Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. I. Telefon 38-53. Cek. račun: Ljubljana itev 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. 6t, loo. Ljubljana, nedelja 3. maja 1936 Naročnine na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva alt-oa št 1. Telefon 38-05 Rokopisov ne vračamo Leto II. Kdor si maši ušesa pred vpiU ]em siromaka, bo tudi sam vpil, o nihče ga ne usliši. Svetopisemski pregovor. Dnevna pratika Nedelja, 3. maja 1980. Katoličani: Najdenje sv. križa. Pravoslavni: 20. Aprila, 1980. Teodor. Ponedeljek, 4. maja 1936. Kaloliča-6t: Florijan. IPraslavni: 21. aprila. 1636. Sv. Januari j. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Dr. Kmet, Tyrševa cesta; Mr. Trnkoczy, Mestni trg; Mr. Ustar, Selenburgova ulica. Ponedeljek: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; Mr, Ramor, Miklošičeva cesta; Mr. Gartus, Moste—Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija. Oblačno po vsej kraljevin;, le delno zjasnenje v primorski banovini. Temperatura brez bistvenih sprememb. Kalinovik 5, Niš 23 C. Napoved za danes. Pretežno oblačno, nalivi, veter slab. Sonce vzhaja ob 426, zahaja ob 18.45. Dunajska vremenska napoved: Boljše, nikakor po ne zanesljivo vreme. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Nedelja 3. maja: oh 15: uri: Uboga Ančka. Mladinska predstava. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri: Prva legija. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 4. maja: zaprto. Torek 5 maja: Gozd. Gostovanje v Celju. Izven. Kino Sloga: Roberta, La Cucarn Ivi. Matica: Šanghaj. Union: Vroča kri. šiška: Nataša. ideal: Mornarica prihaja. Kino Ptuj: Smaragdna ogrlica. Prenovitev ceste Št. Vid—Jeper- Ca- Ministrski svet je odobril ofertal-110 licitacijo za zgraditev in modernizacijo državne ceste od Št. Vida do "Operce. Delo je za znesek 6,013.167 b*1 prevzela ljubljanska gradbena tvrdka Dedek. iiiiiiim mi XxV. SPECIJALNI VELIKI SEJEM 2. — 11. V. 1936 Xtll. Salon avtomobilov Udobno stanovanje In vrt Turizem »Kevica« Letni šport Poljedelstvo 2 Perutnina, kunci ® naprej nabavljeno legitimacijo na tenicah brezplačni povratek za 0 6 in blago, na Jadranskih paro-r&d'h višji razred za nižji, za odhod 27. IV. — 11. V„ povratek 2. — 16. V. 1936. Cerkniški šintarski dohtar — Dve smrtni žrtvi — Tudi za ljubezen so zdravila — Možnarji pokajo, fantje umirajo — Prva razstava malih živali na Koroškem — Petletka sloge Težavno in počasno prodiranje v središče Velika malodušnost v Addis Abebi Asmara, 2. maja. m. T. O. poroča, da se napredovanje italijanske vojske proti Addis Abebi vrši zelo počasi. Maršal Badoglio želi najprej zasedeno ozemlje organizirati, prebivalstvu vcepiti nekak rešpekt, da ne bi vpadlo za hrbet, kar bi delalo italijanski vrhovni koniandi nemalo skrbi. Prodiranje v Gondarju je pravzaprav končano, ker m verjetno, da bi se žrtvovalo moči za tiste kraje že sedaj, M pa pridejo z zavzetjem abesinske prestolnice vseeno pod italijansko nadoblast. Na cesti med Desijem in Addis Abebo se vrši živahen promet vse do prednjih čet italijanske vojske. Ti avtomobili prevažajo orožje, municijo in hrano, spremljajo pa jih avioni, ki bi v primeru napada sodelovali pri obrambi. Pionirji, ki grade cesto, so tudi zelo dobro! oboroženi, a v pomoč so jim bile poslane nekatere čete, posebno za Cesta je na nekaterih mestih tako strma, da avtomobili le. s težavo zmorejo vzpetine. Italijanske čete so znatno napredovale. Sicer se zgodi, da se radi nenadnega abesinskega napada morajo umakniti, kar pa ne zadržuje splošnega prodiranja. Mnogi poglavarji se udajajo in prisegajo zvestobo. ki bi imeli vpliva Na ogadenski fronti se sicer general Graziani bori uspešno, ne more se pa reči, da bi bile italijanske čete toliko napredovale, da M se v tem momentu nahajale v neposredni bližini Dagaburja, posebno, ker je zadnje dni bilo vreme posebno deževno. Tudi še ni nikakih uradno potrjenih poročil o padcu Sasabaneh in Bulaleh. V splošnem ofe:,1/ivi uspešno borili tako, da pravzaprav z italijanske strani in označen nikak večji uspeh. \ Sidamu ni bilo nikakih večjih dogodkov, na sp!osen položaj. General Graziani je nekatere svoje sile, ki so bile preje pri Nege-liju, vrgel na ogadensko fronto. . Trenutno ni znano za bivališče abesinskega cesarja Haile Selasija. V Addis Abebi je postalo prebivalstvo malodušno in ne upa v nikak uspeh svoje vojske. Na železniški progi Addis Abeba-Džibuti se vrši kolikortoliko reden promet, je pa število potnikov znatno padlo. Skoro vsi Evrope! so zapustili abesinsko prestolnico. Abesinski cesar in vlada pobegnila? Džibuti, 2 .maja. b. Agencija Stefani javlja, da je cesar Haile Selasije odšel iz Addis Abebe ter se nastanil v Volegu, ki ga je proglasil za začasno abesinsko prestolnico. Z njim je odšla v Valego tudi abesinska vlada. Ostali člani cesarjeve družine so z vlakom odpotovtdi v Džibuti, odkoder bodo s parnikom nadaljevali pot v Evropo. 80 km pred Addis Abebo Asmara, 2. maja. T. O. poroča iz Desija. da se italijanske prednje čete, ki jih tvorijo predvsem askari, nahajajo le še 80 km od Addis Abebe. Vest se uradno potrjuje. Močna abesinska vojska v Ogademi Addis A beba, 2. maja. o. Tu še ne vedo o padcu mestu Sasabaneh in Bulaleh. Uradni krogi trde, da niso še sprejeli nikake vesti, ki bi nadec notrdiln. Strokovniaki abesinska vojske ne dajejo tem vestem nikake pozornosti in jim tudi ne verjamejo, ker so mne. nja, da je središče abesinske voj-ske v Ogadenu dovolj močno, da zadrži italijansko prodiranje. matineja kina sloge Greta Garbo in John Gilbert Kraljica Kristina Danes ob 10.30 dop. po 4.50 Din. Novinarka se že uči letanja z aeroplanom za berlinsko olimpijado. švedska novinarka Greta Mo-lander se uči v Ameriki pilotiranja, da bo lahko na bližnji olimpijadi v Berlinu kar letala med Oslom ter Berlinom in tako skrbela za čim novejše športne vesti za