1». ItnfflBL_________^_      I »Uli. I !■*. g. J—fr «7.                                       LMfc

JSkirtntkl Narod* vftlfa p* p«*tlt n Av«tio-Ogr*ko:                .                    za Nemajo:
cdo lete »kupaj mprtj      .   K 28— I otk> leto naprej    .    .   .   .   K 33*—
pol leti       _         _     .   .     .  14*— I           *       ..     .          _.         ^ - .
Ctrt leta     T        2     .   .    !   7-— I    M Amcriko m  vae droge  dcžclc :
M mewc     .         «...    2 50 ■ ćelo teto naprej    .   .   .   .    K 38.—
VpraJanjem  plede inseratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali rnamka, Vpravalttvo (»podaj, dvorile tevo), HnaOora »llc« *t. S, telftoa *t99.      '
Irt^erati   se  raCunajo  po  porabljenem   arostoru  in   sieer:   1  nm   visok,   ter
63 mm štrok prostor: enkrat po 8 vin.,   dvakrat   po 7   vin., trik/at   po   6   v.
PoaUftO (enak prostor)   16   vin..   parte  in  zahvale  (enak  prostor)   10   vin.
Pri večjih insercijah po dogovoru.
Na pismena naročita brez istodobne vpostatve naročnine se ne ozira. „Mftrodn* tiskaru" Mete« ftt. SS.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod* vdja T Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodif>OQj :
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 25*40 I četrt leta    „      .   .  .'  .    .   6-60 pol leta       „       ..... 13*20 | na mesec     „       .   .   .   .    ,   2*20
—..  Pennesma itovUka vel|a to rlsarjev.             ■
Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ureiatttvo: Suflova mllci tt 9 (v prlUlčja levo,) telefon ftt 34.
naše aradno ponio.
ĐunaJ, 22. januarja. (Kor. nrad.) LJradno se razgiaša:
VZHODNO   BO/JSCE.
V  gorovju Odobesci   smo   zavr-nfil sorražne Uvidne čete.   Vzhodno od NJelnlce v Volinijl so sunll! oddelki brnskega pešpolka Št. £. presenetijl-to t ruske Jarke ter  prlpeljali  naza] •fie*ra vjetega časrnlka. 109 moi, eno strojno puško in eno metalo min. Dobro voden topovski ogenj je prizade-Jal   sovražniku   velike   krvave   izgube.
ITALUANSKO   BO.JTŠČE. Nobenlh posebnfh dogođkov.
JUGOVZHODNO   DO.IISCE.
Jugovzhodno od Ohrfdske^a Jezera so prcprečile naše čete predvcera jšnjem sovražni sunek.
Namestnik načelnika generalnega Itaba pL H 6 f c r, fml
Hemško sraig poroti
BeroIIn,  22. januarja.    (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BO.TTŠČE. Pri Lensu smo z ognjem  ročnih granat zavrnfli slaboten angieški napad.   Pri   Bezonvauxu   in   vzhodno od Pont a Moassona so prfpcljali iz-ricJnl oddelki s kratkih sunkov v so-rražno pozicijo nazaj već   vjetih   in i ono strojno puško.
VZHODNO  BOJ1SCE. Fronta       eeneralfeldmar-lala princa   LeoDOlda   Ba-
varskeea.                        I
Zapadno od Fridrfh*tata smo po BOČ2 zavrnili napadajoče ruske lov-ske komande.
Armadna    fronta    eeneral-obersta nadvoi. J o ž e f a.
V  Vzhodnfh KarpatDi ie Prišlo na veČ točkah do bojev v  predpotju.  ki so za nas ugodno potekli.                      !
Severno od doline Oitoz  je   bilo obojestransko artiljerijsko  delovanje od časa do časa živahno. Armadna   skupina   gfm.
Zapadno od Pauncfuja |e napad-4a so vratna stotnlja na^e varstveue 6ete ob PutnL »ZavrnlU smo Jlh. *
MAKEDONSKO HO.H-CF.
Nobenlh posebnih đogođkov ra-sen posamnih Izvldnih spopadov. Prvi gentralni kvartirni mojtttr v. LudendorfL
Kemšho većerno poroHilo.
Berotin, 22. januarja. (Kor. urad.) VVohfov urad poroća 22. januarja zvečer:
Na nošeni fronti večjih bojnih dogodkov.
Vojna z Romunijo.
Na fronti v Karpatih in ob Serc-tu je vladal v nedcljo prccc?šcn mir. Ali vsled slahega vremena ali ker je sovražnik spozna], da s svojimi šunki ničesar ne opravi — to šc ni jasno. Vojaški strokovnjaki sodijo, da je pe-lcžaj na romunski fronti 5e<3aj precej stabiliziran. Osvojitev utrdbe Na-nesti 19. t. m. je za nadaljne doj?odke ob Scretu velikc^a pomena. Rusi dr-7ijo na južnem bregru te reke le še utrjene vaši Oarlesti, NamoJosa in Blehani— toda te utrdbe imajo za nje po izgubi Nanestov le še defenzivni Domen.
Basel, 20. januarja. Petrogradski listi objavljajo: Navzlic vsem našim protinapadotn je utrieni pas mesta Gaiac ob dolenji Donavi Še vedno ogrožen. Ozemlje ob dolenji Donavi je od ponedeljka popolnoma eArakTi-irano.
Curih, 22. januarja. Pred mese-cem iz fronte poklicana romunska ar-mada se Je toliko retaMirala. da zopet nastopa na boji§čih. Poročila romun-sketja generalnega štaba zopet iz-hajajo.
