din 20. c) nad 65 »/o teh izdatkov; za 17% din 21. č) v manj razvitih občinah; za 22% din - 22. Skupaj (zap. št. 9 in 16 do 19) din 3. Povečanje oziroma zmanjšanje proračunske porabe v letu 1974 po členu 6 FDD: Proračunska poraba na prebivalca v občini, dosežena v 1973. letu v primerjavi z republiškim povprečjem: a) pod republiškim povprečjem: 23. — dosežena do 75 % republiškega povprečja na na prebivalca; povečanje porabe za 0,8% din 24. — dosežena med 75 % in 85 % republiškega povprečja; povečanje porabe za 0.6 % z din - 25. — dosežena nad 85 °/cr republiškega povprečja; povečanje porabe za 0,3 °/o din .... zap. st. Opis Znesek Znesek 1 2 3 4 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. b) nad republiškim povprečjem: znižajo porabo po 5. členu FDD: — dosežena do 20 %> nad republiškim povprečjem; znižajo za 0,3 "/o — dosežena nad 20 “/o do 50 °/o republiškega povprečja; znižajo za 0,6% — dosežena nad 50Vo republiškega povprečja; znižajo za 0,8 °/o Skupaj (zap. št. 22 + 23 do 25 ali 22 manj 26 do 29) 4. Povečanje proračunske porabe po 7. členu FDD ne glede na določbe 5. in 6. člena FDD: Občine, ki so' imele v 1973. letu proračunsko porabo na prebivalca višjo kot republiško povprečje in bodo v 1974. letu prejemale solidarnostna sredstva, povečajo potrošnjo pod zap. št. 9 za. 14”/0 Skupaj (zap. št. 29 in 30) 5. Povečanje proračunske porabe po 8. členu FDD ne glede na določbe 5. in 6. člena tega dogovora: Občine, ki imajo v 1974. letu nižjo porabo na prebivalca kot znaša republiško povprečje in so odvajale sredstva za solidarnost, povečajo porabo na prebivalca do 80 "/1, republiškega povprečja proračunske porabe na prebivalca leta 1974 (če imajo zagotovljene dohodke, med katere štejejo tudi namenska dopolnilna sredstva) Skupaj (zap. št. 31 in 32) 6. Povečanje proračunske porabe po 10. členu FDD: Občine, ki prelivajo sredstva za solidarnost in so po stanju na dan 15. decembra 1974 dosegle 83 “/o izterjavo vseh davkov povečajo proračunsko porabo za 2 »/o (razen občin iz 8. člena tega dogovora) Skupaj (zap. št. 33 in 34) Občine, ki zaostajajo za več kot 5% v izterjavi davkov občanov za povprečnim odstotkom izterjave * davkov v vseh občinah v SR Sloveniji, dogovorjeno porabo izračunano po 5., 6. in 8. členu tega dogovora znižajo za 2 %> Skupaj dovoljena poraba v 1974. letu (zap. št. 35 manj 36) 7 Zmanjšanje solidarnostnih sredstev po 11. členu FDD: Občine, ki prejemajo solidarnostna sredstva, a po stanju na dan 15. decembra 1974 ne dosežejo povprečne stopnje izterjave vseh davkov v SR Sloveniji, za razliko med dejansko izterjavo m izračunano povprečno stopnjo izterjave zmanjšajo solidarnostna sredstva za 8. Odvod v solidarnostni sklad: — po 12. členu PDD: — po 13. členu PDD: 9. Omejitev po 4. členu zakona o ukrepih za zagotovitev ravni splošne porabe v občinah za leto 1974 (Uradni list SRS. št. 39-462/74) povečanje proračuna za leto 1974 največ za 16 V« v primerjavi z ustrezno porabo za leto 1973, ugotovljeno s PDD din .... din ... din .... din ..... din din din din din ... din ... din .... din .... °/o .......-........... din ......... din din din 558. Skladno- z določili družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75), daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko • * 560. Na podlagi 179. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in drugega odstavka 32. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Celje je sprejela skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 27. februarja 1975 POROČILO o letni stopnji porasta poprečnih čistih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu v letu 1974 SKLEP s katerim se potrdi zaključni račun Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje za leto 1974 Letna stopnja porasta poprečnih čistih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu SRS je znašala v 1974 letu 25,2 odstotka. Odstotek povečanja čistih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu je podlaga za valorizacijo tistih ooprečnih čistih osebnih dohodkov za 'eto 1974. ki jih določa družbeni dogovor o merilih in načinu a-a ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS. št. 2/75). St. 113-12/75 Ljubljana, dne 1. aprila 1975. Zavod SRS za statistiko Direktor ✓ Franta Komel 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 559. Na podlagi 157. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38'74) je izvršilni odbor regionalne skupnosti zdravstvenega varstva Celje na seji dne 7. februarja 1975 sprejel SKLEP o spremembi finančnega načrta Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje za leto 1974 1. člen Ugotovi še. da so znašali v Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje za leto 1974: — skupni dohodki — izločitve za obvezno rezervo — izločitve za najnujnejše investicije v regiji — izločitve za prevzete obveznosti od republike — Čisti dohodki — skupni izdatki — primanjkljaj din 449,171.720,04 6,737.575.80 21,964.497,10 15,372.799,30 405.096.847.84 405.301.752.85 204.905,01 2. člen 'Ugotovljeni primanjkljaj iz 1. člena tega sklepa v znesku 204.905.01 din se pokrije iz rezervnega sklada. 