svoj Teden v verzih To nič ne de, če včasih gre med nami kaj narobe, Slovenci vajeni smo že iz davna te podobe. Se maj je letos primajal, maje ve ga bo kaj prinesel in gesel in nespretnih šal nam mesto cvetja bo natresel. Pa kot rečeno: Nič ne de, saj mi smo grče in junaško prenašamo pač vse gorje, po bratsko tu, tam po divjaško. Če kdaj je treba, gremo v pakt, a drugič kar v domačo zvezo, nam k vsemu beda bije takt, gospod pa daje nam odvezo. Z odvezo v taktu gre navzdol in nikoder ni pomoči: pravico kroji, meri kol, dokler nam trhli lok ne poči. Sicer pa grče kot smo mi iskre se kot kresilni kamen, vprašanje pa, ki nas skrbi; je le: Kdo reče zadnji — Amen?, ' »Gozd« 5-dejanska komedija, delo znanega ruskega dramatika A. N. Ostrovskega bo ljubljanska drama vprizorila v torek 5. maja ob 20. r celjskem gleda ti rtu. Režira Bratko Kreft. Dnevna kronika Dobave za bežigrajsko S°k>: In- tereseniti se opomrjajo na razpis mestnega poglavarstva v Ljublj-ini za dobavo različnih obrtniških izdelkov v bežigrajski šoli v urad. nem listu Kraljevske banske upra ve z dne 29. aprila t. L, štev. 35. Licitacija se vrši dne 7. V. 1936. ob 9. dopoldne. — Važno za vojne invalide, njih žene in vojne sirote I Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je dostavilo kr. banski upravi dravske banovine razpis glede odobrene uredbe o izpre-meimbah in dopolnitvah invalidskega zakona od 4. 7. 1929 s spremembami in dopolnitvami od 4. 12. 1929 in 18. 9. 1930, ki stopi v veljavo in zadobi zakonito moč dne 1. aprila 1936. Podrobnosti le uredbe so razvidne iz odloka kr. banske uprave dravske bamo. vine VI. No. 15.124/1 z dne 18. 4. 1936, ki je nabit na. občinski deski mestnega poglavarstva v Ljubljani. — Sokol I. vabi Svoje članstvo, da v nedeljo 3. mada iposeti jur-jcvanje šentpcteirskii Ciril Metodovih podružnic na 1/ub'J antskem gradu ter s tem podpre CMĐ pri htvrševanjtt njene prevažne natege. Uprava. — Jugoslovanska majka priredi v petek ob 20. predavanje v reslavraciiij »Zvezda«. O temi »Mati nekdaj in danes« bo predavala g. prof. M. Zolbeznova - Kokalj. Vstop prost. Vsi vabljeni. — Otvoritev 11. mednarodne foto razstave v Ljubljani. Vsoboto je bila otvorjena II. mednarodna foto razstava v Jakopičevem paviljonu. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešič. ki je tudi otvoritvi prisostvoval polog drugih odličnjakov. Po otvoritvenem., govoru se je vršil ogled razstave. 0 razstavi tromo še poročali. — Binkoštni avtobusni izleti Plitvice—Senj Din. 425.—, Koroška Din. 405.—, Renetke—Ppdova Din. 725.—. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do 26 maja. — Šentjakobsko gledališče zaključa svojo sezono z Bučarjevo igro »Na Trški gori«. Zadnji predstavi bosta v nedeljo, 3. in v torek 5. t. m. ob 20.15 uri. Kako zelo je vsem, ki so igro videli, to domače delo ugajalo, dokazuje, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Lepa godba in petje, originalni kmečki tipi mate romantike in dosti humorja poživlja dejanje. Dnevna .blagajna bo odprta v nedeljo in torek od 10—12 in od 15—17 ure. — Zadnja niiadiiisk;: predstava v letošnji sezoni bo v nedeljo 3. t. m. popoldne ob 15. uri. Vprizori sc Golieva igra. »Uboga Ančka« po cenah od 10 Din navzdol. Na ljubko mladinsko predstavo opozarjamo predvsem stalne posel nike nase drame iz bližnje ljubljanske okolice. — Konferansijeja, gospoda ali damo, išče Zveza gospodinj za svojo gospodinjsko revijo na velesejmu. Javite se 5 maja od 15— 16 ure v zvezinem lokalu Breg 8. Nagrada bo dobra, morda se najde talent med vieokošolci. — Pridoslovno društvo priredil danes popoldne ogled mestne plinarne. Vabljena so vsi člani in prijatelji društva. Zbirališče ob 15. uri pred plinarno na Resljevi cesti. — Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni občna zbor v nedeljo 3. maja ob 9. uri zjutraj v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vabljeni vsi člani. — Materinska proslava. Jutri v nedeljo ob 9.30 priredi sokolsko društvo Ljubljana—šiška ma_ terinsko proslavo v Sokolskem domu. Na sporedu so deklamacij-ske, recitacijske in pevske točke. Vstop prost. Maribor m — Narodno gledališče. Sobota, 2. maja ob 20: »Ples v Savo-yu.« Gostovanje Erike Dnuzovi-čeve iz Zagreba. — Nedelja, 3. maja ob 20: »Stromafcovo jagnje«. Zadnjič. Znižane cene. m — 90-letnico življenja praznuje te dni v bedi in pomamjka-mju g. Ferdinand Kiausberger, nekdanji godbenik »Drave«. Jubilant se je udejstvoval kot godbenik poki ih 75 let, vendar od toga nima sedaj v starosti nikake koristi. Kot starcupokočenec prejema 140 dinarjev mesečne pokojnine. Morda se bi našla kaka organizacija ali pa posameznik, ki bi starčku olajšala zadnja teta življenja. m — Delavci stavkajo. V Smolniku pri Rušah že nekaj dni stavkajo delavci tekstilne tovarne g. Vlaha. Podjetje je že itak slabo plačanemu delavstvu znižate mezde za 7 odstotkov. m — Nove aretacije. V zvezi z veliko afero tatvin v delavnicah drž. železnic je poltaija aretirate še trj nadaljnje osumljence. Število aretiranih je že precej veliko. m — Nočno racijo je priredila v sredo ponoči mariborska policija po nekaterih mestnih predelih. Uspeh: aretacija devetih že dolgo iskanih tatov in potepuhov. m — Ni vse za vsakega. Ravnateljstva mairiboirsfcih srednjih šol so prepovedala dijaški obisk Krajnčeve drame »Direktor Čampa,« ki jo te dni daje Narodno gledališče. Kot znano je pri premijeri doživela drama posebno pri d’Kiaštvti živahen odmev. Pri vseh sedanjih predstavah te dijaško stojišče prazno, ker šofska vodstva prepoved obiska strogo kontroliralo. Apno, cement, betonsko železo, traverze, trsje,, vse za stavbe, najugodneje pri tvrdki Pl N TER in LENARD, Maribor. m — »Tuje dete«, ki je sprva v Ljubljmi povzročilo tako silne proteste s strani dela meščanstva, da je moralo biti odstavljeno z repertoarja, bo v kratkom obiskalo tudi Maribor. »Tuje dete« je efektno odrsko