BOLG^P^VO   URADNO POROCII.O.
22. januarja.    Romnnska fronta.      Artiljerijski    ogenj proti Tulceji % strani sovražnih ladij. Ru?ko uradno or*rf>č!lo.
21.   1 a n u a r j a.   Romunska fronta. NfČesar važnega  poročati. Mestoma posrečena podvzetja naših 1 in romnskih iz vidnih čet Jassy in Galac.
Preko Sofije poročajo: V Jassy se je nabralo toliko beguncev, da se je prebivalstvo mesta popetorilo; naraslo je od 50.000 na 250.000. Vsled tega je nastala velika beda. Draginja je neznosna, Ijudje spijo po ulicah. ! Ruski poveljnik mesta je za to odre-dil. da morajo bcgunri mesto zapustiti. — V Oalacu vlaia nnnika. Prebivalstvo je dcJoma zb^žalo. Sodrga. ki je ostala v mestu. pleni in ropa za-pušje^a stanovanja.
Car tolaž] romunskeza krafla.
Kopenhagen, 21. Tanuaja. Veliki knez Jurij MihajloviČ je odpotoval v romunski glavni stan. da izroči ro-muns-kemu kralju posebno carjevo lastnoročno pismo. Zatrjuje se. da oMinblja car v tem pfcmu svojemu potrternu zavezniku. da ga v nesreći ne bo zapustil.
Vojna z Italijo.
ITALUANSKO URADNO POROCILO.
21.  januarja.     Med Sarco in Adižo   sovražno gibanje in artiljerijski dvoboji. Na ostali trentinski fronti in na fronti Julijskih alp običajne artiljerijske akcije in đelovanje topov v jarkih. Pri Plaveh m na Krasu je dalo delovanje naših patnilj    povod za male boje s sovražnimi izvidnimi Cetami.
22.  j a n u a r j a. Na vscj fronti je odnehalo sovražno artiljerijsko    delovanje. Naša artiljerija je bombardirala barake    pri    Lagazuoiu    (potok 1 ravenarizcs, Boite) in    je   streljala običajno, da zadrži premikanje čet na dohodnih po^h za sovražno   fronto. Na Krasu delovanje naših oddelkov, ki so napad I i  in  razkropili sovražne izvidne oddelke.
»Itafiia. rešiteljica entente.c
Curih, 21. januarja. Londonski tednik »Saturday Review« se bavi v
zanimivem članku ? vlogo, ki jo igra Italija y svetovni vojni in vprašuje, kako bi bilo danes z entento, ako bi se Italija ne bila pridružila in ako b\ bila ostala zvesta svojim bivšim ra-veznikom. List prihaja dQ zaključka, da je prklruženje Italije ententi resilo ne samo Francijo, marveč vso entento.
[talijanska  vojna zona ob švicarski
mejf.
Monakovo, 20. januarja. »Munch. Ztg.« poroča iz Bazla: Italijanski ob-mejni kraji se izpraznjujejo pa naČr-tu. Vsa znamenja kažejo. da se ustvari vzdolž švicarske meje itali-janska vojna zona. Ceste v tej zoni so že nekaj časa zaprte.
Razpoloženje proti vojni v ItalijL
Koln, 21. januarja. »Kolnisctie Zeitung« poroča: Iz italijanskih na-cijonalističnih listov je razvidno, da v Italiji naranča razpoloženje proti vojni od dne do dne. Nacijonalistični listi so jako vznernirjeni, ker polcg nevtrafistov %e o^Iašajo proti vojni tuđi drugi Ijudje in se čuje neprestano: vojna *c bila sicer neizoglbna, ali sedaj je vendar Nemčija ponudila ro-ko za mir, te r^ke ne moremo kar tako zpvmiti. Pežela ima sicer Je srecMva, ali vendar je treba prerm-sMtl. kal je storfti Nacijonalistični listi <=kJepajo, da na^taja jako nevamo razpoložcntc, protf kateremu treba prav odiočno nastopiti.
Zamenfava vjetnikov i Italijo.
Lupano, 22. januar ja. (Kor. ur.) Rt«njeni avstro-ogrski vojni vjetniki, 7 častnikov. 250 podčastnikov in mo-šlvo. so dospeli danes sem iz Italije.
Novi boji v Tripoiitaniji.
Rim, 22. januarja. (Kor. urad.) Kolonijalno ministrstvo poroča, da je imel general Laini v zasledovanju proti vzhodu novo bitko z El Baruni-sem in njegovimi četami 17. t. m. pri Agilahu, na kar se je s svojLni četami umaknil v Tripolis.
Tuđi Italija oborožuje svoje trgovske
ladje.
Lngano, 21. januarja. (Kor. nr.) Vladni komisar za živila Caneva iz-javlja v »Giornale d* Itaiia«: ital^an-ska potrebščina žita in sladkorja je ogrožena, obramba pa obstoja v tem. da se Italija pripravlja, da obo-roži svoje transportne ladie in morda tuđi miiitarizira njihovo moŠtvo. da bi se mogla tako, kakor dokazuje franeoska skušnja, ubruti'ti podmorskih čolnov. »Giornale d* Italia« na poveduje, da tuđi za naoavo in wo-rabo premoga se dol>či po<eben vladni komisar v osebi državnega podtajnika Devito.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Korespondenčni urad poroča, da italijanski bančni konsorcij pod vodstvom »Banke df Italia« prevzema proti kratkodobnim ruskim zakladnim bonom plačila za ruska naročila letal, vojnih telefonov itd. v skupnem znesku 250 milijonov lir. — Razpisa-no je četrto vojno posojilo, ki je pet-odstotno in se ne konvertira do leta 1931; izdajna cena znaŠa 90 odstot-kov, podpisovalnl rok šega do 25. fe-bruarja, v kolonijah do 30. aprila. Bančni konsorcij podpira podpisanje tega posojila. katero označajo listi za pravo posojilo zmage.