3. člen Za najnujnejše investicije v letu 1974 formirana sredstva s prenešenim saldom iz leta 1973 v skupnem znesku 22,345.357,85 din so v celoti razdeljena. 4. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se pri sestavi zaključnega računa za leto 1974. St. 022-9/75 Celje, dne 27. februarja 1975, Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje Predsednik Stane Seničar 1. r. 1. člen V sklepu o finančnem načrtu Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje za leto 1974 (Uradni list SRS. št. 18/74, 25/74 in 33/74) se v 10. členu namesto številke 2,35 vstavi 1,50. 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1974. St. 022-9/75-24-S/10 Celje, dne 7. februarja 1975. Predsednik Izvršilnega odbora Stanko Lesnika, inž. 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 561. Na podlagi 157. člena zakona d zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74 in 1/75) in 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti na skupnem zasedanju zbora uporabnikov- in zbora izvajalcev dne 10. aprila 1975 sprejela SKLEP o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov združenih sredstev regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto,1975 I Finančni načrt dohodkov in izdatkov združenih sredstev regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1975 izkazuje: — skupnih dohodkov — izločitev za izgradnjo bolnišnic v regiji — izločitev za pokrivanje potreb, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo — sredstva rezervnega sklada — čistih dohodkov — skupnih izdatkov din 709,617.300 52.002.000 27,626.800 12.600.000 617,388.500 617,388.500 II Sredstva za rezervo se izločajo v višini 2 °/o od skupnih dohodkov, po odbitku sredstev za izgradnjo bolnišnic in za pokrivanje potreb, ki so ‘skupnega pomena za SR Slovenijo. III Podrobnejša razčlemba dohodkov in izdatkov je sestavni del tega sklepa. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 022-163/75 Maribor, dne 10. aprila 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor Predsednik Leo Čepič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI GROSUPLJE 562. Na podlagi 16. in 23 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št 39/74) in 21.„ 22. ter 230. člena statuta občine Grosuplje lUradni' list SRS, št. 10/ . 74) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 28 marca 1975 in na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1975 sprejela ODLOK o proračunu občine Grosuplje za leto 1973 1. člen Proračun občine Grostiplje za leto 1975 obsega: dtn — dohodke v znesku 18.113.000 od tega: — razporejene dohodke v znesku 17.933.000 — 'nerazporejene dohodke v znesku 180.000 2y člei) Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1975 se odvaja rezervnemu skladu 1 #/» vseh dohodkov doseženih v letu 1975, razen prenesenih sredstev in sredstev. ki se izločijo v mesečnem o’bračunu po 4. odstavku 10. člena zakona o sredstvih rezerv (Uradni list SFRJ, št. 26/72). 3. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne računa naslednjim uporabnikom: — upravnim organom skupščine občine — občinskemu sodišču — javnemu pravobranilstvu — javnemu tožilstvu — samouprđvni interesni skupnosti socialnega skrbstva — postaji milice — družbenopolitičnim oreanizacijem in društvom -r- krajevnim skupnostim — skladom in posebnim računom Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno. za .posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev 4 člen Upravni organ skupščine občine samostoino razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost. kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. 5. člen Vsi dohodki, razporejeni v posebnem delu proračuna po uporabnikih in natančnejših namenih se črpajo- in koristijo neposredno iz žiro računa proračuna. 6. člen O razporeditvi oz. o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 7. člen Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izvršene, se pooblašča izvršni svet. da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo (nerazporejeni dohodki), ali pa jih v upravičenih primerih prerazporedi med ostale postavke istega glavnega namena. 8. člen Izvršni svet je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2 točke 39 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za ostale namene iz 1. točke 39. člena zakona v zvezi z določbami 2. odstavka 43. člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 200.000 din. 9. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna Skupščine občine Grosuplje v prvem trimesečju 4975 (Uradni list SRS. št. 1/75) dana posameznim uporabnikom oziroma pprabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna. 10. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi' dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa 'se od 1. januarja 1975. St. 402-7/75 Grosuplje, dne 31. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. Vrsta dohodkov Pregled dohodkov in razporeda dohodhov proračuna o bčine Grosuplje za leto 1975 Dohodki 1 2 3 4 6 Davki iz osebnega dohodka Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja Takse Dohodki po posebnih predpisih Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti Skupaj din 6,680.000 9,330.000 060.000 150.000 120.000 873.000 563. Glavni namen Razpored dohodkov Skupaj din 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 9,811.465 02 Narodna obramba 315.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1,260.100 04 Negospodarske investicije 1,206.605 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 30.000 08 Socialno skrbstvo 1,483.000 09 Zdravstveno varstvo 734.000 10 Komunalna dejavnost 495.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 940.000 16 Intervencije v gospodarstvu 1,412.830 17. Tekoča proračunska rezerva in obv. iz prejšnjih let 245.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 180.000 Skupaj razpored dohodkov 18,113.000 I. člen Na podlagi 140. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 77. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS. št. 28-180/71) in 93. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 10-225/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1975, zbora združenega dela dne 31. marca 1975 in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1975 sprejela ODLOK o spremembT odloka o ustanovitvi štaba za civilno zaščito občine Grosuplje 1. člen V odloku o ustanovitvi štaba za civilno zaščito občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 20-462/72) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Občinski štab ima poveljnika in 13 do 18 članov.< 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem litetu SRS. St 850-4/4 Grosuplje, dne 2. aprila 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 564. , Skupščina občine Grosuplje je po prvem odstavku 39. člena in prvem odstavku 43 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih 'Uradni list SRS št 39'74) ter 183 člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št 10/74), na seji družbenopolitičnega zbora dne 28 marca 1975 in na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1975 sprejela SKLEP o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje Za kritje izdatkov za sanacijo škode nastale v jesenskem obdobju 1974, kot posledica elementarnih nezgod — nalivov, .dežja, poplav ter uničenja posameznih cestnih odsekov, mostov, brvi in drugih objektov na območju občine Grosuplje, se uporabi 278.000 din rezervnega sklada občine Grosuplje. 2. člen Sredstva rezervnega sklada iz 1. člena tega odloka se uporabijo za navedene namene brez obveznosti vrnitve, dodelijo pa se za navedene namene posameznim krajevnim skupnostim in cestnemu skladu Sob Grosuplje: KS Polica 26.640 KS Temenica * 14.360 KS Žalna 11.060 KS Račna 2.950 KS Videm-Dobrepolje 2.890 Cestni sklad 220.100 3 člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-13/75 Grosuplje, dne 31. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. MOZIRJE 565. Skupščina otiClne Mozirje je na podlagi 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72),-123. in 126 člena statuta občine Mozirje (Uradni Ust SRS, št. 12'1974) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1975 sprejela ODLOK o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanisUih hiš na območju občine Mozirje 1. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v breme stanarine se šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih ter opremi. Za taka dela štejejo zlasti: — obnova ali zamenjava strešne konstrukcije in kritine, — obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, — obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten, — obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov, — popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja strehe, pokanje vodovodne instalacije, kanalskega omrežja, kakor tudi odstranitev škode, ki zaradi tega nastaja, če to ni posledica nepravilnega ravnanja in upravljanja s strani imetnika stanovanjske pravice, — obnova fasade hiše, — obnova ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah, — obnova ali zamenjava stopnišč in balkonov, — obnova ali popravilo greznic in ponikalnic, — obnova ali zamenjava stropov, stropnih konstrukcij in podov, — obnova ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske in elektro instalacije, hišne kanalizacije ter plinskega in kanalizacijskega priključka, — popravila in odstranitev škode, ki so nastale vsled pokanja kanalizacijskih in vodovodnih instalacij, — obnova ali zamenjava dotrajane instalacije centralne ali etažne kurjave, toplotne instalacije in hišnega priključka, — obnova ali zamenjava osebnega ali tovornega dvigala, — obnova ali zamenjava vertikalne ter horizontalne hidro izolacije, — obnova ali zamenjava drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi, — po potrebi zunanje pleskanje kompletnih oken in vrat na pročeljih hiš. rolet, vetrnic, balkonskih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov. 2. člen Za'menjava posameznih elementov in opreme iz 1. člena tega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je element ali oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku določene dobe trajanja. Stroški zaradi poškodbe elementov in- opreme v stanovanjih po krivdi imetnikov stanovanjske pravice gredo v njihovo breme. V breme imetnika stanovanjske pravice gredo tudi stroški, ki nastanejo vsled nepravilne uporabe posameznih elementov in opreme v stanovanju. 