Pesamerra ?fevilka 10 vinarjev.
SIEV.24J.
t,. Ч'"
v Udnani. v poMek. 23. oklonra \m,

Velja po poŠti:
Sa oelo leto napre] .. K 28--za eo meseo „ . . „ 2'20 и Nemčijo oeloletno . „ 29*— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na domi
U Mio leto upre] . . K 2V— sa en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prtjtnu mesctno ,, 1*80
& Sobotna izdaja: ss
sa oelo leto......K V—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9*— za ostalo inosemstvo. „ 12'—
ил Uredništvo je т Kopitarjevi olloi štev. 8011. Rokopisi se ne vračajo; neirankIrana pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega elelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
LelO XLLV.
Inserati:
Enosiolpua letiivreta [U шл široka in 3 n m visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3 v za dva- in večkrat . . z5„ pri več Ш naročilih primeren popnsi po do ovorn.
Enostolpna p titvrsupo Uu vin.
Izhaja vsak dan izv emši nedelje m praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
Upravništvo je v Kopitarjevi altoi it. 6. — Račun roštne araniinioe avstrijske št. 24.797. ogrske <16.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlšiega teleiona št 188.
V soboto okolu У-Љ. ure zvečer je pretreslo Ljubljano naslednje poročilo z Dunaja, ki je bilo nabito na deski »Sloven-čevega« uredništva:
Ministrski predsednik grof Sttirgkh je poslal danes opoldne žrtev napada. Medtem ko Je grof Sturgkh kosil v hotelu »Meissl ln Schaden«, je stopil k mizi pisatelj Friderik Adler in je hitro trikrat po vrsti ustrelil na ministrskega predsednika. Grof Stiirjjkh je bil za-rief v glr.vo in je bil takoj mrtev.
X X X
Ministrski predsednik grof Kari Sturgkh, ki je postal tragična žrtev roke hudodelca ali umobolnega človeka, je rojen Štajerc iz radgonskega okraja, kjer leži posestvo njegovih dedov. Iskreno je ljubil svojo štajarsko domovino. Nekdaj, v mlajših letih, je bil precej nemško-nacijo-nalnega duha, v starejših letih pa je postal zelo zmeren, posredovalec med slovensko manjšino in nemškonarodno večino v šta-jarskem deželnem zboru.
Ministrski predsednik Karol grof Sturgkh je bil rojen 30. oktobra 1859 v Gradcu kot najstarejši sin že pred 28. jeti'umrlega Karola grofa Sturgkha in njegove žene Eleonore, rojene grofice Meraviglia Criveli. Njegova mati je umrla šele pred enim letom. Sturgkh ni bil poročen in je živel skromno življenje samca. Od početka vojne si ni vzel dopusta. Zapušča tri brate, izmed katerih se nahaja eden kot generalni major na bojišču, dalje sedem nečakov in nečakinj.
Po dovršenem vseučilišču v Gradcu je vstopil 1. 1881 pri graškem na-mestništvu v državno službo.
Minister je postal v Bienerthovem ministrstvu 1. 1909. v katerem je prevzel na-učni resort, ki ga je obdržal tudi v Gaut-schevi vladi, ki je s'edila Bienerthovi poleti 1911. — Po odstopu Gautscha, pozimi 1911, je postal grof Sturgkh ministrski predsednik in je ostal na svojem mestu do svoje predvčerajšnje tragične smrti.
Grof Sturgkh kot ministrski predsednik gotovo ni mogel popolnoma zatajiti svoje preteklosti, kot član ustavovernega veleposestva. To je bila z našega stališča njegova senčna stran. Na drugi strani pa je pokazal na svojem visokem mestu izredne vrline. Ustavovernega veleposestnika je v njem premagal čut dolžnosti, kot služabnika svojega najvišjega gosooda: cesarja. Njemu je služil — zato je izvajal zvesto svoje visoko zvanje in se prizadeval tudi v narodnem oziru biti pravičen vsem narodom v državi. Slovencem in HrvatoVn je postajal ravno med vojno čedalje bolj prijazen, ko je videl, kako junaško in zlato-zvesto se borijo za Avstrijo in njenega vladarja. — Mož je bil tih, ni nikdar delal zase reklame po listih — zato ga mnogi niso poznali in so ga čestokrat napačno sodili. A bil je pristen, značajen mož, resnični kavalir v najboljšem smislu besede, nepristopen spletkarjem, hujskar-jem in obrekovalcem. Moško odkrito besedo je spoštoval in ljubil. Bil je pa tudi odkrit napram človeku, kateremu je zaupal.
Naj jc kdo odobraval njegovo politiko ali ne — kdor ga je bliže poznal, in kdor iskreno ljubi Avstrijo, mora ob njegovi krsti priznati; Smrt grofa Karla Sturgkha je resnična izguba za A. v s tri j o. Ž njim leže v grob resnični Avstrijec stare korenine, mož, ki ni čutil narodnega sovraštva, pač pa veliko ljube-
zen za veliko, vsem narodom pravično Avstrijo, Zgodovina bo potrdila to sodbo, ko se bodo odpirali arhivi in ko bo mogoče javno razpravljati dejstva, ki danes niso splošno znana.
Naj v miru počiva!
Sožalnica kranjskega deželnega odbora.
Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č je bil predvčerajšnjim popoldne telefonično obveščen o tragični smrti ministrskega predsednika grofa Sturgkha.
Deželni odbor je takoj odposlal sledečo sožalno brzojavko:
Globoko pretresen po novici o groznem činu, ki je oropal v veleresnem času c. kr. vlado njenega visokočastilljivega šefa, skupno domovino pa v hudi sili mo-dro-umerjenega, pristno avstrijskočuteče-ga državnika, se počastuje kranjski deželni zastop. izraziti c. kr. vladi svojo in cele dežele iskreno žalost.
Kranjski deželni odbor ŠusterSič deželni glavar.
Iz deželnega dvorca plapola v znak žalosti črna zastava.
X
4/
X
X
Ob smrti groia SffirgkV..
Cela Evropa, ves svet stoji pod vtisom strašnega dogodka, katerega naiu je pii-nesla sobota. Vse časopisje razpravlja ta veliki dnevni dogodek, vse časopisje obsoja. ta strašni umor.
»Arbeiter-Zeitung« pi'.e v nedelja po umoru: »Strašno težko dejstvo je, katero smo doznali in ki nam je vrrevoljilo in razburilo vsa n-ra čustva. Nam jc vsako človeško življenje drago in glede tega krutega napada na nič hudega slutečega človeka, ki odtrga težkemu dnevnemu delu uro odmora, mirni trenutek, sc to čustvo, katero vzbuja vedro s silo pre'ita kri, še potencira — naj se prelije v nižinah ali višinah človeštva. Tukaj se končajo vsa razmetavanja, ki jih ustvarja politika, in mrtvecu, ki je vzel svojo nalogo vedno resno in ki je bil vedno skromen, priden delavec, sledi resnično sočustvovanje v grob. Tu obžalujemo tudi nesrečneža, ki je izvršil ta krvavi z'očin in ki se jc z žrtvijo sam žrtvoval. Socialni demokrat je, ki se jc obložil s činom, ki je vsemu socialističnemu idejnemu svetu tuje in nerazumljivo. Toda velike naloge, po kateri mora stremeti vsak soc. demokrat, ne stric bolestno žalovanje tega. dne motili. Na Se iskreno sočustvovanje vsem, ki danes žalujejo, in potem hočemo zopet naprej k trajnemu in neumornemu delu.«
»Neue Freie Presse« odklanja odločno mnenje, češ da je soc. demokratična stranka v zvezi z dogodkom. Socijalisti so storili na bojišču — kot drugi — svojo sveto dolžnost. Prišel bo nov ministrski predsednik, ki bo peljal državo iz tega boja do končne zmage. Piše namreč: »Življenje posameznih ljudi šteje v današnjih dneh tako resnih prememb manj kol v miru. Prišel bo dov ministrski predsednik, in slavno bodo nadaljevale naše armade svoj zmagos'avni pohod, in osrednje države bodo s slavo, ki sc nam v Dobrudži ravno svita, pripravile čas, ko bo Evropa rešena te sedanje preizkušnje. Sočutje čuti vsak, nemira in skrbi nobeden. Soc. dem. delavstvo Avstrije je izpolnilo svojo dolžnost v sedanji vojni ravno tako brezpogojno kot njihovi sodržavljani, ki so drugega političnega prepričanja. De!;a-dentni tajnik stiankc, ki ne strelja na sovražnika, ampak na ministrskega predsednika. nima nobene skupnosti s stranko.
^Grazer TagblatL ne slika pokojnega Sturgkha kot brezpogojnega prijatelja Nemcev, ampak hoče dokazati, da je podpiral tudi slovenske koristi. Piše namreč med drugim: »V vprašanju celjske gimnazije je stal na strani nasprotnikov Nemcev. Med Korberjevim ministrstvom, kateremu je stal zelo blizu in katero je stremilo za nekako gospodarsko kompromisno politiko in nemškimi poslanci, je večkrat posredoval in je delal tudi na to, da se premeste slovenske vzporednice iz Celja v kak slovenski kraj, in sicer kol samostojna gimnazija. V juniju leta 1909 je predložil državnemu zboru predlog glede ustanovitve italijanske pravne fakultete, in se je zavzemal tudi pod Gautschevim ministrstvom, kjer je ostal minister, za Dunaj kot sedež k.-.ultete. Tudi češka šola Te-šin-Podmokli je bila otvorjena po njegovem prizadevanju. V štajerskem deželnem zboru je bil grof Sturgkh do svojega imenovanja za naučnega ministra kol predsednik finančnega odseka zelo delaven, a žal tudi v zadevah glede volilne reforme, ki so vsled njegovega prizadevanja prinesle koristi Slovencem,«
»Reichspost« poudarja dejstvo, da je nastopil Sturgkh svoječasno v radgonskem volilnem okraju kot protikandidat Nemcev proti Slovencem za državni zbor, pa da je podlegel. Pri tej priliki opozarja na dejstvo, da je Stiirgkh, dasi voditelj liberalne ustavne stranke, razvijal nazore, kj, so stali zelo blizu krščanskemu programu in zaradi tega so ga pri volitvah luui katoliške stranke podpirale.
»Dre Zeit« piše: Revol verski streli, ki so usmrtili grofa Sturgkha, so kriminalen, ne pa političen dogodek, čerc.vno je bil politični eksaltado, ki je vodil morilno orožje Z- tem napadalcem ne stoji nihče in nic, nobena stranka, noben program, nobeno javno in nobeno tajno mnenje. In zato se tudi' r.e sinejo iz tega osamljenega dejanja, ki nima nobene zveze, izvajati kakršnekoli splolni zaključki. Priljubljeni klic po železni pesti, ki se po takih zločinskih napadih tako rad oglaša, bi bil to pet manj na mestu nego kdaj prej. Naje prebivalstvo je mirno, prenaša vojno trpljenje potrpežljivo, zaupa v našo pravico in našo vojaško moč ter s svojim obnašanjem ni c'alo povoda, da bi ga postavili pod strožjo vlado nego jo že ob sebi ustvarjajo vojne razmere. Zablode posameznega zmedenega fanatika se ne sme tolmačiti in precenjevati, Ako bojo delali v inozemstvu zlohotne poizkuse v tem oziru, jih bomo v notranjosti najuspešnejše zavrnili s tem, da chrammo svojo hladnokrvnost in preidemo preko bolestnega dogodka, ki ga je povzročil nasilen zmedc-nec, z žalostnim srcem, tocia jasnim razumom, na dnevni red.
Zanimiva so izvajanja graške »Tages-poste« g'cde sistema Sturgkh in glcr^e pro-gnoze bodečih dni. »Tagespost« zaključuje članek z besedami: »Giof Sturgkh jc bil iztrgan nenadoma iz življenja, padel je kot bojevalcc za sistem, ki gre z njim v grob. Kot človek in ministrski predsednik jc imel svoje prepričanje, proti kateremu sc smern i bojevati, to:la ki zahteva tudi tedaj spoštovanje, če jc človek nasprotnega mnenja. Teža, kojo mu jc naložil tok časa, jc bila težka, skoraj pretežka za pleča enega samega moža. Njegov naslednik bo moral rešiti nalogo, ki zahteva skoraj gi-gantične sile. Toda rešil jo bo, čc bo naslonil vso težo odgovornosti na široko podlago, če bo pozval k sodelovanju vse, ki so dobre voije. In ta dobra volja živi v slehernem domu, v vsaki koči. Z ljudstvom sc mora tesno rdnižiti. / Hnd«»vnm rMMi
z ljudstvom Čutiti in trpeti. Če to zmore,
potem reši velika vprašnja, ki se bodo ravno sedaj bolj kot prej pojavljala, in pripelje skozi težki čas k jasnemu dnevu miru. Veliko ovir je treba odstraniti, veliko napak popraviti. Pravičnost, delo in zveste' • pa upajo in bodo vse dosegli.«
XXX POROČILA O UMORU.
Pred umorom.
Dunaj, 21. oktobra. (K. ur.) Korespondenca »Wilhelm« objavlja o umoru min. predsednika grofa Sturgkha sledeče poročilo očividca:
Ministrski predsednik grof Sturgkh je skoraj vsak dan kosil v hotelu »Meiszl in Schaden« v veliki jedilnici pri svoji navadni mizi. Tudi danes med pol 2. in 2. uro je prišel grof Sturgkh v dvorano. V njegovi družbi sla se nahajala tirolski namesti nik grof Toggenburg, ki se je pripeljal danes zjutraj na Dunaj in je nameraval danes zopet odpotovati in baron pl. Aehren-thal, ulanski rilmojster izven službe, brat rajnega zunanjega ministri grofa Aehren-thala.