Pomladanska ofenziva.
SploSno se bavijo nemški Časopisi z vojnimi nameni sovražrrikov. Tako piše med drugim: »Vossische Ztg.« pod naslovom »Kaj se godi?«, da bo poskušala ententa spomladi zopet po svoji stari metodi preiti v boj, vreči Nemci iz pozicij ter pričeti s strategičnimi operacijami s ciljem, da doseže uničevalno bitko. Pod temi pogoji bo zd|let nosila Franeoska glavno pezo vojne, ker se čutijo Francozi mojstre v vojni s premika-njem čet. Clanek se konca z beseda-mi: To pot, to vemo, mora pasti od-ločitev. Na5e zaupanje je neomajno in ker je viđeti konec, stopamo mirno, trdno resno in skoraj veselo pred bđločitev, ker ne dvomimo o njenetn izlćv.
Admiralski svet v Londona.
Rim, 22. januarja. (Kor. urad.) Kakor poroča »Tribuna- so dospeli v London mornariki minister admiral Corsi z državnim podtajnikom za promet Ancono, kjer se bo vršil ad-
miralski svet entente glede sredstov za ojačenje in boljše sodelovanje v pomorski vojni ter v nujnih vpraša-njih dobave premoga in žita.
Rim, 22. januarja. (Kor. ur.) »Tribuna« poroča. da sta moraariški ml-nister admiral Corsi in državni prometni podtajnik Ancona dospela v London na zborovanje admiralov četverozveze o sredstvih za ojačenje in boljšo sestavo vojne na morju kakor tuđi o nujnem vprašanju glede nabave in dovoza premoga in žita.
Makedonska fronta.
BOLGARSKO   URADNO POROCILO.
22. januarja. Makedonska fronta. Med Prespanskim jezerom in Crno slaboten artiljerijski ogenj in ogenj pušk. V loku Crne ni-česar pomembnega. Vzhodno od Crne in v okolici Gradešnice je posku-sll sovražni oddelck približati se našim sprednjim jarkom, mi pa smo ga prepodili s protlnapadi. V pokrajini pri Mogleni slaboten ogenj artiljerije, pušk, strojnih pušk in metal min. V dolini Vardarja in ob Strumi slaboten artiljerijski ogenj in na raznih točkah spopadi patrulj.
Ekspedicija v Solun.
V angleških listih se je ¥nd# mala polemika zaradi ekspedicije v Solun. Znano je, da zastopa en del angleškega Časopisja mnenje, da se mora vojna odločitev izbojevati na zapadnem bojišču in da naj an-gleška vlada zastavi svoj vpliv na zaveznikc v to, da ne bodo cepili svojih moči na drugih bojiščih. »Dailv Mail« je v tej polemiki izreklo trdi-ttv, da sta bivši ministrski predsed-nik Asquith in bivši minister zunanjih de! Grey provxročitelja ekspedicije v Solunu. Temu nasproti trdi »Daily Chronicle«, da sta bila Asquith in Orey od \3eg'a začetka odi očna na-sprotnika ekspedicije v Solun, do-čim so se L!oyd-George. lord Curzon in Carson, torej voditelji sedanjepra ministrstva, s prav posebno vnemo zavzeli za to ekspedicijo in s svojim predlogom tuđi zmagali. Koncem leta 1915. ie bilo Asonithovo ministrstvo odločerto, umakniti angleslte čete iz Soluna, a franeoski gfeneralisim Joffre je ugovarjal \n se, je ekrpedt-c:ja na njegovo priporočilo nadalje-va!a.
Bofl na modu.
DVE NEMSKI BRODOLOVSKI LADJI V ATLANTSKEM OCEANU.
Preko Ženeve poročaio 22. t. m. iz Rio de Jajieira: Od nemSke brodo-lovske ladje prijeti p&rrtik je bil opremljen z moštvom in OTOŽjem. ta-
LISTEK.
Tova risa.
fTlUn   Ep pleh.)
Cnookec je vodil slepca po svetu. Slepec je nosli na hrbtu veliko i lajno, ki mu je štriela črez glavo in i mu pritiskala živbt k tlom, enookec : pa je imel oprtan koš kjer je bilo na-tlačeno vse premoženje dveh pro-sjakov.
Tuđi enookec Je hodfl sklonjen kakor njegov tovariš a glavo je no-sil vedno privzdlgnjeno. zakaj njegovo levo oko je moralo neprestano gledati, paziti, iskati m izbirati poU. | Troje izcurelih oči je bilo mrtvih tu j samo eno zdravo je vodilo ob« M kruhom.
Dvoje rmlrom nerazđmino svezanih rok in dvoje trkajoČih pali« | j* rotmlo U krai* x krak                  1
Ko sta hodila nekoč tako udano. brez besed. % pipama v ustih. je vpra-šal nepričakovano slepec enookca: »Ali vidi* solnee?« Enookec se je    stresel.    okrenil glavo, pa   odgovoril    počasi.   začuđeno:
»Kaj ne bf vide!? — vidim, visoko na nebu stoji, ali te ne peče? — i čemn tako neumno vprašanie?€ i         Obstala sta za hip oba. Slepec Je
! samo   paklmsl in Ha   sta po   praini cesti molče dalje.