delo ruskega pisatelja Skvarkina in pripravlja njegovo uprizoritev režiser Jože Kovič. Zmaga lepih filmov Cucuracha in Roberta v kinu Slogi Ljubljana, 2. maja Da ima tudi Ljubljana dober okus pri filmih in da vedo ljudje razločevati dober ameriški film od slabega je pokazala ta premiera v kinu Slogi. Najboljša filmska publika se je zbrala in zlasti večerno predstave so bilo razprodane. Oba filma sta v polni meri zadovoljila občinstvo, zlasti navdušeni so biii ljubitelji muzike, lepega petja in plesa. Ni čuda, so rekli ljudje, ki so gledali »Roberto« v Slogi, da žanje ta film uspehe po svetu, in pa umljivo je, da si ga je za Dunaj pridobil največji avstrijski kino A polo, ki ga predvaja že 3. teden v premieri. »Cucuracha« je očaral ljudi vsled prekrasnih posnetkov v naravnih ban-vah in eksotičnih plesnih atrakcij. Takih slik še nismo videli v filmu in za to noviteto zasluži uprava kina Sloge vso našo pohvalo. — Skratka obiskovalci kina Sloge bodo danes in jutri prav zadovoljni s svojim programom in priporočamo, da. si ta film ogledajo vsi Ljubljančani, ki godrnjajo če z ameriške filme; s tem filmom bodo takoj izpremenili svoje zastarelo mišljenje. Kot matineja v nedeljo ob 10.80. dop. bo predvajan film »Kraljica Kristina« z Dreto Garbo in Johnom GU-bertom v glavnih vlogah po enotni znižani ceni Din 4.50. Mežnarji pokajo— fantje umirajo Ljubljana, 2. maja. Ljubljanska bolnišnica je danes sprejela dva ponosna fanta. Stre« Ijala sta maju v pozdrav z navad« nimi možnarji. Nesreča je pa ho« tela, da je možnar predčasno ek s« plodiral ter ranil več fantov. Najhujše poškodbe sta odnesla Lukcžič Anton iz Semiča ter Benčič Alojz od istotam. Kosci razbitega možnarja so zleteli obe ma naravnost v glavo. Ranjenega so takoj prepeljali iz Semiča v Ljubljano, ker je Benčič kmalu umrla, a tudi stanje ranjenega Lu« kožica je zelo resno. Vse te ne« sreče še vedno ne morejo sparne« tovati naših fantov. Še vedno in vedno streljajo z nevarnimi mož« narji, zvesti tradiciji svojih oče« tov in tradiciji žalostnih nesreč. Razen teh je v bolnišnici iskal pomoči sedemletni sinko tapet« nika Osredkarja iz Rožne doline pri Ljubljani. Neznana pasja pa« ra ga je tako ogrizla, da je mali moral v bolnišnico. Zdravnik: Ali so vam zelo šklepetali zobje, ko ste imeli mrzlico? Bolnik: Ne vem, gospod doktor, ker sem jih imel v kozarcu. Rmamiiirl i MUllt PETLETKA SLOGE! Ljubljana, 2. nuja, Nekomu, ki nam daje dobrohotne nasvete: Prijatelj, mi ne dvomimo, da nant bodete dobro, ampak vi Izgubljate iz vida to, da smo ml neodvisen in nepristranski Ust in da zato ne mo, remo in ne smemo potegniti ne na to ne no ono stran. Kakor hitro bi se odmaknili od tega nevtralnega stališča, bi izgubili zaupanje naših naročnikov, ki smo si ga pridobili ravno s tem, da smo objektivni, da se ne oziramo na osebe, ampak ima, mo pred očmi samo stvor, In da pl, šemo resnico, v kolikor jo poč mo remo pisati . . . Saj vidimo iz neštetih dopisov, ki jih prejemamo zlasti s podeželja, kaj naši ljudje dunes hočejo: vse, samo ne strankarstva, ki ga je vsakdo že do grla sit — razen listih seveda, ki imajo od stronkirstva svoje politič, ne in druge dobičke. Naš nudi slovenski človek hoče miru in skupnega složnega dela po geslu: vsi za enega in eden za vse. Ravno danes nam piše preprost do" lenjskl kmet: kaj pravite, alt bi se ne d:do tako narediti, da bi vse stranke sklenile med seboj premirje, klerikalci, liberalci, soclalci In kar Jih Je še? Takole poslinim: premirje za pet let, pa s takim in takim programom: tole in tole bomo v teh petih letih naredili z združenimi močmi za gospodarstvo, da ga spravimo spet pokoncu, po petih letih se bomo pa naprej kirvsidi in ravsali, če se ne bomo med tem vse skupaj premislili .. .• Vidite, takole misli naš rmrli človek, čegar glasilo smo in hočemo ostati.Mi ostanemo no liniji dela za ljudsko skupnost in imamo pred očmi predvsem gos pod irske in socialne ljudske interese; politika je za nas postranska stvar. Brez politike se dii živeti, brez kruha pa ne. In kakor smo nevtralno orientirani nasproti raznim političnim taborom, tako smo nevtralni ludi nasproti vladi. Večkrat smo že poudarili, da nam je čisto vseeno, kdo sedi na vladi. Za nas je merodajno sumo to: kaj stori vlada za ljudstvo. Če dela za ljudstvo dobro, je bomo veseli, če deta slabo, — noj jo pa vrag vzorne čim prej/ Mi ne presojamo nikogar po njegovih besedah, ampak samo po njegovih delih. Smrtna nesreča na Humu Celje, 2. maja. V družbi nekaterih fantov, se je včeraj zjutraj brivski pomoč trk Viktor Leskovšek udeležil Izleta na Hum piri Laškem. Med potjo na Hum pa je padel na neko skalo in se tako hudo pošsodoval, da je po nekaj urah podlegel. IVep eljaili so ga v mrtvašnico v Laškem in bodo danes (3. maja) tragično ponesrečenega fanta pokopali. Oglašuj v „Glasu14 LJUBLJANA JE NAVDUŠENA NAD NAŠIM PROGRAMOM ! najlepša in najmelodijoznejša opc- P$1PW1$T h “»„S z najrazkošnejšimi toaletami. — Film, ki je že 3. teden na sporedu A polo kina na Dunaju. Simfonija Caro, melodičnih & rs- ts arij in španskih eksotičnih ^ U t* U Jt'4 A L# Za A plesov. — Najdovršnejši plastični film v naravnih barvah! Predstave v soboto ob 16., 19.16 in 21.15 uri, v nedeljo ob 15, 17, 19 in 21. uri KINO SLOGA Telef. 