32. številka.

Trst, v petek 8. februvarija 1901.
Tečaj XXVI
. Eđiaost .,
t in * eatrat na dan. rtzun r»t »c p -izurof. ot» »iri ev©čer.
Nir<^r.liin znaša:
za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 _
ra Četrt leta........ 6 _
ta en	........ 2 kroni
Varočrino 'e r»l*«'leTaii »lanrej. Na
"hf Hr»»tfr>(»'•' rt« - iiS'nf •" nnmr*
se mrt	__
:'o tobakarnah v Trutu »e i>r<w1a)ajo posamezne številke po « stotiak f3 iitČ.:; wn Truta [ta po S Mtotink (4 nW.)
si s7«i.
dtfd»<irni r.rr lr.it » ' n
Oglasi
se računam po vr.mah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popuaiom Poniana. ounirtnice in javne zahvale d<>. ma^j oeiasi itd. *e računajo po poiro.ibe
Vaj dopitd na^ *e pošiljajo uredtilSt v u Nefrankovani dottiai se ne sprejemajo Rnkmd*i «e ne vračaio.
Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko.
*	js mvf
Naročnino, reklamacije in iikIhih sprejema upravnlStTo. Naročnino in ul'Irhc-ie plačevati luco Trst.
1'rednlihv in tiskarna »e iihIihihu v aiici Carintia $tv. 1*?. I pravulSt v<». in »preje m a »je llhcriiloT v ulici Moiin
i>iccolo Siv. II. na<tr-tr.
0» !» 4 .i.
L-:«ain;k tor.a<»rcii lista .Hdicosi".
Natisnil« tiskarna itonsorcija lista „KJinuat" v Trstu
Zavedni tržaškim - poselilo oko-ličansRim Slovencem p voliM
(I>opU iz Dalmacije. |
Svršeno je — k»očao je veliki volitveni Inij — (»odlegli ste kruti sili — ali niste pre-magani.
Ko« lo ljubn i m strahom ste Vi iii Vaši mnogozi*:-iuženi voditelji iz Trsta in okolice pričakoval vspeh volitev. Znali ste, da ne-pravica in nei»»štenje moreta mnogo in iddo^o škiliti aii vendar: morila vendar niste mislili na to, da ti dve slai»i lastnosti zamoreti zmagati nad pravico in poštenjem. L verjen s^ni, tla je skoraj vsem izmed Vas poštenih pred razgla-itvijo vs[»eha volitev trepetalodo-ruoljtibno sr«*e, znam. da je marsikaterega iz med viif tresla mrzlica, obdajal strah, češ :
moramo propasti, kajti sovražnik je preveč iia|K*l svoje nej»oštene strune ; ali drugi jrlas Vam je govoril v srcu: ne. nikar ne »h»j s*-; zrnata je trotova na Tvoji strani, kajti pravica in jH-tcnje vendar morata zmagati.
No — iti s kako naf>et^»stjo pa so ostali nam bližnji I »rat je Slovenci in Hrvati pričakovali izid teh volitev — * kakim strahom in uporn smo pričakovali mi okoličanski Slovenci, katerim ni sreča dana, da se 1m»-rimo z uma -vitlim mečem za nase naj je d uo--lavneje pravice, tega Vi morda niti ne slutite in morda niti ne mislite na to.
K"liko dolgih trudnih noči — koliko trejetanja. koliko straha smo zavžili z vsako vestjo, r-akaje na rezultat volitev. Nadejali P m o se. da je vendar enkrat prišel dan, ko zmaga »stenje nad nej* »stenjem, pravica nad krivieo — to smo se nadejali vsaj v novem dvajsetem stoletju, v katerem ima menda dvatisočletna kultura priti do svojega vrhunca. Pievarili smo se. da, prevarili. Ko so se nam brzojavi 1 i razni nevspehi volitev v Istri in Trstu, bili smo razočarani, da — kar okameneli smo. Srce nam je bilo užaljeno, nemo smo -tali — ali t« samo za hip — samo treuotek; nismo mnogi premišljali, kar naenkrat smo bili na nogah, vsklikaje — živeli. živeli zavedni volilci!
Na^ narod se je vzbudil popolnoma iz sna — vstal je — tare si le <e oči. ki so mu še na pol zaprte, ali on je že ves na nogah — on je tu v l»ojnih vrstah za prava svoja.
P o n I. I s T K K
Notturno.
Spiral : K*or.r „il<nrjalsh — PrevH : ]{n»h.
< M tedaj nisem skoro več dvomil, da je v mojih doživljajih nekaj |H»sebnega — izrednega — tajln-tvenega. Kaj je bilo z menoj ? Kako je drugače mogoče pretolma-eiti v;~>» stvar, nego-Ii, da slednjič vendar — no, da — <>aa pride k meni. In vedno trdnejši in trdnej-i je bil v meni sklep, da se objasnim z njo. No, trajalo je še precej dolgo, da se mi je zoj»et javila, kar me je vsikdar jako razburilo.
Nekega večera |»o dnevu, izpolnjenem z dolgotrajnimi filozofskimi študijami, sem sedel v -roji knjižnici.
Baš sem del i/ roke I)u Prelovo fil«>-zofijo mistike in segnil po Goethejevem » Kaust u<, ko so se v isti uip i»dprla vrata in vstopila je v solx» ona.
To' j »o t je imela na sebi svoj zimski temnozeleui kostum z l»eIo kučmo in :stota-kim kožuhom. Zdelo se mi je, da vidim od zunanjega mraza osveženi obraz. In čutil sem. kakor da puhti iz nje mrzli zunanji duh.
Ne da bi snela kapo in odložila muf, dala mi je | m »ljub, vzela mi knjigo iz roke in izjavila željo, da greva v njene sobo. O tem «e je -roejala ljubko in zbijala objestne
Ne — ne, nismo propali, podlegli smo, aii zmagali smo ! Pravica sicer še ni zmagala nad krivico, poštenje nad nepoštenjem, ali tržaško-okoličanski Slovenci iti istrski Slovani so zmagali — so premagali moralno sovražnike, služeče se nepoštenih sredstev. V i ste jim dokazali, da smo še tu in tla hočemo ostati tu, da je ta tržaška zemlja tudi naša slovenska domovina.
Tržaški Slovenci! Okoličani! Vašemu nastopu se divijo vsi ostali Slovani; na Vašem vspehu se vesele vsi ter naznanjajo ostalemu svetu Vašo veliko moralno zmago. Oni Vam e čudijo, oni Vam čestitajo. To Vam je v največo čast.
To vsestransko slovansko čestitanje, te hvalospeve ste gotovo zaslužili v polni meri.
I)a — m kaj bi še le bilo, ako bi ostali Slovani poznali naše težave, k;«j bi oni rekli, če bi poznal' Vaše žalostno stanje ?! Ali mi, ki smo ne samo Vaše krvi, ampak tudi rodom okoličanski Slovenci, mi se Vam divimo — mi jočemo od veselja, mi se pona samo tem krasnim nastopom Vašim. Nad SOOO v peti kuriji in 2000 v tretjem razredu poštenih, neomadeževanih, nekupljenih pravih slovenskih glasov in o aebovpijoČih odnošajih, ki vladajo v našem, z iredentizmom nasičenem Primorju, to je velikanski, možati, slo-vensko-rodolj ubni nastop, ki se ne da opisati s peresom.
Da, da, čudijo se Vam vsi, ali Še bolj bi se vam čudili, če bi znali, da delate skoro vi vsi pri naših zagrizenih nasprotni-nikih, da dela mnogo vas pri našem c. kr. — magistratu, da ste tako rekoč od njih odvisni : da od" isni ste, kajti vsakikrat vam stoje ob volitvah z nožem na grlu, zahtevaje od vas, da jim prodaste svojo dušo, svojo zavest. Bogu potoženo, še je takih, ki se prodajajo, ali mnogi teh se prodajajo le fizično, s telesom — duša! — slovenska duša jim ostaja. Da, mnogi, mnogi izmed vas si dajo napisati na glasovnico ime sovražnega nam kandidata, aii potem — a potem si ore vendar svojo domovinsko dolžnost, store, kar jim velevata um iti slovensko srce. Nas ne plašijo čisto nič nasprotni glasovi, pridobljeni od italijanskih kandidatov v okolici. Mi znamo, da je mnogo italijanskih posestnikov v s|M»dnji okolici, in nekaj izdajic, kateri niso niti vredni, da plaze po naši zemlji.