Enookec je   postala!   zamoljen, začutil je, kako je padlo nekaj kakor svinec težkejra na srce.   Zazeblo ga Je v kosteh, mraz se mu je razlezel v roke in v noffe.   Postalo mu je   spet vroče. zabrekie so nra žile. peklo u j Je kakor bi sfpal naitf žerjavico. P6-! tecnil je tovariSa za seboj fn koraka-la st* httrej«, splaHena naprej. Kot hl se upfral, je vlekef slepec nazaj.  Ni hotel rnnolkfiitl, zakaj skočila H mi* [ sel iz srca ▼ glavo fz fiarva je padBa
'          »Ali se ne bojiš, da bf oslepel še
na drugo oko?*
j         »Molči —« se ie zadrl z zverin-j skim glasom enookec.
NasmehnH se je slepec. Smeh je bil hudotnušen. a beseda je postala spet žalostna:
»Pomisli Matevžek. kaj 6e bi še ti oslepel?«
»Molči —c je zakričal Matevžek, kakor bi ga kdo stisnil za grlo.
»Pomisli Matevžek, kaj bi bilo z menoj in s teboj, ali te ni strah?«
Matevžek se je ostavfl in izpustfl slepčevo roko. Znojne kaplje so mu curljale s čela, po nosa m po licfh, ▼ rarmrteno rdečo brado.
Odmakn?! se je za korak In sle-pec ffa je iskal z iztegnjeno tresoCo roko.
»Aha — vfdii kako me fičeS? Zdaj pa ti povej, kaj b| počel, č« m t! Izmaznem? Ka - aj? — povej, kaj bt bilo s teboj. će bi te pustfl v lozi na samem same^a? Jaz bi id po I «v*n te uz — vei ka| H Uto a *-
boj? Crknil bi kakor pes brez po-; moči. In storil bom tako Damjan, naj me vrag vzame, še danes bom storil, če ne bol tiho. Ne draži me Damjan.«
Podal mu je znova roko in 51a sta kakor prej, počasi, brez besed, v pekoČem solneu dalje.
Ob cesti je rastel topol in tu sta počivala.
Matevžek je odložil koš, Damjan pa svojo veliko, s platnom prebrojeno lajno.
Matevfek je razdelU kos kruha in kos slanine prav pošteno.
Potem ko sta si napalila pfpe. Je začel Matevžek skoro jecljaje, selo boječe:
»Damjan, kako to. đa so te obha-jale take odurne, strašne misli?«
Mimo ost mu Je letel metul] ra iztegnil je vrat, da bi laf je tnihnfl vanj. Metulj se je izmotal iz dima, pa se zaletei med veje. Matevžka je sililo na smeh. — Damjan je naslanjal gkvo na latno ter mdčal                 J
I         Skozi topolovo llstje so se predli ' solnčni žarki. Na Damjanovem obra^ zu je drhtela zlata pajčevina. Skozi to tresočo se pajčevino   je   gledalo dvoje terrmih, solznih Jamic.
»QIej tuđi ti misliš na to —« je odgfovoril Damjan bolestne »Ne gre mi iz glave, premišljam že ves Čas. Dobro se spominjani, da sem se že tedaj bal, ko si postal moj vodnik, fe tedaj sem si reke!, da bi bil vendar boljšl človek, ki ima dvoje zdravih oči... Ti ne veš Matevžek, kako ae bojim zate, za tvoje oko. Kaj mHltš, da ni mogoče, da vrže kak paglavec na vas! kamen, ki prileti naravnest vanj. pa ti ga izbije? Zadosti Je, če ti pikne samo zenico. Se zdaj čutim, kako je bilo tedaj, ko sem krčil skale. Drugi so se poskrili na varao, jaz pa sem hotel biti mozak, predrzen. pa sem ostal preblizu, komaj deset -korakov vstran.   Zakadilo se je —
otzii 2._____________________________________________________»SLOVENSKI NA*UU*t   iM 23   jarovarj* t^iT._________________________________________________   x 18. Sti%.
ko da sta seđaj na morju dve brodo- i
lovski ladji.
»Štampa« pravi: Zagonetna lad- ! ja, ki je v južnem Atlanskem oceanu petopia toliko ladij, je    idenii^na    s parnikom Move, Opisi lađje to potr- ■ jujejo.                                                 ',
Reuter poroča: Splošno se sodi, ; da je nova   »M6ve«   zapustila   Kicl pod dansko zastavo ter imela s seboj seno, pod katerim je bUo skrito orož-je. Ko so ladjo prvič videli, je bila crno popleskana. Ladja inu štiri cc- ! vi za lansiranje torpedov. Domneva • se, di poluga lahko tuđi mine.   Tuđi Ima ladja s seboj   razne   kulise   in , dimnikc za maskiranje.
Iz Londona porooajo, da je nova i »MOve« do sedaj potopila 13 ladij s ' skupaj 65.000 tonami.                          j
Tuđi moštvo na tej ladji je oči-vidno vsaj deloma isto, kakor je bilo ' im ladji »Move,. Tako je bil poveljnik } parnika  »Varrowdale- častnfšk?   rn- < mestnik Badewitzt ki    se je    že    na i »Move- kot    pomorščak    odlikovah Bil je na Spanskem interniran, pa je z drugimi vred ušel in se vrnil v do-gBpvino.
