1985 MORAM se najprej opravičiti, da sem spet pozen. Se ne bom izgovarjal, lahko pa mi verjamete, da bi sam najbolj želel priti že enkrat na začetek meseca in tam tudi o-stati. Kdaj bo za urednika ta srečni mesec, ne vem. Še prerokovati bi si ne upal. Upam pa še vedno, da enkrat bo - četudi je v mojih razmerah skoraj upanje proti upanju... V marcu se je za vse registrirane tiskovine spet dvignila poštnina. V primerjavo: za prvo izdajo MISLI v tem letu sem plačal 367.38 dolarjev poštnine, za drugo (april) po novi tarifi pa 421.30. Letalske pošiljske so poskočile za Evropo od 2.20 dol. na 2.35, za ZDA in Kanado pa od 1.85 na 1.95 dol. To je kruta realnost, ki ji ne moremo u-bežati. Tudi tisk je to leto že dražji in predno bo leto končano, nam bo povedano spet kaj "veselega"... Sem rekel, da ne bom jamral, pa me je zaneslo. Malo lažje se počutim, ko se izpraznim. Da pa ne boste mislili, da me je sama črnogled-nost, si na strani 85 oglejte prvi dar v Bernardov tiskovni sklad! Juhu! Kako veselo se smeje nepričakovano darilo preprostega naročnika, ki nima nič preveč, ljubi pa slovensko pisano besedo in se zaveda, kaj nam pomeni. Bog naj mu stotero povrne! Enako vsem ostalim, ki poleg naročnine (le ta že dolgo ne pokrije stroškov tiska in poštnine!) pošljejo tudi kaj v tiskovni sklad! — Urednik in upravnik Slika na platnicah: VRBA, Prešernov rojstni kraj, s cerkvico sv. Marka—"bližnji sosed " mu pravi pesnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIK4, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART l. and PART II.) Izdal Slovenian Research Center of America. — Cena I. dela 7.— dol., drugega 8.50 dol. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARV READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11.— dolaijev. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Komac - Škerlj — Cena 8,— dolarjev. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA, izda na v Argentini, 280 strani. Vezana knjiga 16,- dol., broširana 13,- dol. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III.del. Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40.- dol-(Posamezne knjige: prva 7.-, druga 9,- in tretja 28. dolaijev.) LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj samo 10,— dolaijev. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. - Cena vezani knjigi 13.— , broširani pa 10. dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. 1. Kunstlja. Cena 2, - dol. SLOVENIAN HERITAGE (Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz. izdal Slovenian Research Center of America. V angleščini pisana knjig3 o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. Cena 18.— dolaijev- STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM l.del,- Odlična študija razvoja dogodkov 1941 — 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13,— dolarjev. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomaž Kovač, priča pokol3 tisočev po končani revoluciji leta 1945. - Cena 2,- dolarja. PERO IN CAS L — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 J° leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15. dolaijev. NAŠ IN MOJ ČAS Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13,—, broš. 10.—dol- ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauseija. Cena 5,—dol- mlela III I (THOUGHTS) — Religious and Cultural Month|y in Slovenian Language - Informatik1 mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establl5*1 ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers In Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstra liji + Urejuje In upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSČ' 19 A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 - Tel.: (03) 861 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, Vlc' 3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscription) $ 6.— ; izven Avstralije (Overseas) $10. — ; letalsko s posebni 60' i govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstra^ + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom govarja pisec sam + Stava In priprava strani (Typing and |ay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 Tisk (Prlnting): Distlnction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3101 - Tel. (03) 380 611 IETO spominov 0 Avl ŠEM LETU smo ze napisali nekaj naslovov, pa jih ahko šc več. Za ves svet je “Leto mladih ” po izbiri OZN, za utoli&ang in pravoslavne, zlasti slovanske, je “Metodovo le-°b 1100-letnici smrti tega slovanskega apostola in soza-vctnika Evrope. Slovenci praznujemo tudi “Leto poklicev”. . 0jjenska Cerkev nas hoče s tem spomniti na naš poklic krist-&na ter posebej pokazati na Bogu posvečene poklice, ki posujejo vzpodbude in molitev vse družine božjega ljudstva. S/ °loveni]a v svetu se letos spominja 40-letnice množičnega eSUnstva v letu 1945, ki je združeno z žalostnim spominom a tisoče vrnjenih in kruto pobitih mož in fantov, na ta cvet in r°^a’ ^ je Pac^cl za svoje prepričanje že po končani vojni evoluciji pod rodomornimi kroglami lastnih bratov. Kdaj ^Jrn° tem pokojnim mogli prižgati svečko tudi na njih gro-°vih? Eno je gotovo: pozabiti jih ne smemo, Četudi jim v 0rnovim Se po štiridesetih letih ne vrnejo ukradene časti. 1 />ri nas v Avstraliji praznuje to leto država Viktorija svojo ~letnico naseljevanja. In to nas približa slovenski družini ^ Južnim križem. Imamo tudi mi to leto kakšen jubilej? eVeda. Od naših društev je tokrat na vrsti brisbanska “Pla-n a , ki bo ob tridesetletnici ustanovitve odprla prostore pr SVoiem zemljišču. Od verskih središč pa letos Melbourne pr Znuje svoj srebrni jubilej. V septembru 1960 je s Zeniom in poimenovanjem Baragovega doma v Kezv za-to, kar danes imamo in nas versko ter kulturno zdru-l^e’ četudi smo cerkev seveda gradili kasneje. Srebrni jubi- 1 Praznuje tudi Slomškova šola s svojim prevažnim delom ep slovenskimi otroki. h 't e^lnc^vajset let ni kratka doba. Četudi se zdi, da so leta naš° rni a> ie doba četrt stoletja, v katerem je bilo za 0 narodno skupnost veliko storjenega. Že samo bežen T(>^ Cc' delovanja Baragovega doma, ki je versko in narodno Dre(, na stotine naših fantov, pokaže na sadove, ki so bili br Hl ^rU(^a- Celotni verski in kulturni razvoj središča ni o^‘'Pomembna zadeva. Brez tistih težkih začetkov, celo da ne^a^erih naših ljudi zapisanih neuspehu in propadu, bi xanes Dornik ne imeli lastnega svetišča, dvorane, pa najbrž tudi ne trti 'vOVe£a doma in sester. Tudi bi gotovo ne pričeli z na-lej a ^°m počitka, ki ravno ob letošnjem srebrnem jubi-z°rijo v uresničenje. r LETNIK 34 ŠT. 4 APRIL 1985 VSEBINA: Leto spominov bpz \Q misli ;) • ,n človeške stran 65 Vate zaupam! — Metod Pirih, novi slovenski škof — stran 66 Metodovo leto — Franc Perko — stran 67 Bodite ponosni na to, kar ste! — Intervju Bogdana Saksida na 3EA — stran 68 Kaj študirati? — Aleksandra A. Ceferin — stran 71 Podrta smreka — črtica — N. Z. — stran 74 Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 77 Izpod Triglava — stran 78 Božja beseda — Jezus kliče. . . — P. Ciril — stran 80 P. Bazilij tipka ... — stran 82 Dosedanji slovenski prevodi svetega pisma — stran 84 Pesem dveh src — roman — Florence L. Barday — stran 85 Naše nabirke — stran 85 Odpusti! — pesem — Anton Medved — stran 87 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 88 Z vseh vetrov — stran 90 Kotiček naših mladih — stran 92 Križem avstralske Slovenije — stran 93 Dajmo si duška:smeh je zastonj — pravijo doma — stran 96 65 Temelj življenjske modrosti je:na pravi način postane star, kdor starost notranje sprejme. Romano Guardini Staranje ni tako stanje kakor naloga. Če jo rešimo, je starost vsaj tako lepa kot mladost, in smrt ni konec, ampak sad. Anamarija Meiner Nič na svetu ne stori človeka tako hitro starega kakor strah pred starostjo. Ernest von Feichtersleben Da, Dom poiitka! V času pred 25-imi leti, ko je nastal Baragov dom, je bil občuten problem mladih. Kar v velikih skupinah so prihajali preko begunskih taborišč. Baragov dom jim je bil v oporo in nadomestek — četudi skromen — domačega ognjišča, ki so ga pustili za morji. Danes pa se je problem premaknil iz mladine na starost. Takratne rojake v najlepših letih so upognila leta delovnega življenja. Marsikdo bo potreboval nego in posebno skrb — zakaj bi svoja zadnja leta ne preživljal v domačem okolju in v domači oskrbi? Načrti so vredni truda nas vseh. Spominom v zvezi z letošnjim letom bo tako dodan en spomin vel, ko bomo praznovali tudi obletnice Doma počitka. Bog daj, da kmalu in dolgo vrsto! Vate zaupam• Tl DVE BESEDI si je izbral za geslo svoje nadpa-stirske službe novoimenovani slovenski škof METOD PIRIH. Apostolski sedež je na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca, objavil njegovo ime kot izbranega pomočnika koprskemu škofu Jenku s pravico nasledstva. "Glas je šel po Banjški planoti," piše o tem tednik "Družina". Veselo so zazvonili zvonovi farne cerkve v Srednjem Lokovcu, kjer je bil Metod rojen 9. maja 1936, kjer ga je oblila krstna voda in kjer je leta 1963 zapel novo mašo. In šlo je od ust do ust:"Kačejev Metod je postal škofi. . Njegova mama Štefanija ni verjela, ko ji je sosed čestital. Končno so jo oblile solze in za sina je začela moliti rožni ve- Pa ravno za "Metodovo leto" smo Slovenci dobili novega škofa Metoda. . . nec. Najbrž je sto spominov privrelo v njene misli. Novi škof je iz preproste družine — oče je dolg3 leta raznašal pošto po okraju — in številne, saj je bilo poleg staršev in Starih staršev v hiši še osem otrok-Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo pa v malem semenišču v Pazinu, kjer je tudi maturiral. Leta 1956 je prišel na ljubljansko bogoslovje, leta 1963 končal bogoslovne študije ter bil 29. junija posvečen v duhovnika. Imenovan je bil za kaplana v Solkanu, po prihodu škofa Jenka na Primorsko pa je postal njegov tajnik. V Rimu je opravil podiplomski študij, tam leta 1976 dosegel magisterij v teologiji in po povratku v domovino postal spiritual v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Lansko leto ga je škof Jenko imenoval za svojega generalnega vikarja. V škofa bo novi nadpastir posvečen v koprski stolnici na binkoštni ponedeljek, 27. maja. Škofje posvečevalci bodo vsi trije slovenski škofje ordinariji. Duhovni poklic raste iz molitve! Poročilo pravi, da so v Pirihovi družini, kjer je v težkih medvojnih in p°' vojnih razmerah potekalo življenje osmih otrok, veliko skupno molili. Molitev jim je dajala moč, jih povezovala v toplo družino in jih ohranila v zvestobi Bogu. Kako lepo se sliši poročilo, da bodo Pirihovi očetov (žal je oče že pet let med pokojnimi) in materin prstan zlili v škofovskega za svojega Metoda. Res: če bi ne bilo blagoslovljenih poročnih prstanov, bi tudi zdaj škofovskega ne bilo treba, saj bi ga ne imel kd° nositi . . . Novoizvoljenemu škofu Metodu tudi avstralski Slovenci prav iz srca čestitamo. Čestitamo pa tudi koprski škofiji in vsej Primorski, da je dobila nadp3' stirja iz svoje srede. Tudi mi, četudi daleč od rodne domovine, ga bomo priporočali varstvu tistega, ki le obljubil: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!. • delu v preteklosti moramo poudariti tudi vlogo njunih učencev, zlasti kneza Koclja. Ako ne bi bili zgodovinski premiki tako neusmiljeni, bi ta mož nedvomno tudi užival čast oltarja. PRI KORENINAH SLOVENSKEGA KRŠČANSTVA Res je, da smo Slovenci ohranili še dosti hvaležnosti svetima bratoma in njunim učencem. Sv. Ciril in Metod sta glavna zavetnika ljubljanske nadškofije in drugotna zavetnika mariborske škofije. V letu 1980 ju je Janez Pavel II. razglasil za sozavetnika Evrope in ju tako pridružil prejšnjemu zavetniku sv. Benediktu. Škof Slomšek je v varstvo sv. Cirila in Metoda izročil bratovščino, ki naj bi z molitvijo pospeševala edinost med vzhodnimi in zahodnimi kristjani. Danes imamo na slovenski zemlji že nekaj cerkva, posvečenih njima na čast. METODOVO Franc Perko LETO SVETI METOD, kot ga je za Plečnikovo bežigrajsko cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani upodobil prof. Leon Koporc. g ^-ETO 1985 praznujemo kot Metodovo leto. Dne • aPrila letos namreč poteka 1100 let od smrti sve-sj®a Metoda. O tem so že pred meseci spregovorili °Venski škofje. V svojem sporočilu med drugim VlJ°:“To praznovanje je izraz naše hvaležnosti za tov^^ivi ^ar vere’ ki 3e Prav P° zaslugi svetih bra-Pognala globoke korenine, in nova spodbuda °Sveščeno krščanstvo v našem svetu.” 10 leto nam torej nudi priložnost, da ne samo s^enstven° v teoriji, temveč tudi v praksi našega versko^ ^v^enJa prideta sveta Ciril in Metod v našo ver-g0 2ayest, v zavest vseh Slovencev, ki iskreno iščemo ve,ga-. četudi živimo po vseh kontinentih, moramo jita pri koreninah svete vere pri Slovencih sto-Sv- Ciril in Metod. Pri tem svetem pionirskem Res pa je tudi, da sta sveta brata med nami še vedno le bolj “uradna” svetnika in manj ljudska. V našo slovensko zavest še nista prodrla kot nebeška prijatelja in priprošnjika.