Da, da, vi okoličani pokazali ste se
šale z mojimi filozofi. M»*ni je takoj šinila misel, da jo nocoj povprašam za vse. No, že v njeni sobi sem vse to pozabil, dokler je odložila najprej kožuh, a potem šla v budila r, da se preobleče v svojo belo hišno obleko: tedaj je navstal oni blaženi čisti čas ljubezni, v katerem morejo le čutstva slaviti svoje slavje. Zavzela je svoje navadno mesto v naslonjaču poleg peči, a jaz sem moral sesti na podnožji na medvedjo kožo, da mi je glava počivala na njenih kolenih, a njena roka je posegala po mojih laseh. Z glavo je bila globoko naslonjena v naslonjač, da seje od trenotka do trenotka pri pogibala z vsem svojim telesom do mene, da sem jej mogel poljubljati lasi. oči, usta. Tedaj je pričela pripovedovati iz srečnih dnij najine ljubezni, pripovedovati na svoj .'luhoviti način."
»Ah — a sedaj«, je vskliknila hkratu, »vem, ti želiš — ti se trpinčiš in mučiš, kaj sem in kako prihajam — jaz — katera ne živim več. Ti ne veruješ v smrt — bojiš se samega sebe in mene!«
»•Jelena, kako bi !« sem vskliknil.
»Ne taji, ker za me ni več meje indivi-duvalne osebe. Vsako tvojo misel, vsaki tvoj čut znam tudi jaz isti hip.«
»Torej povej — torej razjasni se — duša moja !«
»Kako si izbral pravo besedo! Jaz sem
hrabre junake — in narod, ki ima tako poštenih slovensko mislečih sinov, ne more in ne sine propasti.
Drzno je skoraj pri spod a bij a ti vas se slavnimi Buri, ali kdor vas pozna, kdor pozna tužno stanje tržaško-okoličanskih ter istrskih Slovanov, ta vam se mora dividi, kakor se divi slavnim Burom v južni Afriki. Vam je najbrže že vsem poznano, da skoro že dve leti traja silna vojna med malim a junaškim nar -dom burskim. ki ne broji niti toliko duš, kolikor je nas primorskih Slovanov skupaj, in med glasovitimi bogatimi, vsemogočnimi Angleži. Anglež ima skoro toliko vojakov na bojnem polju, kolikor je Burov na svetu. In glejte, te slavne junaške maloštevilne Bure, kako se oni vojujejo z vspehom ! Oholi Anglež je že javljal vsemu svetu, da je stri glavo vsem Burorn — da jih ni več, da so popolnoma ukrotjeni. Ali irlej ! Buri so se kar naenkrat spet pokazali, kako še hrabrejši in navdušenejši so' nego popred in mnogo i u mnogo preglavic delajo zopet Angležem. Ali zmagajo — ali podležejo ? To vprašanje je na ustnicah vsemu svetu. Bog sam ima to v rokah !
Okoličani ! Tržaški in istrski Slovani ! Kolikokrat ste že premagali sovražnika v voli t, veni h krutih borbah — kolikokrat ste se borili prav po junaško, ali podleči ste morali, kajti sila vas je prevladala: krivica, nepoštenje, judeževi novci so zmagali.
Vse, vse je mislilo, da ste premagani na veke, vse je mislilo, da ne vzdignete več svoje poštene slovenske zmage : sovražniki so vam zaklicali ob predzadnjih volitvah zadnji amen. No, — Angleži so tudi že pred letom dni zaklicali slavnim Burom svoj zadnji amen; ali glejte njih —ohrabreni, osokoljeni, še se bore za domovino. Oni znajo, tla pravica in VsegamogoČni na njihovi strani — in se bore z vspehom.
Tudi vi ste L»i 1 i o predzadnjih volitvah poraženi, sovražnik vam je klical zadnji amen ; ali o zadnjih volitvah vstali ste zopet na noge, postavili se sovragu po robu, hrabrejši in še bolj možato, nego kedaj popred, tako, tla se je divil vašemu nastopu ves jugoslovanski svet, tako, da so se celo našem sovražnikom tresle hlače. No podlegli smo tudi sedaj — zmagali so c. kr. irredentovci v družbi s c. kr. Italijani, ki imajo platno in škarje v rokoh — zmagal je platz-comman-
tu-le sedaj le — s tvojo voljo ali bolje : s pomočjo tvoje volje, katero sem si osvojila še za svojega življenja — saj znaš onega usodnega večera — s silo svoje volje. V svet tvojih petero čutil — tvojega čutstva in tvoje zavesti ne morem, ne morem več brez tvoje pomoči. Ali vendar — ne gledaš me z notranjim delovanjem onih možganskih celtc, katere čuvajo spomin. Sliko mojega pojava
—	in glas — in vse — vsprejemajo tvoja čutila popolnoma po fizičnem procesu. S tvojo in mojo voljo namreč, katera sem ohranila v tvojem organizmu, je iz periferije atomov, ki se drže skupaj, da tvorijo tvoj pojav, toliko delov, kolikor je potreba, da nastane zate v fizičnem svetu pojav, v katerem vidiš mene.«
»A kako bi to?« sem jej glasno posegel v govor.
»Kaj, ti ne umeš. A ne umeš, ker ne znaš, da je vse — okoli tebe — tudi naj-debelejša materija, le dete tvoje duše in njene volje. Slika sveža, kar ti gledaš in spoznavaš, je le tvoja predočba, a daja ti jo tvoja volja. S to veljo gledaš atome v obliki solne, zvezd, cvetja in morja, pa kakor ti ta vse-gamogočna volja fMimaga, da vidiš atome v tej obliki, tako ti ona sedaj pomaga, da gledaš nekatere atome v obliki moje prikazni,
—	da me imaš pred seboj.«
dant na lesnem trgu, zmagala je krivica nad pravico, nepoštenje nad poštenjem.
Glejte hrabre Bure! Oni se vojskujejo tudi sedaj z vspehom, ali bati se je, da podležejo, kajti vsakdo ve, da desettisoe vojakov premore enega samega. Buri utegnejo podleči, ker nimajo nikogar, ki bi se jih hotel vsmiliti, ki bi hotel storiti enkrat konec veliki krivici, ki jo oni trpe. To je sramota za vso Evropo. Nič ne pomagajo njihovi obupni klici, nič njihovo žalostno neznosno stanje;, nikogar ni na svetu, ki bi se jih hotel vsmiliti — niti 2000-letna kultura ne ; da, ona zapira svoja ušesa na te obupne klice in daje svojo mafijsko potuho nepravici — požrešnim Angležem. Nikogar nimajo Buri na svoji strani nego upanje v božjo pomoč.
Kaj pa z nami okoličani ? Z nami, tržaško-istrskimi Slovani ? Tudi vi ste se borili zadnjič kakor levi za svoje pravice — nastopili ste hrabreje, nego malokedaj na volilno bojišče. Meni je bilo mraz v topli sobi, ob sami misli na vas jadnike, uboge zadolžene, mnoge tudi gladne in morda letno oblečene, ki ste čakali in vstrajali v hudi zimi, na strašni burji, Bog zna, koliko ur, samo da ste mogli izvršiti svojo domovinsko dolžnost! In storili ste to res tudi v polni meri. Podlegli smo ! Ali vi niste v takem položenju kakor so nesrečni Buri. Ne — ne ! Saj tudi nad nami bdi Oni, ki vse vidi, Oni, ki vse čuje in ki vse plačuje. Junaški Buri imajo samo Njega. Mi pa i m a m o p o I e g Njega bratov Slovanov na vseh straneh — pol Evrope je slovanske ! Pred volitvami ste se tudi vi obračali do svojih sobratov za vsaj moralno pomoč. No, te ni bilo. Zakaj ? Ker so mislili vsi, da vas ni več — da ste popolnoma izumrli. No, po zadnji bitki vaši in naši veliki moralni zmagi so se prebudili Slovani in prišli do spoznanja ter vam obečajo moralne podpore ; slavijo vas> vesele se vaše moralne zmage nad irredento, čestitajo vam — a čestita vam tudi vaš okoličan	F.—
Politični pregled.
