordu: štafeta 5X50 m prosto v postavi Wilfan, Ziherl, Fritsoh. Marovič jn Cičin-Šain ali Zijdar je močna dovolj, da se nam ni treba bat,- na-t protnika. 0 waterpolistrh — hannovera nekih naših — si bomo najboljšo sodbo ustvarili na samj tekmi. Vstopnjce so v prodaji dopoldne v trafika Sever v Šelenburgovj ulioi, ter cel dan v vestibulu kopališča. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzel nemški poslanik v Beogradu von Hee-ren, kj ga bo zastopal nemškj konzul v Zagrebu g. Freund. Zadnja velika ligaška tekma V nedeljo pod vodstvom italijanskega sodnika Sarajevska Slavija, strah in trepet vseh ligaških klubov, prihaja v nedeljo k nam v goste, da se pomeri v pošteni športni borbi z našimi fanti. Ona se je dokončno zasidrala na petem mestu ligine tabele, dočim gre našemu ligašu v nedeljo za vse. j Od izida nedeljske tekme je odvisno, ali bo naš zastopnik zasedel šesto mesto med najboljšimi klubi v državi, ali pa bo po velikih žrtvah in naporih končnoveljavno izpadel iz lige. Spomnimo se na obupni položaj našega zastopnika pred dobrim mesecem. Po treh občutnih porazih, ki so nam prinesli 18 golov v breme, ne da bi moštvo enega zabilo. je vodstvo kluba odpustilo trenerja g. Obitza in predalo ligino skupino v preizkušene domače roke. Z vojaško disciplino in sistematskim treningom so se fantje v kratkem času pripravili na odločilne tekme proti Basku in Concordiji. Zaupajoč v sebe brez kakršnekoli tuje pomoči je moštvo popolnoma uspelo. Vsem našim »prijateljem«, ki so Ljubljano že pokopavali, je moštvo kakor tudi občinstvo na zadnji tekmi dalo dostojen odgovor, da se z raznimi športnimi mahi- nacijami ne damo izriniti iz lige. Lahko rečemo, da nam je moštvo nudilo tako igro, ki bi zadostovala, da odpravi z uspehom vsako ligaško moštvo. In v nedeljo? Pod geslom »še bomo gledali ligaške borbe v Ljubljani« se bodo vrgli naši fantje v borbo z veliko voljo in požrtvovalnostjo, da zagotove slovenskemu nogometu častno mesto. Prepričani so, da se bo na Igrišču okrog njih zbrala polnoštevilna armada slovenskih športnikov, klubskih članov in sim-patizerjev ter jih podžigala, da srečno preidejo zadnjo zapreko. Pridite vsi, da s svi jo prisotnostjo manifestiramo trdno voljo, da v bodoče ne nameravamo zaostajati za ostalima jugo-slovenskima prestolnicama. Zavedajte se, da bo pomenila naša nedeljska zmaga končni obračun za vse one, ki so kopali grob slovenskemu nogometu. Pričetek tekme ob 17. Ob 14.15 prva predtekma Ljubljana rez.—Retje Trbovlje, ob 15.45 odločilna prvenstvena tekma za naslov juniorskega prvaka v ljubljanski skupini. Državno prvenstvo v tenisu Danes dopoldne in v prvih popoldanskih urah se bo vršil na igriščih Ilirije pod Ce-kinovim gradom teniški dvoboj med TK Majšperkom in Ilirijo za damsko in moško državno prvenstvo. Iliriji, ki se je plasirala v tretje kolo prvenstva, savez ni hotel verificirati tekme s TK Radeče. Naknadno je odredil Rade-čanom, ki so bili v prvem kolu prosti, za nasprotnika novoustanovljeni TK Maj-šperk. Srečanje, ki se je vršilo preteklo nedeljo, je Majšperk odločil pri damah in gospodih v svojo korist z rezultatom 4:1. Tega novinčevega uspeha se gotovo ni nihče nadejal, najmanj pa savez in tako se je zgodilo, da je Ilirija dobila novega nasprotnika za n. kolo. TK Majšperk je iz kroga uradništva ta-ninske tovarne sestavil odlično damsko in moško ekipo, ki jo njen prvi izlet vodi v Ljubljano. Liubl.iančani bodo nastopili v postavi: dr. Blelweis. Ing. Murko, Banlai, Nasry pri gosnodih ln ing. Sernečeva, Da-carjeva in Miihleisenova pri damah. Ilirija bo morala v slučaju zmage že v nede- ljo nastopiti v tretjem kolu proti varai-dinski Slaviji z moško ekipo, proti Zlatarn pa z damami. V nekaj vrstak Kot kandidat; za državno lahkoatletsko reprezentanao proti CSR (v soboto in nedeljo v Zagrebu), pridejo od Slovencev v poštev Primorjaši: Gaberšek f400 jn 8T0 52.3 in 2:01.4), Goršek (800 in 1500. 1:59.2. na 1500 m še njma rezultata). Skušek (200 in 400. 23.2 in 52.4). Pleteršek (200 in 400. 23.2 in 52.7), Zgur (višina 181). Marek (višina 178) in Požar (daljna 6.54). od Ilirije pa Bručan (5000 jn 10.000. 16:27) in Ko-tnik (ir>00. 4:16.4). Vsi navedeni rezultati naših atletov predstavljajo trenotno v državi najboljše uspehe v omenjenih disciplinah. Letos ne nastopijo med drugimi državni rekorderji Krevs zaradi pomanjkanja treninga. jnž. Stepišnik. Kovačjč in Martini, ki so pri vojakih deloma pa zaradi bolezni. Letošnja reprezentanca bo. kakor se rdi. močno okrnjena, ker bo manjkal tudi Viičevič. Kovačevfč si je pr; zadniih treningih poškodoval roko. BiiTatovjč in Kallay pa nista v trenjngu. Definifjvnn sestava reprezentance še ni določena, ker je tudi tehnični referent saveza zaradi pomanjkanja re- oritatov v aulreci Vsekakor ae rft da bodo morali elovemki atleti prevzeti levjj delež. kakor lani v Pragi, ko 80 v vseh disciplinah dosegli najboljše rezultate med Jugosloveni. . _ Za prihodnje prvenstvene nogometne tekme je sodniški odbor JNS določil naslednje sodnike- v Ljubljanj Ljubljana : Slavija (S) italijanski sodnik, v Celja Celje : Olimp g. Vjšnji č, v Mariboru Železničar : Amater g. Roeenfeld, v Beogradu BSK : BASK g. La-lič v Zagrebu Gradjansk,- : Hajduk g. Kni-fer ter v Osijeku Hašk : Slavija (0) g. 2iv-kovjč. Tekmovanje srednješolcev. L drž. realna gimnazija priredi skupno s UL realni gimnazijo v soboto popoldne in v nedelj, dopoldne na letnem telovadišču v Tivolija lahkoatletski miting, ki se ga bodo udeležili tudi Zagrebčani in Novomeščani. Vsak zavod pošlje 10 tekmovalcev. Tekmovali bodo v petoboju (100 m, skok v dalj in v višino, met krogle in kopja), v prostih vajah, v odbojki in v štafeti 4X100 m. Začetek bo v soboto ob 15. v nedeljo pa ob 9.30. Pričakovati je zanimive borbe. Kolesarska podzveza Ljubljana vabi vse predsednike športnih klubov, društev in zvez, da se blagovolijo udeležiti pozdravnega večera jugosl. kolesarjev in funkcionarjev KSKJ, ki sodelujejo na etapnih vožnjah po Sloveniji ln Hrvatski v petek zvečer ob 20. v restavraciji »Sla* mič«. SK Svoboda. I. moštvo, ki gostuje ds» nes na Jesenicah, se mora zbrati na te* lodvoru ob 11.30. Odhod vlaka 11.48. Postava moštva v okencu pri vhodu v DeL zbornico. Radio četrtek, 27. maja Ljubljana 8: Prenos iz stolnice. — Plošče. — 9.15; Prenos blagoslova. — 9.40: Cas poročila, spored. — 10: Reproducdran slavnostni koncert. — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Manca Komanova). — 12; Pevsko društvo »Zvezda« iz Most. — 12.45; Vreme. poročila. — 13; Čas, 6pored. obvestila. — 13.15: Gregorčev pihalni kvintet — 17: Preskrba Ljubljane z mlekom (g. Benko Ivan). — 17.20: Veselo popoldne. Sodeluje oddelek »Sloge« vmes vesele zgodbe. — 19; Cas. vreme, poročjla. 6pored. obvestila. — 19.30; Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Prenos šmarni c rz trnovske cerkve v Ljubljani. — 20.20: Po domače! Akademski pevskj kvintet, g. Milan Stante (harmonika) jn plošče. — 22: Cas. vreme, poročjla. spored. — 22.15. Za kratek čas in boljšo voljo (plošče). Petek, 28. maja Ljubljana 11: šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Litije, izvaja narodna šola, vodi g. J. Zupančič. — 12: Z naših poljan (plošče). —12.45: Vreme, poročila. —13: Cas, spored, obvestila —13.15: Radio orkester. —14: Vreme, borza. —18: ženska ura: Prosvetne in verske razmere na vasi (ga. Krista Hafner). — 18.20: Pierne: Ramumtcho (plošče). — 18:40: Francoščina (dr. S. Leben).