Še manj so nam pri srcu njuni učenci: Gorazd, Kliment, Naum, Sava, Angelarij in drugi, ki jih je slovenska Cerkev sprejela v svoj bogoslužni koledar šele po zadnjem koncilu. In vendar je Gorazd naš prvi “slovenski” svetnik! Metod gaje imenoval “vaše gore list”. Najbrž je bil iz skupine učencev, ki jih je svetima bratoma dal panonski knez Kocelj. Poštenjaka in za vse dobro vnetega moža Koclja moramo tudi šteti med učence svetih bratov. Bil je trdna in zvesta opora nadškofu Metodu v najhujših letih njegovega pregnanstva. V letih Metodovega u-jetništva na Nemškem se je Kocelj dopisoval celo s papežem. V Britanskem muzeju sta ohranjeni dve pismi, v katerih ga papež hvali kot “premodrega moža”. Prav bi bilo, da tega krščanskega slovenskega kneza, ki je izginil z zgodovinske pozornice prav zato, ker je podpiral sv. Metoda in njegovo delo, Cerkev vzdigne iz anonimnosti in mu da med učenci svetih bratov posebno mesto, ki ga gotovo zasluži. SVETA BRATA PRINAŠAVCA KRŠČANSKIH VREDNOT Naj opozorim na tri točke, ki sveta brata na poseben način povezujejo z našim časom in pričajo, da so bile pristne krščanske vrednote, kljub oviram in nasprotovanju mnogih, v Cerkvi vedno navzoče. Prva stvar je povezava z njuno misijonsko metodo: upoštevanje domačega jezika kot zadeva človekove intimnosti ne samo pri oznanjevanju, temveč tudi pri bogoslužju in celotni upravi Cerkve (1). Sveta brata nista bila k Slovanom poslana le kot navadna misijonarja! Takrat že pokristjanjenim Slovanom naj bi oblikovala slovansko književno krščansko kulturo in s tem utrdila temelj za slovansko narodno, kulturno, državno in cerkveno samostojnost. Tega sta se oba zavedala; zato sta z izredno zavzetnostjo branila bogoslužje v domačem jeziku. V delu za slovanski jezik se razodeva tudi izredno človekoljubje oziroma krščanski humanizem (2). Ni ju zanimal ne denar ne čast, vodila ju je zavzetnost za človeka. V tem pristnem humanizmu pa se zrcali tudi njuna čudovita krščanska širina (3). Vsi narodi imajo pravico, da v svojem jeziku spoznavajo in slavijo Boga. Bila sta visoko nad takratnimi prepiri med Rimom in Cari' gradom. S temi stališči, ki izstopajo iz ozadja njunega dela. sta sveta brata resnično učitelja in zavetnika razdelje-ne, z nerazumevanjem in sovraštvom prepojene sodobne Evrope. Na obisku pri bratu v Melbournu se je nedavno mudil s svojo marn° primorski duhovnik BOGDAN SAKSIDA. Tu je — prirejen za tisk " njegov intervju na slovenski oddaji 3EA, ki bo bralce gotovo zanimal- Helena: Danes imamo na naši radijski uri slovenskega duhovnika iz naše prelepe kraške pokrajine, Bogdana Saksida. Iskreno pozdravljeni tukaj med nami! Dober dan! Takoj imam nekaj reči. Vi ste omenila “prelepo kraško pokrajino”. Tam, kjer sta moji fari Štjaki in Vrabče, se reče “na Vrheh”. Župljanov ne morem točno opredeliti: ali naj bi bili Kraševci, ali pa Vipavci. Mislim, da želijo in hočejo biti — Vrhovci. Ko sem prišel tja, sem jih nagovoril:“Dragi Kraševci!” Pa so me takoj popravili: “Mi nismo Kraševci!” Seveda sem jih vprašal:“Ste torej Vipavci? ” Oni pa:“Nismo Vipavci, ampak mi smo Vrhovci!” In tako je ostalo. Moram priznati, da sem bil rojen komaj dvaindvajset kilometrov od Štjaka, v Dornberku, pa nikoli poprej nisem slišal za Vrhe. Zato je bila opredelitev novih župljanov tudi zame zelo čudna. Zdaj, ko živim sam na Vrheh, pa res vidim, da je to nekak poseben svet. Ločen je od Krasa, kajti vmes teče reka ali bo- lje hudournik Raša, in ločen je od Vipavske, ker Je od nje za nekako 400 do 500 metrov dvignjen. Zaradi te višine pa imamo tu kar čudovit razgled. Če bi bil kraj v Avstraliji, bi bilo tu treba najbrž plačati kaj več, vsaj višji davek, če ne drugo. Ko zjutraj vstanem, grem običajno malo iz župnišča, da se sprehodim in razgledam. Najprej pogledam na vipav' sko stran, ker sem tudi sam malo Vipavca — čeprav so pravi Vipavci v in okoli Vipave, za nas v Dornberk11 pa pravijo, da nismo več Vipavci, četudi teče Vipav3 prav mimo nas. Potem pa pogledam še malo na kr3' ško stran. To je zame, bi rekel, nadomestek za ju' tranjo flzkulturo — in vsekakor mnogo lažje .. . Helena: Kot ste nam povedali, ste torej na šini in od tega seveda izhaja tudi ime “na ^r' heh", kajne? Verjetno vam je jutranji pogl^ na obe strani dežele pod sabo tudi nekaka podbuda v vaši službi, da si tako že v sveŽB^ jutru naberete nekaj misli vašim vernikom našim rojakom doma. Nam pa povejte kaj 0 vašem delu, o vaših ljudeh in krajih. Pa tudi o vaših i bčutkih med nami v Avstraliji . . . Naravno je: kamor greš, odhajaš z občutki negotovosti. Tako sen s takimi občutki negotovosti šel i na Vrhe. Nikoli prej nisem bil v tistih krajih. Le ^edel sem, da obstajata župniji oz. vasi Štjak in pa rabče, da ne govorim o drugih vaseh in podružnicah' ki nikoli nisem slišal o njih. Zraven Štjaka in rabč je tu še kakih dvajset drugih zaselkov. Poleg “ga skrbim še za župnijo Gabije. Veste, kot Vipav-ca me je skoraj skrbelo, kako bom delal med Krašev- Qj j J .. kot sem že povedal, sem bil prepričan, da se ti J uje imajo za Kraševce. Slovenci vemo, da so vedno e neke napetosti med našimi pokrajinami, pa naj bo na Primorskem, na Kranjskem, na Štajerskem . .. Ti-ki so v gotovem kraju doma, so vedno “najboljši jj H)e”, vsi drugi okoli njih so običajno “slabši”, ali • Jaz sem prihajal iz Istre, kjer sem prej župniko- • Kmalu sem ugotovil, da so Vrhovci pravzaprav . 0 podobni Vipavcem. Kar zelo smo si sorodni, , v govorici, pa tudi v načinu mišljenja in v nava- Tako sem se na Vrheh kar hitro vživel, čeprav to zelo raztresene in pasivne župnije. Precej je v ^ njih desetletjih padlo tudi število ljudi. Med nji-Se kar dobro počutim. Spoznal sem jih, da so zelo r Prejemlji vi — četudi ne morem reči, da kar tako di-jih 0 ~ za krščanstvo in sploh za tiste vrednote, ki na dandanes vsi tako pogrešamo. Po nedeljski maši, Pnmer, zelo radi razpravljamo, posebno z moški-’ 0 mojih pridigah: kaj jim je v njih ugajalo in kaj e’ kaj jim je bilo v vzpodbudo ... In to potem tudi vse'1' ne^a^ za8on ter me utrjuje v poslanstvu, da cjo moje delo ni zaman. Če namreč ljudje prihajajo Prepričanja, da je med nami premalo dobrote, po- štenosti, pravičnosti ... in čutijo nekako pomanjkanje vsega tega, to že pomeni, da so na pravi poti do globlje vere, na poti do Kristusa. Vprašali ste me tudi, kako se počutim . .. Helena:. . . tukaj v Avstraliji med nami. Da, tukaj v Avstraliji. Veste, ob tem vprašanju ljudje kar pričakujejo, da bi odgovoril, kako lepo je tukaj. Pa moram zares in iskreno reči: Lepo je v Avstraliji. Vedno gledam tudi malo z drugega stališča kot ljudje na splošno: Avstralijo presojam tudi z duhovnega vidika. Če me vprašate najprej po pokrajini, sa mi zdi, da je dosti lepša kot sem si jo zamišljal. Ob tem mi prihaja na misel, kaj bi mi doma lahko napravili iz naše Slovenije, če bi imeli malo več čuta živeti z naravo. Slovenija je dosti bolj zelena, dosti bolj zaraščena z gozdovi, pa vendar se mi zdi, da je pri nas vseeno nekako bolj pusto. Mislim, da so pri nas ljudje bolj vzljubili cement in asfalt, kakor ste ga tukaj v Avstraliji. Vi bolj čutite, da asialt in beton ubijata. Kamor koli prideš, povsod imaš prijetno občutje domačnosti, ko je že pred hišo vse v zelenju, vse v cvetju. Dalje se mi zdi, da so korenine mnogo globlje med avstralskimi Slovenci, kakor sem prej mislil, pa naj gre za korenine slovenstva kot tudi korenine krščanstva. Avstralijo sem si predstavljal precej drugače. Mislil sem si namreč, da gre tem ljudem v glavnem za “business” — kot rečejo tudi pri nas v Sloveniji, čeprav to ni slovenska beseda. Tu pa vidim, da upoštevate poleg tega tudi mnoge druge vrednote. Ob vsem tem se mi zdi, da je za mnoge naše ljudi boljše, da so šli od doma. Tako so bolj vzljubili svojo kulturo, bolj vzljubili svojo narodnost in ohranili tudi krščanske korenine. Motiv s Krasa Helena: Podali ste nekaj misli, kot ste jih občutili v začetku vašega dela in pa sedaj ob srečanju s to našo avstralsko Slovenijo. Z vprašanjem bi šla rada še nazaj v deželo, kjer vi delujete in živite. Kako se tam ljudje shajajo in kako praznujejo? V tem tednu na primer je pust — ga doma še obhajajo? Pusta in še marsikaj kar praznujejo, pa se mi zdi, da so naši ljudje pozabili, kako so včasih njihovi predniki praznovali. Ne vedo več, da pe more praznovati tudi drugače kot da greš na ples. No, pa to še ni tako strašno! A recimo, da se ga napiješ, prideš domov pijan in imaš drugi dan mačka ter porečeš: “Oh, kako smo lepo praznovali — še danes smo bolni od včeraj!. . Zdi se mi, da ljudje pozabljajo ljudske običaje, ki so bili bogati in lepi, a so jih poplitvili in poenostavili. Da bi se k nepokvaijenim starim običajem vrnili, se zadnji čas čuti težnja, predvsem med ljudmi, ki imajo malo širše obzorje, če smem tako reči, ki malo bolj poznajo slovensko zgodovino, našo preteklost nasploh. Ti želijo, da bi se razni običaji, ki so imeli nekoč vrednost, spet tudi obnovili. To bi rekel ob pustu, ki ste ga omenila. Helena: Vprašala sem mimogrede, ker smo pač v tem tednu praznovanja. — Bi nam mogli povedati svoje vtise, kako se doma pozna odtok naroda, ki je odšel v inozemstvo — v A vstralijo ali kamor koli po svetu? Kjer sem župnik oval prej in tudi zdaj, sem na takih župnijah, v katerih je število prebivalstva močno padlo. Preden sem prišel na Vrhe, sem bil v slovenski Istri in sicer v župnijah Movraž, Sočerga in Kubed. Tam je padlo število prebivalstva iz približno 3500 do 4000 duš kar na 860, ko sem kraje zapuščal. Tam se torej zelo pozna, da so ljudje odšli. Že ko prideš v vas, opaziš žalostno sliko: več kot polovica hiš praznili, vsaka tretja streha gotovo razdrta ... Ko se približuješ vasi, pa vidiš tista prazna okna brez okvirjev — kakor da bi vate zrli neki slepci... Vzemimo konkretni primer: V vasi Movraž, kjer sem bil osem let in pol, je živelo pred desetletji okrog 530 ljudi. Ko sem pred slabimi tremi leti ta kraj zapuščal, je bilo v vasi le še 120 ljudi. Torej si lahko predstavljate, kako iz-gleda vse to zapuščeno in žalostno. Vendar so taki le nekateri predeli. Tukaj na Vrheh, kjer sem zdaj, je tudi nekaj podobnega, čeprav ni bil padec tako močan kakor v Istri. Morda se je zmanjšalo število duš le za polovico, v kakih zaselkih za dve tretjini. Vendar se tudi tukaj čuti, da so ljudje odhajali iskat boljši kos kruha drugam: kam v ožjo domovino, ali v Evropo, ali pa so šli preko oceana ... Helena: Imate še kakšno misel, ki bi jo radi izročili našim poslušalcem tukaj v zdomstvu? Zdi se mi, da Slovenci znamo biti premalo ponosni na to, kar smo. Vse preveč vidimo neke vrednote samo na drugih. Prišlo nam je menda kar v meso in kri, da so drugi veliki, mi pa tako majhni. Po številu nas res ni veliko, ampak če gledamo v zgodovino, i' mam občutek, da smo dovolj veliki in v resnici lahko ponosni na to, kar smo. Kljub temu, da smo po Ivan11 Cankarju "narod hlapcev”, menim, da to ne drži. Če bi bili res narod hlapcev, ne bi obstali v dolgih stoletjih zgodovine. Res smo bili, svoj čas narod tlačanov, res se ni nobeden za nas postavljal, se za nas zavzel. Nismo imeli svoje vojske, ne svojih kraljev, niti ne knezov. Pa smo zato imeli v sebi neko trdnost, za katero niti ne bi znal povedati, odkod je izhajala. Morda je bilo tudi krščanstvo tisto, ki nas je utrjevalo. Vsekakor: obstali smo. In če so naši predniki znali obstati, ki so bili nepismeni tlačani, ki niso imeli nobene posebne izobrazbe, takorekoč priklenjeni na zem-Ijo — in obstali so skozi 1200 let, potem mislim, je tudi vaša dolžnost, da se potrudite, kjer koli ste na svetu, tudi v Avstraliji, da ohranite svoje korenine. Ponosni bodimo na to. kar smo bili in kar smo! Kar smo bili, smo bili vedno iz sebe. Nikoli nismo živeli na račun drugih, nikoli izkoriščali drugega. Če smo živeli iz revščine, smo živeli v svoji revščini. Nikoli nam nihče ni daroval niti najmanjše dobrine, ki bi nam olajšala življenje. Mislim, da je ravno v tem ponos naroda, da vse, kar smo bili in kar smo, smo sami storili-S tem se lahko ponašamo. Ne moremo reči, da smo imeli kolonije, da smo si osvajali dežele . . . Vse to niti ni hvalevredna zadeva - kdor je namreč nekaj osvojil, je potem tudi izrabljal, daje sam lažje živel. S temi stvarmi se ni moč hvaliti in nič takega nismo i' meli Slovenci. V stoletjih za nami imamo čisto preteklost, čisto zgodovino, na katero smo lahko p°' nosni. Zato bi želel, da te korenine slovenstva in tudi krščanstva, iz katerega smo živeli — že sveta brata Ciril in Metod sta nam posredovala to krščansko kulturo — ohranite in iz njih naprej živite. Vsaj potrudite se, v kolikor je mogoče! Naravni razvoj je pač tak. da se prej ali slej res vsaka manjšina vtopi v večini. A vseeno naj rečem: vsakdo izmed vas naj bi vsaj to p°' skrbel, da bodo njegovi otroci vedeli odkod izhajajo. Pokažite, da znate biti ponosni na to, kar ste! Helena: Gospod Bogdan Saksida, v imenu P°' slušalcev in tudi v imenu vseh Slovencev na tei peti celini, se vam prisrčno zahvaljujem za vaše tople besede. Vam in vaši mami, ki je z vami tU' kaj na obisku, želim srečno pot domov. V upa' nju, da se bomo še srečali, pa naj bo tukaj doma, vam kličem: Na svidenje! Hvala lepa! Kaj študirati? IZOBRAŽEVANJE je važno za mladino, starše in državo. Poleg preživljanja otrok je za starše šolanje Velika in stalna skrb vse dokler otroci nimajo šole za Seb°j- Avstralija je industrijsko in potrošniško visoko razvita država. Izbira šolanja je velika, istočasno pa Venr)o, da šolska praksa zaostaja za potrebami družbe . na9lem tehnološkem razvoju. Vidimo, kako izginja-10 delovna mesta za slabše kvalificirane delavce in ra-s*e Potreba za strokovno bolj izučene. Smo tudi v do-ko postaja polna zaposlitev mladine vedno večje vpr3šanje. Boljše izšolan študent ima večje možnosti Za delo. ^ Prv° odločitev napravijo starši sami z vpisom otro-3 v osnovno šolo. V kakšno šolo ga vpišejo, je odvi-Sn° °d informacij, ki jih dobijo od šol, prijateljskih nasvetov, njihovih vzgojnih pogledov in pričakovanj p°leg finančnih zmogljivosti in še marsikaj drugega. Učenec v šoli kmalu pokaže svojo sposobnost za UkC.enje — kaj zmore in kaj hoče, znanje in spretnosti, J1 lih pridobi z učenjem. Vsi ti dejavniki šolskega „ enia se prepletajo in vplivajo z osebnostnimi in tvenimi značilnostmi na učenca. Pri len dno vpisu v srednjo šolo je študent že bolj samosto- ln se odloči za predmete, ki ga bolj zanimajo. Ve-uč se zaveda, kakšne so njegove sposobnosti za nJe in potrebe za izobrazbo. Tako se z dolgoletno lan jem pripravlja in povečuje svoje zmožnosti za zaposlitev ali za nadaljni študij, vse v upanju dobiti delo, ki ga bo veselilo, da bo preskrbljen in zadovoljen. Tako lahko uresniči svoje zmožnosti in stremljenja, svoje življenje uredi tako, da ga je vredno živeti. Z naraščajočo brezposelnostjo vedno več slišimo o razočaranju mladine, ki po zaključenem šolanju ne najde zaposlitve. Za nekatere ni dela in tisti, ki se niso dobro učili, včasih niso niti sposobni opravljati delo, četudi ga najdejo. Mnoga podjetja in uradi izbirajo kandidate za delo potom svojih izpitov, ki jih ni lahko napraviti, če ni dobre splošne izobrazbe ali določene veščine. Srednješolec, ki se pripravlja za visokošolski študij, si mora izbrati take predmete, ki so povezani med seboj, ali posredno pomagajo v študiju za poklic in alternative. Veliko je študentov, ki položijo maturitetne izpite, a se ne morejo vpisati na univerzo. Vzrok je v tem, Tabela 1. Rezultati izpitov 12 letnika (HSC) v letu 1984 za Viktorijo: Število prijavljenih: Število uspešnih: Vrsta izpita: Ženske Moški Skupaj Ženske Moški Skupaj Grupa 1, 2 in enote 13,844 11,142 24,986 11,064 8,583 19,647 % 79.9 77.0 78.6 Študijske enote 806 461 1,267 640 373 1,013 % 79,4 80,9 80.0 Skupaj: 14,650 11,603 26,253 11,704 8,956 20,660 % 79,9 77.2 78.7 Tabela 2. Rezultati prej opravljenih (akumuliranih) izpitov v letu 1984 za Viktorijo: Število uspešnih: Ženske Moški Skupaj Grupa 1, 2 in enote 683 395 1,078 Študijske enote 8 2 10 Skupaj: 691 397 1,088 ker niso dovolj dobro opravili izpite, ali pa niso izbrali pravih predmetov. V Avstraliji visokošolske u-stanove ne morejo sprejeti vseh kandidatov. Zato dobijo izbrane najboljše maturante preko inštitutov, ki so odgovorni za srednješolsko ocenjevanje. V Viktoriji deluje V. I. S. E. (Victorian Institute for Second-ary Education), ki predpisuje in ocenjuje maturitetne izpite (HSC). Izbiro in ponudbo mest za vpis na univerze in visoke šole pa v Viktoriji u-reja V. U. A. C. (Victorian Universities Admissions Commit-tee). Visokošolske u-stanove pa tudi sprejemajo primerne študente po svojih kriterijih. Iz članku dodanih tabel o rezultatih izpitov preteklega leta v Viktoriji študent lahko vidi, kakšne predmete so v letu 1984 maturanti izbrali in kako so polagali izpite. Študent mora pri izbiri predmetov kombinirati take predmete, ki so pogoj vpisa za nekatere stroke, med temi pa izbirati take, za katere misli, da jih bo bolje opravil, si REZULTATI IZPITOV 1984 v Viktoriji Ocene: ENGLISH N : 24,457 % BIOLOGY N : 10,133 % LEGAL STUDIES N : 8,464 % GENERAL MATHS N : 8,246 % CHEMISTRY N : 7,462 % AUSTRALIAN HISTORY - N : 6,827 % PHYSICS N : 5,769 % PURE MATHS N : 5,206 % ECONOMICS N : 5,084 % ACCOUNTING N : 4,949 % HOME ECONOMICS N : 4,892 % APPLIED MATHS N : 4,501 % POLITICS N : 3,810 % ENGLISH LITERA- TURE- N : 3,564 % GEOGRAPHY N : 3,260 % ART N : 2,116 % PHYSICAL EDUCA- TION - N : 1,605 % ENGLISH SECOND LANGUAGE - N: 1,101 % BUSINESS MATHS N : 924 % GRAPHIC COMMUNI- C AT ION - N : 860 % PEACE &JUSTICE N : 711 % MUSIČA N : 671 % F & E D C — — + + 4,760 7,139 7,429 19,5 29.2 30.4 2,471 2,542 2,855 24.4 25.1 28.2 2,298 2,426 2,345 27.7 28.7 27.7 1,800 2,065 2,375 21.9 25.0 28.8 1,389 1,659 2,204 18.7 22.2 26.9 1,761 2,060 1,793 25.8 30.2 26.3 1,111 1,407 1,381 19.2 24.4 23.9 974 1,117 1,374 18.7 21.5 26.4 1,314 1,483 1,409 25.8 29.2 27.7 1,271 1,329 1,386 25.7 26.9 28.0 1,402 1,456 1,271 28.7 29.8 26.0 814 952 1,209 18.1 21.2 26.9 904 998 1,077 24.0 26.5 28.6 754 1,008 897 21.2 28.3 25.2 803 965 889 24.7 29.6 27.3 550 579 590 26.0 27.4 27.9 453 486 426 28.2 30.3 26.5 228 247 287 21.7 22.4 26.1 115 220 232 12.5 23.8 25.1 244 241 233 28.3 28.0 27.1 43 127 249 6.1 17.9 35.0 89 137 171 13.3 20.4 25.5 B A + + 3,240 1,889 13.3 7.7 1,385 880 13.7 8.7 867 528 10.2 6.2 1,155 851 14.0 10.3 1,079 1,331 14.5 17.8 743 470 10.9 6.9 956 914 16.6 15.8 987 754 19.0 14.5 568 310 11.2 6.1 575 388 11.6 7.8 509 254 10.4 5.2 822 704 18.3 15.6 525 263 13.9 7.0 558 347 15.7 9.7 391 212 12.0 6.5 292 105 13.8 5.0 180 60 11.2 3.7 215 124 19.5 11.3 194 163 21.0 17.6 89 53 10.4 6-2 190 102 26.7 14.3 132 142 19.7 21.2 s tern pridobil višje Povprečje točk ter bolj verjetno vpisno kvo- tako dosege/ to. Iz vseh teh podat-°v je lahko povzeti Mnogo zaključkov. Lansko leto je bilo v Viktoriji 114 matu-r'tetni h predmetov na izbiro, kar je po Mnenju mnogih pre-Ve*- Študent polaga Maturo iz petih ali estih predmetov in s Povprečjem prvih šti-r'h najboljše pozitivno .) opravljenih izpitov se kvalificira za 'zbiro na vpis. Boljši re*ultat, večje možno- sti. - prj fcfrjfj pa ve. . n° bolj vpliva peti M šesti predmet. Prav 0 trenje je lahko v Pr/d študentom drugega jezika. Študent, ki sliši doma er se uči leta v šoli jezik svojih staršev, bo gotovo ° lSe polagal izpit (akumulirano znanje) v primerjavi olskim predmetom, ki se ga uči leto ali dve in mor-a niti ni važen za nadaljni študij. Je*iki Ocene: ^°dern GREEK N= 1,154 ^ENch N:948 I!AUAN N = 676 '^donesian N:460 JERMAN N = 445 pHlMESE N = 277 ^ApANESE Ocene: F & E D + C + B + A + SYSTEMS OF BELIEF 67 123 187 164 86 N : 627 % 10.7 19.6 29.8 26.2 13.7 EUROPEAN HISTORY 130 152 158 102 78 N : 620 % 21.0 24.5 25.5 16.5 12.6 PHILOSOPHIES 27 99 182 181 84 OF LIFE - N : 573 % 4.7 17.3 31.8 31.6 14.7 COMPUTOR SCIENCE 134 120 163 77 54 N : 548 % 24.5 21.9 29.7 14.1 9.9 ENGLISH A 75 211 175 75 7 N : 543 % 13.8 38.9 32.2 13.8 1.3 BIBLICAL STUDIES 100 148 163 76 51 N : 538 % 18.6 27.5 30.3 14.1 9.5 CHRISTIAN PRAYER 39 97 135 139 124 N : 534 % 7.3 18.2 25.3 26.0 23.2 THE FUTURE OF THE 72 150 146 110 50 CHURCH - N : 528 % 13,6 28.4 27.7 20.8 9.5 PERSONHOOD- 44 117 143 146 77 CHRISTIAN - N : 527 itd. izpod 500 izpitov % 8.4 22.2 26.1 27.7 14.6 N: 122 spanish N- 112 I^brevv N; 103 ^adaljevanje na desni F & E D C B A - - + + + + 352 312 282 131 77 % 30.5 27.0 24.4 11.4 6.7 130 181 254 174 209 % 13.8 19.1 26.8 18.4 22.1 143 187 191 87 68 % 21.2 27.7 28.3 12.9 10.1 39 44 128 148 101 % 8.5 9.6 27.8 32.2 22.0 59 89 120 72 105 % 13.2 20.0 27.0 16.2 23.6 21 45 99 78 34 % 7.6 16.2 35.7 28.2 12.3 9 11 17 24 61 % 7.4 9.0 13.9 19.7 50.0 7 5 20 42 38 % 6.3 4.5 17.9 37.5 33.9 14 13 20 19 37 % 13.6 12.6 19.4 18.5 35.9 Za študenta je važno, da se pri izbiri maturitetnih predmetov posvetuje v šoli (s koordinatorjem, svetovalcem in učiteljem HSC predmeta). Ob pomanjkljivih informacijah naj se obrne na VISE, VUAC ali na šolo, kjer misli naprej študirati, l/se preveč je odločitev, ki se sčasoma izkažejo za slabe, a so temeljile na nepopolnih informacijah. ALEKSANDRA L. CEFERIN Število izpitov izpod -100 do 10: LATIN 78 CROATIAN 77 TURKISH 60 SERBO-CROATIAN 42 RUSSIAN 37 POLISH 28 MACEDONIAN 23 UKRAINIAN 22 HUNGARIAN 22 DUTCH 20 L AT VI AN 12 (Viri: VISE) kadita, mite VRATA Robarjeve bajte so zaškripala. Zatohel duh je udaril v nos novemu gospodarju. Stopil je na desno v veži, v hišo in odprl okna. Vse je bilo prazno. Zelena peč je samevala v kotu ob vratih, v sprednjem kotu miza s širokimi špranjami; dve klopi za mizo ob steni in vegast stol je bilo vse, kar je bilo v hiši; vrata v prazno kamro so bila odprta. Tine je slekel suknjič in ga položil na stol. Sam se je vsedel na klop in gledal skozi okno. Tako zelo srečnega se ni čutil nikoli: zdaj je na svojem. Majhna je bajta, tudi sadni vrt okoli ni Bog ve kaj velik, pa je le vse to njegovo. Sad skoro desetletnega trdega dela je bil tako velik in tako sladak, da je zaprl oči in užival in koval načrte. “Vežo bom predelal in naredil iz nje kuhinjo. Klet je dobra. Hišo in kamro bom prebelil, pa še zunaj vse. Čedna hišica bo. Staro drevje po vrtu bom posekal in nasadil novega. Pred hišo bom ogradil od poti do hiše; prav čeden vrtiček bo za zelenjavo in rože. Grmovje med Jurjevim in mojim po meji bom posekal, potegnil žično ograjo in obsadil ob ograji z orehi in češnjami, pa mejo nad hišo v hribu prav tako. ” Nič ni odlašal Komaj je proti večeru prišel z dela, je že začel doma dan za dnem. Vedno vesel, vedno nasmejan je preurejal hišo in jo lepšal. Kmalu mu je v to veselje kanil pni pelin. Vse sosede je poznal, saj je vozaril tod mimo neštetokrat. S svojim sedanjim sosedom Jurjem sta se redno pogovarjala, kadar je vozil mimo. Rad je imel možaka, ki je šel v šestdeseto leto, že zato, ker mu je zmeraj dal dobro besedo; pa še na Lenko so mu šle misli, na Jurjevo hčer. Tako je mislil, da bo še naprej obstalo. Za vrtiček je kopal tisti večer, ko je videl, da ga Jur gleda skozi odprto okno. “Bog daj, oča! Kaj pravite, ali se ne bo dalo tukajle okoli bajte vse prav lepo urediti? ” “Seveda, zdaj si mi požrl to bajto, ki sem jo hotel jaz kupiti! Le glej, da se ti ne bo zaletelo!. . . ” je bil Jur rezek. Zaprl je okno, da so stekla zašklepetala in izginil proč v hišo. Tine je obstal, kakor bi ga po glavi udaril Čutil je, da se mu roke tresejo. Vse veselje ga je minilo. Vzel je lopato in motiko in se umaknil v hišo. Jur se je trdo prestopil po hiši. Pljunil je jezno po tleh in o trkal pipo. “Dobro sem ga, kar sapo mu je vzelo, ” je naglas zabrundal “Koga ste, oče, ” se je v veži oglasila Lenka. N. Z. “Prav, da si se oglasila. Tegale pritepenca, ki se nam je semle pred nos usedel, ki mi je požrl, kar sem sam mislil kupiti, tega sem usekal, da je koj šel v hišo. Ti, Lenka, se tudi pazi! Mislim, da malo prevečkrat glave skupaj stikata. Kar jenjaj, ne bo nič! Bolje da danes zveš kot kasneje. ” “Le kaj vam je naredil, da ste taki! Saj še jaz nisem vedela, da hočete kupiti, bo pa Tine? Zdaj pa tako uganjate. Kar hočete, recite, a prav ni , če ste mu kako hudo rekli ” “Ti me ne boš učila, že vem, kaj delam. Je pokrita rihta ta fant. Kar gori v selške hribe naj gre, pa tisto vzame, ki jo je tam speljal, potem pa pustil! Pa se dela zdaj mjbolj nedolžnega. Tako je, da boš vedela!" Odšel je skozi mala vrata proti hlevu. Lenka je s težavo zadrževala solze. Z enim udarcem se je zdrobilo vse, kar si je tako lepo slikala... Hiteti je morala z večerjo, pa je znova in znova kljuvalo v njej. “Ne, ne, ne more biti res,” je sanui sebi pritrjevala. “Poznam ga zadosti, pošten je, priden, dober z vsemu Le kdo bi ga očrnil? ” Da bi se oča vse to izmislili, ni mogla verjeti Tine se je polagoma umiril. Spet je delal večer za večerom in urejal svoj domek. Le tistega vesela obraza in žvižganja ni bilo več. Težko mu je bilo, vendar ni nikomur omenil ničesar. Začel je trebiti živo mejo med svojim in Jurjevim svetom. Tudi tu je zagrmelo. Jur je takoj prvi večer prišel bliže. “Fant, tega se ne loti! Je toliko moje kot Robarjevo. Ne pustim, če ne bom tožil ” “Bog varuj, oča, da bi se jaz vašega lotil! Rad bi le ogradil in v red spravil okrog svoje hiše. Kar pokažite do kod smem, pa bom zadovoljen! Jaz bi rad v miru živel ” “Zame je tako dobro kot je. In tako naj ostane!” Tine je videl, da mu hoče samo nagajati. "Naj pa ostane, ” je mislil sam pri sebi, “se bom pa tega lotil kdaj kasneje!” Začel je trebiti v meji v hribu nad hišo. Zasadil je celo mejo z orehi in češnjami: za drugo sadje je videl, da zemlja tam ne bo. Tudi tudi je že čez nekaj dni videl, da mu Jur ne pusti miru. V oglu med svojim in Jurjevim je posadil krepkega češnjevega divjaka, da bi ga kasneje cepil Že čez nekaj dni so bile porezane vse veje, ki so segale na Jurjev svet. Tinetu se je zdelo, da se mu tudi Lenka izmika. Zlepa je ni bilo več na to stran hiše, ali k oknu. Še srečati se nista mogla. Kolikor bolj dolgo je ni videl, toliko bolj je hrepenel po njej. Na mestno žegnanje je po maši stopil v gostilno. Sedel je med fante iz vasi, ki so ga klicali. Najbolj glasen je bil že Andrej s spodnjega konca vasi “Tine, kdaj boš pa za fantovščino dajal? Bajto si že pripravil. Ali jo boš pripeljal s Selškega - tam boš imel kmalu že pastirja. Ali pa se boš v Hrastnico zaletel? ...” “Ne razumem te, Andrej!Ne vem, kam meriš. ” “Seveda, saj si tajil kot gad noge. Zdaj pa že vrabci po strehah vedo, samo ti ne. ” “Kaj neki? ” “No, saj je vseeno zame,” se je zasmejal Andrej, “kar boš vzel, boš pa imel! Mi pa pijmo!” Tine je kmalu družbo zapustil. Le voznik Lovrenc, s katerim sta marsikak voz hlodov speljala, je šel za njim. “Kaj pa je mislil Andrej prej, ko je nekaj na selško stran namigoval? ” ga je Tine spotoma vprašal. Ali res nič ne veš,” ga je pogledal Lovrenc. “Veš, že nekaj tednov slišim, odkar si kupil bajto, da imaš gori na selškem otroka, pa da hodiš tudi gori v Hrast-nico v vas, zraven pa še za Lenko gledaš. Saj te poznam, Tine, in ne bom verjel prej, dokler mi sam ne rečeš, koliko je res. Ne vem, kdo trosi te čudne novice okrog. Ljudje pa seveda verjamejo in privoščijo. Umazan pa boš, če se ne boš postavil pa prav na trdo jezikov zavezal ” Tine je bledel in rdel v obraz. “Le kaj naj naredim, Lovrenc? Če tožim, bo še huje, če se pričkam z njimi, nič boljše. Lovrenc, ti me poznaš. Kakor gotovo je Bog v nebesih, nikjer nisem imel nič opraviti Ti in še nekaj prijateljev, ki jih imam, lahko to govorico zavrete — jaz je ne morem... ” Lovrenc se je ustavil “Prav imaš, Tine! Tukajle je moja roka: zate se bomo postavili Bomo že zvedeli, odkod je to prišlo, da bomo zavrli. ” Tekli so tedni Val obrekovanja je padal in spet rasteh Tine je s silo dušil jezo v sebi. Čutil je, da ima Jur svoje prste vmes, vendar se je zadrževal. Sam sebi je dopovedoval in se prepričeval, da ne bo naredil nič dobrega ne sebi, ne drugim, če bo vračal s sovraštvom. Vrgel se je v delo z vso silo, da bi pozabil in potlačil v sebi maščevalnost, ki ga je hotela prevladati Z Lovrencem sta se zmenila, da mu bo pomagal posekati in pripeljati nekaj smrek iz gozda, ki ga je imela njegova bajta. Odpovedal je delo v soboto. Nista bila tako pozna, vendar sta že slišala sekanje v gozdu. “Pa prav v tvojem nekdo podira, ” je dejal Lovrenc. Blečji vrh pri Trebelnem “Pojdiva od one strani, da bova videla, kdo je. ” Šla sta po drugi strani do vrha gozdne parcele in od tam previdno proti smeri, odkoder se je slišalo sekanje, navzdol “Pa prav sosed Jur je, ” je šepnil Lovrenc, “zdajle ga imaš. Sumim, da od njega izhaja tisto govorjenje. ” “Lepo te prosim, Lovrenc, da nič ne rečeš! Bom sam opravil Menim, da bo bolje tako. ” Kakor veš. A zdajle mu lahko vrneš. ” Jur je bil tako zaverovan v delo, da ju ni opazil, dokler nista stala tik ob njem. Dve smreki je imel že podrti “Bog daj, oča, zgodnji ste! Midva sva tudi prišla nekaj podret: deske bom potreboval Kaj mislite, katere bi bile najbolj potrebne? Vi se bolj spoznate...” Jur je nekaj časa strmel vanju in lovil sapo. Rdečica ga je spreletavala po obrazu, sekira mu je padla na tla. “Se reče,” je iskal za besedo, “precej jih imaš, Tine, ker že dolgo ni nihče sekal. Nekaj, se mi zdi, je že lubadar načel, nekaj jih ima vrhove polomljene. Je kar potrebno podreti, da se škoda ne dela. ” S prstom mu jih je pokazal nekaj. “Le-te so najbolj potrebne. Pa tale, ki jo imam načeto, tudi ” “Kar poderite jo, oča! Pa Bog lonaj, ker ste mi svetovali! Midva bova pa šla nad druge. Pozdravljeni!” Šla sta više molče, vrgla suknjiče na tla in začela. Pod njima doli ni več zapela sekira. Jur je odšel, ne da bi končal... Tine ga po tem dnevu več časa ni videl Ko ga je prvič srečal čez kak teden, ga je ogovoril: “Dober dan, oča!” Jur ga je dvomljivo pogledal in hotel iz obraza brati Tinetove misli Odzdravil je in šel Ni potekel še mesec, ko ga je sam poklical k meji “Tine, sem stopi!” Prestopal se je nemirno in prekladal pipo iz roke v usta in nazaj. “Ali si tožil? ”je skoraj boječe vprašal “Tožil? Čemu, oča? Kaj bom imel od tega, če drugega v nesrečo tlačim. Ali ni bolje, če smo prijatelji? ” Jur se je vidno oddahnil. “To ti povem, Tine, jaz bi tebe bil. Ti pa mene nisi hotel spraviti v sramoto in jezike. Nikoli ti ne bom tega pozabil. Nagajal sem ti, kjer sem ti mogel, pa si potrpel. Tine, tukajle je moja roka. Odslej ti bom pa sosed tak, kot si bil ti meni - če boš seveda mogel pozabiti ...” Glas in roka, ki jo je stegnil proti Tinetu, sta se mu tresla. “Prav, oča, bom vsaj imel moža in prijatelja, kamor se bom lahko zmeraj obrnil, za soseda. ” Krepko sta si stisnila roke čez mejo. Tine je dvignil oči V oknu je zagledal Lenko, ki si je brisala solze. “Še nekaj, oča! Ali tisto, kar se zadnji čas govori o nekem dekletu iz selških hribov, verjamete? ” “Če ti rečeš, Tine, da ni res — slišal sem res zvoniti o tem — pa ne bom nikoli verjel. Posebno še, ker sem od takega slišal, ki je mislil, da si mu v zeljnik stopil, ko si tole kupil, in da mu še hodiš, ko z našo govoriš. ” “Prav, oča! Potem lahko pridem v vas? ” “Tine, vrata so ti odprta, kadar hočeš: več ne dam na nobenega fanta kot nate. ” Tisti dan se je za Tineta spet začelo življenje. Bajta mu je postala spet sreča, vrt okrog nje spet vrt, kjer so rasle rože namesto trnja. Vse mu je bilo obsejano s soncem. Zdaj je vedel, da mu je pot do Lenke, do popolne sreče v novem domu, spet odprta. Huda ura trpljenja je bila mimo. Blagroval je potrpežljivost in dobroto, ki mu je spet pripeljala sonce v njegovo življenje. M. Gaspari: Pom ladna pesem J PRAZNIKI so minuli, življenje se umiija in teče svojo pot. Moram pa reči, da je bilo v adelaidskem verskem središču za velikonočne praznike prav prijetno. Vzrok lahko najdemo v tem, da smo se na praznike lepo pripravili z molitvijo, spovedjo in potrebnim razpoloženjem. Zdi se mi, da je bila naša cerkev te Praznike bolj obiskana kot lani oz. kot je bila prejšnja leta anglikanska cerkev, ki smo jo za bogoslužje uporabljali. Letos so še prav posebej sodelovali naši mladinci. Na cvetno nedeljo je bilo prijetno za oči in ušesa, ko So Thomas Valenčič, Branko Pahor, Frank Jenko, Martina Rant in Slava Ivančič lepo podali pasijon. Enako na veliki petek druga skupina mladih: Ančka Ahlin, Pavel Čeligoj, Robert Katrn, Elizabeta Sužnik 111 Silvana Poklar. Odrasli smo bili veselo presenečeni, kako se zna mladina vživeti tudi v duhovne stvari, le zal je velikokrat premalo volje ali pa korajže. Tudi letos smo napravili božji grob in naši verniki so imeli priliko za molitev. Škoda, da se mnogi ne po-služijo te prilike. Pa je tako lepo in toliko vredno, če se človek zna v tišini pogovarjati z Bogom. Upam, da 1)3 prihodnje leto več molilcev. Na nedeljo