V TRSTU, dne 8. februvarja 1901.
Parlamentarne stvari. Vprašanje o izvolitvi predsednika zbornice poslancev se noče ganiti z mesta.

»Torej bi bila naša duša — stvarnica!«
»Saj je tudi — deloma.«
»No — dobro, torej nisi ona, katero sem imel prej, — ti si drug individuum.«
»Ah individuum ! To je pojm tvojih fizičnih možganov. Jaz nimam res onih atomov^ katere sem imela za časa življenja, — pa pravim ti, da obstoj itn s tvojo pomočjo. Ali vidi*, da sem duševno ista kakor prej ? Res je, to more biti le s pomočjo tvoje duše, katera se mora \ to svrho deliti v dve bitji, od katerih ena prevzemlje va-se vse, kar se tiče mene. V stanju, v katerem si sedaj in ki te je daleč odmaknilo od tvojega normalnega fizičnega čutstvovanja — v tem stanju ti je možno vse. — Ne glej me vendar tako začudjeno. Kar ti pripovedujem, moreš videti vsaj približno in do neke meje slično vsaki dan, bilo v fizičnem svetu, bilo v stanju, katero se deloma dotika transee-dentnega sveta. Mar se ti ne godi baš tako v sanjah ? Ne vstvarja-li ti duša tamkaj različna bitja ? Ali vzemi pesniško domišljijo ! Zakaj ne more tudi tukaj jedna duša misliti in čutiti, govoriti za razne individue, protivne značaje, davno minule jiojave ? — Evo — vidiš, z močjo tvoje duše more biti, da stojim tukaj in bitstvujem !
(Pride še.)
Današnja seja zbornice je določena za volitev, a še včeraj je vladala i-^ta konfuzija in negotovost kak<»r prvi dan zasedanje. Prava slika parlamentarnih razmer, kakoršnjo — ne bi smele i»iti. Tudi ob tem vprašanju se kaže kaj očito vsa usodnost posledic, ki so navstajale jedna za drugo, ko je vlada hitela razbiti prejšnjo večino, ne da Iti bila ve<lela, kje vzame naslednico! lirez večine pa ni parlamentarnega življenja- Koliko laglje bi se bilo resilo to vprašanje, ako lii i meti gotovo kompaktno večino!
Pa še v nekem drugem pogledu more g. Koerber ravno sedaj videti, kako kolosalno — kmalo 1 »i rekli — neumnost je naredil, ko je razbil prejšnjo večino s j»omočjo j vsikdar [»oslužnega g. Jauorskega. Vsem znana re>nica je. da je to storil le nemškim j strankam na ljubo, hot<* jim uraditi pot v kako ckoalicijo-, v kate>i !>i oni igrali prvo vijolino. No. take koalicije so možne in se | dogajaj(> tudi v drugih parlamentih. Ali pre- j viden državnik s; mora — zlasti, akojeistejj na IjuIm« |m»dri nekaj kolikor toliko stalnega in trdnega — najprej ogledati življe, iz ka- j teriii IhmV sestaviti novo tvori >o: da ii so sposobni za to. da li je možno — žnjimi vla- j dati ?! Tu sloni na gospodu Koerberju ne- ! odpustna zamud.:: on .se je uklonil diktumu ljudij, ki so pač zložni v negaciji in sovraštvu, ki :-.o pa absolutno nezmožni za vsako pozitivno delo, ker ima mej njimi vsaka frakcija svoj kurs in ker so si med seboj naj in temneje — nasprotnice. V {»odiranju so zložni, a čim bi trebalo skupno zidati, hočejo v-aka zidati na drugem koncu. To vidimo tudi sedaj ob vprašanju izvolitve predsednika. Včerajšnjo posvetovanje nemških strank o tem vprašanju
je ostalo zopet b r e z v s p e š n o.
Tu kriče pač vsi v jeden glas, koga nočejo — da nočejo Fuciisa in nikogar, ki je bil »kompromitiran* po sodelovanju na lex FalkenliMVU, ali d ije niso prišli.
< 'e -e pa niti v tem vprašanju ne morejo zjediniti. kako bo še o drugih vprašanjih vse drugačne načelne važnosti?!
Nasprotno -e godi na strani desniee: Tu se ba> ob tem vprašanju kaže tendencija za bližanje skupin jedna drugi. Celo Poljaki, ki ne marš i rajo baš na krilu desnice, so sklenili včeraj zoj>er vsako kandidaturo iz vrst levice. Kakor so razmere, bi skupine na desni zložno glasovale za predsednika iz vrst centru ma I nemško-konzerva ti v nega L
Ako jtos|mmI Koerl>er pregleduje situva-eijo in zasleduje ter primerja snovanje na <lesni in levi : ali ga ne boli malce glava ob mic-li, «lii največ on pripomogel do take situ vacije ? !
1 );aies so imeli izvoliti predsednika. Brzojav še nam bržkone pred zaključkom lista sporoči. da-li so s*- vendar zjedinili v zadnji hip. ali pa -<< morali v«»lit«*v odložiti ? ! Vsa-kako pa je parlament, ki mora ob volitvi predsedništva premagovati take težave — Itolan parlament.
Hrvatske stranke ^ Dalmaciji.
kater«- so za minole d»žavnozborske volitve -klenile začasni kompromis, dogovarjajo se za stalno združitev v jedno samo stranko, kateri bi pristopili tudi zmerni Srbi. Odločno nasprotna tej združitvi je le radikalna frakcija stranke prava.
Povsod okolo nas >h združujejo, samo Slovenci smo, hvala liogu, v tako ugodnem |»oložajii. da >e lahko koljemo mejsel>ojno. I »a bi vsaj moda toliko uplivala, če že <ni mogoče * našim strankam . dobiti druzega razloga >a slogo. Saj tako radi |M»snemamo druge narode v vsak' stvari, bilo oi torej res nekam čudno, da bi jim ravno v koristnem ne hoteli slediti.
Zaderskim nadškofom bo baje imenovan »tolni pro-t sarajevski, monsignor Palu n k O.
Hrvatski sabor. »Agramer Tagblatt« trdi, da -e hrvatski sabor snide meseca aprila na >}M»mla<lno zasedanje.
.Med predlogami je tudi orožniški zakon in novela k komasacijskemu zakonu.
Bnrna seja v ogrski poslanski zbornici. l>va člena neodvisne stranke napadala sta v včerajšnji seji jako ostro vlado radi nasilstva orožnikov, ki so ob nemirih, nastavših o drža v doz I mrski h volitvah v Ma-roš-Vasarhelv-ju, streljali med množico in usmrtili s tem H osel»e, drugih pa ranili. Izvaianjam obeh govornikov so sledili burni j prizori, ki jih je uprizorila opozicija. Vihar v zlmrniei je bil nepopisen.