Tuj, nenavaden gost.
Pri tretji mizi od mize ministrskega predsednika grofa Sturgkha se je vsedel mož, ki ga v hotelu, kamor so zahajali večinoma redni gostje, še niso zapazili, a se ni razlikoval v zunanjosti od drugih gostov. Bil ie to mož pribli/no 30 do 40 let star. velik, širekopleč, plavolasih pristriženih brk, z očali, dolgih skrbno počesanih las. Vsedel se ie tako na stran mize, da je imel pred seboj Sttirgkhovo mizo, sedel je nasproti min. predsedniku. Nasproti Sturgkbu je sedel s hrbtom proti ooisanemu možu baron pl. Aehrenlhal. Grof Sturgkh je kosil, živahno se razgo-varjajoč, pri črni kavi ie kadil smotko, Ti'.di tujec, povoda ni bilo, da bi ga biL' opazovali, je pokosil in je že plačal.
Tujec narode gro'a Stiirgkha. — Grol Sturgkh takoj mrtev.
Družba grofa Stiirgkha jc nameravala odhajati, kar vstane J.uicc in gre proti mizi miivstrskcga predsednika. Grof Sturgkh in grof Toggenburg sta videla, ko sc je bližal. Mislila sta, cla hoče obiskati družbo pri sosedni mizi. Ko se ie Pa mož približal m;zi grofa Sturgkha, ie skoraj tekel; vtak-n;l je roko v žep; predno ie kdo mogel slutiti. kaj namerava, je storil na stran h grofu Stiirgkh u in je nameri! biovvring-samo-kres rroli n'egovi glavi. Sturgkh je najbrže zadnji trenutek slutil, da poset velja njemu in se jc nagnil nekoliko na stran, a sumil ni da bo kai tako groznega; obraz je ime' liubezniiv. Kar so pričeli že padati streli; tri;e novrsti. Tniec je — to so vsi videli — streljal na grofa Stiirgkha. Meril ie na glavo in je le predobro zadel. Sturgkh se ic nagni na stran, nato na tla; reka krvi se je ra.z4'a rez njegov obraz, kri je polila njegovo obleko.
Boj г napadalcem — Aehren^al ranjen.
Skoraj ni mogoče predstavljati si strašno grozo, ki je zavladala v dvorani; posebno oba tovarša ministrskega predsednika sta bila csrpnjena, a le trenutek. Grof Toggenburg je takoj vstal in dvignil stol kot orožje proti morilcu. Zločincc je hitel no dvorani proti vratom, za njim sta letela Toggenburg in Aehrenthal. Ko jc prišel napadalec do vrat, mu je prišel naproti plačilni natakar Crumhach, ki jc planil proti morilcu. Krepka roka natakarjeva je pritisnila na tla še vedno z revolverjem oboroženo morilčevo roko; mecl tem, ko sla
T boril,1 ?n	T«'-..,-
Umor ministrskega predsednika
grofa StUrgkha.
zadela Aehrenthalovo desno stegno in ga lahko ranila, a morilec je bil ukroten; razorožili so ga in prijeli. Liki blisku hitro se jc razširila govorica o napadu na grofa Sturgkha. Takoj je prihitel pomožni voz rešilnega društva z enim zdravnikom, ki je takoi vi-'el, da ni nobene pomoči več. Grof Stiirgkh je takoj po napadu umrl. Mrliča so ookrili z belim namiznim prtom tam, kjer je bil napaden. Prva kroglja je prodrla nosno kost, glavo in je na obrazu prišla vun. Druga kroglja je obtičala v če-pinji; desno oko je zelo izbuljeno. Tretja krogla ni zadela; pozneje so io našli na tleh. Baron pl. Aehrenthal je bil ranjen na spodnjem desnem stegnu; obvezali so ga in prepeljali v sanatorij; kroglja, ki je ranila Aehrentbala, je oplazila tudi natakar-jevo roko, ki je držal morilca za roko. Kmalu po napadu so prišli policijski predsednik baron pl. Gorup, načelnik kriminalne policije dvorni svetnik Stukkart in drugi policiiski uradniki. Prve poizvedbe ie vodil policrski predsednik sam. Prišel ie tudi takoj, ko ie izvedel o napadu, sekčni načelnik dr. Klinscha iz ministrskega predsedstva.
Tudi župan dr. Wetsldrchner je prišel v hotel, bil je globoko giojen, ko je Izvedel podrobnosti; prišla ie v hotel tudi sodna komisija. Zaslišavanje je trajalo več ur.
Po četrt na 5. so p^prvem zaslišanju prepeljali morilca z avtomobilom v policiiski zapor. Morilec je bil miren, ko so ga odpeljali; ne da bi bila njegova odpeljava povzročila večjo pozornost.
Še nekaj podrobnosti.
Ena kroglja, ki jo je izprožil morilec ni zadela. Dobili so jo pozneje pri mizi v kotu proti oknu. Gospa dr. Schinnerja iz Gradca, ki je bila pri napadu navzoča v hotelski obednici, pravi da se je videlo, ko je napadalec stopil pred Sturgkha. kakor bi navidezno tiho izpregovoril nekaj besed, nakar se je Stiirgkh, ki je bil kratkoviden, nagnil naprej. V tem trenotku se je zgodil strašen zločin. Napadalec je streljal na grofa v oddaljenosti 150 cm. Grof Stiirgkh je po napadu samo nekoliko za-hropel, drugega življenja v njem ni bilo zapaziti. Bil je takoj mrtev. Napadalec ni pokazal niti sledi kakega kesanja. V zmeša-nosti, ki je zavladala je mirno šel do vrat obednice. Soloh je napadalec svoj zločin izvršil z mirnostjo, ki človeka pretrese. Popolnoma mirno je prej obedoval juho, jgoveje meso z zeljem. mOčnato jed ter poleg pil Giesshiibler. Predno se fe vzdignil, *Уа .fevrši zločin, je mirno poklical p'ačil-lie^f natakarja, da poravna račun 8 K. ' Natakar Zappl fe pa izpovedal: Prvi
4tre|, ni zadel. Grof Stiirgkh je hotel sko-iti s svoi'ega sede?a in je zaklical; -Kaj 'hočete od mene?* Na to sta padla drugi jjn Jretji stre', Grof Stiirgkh se je mrtev zgrudil s stola brez glasu roke moleč od sebe. Bil je zadet v čelo.
»Grazer Volksblatt« poroča, da je napadalec, ko je naperil revolver na grofa Sturgkha mrmral predse besede: ■»To'1 je škodljivec, ki dve leti škoduje ljudstvu in se ga zato mora napraviti "neškodljivega.«
Stiirgkhovo truplo
je ostalo v dvorani, dokler ni dogna'a sodna komisija dejanskega položaja. Po četrt na 6. uri so prepeljali mrliča v poslopje ministrskega predsedstva, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
Kdo je napadalec?
Napadalec je dr. Friderik Adler, sin dobro znanega socialno demokratičnega voditelja, državnega poslanca dr. Viktorja Adlerja, s katerim se pa politično nista razumela. Zdaj je v 32. letu, oženjen in oče dveh otrok. Šest let posluje na Dunaju kot tajnik nemške socialno demokratične stranke in je izdajal socialno demokraško znanstveno glasilo »Der Kampf«. Ko je dr. Friderik Adler dovršil dunajsko vseučilišče, je študiral na vseučilišču v Curihu kemijo. Lahko bi bil postal docent na cu-riškem vseučilišču, a posvetil se je rajši političnim listom. Nekaj časa je vodil v Curihu list »Zuricher Volksrechte«. Pred šestimi leti se je vrnil na Dunaj, kjer je postal tajnik nemške socialno demokratke stranke in je izdajal socialno demokraško znanstveno glasilo ■«Dcr Kampf/. Njegov oče, dr, Viktor Adler, je voditelj avstrijske socialne demokracije, a sin njegov je vodil takozvano najskrajnejšo levico socialne demokracije in je večkrat ostro napadal očetovo taktiko. Rojen je bil morilec na Dunaju leta 1879
in ne pripada nobeni veri. Njegova žena je že več časa bolna. Preden je'nastala vojska, jc morilec urejeval tudi list -Das Yolk«, ki je pa prenehal, ko se je začela vojska. Morilec je pristaš Lieb-kneehlove struje.
Med vojsko je potoval napadalni: večkrat v Švico, kjer se je nekaj Časa mudil, občeval ondi s но-cialdomokraSkimi voditelji drugih narodov in se vračal zouet na Dunaj.
»Mirno se pustim prijeti.,.«
Prve besede, ki jih je izpregovoril morilec potem, ko so ga prijeli, so bile; r-Gospodje, saj se pustim mirno prijeti.« Ritmojster Fiihrer ga je razburjen vprašal: »Zakaj ste to storili?« Odgovoril mu je na zunaj popolnoma mirno; »Pred sodiščem se bom zagovarjal in vse povedali Pišem se dr. Friderik Adler, sem pisatelj in stanujem Sonneohofgasse št. 5.« Morilca so prepeljali nato v ravnateljevo pisarno, kjer se je mirno vsedel na stol. Stražila sta ga dva stražnika. Napadalec je zrl pred se popolnoma brezbrižno. Očal, katere je navadno nosil, ni imel na sebi.
Na cesti po zločina.
Pred hotelom se je zbralo po zločinu veliko ljudi, ki so se popolnoma mirno zadržali.
Morilec dr. Adler na poti v zapor.
Dr. Friderika Adlerja eta dva detektiva spremljala med vožnjo v policijske zapore; eskorto je vodil policijski svetnik dr. Scholer. Ljudi pred hotelom so odstranili; morilec je bil miren, ko je korakal v avtomobil, se je ozrl po ljudeh in je vstopil v voz. Policija je takoj izvedla hišno preiskavo v dr. Adlerjevem stanovanju in v njegovi pisarni. Policija je celo noč živahno delovala in poizvedovala.
Morilčeve rodbinske razmere.
Dr. Friderik Adler je stanoval v du" na j skem okraju Margareten v Sonnenhofgasse št. 6. Stanoval je tam že 4Yz leti; stanovanje jo obsegalo dve sobi, kabinet, kopalnico in kuhinjo. Ker stanuje njegova žena z otroci: dve deklici in en deček, več let v Švici, je bival sam v svojem stanovanju. Eno sobo je oddal nekemu podnajemniku, ki je pa moral odriniti k vojakom, ko je izbruhnila vojska. Hišnica Brummer je povedala, da je bil dr. Adler zelo mirna stranka in da ni v hiši z nikomur občeval. Vsak je hišnici izročil ključe svojega stanovanja, katero je pospravljala. Tudi v soboto opoldne okoli 12. ure je poiskal dr. Adler hišnico, kateri je popolnoma miren izročil ključe stanovanja. Brum-merjeva ni opazila na dr. Adlcrju najmanjšega razburjenja. Izročil ji je ključe in jo prijazno pozdravil, kakor vedno, kadar je občeval ž njo- Komisija, ki je preiskala stanovanje, ga je zapečatila.
Morilčevo zaslišanje. — Pravijo, da je
morilec najbrže bolan na umu.
Listi poročajo:
Napadalec dr. Friderik Adler je pri svojem prvem zaslišanju izpovedal, da se je že dalj časa pečal z načrtom, da bi spra-vil s poti ministrskega predsednika grofa Sturgkha, čegar vlado je smatral za nesrečo Avstrije. Prepoved za jutri nameravanega sestanka, glede katere je krivdo pripisoval grofu Stiirgkhu, je pospešila izvršitev njegovega načrt?.. Verel je. oi (Jrcf Stiirgkh vsak dan pri isti mizi obeduje v hotelu Meisl & Schaden. Zato je šel v ta lokal in si izbral prostor, odkoder bi mogel v ugodnem trenotku nastopiti preti grofu Stiirgkhu. Izvršitev načrta se je zavlekla, ker je sedela med njegovo in stalno mizo grofa Sturgkha pri neki mizi tuja dama ter ie dr. Adler počakal, da se je le-ta preje odstranila, da bi je pri atentatu morda ne poškodoval.
Dunaj, 22. oktobra. (K. u.) »Frem-denblatt« poroča, da morilec grofa Sturgkha, dr. Fric Adler, na mnogo vprašanj noče odgovarjati. Ponovno je izjavil, da se je popolnoma zavedel da-lekosežnosti svojega čina. popolnoma trezno jo sklenil napad in ga izvedel, ne da. bi ga bil kdo nagovarjal in da nima nobenih sokrivcev. Popolnoma se hoče, kakor pravi, zagovarjati šele pred sodiščem. Posamezne izpovedi napadalca so tako zmedene in absurdne, da se utemeljeno dvomi o zavestnosti njegove osebe. Nekateri listi poročajo, da živi ena njegovih sester že več let v blaznici. Tisti, ki so bili navzoči, ko зо dr. Ad'er a aretirali, izjavljajo biez izjeme, da je bil zelo miren in fe ni nič branil, ko so ga peljali v policijski zapor. Samokres je imel napada'ec še nrod vojsko; nosil ga je vedno seboj. Poizvedbo, izvedene po z'očinu, so dognale, da je zlo*in dejanje posameznika, ki se je nahajal vsled napornega dela in sporom s svojim očetom in s svojo stranko v stanovanju dušne oslabelosti in so bili njegovi živci ze!o razburjeni.
Stori'ca dr. Frica A^l-ra
včeraj ni zaslišala ne policija in tudi ne sodniia.
Razte'esenje ra'nega Siurgk'^a.