—19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nac. ura: Početki stikov med Vel. Britanijo ia Srbijo (dr. Drag. Stranjaikovič). —19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert Radio orkestra. — 21: Plošče. 21.10: V. koncert Ljubljanskega godalnega kvinteta. —22: čas, vreme poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert. — 19.50: Lahka godtea. — 21: Prenos iz Zagreba. — 22.20: Ples. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Komorna glasba.— 20.30: Klavir-ki koncert. — 21: Komorna glasbo. — 21.30: Operetni pot-purijl— 22.20: Ples.— Praga 19.30: Prenos Dvofakove opere »Rusalka« .—22.25: Plošče.—Varšava 20.15: Večer lahke glasbe. — 22.45: Plošče.—Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Ritem ln melodija (plošče). — 17.35: Koncertna ura.—19.30: Šansoni od pov.-od. — 20: Zvočna igra.— 22.30: Vsakovrstna lahka glasba. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18: Orkester, kvairtet harf in klavir. — 19: Vesela muzika.—20.10: Valčkova ura. — 21: Operetne melodije. — 22.30: Lahka, godba in ples. — Miinchen 18.15: Prenos iz Stuttgarta. — 20.10: Večer nemške umetnosti. — 22.30: Kakor Berlin. — Stutt-gart 18: Ura pestre glasbe. — 19: Koncert orkestra. — 20: Plošče. — 21.15: Koncert Mozartove glasbe. — 22.30: Pesmi. — 22.45: Plesna muzika. 24: Iz operete »Cigan baron«.— Sobota 29. maja Ljubljana 12: Pisano paije (plošče).— 12.45: Vreme, poročila.— 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Pisano polje. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopttt igna Radio orkester.— 18.40: Pogovori s polušsilei. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Slovenska zemlja v leposlovju (prof. Vilko Novak). —19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar).— 20.30: Veselo potovanje na Ha vari. pisan večer po zamisli in besedilu g. V. Bitenca, priredil in vodi J. Podgornik. — 22: čas, vreme, poročala, spored. — 22.15: Za vesel konec (igra Radio ortcester). Beograd 18: Narodne melodije.—20.40: Orkestralen koncert. — 21.10: Narodne pesmi.— 21.40: Plošče. — 22.20: Lahka in plesna muzika s plošč. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Moški pevski zbor.— 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Tamburaški zbor.— 22.20: Ples. — Praga 19.15: Zvočna igra. — 20.36: Slike s Tatre. — 21.05: Suikova simfonija v C-molu. — 22.30: Plesna muzika.— V«rtava 19.30: Vojaške pesmi.— 20: Klavirske skladbe.— 21: Orkestralen in pevski koncert.— 22.30: Ples.— Dunaj 12: Koncert orkestra.— 16.25: Plošče po željah,—19.30: Zborovski koncert.—20.30: Vtolinrtke ^kladbe^—H1.30: Pdošče.—22.20: Lahka godba orkestra.— 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18: Koncert godbe na pihala.— 19. Mveuka za dobro voljo. — 20.10: Koncert lahke godbe.—21: Vojaške pesmi in koračnice. — 22.30: Plesna muzka.— Miinchen 18: Bavarske pesmi.—18.30: Godba za delopust,—20.10: Prijeten sobotni večer.— 22.30: Godba za ples. — Stuttgart 19: Iz kraljestva zvočnega filma.— 20: Kakor Je komu všeč — 22.30 Prenos iz Miincheoa.— 24: Nočni koncert iz Wiesbadena, Točno plačn) »Jutra« naročnino Vara] svojcem zavarovalnino m »craxnf« Četrtek". ZL V. 1937. SOM GENE MALIM OGLA Po M par SK besedo. Din a— davka aa mk oglaa tn stojbtno Dta S— aa ttfro aH dajanje naslovov plačajo oni. ki HH5eJ» •tožb. NaJmanJH znesek aa enkratno objavo oglasa Din 12*—s Dopisi ta ftenltve m zaračunajo po Dto 2-— a vsako bmndn. Dia davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— aa ttfro aH dajanj« naslovov. Najmanjši sneseb so enkratno objavo oglasa Dta Ž0„ ■ -» Val ostaD oglasi se zaračunajo po Din L.— sa besedo, Din 3.— davka n vsak oglas is enkratno pristojbino Din 5.— a Šifro al! dajanje Najnoaajtl meaefc a enkratno objavo oglasa Dta 11«—k Jhiti oglasi Ponudbam na šifro ne prilagajte znamki Le, ee zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložita Je* ▼ znamkah ▼m pristojbin« n male oglase Je plačati pri predaji narofila, odroma Jih Je vposlati v piar nu obenem t naročilom, ali pa po poitni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer sa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naroČila in vprašanja, tičoča se malih r« Je naslavljati na: Oglasni oddelek nJvtra", LJubljana. Bm*i* 1 uk. d*v«k > Dta M Uhm itt lajanj« naslova V Dta. Nsjman'41 co«aek 17 Oia. Ne zamudite ugodne prilike! Mame za Din 30. dnevno na razpolago opremljena hišica ob morju, aa 4 — 5 oseb. Naslov V vseh poslov. Jutra. 13014-38 Kam pa,kam 1 BauOi . Dn 1**«« e lXt M iifr« «11 lajanj* oaslnra I Oia. N.JmaijB (7 Dta. Danes vsi k Štajercu na Fužine tt> veselo in izborno zabavo in na dobro kapljico. 3a obisk se priporoča — Anica. 13071-18 Natakarico dobro izvežbano. pridno ln pošteno, po možnosti z znanjem nemščine, sprejme restav. pri kolodvoru, Kranj. 13019-1 Sotrudnico ki jo veseli umetno slikarstvo iščem. Eksisten ca sigurna. Naslov v vseh poslov. Jutra. 13038-1 Večje število dobrih pleskarskih pomočnikov takoj sprej mem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13096-1 Donašalka pridna, mlada in čedna, dobi čez poletje službo pri »Levu«. 13066-1 S« pocbite priti danes v gostilno »k Panju« Vegova nI. 10, kjer se boste dobro in poceni zabavali. Vas vljudno vabi in ■e priporoča TONE HUC. 13:00-18 fSBESEESSS Bsaeda 1 Dia i*T«t I Oia M filra «11 lajanj« aaslova l| Oia. Sajmanj* uaMk H Dia Leso-strugarji irvežbane moči, dobe trajno zaposlenje pri lesni industriji Mirko Gorišek, — Bistrica, pošta Limbuš, pr Mariboru. 13017-1 Mehanika dobrega in poštenega sprejmem. Navesti podatke službovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv mehanik«. 13079-1 Krojaškega pomočnika dobro izurjenega, samo za velika, boljša dela, sprejme za stalno. Med-vešek Anton, Trbovlje I 13010-1 Maserko !IS6e kopališče. Ponudbe pod: Kopališče. — Novo mesto 12. Poštno ležete. 13014-1 Pisarniško moč :E znanjem nemščine, »trojepisja in knjgovod-istva sprejmem v industrijsko podjetje. Na ■tančne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vest-:na in samostojna«. 13020-1 K otrokoma iščem gospodično s per-fektn:m znanjem nemščne. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in dobra«. 12973-1 Gospodično s perfektnim znanjem nemščine in po možnosti francoščine, iščem k dvem deklicam za popoldanske ure Nastop službe takoj. Šte-pič. Tržna ul. 6. 13060-1 Tapetniškega pomočnika mlajšo moč. takoj sprej mem. Bernard, tapetnik Kranj. 13009-1 2 polirja s prakso sprejme v službo podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Polir«. 13023-1 Čevljarski prikrojevalec izurjen, ki zna tudi v pod-nih, dobi stalno službo. — Nastop takoj. Pogačar, — Kamnik. 13102-1 Izurjene pletilje sprejme trgovina »Mila«, Mestni trg 17. 13097-1 Brivskega pomočnika mlajšega, rabim takoj. — Ponudbe Hribar, brivec Medvode. 13105-1 Služkinjo mlajšo, oziroma približno 30 let staro sprejme takoj slovenska družina v Beogradu. — Predstaviti se je Ljubljana, Pleteršnikova 9 Vila Ruda. 13110-1 Zdravo čedno dekle zmožno popolnoma gospodinjstva in boljše kuhe. sprejmem takoj v stalno službo. Zglasiti se v Ple tršnikovi ul 11/pritIiičje od 1.