Ko se je nekoliko poleglo, govoril je Košut. Prijemal je vlado zelo ojstro in za-
hteval, da se uvede stroga preiskava in da se	bil ta čin temeljnim kamenom — bodočemu krivci kaznujejo najstrožje.	slovanskemu korespondenčnemu biro, do ka-Njeinu so s'edili se napadi družili njego-	terega moramo Slovani dospeti na vsaki navili pristašev, ki so še huje napadali vlado,	čin pre; ali slej, ako se hočemo rešiti tu-ter zahtevali, da enkrat neha svojim starim	jega upliva. Upam, da ta glas ne ostane nasilnim sistemom. Mej govori je bilo nepre-	osamljen ter da prično tudi drugi razmišljati sta no čuti pikrih mejklicev od strani o pozi-	o tej stvari, da se na ta ali drugi način sled-cijskih poslancev proti vladi. Po dovršenih	njič realizira.
govorih pa je vsakokrat nastal grozen špek-	Za sedaj ostanem le pri teh principijel-
takel, (»pozicija je u pila, razbijala p> pultih	nih nasvetih, ter si pridržujem staviti pozneje,
in razgrajala na vse pretege.	ako bi se za stvar pojavilo zanimanje, kon-
V imenu vlade je odgovarjal finančni	kretnejše predloge, minister Lukacs. Obljubil je, da se uvede	Ob priliki 25-letuice našega lista strog, preiskava n da bodo krivci kazno-	piše zagrebški »Obzore: »Bratski politični vani, dodal je pa, da se doeedaj ne ve še nič	|iat »Edinost« je izšel te dni v svečani obliki, pozitivnega in da so napadi na vlado radi	Slavil je zasluženo slavje: 25-letnico svojega tega neopravičeni.	obstanka, svojega napornega dela v borbi za Opozicija je zahtevala, da se zasedanje	j(]ej0 SVojega naroda. Preživel je težkih ča-odgodi, dokler se ne izvrši preiskava, ker bo	8QV v tej borbi, no, ponosna m.ire reči, da sicer z obstrnkcijo preprečala vsako razpravo.	ni njkdar klond, niti pustil iz roke zastave, Padec Saracc(*-vega ministerstva.	H katero je šel v boj proti sovražnikom svo-Vsled nezaupnice poslanske zbornice italijan-	jega naroda. Slovenci in Hrvatje mu to ra-ske podalo je Saraceo-vo ministerstvo včeraj	Hostno priznavajo, videči v njem glasnika svojo ostavko, katero je kralj tudi sprejel.	svojih pravic na izpostavljeni točki domo-Ministerski predsednik je sooročil to vest	vinc. Neumornim delom za probujanje sv(>-v zbornici poslancev in v senatu. Zasedanje	jega naroda se je razvil mali listič, ki je parlamenta se je odgodilo.	početkom izhajal dvakrat na mesec, v ugle-Sedanje ministerstvo bo do imenovanja	den dnevnik. Sad njegovega delovanja, zdru-novega kabineta opravljalo tekoča opravila,	ženega z napornim delovanjem istoimenskega Kakor naravno, delajo se med italijanskimi	političnega društva, pokazale so najbolje tr-parlamentarci najrazličnejše kombinacije ose-	žaške volitve. Dal Bog, da bo tako tudi v stavi novega ministerstva, vendar ne ve nihče	bodoče v vedno veči meri, dokler ne prispe nič pozitivnega. Nekateri menijo, da se se-	slednjič dan pravice in zmage! S to željo stava novega kabineta poveri zopet Saracen,	spajamo tudi mi svoje čestitke »Edinosti«.« kar pa ni verjetno, in je ta že izjavil, tla ne	Praška »Politik« pa piše: »V razvoju sprejme na novo te naloge pod nikakim	ljgt£l se zrcalj razvoj tržaških Slovencev. Na-pogojem.	ro(j Qe je vzbujal, se je utrdil za borbo in Drugi menijo, da nov kabinet sestavi	je zlagti Q 7>adnjih volitvah v V. kuriji dosedanji zbornični predsednik Villa, ki bi se	9jjajen moralen vs peh, ki ob opiral na stranke levice z radikalci vred.	enem |)etlgaljčno osvetljuje ponarejanja od Poroka nizozemske kraljice Vi-	strani viadajoče italijanske stranke povodom ljelmine. Včeraj zjutraj se je vršila v	ijU(lskega štetja v rubriki o občevalnem je-Haagu civilna p<»n»ka kraljice Viljelmine s	/iku Da Slovenci niso mogli zopet pridobiti princem Henrik<»m Meklenburškim. Poročil	raan<iat v III. kolegiju — ki je bil nekdaj v ju je v gradu justičui minister in na to sta njih r()kah _ je t)il kriv neki......(tu
se novojH>ročenca odpeljala v pozlačeni kočiji	sle(jj stavek? katerega nočemo zapisati z oz:-
(daru amsterdamskih meščanov) v eerkev.	,.om na naše tj kovne razmere.) Cela vrsta
Vojna V južni Afriki. V Haagu se	fakinov, od katerih seveda nijeden ne pla-
razširja zopet govorica, da ruski car pre-	čuje ni novjtiga davkov, je bilo kar hkratu
vzame posredovanje med Buri in Angleži.	povišanih v meščane »fedelissime« in treba
sedaj, ako hodijo okolo uličnih oglov, previdno mimoiti, ker sicer bi se lahko zadeli ob ka-
vesti.	kega — »tržaškega meščana«. No, tudi take
Odbor političnega društva »Edinost«	»umetnosti« bodo premagane, v to jamči
I jo imel danes, v petek, ob 7. uri in pol svojo	vztrajno delo društva »Edinost« m njega
-rt	organa. Ta zložnost tržaških Slovencev je
Za banket prihodnje nedelje v pro-	posebi.o razveseljiva prikazen v času, ko so
slavo pet i nd vaj se tlet niče l.sta «Ediuost» sej^	Slovenci v dveh deželah, v katenh imajo
priglasiti najdalje do jutri v soboto opoludne.	pretežje, ločili po strankarskem prep.ru, rad,
Priglasiti seje možno tudi v političnem društvu	'^terrfja jrepira so slovenske manjine r
«Edinost*, ul. Mol in piceolo št. 1.	drugih deželah Urez varstva prepuščene same
Nasvet jugoslovanskemu časopisju.	sehi ~ v kolikor niso smatrale za umestno,
Pod tem naslovom smo prejeli: Gospod ured-	bi strankarski prepir prenesle tudi med-
nik! Dovolite mi, da v Vašem cenj. listu	Temn strankarskemu propiru bodo ko-
izrazim željo, ki mi že tako dolgo sili na	brezobzirno žrtvovani tudi interesi slo-
dan. Prepričan sem, da tudi marsikomu dru-	j venskega skupnega naroda po razcepljenju
zemu sili ta želja ter ne vem, da-li je to	slovenske delegacije v državnem zbora. Tem
slučaj, ali pa notorična naša neodločnost in	veseieja je naša udeležba na slavju >Edi-
preveliki respekt do vsega, kar je tujega, da	"<>8ti«, kateri izrekamo n^jprisrčneje čestitke
se do sedaj še nihče ni odločil propagirati te	k nadaljnemu boju za Slovanstvo ob Adriji.
ideje. Mnogokrat je bilo čitati v slov. listih	Dolga je še pot do končnega cilja, ali do«e-
željo, da bi se ustanovil slovanski korespon,	danji vspehi »Edinosti« so nam v jamstvo,
denčni biro. To je izvrstna ideja in ako se	dosežen ta cilj. Hrabrim boriteljem
ta uresniči, se v kratkem času naše slovan-	na® bratski pozdrav !
sk«i Časopisje povspne <lo one popolnosti, ki	Pogreb Andreja Mllšiča. CJbogi naš
mu je potrebna, da bo čim vspešneje tlelo-	Andrej ! Kako dober si bil v življenju, kako
valo na velikem kulturnem delu, katero mu	skromen, kako tih! Ali naj si bil ozlovoljen al'
pri pa pa po njega poklicu. Slovanski kores-	zadovoljen - nikogar nisi vznemirjal. A glej.
pondenčni biro je tudi moj idejal, ker je pa	po tvoji smrti so se ljudje vznemirjali radi
ta idejal preveč «wldaljen, bi hotel nasveto-vati tukaj nekaj druzega, kar bi vsaj nam Slovencem (in morda .Jugoslovanom sploh) nadomeščalo za t»edaj jako dragi korespon-
tebe ! Prijatelji niso ti smeli skazati tributa ljubezni, ni na ulici, ni v c irkvi Tvoji sorodniki, tvoj dobri oče, ki te je tako neizmerno ljubil, Tvoje sestre, ki se tope za te-
denčni biro in bi odpravilo vsaj največi ne-	boj v žalosti, vsi so želeti, da bi v domači
dostatek.	grudi sni val večni sen. Vse je bilo že pri-
Moj nasvet bi bil ta, da bi se vsi slo-	rejeno, da Tvoje smrtna ostanke prepeljejo v
venski in eventuvelno jugoslovanski upliv-	omiljene Ti Senožeče; od strani tržaških
nejši časniki zjedinili v tem, da bi si za prvo j	oblasti ni bilo nikake ovire; prijatelji so se
in najnujnejšo jx>trebo preskrbeli skupnega	pripravljali, da Te spremijo do Opčin, da Ti
stalnega dopisnika v glavnem inestu največje	v tamošnji cerkvi zapojo žalostinko in pomo-
ti rža ve, v Petrogradu.