3. člen Med stroške investicijskega vzdrževanja v breme stanarine spada tudi zamenjava elementov opreme v stanovanju, če jim je potekla doba trajanja. Doba trajanja elementov stanovanjske opreme, upoštevajoč tekoča vzdrževalna dela. ki jih mora izvrševati imetnik stanovanjske pravice na lastne stroške je: . Let I. zidani štedilnik 40 čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo ali zamenjava Samotne obloge, pekači, Let kotličkov na vodo, grelne plošče, Samotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za papel 2. železni premični štedilnik 10 ista vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi 3. emajliran železni štedilnik 20 ista vzdrževalna dela kot pod točko 2 4. plinski štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi 5. električni štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči termostatov, gumbov in priključnega kabla 6. lončena peč (kurjenje z drvmi in lignitom) 20 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov 7. železna peč — litoželezna 20 čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev Samotne obloge, kurilne rešetke, dimne cevi, obročkov, vratič in posode za pepel 8. železna peč — pločevinasta M vzdrževanje enako kot pod točko 7 9. lutzova peč 20 vzdrževanje enako kot pod točko 7 10. termoakumulacijska električna peč 20 vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev stikal, gumbov ter kontrolnih luči 11. emajlirana peč na plinsko olje 15 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov 12. trajno žareča peč na trdo gorivo 2o čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov 13. toplovodni pločevinasti radiator 20 vzdrževanje in popravilo stikal, ventilov, tee- nil, zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje 14. toplovodni litoželezni radiator 40 vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil in zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje 15. plinski radiator 35 čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleke dimnika in nadomestitev metuljčastega gorilca ter pleskanje 16. infra peč 10 vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice 17. peč v kopalnici na trdo gorivo (kurjenje z drvmi ali lignitom) 26 čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk obloge, dimne cevi, vrat posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature 18. WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30 redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir 19. umivalnik iz porcelana 30 redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic 20. WC rezervovar — emajliran 30 popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača Let 21. WC rezervovar — plastični 25 vzdrževanje enako kot pod točko 20 22. pločevinasto pomivalno korito — emajlirano 15 čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev 23. litoželezno pomivalno korito — emajlirano 30 vzdrževanje enako kot pod točko 19 24. pomivalno korito iz nerjaveče pločevine 40 vzdrževanje enako kot pod točko 19 25. 'plinski bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca 26. električni bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kon- trolne luči ter termometrov 27. pločevinasta kopalna ■ kad — emajlirana 30 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice ' 28. litoželezna kopalna kad — emajlirana 50 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico 29. vgrajeno kuhinjsko pohišvo a) mehki les 35 b) trdi les 45 redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem, oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja 30. vgrajeno sobno pohištvo a) mehki les , 40 b) trdi les 50 vzdrževanje enako kot pod točko 29 31. navaden les in ladijski pod a) položen na izolirano podlago 25 b) položen na neizolirano podlago 10 redno vzdrževanje, manjša popravila 32. lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov) 30 redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila , 33. bukov in jesenov parket 50 redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila 34. hrastov parket 80 vzdrževanje isto kot pod točko 33 35 tlaki iz umetnih mas a) guma linolej, podolit, likolit 20 b) topli podi. vinas 10 redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili 36. ksilolit tlak 25 redno vzdrževanje z loščenjem 37. teraco in venecianski tlak 80 redno vzdrževanje (pranje, mazanje) 38 betonska tla 40 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) 39. tlak iz keramičnih ploščic 40 redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic 40 tlak iz marmorja _ 100 redno vzdrževanje ^čiščenje, p tanje) 41. lesene rolete (esslinger in polkna) 30 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja Let 42. pločevinaste in plastične žaluzije 40 redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja, pleskanje 43. platnene zavese s samonavijalci 10 