—2. ure pop. 13133-1 Mlado dekle pridno in pošteno, za pomoč v trgovini, sprejmem Ponudbe pod »Poštenost in zanesljivost« na ogl. odd Jutra. 18M6-1 Več krojaških pomočnikov samo izvežbane za fino konfekcijo sprejmem i 1. junijem. Celeč. Ma ribor. Dravska 11. 13141-1 Krojaškega pomočnika samo aa boljše delo sprejmem. — Maribor. Alaksandrova c. 16. 13140-1 Samostojnega mlinarja poštenega, iščem. Na slov v vseh poslovalnl cah Jutra. 13139 1 Dobro damsko frizerko za stalno v Mariboru, iščem. Salon Tautz, Maribor. 13143-1 2 kovaška pomočnika sprejmem takoj vajenega podkovstva. Florijan Sire, vas Visoko pri Kranju. 13132-1 Spretno šiviljo takoj sprejmem. Pučnik Anka. Selsnburgova 1. 13092-1 Ženska za šivanje na roko dobi zaposlenje. Zglasiti se: Cesta v mestni log 79. 13134 1 (G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine »Počakaj«, pravim, »za onim le gričem stanuje oča Veveruh, ki ima v kleti pod Svojim drevesom skladišče lepih reči. Nemara nama da kaj na upanje.« Odveze va si torej drsalke in jo ubereva tja. A Veveruh se ujezi. »Hvala lepa,« reče, »dolžnikov imam že tako preveč!« 6 Z žalostnima obrazoma kreneva dalje. A kaj je ondile za gričem, da tako ve. zelo vriskajo? Urno »tečeva pogledat Kakopak, v jarka je drsanje za stavo. Na mizi čakajo pripravljena darila. »Poizkusiva še midva,« pravim, »morda (lobiva darilo!« Službe išče ?aaka Oeserta 9» to rtk I Oia ca iifra *» 4a »nja a atlasa t Dia; oa1 ■nanlS' Ig Dia Absolventka trg. šole ki je prakticirala neka) mesecev v veletrgovini, išče nameščenja. Gre tudi prak-ticirat kak mesec za hrano in stanovanje. Sposobna slov., nemškega in srbohrv. jezika. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Vsestransko uporabna«. 13059-2 Mesarski pomočnik izvežban v vseh delih išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«. 13081-2 Službo trgovskega pomočnika skladiščnika, inkasanta. iščem, zmožen pošten. 30 let star. Dopise pod »Kavcija 2.000« na ogl. cdd. Jutra. 13053-2 Pridobitniki, mogoče nekaj za Vas ... Dipl. absolvent nemške visoke komercialne šole i večletno bančno in trgovsko prakso, verziran organizator, slov., srbohrv.. nemški in ital. korespon-dent, želi spremeniti dosedanje mesto in vstop ti event. tudi kot družabnik v solidno podjetje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko: »Teorija & praksa«. 13035-2 221etna gospodična perfektna v nemščini, domačem in evn. francoskem Jeziku in z znanjem klavirja želi v prvovrstno hišo k otrokom. Cenjene ponudbe pod »Vzgojiteljica 1937« na podr. Jutra v Mariboru«. 13004-2 Prvovrstna pisarniška moč z ugodnimi referencami velikega podjetja, z dolgoletno prakso, išče name-ščenje v Ljubljani, tudi kot blagajničarka. Kavcija! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in spretna«. 13098-2 Dekle želi službe takoj ali s 1. junijem. Najrajši v pomoč gospodinji, — znam tudi šivati. Naslov v vseh pcelovalnl-cah Jutra. 13095-2 Zaslužek 3eeed* , Um Jarek t Din aa Šifra ali lajanj« naslova i Oia. Najmanjši tneeek 17 Oia Iščemo osebe ki bi hotele imeti v svojem bivališču z večjo okolico oddajallšče (podružnico). Bivališče poklic egalna. Dotičnl po slujejo pod vodstvom direkcije! Poglavitno je blagovni depot! Nlkakih potovanj. Ni kake prodajalne! Za mesto in podeželje lahko reelno delovanje! Brez rizika! Dosedanji poklic lahko obdržite! Za nakazani rajon mesečni dohodek do 5.000 Din in več. Obširna pojasnila daje HUPO, Celovec (Klagen furt), Avstrija v vsakem jeziku. 12518-3 Kolekcijo tkanin (cajga) in poceni blaga do 150 Din. pošljemo radi krojačeru brezplačno. — Zelo lepa kolekcija omogoča izredno liep zaslužek. Interesenti naj blagovolijo poslati svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Kolekcija«. 13027-3 Stekleno ploščo (Firma tat el) za napis tvrdke, dolga 8 m, široka 82 cm, iz 6 sestavnih delov, debelina 7 mm ugodno predam. — Prešernova ul. 54. 13039-6 Polnojarmenik 55 cm širine, najnovejše tipe, naprodaj. Isto-tako tudi vsa oprema za žago. Naslov v vs#h posloval. Jutra. 12929-6 Kakteje lepe. mlade, prodam. — Tabor 5. II. nadstr. vra ta 9. 13083-6 Nov električni aparat za kuhanje expres kave, prodam. Informacije Ljubljana. Gajeva ulica 5-n„ soba 228. 12094-6 Fiat 520 odprt, zelo dobro oliranjen poceni naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12999 10 6-sedežni avto poltovorni, 45 Ks. v zelo dobrem staniu z vsemi re zervnimi deli in rezervno mašino radi selitve prodam za cca Din 10.000. Prevozil 30.000 km. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13109-10 Avto Peugeot zaprt v dobrem stanju, prodam 10.000.— ali zamenjam za drugo novo tipo. Vernik, Moškanjci. 13031-10 Trgovsko stelažo za vsa pripravno, poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 13131-6 Beeeda 1 On 4avek 8 Din. za Šifro ali lajanj« naslov« 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din Zrele banane razprodajna ceni. kg Din 16 samo na Miklošičevi 1<4 (zraven Bamb-rga)) in še-lenburgova i (zraven Zvezde). Samo kratek čas! 13135-33 tteaen lav«« a l>t sa Šifra ali lajanj« naslovi Dia Nijmanjlt tsea«k 17 Oin Radio Superindurtance Philips 4-oevni, nov, naprodaj. Vi-dovdanska S4. iaieo-9 Mnogo denarja zasluži vsak trgovec, krošnjar. zastopnik s prodajo odličnega predmeta, potrebnega vsakomur. Malenkosten kapital potreben. Ponudbe pod »Izreden zaslužek« na ogl. odd. Jutra. 12963-3 Potniki Rsaoda 1 Dn 1avek I Dta. i» 5ifr« »H lajanj* naslova Din Najmanjši znesek 17 Din Kot sopotnik želim k avtopotniku specerijske stroke. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Potovanje.« 13007-5 Sreske zastopnike za bivšo Mariborsko oblast iščemo. Malt kapital potrsben. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Sreskl zastopnik 35 od-stot.« na ogl. odd. Jutra. 12964-5 Mlado dekle zdravo in pošteno, vajeno vseh hišn;h del. želi premeniti službo s 15. junijem. Najraje v mesto. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod — »Zares pridna«. 13048-2 Mladenič 25 let star. vojaščine prost, zdrav m krepak, išče zaposlitve v pisarni ali kot šofer in sluga. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Za vsako ceno in delo. hvaležnost«. 13024-2 Zastopstvo dobrih, praktičnih pred metov za prodajo na sejmih in velesejmih — sprejmem. Lindič. Ljubljana. Dalmatinova 5. 13145-5 Vaienci(Ue) Trgov, pomočnica mežane stroke, mlajša moč. z kavcijo, išče primerne službe. Nae'ov v vseh posloval. Jutra. 12930-2 Primorka pridna, poštena in zanesljiva. vajena samostojnega gospodinjstva gostiln^ in trgovine, želi premeniti službo v mestu ali na deželi v prometnem kraju. Ponudbe pod »Vsestransko uvidevna« na ogl. odd Jutra. 12956 3 Šofer z več letno prakso, zmožen tudi vseh popravil, kateri bi pomagal tudi v trgovini, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod: »Trezen vozač*. 13000-2 Natakarica pridna in poštena, kavcije zmožna, išče službe. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Prikupiva*. _ 39007-2 Dia lave* s D.o ta šifra ali lajanje na ulova ' Din Kajmanjgi tnemk 17 Din Vajenko pridno, pošteno, sprejme takoj modistka Stana Gregorc-Janoigar — Ljubljana, šmartinska cesta 6. 