Samo dnevnikov imamo Jugoslovani nad dvajset in ako bi vsaki dnevnik žrtvoval le 'JO kron mesečno v to svrho in drugi manjši jugoslovanski časniki po svojih močeh, nabralo bi se gotovo 400—500 kron na mesec, katera svota bi za sedaj popolnoma zadostovala za to neobhodno potrebno napravo. Koliko bi naše časopisje s tem pridobilo, ni težko sklepati; ta naprava dala bi še-le istemu pravi markantni tip, kateri bi ga rešil tistega naziranja vseh svetovnih dogodkov skozi večinoma — nemške naočnike. Ob jednem bi
lijo za pokoj blage duše Tvoje; v Senožečah se je že zbiralo ljudstvo na žalosten, ali vendar ljubezni poln in ganljiv prizor, roditelji in sorodniki so koprneli, da Te vidijo še enkrat.... kar je došla brzojavka v SeDožeče, da je okrajno glavarstvo v Postojni prepovedalo prevoz trupla v Senožeče, ker daje pokojnik umrl na kužni bolezni....
Potrtost v Senožečah vsled te vesti — zlasti pa v rojstni hiši pokojnikovi — je bila neopisna, vršili so se prizori, ki so pretresali dušo. Tako nam je zatrdila včeraj gospa sestra pokojnikova.
In potem se je začel križev pot prijateljev in sorodnikov v Trstu, da bi vendar izposlovali prevoz. Vse zastonj.
V	tem je napočil četrtek, Mušič pa je umrl v nedeljo. Tisti mirni, skromni Mušič, katerega je bil v živjenju sam božji mir, je moral čakati 4 dni, da ga polože k večnemu pokoju.
Včeraj popoludne smo ga torej sproveli tja ven na pokopališče pri sv. Ani. Ni nas bilo dosti, v malo vozeh smo sedeli vsi. Ni bilo krivo temu slabo vreme — prijateljstvo, ki je spajalo Mušiča z neštetimi prijatelji, ne pozna izgovora o slabem vremenu —, ampak vzrok je bil ta, da v negotovosti, ki je ! vladala do včeraj, ni bilo moči obvestiti skoro nikogar.
Ali ta mala družba je bila družba resničnih žalovalcev. Globoka žalost je odsevala z obraza vsem in iz slehernega očesa je resila solza..... nikdo se je ni mogel ubraniti,
ker trenotek je bil pretresljiv, ko je duhovnik na pokopališču odmolil zadnje molitve za dušo pokojnika in blagoslovil njega zemske ostanke in ko je prišel trenotek za nas, da se poslovimo od najpriljubljenejšega vseh prijateljev, od značajnega muža, zvestega sinu svojega naroda, tihega, skromnega ali zanesljivega sotrudnika na polju našega razvoja, in da mu zakličemo: Počivaj v miru, dragi Andrej, tvoj spomin ostane neizbrisen mej nami....!
V	kateristiko ovir, ki so se delale prevozu Mušičevega trupla v Senožeče naj zabeležimo tu: da so ga prijatelji slobodno obiskovali med vso boleznijo, da so mu za-tisnili oči, da so ga oni (in sploh vse občinstvo) slobodno obiskovali tudi mrtvega, da so se na kr:ti storile vse previdnostne odredbe in — to povdarjamo posebno — da smo ga tudi včeraj pokopali z vsemi častmi in obredi, kakor vsakega druzega neokuženega bolnika.
Naše skromno mnenje je torej, da tržaške z«iravstoene oblasti — in te menda tudi niso ravno na glavo padle — ne bi bile dovolile vsega tega, ako bi bila nevarnost tolika, kakor si jo je predstavljalo okrajno glavarstvo v Postojini....! Ostalo naj si mislijo cenjeni čitatelji !
Evviva Hortis ! Pišejo nam : Kako bi človek ne zaklical prav iz srca: Via Hortis? Vsi naši možje, ki so bili prisiljeni klicati «Evviva Hortis!* — kričali so na vse grlo: «Via Hortis*. — «Viva in «Via» — je že tako podobno, da ne moreš razločevati. Xiso-li imeli naši popolnoma prav, ko so se drli na ves glas: «Via Hortis», da so na tak način dokazali ono imenitno <att*ermazione italiana* Trsta in okolice?!
Jaz pa nočem dokazati te «ati'ermazione» — temveč raje zakričim na vse grlo «Evviva Hortis* — in mojemu klicu se gotovo pridruži tudi ona žena, ki je spoznala tega Ortiša.
Poslušajte me torej :
Naša ženska je bila v mestu. Nasproti jej je prišel neki gospod, katerega n poznala. Ko je ta gospod zagledal našo okolieanko, začel je pljuvati in kričati : ♦ Porcha di una sciava*.
Pomislite le to, dragi čitatelji, da naša žena ni dala najmanjšega povoda temu gospodu, da bi se bil jezil nad njo, ampak šla je mirno svojo pot in ni uiti pogledala tega gospoda.
A kar je onega gospoda privedlo do pljuvanja in zmerjanja nad našo pošteno slovensko ženo, je bilo jedino to, ker naša žena je bila oblečena kakor okoliČanka. To je bilo zadosti za onega gospoda, da jo je žalil na tak umazan način.
Da naša poštena slovenska žena ni mogla molčati na take nesramne napade, misli si j lahko vsakdo. Nasula jih je temu laškemu | gospodu, kar mil jih je šlo. Navzoči so bili I tudi nekateri drugi laški gospodje, ki so gledali ta prizor. In izstopi! je gospod iz vrste navzočih laških gospodov in rekel naši ženi (seveda po laški) :
«Veste, kedo je oni, ki Vas žali ?»
Naša žena : «Ne poznam ga, ne*.
Gospod: c Ta je Hortis*. --
In da bi jaz ne zaklical sedaj : «Evviva Hortis« ? !	Dopisnik.
Ljudsko štetje. Juriševič Josip iz sv. M. M. Zgornje št. 9H nam poroča: Dne .">. t. m. je prišel magistratov uradnik k ženi imenovanega ter zahteval podatke za ljudsko štetje. Žena je bila takoj . pripravljena storiti svojo dolžnost, samo da gospod uradnik vpiše na slovensko-nemško polo in v slovenskem jeziku. Ker je gospod uradnik iz-
t
javil, <la ne zna slovensko in «la l»o žena kaznovana na kron, ako ne pove. o žetner bo vprašana, se je stvar završila s tem, da niso jiopisali ničesar. !>redno pa je uradnik odšel, je rekel:
»4e-li l*olj*\ da mož zgubi «žmado», nego <la l»i vi |N>ve«lala. kar vas vprašam!»
Ljudje se sploh pritožujejo, da se ta go-«poda ve<le nekoliko preveč arogantno!
l><»*«[>evši v liišo, in to mnogokrat ne|»o-sredn<» pred ali po obedu, je prva njih skrb, da pravijo: »Sijrnora, la disbrati sta ta vola»! (Cvospa, pospravite to mizo).
Dostavimo še, da je žena gori imenovanega rekla , naj jej postijo polo. da jo nje m.»ž izftolni. česar pa niso stor:li ! Sedaj pa gotovo vdobe slovensko-neinško polo ! !
Onemu • Banija*. ki h«sli s «kwmisar-jem» in ki je rekel, da je vse eno, laško ali slovensko, povemo, da ne potrebujemo takih učiteljev, kakoršen je on, ker smo se že toliko učili, da vemo, kaj je slovensko in k.ij laško !