Dunaj, 23. oktobra. (Kor. ur.) O brezvestnem umoru ministrskega predsednika grofa Stiirgkha je včeraj vse govorilo; prebivalce je zločin pretresel. V palači ministrskega predsedstva je danes dopoldne dvorni svetnik profesor Haberda sodno raztelesil rajnika; navzoča sta bila ob tej priliki tudi med drugimi prvi drž. pravd-
in policijski predsednik. Po uradnem
zapisniku o raztelesenju, ki je trajalo približno 4 ure, je morilec izstrelil iz malega revolverja 3 strele proti glavi ministrskega predsednika in sicer 2 proti čelu, enega pa proti nosni kosti. Strela proti Čelu sta bila tako izstreljena, da sta prodrli kroglji možgane, kjer sta tičali; tretji strel je prodrl od zgoraj; kroglja je prodrla skozi kosti obraza in je tičala v vratu. Kroglji, ki sta prebili čepinjo, sta bili absolutno smrtonosni; smrt je morala takoj nastopiti.
Drugi sodnijski pregled na kraju zloSina.
Včeraj dopoldne so drugič sodniis'-o preiskali jedilnico ▼ hotelu »Meisel & Schaden«. Ne more se dvomiti, da je bila tista kroglja, ki so jo našli pri oknu, na-meriena proti glavi rajnega ministrskega predsednika. Stolu, na katerem je sedel grof Stiirgkh, ko je kosil, se poznajo na zgornjem delu naslonjala sledi, da ga je zadela kroglja, ki je zgrešila, preluknjala zastor pri oknu za stolom, letela dalje proti šipi, katero je upognila, a jo ni rrzbila, nakar je padla na tla.
XXX
Vtis umora na javnost.
Dunaj, 22. oktobra. (K. u.) Poročilo o umoru ministrskega predsednika grofa Sturgkha je povzročilo povsod največje ogorčenje in zaničevanje. Po dosedanjih poročilih je poročilo celo monarhijo pretreslo. Zločin se smatra kot zločin blaznega prenapetega in eksaltiranega človeka.
Berlin, 22. oktobra. (K. u.) Umor grofa Sturgkha, o katerem se je izvedelo sinoči, je povzročil splošno razburjenje in ogorčenje. Povsod se zelo obžaluje, ker je usmrtila zločinska roka grofa Sturgkha, ki se je z glednim izpolnjevanjem dolžnosti posvetil rešit* vi velikih vprašanj povzročenih po vojski. O umorjenem tu sodijo, da se je vedno trudil ugoditi po možnosti zahtevam vojskinega časa in se je vedno izogibal postaviti v ospredje svojo osebo. Vsi listi ogorčeo obsojajo napad; splošno se tudi ceni d do grofa Stiirgkh,, za nemštvo v Avstriji.
Ministrski svet,
ki je bil sklican danes ob 4. popoldne, se je zbral pod vtisom žalostnega dogodka in je zboroval le nekaj Časa,
Cesarju
so kmalu poročali o strašnem dogoku v Schonbrunn.
Sožalje nemške vlade.
Berlin, 21. oktobra. (Kor. ur.) Sinoči je prišel državni tajnik Jagov k avstrijskemu poslaniku princu Hohenlohe-Schillings-fiirst in ga prosil, naj sporoči na Dunaj najglobočje sožalje nemške vlade ob priliki zločina, katerega žrtev je bil ministrski predsednik grof Stiirgkh.
Sožalnica bavarskega krai/a našemu cesarju.
Monakovo, 23. oktobra, (K. u.) Korespondenca VVilhelm javlja: Kralj Lju-devit je Njegovemu Veličanstvu cesarju Franc Jožefu povodom smrti ministrskega, predsednika grofa Sturgkha brzojavno izrazil svoje sožalje. Ministrski predsednik grof Hertling jo obiskal 22. t. m. dopoldne avstrijskega poslanika pl. Velisca, kateremu je izrazil svoje sožalje. Tudi bavar?kemu poslaniku na Dunaju so naročili, naj kondolira avstrijski vladi.
Sožalnica bolgarskega ministrskega predsednika.
Solita, 23. oktobra. (K. u.) Bolgarski ministrski predsednik je naročil bolgarskemu poslaniku na Dunaju, To-ševu, naj izrazi avstrijski vladi in rodbini grofa Stiirgkha sožalnico bolgarske vlade.
Soža'ie predsedstva poslanske zbornice.
Dunaj 22. oktobra. (Kor- ur.) Kakor norOČa parlamentarna korespondenca, se je podal predsednik poslanske zbornice dr Svlvestcr v spremstvu podpredsednica Jukula v predsedstvo ministrskega sveta, da v imenu predsedstva poslanske zbornice izrazi sežalje.
Posveia predsedstvi zbornice in načelnikov klubov.
Predsednik poslaniške zbornice Syl-vester je prišel v nedeljo dopoldne v oo-slaniško zbornico, kjer je vse potrebno ukrenil glede na udeležbo poslemške zbornice pri Stiir^khovem pogrebu in z ozirom na današnja posveta predsedstva nos'aniš'-e zbornice dopoldne in načelnikov klubov ponoldne. PreJsednik se je posvetoval z več poslanci. Na obeh sosvetih se bo podn'a soža'nira, nato se bo posvet ocgodil. dokler nc bo Imenovan novi načelnik ministrstva.
Člani treh gcsposkozbotniSnih skupin so se včeraj poroldne posvetovali o kor-porativni udeležbi pri pogrebu. V ministrsko predsedstvo so došle sožalnice vseh parlamentarnih strank, ki vse ogorčeno obsoiajo brezbožen zločin.
Seja klubovih načelnikov,
Dunaj, 22. oktobra. (K. u.) Danes dopoldne so se podali knez Fiireten-berg, baron Czedih in grof Clam- Mar-tinic k predsedniku poslaniške zbornice, da mu sporoča znane sklepe strank gosposke zbornice.
Kabinet poda ostavko.
Temeljem starega običaja bo baje kabinet danes podal ostavko; vendar velja kot gotovo, da je vladar ne bo sprejel.
»Češki klub« o zločina.
Praga, 23. oktobra. (Kor. ur) Češki državnozborski klub se je zbral včeraj pod vtisom žalostne novice o smrti ministrskega predsednika. Predsednik dr. Fiedler se je v imenu načelnika Mastalka, ki je odpotoval na Dunai na posvet parlamentarcev, toplo soominjal rajnikovega delovanja kot državnika in plemenitega človeka; z ginje-nimi besedami je obsodil čin poedinca; ki lahko povzroči, da bodo postale sedrnje težavne razmere še težavnejše. Sklenili so brzojavno izraziti ministrskemu syetu sožalje in da se bodo udeležili pogreba v imenu kluba poslanci Czech, Mastalka in dr. Tobolka.
Iziave strank in glasovi časopisja.
Dunaj, 23. oktobra. (Kor. ur.) Tudi časopisje v provinci vseh narodov in strank izraža z ginljivimi besedami bolest na smrti ramena ministrskega predsednika.
Budimpešta, 23. oktobra. (Kor. urad.) Časonisi vseh strank objavljajo članke, ki odločno nsglašaio, da tudi na Ogrskem zločin vsak obsoia.
Pra*a, 23. oktobra. (Kor. ur.) Veliko osebnosti, med njimi predsednik deželne upravne komis"e je izrazilo sožalje namestniku grofu Coudenhove.
Praga, 23. oktobr?, (Kor. ur.) Včeraj sklicani posvet državnih poslancev z nemškega Češkega in zveze nekdanjih nemških češk'h deželnih poslancev je zboroval včeraj v Nemškem Domu; udeležba je bila ve'ika. Sklenili so odposlati brzojavko vladi, ki obsoia z'očin; v znak žalosti so se;o takoj zakliučili.
Prana, 22. oktobra. (K. u.) Vsi list! ne glede na strankine razlike se v toplih besedah sporninjaio Sturgkha, ki je padel po zločinski roki.
XXX
Rana barona Aehrenthala
ni nevarna. Zdravi se v sanatorHu prof. dr. Antona L o w a , ki se je izrazil, da ga bo v oar dneh že lahko izročil domaČi oskrbi.
Stfirgkhovi bratje.
O smrti so obvestili takoj brate Stiirgkha; najstarejši med njimi, grof Henrik Stiirgkh, je namestniški svetnik okrajnega glavarstva v Radgoni, podmaršal grof Jožef Stiirgkh je zastopal začetkom vojske višje armadno poveljstvo v nemškem glavnem stanu; grof Ferdinand Stiirgkh je podpredsednik štajerskega na-mestništva.
Brata rainega ministrskega predsednica,
namestniški svetnik Henrik grof Stiirgkh in namestniški podpredsednik dr. Ferdinand grof Stiirgkh sta se pripeljala danes na Dunaj,
Stiirgkh bo pokopnn v Obrajni na Štajerskem.
Ramega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha bodo prepeljali v rodbinsko rakev v Obrajni. (Obrajna je vas v radgonskem sodnem okraju.)
Tirolski namestnik
grof Toggenburg je odpotoval v soboto
zvečer z Dunaja v Inomost.
♦ * *
Notranji minister princ Hohenlobe se vrnil na Dunaj.
Včerajšnji dunajski listi poročajo: Kakor izvemo, pride notranji minister Konrad princ Hohenlobe danes zjutraj na Dunaj. Vrne sa na poseben poziv.
Kakor znano, je princ Hohenlohe pred nekaterimi tedni nastopil iz zdravstvenih ozirov daljši dopust. V njegovi odsotnosti je prevzel vodstvo uradnih poslov namestnik baron Handel-Mazettf. Princ Hohenlohe-Schillingsfurst je bil imenovan po odstopu barona Heinolda 1. decembra 1915 za notranjega ministra. Kakor znano je bil HOhenloho spomladi 1. 1906 nekaj časa ministrski predsednik; odstopil jc radi spora z Ogri vsled ogrskega carinskega tarifa; Hohenlohe se je vrnil nazaj na svoje mesto kot namestnik v Trstu- Princ Hohenlohe je bil rojen 16. dccembra 1863 na Dunaju; je zelo moderen politik; izkazal se je tako kot dežolni predsednik v Bukovini, kakor tudi kot namestnik v Trstu. Splošno znano je, da zna nrinc Hohenlohe tudi slovensko.
Ministrski svet, ki je zboroval v so« boto ob 4. uri popoldne, je podal samo sožalno izjavo. Sklenil jc samo pozvati notranjega ministra princa Hohenlobe, na) «« vrne na Dunaj, Predsedoval je seii mi-
nistrskega sveta domobranski minister baron pl. Georgi.	. . , «■
Do imenovanja novega ministrskega predsednika bo skoro gotovo vodil pošle justični minister dr. vitez Hohenburger.
Groi Tisza o nasledniku groia Stiirgkha.
Na vprašanje, kdo bo naslednik grofa Sturgkha, je odgovoril ogrski ministrski predsednik: Tega se še ne vč, vsekakor stoje za "to najbolj v ospredju Korber, baron Beck in princ Hohenlohe.
NizozcBici o Stttrykh3vem umoru.
Amsterdam, 23. oktobra. (K. u.) Poročilo o umoru je tu povzročilo veliko pozornost. Večina listov se jo omejila na to, ker se je o umoru izvedelo šele v soboto zvečer, da so poročali o dejstvu in da so objavili kratek Siirgkhov živo-topis. »Handelsbladet« pripominja, da je zločin delo eksaltiranega človeka, kar je list izvedel iz zanesljive strani in da ni v nikaki zvezi s socialno.de-•mokraško stranko.'.»Nieuvve van den Dag« izvaja na uvodnem mestu: »Zclaj vemo še premalo podrobnosti o umoru. Če je zločin politične važnosti, more biti posredno le z vojsko v zvezi. * ♦ *
Grof Viktor Attems ob mrliču.
Dvorni svetnik grof Viktor Attems, voditelj pomorsko oblasti v Trstu,je bil ob napadu na ministrskega predsednika tudi pri obodu v hotelski obcdnici; o dogodku pripoveduje med drugim:
Hitro sem šel k ranjenemu grofu in poizkušal s prtičem obvezati veliko, zi-jajočo rano na levem sencu in tako ustaviti nadaljno strašno izgubo krvi. A žal — zaman! Prtič je bil v trenotku premočen s krvjo- Podložil sem zgru-divšemu se težko ranjenemu grofu pod glavo blazino z okna, katero mi jo podal neki gost. V tem trenotku, mis!im, je še živel. Vsaj zdelo se mi jc, da mu še bije žila.
kam bo predsednika ZM?pJ držav.
London, 22. oktobra. (K. u.) »Central News« javlja iz Newyorka: Neki mož je 20. t. m. skočil proti avtomobilu, v katerem se je vozil predsednik Združenih držav; pri sebi je imel nož in steklenico. Moža, o katerem se sodi, da ni zdrave pameti, so vrgli z avtomobila in prijeli.
Cesarjeva zalivala.
Dunaj, 21. oktobra. (K. u.] Cesar je izdal sledeče lastnoročno pismo:
Ljubi gospod nečak maršal nadvojvoda Friderik!
Izročam Vam Moje armadno in mornariško povelje z današnjim dnem in izražam Vam, armadnemu višjemu poveljniku » in preizkušenemu načelniku generalnega ■ štaba generalnemu polkovniku baronu pl. Conradu hvaležno svoje posebno priznanje.
Dunaj, 17. oktobra 1916.
Franc Jožef,
Armadno mornariško povelje.
Z zgledno zvestobo dolžnosti, z naj-vstrajnejšo hrabrostjo in z občudovanja vrednim junaštvom so odbile Moje vrle čete, ki drže bojno črto ob Soči, divje, s požrtvovalno srčnostjo več dni izvajane sovražne navale.
Ravno tako so bili zaman sovražni napadi v Alpah in na ruskem bojišču kakor tudi na Erdeljskem. Hrabri sinovi domovine so skupno z našimi zvestimi zavezniki iznova dokazali svojo vrednost, svojo do smrti pogumno vstrajnost.