Valna z Rusije.
RUSKO   URADNO   POROClLO.
21.     januarj a.     Zapadna fronta, V smeri Kovel. zapadno in ' severozapadno od Virliha smo oblo- ,
Žili sovraine odseke dvakrat z arti-erijskim ^^njem. Mestoma je poško- j Vfoval naš ogenj žične ovire   sovraf- ; «ika. Konstatirali smo. da smo več- ! krat radeli v polno ter je   prišlo   do eksplozije v sovražnem kritju. zava- ; fovanem z ok^op^iml r^osjaH™.
RUSKI CAR O POUTIKT NOYfG\ , GALICINOVEGA KABINETA.
Petrograd.    21. januara.    (Kor. urad.) Perrogradska brzojavna agentura poroča:    Car Nikolaj je    cmlal : min. predsedniku knezu Galidn i sit- ! deči ukaz: Ker sem Vam poveril od* J goverm   mesto   min.   credsednilva. ; smatram za potrebno Vas oDOzcriti j na nrjbližje naloge, katerh razred- i tev naj tvori glavno nalo^o vlaJe. V \ sedani-stn trenutku, ko se obradi ve~ [ lika vojna, so osrećetočene vsc misli v?eh Piisov brer razlike narodnosti in sloja na hrabro, slavno   obrambo demovine in pričaktijejo v   ogromni i napetosti ođl'očilnega  spnpa-| fc a s ?ovra?nikGrn. V popoliem so- , glasju s svojimi   zvestimi  ravemlki : ne pripuštamo, da bi se   rms!;lo   na mir, predno ni izvojevana   k^neČT»a zm2ga. Trdno sem uverjen.   da   bo . ruski narod, ki s  samozatajevarjen prenaša bremena vojne,   do   konca vršii svojo dolžnost,   ne   da   *3i   se vstraSH kakršnekoli žrtve.
Naravni pomožni viri naše do- j movine so neizerpni in izklju-Zujejo nevamost, da bi mogla biti država Izčrrana. kar se očividno podivlja pn naših sovražnikih. Tem veCMeea pomena je v sedaniih okoinostifc toli važno in zapleteno vprašanjc ; prehrane. Zato Vam tn vladi ukazujem, da skrbite za prehrana moje j hrabre armade, pa tedi za to. da se neobhodne aprovizačne težkrće za fronto omflijo. Zanašam se na to, dt 5C bo vlada potrudila uresničiti noj* »ovejše tozadevne ukrepe na široki pođla&i ter jih še spipclniti. vora-šarje prehrane armad in preb'v*!-stva zahteva seglasja ukrepov in vseh v postev prihajafočih obrsti r:a
Druso vprašanje. katerenu ^ri-pisuiem glaven pomen, je z b o 11 -Sanje promata na železnici in na rekah. Min. svet naj i>dL'!a odlo-dtlne ukrepe, ki zasignrajo popolno roraba prorretnih sredstev. da bo mogoče preskrtet: arm?d^ Ir. zn'cdje pravočasno % vsem potrebnfm.
Potrdar'aloč ta r^jb^čja vpraša-D^o predstoje^^era dela. rad verto-tnem. da bo d u m n , ki fe <?o2n* v poreci želi i na dalje vati vo'no do zrnato viteza konca, radi p o d p i-fala delovanje mfn. sveta, Vrf^če «e pod VaŠ?m creds^c!«t\rom.
Stnafrarn, d» h ^o1?"o»i \-$?h n»eb. ki sinžfjo državi, Ja nsston^o napram sakonodaj^iru rhorom dobrohotno. Iskreno H dostojio.
Pri rrfds^^**"1 ^i"~"*70ci-*r*V! o**-pji^^r^ drftve bo ntila vlada ne* pfcfamtif**-«* nw!r^ro «emstcv, m io s *vri\m <*rV** v ^fm^Trem ji vf>i>cm čss1! d-^ka^!'1. tii hom.irf-pf) branijn svitle tradicije Tno?e?ra het   neuo**hne7*   sporni a   c«ria
RU«*A   IfOTRA'fJA   ITPfZA.
Pclceaj im Ru^ketr preSv^ajo eti-Untoi krogi kot zelo resen. Pravijo, i* je nasprcjtstvo med dumo in vlado n<epirn^stJ)ivo. Zatrjuje se eelo, da fc c*T že inicnopval Stirmerja ^a 7U~ narsje?r» rrinistra \n dt bi vi! r-j?ki mi-m5tr*M rredsednik ni opustil svoi?h »?ač;-icv- flfdt separttnejpa miru. 2e 5€ ra ofjlašiio v ententnih krcjih glasovi d« bo Stinuff * kmtkem cu-
Iz Petrograda poroča)o: Poltg vojnega mlni&Ua Suvajeva je ed-stopil tuđi finančni minister Đark in vrhovni povelik Aleksejev. Stir-mer |e imenovan za svetovaica v zu-nanjem ministrstA^u, Ourko pa sa vr-hovnega poveljnika.