Kristusovega vstajenja je bila naša cerkev najbrž prvikrat po otvoritvi in blagoslovu tako P°lna. (Kako lepo bi bilo, ko bi bilo tako sleherno nedeljo!) Pri obhajilu je bilo gotovo 95 % udeležen-Cev, več kot katerokoli leto doslej. Po maši sta pri vratih odhajajoče presenetila Ivanči-Ceva Lili in Selanov Marko, ko sta vsakemu voščila Praznike in podarila pirh. Raznobarvne pirhe sta pripravili Rantovi Martinca in Lojzka. Vsem štirim gre zahvala! Enako seveda vsem ostalim, ki so na kakršen koli način doprinesli za prelepo doživetje velike noči. osebej naj omenim pevovodjo g. Jožeta Šterbenca in Pevce, ki so s svojim ubranim petjem obogatili bogo-s užje vseh štirih dni velikega tedna. Bog plačaj vsem! Kot večkrat omenjam: pri nas vedno kaj delamo, Izbo]jšujemo, urejamo ... In pri tem rojaki kaj radi Priskočijo na pomoč. Tako je naš “mojster železa” Pn vhodnih vratih nedavno postavil slavolok, ki bo z rtnicami plezalkami lep okras verskemu središču. Se-veda je slavolokova oblika njegova domislica. Tonetu Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slot/ene Mission, 51 Young Ave., IA/. Hindmarsh, S.A., 5007 (P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674 Jesenku iskrena zahvala, pa tudi sinu Marjanu, ki je pri postavitvi pomagal očetu! Dne 19. maja bo naša adelaidska skupnost romala v Berri, kjer je župnijska cerkev kraja naših sadjarjev posvečena Materi božji. Proslavili bomo Kraljico maja. Obenem je maj tudi mesec, ko se posebej spominjamo naših mater. Odhod izpred cerkve bo ob 7.30 zjutraj. Po prihodu v Berri (okoli enajste ure) bomo imeli v cerkvi Our Lady of the River sveto mašo z litanijami in blagoslovom. Po končanem bogoslužju pa se bomo v Slovenskem klubu srečali s tamkajšnjimi rojaki v prijetni domači družbi. Na B. B. Q. zaba- vi bo igral za nas kvintet Planinka, imeli bomo tudi loterijo, balinarji bodo prišli tudi na svoj račun . . . Vsekakor: prijetno bo, zato vsi vabljeni, da se nam pridružite! Okrog devetih zvečer se bomo vračali — ne dvomim, da dobro razpoloženi! — proti Ade-laidi. Na Materinski dan, 12. maja, se bomo vseh živih in pokojnih mater spomnili pri sveti maši. Po maši bo pa še kratek spored' v mladinskem prostoru (“šed” mu pravimo), kjer bomo izbrali tudi “mater leta” naše adelaidske skupine. Verouk je vsako nedeljo ob šesti uri, za birmance pa vsako nedeljo ob petih. Radijska oddaja v priredbi slovenskega verskega središča je vsako drugo in četrto sredo v mesecu, zvečer ob osmih na valu 5 EBIFM. Oddaja ima namen duhovno poglobitev. Pridružite se poslušalcem! P. JANEZ + Bog vas pošilja med druge narode, ki doslej Slovencev še niso poznali, da bi z zgledom pravega krščanskega življenja tem narodom svetili. + Kdor v tujini cerkve več ne obiskuje, je v resnici brezdomec in izgubljen. + Samo v trdni skupnosti pomenimo nekaj. Vse boste dosegli, če boste o-stali trdno povezani v skupnosti. + Držite se skupnosti, za vsako ceno se je držite, da se boste ohranili in si med seboj pomagali! (Nekaj misli iz govorov pok. škofa dr. Gregorija Rožmana) OB 50 - LETNICI PLANICE so bile po Sloveniji številne prireditve. V osrednjem slovenskem kulturnem hramu, ljubljanskem Cankarjevem domu, je bila drugega marca slavnostna akademija. Za začetek so zadonele znane planiške fanfare. Slovenski oktet pa je zapel “Oj, Triglav moj dom”. Veliki ekran na odru je udeležencem v dvorani in gledalcem pred televizijskimi ekrani širom Slovenije prikazal 50-letni razvoj Planice. V okviru prireditev je bila tudi posebna razstava, ki je predstavila našo Planico kot “zibelko smučarskih poletov in kot slovenski narodni praznik na prostem v okolju Triglavskega nacionalnega parka”, kot je pisalo “Delo”. Višek prireditev pa je bilo 8. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki ga je Mednarodna smučarska zveza ob njenem polstoletnem jubileju zaupala Planici. Planica je dala doslej šestnajst svetovnih rekordov in seveda številne državne rekorde, tisočem obiskovalcev tega smučarskega središča pod Poncami pa obilico nepopisljivih užitkov. V PORTOROŽU so se tri dni posvetovali strokovnjaki — več sto arhitektov, gradbenikov, umetnostnih zgodovinarjev in pravnikov se je zbralo k razgovorom o slovenski arhitekturi, zlasti ljudski. Prof. Nace Šumi je v uvodnem govoru med drugim dejal: “V Sloveniji imamo okrog 600 gradov, 2000 cerkva in več tisoč meščanskih hiš ter še zmeraj številne pomnike ljudskega stavbarstva. Vse to gradivo je različno ohranjeno. Najmanj so proučeni spomeniki, najbolj zdesetkano pa je gradivo ljudske arhitekture.” Najbolj je izpostavljena modernizaciji ljudska arhitektura, pa še danes ni strateške odločitve o tem, kako ohraniti zlasti podeželsko ljudsko arhitekturo. V Pomuiju je na primer le še dvajset objektov ljudske arhitekture, ki so vredni ohranitve, dočim je na Krasu Melbournskim rojakom je na uslugo l ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN I LJUBI PIRNAT ! 18 WRIDGWAY AVE.. BURWOOD, Vic. j Telefon: 288 4159 : Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Z Full denture Service and repairs. ! med vsemi deli Slovenije najbolj ohranjena. Gorenjska je ta svoj del kulturne dediščine že skoraj obnovila. Prenova starih mestnih jeder pa vedno bolj šepa tudi zato, ker družba ne da na razpolago dovolj denarja. VIPAVSKO dijaško semenišče ima notranjo srednjo šolo in deluje od leta 1952. Doslej je bilo vpisanih v njem 499 dijakov: 221 za koprsko, 210 za ljubljansko in 53 za mariborsko škofijo, 10 pa za jezuitsko redovno skupnost. Iz vrst teh dijakov je doslej izšlo 155 duhovnikov. Večina fantov je bila iz delav-sko-kmečkih družin z več otroki. MARIBOR pa ima za gimnazijce Slomškovo dijaško semenišče, ki je bilo ustanovljeno že leta 1878 in je stavba služila namenu vse do leta 1940. V letih 1920 — 1940 je bilo vpisanih 494 dijakov in je iz njih vrst izšlo 86 duhovnikov mariborske škofije. V desetih povojnih letih (1949-1959) se je 77 dijakov iz mariborske škofije šolalo po hrvaških malih semeniščih in od teh jih je 37 doseglo mašniško posvečenje. Leta 1961 so ustanovili Dijaško semenišče, za katerega še zdaj uporabljajo del frančiškanskega samostana v Mariboru. Doslej je bilo vpisanih 332 dijakov in je iz njihovih vrst izšlo 80 duhovnikov. MANJ KAZNIVIH DEJANJ je bilo lani kot prejšnja leta, kažejo zbrane številke za Slovenijo. Ovadb zoper polnoletne je bilo 25.351, zoper mladoletne 2^809, kaznivih dejanj neznanih storilce/ pa je bilo prijavljenih lani 20.741. Vendar poročilo pravi, da je zmanjšanje kaznivih dejanj varljivo, kajti pripisati ga moramo spremembam v zveznem in republiškem kazenskem zakonu. Gotovi prestopki so prišli v milejšo kategorijo in zanje ni ovadbe. Med oblikami napadov na družbeno premoženje še vedno prednjačijo razne tatvine in goljufije od zunaj, medtem ko je znotraj združenega dela največ prilaščanja raznega materiala, živil, denarja ipd. Tudi je v Sloveniji že nekaj let pereč problem tihotapstvo, ki je običajno povezano z nedovoljeno trgovino. Značilno je, da najpogosteje tihotapijo kavo, kavbojke, glasbene aparature, v zadnjem času pa tudi hišne računalnike. Melbournskim Slovencenl se priporoča KAMNOSESKO PODJFTJt VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Ply l.td. 9 TRAVAH A AVE-: , THOMASIOVVN. VIC Telefon: 359 5509. doma 470 4046 m 470 4095 ' > Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru Garancija za vsako delo! SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POSEBNI POLET ZA VAS: 12. JUNIJA 1985 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije. Iz Sydneya: 12/6/85 ob 12.35 Iz Melbourna: 12/6/85 ob 15.00 Prihod v Ljubljano: 13/6/1985 ob 06.25 zjutraj DONVAL ■RAVEL Za vse potnike velja enaka ekonomska cena: polet iz drugih mest — iz Brisbana do Sydneya, iz Hobarta ali Adelaide do Melbourna — in nazaj je vključen v ceni celotnega, poleta. Zaradi novih predpisov glede potnega lista Vam priporočamo: obrnite se na nas cim preje, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo. Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) 0 PREDORU pod Karavankami, ki bo povezal našo rodno domovino z Avstrijo, smo že pisali. Mednarodna komisija (Jugoslavija - Avstrija) je potrdila, a bodo začeli na slovenski strani v letošnjem juliju s Prvo fazo del, če bodo seveda predhodne priprave ln razpisi kontraktov potekale brez zapletljajev. Dela mge faze so v načrtu za drugo polovico prihodnjega fta. Denar — 140 milijonov dolarjev — je že zagotov-Jen- Predor naj bi bil dokončan in odprt prometu v Juliju 1990. LETO glasbe praznuje Evropa in morda je v 'fni okviru izdala RTV Ljubljana dve plošči našega skladatelja Gallusa. V zbirki Ars Musiča Sloveniae sta izšli dve Gallusovi maši iz zbirke šestnajstih njegovih maš, tiskanih leta 1580 v Pragi. Izvaja ju Meša-ni komorni zbor RTV Ljubljana. Kritik ni zadovoljen s tehnfčno izvedbo, ki je pomanjkljiva, kar lahko pre- Preči, da bi plošči našli pot v višje evropske glasbene kroge. ZVEZNI ZAVOD za statistiko je izdal najnovejše P°datke o dvigu cen. V letošnjem marcu so bile cene P°vprečno za 5,2% višje od februarskih, delež podra-£ltVe posameznih stvari pa daje seveda še višje števil-e- Zdravila na primer so se podražila za 45,4%, indu-^njsko izdelana živila za 19,1%, kmetijski proizvodi a 18,1%, konfekcijsko perilo za 9,5% in električne aPrave za 9,3%. Mlečni izdelki so bili letošnjega mar- ca za 21,1% dražji kot v februarju, zelenjava 19,8%, kruh pa 15 %. Kaj zanimiva je tudi primerjava med letošnjim in lanskim marcem: cene so se zvišale v domovini kar za 73,4 % v enem letu-, v primerjavi s povprečjem iz leta 1984 za 48,8 %. Podražitve so seveda vplivale tudi na rast življenjskih stroškov. Po uradnih statističnih podatkih so bili ti stroški v letošnjem marcu za 68,8 % višji kot marca 1984. PRED NEKAJ DNEVI je izjavil zvezni sekretar za finance v beograjski skupščini, da znaša skupni dolg Jugoslavije v tujini nič manj kot 23,7 milijard dolarjev in od tega znašajo samo obresti 5,9 milijard. Jugoslavija bo morala letos odplačati 4,9 milijarde dolarjev in od tega je 1,7 milijarde dolarjev samo obresti. - Skupščina upa zmanjšati dolg z devizami, zasluženimi z izvozom in pa s svojimi delavci v tujini. NAJVEČ BLAGA je izmed vseh republik Jugoslavije v razvite dežele izvozila Slovenija, istočasno pa je od vseh republik od tam tudi največ uvozila ( raz-meije je 55,9 % : 65,3 %). Na zadnjem mestu v primeri z drugimi republikami pa je Slovenija v trgovanju z vzhodnimi socialističnimi državami ( razmerje 28 % : 30,7 %). dočim predstavlja trgovanje z državami v razvoju komaj 4 % vsega njenega trgovanja (razmerje z ostalimi republikami je 16,1 % : 4 %). Številke so zanimive in veliko povedo. Sama fosfdo O tem Jožetu govori naš članek NASLEDNJI dan je spet Janez ondi^ ^Jim dva izmed njegovih učencev; in ko se je ozrl v mimo gredočega Jezusa, je rekel: gnje božje!" Njegove besede sta slišala ona dva učenca in sta šla za Jezusom. Jezus PL in ko ju vidi,da gresta za njim, jima reče: "Kaj iščeta?" Odgovita mu: Rabi (kar P^ ^ er>ik)( kje stanuješ?" Veli jima:"Pridita in poglejta!" Šla sta in videla, kje stanuje 1 dan ostala pri njem. Bilo je okrog desete ure’ Jišala • Eden izmed onih dveh, ki sta od Jante ^ ln »la za njim, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta najde najprej svojega brata ^ reče:"Našli smo Mesija", (kar pomeni Kristus — Maziljenec). In privedel ga je j p ‘ e*Us se nanj ozre in reče: "Ti si Simon, Jonov sin: ti se boš imenoval Kefa", karPj0 ** (Skala). Naslednji dan je hotel Jezus oditi v Jj^p Filipa in mu reče:"Hodi za menoj!" Bil je to Filip iz Betsajde, mesta And^)^ etrovega. Filip dobi Natanaela in mu reče: "Njega, o katerem so pisali Mojzes v P j r°ki, smo našli: Jezusa, Sina Jožefovega, iz Nazareta." Natanael mu reče:"lz ^re biti kaj dobrega?” Filip mu reče:"Pridi in poglej!" Ko Jezus vidi, da prihajaj. atar>ael, reče o njem:"Glej, pravi Izraelec, kod v katerem ni zvijače." Natanael ga j 1116 Poznaš?" Jezus mu odgovori:"Preden urevej :us r te videl pod smokvinim drevesom, ve%$t0^ Ve2jega kot to boš videl." In reče mu: . r.Ai hok_ v katerem ni zvijače. Natanael ga vpr* n ^ poznaš? Jezus mu odgovori: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod sm0/ Ves°m, sem te videl." Natanael mu pravi: Učenik, ti si Sin božji, ti si kralj lzra{ Še S i-A "Resnično, resnično, povem vam: hoditi nad Sinom človekovim." odgovori:"Ker sem ti rekel, da sem večjega kot to boš videl." In reče mu: 0 odprto in angele božje gori in doli Jan 1,35-51 “LJUDJE te potrebujejo, Jezus te kliče!. . - to vodilo letošnjega leta duhovnih poklicev v naši domovini me spremlja na moji poti v Perth. V avtobusu imam veliko časa in tako lahko razmišljam, zakaj sem tu, kdo me pošilja, kaj je moje delo, kaj mi je še storiti in česa nisem storil.. . “Ljudje te potrebujejo, ” je prvi del gesla. Toda, ali me res? Ko sem bil prvo leto svoje duhovniške službe kaplan v Novem mestu, sem nekega dne srečal m cesti sošolca iz osnovne šole. Učitelji so imeli do njega poseben odnos, kajti njegov oče je bil komunist in je tu in tam celo prisostvoval pouku, kot da bi bil kak šolski nadzornik. Tudi njegov edinec je seveda odrastel brez vere. In ko sva se srečala po dolgih letih, sva se pogovarjala o delu, ki ga imava. Po mi je dejal:“Če bi ti dali vsi toliko dela kot jaz,'bi bil brez dela.” In odgovoril sem mu:“Ne, ne! Že zdaj imam toliko dela, da do takih kot si ti sploh ne pridem. Če bi pa imel same takšne kot si ti, pa bi bil desetkrat preobremenjen z delom. ” V času, ko računalniki in roboti prevzemajo mnogo dela in tudi zaradi tega mrašča nezaposlenost, mnogokje nujno iščejo psihologa, psihiatra, socialnega delavca — pač nekoga, ki bi za človeka imel čas in besedo. Tako je m svetu: vedno dovolj stisk, ki kričijo po odrešenju in po tistih, ki besedo odrešenja prinašajo. Kar milo se mi stori, ko mi večkrat kdo reče: “Pater, saj nas ne boste zapustili...” Ljudje me potrebujejo, v tem sem potrjen. Res se najde kdo, ki meni, da Odrešenika ne potrebuje, toda takšen človek je bolnik posebne vrste in kot tak bi potreboval Se Posebno nego. Kot je dejal papež Janez Pavel II., St*° tisti, ki smo poklicani, poslani, da današnjemu l°veku s svojimi praznimi rokami prinašamo upanje 111 °drešenje. Ljudje te potrebujejo, Jezus pa te kliče . . . Tako kot poroča evangelist Janez o poklicu prvih učencev, tako se dogaja tudi danes. Čudovite, včasih kar ne-Verjetne zgodbe! Naj vam danes posredujem eno iz-Ked njih! 5° sem obiskoval zadnji - to je šesti - letnik teo-vske fakultete v Ljubljani, je bil med študenti prvega p },ika kaj zanimivi “brko ” - mizarski mojster Jože avlakoyič iz Bele krajine, letošnji novomašnik. Ko le “usodnega oktobrskega dne”odločil, da pojde v °goslovje, je na Preloki završalo. Vsa usta so govo-a skoraj iste besede: “Jože se je šel učit za župnika /ubljano! . . ."Po sedmih letih prizadevnega mi-rskega dela, sodelovanja v različnih društvih ter uPnih podvigih v krajevni skupnosti... Sedaj so to le spomini Istim ljudem, Belokranjcem, ki so nekoč cenili njegovo pošteno delo, bo Jože pel novo mašo. Na tisti čas pred leti jih bodo spominjali le njegovi lepi črni brki. . . Mir in občutek božje bližine ga je zajel, kakor sam