Vsem izkušenim vojskovodjem, vsem Mojim hrabrim vojakom sile na morju in na suhem se ginjen zahvaljujem za vse, kar so storile.
Najtoplejše pohvalim odlično, uspehov polno vodstvo, pošiljam poveljniku slavne armade ob Soči generalnemu polkovniku pl. Boroeviču znak Mojega posebnega pohvalnega priznanja in podeljujem generalnemu polkovniku pl, Terszty-anszkemu, poveljniku neke armade in hrabremu zbornemu poveljniku generalu konjenice nadvojvodu Jožefu vojaški zaslužni križ 1, vrste z vojno dekoracijo.
Dunaj, 17. oktobra 1916.
Franc Jožef.
Bal za Fasaiiie.
Italijani so zopet, napadali na Pa-subiju naše postojanke, povsod so jih odbile naše junaške čete.
Italijanom se hoče po tem strmem pogorju, ki bi jim odprlo pot do Rove-reta. Ocl višin pri Roveretu bi vzeli
pod ogenj vrh Zugno Torte in naše postojanke na visoki planoti Folgarija in sicer od strani in od zadaj. Res vzrokov dovolj, ki vodijo italijansko vojno vodstvo k poskusom, da zavzamejo še precl nastopom zimo te tako važne grebene.
17. t. m. zvečer so izvršili Italijani prvi. naskok na naše nove postojanke na Monte Testo, grebenu Roite in severno Pasubija. Te svojo ljute napade so ponovili z vso besnostjo dne 18. in 19. t. m. in sicer vedno popoldne. Toda naleteli so na tirolske cesarske lovce, ki so jim kakor vedno z občudovanja vrednim junaštvom vse račune prekrižali-
Na goriškem bojišču od časa clo časa topovski boj. Drugače mirno.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. oktobra. Uradno:
Naše postojanke v Pasubio odseku se nahajajo trajno v ljutem ognju topov in min vseh kalibrov. Pred pobočjem Roite pripravljeno sovražno pehoto drži naše topovstvo. Štiri italijanske napade na vzhodni del pobočja smo odbili. UniSili smo v dolini Brand eno sovražno stoinijo, ki je predirala. Ujeli smo 2 častnika in 159 mož in zaplenili 10 metalcev min in drugena blaga.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ilofer, fml- .
Dunaj, 22- oktobra. Uradno:
Podnevi je bilo mirno. Jažno od Toblino jezera je priplul italijanski zavezani zrakoplov, ki pa je najbrža odtrgal vihar; zrakoplovov ovoj smo dobili.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 19. oktobra. Na pogorju Pasubija so se menjali neprestano napadi in protinapadi, ki so bili združeni z izredno ljutimi obstreljevanji, Včeraj predpoldne smo zopet popojnoma pregnali sovražnika v ljutem boju moža pioti možu iz utrdbe na »Rogu«, katero se mu je posrečilo zavzeti. 100 ujetnikov, med njimi 9 častnikov, en top.in ena sovražniku zaplenjena 10-5 cm havbica priča o junaštvu naSth čet v teh težkih dpevih. Na ostalem delu bojne črte navdni topniški boji. Na Krasu smo ujeli v malih praskah nekaj mož in zaplenili eno strojnico. Sovražni letalci so metali bombe na Borgo, Cernrgia in na naše postojanke vzhodno Gorice brez žrtfevin- škode; Pri gradu Ivanji grad, zahodno Komna, so zažgali naši letalci sovražni .opazovalni balon.
Izpred Gorice,
C-oriško, 20. oktrtbr.a 1416.
Po zadnji kraški velikanski bjtki ic na Krasu in v Vipavski dolini bolj mirno. V sredo, 18. oktobra, je bilo bolj živahno. Manjši topovski boji ocl Goricc do Mirna in na Krasu. Naši in sovražni letalci so bili živahno na delu. Cel d?in je bilo slišati med goriško oklico in Vipavsko dolino rožljanje strojnic. Sovražne letalske eska-clre, ki so hote'e prodirati v Vipavsko dolino, so prisilili naši obrambni toiovi in letalci, da so se vrnile. Včeraj in danes, v petek popoln mir na Krasu in v Vipavski dol ini, ki traja dalje. Vendar je soditi po vsestranskem pripravljanju na obeh straneh, da kmalu prične zone t vojni ples.
Že dva dni nas pustijo v ozadju Lahi pri miru. Zadnja laška granata ie poškodovala v Rihenbergu neko hišo blizu proge.
Zima na tenkem bojišču.
Curih, 22. oktobra. »Tagesanzelger* piše: Po poročilih milanskih listov je na velikem delu italijanske fronte nastopila zima, vsled česa bo bojevanje zelo omejeno.
Nee<*inost v italijpn^kem vojnem vodstvu.
Lugano, 22. oktebra. Kakor se iz zanesljivega vira čuje, je došlo do velikih na-sprotstev ne samo med Cadorno in vojvodo Aosta, marveč tudi med Biso!atti;em, ki ima nadzorstvo nad vojnim vodstvom.
Bosell1 v glavnem stanu.
Lugano, 22. oktobra. Italijanski ministrski predsednik Boselli se je podal v glavni stan.
Beneške sairc.
Lugano, 22. oktobra. (Kor. ur.) Oblasti in vojaštvo so včeraj priredile spominsko slavnost takoimenovane osvoboditve Benetk. V doževski palači je imel bivši ministrski predsednik Luzzati govor, v katerem je razpravljal o raznih političnih in upravnih spominih preteklih pclih desetletij in je končno po hudih napadih, zlasti proti Nemčiji, in proslavljanju Francoske, Angleške in Rusije zaradi njihovih res kulturno in politično notranje življenje narodnosti posoešujočih zaslug sli!:al sijajno bodočnost Benetk kot vladarice nad obahni Jadranskega morja, ki bodo brez izjeme pripadale Italiji, Benetke bodo upravitefji-ca Egejskega morja, središče svetovnega prometa z Vzhodom, osvobojenim vseh s'c-dov izdajalskega Turka in sprejemalka velikanskih množin zlata, ki jih bodo po skle-
pu miru. Amerikanci, žejni lepote, prinašali kar najhitreje. (Kaj bo neki potem z »odrešenim« Trstom, če bodo Benetke vse to, kar jim obeta Luzzati?)
Aretacije na Siciliji.
Lugano, 22. oktobra. (Kor. ur.) Neapeljski »Mattino« poroča iz Palerma: Odposlani orož.niški oddelki so v provinci Caltanissera zaprli 250 oseb, med njimi nekaj bogatih posestnikov, n. pr. barona Campobeljo in župana v Francavilla Sicu-lo. Podrobnosti so neznane.
Mirovna stremljenja med Italijanskimi
socialisti.
Curih, 20. oktobra. Italijanski socialisti so imeli v Citrihu razgovor, kjer fco ' sklenili brezpogojno »oglašanje k Zimenvildski in kientalski konferenci. Prijatelji miru naj sc izključijo iz stranke. Poslancu Liebknechtu je bila odposlana v znak simpatij brzojavka. Zborovanja so se. udeležili tudi ruski, švicarski, in rumunski socialisti.
General Mackensen je zopet pričel ofenzivo. Bolgarske, nemške in topol tudi turške čete so na različnih točkah vdrle v sovražno glavno postojanko in vzele Ko-badin, Topraisar in Tuzlo. Sovražnik je bil vržen na celi črti in sc umika proti severu. Zavezniške čete ga krepko zasledujejo. Težko, da bi se Rumuni mogli postaviti v bran pred železniško progo Črnavoda— Konštanca,. ki je glavno zbirališče rumunskih trgovskih proizvodov. Rumuni so pričakovali napada s Scdmograške, bili so pa zopet napadeni'tam, kjer so najmanj pričakovali.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. oktobra- Uradno sc poroča :
V ogrsko-rumunskem obmejnem ozemlju se bore dalje. Čini čet, ki se uspešno vojskujejo v snegu in ledu v najtežavnejšem ozemlju, so vzvišeni nad vso hvalo. Severno od Karpatov pri avštreogrskih če'ah nič posebno vašneRB.
Dana*, 22. oktobra- Uradno:
Bojna črta generala konjenic e na ti v o j v o d a Karla.
Na o?trsko rumunski meji trajajo dalje ifuii boji z nezmanjšano besnosi-jo. Na veš mestih smo vrgli rumunsko čete.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Ob Strici uspešni boji na predpolju. Nemške čete so vzele z naskokom rumunske postojanka na zabodnsm bregu Nar a; ovite in so vrgle sovražnika čez reko. L« ша! kos jarka ima šs sovražnik. Ujeli smo 8 častnikov in 745 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črla maršala princa
Leopolda Bavarskega,
Zopet se trndiio v nestrašljivom, zgubonosnem. naskoku ruski bataljoni nam nedavno ob zahodnem bregu Sto-choda zavze's jarke iztrgati in zopet je prinesel ob Narajowk.i napad nemških čet pod vodstvom generalnega majorja pl. Galhvitza rusks postojanke severozahodno Gd Skomorochy v naše roke. Brezuspešni protinapadi so povzročili sovražniku novo izgubo. Pat častnikov, 150 mož, 7 strojnih pušk smo že včeraj iz zavzetih postojank po-zbrali.
Bojna skupina generala konjenice nadvojvoda Karla.
Na sedmograški meji se nadaljujejo ob snežnem rnotežu in mrazu uspešni gozdni in gorski boji. Rumuni imajo pri tem veliko izgube.
Vojna skupina maršala p 1.
Mackensen a.
Boji v Dobrudži so se razvili nam v prilog. Zvezne nemške, bolgarske in turške čeie so udrle na posameznih točkah v sovražno glavno postojanko na črii južno Kosova (ob Donavi)— Agem-lar—Treil Ir. so zavzele po hudih bojih Tuzlo, višine severovzhodno Toprui-zurja, severno Gecurga in severozahodno od Mulciova. Vjeli smo 3000 Rusov, med temi polkovnega poveljnika in nekaj stotin Rumunov in smo zaplenili 22 strolsic in 1 metalca min. Nemška letalna brćdovja so se udeleževala uspešno pri bojih.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. I.udonclorff.
Berlin, 22. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
F red središčem vojne sknplne generalnega polkovnika pl. Woyrscha ln zahodno od Lučka se je povišalo v posameznih odsekih na obeh straneh stre. ljanje.
Boji na predpolju zahodno od zgor-nje Stripe so izpadli ugodno za nas. Pod vodstvom generala pehote pl. Ge-roga so nemške čete po z ozirom na tesen prostor omejenih naskokih, ki so uspešno izpadli v zadnjih dneh, vrgle sovražnika z enotnim naskokom med kraji Svistelniki in Skomorohi-Nove den. Le mali kos ozemlja na zahodnem brogu Narajovke je še po sovražniku zaseden. Njegovi brezuspešni protinapadi so se izjalovili; njegove krvave iz« gube so bile težke. Ujeli smo 8 častnikov in 715 mož.
Bojna črta generala konjenice nadvojvodaKarla.
Četudi so rumunske čete trdovratno branile dohode v svojo deželo, so bile rumunske čeie na več točkah vržene. Že priborenć&a ozeml'a nam protinapadi niso mogli več iztrgati.
Bojna črta maršala Mackensen a.
Bitka v Dobrudži, ki se je pričela 19. oktobra, se je odločila nam v korist. Rusko-rumunskega sovražnika smo s težkimi izgubami zanj vrgli na celi bojni črti iz :To v miru utrjenih postojank. Vzeli smo močui opirališči Topraisar in Cobadinu. Zvezne čete sovražnika preganjajo.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 21. oktobra. Uradno: Ob Donavi mir. V Dobrudži so se vršili 19. in 20. oktobra precej resni boji. Vse naprej potisnjene postojanke sovražnika in del njegovih glavnih postojank so v naši moči. Ujeli smo do zdaj 24 častnikov in nad 3500 mož in zaplenili smo dva topova, 5 voz streliva, 22 strojnih pušk in enega metalca min. Ob obali črnega morja je obstreljevala sovražna ladja mesto Mangalija.
Soiija, 22. oktobra. (Kor. ur.) Uradno sc poroča:
Na donavski fronti pri Kladovu in Si-listriji obojestransko bombardiranje.
V Dobrudži smo končnoveljavno zlomili cdpor sovražnika na celi njegovi postojanki. Močno utrjene točke Cobadinu in Topraisar so v naih rokah. Poraženi sovražnik je utrpel težke izgube. Umika se na ccli črt" pred našimi četami, ki ga zasledujejo; naše desno krilo je zasedla'vas Tegirgish ter dospelo približno 10 km južno od Konstance. Kolikor je doslej zi^no, smo uplenžli tudi topove, 20 strojnih^pušk in mnogo drugega vojnega blaga. Ujelh'Smo dalje 200 sovražnikov.
Na obali Črnega morja roir.
Turško uradno poročilo. ,
Carigrad, 21. oktobra. (K. u.) Uradno:
Skupno s četami zaveznikov smo na-1 padli 19. in 20. t. m. utrjene postojanke so-vražnika in ga vrgli iz njih. Naše hrabre čete, ki so zasedle utrjene sovražne postojanke na črti višin« 122, so vrgle sovražnika in ga zasledujejo dalje. V tem boju smo ujeli približno 1500 Rusov in Rumunov, zaplenili 7 strojnih pušk, 2 topova in 8 mu-nicijskih voz in veliko vojnega blaga, ki ga še nismo pregledali.