2730 Z revijo svojega dela odhaja Mali človek — lepi praznik tiuštanj, 2. maja. Prvi mat praznik na Mi koroških rejcev malih živali je potekel v ti uštaniu v naj večje veselje in zadovoljstvo delavskega življa. Že v rani uri so se zbirale množice radovednežev iin navdušenih rejcev malih živali pred gostilniškimi ipnostori g. Jamška, kjer so se že prejšnje dna domači rejci vneto pripravljali na svojo prvo razstavo v prvem letu svojega društvenega delovanja. Prišla je vrla jekiamišlka godba iz Gu-štainja, ki je s svojim nastopom povzdigniila vso slovesnost otvoritve prve razstave malih živali na Koroškem Ob 10. dopoldne je stopil na go-vomiiškfi oder predsednilk društva Rejec malih živali tiuštamj g. Gutnik Martin in pozdravil neštevil-no množico došllh gostov, v prvi vrsti pokrovitelja, narodnega poslanca g. Karla Doberška, dalje srez. kmet. ref. Martelanca kot zastopnika srezkega načelstva Prevalje, g. Bena Kotnika, predsednika občine ni srez. kmetijske ga odbora, zastopnika Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, g. Inkreta Alfonza, vse ostale korporacije in osebe, ki so pripomogle k uresmiičeniju deta v OuStaidu za napredek v reji malih živali kot pomoč malemu človeku. Besedo je povzel narodni poslanec g. Dobaršek Karl, ki je naglasil v svojem govoru socialni in vzgojni pomen rejskega udejstvovanja za ublažitev težkih gospodarskih razmer. Povdairjal je samopomoč delavca v tem, da sli skuša z dohodki rele malih živali zboljšati svoj tež-ki Bmotrai položaj. Na podpore ne more nihče zidati, ker podpora Jo vedno le začasna. Zato staj se mali ljudje krepko združijo v takih rejskih organuzaetuah in v slogi in skupnosti nastopajo pot v boljšo bodočnost. Besedo je povzel tudi g. Beno Kotnik, ki je topiti pozdravil zamisel guštanjskih delavcev, da sl na tako plemenit način skušajo o d pom oči v današnji stiski z red malih živali ki nudi poleg korist: tudi obilo nedolžnega razvedri a skrbniku in njegovi družini. Narodnega poslanca kot pokrovitelja razstave sta .-ozdravila s šopkom cvetic mala deklica z ljubko deklamacijo in fantek z znamo pastirsko pesmico: Ja sam am k me lovski ovčar al za mest mi ja krni mar. Al to mi ja verjemite Vi, da moj stan me veseli Juhe, juhe juhe, juhe, na planine pa luštno jel Takoj nato je bila razstava odprta česar so se navzoči v polni meri poslužili. V lepo in okusno okrašeni v etiki dvorani je lepo po oddelkih razdeljena vsakovrstna žival, kot kokoši, kunci, golobje, purani, papige, kanarčki in drugi ptici, ovce. koze, psi itd, V posebnem oddelku je razstavljena volna in izdelki iz volne angorskih kuncev poleg vsakovrstne literature ki se uporablja v reji malih živali. Priznati moramo, da nikjer ni bilo toliko toplega odziva s strani našega delavstva, kakor pri tej prireditvi, ko je tekmovalo mlado in staro, odrasli možje in žene, da v čim lepšem miiijeju prikažejo svoje Itrubljence — male živali — svojim gostom, ki so prišli od blizu in dal'ex da vidijo delo fin upeh guštanjskega delavca in kmeta. Društvu Rejec malih živali tiu-štanj čestitamo in želimo še na-daljnih uspehov. DOLENJSKE NOVICE Razreševanje občinskih uprav Glas ljudskega mnenja ob razrešitvi občinske uprave v 5t. Jenž, 2- maja. bo naši in po sosednjih občinah 6e mnogo govori in razpravlja o vzrokih razpusta tukajšnje občinske uprave, in ljudski glas že ve povedati o težkih tisočakih, ki jiiih »baje« občinska uprava s predsednikom °bčine g. Majcnom izkazati ne mo-vsled česar je bila tudi razpu-šecna. Jasno je in kar nas je poli-u-no strpnih občanov, smo brez razlike na strankarsko pripadnost nverjeni, da so take govorice neresnične in tudi vemo, da je oni visoki »baje14 primanjkljaj Ha Pa nekateri prenašajo iz ust na usta kot resnično dejstvo, le privid. Dobro poznamo može, ki so do št. Janžu sedaj vodili našo občino — takih si v bodoče želimo šo — pa bi bilo o njih poštenju vsako izgubljanje besedi odveč! Zanimajo pa nas kijub temv vzroki razpusta naše občinske uprave in smo izvedet o teh sledeče. banska uprava je razrešila občinsko upravo no p idagi revizijskega poročila revizorje banske uprave, ki je pred meseci pregledal poslovanje občine za več let nazaj. Kaj ugotavlja to revizijsko poročilo nam občanom ni znano: tudi nismo mogli dobiti pojasnil pri razrešenih članih občinske uprave, ker občinska uprava še do danes ni prejela predmetnega revizijskega poročila HPIROSEIKl desetletni, najboljše vrste, dobite pri stari vinski tvrdki PERO K O L I Ć — DUBROVNIK OSNOVANI LETA 1877 kakor tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA : Beograd — Zagreb — Praha. CENE SOLIDNE. Na zahtevo brezplačni vzorci. na podlagi katerega je bila razrešena, in v pritožbi proti razpustu tudi na očitane ji nepravilnosti ne more odgovoriti ker se skrivajo za neznanim revizij skim poročilom, . . , , j j Zatrjuje pa se. da bo najbrže razpust utemeljen le na podlagi formalnih nepravilnosti kot je n. pr. neredno pregledovanje občinske blagajne po članih občinske uprave in stično; torej radi kršenja formalnosti, ki jih predpisuje zakon o občinah in na katere formalne napake naletimo danes po vseh podeželskih občinah, kjer županje niso in nikdar ne bodo predvsem sitrokovno izvežband upravni uradniki pač pa so res pošteni gospodarji občin, ki so še v nedavni preteklosti uradovali bolj po domače, toda ponavljamo: vedno pošteno, in je ta domačnost največkrat vzrok za njih razrešitev. Zato bi bilo edino pravilno in zopet pošteno, da se ljudstvu vedno pove, zakaj je njih občinsko odbor, ali občinska uprava razpuščena: javno, na krajevno običajni način, z objavo pred cerkvijo, naj bi občinski klicar razglasil odločbo o razpustu z utemeljitvijo im ©klicanjem morebitnega revizijskega poročila. S kratkimi ugotovitvami, kot so n. pr, razne nepravilnosti, na podlagi revizijskega poročila itd., se pa ljudstvo zavaja v zmoto im v.idiijo ljudje v takih splošnih razpustitvenih vzrokih vedno in povsod najgr.