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata 44. lesena vrata 50 redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in druga okovja, ter pleskanje 45. leseni vratni okvirji ^ 60 redno vzdrževanje, pleskanje 46 lesena okenska krila in okvirji na fasadi 40 redno vzdrževanje, oliv, profilov in ostalega okovja 47 lesena notranja okna 50 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje 48 kovinska krila in okvirji na fasadi 80 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje 49. keramična zidna obloga 50 redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbi- tih in odlepljenih ploščic ter stičen j e 50. električna instalacija a) nadometna 20 b) podometna 50 redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz. svetlobnih teles 51. domofonska instalacija in električna ključavnica 20 redno vzdrževanje in nadomestitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic 4. člen Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov in opreme nabavi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami nov element le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti. Za elemente, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva izjemoma organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami amortizirani del stroškov le, če je postal element neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice. 5. člen Imetnik stanovanjske pravice ali uporabnik poslovnega prostora ne sme samovoljno preurejati skupnih prostorov hiše, stanovanja ali poslovnega prostora, zamenjati elemente ali opremo. Vsako spremembo odobrava na vlogo imetnika stanovanjske pravice ali najemnika poslovnega prostora pristojno stanovanjsko podjetje ali stanovanjska enota, pod pogojem, da koristnik nosi vse stroške preureditve in vzdrževanja. 6 člen Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali zamenjavo konstrukcij in gradbenih elementov stanovanj v sodobnejših izvedbah zaradi njihove zastarelosti in istočasnih dotrajanosti, če se s tem poveča: — funkcionalnost stanovanja: — uporabna vrednost stanovanj; — stanovanjski standard; Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanja v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila stanovanjske hiše ter vsi stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš. a) Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki gredo v breme stanarine so: — čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev; — popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič; — delna zamenjava in popravilo strešne kritine (podstrešja); — slikanje in pleskanje skupnih prostorov in.stop-niščnih vrat; — popravila svetlobnih jaškov in zaščitnih mrež; — popravila kleparskih izdelkov; — čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov; — popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras; — popravila strelovodov in meritve prevodnosti. — popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih ; — popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih vrat; — popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa; — pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretena in hodnika; — popravila vhodnih vrat In oken v stopnišču in vetrolovih; — popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno; — popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji; — popravila električnih instalacijskih vodov; — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah; — popravila plinskih, električnih in centralnih bojlerjev; — popravila in pleskanje istalacij centralne kurjave, plina, in radiatorjev v zgradbi in stanovanju, ki se nahajajo izven zidu; — stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov, hidroforjev; b) Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice obsegajo: — beljenje stanovanja (slikarska dela) ter zamenjava tapet; — pleskanje notranjih oken, ki niso na fasadnih zidovih; — popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, • stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov); — nadomestitev električnih svetilk in žarnic; — popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja; — nadomestitev vseh vrst iztočnih pip in mešalnih baterij, tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici in kuhinji; — nadomestitev in popravilo umivalnikov, pomivalnih korit in/kopalnih kadi pred potekom amortizacijske dobe trajanja; — čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi; — popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem in plavačev v rezervoarjih; — pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih; — nadomestitev stekel na oknih in vratih; — redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju; — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika. 8. člen Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina so: . — zavarovanje zgradbe; — bančni stroški in stroški denarnega prometa; — pisarniški material za potrebe hišnih svetov; — stroški za izdajanje navodil, informacij in, obvestil, ki so namenjena hišnim svetom, stanovalcem v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju stanovanjskih hiš; — stroški organizacije za gospodarjenje s stanovanji v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. 9. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice obsegajo zlasti: — porabo vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave; — čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji); — čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom; — zamenjava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovalk; — popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih; — stroške za redno vzdrževanje požarnovarnostnih naprav; — stroške vzdrževanja opreme za civilno zaščito; — 'nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, oglasnih desk, okvirov za hišni red, poštnih nabiralnikov, seznam stanovalcev ter nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov; — vzdrževanje zvoncev s skupnimi napravami domofonov in električnih ključavnic; — vzdrževanje in pregled skupnih anten in TV naprav; — čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov za zgradbo; — vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in košev za smeti; — vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši; — stroški organizacije 'za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, če opravlja na podlagi odločbe pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih moral opravljati hišni svet; • — stroški sanitarnih pregledov in dezinfekcija. 10. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalizacija, elektrika, PTT, plin, smeti, fekalij, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj vključno z amortizacijo, investicijskim tekočim vzdrževanjem kotlovnic in obračun obratovalnih stroškov). 11. člen Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, dokler se zbor stanovalcev in navedena organizacija ne sporazumeta drugače. Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določi akontacijo za plačilo teh stroškov. Osnova za akontacijo in obračun obratovalnih stroškov je m1 koristne stanovanjske površine. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike, ki stanujejo v lastnem stanovanju. 12. člen Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje je pooblaščen v spornih primerih tolmačiti, kaj spada v investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše. revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ali za tekoče vzdrževanje stanovanja ali stroški za upravljanje stanovanjske hiše. 13. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok' o . tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 4/70. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-15/75 Mozirje, dne 28. marca 1975 Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc šarb 1. r. 566. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 33. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65 in 29/66) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1975 sprejela ODLOK o posesti psov 1. člen Na območju občine Mozirje imajo lahko pse vse fizične in pravne osebe pod pogoji, ki so predpisani v tem odloku. 2. člen Po tem odloku se psi razvrstijo v: a) pse čuvaje, b) lovske pse, c) šolane pse, č) druge pse. Psi čuvaji so pasemski ali-nepasemski, ki jih lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, tovarn, vrtov in podobnega. Objekt oziroma prostor, ki ga naj pes čuva, je treba v prijavi označiti. Lovski psi služijo potrebam lova. Lovski pes je lahko po zakonu o lovu samo čistokrven pes ene od lovskih pasem. Čistokrvnost psa dokazuje veljaven rodovnik, izdan od kinološke organizacije. Solani psi so psi, vzgojeni za posebne naloge. To so zlasti službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ted psi, ki so vzgojeni za javne nastope in da vodijo slepe. Med druge pse se štejejo psi, ki niso razvršeni med pse čuvaje, lovske oziroma šolane pse. Pse razvršča v kategorije pristojni občinski upravni organ. V dvomljivih primerih si organ priskrbi mnenje kinološke organizacije. 3. člen Prijava psov na območju občine je obvezna. Prijaviti je treba vse pse. čim jih fizične ali pravne osebe sprejmejo v last ali skrbništvo. Prijavo mora Lastnik psa obnoviti vsako leto do 31. januarja Ce se priklati na dvorišče tuj pes ali če se zadržuje v okolici, je lastnik, upravljalec zgradbe dolžan to nemudoma prijaviti veterinarski službi. Vsi rodovniški psi morajo biti v skladu s predpisi prijavljeni tudi pri matičnem kinološkem društvu. Vse določbe, ki po tem odloku veljajo za lastnika psa, veljajo tudi za vsako osebo, ki psa redi, ki ji je pes zaupan, ali ki ima psa na kakršenkoli način v posesti. 4. člen Obvezna je tudi odjava psa. Lastnik je dolžan odjaviti psa, če se spremeni lastništvo, če pes pogine, je pokončan, ali če pogine. Rok za odjavo je 3 dni. Ce se lovski pes zateče, izgubi ali ostane dalj časa po lovu v rovu, je rok za odjavo 14 dni. 5. člen Lastnik odda prijavo ali odjavo psa pristojnemu občinsku upravnemu organu, oziroma pooblaščeni delovni organizaciji, ki vodi register psov. V register se vpišejo ime in priimek, ter naslov lastnika oziroma imetnika psa; ime, pasma, opis in starost psa, številka pasje znamke, morebitni podatki o vpisu v rodovniško knjigo, plačilo pristojbin za cepljenje in pasjo znamko, ter datum zaščitnega cepljenja proti steklini. 