Narodne pcsiui v okolici. Zadnja či-taiuiška maškarada v Skednju, ki se je vršila m>nole n*^i«ilje, odlikovala se je od prejšnjih posebno s tem, da so se na isti veselo pre|»evale nove narodne pesmi. N ismo se motili v svojih nadali : idejo, ki sti jo oživeli > Velesila« in »SImvh«. vsjiela je nad vsako pričakovanje. Narodne j»esmi so se brez vsakega usiljevanja tako udomačile in omilile narodu. «la so sedaj — gola resniea — ]>o-jsdnoma izginile nemoralne laške »eanzonette« iz prvega okoličanskega okraja (Skedenj in sv. M. Magdalena i. Naše narodne |>esmi so se v kratkem času tako razširile, da jih pojejo — česar ne bi bili nikoli pričakovali — v S .ved nji i eelo Italijani sami.
Pričakujemo, da se |m vsem tržaškem ozemlji v kratkem j »opri mejo te lej>e ideje, ki ~e je v prvem okraju vsled zasluge > Sla ve« in Velesile tako krasno uresničila Ne moremo si kaj, da se ne bi tukaj hvaležno ,-jMuninjaii predsednika »Velesile«, Ivana Godine-Kuli, ki je to le|M» misel sprožil in predsednika »Slave«, Antona Miklavca, ki ga je v tem tako izdatno |M»dpiral.
Narodne pesmi uplivale bodo posebno v dveh obzirih na naši' ljudstvo.
Prvič odpravijo laske pesmi in bodo med narodom vzbujale in krepile narodno zavest : drugič pa jKiVztlignejo v narodu moralni čut, ki ie v nevarnosti, da ga bližina naših vrlih« sosedov okuži s svojo »kulturo« in (»osebno s svojimi skrajno nemoralnimi ftesmimi a la tluna«.
Torej narodnjaki, vzemite >i k srcu vse te razloge in delajte, delajte ! Vaš trud bo narod hlagoslovijal !
današnja v oru j a parnika v Benetke i z« »sta ne.
Snc:r je |wil»elil »moči v«e bližnje hribe oko I u Trsta.
1'riniife !ra! Sinoči sta prišla v l»aj-čevo prodaja ln'<*o o^lja (ulica Mol in grande št. .">! ravno v času, ko je gospodar zapirat, dva sumljiva človeka.
Na liajčevo vprašanje, česa da želita, sta lo|»ova pograbila gospodarja, vrgla na tla. zamašila mu usta z ruto in potem je eden od teh dveh |>oštetijakov skočil k durim ter jih zaprl. Potem je jeden tiščal ubo-zega 1 Jajca na tleh, drugi inu je pa jsibral iz žepa okolu • *>(> kron in na to sta jo popihala. Baje je kmalu ustal ter tekel za njima, klicaje |h> |h»ti. naj zgrabijo tatova.
Jeden |»ol.e. siražnik je t*• opazil ter se spustil tudi on za tatovoma, dednega bi bil kmam prijel, ali ta si ie hitro |M»magal s starim r<-eeptom ter začel upiti: »Primite tatu !«
Stražu.k j,, res dal premotiti in tekel mimo njetr:i. da ulovi hitrejšega tatu, kar se mu je tudi kmalu |h srečilo.
\* trenotku pa, ko pa je hotel prijet«, j»otegnii je tat nož in hotel zaliosti stražnika, ki se je š<» prav«»časno isngnil, a tat je j»o-rabil te trenotek. da je zopet zl»ežal. Slednjič ga je stražnik čez nekoliko časa zopet ulovil ter - pomočjo druzega stražnika od-peljal v ulico 1 igor.
Iz pred NodiMv Na tukajšnjem dež. sodišču se je vršila včeraj razprava proti Jus.u VralK-u. imenovanem »lirenta«, ki je bil ob-dolžen. da je v družbi z drugimi napadel in okral ."H »-letuega Celestina Pa n lato. Ker pa so priče i/javile, da je bil Paulato istega večera. ko ~e mu je to pri [»etilo, zelo pijan, tako, da ni mogel sj»oznati napa<lalcev, predlagal je obtoženčev branitelj, dr. Sevastopulo, da naj ga sodišče reši (»btožbe. Sodni dvor je pri-poznal braniteljeva izvajanja ter je Vralx*a — izpustil.
Dražbe premičnin. V sol>oto, dne februvarja ob 10. un predpoludne se bodo vsled naredlie tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
v ulici < "anale št. 7, hišna oprava; v ulici K a meto štev. '»♦». in v ulici Cecilia štev. 4, bicikli: v uiici S. (iiovanni št. 1. in v ulici Nuova št. 20, zrcalo in razna ; v ulici Giti-
1
lia št. 11, iiišna oprava; v ulici del Teatro štev. 1, hišna oprava; v ulici Stadion št. 13, hišna oprava.
Vremenski lestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj tf.2, ob 2. uri popoludre .'I.S C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.1. — Danes plima ob 11.9 predp. in ob 11.53 |>op.; oseka ob ."> S predpoludne in ob 5.30 pojmludne.
Plesni venček * tržaških gospa«, ki bo jutri fine fehruvarja, bo povsem navaden in nikakor ne v seces ij o u i stične m stilu, to se nravi : volili h o d o g o s p o d j e. Priti je v prometiadni toaleti.
Za loterijo, ki b » na plesnem venčku, so jtodarile nadalje: gospiea Milka, dr. Krekovo skladbo »Pod oknom« in 100 razgledu i e, g.a Marija Skrinjar, galanterijo za vi itke in g.a Maša Gromova šivalno garnituro. Prosi se uadaljue darove pošiljati v »Slovansko < 'italnieo«.
<ia. Matilda Klodič pl. Sabladoskv 2 krasno vezani knjigi Pavline Pajkove, 1 etni s finim parfumom, eno šatulo bombončkov in klobuk« sladkorja poln pisalnega papirja.
V pof-ešeenje spomina pok. Mušiea
je daroval ženski podružniei gospod Janko Knavs 10 K, g. dr. Mandič h K.
(ie. A. L. mesto cvetke na prerani grob Andreja Mušiča 2 K., v isti namen gospod Anton Sorli ."> K.
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je daroval General 'J. ker se ni mogel udeležiti trgovskega plesa, 2 K.
Vspored velike veselice, ki jo priredi
pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah v
nedeljo <lne 10. fehruvarja 1901 v veliki
dvorani »Narodnega doma*, je sledeči: 1.
Laharnar : »Bratje v kolo«, moški zbor. 2.
H. Volarič : »Slovan na dan«, mešan zbor.
t
3. H. Volarič: »Oj z Bogom ti planinski svet«, raožki zbor s samospevom tenorja. 4.
»Dalmatinski šajkaš«, dvospev tenorja in baritona s sprernljevanjem orkestra. 5. Mat. Ilubad: a) »Potrkan ples«, b) »Ćukova že-nitev«, mešan zbor. fi. M. Vilhar: »Servus Petelinček«, šaloigra v enem dejanju. 7. Ples. — Začetek veselice točno ob 5. uri }»opoludne. Vstopnina na veselico 50 stot. za osebo: sedeži I. reda 40 st., II. reda 20 st., k plesu za možke 1 K in ženske 40 st. Na veselici in plesu svira orkester. — Ker je čisti dohodek namenjen za popravo društvenega odra, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležbo vabi
od bor.
Pevsko društvo »Lipa« v Bazovici
vabi na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo, dne 1 fel»rilvarja v dvorani gostilne B. Križmančiča.
Vspored : 1. Anton Nedved : »ljubezen in pomlad«, možki zbor. 2. H. Volarič: »Divja roža«, dvoglasen Ženski zbor s sprem-Ijevanjem orkestra. ."». Bojan : »Strežnik«, de-k lam uje gč. Zorica Ražmova. 4. Dr. B. Ipa-vic : »Kdo je mar«, veliki možki zbor s samosj»evom in dvospevom tenora, b«sa in baritona, s spreinljevanjem orkestra. 5. Al. Hubad : »Potrkan ples«, mešan zbor s spreinljevanjem orkestra. I>. Dav. Hostnik : " »Dva gospo«la jeden sluga«, burka s petjem in glasbo v enem dejanji ; glasbo priredil II. Roženi. 7. Ples in slobod-ia zabava.