Rusko uradno poročilo, —<\ Fetrograd, 19. oktobra; Uradno: Se^ verno od vasi Kisjelina so Nemci po izpustitvi plina in pod okraljem srditega artilerijskega ognja napadli naše jarke. Odbili smo jih. V okolišu vzhodno od tržiča Svinjuliov se nadaljuje srditi oj. Odbili smo vse sovražne napade. Severno ocl Kuropat,kinov smo včeraj zajeli enega častnika in 35 vojakov ter eno bombovko. V okolišu vasi Potutorjev, južno od Brzezanov, so je moralg sovražno letalo, sestreljeno po naši artil.jcri.fi, spustiti na tla. Letalo je zgorelo. Letalca smo ujeli. V okolišu Dornevvatre smo odbili vse ponovne sovražne napade. V Karpatih hud snežni vihar.
20. oktobra. Zapadna fronta. Severno od Kisjelina srditi boji. Severno od Kuropaniokv (9 km severovzhodno od Brzezana) je sovražnik srdito, pa brezuspešno napadal. Po zapiralnem ognju je z močnimi silami z vso ljutostjo napadel edsek naših postojank. Boj traja dalje. — Južno od Dornavatre jc sovražnik pričel ofenzivo in napadel naše postojanke. Severno od gore Lamunteb so naše čete, ki so pričele z ofenzivo, pregnale sovražnika iz vrste višin, zaplenile 4 strojne puške in ugrabili ujetnikov.
D o b r u š k a fronta. Ob 7. uri je olvcril sovražnik močan ogenj in pričel z ofenzivo. Sovražni napad jc bil z velikimi izgubami odbit. Boj traja dalje.
Rumunsko poročilo.
19. oktobra. Severna in scvernozn-nadua fronta: Pri Fulghc3u in Bicazu
artiljerijski boji. Eden naših oddelkov, ki je šol čez gorovje, je pri Agasu (dolina Trotus) presenetil sovražne Cjr»to in jih napadel z bajonetom. Uničil je 12 sovražnih topov in voz, pobil konje in se umaknil vodeč s seboj 600 ujetnikov. Drug oddelek, ki je napadel Goioasa (dolina Trotus), je presenetil sovražnika, ujel 300 sovražnih vojakov in uplenil več strojnih pušk. V Užulski dolini smo odbili sovražne napade. V Oituški dolini se boji s skrajno ljutostjo nadaljujejo. V Vranceji lahki boji. Na meji pri Tabla Buzi lahki popadi. V Buzeu-ški dolini artiljerijski boji. Pri Brato-riji in Predelu je položaj neizpremenjen. Pri Predealu smo vrgli čez mejo majhne sovražne enote, ki so bile prodirale proti Clabucetulu in Tauzuluju. V Branski soteski smo pridobili na prostoru proti Dragoslaviu.
Prestolonaslednik pri Falkenhaynovi armadi.
Dne 15. oktobra je prestolonaslednik nadvojvoda Kari prišel v glavni stan Fal-kenhaynove armade. Sprejel ga jc general Falkenhavn, generalni štab, duhovščina in mestni svet z županom. Popoldne sc je prestolonaslednik podal na frento, zvečer se je vrnil.
4 Ruska pomoč za Rumunijo.
Petrograd, 21. oktobra. Se v zbirališčih se nahajajoče moštvo letnika 1917 in naknadno potrjenih letnikov 1915 in 1916 so določeni 7.a ojač.enje rumunske armade. Ker so železnice preobložene s pošiljatvami mitnici.je, se more prevoz na rumunski bojni črti vršiti le počasi.	4
Rusija pomaga z generali.
Stockholm, 22. oktobra. »Ruskoe Slovo« poroča: Prejšnji pomočnik vojnega ministra general Bjelajev je odpotoval v rumunski glavni stan, kjer bo trajno pri kralju Ferdinandu. Kralj je v daljši avdijenci sprejel Marghilomana in nato Take Jonescu-a.
French v Rumuniji.
Baselj, 21. oktobra. »Petit Parisien« poroča, da je French s 13 angleškimi štabnimi častniki v važni misiji odpotoval čez Skandinavijo v Rumunijo.
General Berthelo* na Sedmograškem,
Ženevska agentura Radio poroča iz Bukarešta, da je general Berthelot po šest-цгпет mujenju v Bukareštu nagloma odpotoval na rumunsko severno fronto na Sedmograškem.
Nasilstva Rumunov v Dobrudži.
Carigrad, 23. oktobra. (Kor. ur.) Dva mohamedanska veljaka iz Dobrudže, ki sta ušla od tam, opisujeta nasilstva Rumunov na mohamedancih po porazih pri Tutrakanu in pri Dobriču. Vsi mohamedan-ski vojaki 34. rumunskega polka so bili uvrščeni v najprednejše strelske jarke; namerili so nanje strojne puške in jih potem dobesedno vse uničili. V Dobriču so poklali veliko starcev žena in otrok. Po porazu izdana povelja, naj se kolje, niso popolnoma izvedli, a vse prebivalstvo več mohame-danskih vasi so popolnoma pobili. Rumuni so plenili žitne zaloge in so ropali tovorno živino, vozove in pohištvo. Na povelje rumunske vlade so privedli 7 mohamedan-skih veljakov iz Konstance in 6 mohame-danskib vojakov iz Medžidija, med njimi 1 zdravnika, 1 profesorja, 1 turškega pod-, konzula in njegovega brata, hodže in druge veljake v spremstvu v Bukarešt; njih premoženje so pa zaplenili. Posebno so divjali Armenci iz Konstance in iz Medžidije. Ustrelili so več mohamedanskih častnikov in vojakov rumunske armade.
Novi rumunski kabinet.
Ženevska agentura Radio objavlja imena novega rumunskega kabineta-Ministri brez listnice so: Tako Jones-cu, Olanescu in Cantacuzene. Notranje stvari prevzame Constantinescu, zunanje, Pherekyde, poljedelstvo Stolian.
Sneg v Karpatih.
Ungvar, 21. oktobra. Od predvčerajšnjim v severnih okrajih neprestano sneži. Grobove v Karpatih padlih vojakov pokriva že pol metra debel sneg.
Stanislav sedež ruskega železniškega i	vedstva.
-Gazeta Poranna« posnema po ruskih listih, da so po odredbi ruskega prometnega ministrstva premestili vodstvo železnic v zasedenih krajih Galicije in Bukovine iz . Kijeva v Stanislav.
Vojni zaslužek Amerike.
Rotterdam, 22. oktobra. Vrednost iz Združenih držav na Rusko izvoženega blaga, municije in drugega vojnega materijala se je sedaj povišala že na več kot 10 milijonov na dan.
i_»Lojena—оаасз
Naredite „Slovenca."
Trajne № oh M.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. oktobra. Veliki glavni stan;
Bojna črta maršala bavarskega kraljeviča Rupiehta.
Bitka pri reki Somme se ljuto nadaljuje.
Bitko je značil na obeh straneh najmočnejši nastop vssh topniških sredstev tudi včeraj posebno na severnem bregn. Razbijajoči na jarke in na zaledje je uvedel angleške napade, ki so izpadle na naval od Ancre do Gourcel-lette in na obeh straneh Gueudecourta na večkrat ponavljajoči se naskok. Z brezobzirnim nastopom ljudij, ki so jim odgovarjale tudi žrtve, se je posrečilo sovražniku, da je pridobival na prostoru proti Grand-Coni-t-Pys. Pri Gueude-courtu smo ga odbili. V ljuiih bojih pri Sailly Francozi niso uspeli- Južno od Somme smo s protinapadom zasedli nekaj pred kratkim izgubljenih jarkov med Biaches in La Maiscnette. Ujeli smo 3 francoske častnike, 172 mož in zaplenili 5 strojnih pušk, V kosu gozda severno od Cbaulnes se od sinoči zopet bijejo.
Bojna črta nemškega cesarje v i б a.
Pri Mozi se je nadaljeval živahen topovski ogenj.
Berlin, 21. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Pri Somme traja dalje močno streljanje. Med Le Sars—Eauceurt—L'Ab-fcaye so se izjalovili v bližuem boju an-| gleški napadi. Bolj vzhodno od tam je j zadušil naš krepki uničujoči ogenj na ' sovražne napadalne jarke. Napade ' Francozov čez cesto Sailly—Rancourt so se zrušili pred našimi ovirami. Skupina naših bojnih letal je ščitila v šte-vinih zračnih napadih opazovalne letalce. 12 sovražnih letal smo sestrelili; i leže za našimi črtami.
Močno poizvedovanje na kolodvore in municijska skladišče za sovražno bojno črto je dobro uspelo, kar smo opazili na eksplozijah in požarih.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Na ožbeh straneh Moze je živahno delovalo topništvo.
Francosko uradno poročilo,
20. oktobra. Severna in severoztt-padna fronta: Sovražnik je napadal pri Goivasi (?) in trotuzijski dolini. Odbili smo ga. V uzujski dolini silovito artiljerijsko in pehotno delovanje- Sovražnika smo razkropili. V ojtoški dolini so pričele naše čete ofenzivo in so vrgle sovražnike čez mejo. Boj se nadaljuje. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen do Branskega prelaza, (?), kjer smo odbili proti našemu levemu • boku naperjeni sovražni napad. Zajeli srno 45 mož in vojno opremo. Zavzeli smo zopet hrib Suru (?). Na desnem bregu Alute smo odbili pet sovražnih napadov v okolišu hriba Robula. Sovražnik je imel tam velike izgube. Našli smo nad 300 mrtvecev pred svojimi jarki in smo zajeli dve strojni puški. V jiuški dolini in pri Oršovi artiljerijski ogenj. Južna fronta: Ob Donavi artiljerijski in pehotni ogenj. — V Dobru-; dži je pričel sovražnik ofenzivo na vsej fronti. Na našem desnem krilu in v središču smo ga odbili, na levem krilu smo se nekoliko umeknili proti severu. (Glej nemško uraclio poročilo: zavzetje Tuzle.)
Cesar Viljem вa zahodnem bojišču,
Beriin, 22. oktobra. (K. u.) Cesar Viljem je obiskal 20. t. m. na zahodni bojni črti fianderske, virtemberške in saške čete. Obiskal jc tudi Seebrtigge.
Angleška mornarica ima vsled vojska 10,220.000 ton škode.
London, 23. oktobra. (K. u.) > Jourrial of Commerce« v Liverpoolu zahteva diktatorja, da nastane red glede na zgradbo
i ladij. Vsled sedanje vira dne kontrole se nc izrabijo vse moči v ladjedelnicah. List. računa vso škodo angleške trgovinske mornarice, nastale po vojski, na 10,220.000 ton; za 1,700.000 ton prostora se je premalo zgrudilo novih ladij, 1,520.000 ton je izgubljenih vsled vojske. 1,000.000 ton pa. ker so trgovske ladje preveč izrabljali*-
Potopljeni analeški parniki, London, 23. oktobra- (K. u.) Potopljeni so bili angleški parniki »Hugue-not«, »Cliburn« in »Marchioness« iz Glasgov&,
Trta v vojski.
Turško uradno poročilo,
Carigrad, 21. oktobra, (K. u.) Uradno:
Bojišče ob reki Tigris.
Sovražni kavalerijski oddelek so naše čete in prostovoljci zapodili v beg.
Kavkašlio bojišče.
Praske, ki so se razvile podnevi, so izpadle nam v korist. Ujeli smo več mož. Na levem krilu smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke in jim zadali izgube. Na ostali bojni črti nobenih važnih dogodkov.
OilrejSI oaslop proli Grški.
Iz Ženeve se poroča 20. oktobra: -Li-berte« in »La Patrie« javljata, da bo ententa v kratkem zahtevala od Grške nadalj-no število vagonov, zato bo pa poskrbela za promet v notranji Grčiji, ki bo pa omejen ter bodo morebitna tajna premikanja čet nemogoča.
»L' intransigeant« javlja iz Londona, da angleška vlada pri poročilih iz Grčije opušča cenzuro londonskih listov. To dokazuje, da se jc angleško vojno ministrstvo odločilo opustiti svojo umerjenost in z vsemi .sredstvi pomagati Venizelosu v sedlo,
Gospodaril Gr?ike.
Lugano, 21. oktobra. Iz Rima sc poroča: Sooraznmnc države so sklenile izdati resnejše odredb? kot doslej, d« varujejo svoje koristi v .Macedoniji. Izsilile bodo skrčenje grške armade, oddaio artilieri'e, tvornic za krogle in vojaških skladišč. železnice bodo zasedle ententine čete, v Atenah bodo proglasili oblegovalno stanje.
Kralj Konstantin se zateka k Ameriki.
Petit Parisien« meni. da poizkuša kranj Konstantin pridobiti Ameriko vsai za olatcnično oriprošnjo pri ententi, da bi ne izvršila nad Grčijo nasilja.
Usoda kralja.
Ženeva, 22. oktobra. »L* Oeuvre<- poroča iz Aten, da ie kralj Konštantin pri-pravlien za beg. Čaka le še, če bo Amerika ugodila prošnji za posredovarie. Ob^rem mora Amerika javno ugotoviti ' nasiJstvo mid Grško.
Prizadevanja princa Jurija za dinastijo.
Iz Ženeve se poroča: Agentura Four-nier je zvedela iz Londona, da- si grški. princ Jur.ii mrzlično prizadeva, da bi dosegel n& Angleškem ug'odnejše razpoloženje za grško dinastijo.
Enfen'ini načrti pro*i Gršk\
Ženeva, 22. oktobra. »Le Journal« izve iz Aten, da ie nervoznost dosegla svoj višek. Najmanjši dogodek povzroči veliko paniko. Patrijoti zvone s cerkvenimi zvonovi, kadar poskušajo Vcnizelovi agenti kako П0--0 propagando, nakar izbruhnejo pouiični boji.