6. člen Pri prijavi psa izda pristojni občinski upravni organ oziroma pooblaščena delovna organizacija pasjo znamko in potrdilo o opravljenem zaščitnem cepljenju proti steklini, ki je obvezno vsako leto. , 7. člen Pristojbino za cepljenje in pasjo znamko določa pooblaščena delovna organizacija in jo plača lastnik psa takoj po cepljenju. Na znamki so označeni kraji izdaje, številka registra in leto, za katero je znamka izdana. Znamka velja za eno leto. 8. člen Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Če se znamka izgubi, mora lastnik psa v osmih dneh to sporočiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu ali pooblaščeni delovni organizaciji in zaprositi za izdajo nove znamke. ' 9. člen Za psa čuvaja mora lastnik določiti zaprt ali dobro ograjen prostor. Če to ni mogoče, mora biti pes priklenjen, tako, da je ljudem možen dostop do vhodnih vrat. Za čuvanje kmetijskih pridelkov sme imeti lastnik psa priklenjenega na verigi ob posevku, vendar ne ob javni poti. Psa čuvaja, ki je popadljiv, sme imetnik ali lastnik voditi izven prostora, označenega v prvem odstavku tega člena, le na vrvici in mora pes nositi nagobčnik Ta odločba velja tudi za druge pse, ki so popadljivi, ne glede na kategorijo, v katero so razvrščeni. 10 člen . Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom »hud pes«. 11. člen Psi, razen popadljivih, se smejo zunaj hišnega prostora gibati prosto, biti morajo v spremstvu lastnika ali druge osebe, oziroma pod nadzorstvom. Psi velikih pasem (ilirski ali nemški ovčarji, dobrmani. bokser ji. buldogi, doge in bernardinci), še so popadljivi, morajo imeti izven hišnega prostora nagobčnik. Če jih vodi lastnik na vrvici, nagobčnik ni potreben. 12. člen Lastnik psa ie dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, ne moti okolice in ne povzroča škode lovstvu In drugim, da je zadosti nahranjen, negovan in če zboli, da ga da zdraviti. Psa se ne sme mučiti in ga tudi ne pokončati v nasprotju z določbami tega odloka. Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če je 'lastnik v nasprotju s sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se psa odvzame ali pokonča na stroške lastnika. Lastniki psov ne smejo v strnjenih naseljih puščati psov pa balkonih. V stanovanjskih zgradbah se na predlog prizadetih strank lahko odvzame ali pokonča tudi psa. ki stalno zavija ali tuli in s tem moti okolipo. O odvzemu psa po določbah tega člena odloča pristojni občinski upravni organ. 13. člen Za vzrejo psov (vzgajanje mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor, ki mora ustrezati higienskim pogojem. Pristojni občinski upravni organ lahko prepove vzrejo psov tistemu, ki nima za to primernega prostora. 14 člen Če je podan sum ali če pes- zboli na steklini, mora to lastnik takoj prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu ali veterinarski postaji. Lastnik mora istočasno psa varno zapreti in prikleniti na ve- rigo ter ukreniti vse potrebno, da zavaruje okolico pred takim psom. 15. člen Če pes koga ugrizne, mora lastnik psa to takoj prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Prijavo mora podati tudi zdravnik oziroma oseba zdravstvene službe, h kateri se je ugrižena oseba prijavila zaradi zdravljenja. Če se ugrižena oseba ni prijavila zaradi zdravlje* nj a. mora ugriz sama prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 16. člen Če obstoja večja nevarnost, da bi pes prenašal ali širil parazitarne bolezni, lahko pristojni občinski upravni organ odredi obvezno zdravljenje takega psa na lastnikove stroške. 17. člen Ni dovoljeno voditi pse v javne prostore in urade (otroška igrišča, javna kopališča, živilski trgi, pokopališča. čakalnice, razstave, javna zborovanja, svečanosti in zabave, trgovine, gostilne in podobno) razen službenih psov varnostnih, organov. Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za lovske, in šolane pse. ki spremljajo lastnika na potovanju. oziroma kadar je lastnik iz drugih objektivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi V takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop psa v javni prostor pa mora dovoliti upravitelj takega prostora. 18. člen Da se pepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni ter da se prepreči ugrize in druge poškodbe, ki jih lahko povzročijo psi, se sme poloviti vse pse, ki pohajkujejo brez nadzorstva i| pse, ki ne nosijo pasje znamke. Pes. ki je bil ulovljen ob pogojih iz prvega .odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če le-ta dokaže, da je bil pes prijavljen in registriran. Vrnitet psa lahko lastnik zahteva v petih dneh. od dneva ko ie bil pes ulovljen pri tem pa mora povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z vzdrževanjem psa. Oskrbnino za vzdrževanje določi pooblaščena delovna organizacija. Če lastnik ne zahteva vrnitev psa v določenem roku! oziroma če ne plača vzdrževalnih stroškov, se psa pokonča Pristojni občinski upravni organ lahko določi da se ulovljenega čistokrvnega psa, za katerega lastnik ne zahteva vrnitve, izroči kinološki organizaciji ali komu drugemu. 