še zlorabe na nmumuumummmmmmmmm škodo občinskega premoženja, v razrešenih možeh pa gledajo lahko vse mogoče. Tako ni prav. S tem nihče ne ustvarja medsebojnega zaupanja, ampak ga ruši. Ni to nečim pomirjevanja strankarskih strasti, v katerih je vsak pošten nasprotnik nepošten jak, (» ' ' \r' , z* — i. sit že do grla Zaitio bodimo res možati v vsa- , kem ozira na vseh straneh — in ne dopustimo, da bi se na naše može, ,, pa naj so pripadniki te ali, one po-. Mitične stranke, le, dla so pošteni zlivalo gnojnice, predvsem tokrat ne, ko nam gre za naše skupne občinske interese in za blagor občine. Iz pregovorili smo o šentjanškem slučaju razpuščene občinske uprave. Ker je takih slučajev razpustov občinskih odborov radi kršenja formalinih predpisov še več, v podni meri naše ugotovitve veljajo tudi za te- Ljudstvo naj ne naseda zlobnim govoricam, ki jih trosijo o razrešenih občinskih možeh, in o , vzrokih razrešitve največkrat nepoučeni ljudje Oblastvo pa naj bi skrbelo, da razrešeni, kakor tudi vsi občani zvedo v vsakem slučaju za vzrok razrešitve. Šele potem bo po obči- • nah mir, ki si ga vsi občani želi- '' mo. Gospod urednik, potrebna je ta beseda radi splošnosti in vas prosimo za objavo, saj gotovo uvidite, da smo odkritosrčni, daleč proč od kakršnihkoli strankarskih teženj ali namigavanj izpregovoniili le v obrambo čas« onih, ki so pošteni Ir da soglašate z nami. Nepoboljšljivi tatovi Celje, 2- imija- Prav gotovo 51 letni Anton Cve-teršnik že sam ne ve, kolikokrat je prav za prav že bil kaznovan, skoro enako je tudi z 32 letnim Skorjo Rudolfom, le za spoznanje boljše IM bo pri 24 letnemu Jerovšku Francu. Vsi trije so morati 1. maja radi tatvin sedeti na dlolgi, že precej oguljeni zatožni klopi okrožne sodnije. Obtoženi so, da so po kradli raznih oblek, kolo in drugih vrednosti; Jerovšek je še posebej 6 januarja v Stranicah z nožem obdelal po roki in rami Jožefa Talnega. Bil je pa tudi spreten vinski prekupčevalec. Jerovšek je pod lažnimi pretvezami izvalil od posestnika Kukoviča 'Andreja v Tolstem vrhu 420 1 vina, od Bračka Jožefa iz Grobclc 395 1 vina in od posestnika Zafonla Franca 95 1. Obsojeni so bili: Anton Oveterš-nik na 2 leti robije in 3 leto pridržanja po prestani kazni, a 5 let ne I bo imel častnih pravic, Skorja Rudolf na 6 mesecev strogega zapora in 1 leto zgube časti, Jerovšek Franc pa na 1 leto 10 mesecev robije in 3 leta izgube častnih pravic. Zopet racija Ljubljana, 2. maja. Ljubljanska policija je te dni izvedla obširnejšo racijo, ki ni spravila »na svetlo« posebno kriminalnih tipov, čeprav je bil včeraj »zloglasni« prvi maj. Vse je poteklo popolnoma mimo. Pred policijskim uradnikom se je sicer zvrstilo nad 40 različnih tipov Sami brezdomci, reveži, zagrenjeni ter obupani nad življe--njan. Samo še eno senzacijo Jim more svet dati: da umrjejo! Zato tudi policija ni ravnala z njimi preveč strogo. Odšli so vsak v svojo domovno občino ali zopet na cesto, da jih prva racija najde ter pripelje ponovno pred oko postave. Čitajte „Glas naroda*1 Cerkniški šintarski dohtar obsojen na dve In pol leti roblje Dve smrtni žrtvi — Hči ga je izdala — Incident pred sodbo Ljubljana, 2. maja. Svojevrsten prvii maj je bil včeraj na ijtrblljauslkii sodniji. Dve raapravii sta pniva/bili v senatno dvorano množico občinstva, ki pa je morala ra-zočaram pri Obeh razpravah zapustiti dvorano, ker sta bili tajni. Kratka je bila razprava proti vlomilcu v blagajno »Dese«, kri je vse priznal in bil obsojen na eno leto tiri mesece lobije. Droga razprava proti Ferdinan ■du Permoserju, ki je znan v višem togu.škem okraju pod imenom »Šintarski dolrtair«, je pa trajala dopoMne m popoldne ter pozno v noč skoro do 11. ure. Pcrmoscrjeva tkarijera‘ Glavnega obtženca Ferdinanda Permoseirja je pripeljal pazorik iz jetnišnice. Permoser je že nekoliko sključen starec, srednje velikosti, brke ima sive, košate in drzno zavihane. Nosi zlate naočnike in res smo imeli vtis, da serifi na zatožni klopi vpokojem profesor za kirurgijo, kakršne vidimo v ilustriranih časopisih, ko slavijo kako TOletrnico svojega plodnega in človekoljubnega dela. V resnici je Permoser vpokojen železniški strojevodja, star že 76 let. Rojen je bil nekje na Štajerskem. po vojni si je pa kupil lepo domačijo v Cerknici, kjer je začel svojo »prakso«. Ves logaški okraj ga je poznal kot mazača, ki je zdravil na debelo babjeverne pacijente. Baje je ozdiravil marsikatero ženico in deda, ki mm dii-pbmlirani zdravnik m mogel več pomagati. Bil je nevaren konku-nemt vsem okrajnim zdravnikom. Celo iz Hrvaškega so hodili k njemu v Cerknico iskat pomoči. Zaradi mazaštva je bil 22ikrait obsojen. Postal pa je iz mazača zločinec, ko j‘e začel odpravljati tudj plod. nini. Osem soobtožencev Pormoserja so posadili na stol, osem drugih soobtožencev je pa zasedlo dve zatožni klopi rred senatom, ki mu je bil predsednik s. o. s. Kralj. Poleg Permoserja so sedeli posestnikov sin 34 let stari im-jz e Iz cerkniške fare, posestniška bči Roza, stara 27 let, doma iz Cerknice, 32ktna shižki-nla Ivanka, prebivajoča v Cerk-tf:ci, rojena pa v LiuMjaim, m železničar Tone Loje v ec, vdovec, oče sedmih otrok, čuvali pri Planini. Na dri igli klopi za prvo so pa sedeti Mica, posestnikova hči, samska; 37 tet stara Fitomena Permoser, liči glavnega obtožen- ca, že kaznovana zaradi mazaštva, Jožefa iz Grahova, samska delavka, stara 35 let, in naposled komaj 201etna Ivanka Permoser, torej še mladoletna žena glavnega že 76 let starega Ferdinanda Permoseirja. Vsi obtoženci, razen starega Pormosertru, da M ji pomagal. Lotom ene, doslej še niso biti kaznovani. Huda obtožba — Dve smrtni žrtvi Državni tožilec dr. Felledier je prebral obširno obtožnico, ki Per mosenju očita težke ^zločine. Per-moser ima na vesti življenje mladega kmečkega dekleta Marije, ki je zanosila z Lojzetom ter šla k »dohtarju« Permoserffu, da bi ji pomagal. Pomaga! ji je res, toda nesrečnica je kmalu nato v strašnih mukah umrla. Zastrupita se ji je kri. Pni obdukciji so ugotovili, da je nekdo prav brezobzirno izvršil operacijo in jo hudo poško-dioval. Vnela se jn je trebušna mrena in v nekaj dneh je bila mrtva. To je bilo 1. 