pripoveduje, ko je prestopil prag semenišča. Naj se le ženejo drugi za svoje osebne interese, za blaginjo; naj se le mrzlično pehajo za večje udobje, za boljši kruh, lepši avto in hišo, pa še letno hišico zraven! Vse jim je privoščil, tudi izlete na Havaje, kamor bi se jim le zahotelo. Duhovni poklic je zastonjski božji dar. Zastonj ga je prejel, zastonj ga bo dajal. V prvih duhovnih vajah je Jože to spoznanje opredelil za svojo osebno kroniko kot dogodek leta. Neznane molilce je zaslutil za vsem tem. Gradil je. v sebi bodočega delivca božjih skrivnosti, oznanjevalca božje besede, glasnika miru, ki je sad Duha. “En dan v semenišču je celota zase, ” dopoveduje Jože, “in vsakega je treba napolniti z vsebino. Študij poglablja in širi obzorja, meditacije, molitve in druge oblike duhovnega življenja plemenitijo umske napore. Um in srce se vzajemno oplajata. . . Vsak bogoslovec je na začetku poln energije in zanosa, saj Bog ne skopari z milostjo, ko gre za pomembne življenjske odločitve. Novo nastaja polagoma in zagotovo ter samo po sebi. Kako ne bi — ob molitvi trikrat na dan! Maša postaja doživljanje božje bližine. To preobrazu-je. Raste spoznanje, da nas Bog vsak dan sprejema z novo ljubeznijo. Mesečne duhovne obnove in letne večdnevne duhovne vaje — osrečujoči dnevi zbranosti in premišljevanj -'širijo duhovna obzorja. ” Kot blisk so minila leta, da Jože kar ne more verjeti. Od tistega “usodnega dne” se je vse doslej pisalo v njem razveseljivo spoznanje: “V glavnem sem pa zelo, zelo srečen človek in to srečo bi želel deliti z vsakomur, ki ga bom srečal v življenju. ” Potem, ko je bogoslovec v prvem letniku sprejet v skupnost slovenskih duhovnikov in bogoslovcev, postopoma do šestega letnika vstopa v kleriški stran. Diakonsko in mašniško posvečenje pomeni dokončno odločitev za popolno predanost Cerkvi in Bogu. Kristusova beseda “Hodi za menoj!” odmeva z jordanskih in genezareških obrežij tudi še v naš čas in išče “Izraelce, v katerih ni zvijače”, med vsemi narodi in ljudstvi. In tako dolgo, dokler bomo te besede slišali ter jim bodo vsaj nekateri odgovorili, se nam ni treba bati, da bi naša Zemlja iztirila v izprijene koordinate zla. In končno: vsi napnimo ušesa in prisluhnimo! Potrpežljivo, vztrajno ... In slišali bomo, da smo poklicani po imenu. Tam kjer smo, z vso ljubeznijo izpolnimo voljo božjo! To je božji klic. P- CIRIL Misli, April 1985 s^> April 1985 I dal šparovčka, naj to stori čimprej! Hvala! p. basit tipka mrtr Fr. Basi! A. Valentine, 0. F. M., SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Veliko noč smo imeli lepo in prisrčna zahvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri pripravah in bogoslužju, da so prazniki potekli prijetno in v domačem vzdušju. Menim, da je bilo letos več ljudi pri maši na veliki četrtek in pri obredih velikega petka. Manj kot lani pa je bilo'vernikov na veliko soboto zvečer, za kar je krivo nestalno vreme. Do zadnjega nismo vedeli, ali naj bi imeli bogoslužje na prostem ali ne. Končno smo se odločili za zunaj in res ni bilo več dežja, niti ne vetra in hladu. Zelo lep pa je bil obisk na velikonočno nedeljo pri glavni maši na prostem. + Doslej se je vrnilo 418 velikonočnih darilnih kuver-tic s skupno vsoto 6,108.20 dolarjev za vzdrževanje verskega središča. Bog povrni vsem, ki se zavedajo, kaj nam središče pomeni! Nekateri na kuvertico ne napišejo svojega imena, zato pride dar v knjigo pod N. N. Ker te darove vpisujem že od prvega leta naše cerkve v posebno knjigo z imeni družin, bi želel in bi bilo prav, da te kuvertice (za božič, veliko noč in za pro-ščenje) označite z imenom. Vsota darov še ni dokončna, ker kuvertice še prihajajo. Od družin, ki žive izven Melbourna po Viktoriji, jih prejemam po pošti. Ti rojaki imajo komaj kdaj (ali pa nikoli) priliko obiskati naše središče, pa ga le podpirajo. Žal pa imamo tudi rojake, ki kar pogosto prihajajo v našo cerkev, teh naših treh letnih darilnih kuvertic pa niso še nikoli vrnili.. . + Nabirka velikega petka je po vseh cerkvah Sleherno leto za vzdrževanje svetišč po Palestini, kjer je živel naš Odrešenik. Naša letošnja nabirka v ta namen znaša 155.60 dolaijev. - Naša postna akcija Project Compassion pa je po družinskih šparovčkih in posebnih kuvertah nabrala letos vsoto 643.61 dolaijev. Od tega bomo — kot običajno — polovico poslali našim posinovljenim misijonarjem v Afriko, polovica pa gre nadškofijski dobrodelni pisarni v pomoč nerazvitim deželam. Zahvala vsem sodelujočim! Če kdo še ni od- + Krščevale so tokrat sledeče družine: Dne 17. marca je krstna voda v naši cerkvi oblila hčerkico Milenka Stanič in Majde r. Leban, Kalorama. Ime ji bo Bianca Jae. — Isti dan je krščevala tudi družina Jožefa Valko-viča in Biserke Marije r. Ivančič. Iz St. Albansa so prinesli Daniela. — Pri obredih velike sobote smo imeli krst nove članice družine Andreja Fistrič in Anite r. Žele. Michelle Simone so prinesli iz Greensborough. Kakor njen bratec Simon Benjamin na veliko soboto pred dvema letoma, se je tudi Mihelca pri slovesnih obredih dobro zadržala. — Dne 8. aprila smo krstili Milko, ki je kot prvorojenka razveselila družino Nevenka Tokiča in Antonije r. Kristo. Prinesli so jo iz East Brunsvvicka. — Čestitke vsem družinam! + Tudi porok je bilo nekaj. Poleg ene poveljavljene civilne poroke po mnogih letih (teh sem vedno zelo vesel!) naj omenim mladi par, ki je stopil pred oltar 16. marca: Zinka Maria Simunkovič, kije rastla med nami in kot dekletce veliko nastopala na našem odru (Anica Srnečeva,takratna učiteljica in srce Slomškove šole, je njena teta), je rekla “Da!” svojemu izbrancu. Zinka je bila rojena v Carltonu in krščena v Fitzroyu, Anthony John Farquer, avstralskega rodu, pa je bil rojen v Coburgu in krščen v Brunsvvicku. - Dne 30. marca sta si v naši cerkvi obljubila zvestobo Peter James Trinnick in Helena Čampelj. Nevesta, rojena v Melbournu in krščena v v Carltonu, je po svojem sodelovanju in nastopih tudi znana med nami. Ženin sicer ni slovenskega rodu, a se že toliko let druži s slovensko mladino, daje postal kar eden izmed njih. Naj omenim še poroko, ki jo je 23. februarja praznovala družina med našimi naročniki, ki živi na deželi, blizu Ballarata: hčerka Marija Majda Magdič (rojena v Melbournu, krstil pa sem jo v takratni kapeli Baragovega doma) je pred oltarjem farne cerkve sv. Patrika, Gordon, dobila življenjskega druga. Ime mu je Christopher Gatt, je pa malteškega rodu iz North Sunshine. Vsem parom obilo božjega blagoslova na pot! + Naj omenim, da ilustracija naslova tele naše rubrike,-melbournske tipkarije, ne velja več. Tista hiša na levi cerkve je odveč. Trenutno je ni, oz. so ostale od nje le razvaline, ki jih tovornjaki odvažajo. Še malo, pa bo naš svet ob cerkvi prazen in pripravljen, da začnemo, čim dobimo dovoljenje občine in zdravniškega vladnega oddelka, graditi. Če ilustracija nakazuje že naš bodoči“Dom m.Romane”,pa tudi ne velja. Načrti za naš “Nursing Home” predvidevajo kvadratasto nizko stavbo, ki velja glede graditve za najcenejšo, ker je celotna pod eno streho. Dom bo imel 28 postelj iri bo torej nudil poleg ne- ge domače okolje osemindvajsetim rojakom, ki bi drugače samevali Bog vedi kje med tujci. + Na nedeljo 10. marca smo se poslavljali od Žalike Svenšek, ki je živela pri sestrah v Slomškovem domu in letos napravila maturo. Ta dan je namreč odhajala v Slovenijo kot kandidatinja za kongregacijo naših sester frančiškank Brezmadežne. Tam je že pričela postulaturo in vse, ki seje spominjajo, lepo pozdravlja. Ko bo končala dobo poskušnje ali noviciat, se — upamo — vrnila med nas na delo kot redovna sestra. V njeni odsotnosti bomo pogrešali Zalikin Prijazni nasmeh, pa tudi njene pridne roke. Do vseh Je bila vedno ustrežljiva — zdaj pa jo mi podpirajmo 2 molitvijo, da bo vztrajala na začeti poti. Kropičeva Ivanka — zdaj sestra Petra — je odšla Pred več kot dvema letoma od nas po isti poti. Letos bo končala noviciat in že komaj čaka, da se vrne med nas. Tudi njo priporočam v molitev. Letos je med Slovenci posebno ‘‘leto poklicev” in se moramo se bolj zavedati cene vsakega duhovnega ali redovnega Poklica. + MATERINSKO PROSLAVO bomo imeli v našem središču na prvo majsko nedeljo — to držimo že vsa leta namesto druge nedelje, ko je za mašo na vrsti Geelong. Po maši se bomo zbrali v dvorani k nastopu Slomškove šole. Sledila bo zakuska, zato spet naprošam družine, da prinesejo kaj dobrot za našo skupno mizo. * Letos obhaja naše versko središče srebrni jubilej — ^-letnico obstoja. Praznovali ga bomo veečkrat, pa zato bolj preprosto. Sem pač sam s prehudo kopico ela in ravno to leto smo v nekaki krizi, ko vse skupaj nekaj peša in je krivulja redne dejavnosti uravnana navzdol. Ni to prvič in ne zadnjič — tega sem že vajen. Tolikokrat je treba znova in znova začeti... Ne bi pa bilo prav, če bi šel tak jubilej tiho mimo v Pozabi. Zato sem za letošnje proščenje, ki ga obhajamo v juliju, povabil med nas melbournskega nad-°fa Frančiška Little-a. Ker je na prvo julijsko ne-elJ°, na katero navadno slavimo naša zavetnika, že *avzet, bomo zato letos naše proščenje prestavili na rugo nedeljo v juliju. Geelong mi bo moral oprostiti, ibo v juliju slovenska maša odpadla, j. Srebrnega jubileja se bomo skozi leto še spominja-’ Posebno pa še v oktobru ali novembru, ko bomo sPet imeli goste, tokrat iz domovine: med nami bosta P°niožni ljubljanski škof Jožef Kvas in pa p. Miha i.°. > provincial slovenskih frančiškanov. Moja že-Ja Je, da bi ob njunem obisku imeli tudi slovesnost Postavitve in blagoslovitve vogelnega kamna našemu D°mu počitka”. ŠMARNICE bomo v maju sproti objavljali. Začeli jih bomo seveda zvečer ob pol' osmih v sredo prvega maja s petimi litanijami, pa tudi vse nedeljske maše bomo združevali s šmarnično pobožnostjo. — Večerna maša bo tudi 3. maja, ko je prvi petek v mesecu. — Vnebohod (četrtek 16. maja) je zapovedan praznik: zopet imamo poleg jutranje maše ob sedmih tudi večerno ob pol osmih. Vabljeni! + Na letošnji MLADINSKI KONCERT (na soboto 31. avgusta v Adelaidi) je seveda vabljena tudi naša mladina. Žal Glasniki za enkrat spijo. Morda bo nastopil kateri posameznik. Vsekakor pa bo Melbourne dostojno zastopal ansambel “Večerni zvon”. Zvedel sem, da so Baričevi organizirali za potovanje na koncert avtobus. Morda imajo še kaj mest, če bi se kdo želel pridružiti. + Žal moram spet poročati tudi o obisku sestre Smrti: Dne 13. marca je v Queen Victoria bolnišnici v Melbournu izdihnila ANTONIJA GLUŠIČ, rojena Lesjak dne 17. januarja 1936 v Trebelnem pri Kamniku. V Avstralijo je prišla za svojim možem Jožefom Glušičem in po njegovi smrti v juliju 1978 ostala sama. Zadnja leta je živela v Prestonu in več let bolehala za rakom ter bila pod zdravniško oskrbo. Do zadnjega je upala, da se bo letos vrnila domov in bila med svojimi. Zal je zahrbtna bolezen zahtevala svojo žrtev. Lepo pripravljena s svetimi zakramenti, ki jih je med boleznijo večkrat prejemala, je zaključila svoje zemsko potovanje. Rožni venec ob krsti smo zmolili v naši cerkvi na nedeljo 17. marca zvečer, naslednji dan pa' imeli mašo zadušnico. Pokojničina želja, da bi njeno truplo poslali za pokop domov, seje uresničila dne 23. marca. Prav na veliko soboto, 6. aprila, je v Alfred Hospi-talu v Melbournu — deset minut po mojem obisku — končal svojo zemsko pot komaj 39-letni VINKO HABJAN. Lansko leto je začel bolehati, a rak se je iz pljuč razlezel po ostalih organih in mu zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenja. Bil je s trpljenjem in zakramenti pripravljen za večnost. Pokojni Vinko je bil rojen 12. aprila 1945 na Golniku in krščen še isto leto v Domžalah, kjer je družina živela. Življenje v Avstraliji je leta 1967 pričel v Baragovem domu. Leto kasneje je pripeljal predstavit svojo izbranko Zoro Buršac, doma iz Bosne, ter se z njo poročil v kapeli Baragovega doma. Tudi oba otroka, Edita in Pamelo, je prinesel h krstu k nam. Družini je pripravil prijeten domek v Scoresby, ki pa ga sam ne bo več užival, V sredo 10. aprila smo imeli v tamkajšnji farni cerkvi sv. Juda Tadeja pogrebno mašo — z mano je somaševal še domači duhovnik in pa salezijanec kolegija, kjer študira pokojnikov sin Edi. Grob je dobil v Springvale. V torek 9. aprila zjutraj sem bil klican v Box Hill, kjer je na svojem domu v rani jutranji uri med spanjem izdihnil WALTER BUHLER. Bil je srčni bolnik, vendar je bila smrt nepričakovana in težak udarec za družino.Pokojnik je bil po rodu iz Švice, kjer je bil rojen 18. septembra 1923. V Avstraliji, kamor je emigriral leta 1951, je spoznal Marijo, hčerko slovenske družine Androjna. Poročila sta se v oktobru 1956. Pred leti je veliko pomagal tukajšnjemu duhovniku za nemško govoreče priseljence, pa tudi k nam je rad prihajal, zlasti k spovedi. Bil je vzoren katoličan in je po veri vzgajal tudi svoja otroka, zdaj že odrasla (Anthony and Christine poučujeta v katoliški šoli). Prepričan sem,da mu ni bilo težko stopiti pred večnega Sodnika. Pogrebno mašo ob somaševanju štirih duhovnikov smo imeli 11. aprila v farni cerkvi v Box Hillu, nato je sledil pogreb na pokopališče Templestowe. Sorodnikom vseh treh naših pokojnih iskreno sožalje, mrtvim pa božji mir! TV IE, VSE SVE TV PISMV, STARIGA inu NovigaTclUinenta,Slovenile:,ro!mJxbe/n,llun IVRIA DALMATINA. OrtrutftlntorCfitirf&rfllfcfc« Mir* .Oj n p Ji r.irfr? £t*cn. <~ii Hirdi.fMn* JvMffrtŠrhcn. 7»« /• " AdLEGEMmagisA: ad T estimoniv m.QuoJ fi nondixcrint iuxta vcrbum hocrnon crit cis macutina !ux. Naslovna stran naše prve celotne BIBLIJE Jurija Dalmatina, tiskane pred 400 - leti 1555 — Primož Trubar je poleg Abecednika in Katekizma pripravil tudi slovenski prevod evangelija po Mateju. 1557 — Primož Trubar je prevedel vse štiri evangelije in Apostolska dela. 1560 — Primož Trubar je prevedel Pavlovo pismoRim- Ijanom. 1561 — Primož Trubar je prevedel 2. Pavlovo pismo Korinčanom in Galačanom. Dosedanji slovenski prevodi svetega pisma 1566 — Primož Trubarje prevedel Psalterij. 1567 — Primož Trubar je prevedel Pavlovi pismi Efe- žanom in Filipljanom. 1573 — Dekan Radlic iz Višnje gore je prevedel Matejev evangelij; to je prvo svetopisemsko besedilo v slovenščini, ki je prišlo iz katoliških vrst. 1573 — Jurij Dalmatin je prevedel Jezusa Siraha. To je prva knjiga, ki je bila natisnjena na slovenskih tleh, v Ljubljani pri Mandelcu. 1577 — Primož Trubar je dokončal prevod Nove zave- ze. Torej je prva Nova zaveza v slovenščini izšla v Tiibingenu (Nemčija) v letih od 1557 do 1577. 1578 — Jurij Dalmatin je pri Mandelcu v Ljubljani iz- dal pet Mojzesovih knjig, naslednje leto jih je ponatisnil in dodal še Salomonove pregovore. 1582 — Primož Trubar je izdal Novo zavezo v dveh delih, nekoliko popravljeno. 1584 — Pri Selfichu v VVittembergu v Nemčiji je Jurij Dalmatin izdal BIBLIJO, prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino. Za novo zavezo je precej uporabljal Trubarjev prevod, vendar se je bolj naslonil na Lutra. Slovenski prevod je po redu dvanajsti prevod celotnega Svetega pisma v tuje jezike, kar je našemu številčno malemu narodu vsekakor v veliko čast. — Tudi katoličani so Dalmatinov prevod uporabljali 200 let. — Leta 1968 je izšel faksimile te znamenite knjige. 