-Eclair dvomi, če hi popolno zasede/1^ Aien vpcstaviio mir,
Radikalno pariško časopisje piše soglasno »Grški lahko vzamemo še žalostni ostanek suverenitete, preženemo kralia, zasedemo "rade, to ram рч nc pridobi niti cr"ga grškega vojaka. Venizelu ostare р-'irole tipanje na oboroženo intervencijo Grške.
»Matin-.- izve. da je angleški pos'-nik Elliot obvestil Lamhvosa, da namerava ententa popolno nacificiranje Aten, ker ka-žeio prški vojaki sovraštvo proti erienti. Atensko časopisje sodi, da je lo predznak razorožitve grške armade.
Figaro« poroča, da ie admiral d' Orts-ge iz vzetih ladij sestavil novo grško mornariško divizijo.
Revolucijska armnda v Solunu se vedno bolj ojacuje.
Solun, 21. oktobra. (K. u.) Narodna armada sc trajno ojačuje; izkrcali so 8000 mož in 25 častnikov atenske posadke; 500 mož atenske posadke se vozi v Solun na krovu Zaplenjenega parnika avstrijskega Lloyda »Marienbad«. Narodna vlada je naročila 15.000 oblek za divizijo v Seresu. Rodbinam mobiliziranih izplačuje podpore. Mobilizacija na Kiju, Samu, Mitilenah in na Kreti se izvaja zelo zadovoljivo. Na Kreti so ustanovili 2 polka. Oblasti pričakujejo, da bodo kmalu razpolagali s tremi popolnimi divizijami.
Franccska cenzura.
Lugano, 22, oktobra. Kakor poroča agencija Štefani iz Aten, je francoski policijski predstojnik obvestil protivenizeli-stiške liste, da bodo od sedaj naprej francosko oblasti cenzurirale časopisje,
Zboriiične volitve odgodene,
Geiul, 22. oktobra. Iz Aten se poroča: Vsled političnih zmed po vseh grških provincah jo ministrstvo Lambros na nedoločen čas od,godilo zbornične volitve. Pro-vizorična vlada v Solunu nabira na Kreti novince letnikq 1916. Tc bodo prepeljali v Solun in iz njih sestavili dve diviziji ko) posadki za otočje.
Zračni тШ na on№ko liroilovje.
Zračni napad na angleško brodovje, Berlin, 22. oktobra. Wolffov urad poroča: Dne 22. t, m. popoldne je skupina naših pomorskih letal Uspešno z bombami napadla angleške' pomorske bojne s le pred flandrijsko obalo. Opazilo se je, da je bil uek rušilec zadet. Vsa letala so se kljub najsrditnejšemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana.	'"','„
U irlavo.
lj Dnevi darovanja, ki so se vršili v Ljubljani v dobi od i- do 8. oktobra 1916, so imeli tudi na c. kr. II. državni gimnaziji zelo odličen uspeh- Na pole so dijaki nabrali 1705 K 1 vin. K-c. kr. avstr. zakladu za vojaške vdove in sirote se je pa prijavilo 36 društvenikov s prispevkom 537 K. — Prispevali^bodo pa: eden z 2 K, 14 s po 4 K, 5 po 5 K, 1 po 6K, 10 po 10 K, 2 po 24 K, 3 po-100 K. Skupni efekt • znači torej na tej Šoli 2242 K 1 vin. Vsa čast požrtvovalnemu občinstvu, šolskemu ravnateljstvu, profesorskemu zboru in dijakom nabira-teljem. — Lokalni odbor. — Nabiranje prispevkov za »Dneve darovanja« in pa priglasov za pristop k društvu v podporo vojaškim vdovam in sirotam je imelo na c. kr. moškem učiteljišču prav povoljen uspeh. Na pole se je nabralo 9S6 K 54 vin.; drštvenikov se je prijavilo 7 z društvenino 30 K, od katerih je bilo 10 K izplačanih takoj. Efekt znači torej 1026 K 54 vin. Vse priznanje in za-hvaia gresta radodarnemu občinstvu na jedni, ravnateljstvu, profesorskemu zboru in dijakorn-nabirateljem na drugi strani. Lokalni odbor. — Dnevi darovanja na c. kr. veliki realki v Ljubljani so imeli odličen uspeh. Na ,polc se je nabralo 2485 K 12 vin; društvenih priglasov je- bilo 54 s 396 K 50 vin, in sicer dva po 50 K, dva po 20 K, 10 po 10 K, eden s 5 K 50 vin, 5 po 5 Ii, 29 .po 4 K, 5 po 2 K. Efekt celokupne zbirke znači torej na tem učnem zavodu 2881 K 50 vin. Zasluge,za tako odličen uspeh ima seveda v prvi vrsti prispevale občinstvo. Vsa hvala gre. pa za veliko vnemo ravnateljstvu, profesorskemu zboru, v prvi vrsti prof. Maziju, ki patri-otične zbirke že ves čas s toliko požrtvovalnostjo tako uspešno vodi in pa dijakom nabira tel jem.- — Lokalni odbor.
Bolgarsko uradno poročilo.
Soiija, 21. oktobra. (K. u.) Uradno: \ odseku vasi Mezdželi je vladalo ob železnici Bitolj — Letina živahno delovanje topništva. Po naših četah v loko. Černe podvzeii napad se jc uspešno razvil. Взј se nadaljuje. V dolini Moglenice je položaj neizpremenjen. Nič novega. Na obeh straneh Vardarja posamezni topovski streli. Ob vznožju Belašice mir. Na bojni črti Strume živahno delovanje. Sovražni artiljerijski poizvedovalni oddelek je obstreljeval več obljudenih krajev pred našo bojno črto in je zažgal vas Barakli Džu-maja. Naše topništvo je razpršilo številne sovražne oddelke, ki so delali ob »Ključu« Jenikoj. Ob egeiski obali križari po napadi sovražno brodov,'e.
Soirja, 22. oktobra. (Kor. ur.) Poročilo bolgarske brzojavne agenture: Generalni štab raznanja:
Nobene izpresnembe v položaju. Med Prespaaskim jezerom in Černo slaboten artiljerijski cgenj, V loku Černe še je naš prot'napad uspešno razvil. Odbili smo slaboten p.npad na vas Tarnovo, V dolina Moglenice in ca obeh straneh Vardarja slaboten artiljerijski ogenj. Ob vznožju Belašice planine m na fronti ob Strumi mestoma ljuto obstreljevanje in spopadi med poizvedovalnimi oddelk1. Na obali Egejske-ga morja je sovražno fcvodovie bombardiralo orfanske in levterske višine.
NEMŠKO D RAD NO POROČILO.
Berlin, 22. oktobra. Veliki glavni stan:	'
Boji v ovinku Črne še niso zaklju-
ženi. Tam so napadle nemške čete.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
23, oktobra ob 8..uri popoldne. Na fronti ob Strumi do Vardarja ljut artiljerijski boj. Na levem bregu Černo so Srbi nadaljevali/svoje .prodiranje severno od Broda; priborili, so .sijajen uspeh nad Bolgari, vzeli z naskokom visoko planoto in vas Velikeaelo in rri-.silili znatne sovražne bojne sile k umikanju. Izgube Bolgarov so bile zelo težke. Tekom teh operacij so uplenili Srbi tri topove in več strojnih pušk ter ujeli približno 100 mož.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 22. oktobra. (K. u.) Sobran je je sklicano za 28. t. m- k izrednemu zasedanju.
Obsojeni bivši bolgarski minister Genadi-jev.
Soiija, 23. oktobra. (K. u.l »Agence Telegranhique Bu'gare«: Vojno sodišče je končalo dne 21. t. m. sodno razpravo, ki se je pričela proti nekdanjemu ministru Genadijevu in tovarišem, 6. septembra. Zaradi veleizdaje je bil obsojen Genadijev na desetletno prisilno delo, ostali soob-toženci: člani sobranja in tisti trgovci, ki niso dokazali, da so upravičen trgovci, pa na osemletno prisilno delo. Obtožene upravičene trgovce je vojno sodišče oprostilo.
Uiiimai solunske vlade Bolgariji.
Milan, 22, oktobra. (K. u.) »Secolo« poroča ii Soluna: Provizorična vlada bo danes izročila ultimat Bolgariji, v katerem zahteva takojšnjo izpraznitev vzhodne Makedonije.
Nemci Id Norvežani
Krist'aoifa, 23. oktobra. (Kdr. ur.) O protestu, ki ga je izročil nemški poslanik, se je posvetovala 21. t. m. norveška vlada.
Najnovejšo orodno poročilo шШ sovražnikov.
Romunsko uradno poročilo.
21. oktobra. Južno bojišče: Ob Donavi obstreljevanje. V Dobrudži ljuti napadi sovražnika na celi črti, ki so nas na središču in desnem krilu prisilili, da smo se umaknili.
Rusko uradno poroč'lo,
Petrograd, 21. oktobra. Uradno: V Karpatih sneži. Na višini južno od Dor-navatre je* sovražnik napadel neko našo stražo. Napad je bil odbit. Sovražnika smo zasledovali in prisilili k begu. Zaplenili smo 1 strojno puško in 1 top ter ugrabili uietnike.
V Dobrudži pri Cocargea je sovražnik danes doooldne napadel naše postojanke in zasedel to vas.
Razno poroCi'o.
Upor na z žitom za Angleško naloženih ladjah.
Lugano, 22. oktobra. Moštvo sedmerih z žitom za Angleško naloženih parnikov, ki sp zasidrani v oristanišu Las Pal-mas na kanarskih otokih, se fe uprlo. Moštvo grškega oarnika »Andreas« je bilo na zahtevo kapitana neke španske križarke aretirano* Drug grški parnik je hitro od-plul, da prepreči, da se ne bi cela posadka pridružila uporu. Vzrok upora so mezdna vprašanja.
Dnevne novice.
'-r Pogreb ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Dunaj, 23. oktobra. (K. u.) Na Ušoče sožalnic prihaja v palačo ministrskega predsedstva. Včeraj zvečer ob 5. uri se je vršilo ministrsko posvetovanje. Pogreb pokojnega ministrskega predsednika se vrši 24. Oktobra ob 3. uri popoldne. Truplo se blagoslovi v cerkvi sv. Mihaela in prepelje nato v Obrajno na Štajerskem. — Napadalec je bil popoldne sodno zaslišan ter je trajalo zasllšavanje do pozne večerne ure.
—	Kranjski deželni predsednik grof Attems.je došel v petek v Zagreb, kjer je obiskal hrvatskega bana barona dr. Škr-leoa. V soboto zjutraj je zopet odpotoval nazaj v Ljubljano.
—	Umrl je v Petrinju vpokojeni nadzornik vseh bosensko-hercegovskih železnic Rudolf Tiljak.
Hrvatski umetnik pri nadvojvodi Ev-genu. Hrvatski umetnik profesor Robert Frangeš Mihanović je bil pri nadvojvodi Evgenu, da izdela doprsni kip nadvojvode Evgena, Sedaj je ta hrvatski kipar-umet-nik zopet pozvan k nadvojvodi. Ko je dobil poziv, je rekel general Hoen Frangešu: »Doslej se še nobenemu ni posrečilo portretirati nadvojvodo; vi ste edini umetnik, kateremu izkazuje nadvojvoda toliko zaupanje, a tudi simpatije, da je pripravljen dati izdelati svoj portret. Vsi smo veseli, da vas je poklical v svoj glavni stan.« — Robert rrangeš-Mihanovič je preteklo soboto odpotoval v glavni stan nadvojvode Stockholmskl zapisnik o postopanju z
—	Umrl je včeraj zjutraj v Domžalah v 82. letu starosti občeznani in spoštovani posestnik g. Ferd- Kralj, oče soproge g. dežel, odbornika dr. Zajca. Pogreb bo jutri ob 10. uri dopoldne. Velecenjeni rodbini naše najodkritejše sožalje.
—	V Ribnici Je umrl v rezervni bolnici 22. oktobra g. Josip Lovšin, enololni prostovoljec, šcstošolec v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu. Umrl je vsled bolezni, ki jo ie dobil lansko zi-
mo na laškem bojišču. Pogreb pokojnika bo v torek ob 4. uri popoldne. R. I.P.
Ženske na nemških vseučiliščih Študirajo v vojni dobi v večjem številu nego pred vojsko. V četrtem vojnem semestru je bilo na višjih Šolah zapisanih dijakinj za tretjino več kakor jih je bilo v mirnem času. Njih število tvori 5460, torej za 1300 več kakor pred vojsko. Najbolj je obiskovana modroslovna fakulteta, nato pa po-vestnica, matematika in naravoslovje. Tu je študiralo 3665 dijakinj, medicini se je posvetilo 1394, zobozdravništvu 58, farmaciji pa 22. Državoznanstvo je Študiralo 213, pravo 93, a evangelijsko bogoslovje 14 žen. Na nemških vseučiliščih je razmerje ženskih k moškim kakor 42'3 k 100.
—	Dve smrtni obsodbi. Lvovsko kazensko sodišče je obsodilo na smrt kmeta Kost Wolski iz Brzyszcze pri Zoltovu, kateri je umoril svojo ženo in deklo Magdaleno Jaroezowa iz Nowosielske, ker je usmrtila svojega 14 mes. starega otroka.
Primorske novice.
—	Umrla je Ana J o n k o roj. Jerman, posestnica v Loki pri Črnomlju, stara 88 let, mati velespoštovanega loškega župana g. Jonka. Naše iskreno sožalje!
Umrl je v Trstu zdravnik dr. Di-no Voglicra, pristaš soc. dem. stranko.
V Devln.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Kako lepi, kako blaženi so v teh dneh spomini!