12719-44 Učenca pridnega, poštenih staršev, takoj sprejme Anton čok, trgovina. Šoštanj -Družmir j e. 12957-44 Fant 161eten s 3 razredi meščanske šole se želi učiti v trgovini. .— Albin Razdevšek. 2alec. 13136-44 Prodam R**e lave* S Dih u šifro al! lajanj« oa*lov» i Din Najmanjši ineeek 17 Din Šivalni stroj malo rabljen, pogrezljlv z okroglim čolničkom kateri tudi veze poce ni naprodaj. Nova trgo vina, Tyrševa c. 36. 12949 29 Rheinmetall Borsig standart in mali porta bel pisalni stroji so prvovrstne — kvalitetne znamke in se dobhajo v poljubnih barvah. — Naročila sprejema Rov-šek D.. Kolodvorska ul. 35-1. Zahtevajte predva-janj-e strojev na domu. 13036 29 Lokomobilo 43 do 60 ks. 10 atm. moderna, kakor nova, polnojarmenik 65 cm. stroji za parket.e in ladijskega pMa (Schiffbo den) kompletno veneci-janko. cirkularjl. naoro-daj. Tovarna Odrga pri Trebnjem. 12905 29 Kolo dobro ohranjeno (moško ali žensko), kupim. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12936 11 Kolesa večja partija, popolnoma novih, prvovrstnih znamk in izbira star h, poceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti križanske cerkve). 13112-11 Hranilne vloge ljanske več s to tisoč takoj proda prevzame tudi v zame no hranilne vloge Ljudske posojilnice ali Ba. novinske hranilnice. — Vlogo Hranilnega ln po sojilnega zavoda večji znesek pa proda, vnovci pa hranilne vloge Ljud ske posojilnice v Celju in razne članice Zadru žne zveze po najvišji ceni takoj v gotovini. Al. Planinšek LJubljana. Beethovnova ul. 14-L telef. 35—10 12789-16 Lokal Mestne hranilnic« ljub- pripraven za mlekarno al Ureditev dolgov potom sodnih m zven sodnih poravnat Nasveti v konkurznlh sa devah ln v*eh drugih tr gov^ko obrtn'h poslih. Strokovne knjigovodske reviz J« sestava ln aprotooija bilanc. Preskrbe kreditov nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. V* posl kmečke zaščit« Edina Koncesion Irana Ko-merclonaina pisarna LOJZE lA i C Ljubljana, Gledališka I. Telefon 38 18 32-16 Hranilne knjižice kupite ali prodaste potom moje oblastveno dovoljene pisarne najboljše RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališka 12. Telefon 38-10. 12913-16 Vlogo Kmetske posojilnice v Ljubljani, večji znesek, kupim. Berlot Rafael, -LJubllana. Sv. Petra nasip 15. 13063-16 Knjižico Preske hranilnice Konjice Din 5.000. Mastne hranilnice Kamnik D,n 1.810 — prodam. Ponudite ceno na ogl. odd. Jutra pod Silno Konjice«. 13136-16 i CMn 1a>«k I Da a Vfr* ti' lalunj* o»«l<»»a * Din NntnunjS* <-*n*t> CERNE - juvelir Uubljana Holfova olica i 12-» Dražbe l)u» 1»r»« e Dia u tifr« aL' lajanj« asalora Din Najmanji1 cosaek 17 Dbi Krasne gozdne parcele večje ln manjše, v izmeri cca 50 ha, bom prodal na prostovoljni javni dražbi. Dražba se bo vršila dne 6. junija ob 3. uri v Sodražlcl 50. 13052 32 kaj sličnega oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13069-19 Brivnico na prometnem kraju — ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 13029 19 Mizarsko delavnico pripravno tudi za kako drugo obrt oddam v Kamniku v najem. Naslov v vsah poslonai. Jutra. 12907-19 Lesen paviljon prikladen za blffe, na hajajoč se pri železniški postaji Otoče na Gorenjskem, se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Paviljon«. 12984-19 Trgovski lokal za trgovino z mešanim J blagom s stanovanjem, j oddam naidi preselitve | Parcela v Kranju krasna, na najlepši legi. cca 3.000 kvad. m. prodam. Naslov v voeh poslovalnicah Jutra. 13042-20 Hišo ozir. parcele, prodaste ali kupite najugodneje potom posredovalne pisarne F. Pristavec, Ljubljana, Erjavčeva c. 4. a. Tel. 23-81. 204-20 Na posestvo obstoječe iz hiše, gosf»:dar. poslopja, male kovačnice, kozolca, nekaj njiv, travnikov in gozJi, v prijaznem kraju. h]r'zu tovarne, isčnm posojilo pn ti vknjfž-bi na ugodno mesto v znesku 3VI00 Din. Ponudbe ua ogl. odo. Jutra pod šifro »Posijalo 3?«. lftllfr-*! Parcele v sredini mesta, južna lega, naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12954-20 Hiša v Ptuju Mo «vrvHri it I v Krekovi ulici z mo- Lri S^Mi ^ urejeno mesarijo OKOlici Ptuja s 1. JU11- ln preka1evalnioo z lastno hladilnico Frigldalre radi družinskih razmer OKOlici Ptuja s 1. jun jem 1937 v najem. Re-flektantl naj bodo samci ali poročeni brez otrok. Nasl. v vseh poslovalnicah Jutra. 12924-19 Manjša trgovina z mešanim blagom, dobro vpeljana, blizu Maribora ugodno naprodaj Ponudbe na podr. Jutra pod »Lepa priložnost«. 13005 19 Gostilno dobro idočo na prometnem kraju na deželi dam na račun z dnem 1. julija 1937. Dobra kuhinja predpogoj. Reflektanti nai sc javijo pismeno na ogl. odd. Jutra pod značko »Gostilna«. 13113-19 Obrt U<*«4a i Dn tmrv* i Dn im iifr« ali lajanj« naslov« J Dia Najmanjši tnwk 17 Dia Gumbi - plise entel. ažur. predtisk. mono grame, hitro izvrši Uatek & Mikeš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85-30 »Singer«, »Pfaff« skoraj novi šivalni stroji, poceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti križanske cerkve). 13103-29 B«aeda 1 Dn 1avek t Dn za Šifro al: lajanje naslova ! Din Najm.injS- tnf*fk •1 Din Avtolimuzina v najboljšem stanju. 6 cilindrov. 5 sedežev, naprodaj event. za knji-žia?. Ponudbe na oglas, cdd. Jutra pod »Voz za ture«. 13046 10 Motorno kolo rabljeno, dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«. 13090-10 Harley Davidson OHW 350 ccm ln prikolica aa 750 ccm ugod no naprodaj. Garaža J. Kralilč. Oosr>c>6ve-tGka c 13, Ljubljana. 1315210 eznns 8e»eda 1 Dn iavei S Dn. u> 4ilro al: lajanje oasiova 5 Din Kajmsnjii ineaek 17 Din Hranilne vloge razDib len-arrit) zavodov ielnicp m vre nnst.n* oapirjr nakup in prodajo uposluje najboljše proti gotovini takoj konresijomrana tv r>tka AL PLANINŠEK Ljuhljan.i. Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-10. 38 16 Bančno kom. zavod Maribor Alek&au.lrvva al 40. Vam ixvrM prooaj. Uj oafcap hranilnih knjižic r«eo leoaro. t ut«4«i •lajboljit x aajTeaturj&e Sam« »išit* aa im naslov o mr V« m peljemo goto vino po ooSfc aaprej. Za »leov« orilutiti Dir 8 znamk 181-16 Za knjižice Mestne hranilnice. Kmetske posojilnice. Obrtne banke, prvovrstne mizarske izdelke. Dopise n« ogl. odd. Jutra pod »Najsolidnejša postrežba«. 12985-16 Novost za dame! Trajno ondulacijo lzvr šujemo na najnovejšem ln najlažjem aparatu, kar jih Je do danes na redila moderna tehnika Za vsake lase aspeb garantirani Prepričajte se ln presenečeni boste l Frizerski salon RAKAR. Prešernova ul. 9 dvori šče nasproti slaščičarne • Košak«. 188-30 Dame, ki si barvajo lase To deiikatno delo zaupajo vedno le špecial stinji. — Damski česalni salon »Olga«, Beethovnova ul. 14. 13058-30 Lokali Braeoa l Dui lavek 8 Din za Silr« ali lajanj« naslova i Dul Najmanjši znaaek 17 Dia Lokal prostoren in eno sobo z majem poceni oddam ob Tržaški cesti. Poizve se Glince c. V. št. 18, Vič. 13077-19 Majhen lokal za trafiko, iščem na prometnem kraiu. Event. prevzamem dobroidočo trafiko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro idoča«. 13101-19 Suho skladišče, pisarna souporaba telefona, na razpolago takoj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifno »Strogi eentrum«. 