1680 — Kanonik Matija Kastelic je prevedel šest svetopisemskih knjig, ostale pa so v rokopisu. 1768 - Avguštinec Marko Pohlin se je tudi lotil prevoda Svetega pisma, toda janzenisti so nasprotovali natisu in škof ga končno ni dovolil. 1771 — Stefan Kuzmič je pripravil Novo zavezo za Prekmurce. Ponatisa sta izšla še dva: leta 1817 in 1848. 1784 - 1802 — Jurij Japelj in Blaž Kumerdej sta pripravila celotno SVETO PISMO, poznano pod Japljevim imenom. Nova zaveza je skoraj v celoti Dalmatinova. Opombe so Alliolijeve. Skupaj je izšlo 10 zvezkov: osem stare in dva nove zaveze. 1834 — Gollmayerjev prvi del nove zaveze je ostal v rokopisu. 1856 - 1859 — Jurij Vole je skupaj s štirinajstimi duhovniki pripravil nov prevod celotnega Svete-9a pisma, ki je znano kot WOLFOVO SVETO PISMO. Prevajali so ga iz Vulgate, opombe pa so Alliolijeve. Natisnil ga je Jožef Blaznik v Ljubljani. 1870 — Na Dunaju je Josip Stritar prevajal za Britansko biblično družbo. 1884 — Na Dunaju je izšel Novi testament. 1925 — Jere, Pečjak in Snoj so prvič iz grškega izvirnika prevedli prvi del nove zaveze. Ponatisa s*a bila dva: leta 1937 in 1948. 1929 — Isti avtorji so pripravili tudi drugi del nove za- veze. Ponatisa sta izšla leta 1939 in 1948. 1939 — Matija Slavič je prevedel prvi del stare zaveze. 1959 - 1961 — Slavič, Jere, Aleksič, Pečjak in Snoj so pripravili celoten prevod, znan pod imenom MARIBORSKO SVETO PISMO. 1974 - To leto je izšla EKUMENSKA IZDAJA, ki je v bistvu popravljena mariborska. 1977 — Družba sv. Mohorja v Celovcu izda prevod E-vangelijev in Apostolskih del, ki ga je pripravil Janko Moder ob sodelovanju dr. J. Z. 1979 — Britanska biblična družba izda Jezusovo bla-govest, prevod Evangelijev, ki ga je pripravil France Rozman. 1984 - NOVI PREVOD SVETEGA PISMA NOVE ZAVEZE, ob 400-letnici prvega slovenskega tiskanega Svetega pisma. Ob številnih sodelavcih je zadnjo redakcijo celotnega besedila opravil France Rozman. V pripravi je ponatis, ker je bila prva izdaja takoj razprodana. Pio renče L. Barclay: eeem 6veb src Prevedef Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko roman (Štiriindvajseto poglavje: TAKO GLEDA NA STVARI MOŠKI) Garth se je nagnil naprej in se prijel za stebrička na-sl°njala. Doktorjev prepričljivi ton je pričel v njem vzbujati sum, če je takrat pravilno presodil položaj. Ta dvom Se je v njem oglasil prvikrat, odkar je pred tremi leti ZaPusti>l cerkev v Shenstonu. Zdravnik je videl, kako je prebledel kot mnldč in kako s° mu na čelo stopile znojne kaplje. »Oh, Brand,« je zastokal, »jaz sem slep! Usmilite se Ille! V moji temi je vse tako pomenljivo!« Zdravnik se je zamislil. Če bi njegovi učenci in učenke ta hip videla izraz njegovega obraza, bi rekli, da opravlja tvegano operacijo, kjer čisto malo zgrešeni rez noža ahko povzroči smrt bolnika. In imeli bi prav: na tehtnici sta zdaj namreč bili dve usodi in njuna sreča je bila v ^nQgočem odvisna tudi od tega, če bo roka operaterja CVrsta in mirna. Zdravnika je pretresel ta razburjeni obraz, orosen s Srr>rtnim znojem, ta tragični klic: »Jaz sem slep.« Prijatelj NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $1,000.— N. N. v Sydneyu (Dobrotnik ne želi biti poznan. Za dar Bog povrni!) $50.— Veronika Robar; $34.— Marija Zai; $19,— Franc Plesničar Jr., Ivan Prpič; $18.— John Horvat, Maura Vodopivec; $17.— Vinko Marn; $14,— Anton Kosi, Martin Berkopec, Ivanka Kleva, I-van Šuštarič, George Marinovich, Ignac Lipič, Anita Saražin, Josipa Kunek, Anton Berkopec, Franc Janežič; $13.—Janez Klemenčič; $10,— Wilhelm Wetzel, Franc Tratnjek, Slavko Hrast; $9,—Jože Kromar; $8.— Valter Prosenak, Ivan Marinič, Rafael Zičkar; $7,— Marija Medved, Anton Volk, Anton Skok; $6.— I-vanka Bon, Roza Cerkvenik, Ivan Na-doh, Franc Hrvatin; $5,— Olga Mezinec, Ivanka Žabkar; $4,— Franc Juha, Maria Kohek, Kristina Vajda, Jože Dekleva, Julijana Mikac, Dragica Gelt, Anton Brumen, Maria Cancer, Adam Klančič, Frank Flisar, Anton Vidmajer, Josipa Nikolac, Marija Lotrič, Vida Koželj, Marija Blaževič, Milka Tomažič, Albina Dekleva, Milka Gombač, Jože Cetin, Bruno Zavnik, L. & M. Klemen, Stefan Ba-ligač, Alojz Seljak, Lojze Furlan, Franc Horvat, Pavla Bemetig, Ana Kustec, Jo- Znameniti ljubljanski Robbov vodnjak na Mestnem trgu. V ozadju se vidi stolnica sv. Nikolaja. že Brodnik, Leopold Matelič, Ivan Hozjan, Leopold Dejak, Maks Furlan, Drago G rij, Gabriel Čefarin; $3,— Štefanija Rijavec, Janez Jernejčič, Anton Gjerek; $ 2.60 Rudi Mežnar; $2.— Dinko Zec, Boris Topolovec, Marija Oranem, Josip Rakar, Ivan Horvat, Mihael Ulcej; $1.-1-vanka Potepan, Silva Krčmar, Elizabet Geist, Štefanija Andlovec, Helena Popovi?; $0.50 Zvonko Gorian. NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $200,— C. Š.; $100,— Druž. Janez Burgar; $60,— N. N. (Sydney). L.& I. F.; $50.—Janez šveb (za lačne), N.N.(Qld.) velikonočno darilo p. Hugonu. N. N. v Melb., p. Hugonu; $20,— George Mari-novich, Ana Kučko, Ivanka Bajt (ACT) namesto velikonočnih voščil sorodnikom in prijateljem; $15.— Nežka Jesenko; $10,— Marija Rogina. je bil zdaj tak, da ga zdravnik ni mogel gledati brez sočutja. Misel na ženo, ki je tam zgoraj zavezanih oči stegovala roke k njemu in ga prosila pomoči, je utrdila njegove živce. »Res ste slepi, Dalmain,« je rekel mirno, »mislim pa, da niste bedak.« »Kako? Hočete mar reči, da sem takrat bil bedak?« »Kako bi mogel jaz soditi o tem,« je odvrnil zdravnik. »Jasno in natančno mi povejte, kako je bilo, prikažite mi jo tako, kot nanjo gledate vi, potem pa vam bom povedal, kaj o vašem primeru mislim jaz.« Njegov ton je bil tako miren in tako vsakdanji, da je na Gartha vplival pomirjevalno. Z enakim glasom bi zdravnik lahko govoril o ošpicah ali o angini. Garth se je sklonil nazaj, vtaknil roko v notranji žep plašča in otipal pismo, ki ga je bil spravil tja. Ali naj spregovori? Ali si končno sme privoščiti olajšanje, da o svojem trpLjenju govori človeku, ki mu gre popolnoma zaupati, pa mu pri tem ne izda, da gre za Jane, katero doktor prav dobro pozna? Zdravnik je molče čakal. Po dolgem molku je Garth le spregovoril: »Brand, če si privoščim to neizmerno olajšanje, da se vam, kot želite, popolnoma odkrijem, ali mi obljubite, da ne boste skušali ugibati, kdo je žena, o kateri bom govoril?« »Dragi prijatelj,« je odvrnil Brand z glasom, ki je Gartha še utrdil v zaupanju, »nikdar se ne trudim, da bi stikal za skrivnostmi drugih. Takšne vrste zabava zame sploh ni privlačna. Če skrivnosti že prej poznam, mi jih ni treba šele ugibati. Ce jih pa ne poznam, a ji njih lastniki želijo prikriti, mi še na misel ne pride, da bi jim jih kradel, kakor mi tudi še na misel ne pride, da bi jim vzel denar!« »Hvala. Ničesar vam nimam namena prikrivati. Obzirnost do nje pa me obvezuje, da ne izdam njenega imena.« »Razumem. Kar pripovedujte, prijatelj, ne bom vas prekinjal.« »Vse vam bom povedal kot bom le mogel preprosto in na kratko. Poznam jo že več let in srečaval sem se z njo povsod, kjer je bila kaka večja družba. Vedno sem do nje čutil neko posebno naklonjenost in zelo sem cenil njeno modrost. Meni in mnogim drugim je bila prava tovarišica, nikdar pa še pomislil nisem, da bi me mogla z njo povezati tudi kaka ljubezen. Bila sva srečna, da sva drug ob drugem in še sama nisva pomislila zakaj. Sploh jo je nemogoče opisati. Bila je ... bila je ...« Zdravnik je kar videl, kako na Garthovih ustnicah leži ime »Jane«, toda ni hotel zaustaviti toka zaupnega pripovedovanja, zato ga je le spodbudil: »Da, prav dobro ra-zumem, kaj bi radi rekli. Naprej?« »Jaz sem imel svoje napake, pa še veliko sem jih imel!« je nadaljeval mladi glas ognjevito. »Na ženskah sem vedno videl samo lepoto, lepota me je naravnost očarala-Nikdar nisem niti pomislil na poroko. Bilo mi je zadosti, da sem podobo žene, ki sem jo občudoval, naslikal. Njihove matere, tete in druge starejše sorodnice so si domišljale, da se bom poročil s katerim od svojih modelov, dekleta sama pa so dobro vedela, da o tem ni niti govora. Tega nisem mogel nikoli razložiti možem in spremljevalkam žena, katere sem slikal, dekleta pa so me dobro razumela in zdaj, v tej moji noči, niti ena ne pride, da bi kaj očitala!« »Ljudje so o vas mislili drugače,« se je nasmehnil ueryck, »toda jaz verjamem vam.« »Glejte, edini dve ženi, ki sta imeli name kakšen vpliv, sta bili moja mati, ki mi je umrla, ko mi je bilo devetnajst let, in stara Margery Grann, ki jo najprisrčneje objamem vsakikrat, ko grem zdoma ali vrnem domov. Ta nayezanost iz otroških let mi je ostala najsvetlejši spomin v življenju. Pri tem je ostalo vse do nekega junijskega Vecera, od katerega je preteklo že nekaj let. Ona in jaz sva bila v istem dvorcu kot gosta. Tedaj se je zgodilo nekaj ... V enem samem čudovitem trenutku se mi je v nJej razodela žena, soproga in mati in vsa nežnost, vsa Popolnost njene čiste duše. V tem trenutku se je v meni sPočela želja po njej. Te želje ni mogla utešiti nobena stv'ar in ne bo je mogla utešiiti vse do tistega dne, ko Se bom spet srečal z njo v sijaju zlatega mesta, tam, kjer ne bo več ne bolečine ne solz in ne teme ...« Ta pogleda oropani obraz je sijal in ožarjal ga je plamen iz kamina. Zdravnik se ni ganil. Mirno je čakal, da Se Garthovo razburjenje poleže. v »In tako sem naenkrat spoznal, da jo ljubim, da jo Zelim imeti za vedno. Začutil sem, da mi njena navzoč-^st dela dan topel in svetel, če je pa ni, je okoli mene ^rzla noč. In vsak dan je bil zame svetel, kadar je bila °na v moji bližini.« Garth je za hip zastal. /Nadaljevanje sledi/ Sreča izvira iz ljubezni, ljubezen Iz dobrote, dobrota iz Njega, ki je vir vsega dobrega. V POMOČ BARAGOVEMU POSTOPKU: $20,— Družina Anton Brumen. MATERI TEREZIJI V INDIJO: $160,— N. N. (Geelong) za lačne; $50,— N. N. (za lačne otroke), Janez šveb; $20,— Anton Kristan, Rihard Bogateč; $10,— Marija Rogina; $4,— Franc Mahnič. ZA LAČNE V ETIOPIJI: $150,- Anton Kosi; $100.-N.N.v Melbournu; $20,- N. N. (Qld.), Milka Gombač; $15,— Tinka Urh (namesto venca na grob Walterju Buhlerju); $13,— T.R.; $10,— Albin Gec, Ana Kustec; $9,— Marija Telich; $6,— druž. Mikac; $5,— Sabina Rutard, Silvija Kužnik in Andrej Konestabo; $4,— Darko Butinar; $3,— Albina Zitterschlager. DOBROTNIKOM BOG POVRNI! Odpusti! Če tvoj te prijatelj razžali — odpusti! Beseda te huda ne paji — odpusti! Nenadoma mnogokrat v prsih srca porodS se vali — odpusti! In v srcu, ki ti ga ne vidiš, kesanje se morda zrcali — odpusti! Ne vidiš ti, doklej mu bodo nebeški še žarki sijali — odpusti! Da v tebi ne bodo prekasno vesti se glasovi odzvali — odpusti! Da jokal ne bodeš pred jamo, ki druga so v njo zakopali — odpusti! Po smrti ne kliči: Prepozno! — v življenju ljubezni ne kali! — ODPUSTI! ANTON MEDVED Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., St. Raphael's S/ovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.I/V., 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. IV., 2160) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. IN., 2160 Telefon: (02) 682 5478 VSEM rojakom, ki so tako lepo sodelovali pri raznih pripravah na praznike in pri obredih velikega tedna (z ministriranjem, branjem beril, prošenj, pasijona, s petjem...), se iskreno zahvalim. Ne smem pa pozabiti onih, ki nam redno pomagajo pri čiščenju cerkve, dvorane/ostalih prostorov in dvorišča. Mešani zbor je prepeval na cvetno nedeljo in tudi zelo poživil bogoslužje vigilije s sveto mašo, vstajenjem, zahvalno pesmijo in blagoslovom. Mladinski zbor pa je tudi navdušeno prepeval pri glavni maši na velikonočno nedeljo. Hvala tudi organistinjam in pevovodjem ljudskega petja. - Že nad dve leti imamo lepo vpeljano prodajo peciva, čaja in kave ob nedeljah po maši, za kar skrbijo naše marljive gospodinje, možje pa skrbijo za druga okrepčila. Prav tako je velika pomoč- našemu verskemu središču stojnica, ki deluje vsaka dva meseca na cesti v Merrylandsu. Tudi vsem, ki imajo zasluge pri tem, sem iskreno hvaležen. Ob tem naj omenim še dve delovni ekipi, ki skrbita za hrano, pijačo in postrežbo pri naših piknikih in prireditvah v dvorani. Zahvala tudi vsem rojakom, ki so nam za praznike poslali čestitke in darovali za razne namene našega verskega središča, ter za misijone, za lačne, preko nas poravnali naročnino za “Misli” in darovali v tiskovni sklad. ŠMARNIČNO POBOŽNOST bomo imeli pri Sv. Rafaelu vsak petek in ob sobotah zvečer pri maši ob sedmih, ob nedeljah pa pri maši ob 9.30. Začetek te pobožnosti pa bo seveda v sredo na prvega maja ob sedmi uri zvečer s petimi litanijami Matere božje z blagoslovom; z njo bomo prav tako tudi končali šmarnice na zadnji dan maja, v petek 31. maja. — V Fig Tree bodo šmarnice vsako sredo meseca maja s sveto mašo ob sedmih zvečer. Ker je letos LETO MLADIH, v domovini pa tudi LETO DUHOVNIH POKLICEV, bomo pri vseh šmarnicah prosili v ta dva namena. Priporočam Vam, da tudi po vaših domovih uredite šmarnični oltarček z Marijino podobo in svežim cvetjem ter v majskih večerih pred oltarčkom opravite skupno družinsko pobožnost. SLUŽBE BOŽJE v Merrylandsu so vsako nedeljo ob 9.30, vsako soboto pa zvečer ob 7.00 (ta velja za nedeljsko). Spovedovanje je pol ure pred mašami. Naj omenim,, da traja velikonočni čas, v katerem je vsak katoličan dolžan opraviti velikonočno dolžnost, do nedelje Sv. Trojice (letos 2. julija). WOLLONGONG ima slovensko službo božjo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu — torej 28. aprila, 12. in 26 maja. Poleg tega sem že omenil šmarni-čno pobožnost, ki bo tam s sveto mašo vsako sredo v maju ob sedmih zvečer. — Zdaj je, upam, že vsem znano, da so maše v slovenski cerkvi v Fig Tree. Na nedelje, ko je tam slovenska maša, je eno uro prej (ob štirih) pevska vaja mladinskega zbora. CANBERRA ima slovehsko mašo na tretjo nedeljo v mesecu, torej 19. maja ob 11.30, 16. junija, 21. julija itd. Kraj: Church/School of St. Bede, vogal Hicks in Nuyts Sts., Red Hill. A. C. T. WAGGA-WAGGA: slovenska služba božja bo v maju na nedeljo 19. maja ob šestih zvečer pri sestrah na Mt. Erin, Edmondson Street. NEWCASTLE: izredna slovenska maša s šmarni-čno pobožnostjo bo v nedeljo 19. maja ob šestih zvečer v Hamiltonu. Naslednja (redna) maša bo v nedeljo 30. junija. Obakrat pred mašo prilika za sveto spoved, po maši pa običajna čajanka v dvorani. V BRISBANE bo slovenska služba božja v nedeljo, 5. maja, ob enajsti uri dopoldan ob priliki otvoritve društvenih prostorov. Naslov je 146 Beenleigh Road — Redland Bay Road, Cornubia, Qld. VNEBOHOD (četrtek, 16. maja) je tudi v Avstraliji zapovedan praznik. V Merrylandsu bo praznična maša ob sedmih zvečer. Poskrbite, da bo tudi vaša družina ta dan pri maši! MATERINSKI DAN bomo praznovali na nedeljo 12. maja. Pri maši se bomo spomnili vseh naših živih in že pokojnih mater, po bogoslužju pa bodo v dvorani otroci pozdravili mamice z nastopom in pevskimi točkami. Sledil bo piknik, pri katerem je za delo na vrsti 1. skupina. DAN UPOKOJENCEV bo na binkoštno nedeljo* 26. maja. Po maši bo v dvorani kosilo v počastitev vseh naših starejših rojakov — Avstralci jih lepo imenujejo “Senior Citizens”. Prosimo, da se prijavite za kosilo tega dneva. Hrano in postrežbo ima na skrbi -■ skupina. MIRIAM BAVČAR, ki že eno leto vodi naš mešani zbor, se bo 27. aprila v naši cerkvi poročila s HENRY-Jem