Nedeljskega popoldneva me je dolgočasila solnčna Gorica, vrgla me na žarko cesto pod zelene platane in ko stanje, ki so se črtali čez veličastni Korzo mimo palač in vil, požirali v svojo senco šetajoče ljudstvo, polno prazničnega razpoloženja. Ljudje so hiteli na vse strani, v Podgoro, proti solnčni furlanski ravnini in na šlandre ško polje proti Mirnu ali v Vipavo, vsi, da se napijejo zelenja in solnca in tudi — prahu.
Na južnem kolodvoru se je gnetlo ljudi, hiteli so na najbližje postaje, nekateri do Miramara in celo do Trsta, da se naužijejo šuma in morja.
»V De vin!«
Blagajničarka mi je dala vozni listek. Ne v Miramar, ne v Trst, ampak v Devin. To ime zveni domače, človeku se ne zdi, da je od doma, kot da bi gledal morje z lastnega praga, kot da je njegova večna last. Kdo te je motil tam doli na strmem bregu v prostem uživanju lepote? Nihče! Sam mir, mir...
Vlak je drdral preko polja, na cestah so stali izletniki in mahali z belimi robci, zelene murve so stale med njivami. Na levo se je nizalo gričevje, deloma obraščeno, preko Rubij in Zdravščine, pozorišče strašnih bojev, zadaj je ostala gora smrti, gora sv. Mihaela, nato gora sv. Martina, gora groze in tisočih grobov. Na desno je sijaia ravnina, polja in vrtovi, ceste, bele hiše in prekopi. Soča se je razlila vsa bela preko širokega peščenega proda, zlila v več panog in se zopet združevala. Oljčna in smokvina drevesa in solnce daleč tja doli v Italijo, ki jeprinesla grozno povodenj puslošenja ti pokrajini. Gradiška se je zasniejala iz solnca, blizu Tržiča (Monfalconc) je pogledala gladina iznad lagun, segajočih v njo — to je morje. Iz ladjedelnice se je dvigalo ogrodje ladje, jambori so štrleli kvišku, na morju se je bliskala jadrnica kot ogromen bel galeb, kopajoč se v solncu. Bliže in bliže roba morja smo hiteli, iz višine smo gledali nanj kot na ogromno božjo dlan, ki drži v sebi usodo ogromnih bitij in malih, trepetajočih src človeka.
Ob vznožju proge kratek tek nekdaj tako mogočne reko Tirna, vas s cerkvijo slovitega samostana sv, Ivana Devinskega in ob morju na strmi skali kot trdnjava — Devin sam.
Izstopil sem. — Solnce je pripekalo na gole kraške skale, osamljeno rastlinje je bilo kot zelenkasti plameni. Bela prašna cesta je sijala v obraz, pekla v oči. V dalji na levo se je zasvetil Trst v vsi pestri širjavi ob morju, na nasprotni strani istrska obal, s hrbti, zarezanimi v morje, z mesteci ob bregu... Na morju so plavalo ribiške la-dijce z enim belim jadrom. Morje se gibalo v lahkih valovih In penilo, kot bi plavali v njem sami belogrivi konjiči. Ustje Zdobe je tam na desni segalo globoko v morje.
Ze sem stal pred Devinom- Nekaj dreves, večinoma fig in usnov, trta, par njiv, mej štrlečimi skalami trava in nekaj hiš ob potu. Pravi Devin je obzidan z debelim zidom, tesna vrata peljejo v notranjost, ki je podobna dvorišču gradu, na desni stoji kapelica, oziroma cerkvica, črna in mračna od zunaj in
znotraj, park je zapuščen, zastarela poslopja, da bi si človek ne upal vstopiti, pot v grajsko poslopje sta stražila dva grozna kamenita leva.
Šel sem proč od te mračne slike, ki jc gledala drugačne čase, kot jih zremo mi. Tisti davni ljudje so živeli v srečnem srednjem veku, ko se eno in isto gorje ni raztezalo nikdar čez pol sveta in ko so bili dnevi v tednu, v katerih je vladal sveti mir na zemlji. Ali je mračna ta slika? Prosvetljendst! Zopet sem dihal njen zrak, ko sem stopil pred vrata, kjer so prodajale zgovorne branjevke sladkarije in sadje. Par korakov proč se je blestel hotel, na vrtu se je senčila gospoda. V zamazani gostilni šo peli zateglo otožno furlansko pesem. Dekle ha robu ceste je sijalo v rdečem predpasniku kot roža. Šel sem po strmi poti do morja, kjer jc stalo par hiš, v pristanišču se jc gibala ladjica, morie je tolklo ob njo, na pomolu je sedel $tar možak in pušil iz pipice. S sivimi očmi me je pogledoval po strani in molčal. Povzpel sem se zopet na skalo, na katere strmem odrastku, — kot bi stala kopajoča deklica se v vodi, držeča se z roko brega in nosečo na plečih sivo razvalino, umrlega
Milanske nov.ee.
lj AHco Schalek v Ljubljani. Slav-ljena, vojna poročevalka Alice Scha-1 e k pride 30. t. m. v Ljubljano. Predavala bo v Ljubljani: »Tri mesece na soški bojni črti.« Svoje velezanimivo predavanje bo pojasnjevala z 222 barva-nimi izvirnimi skioptičnimi slikama, katere je prinesla seboj z bojišča. Njeno predavanje o soški bojni črti je v »Uraniji« na Dunaju izzvalo velikanski plosk. Predno pride v Ljubljano, bo predavala v Gradcu.
lj Odlikovanje. Gospod Ivan Ko-renčan, trgovec v Ljubljani, sedaj narednik v c. in kr. rezervni bolnici št. 4, je bil odlikovan s srebrno častno kolajno »Rdečega križa« z vojno dekoracijo. Iskreno čestitamo!
lj Tujski promet in policijska ura. Prijatelj, stopi okoli polnoči na naš glavni kolodvor. Naletel boš vedno na veliko ljudi, ki prihajajo v Ljubljano: mater z dojenčki in z malimi otročičl je veliko med njimi. Vsa čast železničarjem: vsem, urad-ništvu in služabnikom, na roko jim gredo, svetujejo, kar morejo, a dolenjskih vlakov ubogi ljudje le čakajo. Kadar jih je veliko, leže kar na kamnitih tleh čakalnice. Reveži iščejo stanovanj v bližnjih gostilnah s prenočišči; ne dobe jih: policijska ura, ob 11. morajo biti gostilne zaprte. Nimamo nič proti policijski uri ob 11. v sedanjih hudih časih, a če je to primerno tudi za gostilne, ki imajo prenočišča za tujce. Pre-mrazen revež, ki čaka jutranjih vlakov, bi le rad spil časo toplega čaja; v kavarno ne gre vsak, posteljo bi tudi marsikdo rad dobil, a od 11. ure naprej je ne more dobiti, ker se vse gostilne zapro. Za prvo silo naj se izjemoma dovoli, da bodo smeli imeti gostilničarji, ki prenočujejo tujce, gostilne odprte vsaj eno uro dlje, ko prihajajo o polnoči osebni vlaki v Ljubljano; naj se magari prepove v tem podaljšanem času gostilničarjem točenje alkoholnih pijač, izvzemši čaja, a nekaj je res potrebno, da se stori za te reveže. Ljubljanska občina bi storila dobro delo, če bi zgradila pri glavnem kolodvoru lopo za silo, kjer bi reveži lahko prenočevali. Vemo: železnica, vlada itd. naj bi to storila, a preden bi bila po inštancah lopa zgrajena, bi pretekla zima, ki je že prikimala na ljubljansko »kotlino«. Gre za to, da se hitro pomaga revežem.
lj Prodaja moke strankam. Kakor že objavljeno, se bode od torka do nedelje prodajala pri trgovcih bela moka št. 0, 1 kilogram po 1 K 18 vin. Na vsako celo močno izkaznico, to je na deset levih i n deset desnih močnih odrezkov dobi vsaka stranka po 1 kilogram moke. Ker pa je pri nekaterih trgovcih v zalogi tudi še bela moka št. 1 in ržena mo-
ka, se stranke opozarjajo, da lahko kupijo, dokler je še kaj zaloge pri trgovcih, n a • mesto bele moke št. 0, ki je dražja, belo moko št. 1, 1 kilogram po 98 vin in rženo moko, 1 kilogram po 58 vin,
lj Prodaja kruha iz mešane moke. Vsled ukaza c. kr. deželne vlade za Kranj-sko z dne 19. oktobra 1916, št. 31.881, sc sme pri izdelovanju kruha rabiti le največ ) 60% pšenične krušne, pšenične enotne ir ržene moke, za ostalih 40% pa je rabili nadomestne snovi, kakor krompirjeva moka, krompirjeva kaša, koruzna ali ječmenova moka. Da se ta ukaz strogo izvrši, bode mestna aprovizacija sama mešala moko in oddajala pekom ter mestni pekarni že mešano moko, tako da se bode od torka naprej v vseh desetih krušnih okrajih pekel jednak kruh.
lj Sranke, pozor na brezmesne dneve! Doznalo se je iznova, da se nekatere stranke ne drže točno brezmesnih dni. Vslec lega jc minuli teden varnostna oblast izvršila pri zasebnih strankah racijo ter zasačila 30 strank, ki se niso držale tozadev. ne naredbe. Vse ovadbe je policija odstopila mestnemu magistratu* kjer imajo prestopniki pričakovati stroge kazni. Strank6 se opozarjajo, da se tozadevnih predpisov točno drže, ker policija bode vršila svoja racije še naprej in kdor bode ovaden bode v smislu tozadevnih predpisov tudi kaznovan.
lj Smrtna kosa. Umrli so: Luka Mo< dec, krojač, 71 let. — Marija Bašelj, iz-voščkova vdova, 54 let. — Alojzij Višnar, oficijant finančnega ravnateljstva, 50 let,
—	Fran Vodu.šek, poddesetnik. — Josip Rihar, železniški sprevodnik, 31 let.
lj Kdo je našel uhan? V nedeljo, dnt 22. t. m., izgubilo se je na potu od hotela »Union« do I.attermannovega drevoreda in nazaj ženski uhan obstoječ iz bisera obkrožen z malimi briljanti. Kdor ga najde, blagovoli to naznaniti vratarju hotela »Union«,
Mm vpisa zadeve.
V očigled temu, da narašča moralna pokvarjenost mladine, in z ozirom na to, da je treba že zdaj pričeti pripravljati moralno regeneracijo ljudstva po vojski kar je brez treznosti nemogče — se je že delj časa mislilo na to, kako naj bi se že pri učeči se mladini pospešilo treznostno gibanje. Na prošnjo protialkoholne zveze »Sveta vojska-.' se je v ponedeljek 2. oktobra v vladni palači pod predsedstvom g. vladnega svetnika in dež. šol. nadzornika dr. J. Befcjaka vršilo posvetovanje, sicer ne strogo uradnega značaja, ki pa bo, upamo, velikega pomena za vzgojo naše mladine. Posvetovanja so se udeležili gg.: dež. šol. nadzornika dr. Bezjak in dr. Opeka; gg. okrajni šolski nadzorniki Grad, Lavtižar in Sliasny ter predsednik »Svete vojske« g. konzistorijalni svetnik J. Kalan.
Zastopnik Svete vojske« najprej pove svoje misli, kako naj bi delovala šola proli alkoholizmu. Dvoje je potrebno: 1. pouk, 2. nekaka »organizacija«, v kolikor namreč lo šolski predpisi dovoljujejo.
Gg. okrajni šolski nadzorniki poročajo, kaj se je v njihovih šolskih okrajih v tem .oziru že delalo in doseglo.
Po ljudskih šolah ljubljanskega mesta se žc delj časa posveča večja pozornost alkoholnemu vprašanju. Po nekaterih Šolah se govori o tem pri vseh mogočih prilikah, po drugih pri pouku o naravoslovju, o človeškem telesu in pri pouku slovenščine; po nekaterih so imeli predavanja o tem pri roditeljskih večerih. Nekatere šole imajo že orotialkoholne slike in so imele skioptična predavanja o istem predmetu. Nekaj šol je, po katerih imajo šolarje v tem oziru tudi že »organizirane«, to je: vpisane v posebnem imeniku. Kot pomožna knjižica za pouk služi — seveda ne v šoli
—	»Mali protlplkoholni katekizem«, Proti-alkoholno glasilo »Zlato dobo« imajo naročene domalega vse šole za svoje knjižnice, ali pa jo bodo naroČile; po barju gre list od hiše do hiše.
Potrti neute?ne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da jo naš nad vse ljubljeni oče, oziroma stnrl oče, gospod
FERDINAND KRALJ
-	posestnik
v nedel',0 dne 22. t. m. ob 2. uri zjutraj v 82. letu starosti mlruo v Gosi. edu zus-pal
1'ogreb blagega pokojnika se vršt v torek dne 24. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiJe žalosti Domžale Štev. 38 na farno pokopališče v rodbinsko
Domžale, dne 22. oktobra 1916.
Franc, Jožef, Ivan, fordlnand
sinovi.
ГгапЈа, Marija, Alolzija
hčere.
V novomeškem in črnomaljskem okraju so se na poziv okr. Sol. nadzornika dosegli že leni uspehi. Preteklo leto je bilo v novomeškem okraju 1024 in v črnomaljskem 10S0 otrok, ki so se relo leto zdržali vsakega alkohola. — Otroci pa, ki niso »organizirani«, pijejo skoro vsi, tudi najmanjši. Bilo bi torej napačno, pouk o alkoholizmu odligati šele na višje razrede; treba jc začeti takoj pri malih.
Nadzornik krškega in litijskega okraja teži, da matere dajejo slab zgled, mnoge same pijejo, tudi cigarete kadijo (!) in jih otrokom kupujejo (!). Opozarja, da je treba strogo paziti, da se bo prepoved deželne vlade glede obiskovanja gostiln, kajenja in kvartania mladostnih oseb res natanko izvrševala.