Dunaj, 21. januar ja. »Zeit.c »Bir-ževja \ jed.« prinašajo iz verodostoj-neja vira sledeče podrobnosti o pro-Sramu ministrskega predsednika N. D. Galicina. Knez Galicta zastopa idejo absolutnega jedinstva med vlado in dumo. Kon:entracija vseh sil za kne*no zrn:>so s* mu zdl najvaž-nejša naloga državne^a sveta in du-rae. Geslo vlade ost:\ne: Vse za vojno, v?e za. rrnagr. \' notranii politili ne namerava Oalicin ničesar spremi-njati. Reforme morejo priti na vrsto 5c le po vojni. Ustavni princip, d* so min?*tri odgovorni le car ju, ifckijuču-;e, da bi bili odgovorni tuđi dumi. Pravico interpe^icii pa je sankcionirala praksa in ministri jo morajo Ea-to resr^kfTati.
TitrJhfli  if0iiie.
Tl^^KO  UPAPNO  TOROC?! O.
21. januar ja Mezopotamija. \'ihodno od Kut cl Amare je sovražnik vso roc na 19. t. m. ob-streljeval neko od nas zapnščeno po-zicn'o r lahkimi in te?\imi topovi ter jo dnjcro Hitro napade! z enr> pehotno bnsrado. Naradafoče čete smo vzeii ped strariski ogerj ter lim prizadeja-li velike izgube. — Perzijska fronta. Soviažni oddelfk je nap.i-del r:a.^e sile, ki stoje pri Pevlet Aha-dj. ini smo ga pa za vrnil i ter se Je UTrcknt! v smeri ra D'Z Abad. — Kavkask« fronta. Ka desnem Krilu je ifvrJii ^ovrtžnik, rročan nekako eno stotnijo. mpid na naše straže, irl pa smo %a. popolnoma ?a-vrr;ii. V nd^kii leveea krila je b !o kln:b nećnstnpni roK'raiini čelovane rašth izvidi-h ratnilj živahno. Ntka skupina na.^'h ratrui] je zavmila nr-prej poslane sovraine itvidne č^te ter prodrla do so vratnih pozfcij. Neki naš izvidni oddelek je tirn'1 se* vražie »zvidnlke in zasedrl njih po-7ic:fe. Na istern krilu is ohvtre'icva'a T?a^a artf?j-?r5fa t re^adnim oenjrm sovražne ko!one r?a rnci.fu ter vm •"nzadeJaJa težVe izdube. Na ost?]ih frontali nobenih porrembnih do-Z^dkov.
Atene. 21. jnnarj«. Ententa je dovelila jrV-ci vladi ti nrerrfitvo vte^a trt^TerijVrrec? materijala na Pelo?nez 14 šp *&<-?&.
igrati, 21. janu^rja.' >5e-:^!o^ poroča; A~KrU je priznala, da Venlrc-i;^ti nišo bi!! upravićeni za^e^ti otoka Cerig"^ ter ie ^r^ko vlado o^zva-la. da naj tam ropet vrpostavi svojo avt^ntet^.
Venhelos na be^u.
Berna, 22. .;2i*jan?. Po r^ročilih \z A*en je p?sta^a v Solnnu krvava protivsta;a proti Ve^'^elosu ?n njtzo-vim prstacem VodUa jo Christopu-!os in Ivannn. Vcr?izelo«ovi min istr! ro zbež?.T; na Kreto. VeT»izeto^ v^ !« odše! na frarco^ko vojno ladjo. ki *e v pr*«tanu. Med \n^leži in Francozi ?e ta knrava vstaja rahtevala mno^o frtev. PrehJvald Solura hf*e v Ye-^aterino in na prlotck Chslkidike. Cn cei četvernzvezne^a brodovja je za-pnst?! Pirei in je odšel v Solun. Dal-HTa pcročila aAenr^ke^3 vladnc?a časopisa pravijo. da razrada ^"cnirs-!esova armada !n je velik <Je! te ar-^^ie zbežal v jrozd* pri Veriji. Pri-Aruž;M se mth ie irmrjo Srbov. Ve^ti pra^fo. da ie tuđi na otoku Mytiiene i nastala protiv^tata.
i Carski dr?avnl zbor.
Zbornica je razpravljala o zako-! nu r'ede krr»nar»ia ocrsVega kralia, ?Josl. Urmanczv #e graja!, da je bil kralj Karei IV. pri prihodn v Budirn-' r»ešto nczdra\-lten s himno cerarja Ivarla I. in c'a so pri njesrovem prigodu pred cerkev zopet igrali to him-, :\r>. hav^tirabo diplomo in prisege je ird^i in *toril cesar tvstrfjski koi nzr?¥i kralj. — Orof Apponyi Je re-ke!. naf bi vladanje novejra kralja naredilo konec pojavom. v?led kate-rih *z ne m^rejo na Ogrrskem vršiti niti najvzvi*en?j?e jinvc^nosti, n« da bi nastala nesrorazumljcrtja. Oq-vnrnik }t rahteva! pojjs?!^. zakaj ni-v> bile nt kronanje povabljcne vladarske družine zveznih držav. Tuđi botear^k! vra»i ni bf! povabljen, ne^c je prišel kot ogrski magnat
San« polici!«? v€^tf,
~ Za kal ne «rn# hiti dr. SH^estei predsedfitk poslsuske zbornice?   Ni
to vprašanje odgovaria »Prasrcr Ta# blatt« v bistvu sledeče: Ko je bii tir