STARIHOM. Obema želimo obilo blagoslova na skupno življenjsko pot. Lepo naj se imata na poročnem potovanju po Sloveniji pri sorodnikih in drugod PO Evropi in Ameriki! Pa srečno naj se vrneta med nas, saj bomo oba pogrešali pri obeh zborih. Zlasti Zarja” bo komaj čakala njune vrnitve, saj se zbor 2e vneto pripravlja za nastop na mladinskem koncertu v Adelaidi. . MEŠANI ZBOR bo v maju prepeval na prvo nedelj0 (5. maja) in na binkošti (25. maja), v juniju pa 9- junija (Rešnja Telo in Kri) in 23. junija. Vaje bodo na petke pred imenovanimi nedeljami zvečer. Petje b° vodila Klakočaijeva hčerka Marija. LUDVIK in MARIJA KLAKOČER mi ob vsakem obisku na domu v Oatley naročata pozdrave za vse znance. Morda je najbolje, da to storim preko “Mi- ■ Zdrahe gospe Marije se počasi pa vztrajno izboljšuje. Zdaj je spet nasmejana, kar je bila vedno njena lepa navada. Oba pogrešata petja in naše slo-Venske maše. Hvaležna sta vsem za molitve za njuno ^ravje. Želimo jima, da bi ju kmalu spet srečali pri ^v- Rafaelu! ŽE OMENJENI MLADINSKI KONCERT bo le- tos na soboto 31. avgusta v Adelaidi. P. Janez in or- Sanizatoiji prosijo, da vsi nastopajoči čimprej javijo sv°j program. — Mi imamo na najetem avtobusu še nekaj nezasedenih mest. Če bi se želeli udeležiti Potovanja v Adelaido, se brž prijavite! POROKE so pri Sv. Rafaelu to leto kar številne, ^•adi se poročajo in mnogi želijo za to slovesnost našo cerkev. To je lepo in prav. Pri tem bi pa le rad PriPOmnil, da bi bilo še lepše, če bi ti pari poznali naso cerkev in našo skupnost nekoliko bliže tudi Pred in po poroki. Našim mladim tudi polagam na Srce> naj bodo nekoliko bolj “izbirčni” pri izbiri zakonskega druga, saj gre tu za celo življenje. Nepremišljena izbira je že marsikateri zakon razbila fn povzročila obilico trpljenja in težav. Zakon dveh, 1 se razlikujeta po veri, kulturi, vzgoji, mišljenju in aoaju. . . ima veliko manjše možnosti, da bo res Pešen, kot pa če se poročita dva iste vere in ki izdata iz enakega okolja. V zadnjem času imamo že ja ? nekaj primerov, ko je avstralska Slovenka dobi-zenina iz Slovenije. Pred leti je bilo ravno narobe: bilo je pomanjkanje deklet in so jih na debelo uvažali, zdaj pa je očitno pomanjkanje ženinov. Naj še omenim, da je pred poroko potrebna priprava za zakon na posebnem tečaju, ali pa vsaj pri duhovniku, ki bo poročal. Za katoličana je edini način skleniti veljavni zakon pred katoliških duhovnikom , četudi je samo eden zakoncev katoliške vere. Poroka mora biti v katoliški cerkvi, raizen če se dobi poseben spregled pristojnega škofa. Posvetujte se o teh stvareh z duhovnikom! NOVO PREPROGO smo dobili v zakristiji, pisarni in dnevni sobi. Akcijo je sprožila in marljivo nabirala darove med rojaki Ivanka Kariž, pa tudi njena hčerka je pridala nabrani vsoti dobršen del. Bog jima povrni, kakor tudi vsem darovalcem! NAUK kot priprava na BIRMO in PRVO OBHAJILO je v teku. Birmance pripravlja ga. Stanislava Nelson, prvoobhajance pa* Milka Stanič. Starši naj ‘skrbe, da bodo otroci redno prihajali k pouku, ki je vsako soboto ob štirih popoldne. POROKE. — Suzana Mesarič iz Murske Sobote, hči Štefana in Marije r. Veberič, in Tony Ciampa iz Syd-neya, sin Angela in Nancy r. Foti. -- Merrylands, dne 30. marca 1985. Janez Boštjančič, rojen v Veliki Bukovici, krščen v Ilirski Bistrici, sin Ivana in Jože r. Primc, in Irena Mezgec, rojena v Sydneyu (krst: Bankstown), hčerka Karla in Nerine r. Jerman. — Merrylands, dne 30. marca 1985. Obema paroma želimo obilo božjega blagoslova! KRSTI — Marko Mihael Leon Klemen, Redcliffe, Qld., sin Leona in Miriam r. Horvat. Botra Štefana in Tončko Horvat sta pri krstu zastopala Tony in Anka Brožič. Krst je bil med mašo v cerkvi Sv. Trojice, Kippa-Ring (Brisbane), 9. marca 1985. Mark Russell McCudden, Bossley Park, N. S. W., sin Johna in Nadje r. Cenčič. Botrovala sta Robert in Virginia Hill — Bossley Park, 24. marca 1985. Kristal Celin, Warrawong. N. S. W. Oče Jože, mati Maryanne r. Spada. Botra sta bila John in Ana Crnjo-lovič. — St. Francis’, Warrawong, 31. marca 1985. Malčkom, staršem, botrom in vsem družinam naše iskrene čestitke! P. VALERIJAN l. i i/seh SLOVENIJO V SVETU bi moralo tudi tole zanimati: Dosedanji predsedniki Narodnega odbora (NO) za Slovenijo so bili: dr. Jože Basaj (1944 — 1946, živel v ZDA), dr. Miha Krek (1946 — 1969, živel v ZDA) in Miloš Stare (1971 - 1984, živel v Argentini). Zdaj pa načeljuje Narodnemu odboru za Slovenijo Rudolf Smersu, kije bil za predsednika NO imenovan na predlog Slovenske ljudske stranke (SLS) v zdomstvu. Gospod Smersu je bil rojen 1905 v Ljubljani in je po poklicu pravnik. Leta 1932 je bil soustanovitelj Zveze združenih delavcev v Ljubljani, leta 1938 pa je bil izvoljen za poslanca za Ljubljano-okolico v beograjskem parlamentu. Med okupacijo je vodil ilegalno organizacijo “Slovensko legijo”, se pridružil beguncem v letu 1945 in z družino emigriral v Argentino. V Argentini živi tudi sedanji podpredsednik NO za Slovenijo, dr. Anton Komotar, imenovan na predlog Slovenske demokratske stranke (SDS). Dr. Komotar je doma iz Vrhnike, doktor pravnih ved je postal na ljubljanski univerzi. Po smrti Miloša Stareta, ki je bil poleg predsednika NO tudi načelnik SLS, je zbor zaupnikov iz vseh delov Slovenije v svetu za novega načelnika stranke izvolil dr. Marka Kremžaija. Marko je iz znane Kremžarjeve družine: njegov pokojni oče France je bil pred koncem vojne urednik “Slovenca”. V Argentino je prišel kot mlad študent in tam doktoriral iz ekonomskih ved. Ves čas se udejstvuje na kulturnem in političnem polju argentinske Slovenije. LETOŠNJI JUBILEJ smrti velikega apostola in prvega slovanskega metropolita Metoda (umrl je 6. aprila 885 v Velehradu na Moravskem) ne sme iti mimo kulturnih in krščanskih narodov, ne da bi se ob njem ustavili. Slovani se zavedamo pomena, ki ga imata za našo kulturo sveta brata Ciril in Metod. V Rimu so ustanovili posebni mednarodni odbor, ki naj vodi razne dejavnosti Metodovega leta. Nam Slovencem je v čast, da je tajnik tega rimskega odbora naš rojak Msgr. Maksimilijan dr. Jezernik. Protiutež slavjem, ki bodo imela svoje središče v Rimu, pa je “uradno” proslavljanje sv. Metoda s strani partijskih oblasti in z njimi povezanih pravoslavnih Cerkva. Zganile so se namreč tudi komunistične partije v slovanskih državah. Na Metodovo leto so se pripravili tudi v Moskvi. Moskva je spodbudila Prago. Menda je samo češko ministrstvo za kulturo razpošiljajo vabila za ekumensko obhajanje Metodovega jubileja. Vodila naj bi ga seveda ruska uradna pravoslavna Cerkev s svojim patriarhom Pimenom na čelu. Vabljene so bile vse Cerkve in verska združenja po vzhodnih deželah, kjer vlada komunizem. V OKVIRU proslav ob 1100-letnici smrti sv. Metoda je bila tudi slovesnost, ki jo je v vvestminsterski stolnici pripravil angleški kardinal Basil Hume dne 27. februarja. K somaševanju je povabil zastopnike vseh evropskih škofovskih konferenc. Med 37 škofi in 4 kardinali se je slovesnosti udeležil tudi ljubljanski nadškof dr. Šuštar, ki je podpredsednik sveta evropske škofovske konference. Ob tej priliki je naš metropolit obiskal tudi londonske Slovence in maševal v njihovi kapeli, kjer se zbirajo k slovenski maši. GOTOVO najdražio avtomobilsko registracijsko tablico na svetu je nedavno prodala viktorijska prometna policija. Na dražbi v Melbournu jo je kupil upokojeni avtomehanik Garry Priče, ki ima farmo ovac blizu Ballarata. Zanjo je plačal bajno vsoto: nič manj kot 165.000 dolarjev. Gre namreč za prvo številko avta dežele Viktorije iz leta 1932, ko so u-vedli avtomobilsko registracijo. Priče je povedal no-vinaijem, da sije to tablico iz srca želel že takrat, pa mu je za las ušla pri registraciji prvega avtomobila. Seveda pa je razlika v tem, da bi takrat plačal zanjo skromno ceno — dveh dolarjev, danes pa ... POLJSKI so napovedovali, da bo šel narod v 21-stoletje v “skupnost upokojencev”, kot nekateri drugi evropski narodi. Toda vse znanstvene napovedi so se izjalovile in izkazale za napačne. Po letu 724 5408 SLO VENI A N FUNERAL SER VICE A.F.D.A // &*4/!u-ay . 'jLiad- i/SS 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. 1980 se je namreč število poljskega prebivalstva nepričakovano dvignilo: od 34 na 37 milijonov. Pra-vijo, da sta očitno uspeli tako državna kot tudi cerkvena akcija za dvig rojstev. Tako vse kaže, da bo leta 2000 poljskega prebivalstva — 41 milijonov. Kaj pa Avstralija? In naša Slovenija? Družine z enim ali kvečjemu dvema otrokoma ne bodo rešile Problema. Kako neki, ko pa je rojstev manj od stal-nega dotoka priseljencev z juga in pa smrtnih prime-rov... kavo mnogi pijejo, da pomirijo nervozo, kot pra-Vlj°- Pa je že veliko dokazov, da kava v okoliščinah nervoze in skrbi krvni tlak poviša, če pa je ta že tako tako visok, bo s kavo višji od 140/90 in zdravju škodljiv. Raziskovalci na univerzi Duke v Los Angele-su v ZDA so merili krvni tlak 35 zdravim študentom, P°tem ko so popili kavo v normalnih okoliščinah in Pa med izpitom iz matematike. Poskus je pokazal, da nervoza in skrb dvigneta krvni tlak v povprečju za ^nim, skupaj s kavo pa za lOmm. OB SLEHERNI svetovni potrebi se pokaže tudi dobrota in ljubezen, ki bi drugače morda nikoli ne pri-Vrela iz src. Res je lakota na tolikih krajih sveta, pa Prav zaradi nje med dobrimi ljudmi toliko novih dejavnosti v pomoč lačnim. To človeštvo povezuje in u-^juje v dobrem — dokaz, da smo in bi morali biti ena Qružina. Tu je en tak primer: V župniji Emmersweiler v Posaiju (Zahodna Nemčija) so leta 1968 ustanovili Poseben sklad za pomoč lačnim v Biafri. Pred nekaj je sklad sprejel skrb za hrano in šolanje 600 otrok v Kalkuti. Ta nova obveznost zahteva zbrati 40.000 Nemških mark letno in vendar se je farani niso ustraši- Morali pa so iskati poti, kako priti do potrebne- ga denarja. Tako se je nekomu porodila misel o posebni kuharski knjigi, ki je nedavno zares prišla na nemški knjižni trg in to kar v visoki nakladi 20.000 izvodov. Naslov knjige je:“Poglejmo v lonec slavnih ljudi!” Knjiga vsebuje recepte najljubših jedi raznih znanih nemških političnih, kulturnih, športnih in tudi cerkvenih osebnosti. Zanimivost, ki bo marsikaterega radovedneža pripravila, da bo knjigo kupil. Čisti dobiček prodaje te “kuharice” gre v sklad, ki bo lačnim otrokom v Kalkuti omogočil vsakdanjo hrano. M. Terezija je pisala urednikom “kuharice” o tem “idealnem obroku — skodelici riža z zelenjavo in s kakšnim sadjem.” Res, velika razlika med tem obrokom in raznimi “obroki”, opisanimi v “kuharici”! Pa tudi velika razlika med tem obrokom in milijoni “o-brokov” sestradanih, ki redne hrane sploh ne poznajo. .. Bi svoja kosila primerjali s tem obrokom? KITAJSKA se vedno bolj odpira zunanjemu svetu. Njena komunistična oblast je spoznala, če drugega ne, da s tem polni blagajno s tujo valuto. Obenem bi rada na tuje obiskovalce napravila ugoden vtis splošne svobode in napredka. Vsekakor pa ta odprtost ne more ostati brez posledic tudi na kitajskem življu, ki je toliko let po revoluciji bil zaprt vase in so mu noč in dan prali možgane. Lansko leto je obiskalo Kitajsko več kot deset milijonov tujcev, kar je viden porast od prejšnjih let. Poročilo se izraža, da je prišlo v primerjavi z razdobjem po letu 1978 tam do pravcate turistične eksplozije. Do konca leta 1983 so, postavili na Kitajskem 318 hotelov za tuje goste s 123.000 posteljami. Samo v letih 1981 do 1983 so oblasti v gradnjo hotelskih objektov vložile okoli 700 milijonov dolarjev. Lani 'Srajeni °OM SV MODESTA ?a slovenske '•Ijake v Celovcu — zamejske °roške *a bodočnost Venstva. kotiček naših mladih Ct Dragi Striček! — Prvič se oglašam v Kotičku in vesel bom, če boš objavil to moje kratko pismo. Mama mi pomaga, ker nočem napraviti preveč napak. Tukaj ni slovenske šole kot jo imajo otroci v mestih, kjer je več Slovencev. Vseeno bi rad govoril tudi slovenski jezik, ko bom velik. Zato ga ne smem pozabiti. Lepo te pozdravljam. Če boš hodil kaj okoli, pa me pridi obiskat! — Silvano Reven, 12 let, Omeo, Vic. DRAGI OTROCI! Ko že imamo Galerijo mladih, bi ne bilo prav, da bi vanjo ne prišla ŽALIKA SVENŠEK. V nedeljo dne 10. marca smo se od nje poslovili. Odšla je v Slovenijo, ker se je odločila, da se pridruži slovenskim sestram franČiškankam Brezmadežne, ki delujejo tukaj med nami v Avstraliji. Slika jo predstavlja na letališču Tullamarine pred odhodom. Ob njej je s. Maksimilijana, ki ji je pomagala nositi prtljago. V Sloveniji je Žalika že pričela postulaturo, kateri bo sledila doba poskušnje ali noviciat. Zatika je bila rojena tukaj v Avstraliji (vSydneyu) leta 1965, kamor so se nekaj let prej priselili starši. Ko je imela tri leta, se je njena družina vrnila v Slovenijo. Tam je preživela Žalika devet naslednjih let, največ menda v Jurovskem dolu ob Pesnici na Štajerskem. Potem pa so se starši odločili, da gredo ponovno na pot proti Avstraliji in Žalika je zopet postala "Avstralka". Štiri leta je bila pri svojih v N. S. W TELEFON ZAPEL JE TELEFONSKI ZVONEC: DRR DRRR. NIKOGAR NI DOMA. ODŠEL JE OČKA V SLUŽBO, MAMA NA TRG JE PO KORENČEK ŠLA. BRNI, BRNI .. . MATJAŽEK VZAME SLUŠALKO V ROKO, ZAKRIČI: "HALO! KDO TAM? SAJ VIDITE, DA MAMICE DOMOV ŠE NI." "HO, HO," SE V TELEFON ZASMEJE ZNAN GLAS MATJAŽKU NA UHO, "JE TAM MORDA GOSPOD MATJAŽEK?" "DA, DA . . . SEVEDA ... JAZ SEM TO!" "IN TU, GOSPOD, JE VAŠA MAMA," IZ DALJE GLAS SE ZASMEJI. "KAJ? Tl Sl, MAMICA?" MATJAŽKU KOT SONCE ZAGORI: OČI. "POLJUBČEK SLADEK Tl POŠILJAM," ŠE REČE MAMA ZA SLOVO. POMENEK VAŽEN JE PRI KRAJU, POZABLJEN PA NIKDAR NE BO. Mirko Kunčič (Newcastle), potem pa je prišla v Melbourne, kjer je živela pri naših sestrah v Slomškovem domu, pridno študirala, obenem pa veliko pomagala sestram in tudi v našem verskem središču. S svojim vedno pri' jaznim smehljajem je bila do vseh ustrežljiva, vestna pri delu in pripravna za vsako pomoč. Ni se ustrašila nobene odgovornosti, kar se je zlasti pokazalo med dekliškim tednom naše počitniške kolonije v Mt. Elizi. Pri nedeljskih mašah je rada in lepo brala berila. Pogrešamo jo, ko je ni več med nami. Zatika je z uspehom napravila maturo, obenem pa se odtočila, da postane redovna sestra. Vsi ji želimo vztrajnosti, da bi se po opravljenem noviciatu srečno vrnila med nas kot sestra Brigita. (Vsaj pred odhodom je rekla, da bi rada dobila to redovno ime.) V tej važni dobi redovne formacije pred končno odločitvijo sprejema redovnih obljub pa naj jo spremljajo naše molitve! — Pa še nekaj: bi Žaliki sledil0 še katero slovensko dekle? Sester bi v Avstraliji & toliko potrebovali... J MERRYLANDS. N. S. W. — Za tole oznanilo sem bil prepozen, da bi ga objavil “pod stolpi”. Pa naj tu sporočim rojakom Wollongonga in okolice, pa tudi Sydneya, da bomo imeli na nedeljo 5. maja v slovenski cerkvi v Fig Tree (Wollongong) lepo slovesnost: umestitev in blagoslov podob Marije Pomagaj in sv. Frančiška Asiškega. Obe podobi je naslikal naš rojak umetnik in arhitekt Cveto Mejač, ki živi v Queens-landu. Obe sliki sta umetniška redkost. Umetnik je v obe podobi položil vso skrb in ljubezen, za kar smo mu vsi iz srca hvaležni. Namesto običajnega romanja ^ydneyskih Slovencev v Earlwood, bomo letos za spremembo poromali v ^ig Tree na to izredno slovesnost na nedeljo 