1934. Druga Permoserjeva žrtev je bila žena čuvaja Toneta Lojcvca. Šla je sporazumno z možem k Pemmoseriu, da bi ji opmagal. Lo-jevec je obljubili Permoserju 250 Din nagrade. Zgodilo se je pa tako, da je šla pozneje Lojevčeva žena sama k Permoserju, ne da bi mož o tem kaj vedel. Nekaij dna nato je v ljubljanski bolnišnici umrla. Tudi njej se je zastrupila kri. Zdravniki so ugotovili kakor pri Jakopinovi, da ji je nekdo odpravili na tak nevešč in strašen način, da je morala umreti. Maščevanje Drugi dve Permoserjevi Mrtvi sta imeli srečo. To sta bili obtoženki Mica m Jožefa. Obema je Permoser pomagal, pa se je tako Izteklo, da sta ostali pri življenju, oziroma prišli sta še o pravem času k zdravniku v bolnišnico in so ju rešili. Fitomena Permoser je brila obtožena mazaštva, ker je dala Jožefi neke praške. Roza in Ivanka sta pa po krivem pričali, ko je prišlo lani na dan, da je tista Marija hlla žrtev mazača Ferdinanda Permoserja. Ze tedaj so uvedli proti Permoserju preiskavo, toda Roza in Ivanika sta pričali v prid Feudinanda Permoserja, ker jima je zabičil, da morata molčati. Zato je bila preiskava proti Permoserju tedaj ustavljena. Ko se te pa Permoser nedavno vnovič oženil m pripeljali domov 20-letno Ivanko ter spodil iz biče svojo hči Filomeno in shižkiiotjo Rozo, sta se tj dve strašno maščevali. S pomočjo Mice sta ujeli Permoserja, da so mu dokazali zločinsko dejance, ki ga je izvršil nad njo. Tako je prišlo vse na dan. Ce bi se stari Permoser ne oženil, bi še danes živel lepo s svojo hčerjo v Cerknici in izvrševal mazaštvo nemoteno naprej. »Mlada« je bila toreg vsega kriva, kakor je izyavila Roza. Saj je končno res čudno, da si je Per-nnpser na svoja stara leta na ta načrin pokvaril svojo »karigfcro,« ki mu je precej nesla, saj so priče izjavile, da je živel »kakor grof«. Permoser trdovratno vse taji Permoser je izjavil da se ne čuti krivega. Kar sede se je zagovarjali in sicer trdovratno in premišljeno. Cela desna plat života se mu je pri razpravi tresla. Premikal je tresočo se roko in nogo nervozno sem in tja. Tista nesrečna Maniga mu je bila daila kot nagrado za pomoč neko hranilno knjižico, ki 5 jo je dal njen fant Lojze. Ko je Marija po strašnih mukah umrla, je Lojze poslal Ivanko k Pcmioseniu po to knjižico, da bi zabrisal vsako sled. Knjižico je Bennoserje-va služkinja Roki našla doma nekje skrito, jo daila Permoserju in ta jo je izročil Ivanki. Glede te knjižice je Permoser izjavil, da sploh nič rte ve. Pač pa je priznal, da je prišla Ivanka po neko knjižico, v katero si je njen oče zapisoval »šilite«, ko je pri Per-moserju kuhal žganje. Ta mož je že pred leti umrl. Nadalje je Per-moser priznal, da sta nekoč prišli k njemu pokojna Marija in obtoženka Ivanka. Ko sta mu povedali, kalij hočeta, ju je napodil Pcrmoiser pravi, da je Mariji nekdo drugi pomagal, saj je hodila tudi v Ljubljano. Hranilno knjižico pa je morda Roza i/. maščevalnosti »staušala«, torej podtaknila. Lojevčevc sploh ni videl nikoli, trdi Permoser. Za tieno smrt je nedolžen. Mico pa so nagovorili hči Fitomena in Roza naij ga »not stlači«, Jožefa je pa bila pri njem, toda samo preiskal jo je im jo namazal, operiral je pa ni. V Šmartnem in v Mostah sta pa z ženo Ivanko res nekega fanta in neko žensko preiskala in jima dala neka zdravila toda denarja nista zahtevala. Dala ste ga prostovoljno oba »ipacijenta«. Denar sta potožila na mizo in Ivanka ga je vzela. Ivanka je tudi pripovedovala, da je Permoser dober zdravnik. Izjave soobtožencev Lojze je priznal, da je imel razmerje z nesrečno Marijo. Dal >i je hranilno knjižico, dd bi šla k zdravniku je zdaj trdil. Med preiskavo je pa izjavil, da jo je poslal k Permoserju. Dekle mu je priznalo, da je iskalo pomoči pri Permoserjlu in da je pri ujem pustilo knjiždoo. Roza je priznala, da je prvič po krivem pričala, ker jo je Permo- P©0e(fi)fl§lke T®(g)06(g<§ radiotermalnl vrelci 38° C. — Izvrstni uspehi zdravljenja pri revmatizmu, boleznih živčnega sistema, ženskih boleznih, proti prezgodnji ostarcldstl Itd. — Nizke predsezonske cene: 10 dni Din 600.—, 20 dni Din 1.100.—. ser pregovoril. Nesrečna Marija ji je priznala, da jli je Permoser pomagal, prosila pa jo je, naj molči, četudi umre. Permoserjeva služkinja Ivanka je izjavila, da je imel Permoser instrumente zavrite v cunje in skrile v šupi. Ženske so hodilo često k Permoserju po zdravila in pomoč. Ko jo je Permoser zapodil iz hiše, mu je zagrozila, da bo vse prišlo na dan. Natančno ve, da je Mia pokojna Mariča pri Permoserju. Toda prvič je krivo pričala, ker j» je gospodar zagrozil. Pusti me, pomagaj ml! Lojevec ne ve, kdo mu je uničil ženo. Nekoč je bti res z ženo pri Pcmmoserju im sta se dogovorila, da ji bo pomagal za 250 Din. Pozneje je ženo prosil, naO tega ne stori, toda žena je storila na svojo pest. Ne ve pa kje je bila. Ko jo je peljail v bolnišnico V Ljubljano, mu je rekla, naj ji da mir in naj pomaga in ne izprašuje kdo jfi je pomagal. V bolnici je nesrečna žena umrla. Mica je iskala pomoči pri Per-moscirju. Med potjo je srečala Fi* tomeno. Ta ji je dala 150 Din, ker je imela sama samo 100 Dliu, za ta denar pa ji Permoser ni hotel pomagati. Med tem pa je Flloanc-na sama opozorila oblasti, ki so Mico prijele, kmalu nato, ko ji jo Permoser pomagal. Permoserjeva hči Fitomena j0 izjavila, da je res diala Miti denar m jo postala k očetu, da ga i0 na ta naču ujela. Hotela je narediti konec zločinskemu početju v domači hišIL Jožefi jti res dala praške, todla proti prehladu. Jožefa je povedala, kako je bila pn Penmoserju, ki ji je pomagal. Dala mu je 200 Din. Tudi niada Permoser jeva žena Ivanka je pri znala, da je v Mostah zdravila to sprejela denar. Permoser se zgrudi Zaslišane so bile še priče i'1 prečrtane številne izjave, ki 5° vse obremenjevale Permoserja. Dokazovanje je bilo sklenjeno državni tožilec je začel govorih-Zahteval je strogo kazen, zlasti za glavnoga obtoženca, ki so nju dve smrtni žrtvi dokazani«, k v prihodnjem letu po londonskih šolah praznih 40 tisoč sedežev v klopeh. Prvo mesto med jeziki zavzema kitajščina, ki ijo govori 463 ml Mjonov ljudi; angleščino pa govori 163 milijonov ljudi. Največjo krjjlžnioo sveta ima britski