nirttri, li NitkmhFtrbui oričako* val, da bo izUjučoo ojegov predsed-nik in delal tako, kakor mu bodo vele val! dr. Grass In tovariš i Po nazoru teh ljudi, bi bil moral dr. Sytve-bter dajati hesedo ie članom NaM-onaherbanda in kršćanskim socijal-cem, a če bi dobil besedo kak urug poslanec, naj bi jo mu bii ar. Sy|ve^ ster takoi vzei, čim bi bili to žalite-vaii dr. Oross in njegovi m^jc. Svl-vester je zaradi tega imei z National verbandom mnogo prepirov. Posebno so mu zamerili, da ;e bil v do* brem razmerju s Perncrstorfenem, ; da se je s Seitzem po3vc!c\ ai m da Choca in KoroSca ni dal obesiti. NaJ-većjo h:ba i* storii dr. Sylvester, ko je po izbruhn svctov.13 vnin^ sklical predsednike strank na posvetovanje, cc naj bo skHran diz. zb^n. 'iko&s je 1 i; za. to. a Wolfr .a tov misi $o se ui rli in tak;> ^e jc i^mU^ da drž. zbor ni bil sklican. Lc.a 1916 je Syi-\rester zlasci ?*» V7podt#jd.» članov gospodske rbornice ski»wal ksnferen-co predsedstva poslanske zbornice, t je b'I od Nationaivćihanca oru-javno in sicer jako fne.vi^n^ no-zvan, naj konferenco prek!»će. <v!-v::rtčr pa se ni u Ja!, knft?reiit.a «c je sešla in je vlado pozvala, naj skliče drž. zbor. 2e to je bilo Nattonalver-bandu jako nepri^etno. Sylve«ter se je udeježil tuđi zborovarja, ki so ?a sklizali nekatfri dunajski vse*:čili$ki profesorji, n^ katerem se je zaliteva-lo sklicanje rardamenta. Zaradi tega se je moral Svivester opravičiti Na-tionalverbandu, kar je pa storii jako grobo. Od teza časa je bii na pro-skripci.rki listi vsled česar s<; je od-povedal zopetni kandidaturi za pred-•fd7r«ko me^to. To je na?modrejše, !:ar je nosrel stnriti, ker ni dvoma, da bi Nationalverband preprečil nje> govo zopetno izvolitev. »Prager Ta^blatt« je mnenja. da način, na ka-teri if bi! cd^rsrven dr. Sy!vester, ni posebno časten ža Nationalverband. Ko^ttcirf. Bivši predsrdrik urada za lrjd^lco prehrano D«kar Koksteii ?f iirtnovan ra nodnrcclscd-r;1ca derr'r? finnnčne direkcije in za (■?že!rr<r?_ fn^nenr^a ravnitelja na Puna".i.
= Kaj ic resnica? Praški »Yer»-knv* piše: V raz5?ovorih % zastopnlki pclit'č^ift stranV ic grof C!am-Marti-*iic rdkn'to ir.iaviL da ne more sporo-čiti o --vnj'"!! načrrih nobrnih podrobnosti, čf?tr tuđi re§ ri storii. 5edaj ra srno zvedrl?, c!a vedo nerr^kt poklan ci 79 prdrnb^^stl ra'rtov n:in. ?rec^sedr'Va in da so Ž njimi zadovoljni. »D^ut^ch - bohmische Korres-pDndenz;« Je objavile? kotr.nnjkć. <la \t na zborovanju nemških poslancev s č-ških dc^c^ rcfcriral tirdi rrinis^cr dr. Urbar*. Iz sprejete resoluc'ic, kl ?z"eka pri5aknvar.Te.da bo v!ada pre-uredirev razmer čim preje izvrgla je raz^'idno. da je minister L'rban S?ovoril o podrobnostih vladnih načr-tov in d^ so te podrobnosti mpolnile nemskr posTance rsaravnost z t:s-vd'.!Še?r'rm. iz tTD irvira vcl?l"o trc-ti^Iovje med infnrmacijrimK ki jili je da! min. predsednik nenemškim poslancem in onimi. ki jih je dal Nem-cem, katerim je torej sporočil. kar je zastopnikom drugih narodov zata-j i 1. Nemci se drlaio. kaknr da bi jim b:!o re^ žr vs.? ob-jublieno, kar so že-)e\\. Odločno protestiramo proti temu, da bi se nemSkl postulati istove-tili z interesi državs. Av^trijska politika bi se moraia brigati sedaj za gospodarske, finančne in humanitarne zadeve. ne pa za irterese neka-terih n^mških strank. Ne moremo verjeti, da bi bi! grof C!am - Martinic obljubil. da bo s^c'aj u^cdil njihovim Zcihtevam — ker bi s tem prevze! od-jrovomoV ra čine, ki moreio imetl tnko da!Lkosežr»e posledice, da se o niih daT!es ne da izreci korsečne sodbe. I o sodbo bi izrekla še le r.<:o-dnvina.
= Fntenta In »razkosan?c« Av-strile, Poročali smo že o interesant-ntm V^v+vtariv. ki   ?a ;e   rapf^ia
I dunai5ka »Zeit« k fntrrrr^-mu oc^o-"C-7V rn Wj|5n;iovn note. 5 podobno
' razla^o cntentnc^ri »nsvobodilne^a r»ačrtat se je njjla^ll tuđi londonski nirolinbni '»Manc^es-er Ouardian«. V odgovorn na   proklamacijo   nem-
> škega cesarja pravi ^M. G.«. da iz entenfine note nikakor ni ra-brati nacrt' o rarkosanjti zavezrric Nem-
1 čije. Ententa da zahteva le svobodo za avstrijske Slovane. ne pove pa. na
|    kateri način da ?e naj ta c?lj doseže.
' Vorda bi se ententa zadovoljila 8 preured?tvijr> Av?tro - Ogrske v iri-alistično državo. Ker ententa tuđi ne
"     govori ničesar o raskošan ju  Bolora-
1    rije, gre torej edino le    za    Turčlio.