Posvetovalci so bili po vsem tem soglasno teh mis'i:
1.	Nadzorniki naj delajo na to, da se o alkoholizmu poučuje po vseh šolah in vseh razredih, in sicer pri malih prilično, pri večjih pa bolj sistematično. Učiteljstvo naj se zase poslužuje pri pouku knjižice »Učitelj v boju proti alkoholizmu«, ki jo je pred nekaj leti deželni odbor podaril vsem šolam. — Šole naj bodo naročene tudi na »Zlato dobo«, iz katere se lahko o priliki čita ali poda kak sestavek. Nabavijo naj si tudi štiri izvirne protialkoholne slike učitelja Petriča, ki bodo v kratkem izšle; dalje Weichselbaumovo sliko po alkoholu poškodovanih oroanov in druge, ki jih je lahko dobiti. — Ker pa za učence same ni še nobene učne knjige za to, naj sc čimprej sestavi primerna čitanka, da se na podlagi le-te more delati na oblastveno dovoljen obligaten pouk o alkoholizmu. Začasno pa naj se sestavi nekak »dodatek« k berilom po vzorcu nemških »Kriegsan.hange«,
2.	Otroci naj se vzpodbujajo, da se popolnoma zdrže alkoholnih pijač, ter poživljajo, da se v to tudi zavežejo in vpišeio med »Mlade junake«. Ti se imajo popolnoma zdržati alkohola, tobaka in kletve! — Učitelj naj vodi seznam teh mladih juna-kov-zdržnikov, jih nadzoruje in vzoodbuia k vstrajnosti. Priporoča se — kakor nekateri učitelji že delajo — da vstraine zdržnike vpišejo v -»Zlato knjigo*. — Uči-teljstvo bo okr. šol. nadzornikom poročalo o uspehih tega dela.
Približno isto velja o sredmih šolah. Alkoholni pouk naj se podaja priložnostno, zlasti pri prirodoslovju in posebno še pri somatologiji (za kar tudi dobro služi Weichselbaumova slika). — Kar velja vobče o srednjih šolah, velja pa prav posebno za pripravnico. Tu naj se učitelii usposobijo za tozadevni pouk. Profesorji, oziroma šolski zdravniki naj se zavzamejo za to intenzivno in z ljubeznijo. — Seznam abstinentov na srednjih šolah naj vodi katehet. ker prihaja v vse razrede in ker je to tudi versko-moralnega pomena. Vendar bo izvrstno vplivalo, ako bodo ka-teheta v tem podpirali tudi drugi profesorji, moHa razredniki v^ak v svojem razredu ali poleg tega še en profesor na vsaki šoli, kakor vodijo gospodje tudi mladinske in športne igre. Pod vodstvom profesorjev smeio imeti diiaki tudi posebne sestanke ad hoc, s predavanji, ki iih im^jo ali sami ali pa povabijo kakega govornika cd drugod.
Definitivno bo zadevo uredil in ukazal deželni šolski svet na vlogo, ki naj jo >Sveta vojska« pri njem vloži. Ker pa ie zadeva nujna, nai se v okviru sedanje možnost' to delovanie prične kar takoj.
Končno se sklene, da se poročilo o tem posvelovaniu pošlje vsem trem ljubljanskim dnevnikom — v vednost prizadetim krogom.
Razne novice.
Iz življenja duhovniškega. D:n:'anes je časnik brez podlistka clomalega nemogoč. Stvaritelj podlistka je francoski duhovnik Louis Gecffroy. Bil je prvi. ki je pisal >.pod črto*. Dne 23. prosinca 1800. 1. se je prvič pojavila v časopisu Jo^rnrl des Debats«, sloveča črta, deleča tekst v
dva različna dela. Dne 2. sušca je jel del »pod črto« živeti svoje lastno življenje, zakaj tedaj je bila tam vprvič objavljena gledališka kritika Geoffreyeva in s tem spisom, spisanim v živahnem slogu, je bila ustanovljena nova vrsta književnosti — podlistka (fejltona). Naziv >-feuilleton, di-minutivum od »feuille« toliko kakor »listek«, priča, da ustanovitelj ni stavil bog-vekaj vanj. Ali njegova skromnost je bila poplačana izredno bogato. Število naročnikov »Journala des Debats« je rastlo očividno od dne, ko jc začel priobčevati podlistke. A čudo: stvaritelj podlistka jc bil — sivolasi starec, saj je štel duhovnik Geoffrov že 57 let, ko je napisal prvi podlistek. Ostal je do svojega 71. leta vesten in spreten nodlistkar svojega časnika. — V Čehih se je pojavil prvi nodlistek 1. 1808. v »Praških Novinah«. — Dne 31. oktobra 1893. 1. je umrl v rimskem dominikanskem samostanu P. Alberto Guglielmotti, učenjak, pobožen mož, slava cerkve samostanov in domovine. Učakal je 81 let. Bil je odličen učenjak v fiziki, matematiki, tehniki in strokovnjak v pomorski povestnici. Napisal je šestnajst obširnih knjig, od katerih navajamo te-le: Mornarični slovar in vojaški slovar, povestnica papeževega brodovja od začetka do današnje dobe; Atlant s 100 kartami, ki pojasnjujejo deset knjig o utrdbah; O bitki pri Lepantu, Povestnica o utrjevanju rimskega morskega obrežia itd. Ta učenjak je popotoval po celi Evropi, študiral znamenitejše trdnjave, arzenale, pristanišča in knjižnice. O čemer je oisal, je hotel videti na svoje lastne oči. Bil je na glasu kakor najboljši poznavalec pomorske povestnice. Nekoč je rekel laški minister nekemu poslaniku: Ali hočete imeti močno in nepremagliivo mornarico? Naučite se od P. Alberta Gu-gliemottiia. Ob njegovi smrti so izrazili svoje sožalje premnogi visoki dostojanstveniki iz vseh evrooskih držav, med njimi mnogi admirali. Laški mornarični minister je poslal venec in je izdal dnevno povelje na mornarico: Včeraj je umrl P. Alberto Gugliemotti, Ni se vojskoval na bojišču, ali z veliko ljubeznijo in brezprimerno znanostjo je pokazal svetu slavne čine italijanskih pomorščakov prošlih dob, nadah-nivši naša srca k vzvišenim idealom in nas izpodbodel, da vstrajamo v slavnem svojem delovanju. Smatram za svojo dolžnost obžalovati njegovo izgubo. Slava njegovemu spominu! — Bil je doma iz Civita-vecchie, kjer je bil rojen 1. 1820. Glavna študija vsega njegovega življenja je bila vojaščina in mornarstvo. Nosil je častno nazivanje: »rojeni admiral«, »rojeni maršal v meniški kuti«; tako so ga imenovali laški časonisi.
Največja knjižnica za s'epce na svetu. Zavod za slepce v ulici Dvroc v Parizu ima največjo knjižnico za slepce na svetu, saj šte:e, kakor trdi »Temps«, več nego 45.000 snopičev v Braillerovih pismenkah, ki so bile preje fored vojsko) posojane v vse dele sveta. V Franciji san'i ima ta knjižnica mnogo fiUalk po dep.-rtementih. V današnjih dneh čita to knjižnico čez dva tisoč slepcev. Uprava si pr.zadeva knjižnico po potrebi za one, ki bodo v voiski ob oči, pripraviti in preurediti.
Zlata reka iz Evrope v A.meriko. Finančni poročevalec časnika »Times« po-roCa iz Novega Yorka: Zlato prihaja iz Anglije in dragih dežel zaveznikov v takšnih množinah v »Assav Office« v Ameriki, da tamošnji uradniki ne morejo več zmagovati cela. Zde'ani in utrujeni uslužbenci zajema:o iz zabojev zlato, ki ga morajo tehtati in vrednost vnisati v knjige in so baje samo od tega vsi bolni, ker vi-di'o takšne kune bleščeče se kovine (?), Več keker 800 miiijoncv dolarjev v zlrtu je sedaj spravljenih v sobanah, dclgih po 100 in več korakov. Zaboj stoji pri zaboji!, vse samo sviio zlato, tako da stopajo uradniki na stole in mize, če hočejo pogledati po sobani. Če bi ineli to -loto izplačati po 1000 dolarjev na d?n, bi po're-bovali 1000 let, da b'i ga prešteli, pa bi ga še pp'nv'co ostelo.
Bil je nimrod, da nič takih, V neki šlezijski vasi je umrl te dni učitelj Neuge-
Za
bauer, strasten nimrod. Iz njegovega dnevnika, kamor je zapisal sleherno žival, ki jo je ustrelil, je lehko posneti, da je padlo od njega ustreljeno: 1 jelen, 2 košuti, 268 srnjakov, 85 srn, 1779 zajcev, 1789 kuncev, 4045 jerebic, 164 sazanov, 48 rac, 34 šljuk, 3 divji petelini, 238 prepelic, 14 lisic, 7 dihurjev, 4 kune, 1 orel, 1 siva čaplja ter 250 raznih krilatih ujed. To je vsega vkup 8499 živali, ki jim je g. učitelj posvetil na oni svet. Vsekako nimrod, da nič takih.
Spala, spala,, spala. Iz Calaisa poročajo o zanimivem slučaju letargič-nega spanja. Petintridesetletno gospo je po močnem razburjenju vsled detonacije na bližnjem bojišču prevzel tak spanec, iz katerega se je zbudila šele čez poldrugi mesec. Nekaj dobrega ima pa vendarle taka bolezen; zakaj za 45 dni zaspati v današnji dobi, je pač precejšnja dobrota.
Zahvala.
Podpisani sem za spomin svoje devetdesetletnice in svojega godu od svojih prijateljev in starih znancev prejel prijaznih in razvescljiviJi čestiteh toliko, da mi pri obstoječih razmerah ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej; zato se usojam v javnem časniku izreči vsem skupaj lepo in srčno zahvalo, ki jo prosim, dobrohotno vsprejeti.
Luka Svetec c. kr. nolar litijski v p.
Uradnik i? če sobo
:: s celo postrežbo. ::
Naslov pove uprava 1.1. pod štev. 2497.
Knjigarna J. ŠTOKA, Trst, ulica Molino piccolo 19 kupi takoj več novih ali tudi rabljenih izvodov	2473
T?;*
za dvorazredne trgovske šole.
5pri Fr. Žitniku na Karolinški zemlji 20
33	plemenskih za rejo
j!M Laniin 4 lea stara, Ui bo imela čez Qh1 Rldvia 1 mesec lelela.----
Izkušena
s štiriletno prakso želi vstopiti v sluibo pri kaki druž ni v Ljubljani ali pa tudi na deželi. Natančne Sa pojasnila pri uršnlinkah ===== v Ljubljani.	----
Slažbe išče izvežiian
nrgan s! iti cerkvenik
ožen en, \ojuščine i rost, — Naslov pove uprava pc d št. 2477.
Ше se
v Ljubljani ali bližnji okolici z 1 ali 2 me-1)1 i rani tn a sobama in kuhinjo. Najditelj primernega stanovanju dobi takoj, ko se stanovanje sprejme, 2!) K nagrado 1'ouu ;be na upravništvo tega lista pod St 2184.--
vsake vrsto in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUaLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
03) Р09№Ш!к№!! ШШ
Sladu! čaj znamka SLADIN
je najbolj zdrava ip najcenejša
wr
hrana za diientke.
1Sf% 1W
S Sladinom se lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretiini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospe trne pt.Trnkoczy, soproije le arnana v Urailco: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da st prehranja Iilzin malček s Sladinom isladni čaj) in se krasno razvija, torej se more Sladin naj-topleie priporočati.
Dobi se pri lekarju Trnkoczyjuv LJubljani poleg rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schonbrunnerstra«se 109, Jo-sefst&dterstr. 25., Radeckyplatz 4. — V Gradca i Sackstrasse 4.
po najnižji ceni pri
■ A. K REG AR
ЦМИшДМп cesta 21-23,
Edina največja razpoši-ljainica elektr. žepnih svetilk na Kranjskem,
za ljudi, ki imajo sorodn'ke v Ameriki I	24.0
Kdor lioče stopiti v dotiko s sorodniki v Ameriki in dobiti od njih denarne podpoie in pisma, naj spiže kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiže samo svoje rodbinsko '/adeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslovi
Henzy C. Zaro, Bankier per Adresse Dresdner Bank, Berlin W. 8.
Ljubljanska električna cestna že« lezn ca sprejme za dela na Dunajski cesti še nekaj
ш
— tudi mladeniča — proti dobri plači. Zglasiti se je na stavbišču na Dunajski cesti.	2481
Kupi se
iolografični aparat
z dobrim objektivom 10 X 15 ali 13 X 18 Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »TAKOJ«. 2469
Razklani In razrezani
urnier
iz listnatega lesa želi kupiti v već'i množini. Fonudlie pod »Fournier 73.287« na anončno pisarno Sclialek, Dunaj L WoIizeile 11. 2487
Sprejme so
ti £* «nog^ 1Cr 11C v
v trgovino z mešanim blagom, sin poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo. - Kje pove uprava lista pod št. 2467.
ter javorove, esenove, ćešnjeve in macesaovs
plačale vedno najvišje cene ln sprejema
pismene ponudbe z navedbo množine lesa
PETER ANGSLO,
žaga, Saebach pri BoM&ku, P°Prei Ljubljana
Sedat/v
vsefile/amsh S H.
Prsne bolezn!. oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje SsroHn ?
t. Vsa'« ki trpi na frajnem kašlju
lažje je obvarovati ss boiezni.nego jo zdraviti ■2. Osebe s kroničnim kMarorn bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3. Vadušl jivi ,katerim Sirolin rna/no
olehče naduho-4 Skrofuzni of roci.pri i-.aferih učinkuje Sirolin i ugaonim vspehom na splošni počufek.
ш
nra^iii