5. maja. Spodobi se, da je čim več rojakov navzočih pri blagoslovu podob in pri slovesnih šmarnicah. Iz Sydneya bomo šli z najetim avtobusom. Informacije o času odhoda boste dobili pri Sv. Rafaelu en teden pred lrnenovano nedeljo. — P. Valerijan. Dragi o. urednik! Lepo bi prosila, ako bi mogli v ČISLIH objaviti tale moj oglas: Sem vdova in bi želela poznanstva s Slovencem v starosti od šestdeset let dalje. Lahko je vdovec ali še samec, ne pa ločenec. Želela bi vernega rojaka katoliške vere, dobrega srca in lepega vedenja, ki ni pijanec igralec za srečo. Samo resne ponudbe pošljite na “redništvo MISLI! Upam, dragi o. urednik, da mi boste ustregli z ogla-s°m. Odkar mi je umrl mož, se počutim osamela in ni dneva, da bi mi ne prišle solze v oči. Otroci so že vsi Potočeni in žive svoje življenje, ostala sem sama v Prazni hiši. Nimam posebnega poznanstva ali kakih Prijateljev, saj ne hodim po zabavah. Tako sem se odbila, da bi poskusila preko MISLI najti primernega Pnjatelja in morda bodočega moža. Morda bo kdo bral te vrstice, ki se počuti prav tako osamljen kakor Jaz. — Hvala za uslugo! Pozdravlja Vas N. N., N.S.W. PADDINGTON, QLD. - Letos v aprilu mineva de-Set let, odkar je umrl moj dragi mož Jože. Zelo sva se razumela in še ga pogrešam. Vesela sem bila, ko sem 2vedela, da namerava brisbansko slovensko društvo Planinka postaviti spominsko kapelico našim pokojem. Ko so začeli nabirati prispevke zanjo, sem tudi Jaz darovala v ta namen 200 dolarjev — prav iz srca, Pokojnemu Jožetu v spomin. Pa sem kmalu slišala, da Se je neki brezverec spotaknil ob osebo, ki za kapeli-j'0 pobira darove, češ da sem uboga in ne pri pameti, takole denar razmetavam. Po njegovem bi kapelice ne bilo treba, ker po smrti tako ni nič ... Žalostno, da so tudi taki med nami. Njegove bese-so me užalile. Po pravici povem, da nisem uboga ln tudi moja pamet je zdrava. Vsem Slovencem bi ra- da povedala, da sem zelo zadovoljna. Če bo treba, bom rada dodala še 200 dolaijev za kapelico. Ne smemo se ozirati na take, ki so proti kapelici in nam o-čitajo malikovanje ter grozijo, da ne bodo prišli več na slovensko zentfjo, če bo stala kapelica. S takimi gotovo ne bomo nič izgubili. Zase lahko povem, da hodim rada v cerkev in mi je to v ponos. Živa vera v Boga človeka samo krepi in mu daje moč za vsakdanje skrbi. Lepe pozdrave vsem Slovencem! — Ana Čarman Oče urednik, še jaz bi rada nekaj pripisala. Sem namreč tista, ki pobira za kapelico v spomin pokojnim rojakom, ki so umrli v Queenslandu. Načrte zanjo nam je naredil g. arh. Mejač in po njegovih računih bo stala okrog tri tisoč dolaijev. No, enega tisočaka sem že nabrala, ostalo pa bo tudi še počasi prišlo. (Če bi bilo več takih, kot je ga. Čarmanova, bi pa prišlo hitreje in bi bilo manj skrbi...). Saj je morda kdo drug kaj pisal, da bomo tukajšnji Slovenci 4. in 5. maja letos slavili tridesetletnico obstoja "Planinke”. Na naši zemlji bomo imeli otvoritev klubskih prostorov, ki sicer še niso končani, streha pa je le že nad našo glavo. Pozdrav! — Marica Podobnik "PLANINKI” tudi MISLI iz srca čestitajo k jubileju in tudi k otvoritvi prostorov, pa prav tako k lepi ideji kapelice, ki naj krasi zemljišče društva v spomin dragih pokojnih, vse obiskovalce pa spominja, da smo Slovenci veren narod. Bog živi vse člane, gospe Ano in Marico pa še prav posebno, ko ste se oglasili uredništvu! - Urednik E. Z. OFFICE MACHINES Pty Ltd. Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev sc melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novili in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke CŽŠ, kijih Vaš pisalni stroj morda še-nima. EMIL ZAJC 1475 Centre Road, CLAYTON, Vic. 3168 Telefon: 544 8466 e* PHOTO STUDIOS Tel.: 386 8069 'čo^cellence in £Pliolozia]ilw^ Izdelavamo prvovrstne fotografije ob prilikah porok, krstov, prvih obhajil, birme 678-680 SYDNEY ROAD, BURNSVVICK, VIC. 3056 Govorimo tudi slovensko ROJAKOM PO SVETU! Sporočam, da sem prodal Hotel ‘BLED’ v Rimu, katerega 25. obletnico obstoja sem obhajal v novembru preteklega leta. Posredujem Vam članek iz “Katoliškega Glasa” v Gorici, ki je dne 22. novembra 1984 pod naslovom “Iz življenja naših ljudi” pisal o tem dogodku: V hotelu Bled v Rimu smo bili 16., 17. in 18. novembra gostje g. Vinka LEVSTIKA. Povabljeni smo bili, da se z njim veselimo 25-letnice uspešnega obstoja njegovega hotela, obenem pa da zaželimo njemu in osebju vso srečo v novem objektu v Gorici. (. ..) Ti trije dnevi bodo za nas, ki smo napolnili avtobus, ostali v nepozabnem spominu tudi zaradi vsega drugega, kar smo lahko videli in doživeli v Rimu, od umetniških vrednot in lepot do ogleda cerkve sv. Petra in prisotnosti na trgu sv. Petra, ob papeževem nedeljskem opoldanskem nagovoru, in pa do obiska v zavodu Slovenik, kjer nas je z vso gostoljubnostjo sprejel msgr. dr. Jezernik in drugi njegovi sobratje in bogoslovci, ki so nam zapeli nekaj pesmi. Potovanje v Rim je bilo v organizaciji Marija Kralja, duhovno oskrbo pa nam je nudil g. Žarko Škerlj. Višek vsega je bil sobotni večer v Hotelu BLED, ki se ga je udeležilo tudi veliko rimskih Slovencev ter u-glednih italijanskih gostov. Za veselo razpoloženje je skrbel ansambel Taims z Opčin, umetniški poudarek pa je večeru dala s svojimi razstavljenimi izdelki umetnica Bogomila Doljak iz Nabrežine pri Trstu. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka se je Levstiku HEIDELBERG CABIHETS FRANK ARNUŠ PTY. LTD. Priporočamo se melbournskim rojakcu. za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 (Bundoora Industrial Park) TEL.: 465 0263 A.H. : 459 7275 m njegovemu osebju zahvalil za vse, predvsem pa za njegov človečanski čut, saj je kot lastnik hotela Bled imel v gosteh slovenske rojake z vsega sveta, posebno pozornost pa je vedno posvečal zamejskim Slovencem, saj so bile razne naše delegacije, študentje, posamezni javni delavci in mnogi drugi pogosto njegovi zastonjski gostje. G. Vinko Levstik se je vsem, ki so prišli na proslavo jubileja, zahvalil, obenem pa izrazil žalost, da bo svoj hotel s prihodnjim letom zapustil, je pa istočasno vesel, da se bo preselil kot hotelir v Gorico. V prepričanju, da tolmačim čustva vseh udeležencev tridnevnega obiska, se g. Vinku Levstiku od srca zahvalim za vse in mu želim še mnogo poslovnih uspehov v sončni Goriški. — Udeleženka. Istočasno pa sporočam v dopolnilo k gornjemu članku rojakom v svetu, da sem kupil PALAČE HOTEL v GORICI, ITALIJA. Hotel je najlepši in največji v zamejski Gorici, ima 80 sob z najsodobnejšo opremo, dva salona, restavracijo, taverno, kongresno dvorano in avto-parking. Nahaja se v najlepši promenadni ulici, Corso Italia. Je prve kategorije in kljub temu so cene nizke ter res vsem dosežne. N. pr. samska soba s kopalnico, klimatsko napravo in televizijo stane borih 20 ameriških dolaijev, dvoposteljna soba pa 32 ameriških dolaijev. Rojaki, ki bi želeli preživeti počitnice v zamejski Gorici, naj čimprej pišejo in rezervirajo, lahko v slo- SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS Telefon 728 1717 7 QUEST AVE. CARRAMAR. 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. K- A. ŠKRABAN venščini ali angleščini, nemščini itd. V poletnem času se gostje lahko vozijo tudi k moiju v Grade — Grado, oddaljen komaj pol ure z avtom ali avtobusom. Kakor v Rimu nekoč, tako bodo tudi v Gorici to-P*o sprejeti. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem tistim rojakom po svetu, ki so bili gostje mojega Hotela BLED v Rimu, ter se jim priporočam, da me tudi v Gorici obiščejo. Že sedaj kličem: dobrodošli v zamejci Gorici! — Vaš rojak Vinko Levstik Sporočilo o spremembi sem rad objavil, saj vem, je g. Levstik znan tudi mnogim avstralskim Slo-Vencem, ki jim je v Rimu nudil domačo streho in Postrežbo, celo po znižani ceni. Da se je preselil v zamejsko Gorico, je tamkajšnjim rojakom zelo pogodu. “Goriški gospodarstvenik” je napisal o tem: • • . g. Levstik, s tem, da ste kupili največji in naj-JePši hotel v Gorici, je za nas goriške Slovence velika 8°spodarska pridobitev, ter smatramo to za zgodo-Vlnski dogodek . . G. Levstiku želimo tudi iz Av-stralije obilo uspehov na novem mestu! — Urednik REŠITEV Velikonočnega lika v zadnji številki: v°doravno (leva stran): 1'. spev; 2. ples; 3. opat; 4. re-pa; 6. ovoj; 7. vile; 8. krik; 9. ukor; 10. kadi; 11. A-m°s; 12. most; 13. Peru; 14. Kras. — Vodoravno (de-stran): 1. veda; 2. slok; 3. trak; 4. avla; 6. joče; eden; 8. krog; 9. riba; 10. imun; 11. sivi; 12. tram; ^• usta; 14. sram. — Navpično L (1 — 4) spor; (9 - 12) ukam; 2. (6 - 8) vir; 3. (13 in 14) Ra; ■ (8 — 10) Rim; 6. (6 in 7) če; 7. (11 — 14) imam. križu pa beremo: 5. (vodoravno) ALELUJA, • (navpično od zgoraj navzdol) VSTAL JE KRISTUS! Rešitev so poslali: Slavko Koprivnik, Sestre v Slom- °vem domu, Anica Buchgraber, Irma Ipavec, Jože Urarsko in zlatarsko podjetje Alexander VVATCHMAKER and JEWELLER l90Church Street (vogal Macquarie St.) Parramatta, N. S. W. Telefon 633 1384 vairt nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na Vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno. ; HANDMADE JFWEU.ERY DESIGNED AND made in our own workroom. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se E. & C. ROBNIK S« želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam i veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THK BOIJLEVARD. FA1RFIEI.D VVEST. N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583 Če Vas pot pripelje v Gippsland — na The Ninety Mile Beach in v The Lakes National Park: lastnik LOCH ŠPORT BAKERY in COFFEESHOP je Vaš rojak, ki Vam bo po domače in po zmerni ceni postregel. Priporoča se: MIHAEL ERJAVEC, 2662 National Park Road, Tel.: (051) 46 0466 LOCH ŠPORT, Vic. 3851 , r Grilj, Ivanka Žabkar, Francka Anžin in Marija Špilar, L. in M. Klemen, Ivanka Študent. — Žreb je izbral Ivanko Študent. ^ Sodnik:"Ali ste res rekli sosedu, da je tepec in slepar? " "Res, gospod sodnik!" "In ste mu tudi rekli, da je lump? " "To pa menda ne. Veste, v razburjenju se človek ne spomni vsega." + + + "Tako, tako! Prišli ste prosit za roko moje hčerke. To pot bi si bili Ishko prihranili." "Nič hudega, saj sem imel tako v bližini opravke. Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD., VVANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536 TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK (NAROBE) KRIŽANKA Poslala Ivanka Žabkar DAJMO Sl DUŠKA: SMEH JE ZASTONJ! - pravijo doma + Kapitalizem je v krizi. Ne more več kreditirati socializma. + Nedelavnim je odzvonilo. Zdaj zvoni delavcem. + Politika je pred športom. Tu se ne menja niti ekipa, ki ne zmaguje. + Danes žive čudovito vsi, razen delavcev, kmetov in poštene inteligence. + Izvažamo ladje in uvažamo rešilne čolne. + Čeprav obstaja samo en kandidat, je še vedno možno glasovati za napačnega. + Dežela, v kateri se nihče ničemur več ne čudi, je čudna. + Veliki ljudje imajo tudi veliko senco. + V časopisih stoji, da prispeva Slovenija v zvezno državno blagajno največ denarja. AH je to prav? — Seveda, saj v Sloveniji tudi največ delajo. + Citirajoč Marxov KAPITAL je branil svojega. + V odločilnem trenutku, ko bi morala odbiti dvanajsta ura odločitve, napnemo vse sile in premaknemo čas nazaj. + Nizek standard je oče visokih parol. Besede Besede Besede treh črk: dveh črk: petih črk: ALI 3OV ČE AJDOV ALT EN BEZEG ATA GA ENOTA ČAS HA JAVOR EDO JA LUTKA ENO KI OBRAZ IDA KO OŽETI IRH LE TRATA JOK ME KAN Ml KOT OD Besede KRI PO sedmih črk: LAZ SE AMETIST OST TO OCEJENA OTO UK OMOTICA PED ŽE VSEBINA PET Vstavi vse navedene besede pra; vilno v mrežo križanke. K rešitvi dodaj vsaki besedi njeno odgo-VOZ varjajočo številko in V (za vodo- ravno ležečo besedo) oz. N (za navpično). - Glej za primer prvo že naznačeno besedo: ALI 30V. REŠITEV pošljite do 12. maja na uredništvo! “Ali je res, da vam je tat sinoči v parku vzel denarnico, prstan z briljantom in drago uro? ” “Žal res.” “Pa sem slišal, da vedno nosite s seboj revolver.” “Resje, pa ga ta tepec k sreči ni našel.” * * * “Gospod ravnatelj, rad bi dobil dva dni dopusta. Moja žena je zbolela, pa moram gospodinjiti.” “Lažete! Ravno prejle mi je vaša žena telefonirala, naj vam dopusta ne dam.” “Sedaj pa lažete vi, gospod ravnatelj, saj sploh nisem poročen.” WESTE R IM TO YOT A 662 Woodville Road, Guildford, N. S. W. Tel.: 727 4111 Sydneyski rojaki! Gospa KAREN HAMMOND, zastopnica za prodajo novih avtomobilov, vam garantira zamenjavo in nakup vozila pod najboljšimi pogoji v Sydneyu. Obljublja vam, da ne boste prevarani! MATI, DOMOVINA, BOG Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,- dol. TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan napisal Franc Sodja CM. Argentina. — Cena vezani knjigi 4,- dol, broširani 3,— dolarje. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opomba-mi in kratko razlago težko razumljivih mest. — Cena 6,— dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Ce-na je 5. dolaijev. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2,- dolarja. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega Nesmrtne spise Tomaža Kempčana. — Cena 5. dolaijev. SHEPHERD OF THE VVILDERNESS - Angleški življenjepis misijona Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol. DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center, USA. Cena 11. dol. MEN WHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy ^ountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. - Cena 8,— dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidaija, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišljanja o komunizmu. Cena 6. dol. Kraški izlivi — Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7.— dol. ISKANJE — Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3.— dolarje. CVET LJUBEZNI — Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4 — dol. Jrnamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. CELOVŠKE in GORIŠKE MOHORJEVE KNJIGE za leto 1985 so končno dospele in so na razpolago bralcem. CELOVŠKIH je letos pet: Izlet v vesolje (M. Osojnik), Čar letnih časov (Dr. P. Zablatnik), Jezus v času (Potovanje po Palestini P. Zidarja), Koledar 1985 in mladinska Betlehemska zvezda zavije s svoje poti (M. Kulik A. Kaufman). Cena letošnje zbirke je 17.— dolarjev. GORIŠKE mohoijevke so kot običajno štiri: Blagovestnika Slovanov (zgodovinska povest Zore Piščanc), Melodija (črtice Saše Martelanca), Primorski slovenski biografski leksikon (10. snopič) in seveda Koledar 1985 pestre vsebine. Cena goriške zbirke je 18. dol. SLOVENIAN AUSTRAUAN I m SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM. poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILL1P (CANBERRA), A. C. T . je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. kadar se mudite v Canberri : dobrodošli v slovenskem domu: Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše! Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)' VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali! SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! Edini letni skupinski polet SYDNEY — MELBOURNE — LJUBLJANA V mesecu juniju bo zelo ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine. Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!