Na občno željo se bj zopet pel veliki zbor »Kdo je mar« in nove narodne pesmi. Svira! bo vojaški orkester 97. pešpolka. — Začetek veselice ob .*>. in pol uri zvečer. — Vstopnina : na veselico za osebo 60 stot. Sedeži I. vrste 40 stot., II. vrste 20 stot. Na ples: možki 1 K *»U stot., ženske 1 K.
1'ljudno vabi	Odbor.
NB. Med točkami pele se bodo ssprem-Ijevanjem orkestra na vabilih ponatisnjene »nove nar<»dne pesmi«, ki so bile nagrajene dne 30. grudna 11*00. v Skednju.
podpredsednikom, Rudolf Pregarc tajnikom, Peter Kuret blagajnikom, Lovro Berdon, .Josip Kuret, Jurij Pregarc odbornikom. Po zborovanju je »Slavec« zopet veselo prepeval. Veseli »Slavec« je obiskalo tudi nekaj navdušenih rodoljubov iz sv. Ivana tam od Trsta. V spomin na ta sestanek in na 7. »Slavčevo« zborovanje je g. Rudolf Pregarc nabral za družbo sv. Cirila in Metoda svofico 5 kron 20 stotink. Premišljevalo se je, katera podružnica je potrebnejša. Gledali smo v Trst, gledali v Istro. Prišli smo do sklepa, da je potreben Trst, pa tudi Istra, kajti : v Trstu nočejo znati za slovenske šole, v Istri pa znajo za italijanske. Zato se je svota razdelila |»o bratovako : polovico dobi ženska podružnica v Trstu, drugo polovico pa družba za I stro.
X Šolsko p o <1 |> o r n o <1 r u š t v o v Sežani vabi na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo, dne 10. fehruvarja 11)01 v hotelu pri «Treh kronali*. — Med točkami svira Venclov kvintet. — Začetek veselice točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina k veselici 50 stot., k plesu 1 K.
Ker je čisti dohodek določen v blag namen, se radodarnosti ne stavijo meje.
X Posojilno in k o n s u m n o društvo vknjižena zadruga z omejenim poroštvom pri Pobegih uljudno vabi svoje zadružnike in vse prijatelje društva k rednemu občnemu zboru, kateri se bo vršil v soboto 16. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
Dnevni red je sledeči : 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Odobrenje računskega sklepa in bilance za leto 11*00. 4. Volitev društvenega uadzorništva za leto 1901. 5. Razni predlogi in nasveti, b. Prosta zabava.
Za odbor:
R u <1 o 1 f P e č a ri č, načelnik.
X Pevsko bralno društvo »Slo venec« v Borštu vabi na veselico s plesom, ki jo priredi v nedeljo, dne 17. februvarja v dvorani g. Iv. Z rjava v Borštu št. 1.
Vspored: 1. Fr. Ferjančič : »Pozdrave, poje možki zbor. 2. J. Aljaž: »Večer«, poje mešan zbor. 3. N. N.: »Rabeljsko jezero«, deklamacija. 4. J. Žirovnik: » Večerna«, p<»je mešan zbor. 5. Hr. Volarič: »Nos«, šaljiv zbor, poje možki zbor. <5. J. pl. K.: »Kateri bo«, igra. 7. Ples in slobodna zabava. — Med točkami in pri plesu svira domača godba. — Začetek veselice točno ob 4. uri popoludne.
Ustopnina na veselico za osebo 25 nvč., sedeži 10 nč. ; na [»les, za možke 50 nč. in ženske 30 nvč.
gato opravljene sluge in voznike bogatinov.
Iz Bostona in Ne\v-Yorka so se pripeljali omenjeni sluge z vso opravo in potrebnim orodjem v treh posebnih NVanderbiltovih vlakih. Po poroki so odšli svatje v krasno palačo gospe French, kjer jih je pričakoval »luneh« — toda kakšen ! Želvi no meso po 5 dol. funt, azijatske kokoši po 20 dol. jedna, divji indijski fazani, sploli najdražja jedila in vina. Takoj po zajutrku sta se \Vanderbil-tova odpeljala s svojim vlakom na ženito-vanjsko potovanje po Ameriki.
Klsie Freneh je hči pokojnega predsednika Manhattan Trust Co, ki je ostavil 15.000.000 dol., od katerih je polovico dedovala Wanderbildova nevesta.
Vesti iz Kranjske.
*	Potres na Dolenjskem. »Slo-vencu« poročajo iz Dobrnič, da so občutili tam dne 4. t. m. okolo 10. ure predpoludne precej močan sunek, kateremu je sledilo kratko vibriranje. Smer je bila od jugozahoda.
*	Uboj. V ponedeljek je v Kranju neki mladenič zaboden tako nesrečno, da je umrl na mestu.
*	Slovensko gledališče v Ljubljani. V torek dne 12. t. in. pela se bo prvikrat \\ agnerjeva opera »Ijohengrin«.
Brzojavna poročila.
Iz državnega zbora.
DUNAJ 8. (B.) Nemške stranke na levici objavljajo izjavo, glasom katere so se nemške stranke — izvzemši klub centru m — združille za program, obsezajoči pogoje o tolmačenju poslovnega reda in pod katerimi bi bila nemška ljudska stranka v interesu zmožnosti zbornice za delo pripravljena kandidi-i rati Prade-ja (nemški liberalec) za predsednika. Mej pogoji so tudi taki, ki zahtevajo, j da se vse stranke zbornice obvežejo pošiljati svoje zastopnike na predsedniške konfeience, na katerih se bo določala praktična razdelitev del.
Prade je pridodal svoji kandidaturi pogoj, da se ta program priobči tudi drugim strankam zbornice in da mu iste na podlagi tega programa dajo svoje glasove. Nemške stranke so pritrdile temu nazoru.
Xapadi v «SloTencu».
DUNAJ 8. (P.) Brezprimerno strastne napade v si nočnem «SIoveneu» na hrvatske postance — zlasti pa na Spinčića — obsojajo celo tukajšnji zmerneji pristaši «Slo-venče vi».
Splošno veselost pa je vzbudila trditev, da j^. sedaj ■— ko je Susteršiču malo izpod-letelo — nastal razpor med slovenshim in hrvatskim narodom.
Vojna v južni Afriki.
BRUSEL 7. Nova poročila potrjajo, tla so Buri res udrli na portugalsko ozemlje in da so deloma poruši'i železnico ob zali\u Delagoa.
8 M slov. zaloo poMštva *
H iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ££ H varn v Solkanu in Gorici J
X Antona Černigoj-a K
^	t*e nahaja
2 v Trstu, Via Piazza vecchia fi J	(Rosario) št. 1.
^^ (ua desni strani cerkve sv. Petra). ^^
Konkurenca nemogoča, ker Je blago S	lz prve roke.
*KKXKXKXXXKKKKKK
1 Aleksander Levi Miizil
Vesti iz ostale Primorske.
X Na občnem zboru bralnega i n pevskega društva »Slaveče v Ric-manjih ki sa je vršil inioolo soboto dne 2. februvarja, sestavil se je sledeči odbor : g. Ivan /uljan predsednikom, Mihael Berdon
Razne vesti.
Poroka ameriških milijonarjev. Minolega meseca se je vršila poroka med 44kratim milijonarjem Alf. OuvDtie \Vanderhiltom in P.lsie French, ki je prinesla še 8 milijonov dote. V cerkvi so bili zbrani vsi » laj bolji krogi«, vladajoči nad milijoni ameriških delavcev ; tu so bile ženske v oblekah s tisočerimi dijamanti, možje, ki posedujejo železnice, rudnike in cele dežele, bankirji in druge slične pijavke. Njih hčere so bile okrašene z zlatom in dragim kamenjem, katero samo je več vredno, nego marsikatero premoženje bogatinov spodnje vrste. Gu vnne Vanderbilt gotovo ni mislil v svoji sreči, koliko tisoč njegovih ljudij in »ra s smrtno nevarnostjo po-m noževa ti njegove milijone. Cerkev je bila spremenjena v rajski vrt, tu so bile zastopane najkrasnejše cvetke našega juga in solčne Brazilije.