131-33-1© Lokal za trgovino mešaneea blaga, tudi za 1-snega treovca, takoj oddam v najem. Zelo prometen kraj. Tomažič. Ze. Hoče. 13142 19 Bareda 1 Dia. tavek S Dn. za tifr« al< lajanj« naslova 5 Dn Najmanjši metek 17 Dio Večje število parcel kompleksov po estev goa lov trgovss"' ji stanovanjskih mi te< rti jna naprodaj srr»'lt>en. otrokov oi Izobražen po«r#"ovilee Kuna ver Ludvik Cesta 29. oktobra 6 Teleto* 37 33. Pooblaščeni fadi-tei: o »odnl cenitei: t* nasvete brezplačno na razpolago 69-3 ugodno naprodaj. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno prodam.« 12961-20 Hišo z gostilno staro, renomirano, dobro Idooo, z vrtom in posebno založno kletjo, z vsem inventarjem in zalogo, v Ljubljani, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13080 20 Hišo v Mariboru mi Glavnem trpi. v katPri je trpovina. restavracija, gostilna. 551 60+) tujce, z inventarjem, proda Plane, Maribor. Posredovalci raki ju čeni. TO!.*'--*! Prodam ali dam v najem hišico v porenjskem slo.pu na prostoru velesejma. Pojasnila v slaščičarni No-vintny. 131®-3n Krasna nova hiša poceni naprodaj v Ljubljani. Informacij«: Du-hanič. Klunova 11, Ko-deljevo. 13133 20 Parcela v Industrijski četrti za tovarno za klej. ob Pokopališki cesti tik Smar-tlnske ceste 3600 kv. m. naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 12672 20 Tristanovanjsko vilo z lepim vrtom, takoj poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 13050 20 Hišo z moderno urejmo parno pekarno in bufetom v industrijskem kraju proe jajcev in pujskov s hladnim vrtom, por-talnlml Izložbami, izbor no idočo, zaradi bolezni lastnika prodamo po solidni ceni. Poslovnica Pavlekovlč, Zagreb, Di-ca 144. 13034-19 Za vložne knjižice Kmetske posojilnice in Mestne hranilnice, prodam donosno hišo v oer.tru Ljubljane. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Slučajna prilika«. 13043-16 Vlogo nad 500.000 Din Kmetske posojilnice v Ljubljani prodam po 47'/». tudi delno. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »500.000«. 13094-10 Gostilno prodamo, dobro idočo, eentrum, Illca z več sobami ln drugimi prostori, velikim vrtom za preureditev, zaradi od-potovanja. Ponudbe na Publicltas, Zagreb pod »46367«. 13008 19 Gostilno dobro idočo, na prometnem kraiu v Ljubljani. 1. VII. radi bolezni oddam. Potreben kapital 10.000 Din. Poizve se v ogl. odd. Jutra. 13068-19 Lokal za prodajo sadja ln zelenjave. na prjtnetnl točfcl. takoj ugod-io oddam z Inventarjem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sadje«. »B3-19 Tri travnike zelo lepe, govejt mrva, poceni prodam. Sprejmem tudi knjižice. — Vprašati LJubljana, Rimska c. 9/II, vrata 16. 12072-20 Parcela prvovrstna. vogalna, v hll*inl Vrtače, približno 1000 kv. m. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13040-20 Rentabilna hiša v popolnoma dobrem stetnju, v LJubljani z vodno močjo ln hipoteko Din 300.000. takoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13041 20 Ugodna prilika Poceni naprodaj novejša trostanovanjska hiša ln lokal v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaradi družinskih razmer«. 13082 20 Malo posestvo obstoječe is hiše, gospodar, poslopja, koaolea, male ko-vačoice, nekaj njiv, travnikov io gozda, ob bau. oerti. blizn industrije, poceni mi prodaj. Pomidbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro ►Ob " "* oesti štv. 130«. oaufrao 1 Din. Is-, ek 8 Din. za Šifro »II lajanj« naslnvs 5 Din. Kajmanjši zneeek 17 Din Petsobno stanovanje II. nadstropje, v centru mesta, oddamo boljši stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12933-21 Enosob. stanovanje solnčno, vodovod, elektrika v hiš-, oddam za 275 D:n. Glince, cesta V, št. 18. Vič. 13076-21 Trisobno stanovanje prostorno in solnčno, takoj poceni odda Tribuč, Glince. Tržaška 6, telefon 26-05. 13078-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in lokal odda Pečar Anton. Ud-mat, Zaloška cesta 16. 13021 21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami. takoj od dam. — Informacije pri hišniku, Glinška ul. 7-I. nadstropje. 13055-21 Dvosob. stanovanje lepo. s kopalnico ln verando oddam za avgust. Naslov v v.ish poslovalnicah Jutra. 13085-21 2 stanovanji 2-sobno s kopalnico v Fran-kopanski ulici za junij ali pozneje, enosobno v Verov-fckovi ulici za julij, odda Hibšer, Venovškova 40. 13147-81 Petsobno stanovanje eoinčmo, oddem za avgust v jnalači »Viktorija«. Poizve se iftotam v I. nadstropju, Kambnč. 19110-31 Trisobno stanovanje oddam za 1 julij ali avgust. Triglavska 34. 13067-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1J070 21 Stanovanja Enosob. stanovanje v bližnji periferiji za Dm 200 — 250 iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij«. 15047-2 la Stanovanje išče mirna stranka 2 oseb na Kodoljevem. na Taboru ali za Bežigradom za julij ali avgust. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »350 Din«. 12938 21» Iščem stanovanje obstoječe iz dveh velikih sob in kabineta ali tro-sobno stanovanje v L»ub-ljani. Ako cena zmerna, plačam event. nekaj let T naprej. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Naprej1 2«. 13100-21® Državna uradnica iiče v bl?-žnni mesta en** sobno stanovanje s pritiklinami. Je zelo solidna ia išče mirno stanovanje. IV*. ntidbe na opi. odd. .Jutra pod šifro »»Stanovanje za državno uradnio"«. KT4S-21® Moderno stanovanje dvosobno, z vsemi pritiklinami. Išče blizu srn dine mesta boljša samska oseba, pa avgJBt termin. — Ponudb' na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanovanje za avgust.« 12952-21a Dijaške sobe Nižješolce sprejme boljša učiteljska rodbina na hrano, star novanje. Strogo nadzorstvo. instrukcije. klavir nemška konverzaclja. —-Prijave do 10. junija« Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Vila«. 13001-22 Sobo odda Beseda 1 Din. lave* 8 Din, ia iifr* tli lajanj« naslova t Din Kajmanjil caeeefc 17 Din. Lepo sobo solnčao, parketirajio, s stopnic, oddam takoj poleg kolodvosa. — Naeion Kolodvorska ul. 34/17, levo. 13605-23 Sobo prazno ali opremljeno, takoj oddam. Poseben vhod, uporaba kopalnice. Gradišče 8a. visoko pritličje. 13051-23 Dve solnčni sobi s posebnim vhodom, eno z verando, souporaba kopalnice, terase s prho. krasnim vrtom, r vili. v bližini osrkve sv. Jožefa, oddam takoj alt pozreje samo solidnim osebam, civilistom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12637 23 Prima seno 4 vagone prešanega v b«^ lah proda tovarna Odrga, p. Trebnje. 12906-2$ Prazno sobo takoj oddam, isto dam po« ceni prodam fotelje. Ma* sarykova 64. 13049-2S Stanovanje 2 sob za upokojenca ali poštnega uslužbenca direkcije posebno prlnv^no. takoj ali s 1. julijem oddam. Florjanska 22. 13089-21 Stanovanje treh sob kopalnice in pritlkline blizu Sv. Krištofa oddam za mesec avgust. Lstotam oddam za me tec november 1 sobno stanovanje s pritiklinami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13093-21 Dvosob. stanovanje z balkonom, elektriko, vodovod, vse pod enim ključem, oddam mirni stranki v Mostah. Poljska pot 29. 13091-21 V novi hiši na Celovški cesti oddam komfortno 3 sobno stanovanje ln samsko stanovanje. 2 sobi s kopalnico. Informacije, te fcfon 25-46. 2 sobi nt pisarno, oddam za a« gus*. — Poizve -e: Pa!ao« »Viktorija«, v I. nad. 1311S-3 Gospodični ali gospej oddam opremljeno sobo p>o zelo nizki ceni. Zadružna ulica 12-1., Ko-deljevo. 13006-23 Sobo in kuhinjo oddam starejši mirni strao« ki takoj ali za julij. Meo« cingerjeva 39. 