19. člen Lovljenje in pokončanje psov po tem odloku opravlja po navodilih pristojnega občinskega upravnega organa veterinarski higienik Psa na verigi ni dovoljeno pokončati. Po potrebi lahko pristojni občinski upravni organ pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog. 20 člen Z denarno kaznijo od 30o do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba • •1 Če ne prijavi psa '3 člen); 2 Če ne odjavi psa v primerih, ki so predpisani v tem odloku (4 člen); 3. Če pravočasno ne privede psa na zaščitno cepljenje '6 člen); 4. Ce ne prijavi izgube pasje znamke (8. člen); 5. Ce opusti varnostne ukrepe pri psih (9. do 11. člen); 6. Ce ravna v nasprotju‘z določbo prvega in četrtega odstavka 12. člena; 7. Ce muči psa ali ga sam pokonča (drugi odstavek 12. Člena): 8. Ce v primeru suma ali obolenja stekline ali v primeru ugriza tega ne prijavi pristojnemu občinskemu organu (14. in 15. člen); 9. Ce vodi ali pušča psa na prepovedanem kraju (17. člen). Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100 do 300 dinarjev. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi fizična oseba z denarno kaznijo od 100 do 300 dinarjev. 21. člen Pristojni občinski upravni organ lahko predpiše zaporo psov (pasji kontumac) ob pojavu posebno nevarnih živalskih kužnih bolezni, večjih elementarnih nezgodah, visokem snegu zaradi zaščite diVjadi in podobno. O zapori psov mora pristojni občinski upravni organ obvestiti vse kinološke organizacije na območju občine in lovske družine. 22. člen Navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi veterinarski inšpektor skupščine občine. Pristojni občinski upravni organ po tem odloku je oddelek za gospodarstvo in finance. 23. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zaščitnem ceplj^pju psov zoper steklino. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- • nem listu SRS. St. 322-14/75-3 Mozirje, dne 28. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc šarb 1. r. SLOVENSKE KONJICE 567. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice, Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice, Občinski sindikalni svet Slovenske Konjice, Skupnost za vzgojo in izobraževanje Slovenske Konjice. Občinska skupnost otroškega varstva. Občinska kulturna skupnost. Občinska telesno-kulturna skupnost in Občinska skupnost socialnega skrbstva ter Občinska zdravstvena skupnost s k 1 e ne j o DRUŽBENI DOGOVOR o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov, ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo. da bodo v letu 1975 delovali tako. da bo s samo- upravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti o razporejanju dohodka, osebnih dohdkdv; ter obsegu in strukturi skupne porabe zagotovljeno uresničevanje politike, ki je opredeljena z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, ter resolucijo družbenoekonomske politike in razvoju občine Slovenske Konjice v letu 1975. 2. člen Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo s svojim delovanjem ustvarjali pogoje, v katerih se bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu z dogovorjenimi cilji družbenopolitičnega razvoja in ekonomske politike, lahko Odločali o razporejanju dohodka na podlagi svojih in družbenih interesov, ter konkretnih informacij o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela, njenih razvojnih programih, programih samoupravnih interesnih skupnosti, ter krajevnih skupnosti. 3. člen Udeleženci dogovora bodo na področju delitve osebnih dohodkov delovali tako. da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča: 1. da se bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka; .2. da se bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le v tistih temeljnih organizacijah zdmženega dela. ki bodo povečale produktivnost dela n izboljšale razmerja v delitvi dohodka v korist skladov: 3. da bodo tiste temeljne organizacije združenega dela. ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvod-hje. in so imele v letp 1974 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca: — pod ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu. lahko povečale nominalne osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov: — nad ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, povečevale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje, kot se bodo povečali življenški stroški. V slovenskem gospodarstvu je znašal v letu 1974 mesečni nominalni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca 2 233 din oz 1.565 din neto — izračunan s številom zaposlenih na osnovi delovnih ur. I 4. člen Pri izvajanju stališč resolucije, da naj se sredstva za razširjeno reprodukcijo povečujejo hitreje kot sredstva za osebne dohodke, oziroma da rastejo realni osebni dohodki bolj oočasi kot produktivnost dela, bodo udeleženci dogovora uporabljali naslednje primerjave' — srtopnja rasti sredstev za osebne dohodke bo največ 90 0/C mn Informnrllp 1 izvršnem svetv Sknnč^lnr slovenile