Samo cvetljiee so stale večo svoto denarja, nego je zasluži 1000 delavskih rodbin v jednem tednu. Pred cerkvijo, v kateri (po evropski modi) ni smel nihče razun gostov, nabralo se je polno občinstva, ki je pod nadzorstvom policajev »smelo« občudovati bo-
P &
&
Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst
•S T R S T ••
TOVARNA:
Via Tesa. vogal Via Limitanea
MOH
Sf Sf Sf
in V:a Riborgo st. 21
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje!
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. I/.-' — — &
vrbuje naročbe tndi po posebnih Darrtili.
Cene brez konkurence.
ILDSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO gf Predmeti postavio se na parobrod ^JJ ✓S	ali železnico franko.	^
jlir^OBUVALA ! l
? PEPI KRASEVUr; 5
j vrt ctrl« »r. rttn fPum iio«no m «-.»>
*	priporoma »»ojo
C bogato zalogo ra/novrstn^«« 4 vala za gospode. aro-a>»- ;n otroi.«
J	1'oAill© oaroćb# »» I7.VT«.* • tiftlrui d!»«■«•
1	OdpoSiljaTe* je potinlse pro-L^. ■ Prevzema vsako delo nm debelo ia drobne
J	ter isvriuje iste s največjo nstanjteostje ki
1	točnostjo po koakamaiUi cenah. I Za BuofoHM navodbe as pripovoda
I	Jedp Stantlfl
I	H mmjatm
Dunajska filjalka
▼lope na ksjižioe 0 4%.
torzno posredovanje, posojila m vreU-M^irje, menični eskompt, vinkullranja in razvinkuliranje obligacij.
Živnostenskd banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.*>00 li. Reservni zaklad nad 7,000.000 SL.
Centrala v Pragi. v
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah. Pardublcah, Taboru, Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi.
Važno za vsakega!
Kazprodaja !
Inečuveno ni/ki ceni se d«»Im za samo
2 gl. 85 nč.
krasna garnitura <>)>-
Rtiiieea i/.
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura «< i U ja, Aiikcr r< nn'iit. (na željo tud |HK-tel»r.i / lep«» m/te/ljanim p« kr.»vom, ločno mu* »-na s .'» letn m jaiiir4v<>m in škatliieo. 1 kr.- t: d n aii i- kijiu-ta okropna verižica
s }inv»-oin. 1'ari/ki sistem. 1 poldiit igla. /a kravate z imitir. briljanti 1 par gumbOV za manw te, znamka »< ibirantie«. 1 tram i of:« (.'» komstdovi gumbov za srajee in ••vratnik«'.
1 |»ar uhanov iz p r i s t n e g a srebra, uradno pune i r.
1 ptldin prstan - krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etvij«.
V-eli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z mio Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetji m ali po naprej |M*lauem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Rrakovo - St radom 17. - K rakovo
NrodjtoTerjajoče sprejmem v K dneh nazaj in povrnem denar. vsled česar nima kii|>ee nikake^a rizika.
lii'L'a'o ilnstrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Y-ak kupee vdohi v dar brezplačno kra«eti žepni aiiium - lf> razglednica m i mesta Krakovo.
Zaloga cementa
j<* mi prodaj ]»<> nizki ceni. Kupčija donaša It-j> dol.i.Vk in je s« »sel um pripravna za kakega slovenskega trgovca.
Več izve v kavarni Coinmeroio pri Antonu Sorliju ust nuno ali pis-meno.
Podpirani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel
$ Zalop olja. kisa mila 1
gj v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
Hp	lilatro pošiljam franko na dom
|m» nar.čhi ria debelo in drobno. Po-^ ^iljatve na deželo s poAtnim povzetjem.
Za mnogobrojne naroebe s** toplo pri[M»r<e'*a	odam
Ugodna prilika.
IZBOR
NAOČNIKOV IN NAN0SNIK0V
s pt*re< »kopirni mi lečami predpisani «m 1 zdravnikov : okovi iz jekla, niklja, zlata in srebru po pO jako nizkih Cenah.
IZBOR
akromuticiiih daljnogledov. Moderno Iorinjetc po nečuveno nizkih
conah in hrez konkurence.
Jzvršuje se vsakovrstne poprave teh predmetov.
Via jfuova — nasproti lekarne Zanetti — Via Jfuova.
Zaloga z lesom
vsake vrste in mere za mizarje in kolarje ; zlasti pa kolesne spiee, platišča, kartele, re-meljne itd. priporočata
Božič & Stanič
T K S T - Via Lazzaretto vecchio 18 — TUST

Šaljivi
M
»Kdor uši Brivca se naroči Od jeze al' o«! smeha poći**.
rtvec
€€
izhaja v Jrstu 6. leto; brije trikrat na mesec.
Program :
Splošno britje kosmatincev, izdajic in raznih Stovanožrcev ter vrhu tega prinaša lepe slike.
|MT Za šalo satiro, kritiko in drugo drobnarijo se plača letnih šest kron.	MlbOŠ KAMUŠČIČ,
lastnik in urednik.
C. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien) Braunau na Bavarskem.
Priporoča svoja i>-kratno odlikovana uo. vovrstna lesena zastirala i ltouleaux), in 5F	žaluzije. — Ceniki trratis.


A g en tj e
za privatne odjemalce se povsod sčejo.
GOSTILNA
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici
ppc Pri Gambrinusu.
Via R o s s e 11 i št. 2
Odprta y*aki dan <lo polunoei.
Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da toči vina prve vrste in sicer:
vipavsko belo po	44 nove.
istersko črno po	40 »
dalmatinsko po
brijsko rebulo po	44
in izvrstno senožeško pivo po -4 Kuhinja preskrbljena je vedno /. jjork.mi in mrzlimi jedili, ter stane:
kosilo s prikuho	1* novč.
jM>rcija pečenke s solato	•>(• «
kuretnina in teletnina cvrla
30 »
porcija
kakor tmli j><> deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineie in druge vrste, Vse druge jedi po jako nizkih cenah
&	1	. .	.	Za obilen obisk priporoča se slav. s!o-
iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v venskemu občinstvu	udana
—.	"	' vl	Marija Butkovič.
Josip Gregorčič. vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna m poštena. ____
MMMMMMNMMM gapo^-^g^ Cm^Ogl^aCO« Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALIA
TRST — Via Malcanton št. 1 TRST
3
\ajholja prevlaka za podove
je Fernolendtov
bliščeči lak ^ ^ 4* za podove
v četero nijan-ah za mehak les, ki pokrije \>ako prej^no prevlako. se ne prilepi, se ga lahko opere iti je tr|*-/.t-n. Za 1<> ~ m. 7.a<lostuje 1 kg }»o 'J kroni v plfhanti ^katlji.
Ces. in kralj.	priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj. I Schulerstraese štv. 21
Ustanovljena 1X32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne speeijalitete : pisalna in kopirna črnila ne premoči] ive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vaudol". Kovinska čistilna zmes. srebrne in zlate čiftilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi v*ega sveta najtiolje
leščilo (blks)
Cenik poiljem brezplačno pofttnine prosto.
0 Chief-Office: 48. Brixton-Road, London. SW.
§ fi. chicrry-ja pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki ohlaži boleeine, jih liitro zdravi ter odpravi na Moveskeni telesu vs«» prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce. kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter|seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lokarnarja A. Tlierry-ja tovarna v Preuradi pri Rogatcu
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izogibljf J ponarejanj ter pazi na 7 pora njo vam. znamko, ki se nahaja na lončku.

Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
xxxxxxxxxxxxxxxx
POZOR!
Kdor potrebuje izvrstni
portlantski cement
in
MMifiiio apno (Romano)
prve vrste, vdobi ga vsaki ras v zalogi
jVlarino £ukša
na Prošeku pri Trstu.
Cene ugodne.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani SpitaUk« alioe St. 2.
Nakup in prodaja	Posojil* na vrednostne papirje proti
vseh vrst rent, državnih papirjev, za- |	nizkim obrestim.
stavnih pisem, srečk, novcev, valut itd.	mavarovaaj® proti kurzni izgrubi.
po najkulantnejših pogojih.	|	Fromo^ k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4l/,°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkuiantneje. Borzna naročila.