15111-25 Sobo lepo opremljeno s poseh, vhodom, uporabo kopalnice v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13104-25 Opremljeno sobo lepo, solnčno v centru oddam gospodu. Naslov r vseh poslovalnicah Tutra. 15099-23 Za pisarno dve sobi. pritličje, cna-tirr. takoj oddam. Ing. PrezelJ, Tjrševa c. 23. 13066-23 Sobo nddsm boljšemu eolMneen gospodo. V pn*t*>v pridejo le državni nradnifei. T*r-Sarjeva aTT. iaiflO-93 Malo sobico prijavno, o d-jem v _ 1% Rogačke Stotine oddam sohe za Moviščarje. Krasna lega, po volji domaia bnana. Pojasnila r sla««. (*rni Novotaj. »JUTRO« S. KI it T W3/. a Sobe išče UUk. iH« • iAu M tilr« ail fejMj« aulort | Dia. Najmanj« loeaek a Din. Prazno sobo ■ntnftno ln miho, lSče Vijadnlca za 1. julij. — ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 13057-23a Prazno sobo • ItedilnakooL, iitem. Po-jridbe na ogl. odd. Jutra pod fclro »S Stedilmbom«. 13101-23» Opremljeno sobo ■ M*iporxA4 kopajmo išč-e boljžd uradnik. Ponudbe na cel. odd. Jutra pod Šifro »Oisto«. 13127-28a ZLL \safca Daseo* 8 Din; davek 8 Din. n dajanje nulo^a 6 Dni; najm&njii inesek 90 Din. Gospodična v »Zeleni Obleki« dotičnega gospoda. Pričakujem pismo pod »Naravni gaj« v podruž. Jutra, Maribor. 13137-24 V *a£a oesada 2 Din; davek 8 Dir. sa lajanje nisiova 5 Da; najmanj^ ineeek * Din. Mlad restavrater »olidan, ln.teiiaen.ten, — smpaUčen, • zdrav, 281e-tau, rimokatolik, se želi priženiti v gostilničar-»feo, hotelirsko. kavarniško aU trgovsko rodbi no ail žali poznanstva s solidno gospodično — fcoljse meščanske rodbine zaradi ženitve. čist-e« ponudbe sprejema diskretno »REZOR«, Zagreb, poč ta 3. 13032-25 Ženitve in možitve boljših, krogov posredujemo najvestnejše. Imamo veliko izbiro odličnih partij obeh spolov. Informativne prospekte razpošiljamo proti vpo-sianlm Din 10 v poštnih znamkah, diskretno «REZOR«, Zagreb, pošta 3. 13033-25 Solidna Mariborčanka Stara 21 let, boljše družine, želi poznanstvo z Inteligentnim gospodom prednost imajo Nemci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maribor«. 12904-25 I nformacije Bee^la i Du>, lavefc 8 Din. u šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tneeek 17 Daj. Izjava Ker je moja žena Sabina Bebič, rojena Lust-haus, odšla neznano kam. brez moj® vednosti in dovoljenja, dam s tem Javnočtl na znanje, da ne priznam nobenih stroškov, ki bi jih ona do danes in od dar r-ašnjega dne naprej napravila. MUoslav 3e-blč. trg., VaJjevo. 27. V. 1937. 13061-31 Milostljiva! '".-.i krinecs plaži iret po-'e naj»krtneje boniemra "•enem 'ivrš potrebna popravila aa polovično oeno, i-..i ter« plaiSit* Sele ob prevzemu tvrdka R0T. kracaretvo lie-stni trg 5. 180-37 Mnogo ceneje in boljše si nabavite j vse vrste oblek ln perila pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn pristnobarvnl, brez napak, noben kos izpod 3 m ln sicer: Paket Serija H« z vsebino 17 do 21 m prlma oxfor dov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno nočne moške srajce v najlepših vzorcih. — Paket »Serija M« z vse bino 17 do 21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kreto na ln druka za pred pašnike, delena. crepa ln polsvile za bluze ln obleke v izbrano lepi sestavi ter Paket »Serija Z« z vsebino 3 do 3.25 m dobrega sukna za moško obleko ali ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket pošt nine prosto samo 136 I)ln. Serijo H ln M po šlljam tudi mešano, torej vsakega pol. — Stal na zaloga ostankov fl nega sukna ln kamgar-na od 62 Din naprej. Neprimerno vzamem na z;aj ln zamenjam. — Vzorci stalno na razpolago. Pišite še dane« na Razpošiljalnico »KOSMOSc Maribor Kralja Petra trg. 3844 Pci dobro | jpazl, da bo: * .v. Kadar žena odpotuje m* 1 :-r. i Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo ln govori dnevno desettisočem Stateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, Id prinese korist trgovca ln | kupcu. STROKOVNJAK uporablja Mobiloil K vsaki dvo- in petlitrski ročki dobite bon za tako zastavico. Okitite tudi Vi svoje vozilo z znakom strokovnjaka! — Natančnejše pri naših preprodajalcih. »ERIKA" TOVARNA MILA SUBOTICA, išče zastopnika za Dravsko banovino. — Samo ponudbe pridejo v požtev, ki so opremljene z dobrimi referencami. Prednost imajo oni, ki so že poslovali v tej stroki in so vpeljani v drogerijah in parfumerijah MIROPLAST zapira uSesa proti hruSču, dan in noč, doma in na potu, ter pri kopanju proti uhajanju vode v ušesa. Zavitek din 24.— v lekarnah in drogerijah. Po poŠti razpošilja L Kneževič, Zagreb, Varšavska 3. Oglasi v „ Jutru" imajo vedno največji uspeh! [GLASBILO] jppiznanjEi •c£0 odo ^ rniofriiVfrvi fcrt NAJPOPOLNEJŠA m eenejša i KRALJEVNI DVORNI DO&AV1TEU NAJVEČJA DOMAČA RAZPO&UALNA TVRDKA jfc SCHNEIDER t IZDELOVANJE &UASBIUJN GLASBEmHJ>RITEKUN ZflGRE B, Tiikcliec^auLlO.^ Din71?noBgopI Havajska V^jre, Mandoline:- - 98.- I saksofoni tntd. Harmonike • • r5u-? • * - I najceneje. tA < X POJAČANJE RASTI LAS ZA 35% Uspel poizkus nekega zdravnika Prepričevalen dokaz Neki zelo skeptičen zdravnik je dobil preparat za rast las, da ga preizkusi, in je to napravil takole: Izbral si je tri osebe z normalno rastjo las kot poizkusne osebe. Vsem trem je lase na kratko ostrigel, po sredini glave pa jim je izbril ozek pas, tako da sta obe polovici bili razdeljeni ena od drage. Vsi trije so vsak dan prihajal! v ordinacijo, kjer jim je zdravnik drgnil eno stran glave s preparatom ter je tako imel priložnost, da zasleduje razvoj. V tmkaj opisanem poUkugu so b*-B lasje sa kratko ostriženi, ▼ sredini je MI pa tebrtt otsefc pM Pet tednov dolgo je uporabljen SUTtkrin samo na levi strani. Slika ka&e rezultat: pojačanje rasti las za 35*/«. Kako Silvikrin pospešuje rast las? Normalno rasto lasje Od hranljivih tvarln, ki Jih kri dovaja koži glave. Kadar Je dovajanje hrane nezadostno, nastanejo v rasti las motnje. Velika zasluga dr-)a Weld nerja Je, da Je razjasnil oell proces rasti las ln načina, kako se lasje hranijo. NJemu s« Je posrečilo, da Je lz neke keratlnske baz« Izoliral 14 organskih substanc naravne hrane za lase ter Jih koncentriral ▼ ne pokvarljivi raztopini, katera se Imenuje Silvikrin. S tem Slivikrlnom ae zelo uspešno odstranijo vse motnje v rasti las b dovajanjem naravne hrane aa lase. Prhljaj izgine tako rekoč čez noč in že po kratki uporabi preneha Izpadanje las korenine ae spet požira tn začne se nova rast las. In kakšen je bil rezultat? Po pettedenski uporabi so lasje porasli na negovani strani za 35% močnejše kot pa na nenegovani strani. Zdravnik je bil zdaj prepričan. Poizkus se je sijajno obnesel. Ta preparat je bil Silvikrin. Kaj ste v skrbeh zaradi svojih las? Preberite vendar nižje tiskani pregled. Iz njega razvidit^ kaj Vam je potrebno 1 Raj vam je potrebno! Lotžon-Sllvikrtn Nova voda za lase za vsakodnevno negovanje las. Ohrani Vaše lase mlade, zdrave, močne in sijajne. Prepreči tvorbo prhljaja in izpadanje las. Ifeo-Sllvlkrin —■ Ta koncentrirana hrana za lase se uporablja samo po nekaj kapljic. Z njenim delovanjem se omogoči na plešastih mestih nova zdrava rast las, prepreči se izpadanje las in tvorba trdovratnega prhljaja. Skrbite za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vase glave skrbela za rast p o živi|a Koža glave (bsiSfie) fes lasna korenina (Jako povečani prerez) Tu vidite, kako rastejo lasje. Vlaknaste koreninice na dolenjem kraju so mesto, kamor, Silvikrin dovaja hrano. T-151-G MAJ — NOVEMBER 19)7 EXPOSITION INTERNATIONALE ŠTEVILNE UMETNIŠKE, ZNANSTVENE, KNJIŽEVNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE Pojasnila dajejo paroplovne družbe, potniški in prometni uradi in propagandni komite BEOGRAD, KRALJA FERDINANDA S "m it 12 Cefctefc. 