muzej v Londonu šteje 4 milijone knjig. Kri v človeku potrebuje povprečno 18 sekund, da preteče z ene rame do diruge. Zdirav človek lahko pri dihanju zadrži sapo 42 sekund. Hrošč lubadar napravi v smrekovih gozdovih Zedinjenih držav Amerike letno okoli 20 milijonov dola re v škode. V češkoslovaški republiki je okoli dva m ribona kolesarjev. Astrološka napoved za 3. maj Današnji dan je dober za družabne izlete in za potovanja, za vse poslovne zadeve in za kupčije. Junljci in septembrovčl bodo dianfeš pod močn’infi kozmičnimi vplivi. — V rodiMniskcm In ljuba vnem življenju motnje. za 4. maj. Razgiban dan. Na političnem polju so verjetni važni dogodki. Marčni ljudje bodo danes v posebno ugodnih aspektih; njih duševnost bo podivigmjcna, prihajali .Itn bodo dobri domisleki, ki obe-ajo uspehe pni delu in načrtih. Ti judje bodo danes tudi v družabnem pogledu zelo prijetni In sl bodo pridobili prijateljstvo tako moških kakor žensk. — Za poslov ne zadeve, opravke na oblastnljati itd. na splošno dobri! izglodii. Dan ;e naklonjen tudi medicini; pospešujte m'en naipredtek. Iz domačih gajev OTON ZUPANČIČ: Glad Volk — glad! Izozad dan, dva se potihoma plazi za tabo — Kako II je, brale? — Ni ravno preslabo! —> A tretji dan fi plane za vrat, z nogami ti prsi in trebuh opaše, in jaše, jaše, jaše! Brez svetega Duha je strop , . . Otrok, iz matere pojdei v grob. »Ne joči, Ana! — Kam, Andrej? »Ha, Ste] jih doma, cekine, štej! Daj, daj — saj imaš — za maše!« Glad jaše, jaše, jaše! In oče je prašeč, in mati je zver, zakoijeta dete, prodasta hčer, a fant tolovaje ima za pajdaše — glad jaše, Jaše, jašet Za vsakim oglom bled in suh, oči kot oglje) potika se duh; vse več in več rodi jih mrak, čuj ivižge, topot ob trdi tlak! Kdor vrata imaš, obrni ključ, zapri klavir, upihni luč — glad Jaše, jaše, jaše! Ga vidiš) rabelj, oko v oko? Ujemi ga v zanko, zadrgni krepko! Tu, glej, ml sedi In me paše, in Jaše, Jaše... □ Oton Zupančič nam pomeni osrednji ih najmočnejši lik nove slovenske lirike. Rodil se je k 1878. na Vinici, gimnazijo je štu< diral v Novem mestu in v Ljub« Ijani, kjer je bil član slovite »Za« druge«, diaškega društva, iz ka« terega je poleg mnogih odličnih slovenskih kulturnih delavcev iz« šla četvorica naših velikih knji« iževnikov (Kette, Murn, Cankaf in Župančič). Na Dunaju je Župančič absot« vi ral fil. fakulteto. En semester je potem poučeval na sedanji I. dri gimn. v Ljubljani. Mnogo je budi potoval. Nekaj časa je živel v Parizu. Po Aškerčevi smrti je po« stal ljubljanski metni arhivar, pozneje pa dramaturg in nato in« tendant ljubljanskega Narodnega gledališča. To mesto zavzema še danes. Župančič je dvignil slo« vensko liriko na tako višino kot je ni za njim še nihče dosegel. Rastoč iz narodne pesmi je zajel narodno dušo v globini, ki daje Župančičevim pesnitvam evrop* skl pomen. Poleg izvirnih del nara je Zupančič dal vrsto prevodov iz raznih literatur. Zlasti po« membni so njegovi prevodi Soha« kospearovih del, ki so v našem prevodnem slovstvu čisto svoje« vrstna mojstrovina. — No. vam je jezdenje kaj P0-magalo, ste kaj shujšali? — Jaz ne, pač pa je konj stud1" šal za dva jset kilogramov. ★ — Gospodična, če me ne mara-te, je to zame smrt. — Gospod, res vas me maram- Čez šestdeset let nato Je umro •v 4: # h i f j k k k a J. 8 1 ! Brez rabata, brez pogajanja, tovarniške cene: GUMB M MOTOCIKLE. Dimenzija Cena dinarjev AVTOMOBILISTI! Naša želja je da obujemo ne samo Vas, ampak tudi Vaše automobile. Prodajemo automobilske gume po netto ceni, brez rabatov. Za kvaliteto Jamčimo. Prožimo Vam največjo varnost in udobnost pri vožnji. Naše posebne prodajalne za automobilske gumei LJUBLJANA, Miklošičeva ulica by» 4Q ZAGREB, Amgoieva 4, teleton 96*$% BEOGRAD, Počaoaka 1% telefon SO-SfcOfr PRIMERJAJTE NASE CENE S PREJŠNJIMI! Obiščite nas! V naših prodajalnih bodete strokovno in solidno postreženi. BALONGUMJB ZA TURISTIČNE AUTOMOBILE. ganjske notar. Dimenzija Cena dinarjev 2.78X19 219.— 49— vanjske notar. 3.00X19 229.— 59— 4.50X21 549— 89— 3.25X19 249.— 59— 5.00X19 569— 89,— 3.50X20 279.— 59— 5.25X18 599— 89— 4.00X19 329.— 59.— 5.25X19 669— 99— 5.25X20 679— 99— SUFERBALONL 5.50X18 729— 99— 130X40 459.— 89.— 5.50X19 789— 99— 140X40 519^— 89.— 6.00X18 829— 99— 150X40 569.— 109— 0.00X20 929— 129— 160X40 699.— 109— 6.50X20 969— 139— 4.75X16 429.— 79— 7.00X20 1.069— 149— 5.25X16 489.— 89— 5.75X16 529.— 89— BALONGUME ZA AUTOBUSE. 9.60X16 599.— 99— 6.00X18 BUS 929— 99— 6.50X16 729.— 109— 6.00X20 BUS 1.029— 129— 7.00X16 769.— 109— 6.50X20 BUS 1.099— 139— 7.50X16 969.— 139— 7.00X20 BUS 1.169— 149— 7.50X18 HD 1.299.— * 159— BALONGUME ZA TURI- STIČNE i n © 1 GIGANTSKE GUME ZA i TO- 12X45 399.— 79— VORNE AUTOMOBILE. 13X45 569.— 69— 30X5 im 1.249— 139— 14X45 609.— 99— 32X6 HD 1.869— 149— 4.50X17 379— 79— 34X7 HD 2.339— 189— 5.50X17 699— 99— 36X6 HD 2.219— 189— 4.50X18 399— 79— 36X8 HD 3.319— 269— 4.75X18 469— 89— 38X7 HD 2.819— 239— 4.75X19 499— 89— 38X9 HD 3.789— 299— 4.75X20 519— 99— 40X8 HD 3.759— 299— Buren 1. maj z bitkami v Španiji Mali oglasu KOLESA HRANILNE KNJIŽICE PNidak, ali kepKe Mjbolle votme JJoJ« elilaet »no doreljone pkarae. — Dtoar takoj. PrOočKe mamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledal Uka ni Ir* 18. Telolom SMO. 1 v _ Otlda sc 1'ajem v Višnji Ooh lik P°stalc - »i Vpeljan° S‘ov pri ,^'Pan l" bi jan go-trgovino. °v pri A loma ''Pany d. z o. z. bljana. Že»itv^ boHSih 'D moiltve Sfe im r0g0v po" „„pojemo najvest- In/n, Razpošiljamo ePek7natlvne pro' pLn proti Pred-V n iU D1d 10.— . rii°wnih znamkah UhTl,retno- Velika ti| ra odličnih par- Mar^?Je.ga spola- Bpew|e ^oj pro-te! »Rezor« ^ao'‘k pošta 3 Čitajte! Priporočajte! 6lr|nanska 5ilat„ darila ! Žiro0 Vratne veri-J6 Od Din 80.—. b'^jskl urar — »^Maribor. širite!,GLAS NARODA*4! •eoooooooooooooooooooo«« mailo rtt'biljcno in novst tex aivaibne Mlmoje lurjeenoje koptete pni »PROMET« ntispomli Kiiii/andke cerkve. Gospodinje! 5 do 6 Din Vas stame 1 kg dotnti-čepn pnaJ nega meta, če (ta kuhoite z millni m ekist naitom „E U H A“ po ikajmivcjšem neveklilu, ki |>«i do- bile brezplačno v drogeriji! R, HAFNER, Lfnbliana Cetovčkin cesta 61 W MORA r bit POSEBNO SEDAJ SPOMLADI STALNO NA VAŠI MIZI ! OD 15. MAJA DALJE DIREKTEN VAGON V PRELEPO PRLEKIJO DO RADENCEV. ODHOD ob 7.20 ZJUTRAJ IZ LJUBLJANE. PRIDITE ŽE TAKOJ V MAJU NA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE V RADENCE. fuAtva Sola in Dom v Ljub-Ojj o Izrodi v sredio, dine 6. maja teliifiA«iVe^er v ritialnici drž. uči. r ^ R€*,,Jevi cesti predava-p, ~ duševnega dela«. WaVa zdravnik g. dr. Albert Trtinik. Starše vabimo, da se udeleže predavanja v čim večjem števtlu. Po predivvaruu raagovor o podržavljenju mesitme ženske gimnazije. Miulrid, 2. maja. d. Prvi maj in z njim v zvezi manifestacije so potekle v prestolnici v mini, do čbn je v provinciji prišlo do nemi. rov. V mestu Mairena del Alk«>r so maiiifestnntl s silo prisilili duhovnika, da se je moral udeleži H mu.nifcstacij. V Čncnci so maolfe-stantt napadli pisarniške prostore katoliške narodne akcije tor razbili vse stvari, ki so jih našli. Celic o— Blagoslovitev zastave celjskega strelskega okrožja, ki ji kumuje Nj. Vis. kraljevič Andrej, bo v nedeljo 3. maju ob 9. do|>. na Glaziji. Nulo-bo povorka do Narodnega doma, kjer 1>0 glavna skupščina Strelskega okrožja v Celju. Od 11. do T2. ure bo promenadni koncert vojaške grslbe pred kolodvorom. o— 895 tujcev je obiskalo Celje v aprilu. Luni v aprilu je pa obiskalo Celje 1100 tujcev, kar dokazuje, da so poset tujcev zmanjšuje. C— Prot It nberk nloznl teden priredi celjska protitnberknlozna liga od IV. do 24 maja. Prirejala bo razne športne in koncertne prireditve in pobirala prispevke za gradnjo protitubcrkuloz-nega azila. o— Izlet kmetske mladine k Sv. Uršuli v Dramljah bo danes popoldne 3. maja. Istočasno bo pri Sv. Uršuli 8. občni zlior Društva kmetskih fantov in deklet Dramlje in izročitev častne diplome dolgoletnemu predsedniku g. Andreju Jescneku. Izlet obeta biti prav dobro obiskan. Uničili so tudi društveni arkhfo Opremo so manifestan ti znesli DA cesto ter jo zažgali. V Gandiji so pa napadli pisar* niške prostore desničarske stranke tor ravnotako vse pohištvo razbili. V Culeri so menifestanti napadli cerkev ter mučili svettj l*odobe in kipe. V Ti tulci pa j« prišlo do prave bitke med levičarji in desničarji. Ob tej priliki je bilo več težje ranjenih. c— Zveza Maistrovih borcev, cel j« ski pododsek. priredi na dan obletnice Malgajeve smrti v sredo 6. t. m. ob 20. uri v restavraciji Narodnega do« ma sestanek svojih Članov in prija« te)jev v počasi ter spomin na Koro« škem padlih tovarišev celjskega pelb polka. ______' — Obtoženec, stopite sem! Oti« toženi ste, da ste poljubili gosp* dično. In ko se je začela radi užaljenosti joikati, ste jo poljubili ponovno. — Gospod sodnik, mislil sem, da so to solze radosti. Mati: Otroci, danes me pa pustite lepo pri miru. Vsa sem boi-na, vse me boli, niti roke ne m* rem dvigniti. Bratec bratcu: Nucek, sedaj pa le brž povej mami, da si razbil šipo v kuhinji. Urar: Zakaj ste mi prinesli samo naihalo pokvarjene ure? Teleban: Ura je dobra, samo nihalo ni hotelo nihati. Radio Ljubljana Nedelja: 8: Telovadba; 8.80: poro-88lla; 8.45: Radijski orkester; 9.40: ferski govar, g. Učak; 10: Prenos cerkvene glasbe; 11: Prenos koncerta i Glasbene Matice; 11.85: Otroška ura; lih poročila; 13: plošče; 16: Kmetijska BPfr; Širša organizacija mlekarstva v Sloveniji, g. ing. Šabec 16.20: Nastop fantovskega okteta iz Slov. Javornika; 17; 0 ženskih poklicih, ga. prof. Domikova; 17.15: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega; 19; poročila; 19.80: Narodna ura: O jugoslovanskem vinu, g. prof. Urbani, Zagreb; 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda; 20.30: Akademija II. drž. Preselltveno naznanilo! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo staro-znano trgovino Eksportna hiša „Luna" te Aleksandrove c. St. 19 NA GLAVNI TRG 6T. 84 zraven trgovine Binger. Cenj. stranke opozarjam, da zamorem vsled znižanih stroškov nuditi NIŽJE CENE. Stranko, ki pridejo v smeri od Glavnega kolodvora jim priporočamo uporabo mestnega avtobusa, ker jim pri nakupu vrnem-, denar itko so Izkažejo z vozidm listkom Za Vašo dosedanjo naklonjenost se Vam najlskreneje zahvaljujem« In prosim za obilen obisk. Ne pozabite na novi nasiov! A. PRISTERNIK Maribor, davni trg *4. real. gimnazije v Ljubljani; 21.30: Poljaki nar. praznik, g. Rudolf Mole; 22: poročila; 22.15: Radijski orkester do 28. ure. Ponedeljek; 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, objava sporeda; 13.15: Radijski orkester; 14: poročila; 18: Zdravniška ura: 0 sončenju, g. dr. Ferenčak; 1.8.20: plošče; 18.40: O I. mednarodnem kongresu za glasbeabe-no vzgojo v Pragi, g. prof. Repovš; 19: poročila; 19.30: Narodna ura O 100 letnici slovenskega pripovedništva, g. Borko, Ljubljana; 20: Koncert Brand-lovega tria; 21: Pesni o Vesni, g. Drago Žagar; 22: poročila; 22.15: Radijski orkester do 23. ure. n..... Naznanilo otvoritve. Podpisana vljudno sporočam cenjenemu občinstvu, DA SEM OTVORILA DNE 1. MAJA t. I. V SVOJI HIAI NA ALEKSANDROVI CESTI 19, TRGOVINO — L II A — (preje LUNA) z galanterijo, pleteninami (tudi lastnega Izdelka), nogavicami, čipkami, vezeninami, krojaškimi potrebščinami 1, t. d. Prevzamem tudi plisiranje, ažuriranje, entlanje, predtiskanje, Izdelavo vsakovrstnih gumbov Iz blaga in usnja. Prizadevati sl hočem cenjeno občinstvo kar najboljše In najtoč-nejše z popolnoma novo zalogo najceneje postreči, ter prosim Isto, da me s cenjenim obiskom blagovoli počastiti in sl mojo bogato zalogo vsakovrstnih modnih predmetov brezobvezno ogledati. Se priporočam z odličnim spoštovanjem » L II A\ » Amalija Tischler, Maribor, Aleksandrova c. 19