27, X. J93Z. St. POLTZER: 38 Maminski napttšč Erigocte Tatrlcije Bobnov« št/3 *(Ne verjamem. PocJvfeala sem ee in odnesla pete. "Upam samo, Nič se ne bojite, Lotos! Nocoj bom hodila tako varno kakor tu po parketnih tleh. Samo čevlji so bili krivi; podlpiarti so bili sicer hrapavi, toda iz gume — to pot sem si pripravila polstene!« Nekaj časa sta molče sedela drug drugemu nasproti. Ko sa je deMe prižgali© novo cigareto, je povzelo: >Kaj je s Patricijo HoJtmovo?« »Ta mah se menda nihče ne meni zanjo; a težko, da bi mir večno trajal. Iz penzije se bom moral na žalost izseliti.« smiMM | »Esj vos imajO tem na sumu ?« »V hiši ne, a bojim se, dia me bo <3al Whinstone opazovati. Bilo bi torej bolje, če bi za časa izginil... Takoj zdajle napišem gospe Groysovi pismo, v katerem ji sporočim, da moram za nefkaj časa odpotovali. Tiste reči, ki jih imam v penziji, naj Whinstone le prebrska... Še nocoj se preselim v Baittersea. in nekoliko izpremenim svojo osebo Nadzornik naj potem gleda, kako me bo spet našel. ..« Alisi Bradfordovi Sluioev načrt menda ni ugajal. Sluice je na njenem obrazni razločno bral, da. je nezadovoljna. »Reči hočete, da me bo potem iskal v »Old Man Chibu«! To je verjetno; ali me bo našel je drugo vprašanje, če bo pa vedel, kje stanujem, bo naščuval name svoje ljudi, ki se jih ne bom mogel več otresti.« »VMjsub temu morate za zdaj ostati v penziji gospe Croysove!« je zelo odločno rekla Alice Brad. fomd ter nadaljevala: »Whinstone vam ne more ničesar dokazati, sicer se mi zdi pa tudi pametneje, da za zdiarj ničesar ne ukreneva. Whinstone naj v »Old Man Cluibu« kar mirno nadaljuje svoje poizvedbe. ..« »A kaj, če najde »njegovo« sled? Ne pozabite, da zdaj ve za »oboke«! je razburjeno vzkliknil Sluice. Dekletov nekoliko ostri, a lepo oblikovani obraz je bil miren kakor kamen, ko je rekla: »On ve, da je bil Whinstone v »Old Man Chibu«, in Jb gotovo žb »Ai»iil far da Je trefoe* Whrnstooe ne bo ndSeosr našel. Saj tudi ne sme najti — vi, Skrioe. dobro veste, zakaj ne!« Eo se je nadzornik Whinstone prepričal, da mu je zasledovanka dokončno ušla, je mirno pomislil, kako bi mogel popravili svoj poraz. Imel je dar vseh uspešnih ljudi, da mu nobena, nevšečnost ni mogla vzeti poguma. Narobe, ovire so ga samo iz-podbadale k novim dejanjem, in najbolje misli so se mu porajale prav iz neuspehov. Sum, da je zasledovanka nemara vendarle Alice Bradford, mu ni dal miru. Zagrizeno je iskal pojasnila, kako se je moglo tokrat Alisi Bradfardovi posrečiti, da je prišla v svoje stanovanje, ne da bi jo bil opazil. Ali ga je bil mar sluga nalagal, ko mu je rekel, da plavolasa dama še ni zapustila Old Man Cluba«? Nato je Whinstoma po bliskovo prešinila rešitev uganke. Začudil se je, da mu ni bila že prej prišla na misel. Ko je nasproti hiše v Upper Harley Street št 74 b prežal na dekletovo vrnitev, je bila s strehe neke sosednje hiše mahoma priletela opeka na cestni tlak! Ker je bilo tisto noč mirno in brezvetrno vreme, si ni mogel misliti, da bi se bila opeka sama od sebe sprožila. Bržkone *je bilo tako, da je Alice Bradford. dobro sluteč, kdo jo čaka pred hišnimi vraiti, po strehah prišla v svoje stanovanje. Cee nekaj minut je Wtihc6xme t proti Begeotovem parku. Zanesljivo je računal 0 tem, da bo Aliso prehitel, kajti to9fko previdnosti ji je moral prisoditi, da ne bo ubrala ravne poti domov, 4 Čez dvajset minut jte stal pred vogetao hSo ^ot. Ske terase in Upper Hariey Street, b katere Jb bfl tisto noč prileteli strešnik na ulico. AHsine pott po strehah ni bilo težko uganiti, in ker je bilo popoJ-noma neverjetno, da bi Ma Alice Bradford v temni noči preplezala na tucate streh, je prihajate ▼ poštev samo dvoje aili troje najbHžjSh hiš na Upper Harley Street. Nadzornik je kmalu našel pripravno rikrtvaBSSe, odkoder je imel na te hiše dober razgled. Noč ni bila nič prijaznejša od one, ki jo je bil prebil pred nekaj dnevi nasproti hiše na "Sorski terasi št 174 b. In Whinstone je imel to pot tenke nogavice in plašč, ki tudi ni bil ravno topeL AS bo moral spet vso noč stati na preža? Minila je ura, ki se je zdela nadzornika brez konca; in tedaj je videl, kako se je pokazala vitka moška postava. Ko je stopal mož mimo bližnje svetilke, ga je Whinstone spoznal. AHce Bradford je krenila naravnost proti hišnim vratom, ki so bila Whinstamx nasproti, se hitro ozrla po dozdevno brezi jurini trMci ki vtaknila ključ v ključavnico. Whinstane ni prezrl nobenega njenih gibov. „. „ j. i A= 0DPW;PWl3AlKttME U'CI M HDANI LA'SB*CETAI^OJ USTAVI IZPADAH3E LAS « A 'a ■■ & •• vl'i «4 1 J 5TAM.fWCA PO POVZETJU 40 -POS-THIHA DIN 7.- • HOtiERN AifflZHETf UA-S P LIT OBČINA ZABUKOVJE, srez brežiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje« šolska izobrazba 4. razrede srednje ali njej enake strokovne šole. — Varščina Din 5.000.—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa pri tej občini. Občina Zabukovje, dne 25. maja 1937. DRAŽBA realltet občine TKOGIR v Dalmaciji| se bo vršila 16. junija 1937. ob 9% uril predpoldne pri sreskem sodišču v Trogiru, | soba št 48. Prodajala se bodo zemljišča in lepe stav-1 bene parcele ter palača, ki leži na najlepšem mestu v Trogiru in je pripravna] za hotelski in kavarniški obrat. Palača je sodno cenjena na Din 4,635.4181 in znaša najnižja ponudba Din 2,318.209.—. Informacije daje Banovinska hranilnica! v Ljubljani. mM* Zahtevajte k! garantira 100%-ni uspeh od znamke Mestni pogrebni zavod. Občina Ljubljana. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so se nas ob priliki smrti naše ljubljene mame, babice, gospe ABELE KABAJ spomnili z izrazi iskrenega sožalja, jo spremili na njeni zadnji poti in poklonili vence in cvetje ter se je spomnili na katerikoli način. Zlasti se zahvaljujemo g. dr. Vilku špornu, ki je bil vedno ob vsaki uri pripravljen lajšati trpljenje naši mamici. Iskrena hvala našim sostanovalcem, ki so nam s svojo požrtvovalnostjo in dobroto pomagali v teh težkih dneh. Bog plačaj vsem! LJUBLJANA, 27. maja 1937. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA Za mnogobrojne izraze iskrenega sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega gospoda a Eberla juvelirja kakor za mnogoštevilne poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, raznim društvom m korporacijam, gospodu juvelirju Cernetu kot predsedniku »Združenja urarjev, zlatarjev, graverjev, optikov in pasarjev« za lep poslovilni govor ob odprtem grobu, ter končno vsem njegovim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. LJUBLJANA, GRAZ, VOLKERMARKT, WTEN, SPLIT, dne 26. maja 1937. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Sokol Sokolsko društvo Hotedršlca. Strnili smo se z Narodno čitalnico in po večletnem prizadevanju obeh društev kupili letos v aprilu krasno stavbišče, na katerem se bo v prihodnjih dneh dvignila obmejna trdnjava Sokola in čitalnioe. Poprijeld bomo za kraanpe in lopate, da postavimo temelje bodočega doma. V Petrovi petletki hočemo in moramo zgraditi dom Dan sokolske pripravljenosti je bil določen za nedeljo 9 .maja ob 6. zjutraj. Kljub zgodnji jutranji uri se je zbora udeležila dobra polovica članstva. V nedeljo 23. maja je napravilo logaško sokolsko društvo izlet v Hotederšico. Naša deca je šla Lo-gatčanom naproti do Ravnika, kjer so se pozdravili s sokolskim pozdravom. Zleta se je udeležilo 60 mladine in mnogo članstva Ko so se pomikali proti Hotederšici je mladina veselo pela pesem sokolskih legij, vmes pa se je čula harmonika. Opazilo se je, da je mladina res sokolsko vzgojena in disciplinirana, tako da vodniki niso imeli nikakega posla. Po dveuir-nem bivanju med nami so se Logatčani vrnili. Javna tombola našega društva bo to nedeljo 30. t. m. ob 15. na vrtu sestre Logarjeve Poleg drugih tombol bo glavni dobitek žensko kolo. Porabite to prilko, napravite v nedeljo izlet v Hotederšico če vam bo sreča mila, se vrnete domov z novim kolesom. Na svidenje v nedeljo! Praznik Sokolskega društva v Ptuju. Sokolsko društvo v Ptuju je v nedeljo priredilo redni letoj nastop. Zbirališče je bilo na dvorišču Mladike, od koder ee je ob pod 15. razvila lepa povorka z mestno godbo na čelu. Skromno cenjeno je bilo v povorki najmanj 500 sokolskih pripadnikov, od sivolasih sokolskih borcev do najmlajšega člana velike sokolske družine. Poleg društvenega je bil v sprevodu tudi prehodni četni prapor fn oba naraščajska. V naše sokolske vrste so se ob tem prazniku strnile tudi številne sokolske jate iz Dornave, Markovec in od drugod. Ko srno korakali tako skozi mesto na letno telovadišče, smo lahko s ponosom ugotovili, da nas je vedno več ier da ni sile, pred katero bi klonil eokolski duh. Pred pričetkom telovadbe, ob nagovoru br. staroste dr. Šalamuna, se je članstvo z občinstvom poklonilo državni zastavi. Sam telovadni nastop je kljub deževnemu popoldnevu krasno uspel. Težko je oceniti, kaj je bilo lepše izvajano, proste vaje dece, narašča ia, članstva alj zelo pestre vaje na orodju. Kdor je videl ljubke vaje naraščajnic na visoki gredi, ali pa vrhunske vaje na drogu, prj katerih so se posebno odlikovali br. Bela, Drobina in Stanko Preac, mora priznati, da }e tehnično delo ptujskega Sokola zelo visoko. Br. načelniku Pertotu, s. načelnici Šedlbauerjevi in njunemu prednjaškeniu zboru je treka k uspehu čestitati! Proste vaje je e pomočjo mikrofona fn. zvočnikov spremljal na klavirju br. prof. Šedlbauer. Z Jesenic s— Jeseniško občinstvo, posebno fo toamaterje opozarjamo na skiopftično predavanje >Po slovenskih dobravah in višavah«, ki ga bo jmel v petek 28. t. m. ob 20. v posebni sobi ^Kavarne Novak« tajnik Fo-tokluba Ljubljane g. K. Kociančič. Predavanje, ki bo obsegalo nad sto diapozitivov jn mnogo praktičnih navodil za snemanje motivov iz narave in drugih, prireja jeseniška skupini fotokluba. Vstop • ros t s— Zvočni k|no Radio predvaja danes ob 3. pop. in pol 9. zvečer velefilm »Trije snubci učiteljice Kristine« (Učiteljica ljubezni). Med dadatkj domač kulturni film in risana šala. Sledi »Kraljica ljubezni«. Iz Novega mesta n— Za proslavo 50 letnice Sokolskega društva v Novem mestu je priredil br. žup-nj starosta dr. Ivan Vašič sestavek pod naslovom: Pogled v preteklost o«b proslavj zlatega jubjieja Sokolskega društva v Novem mestu. V programu radio-Ljubljana bo prečital ta sestavek dre vi. ob 19.30 nakaT opozarjamo vse prijatelje sokolstva. n— Kino »Dom« v Sokolskeni domn to predvaja' danes na praznik ob 16_ 18.30 ii, 20.30 razkošno muzikalno komedijo >BioaCyrano de Bergerac«, ki šteje med največje umotvore francoske literature. Mojstrski prevod tega nenadkriljivega dela, ki ga je oskrbel naš pesnik Oton Zupančič, je vzbudil pred leti, ko je izšel v knjigi in bil izvajan na odru veliko pozornost in enoglasno priznanje, ker je popolnoma adekvaten, genialnemu originalu. Opera Četrtek, 27.: Navihanka. Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. Petek, 28.: Zaprto. Sobota, 29 : Plamen. Red Sreda. Nedelja, 30.: Veseli studenček. Izven. Izredno znižane cene od 24. Din navzdol. Ponedeljek, 31.: Zaprto. Danes se poje v operi po daljšem pre sledku »Navihanka«, z gospo Lubejevo v glavni vlogi. — V ostalem sodelujejo priljubljeni članri Poličeva, Peček. Sancin in Danes. — Ponovitev je zadnja v tej sezoni. Cene od 24. Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 27.: Dolarska princesa. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 28.: Zaprto. I SPOMLADNO NEGOVANJE LAS! Priporoča se za vsake lase, zlasti pa za slabotne lase, spomladno negovanje z SORELO. Tako se obvarujete, da se naredi prhljaj m da lasje izpadajo.. SORELA se dobiva v vseh strokovnih trgovinah v tubah po Din 7.—, 12.— m 25.—. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske ontverac 26. maia Ljubljana 7. 7*65.5, 15.0, 80. O. megla 10, Maribor 7. 764.7, 15.0, 80, NI, 7, —, —; Zagreb 7. 7646, 19.0, 80. NEl, 8, dež, 0.2; Beograd 7. 764.7, 18.0. 80, O, 5, —, —; Sarajevo 7. 764.9, 12.0, 96, O, 10, —, —; Skopi ie 7. 764.4, 15.0, 90, O. 7, —, —; Kumbor 7. 7630, 18.0, 80, N2, 5, dež, 2.0; Split 7. 764.3. 18.0, 90, 0, 7, dež. 0JS; Bab 7. 764.1, 20.0, 70, NNE4. 5, —, — Temperature: Ljubljana 22.6, 13.3; Maribor 23.0, 13.0; Zagreb 21.0, 16.; Beograd 2o.O, 14.0: Sarajevo 23.0, 10.0; Skoplje 23.0. 12.0; Kumbor —, 17.0; Split 26.0, 16.0; Rab -, 16.0. Preproge razne vrste SEVER- kupite najceneje pri - Marijin trg 2 SMALTODONT HI prepozno! REŠITELJICA VASEH ZOB je samo pasta »SMALTODONT«, ker ima prednosti pred ostalimi znamkami. Kot taka je odlikovana v Londonu — Parizu — Bruslju — Rimu — Milanu in Soluna. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. ENONADSTROPNA HIŠA s staro, dobro vpeljano gostilno, vrt salon, lepe sobe in kleti, v centru LJubljane, pripravno za večje podjetje, zaradi bolezni ugodno naprodaj. Samo resni kupci naj se se javijo na ogL odd. Jutra pod >Ugodna priložnost«. 3993 Priporočata se dva prvovrstna aranžerja z večletno prakso in inozemskimi šolami za aranžiran je izložb vseh strok, kakor tudi razstav in velesejmskih prostorov. Izdelujeta po naročilu tudi izložbene osnutke in plakate. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod >Aranžer 2«. f Vsemogočni je odpoklical našega iskreno ljubljenega, dragega soproga, očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica, gospoda VINKO DANILA uradnika obmejne policije dne 25. maja 1937, previdenega s tolažili sv. vere v 48. letu v svoje kraljestvo. Dragega pokojnika spremimo dne 27. maja 1937 ob pol 17. uri iz mestne mrtvašnice na pobrežko pokopališče k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala 28. maja ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi Maribor, Kaštel-Stari, dne 26. maja 1937. ALOJZIJA DANILO roj. ČERNOVšEK, soproga. IVO DANILO, sin; Ha Oimfuli t. motorji. trletUH Po zelo nizki ceni! Ceniki fresko! »TRIBUNA« P. BATJEL, LJUBLJANA, KariovSka cesta i Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 20. Ploščice za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja to polaga najceneje Material" LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 a flnserirajte v >&utru