} »M. Q.- ne veriame. da hl b!M Nemd pripravijeni stradati in se boje-atl •tamo za to. da bi ostala Turčija v rTvropi in frr.srodovala v Siriji in Arrnen;ii. — Be^ede an«?!eske.7a lista
•    se 7-dijo fioveku. kakor na^enetava-
i    nje svetopisemske  kace.    »Manche-
-    ster Onardian« nt| si ▼ ostalem pre-
.    dita Balfourjev komentar k ententini
. i aott
*
= Noto mapo Evrope, kakor si jo misli   ententa   po »reorganizaciji
evTopcjskih razmer^, objavlja po švicarskih iniorraacijah »Pester Lloyd«. Mapa kaže, da boce ententa avstro - offfsko monarhijo in Turčljo res popolnoma razkcsatt ili tuđi Nemčiji vzeti lep del njenega ozem-Ija. Nemdja naj bi izgubila vse ozem-i]e zapadno reke Rene, S!ezvik-Ho!-štajnsko, in konečno vzhodno Pro-sko ter Šlezijo tako, da bi Šla njena vzhodna meja v bodoče v precej rav-ni crti od Koslina ob Vzhcdnem rnor* ju do Giogave ob reki Odri; mesta Odansk, Poznnnjsko in Vratlslava bi pripadala torej že »bođoči Poliski«. Avstro - ogrska monarhija bi naj izdubila vse češke de2cle. Galici jo, i bukovino, Karpate do crte Požua Košiće, od tam naj bi potekala nieia do gorenje Tisze; seveda hoče odstriči ententa Ogrski tuđi ćelo Sed:uogra-5ko ter Ranat. Na juini naj bi izgi?bi!a monarhija vse ozemije do crte Hren-ner - severno Celovca - Gradec-Blatno jezero - Drava. Turč?ji hoiejo vzeti to^voboditefji Evirnt« ves evropski del, Armenijo, iMozopotanijo, Sfrijo in Palftstirrc. O]ede Bol^rije ententa zaenkrat se mo!či . . . Neki švicarski list je te dni naplsal na adreso entente: Nacrte je lahko de-lati — toda treba je imeti moć, da se jih izvede. To moć je treba dobiti z uspehi na hojisčih. Glede teh pa trpi ententa veliko pomanjkanje, flntentl-na mapa »nove Evrope«' bo ostala le interesanten historičen dokument...
= Kaj zahteva prof- Masaryk od entente- »lilas Naroda* piše: V angleškem časopisju se pojavljijo v zadnje:^ času ka:cK'.ričnc zahteve prof. Masanrka napram ententL V »Wekly Disr»atch« objavlja Masarvk članek »Pazkosanie Avstrije ic nuj-no potrebno«, v katerem izjavlja. da fi't^ita ne sme skloniti irifru, dokler ne bo zadočeno italijanskim. srb-skim in ruskim aspiracijam. Ako pomislimo — pravi prof. iVlasaryk — da hočejo Cehi postati samostoini in da se hočejo Jugoslovani ujediniti v Veliki Srbiji, je razdelitev avstro-ojrrske monarhije gotova stvar. Imenovanje dveh čeških aristokratov za vodilna ministra (grofa Clam - Mar-tinica za rrir. predsednika in grofa Czemina za zunanjega ministra) je poskus pridobiti Čehe za Avstrijo. V imenovanju grofa Clam - Martinica vidimo tud1" obnovitev idejalov nmr-!e?a presto!nna?l€dn!?va Franca Fer-dinarCa v koliko se tiče Velike Hrvatske. Argl?ja in1? večji interes na tem, da dobi Nemčija še nadaljnih 7 rrilijonov Nemcev. kakor pa da ob-stojala monarhija še naprej. Z Ncmčijo se bo dalo laž.<e izhajati, čc ho i~re!a 6S mll!:onov. kakor pa če bi razpolagala s 119 milijoni. V »Pali Mali Zazette* je napisal M?.s-iryk č^anek o hibah entente v orijentu. Radostrii optimizem. ki ga je vzbudi-Ia na Francoskem in Angleškem bitka ob Sommi, se je umaicnil globoke-mu pesimizmu. Na Ruskem se pojav-Ijaio že siln? Nemčiii prijazne struje in na Ansrleškem čim dalje večje simpatije na?ram Avstriji. Potrebno pa je, da zavlada na Andeškcm proti avstro - n^rrski monarhiji ravno tak odpor. kaVršen vlada proti oficijelni nem?ki nolitiki. — Tako si želi go-spod profesor Masan*k.
= Po!5ak? ?n Rusiia. Poljski po-litik in bivši čhn niske dume Alck-sander Lednicki ie — krkor poročajo razni listi — obelodenil v nekem iroskovskem tedniku izjavo, v kateri obsoia sebe In vse tište Poljake, ki se vrie^aio 7a avtonomijo Poljske p^d vladarrtvom mske^a cnrja, ter se favffma za popolnorra neodvisno Poljsko. Ledn'cH jc Ml med Pnl??kl do^^ej naj\Tietciši propagator za spo-razumljenje t. Rusi. Kar ie bil Pmo\v-<ki — rrnopfo let veleugledni repre-fenfant Poljakov na Ruskem in vod-ia dcr^o;-:ratiene stranke — ?.zrz\. to je Lednicki pcnrlnbil in rar^iril ter Ml I prava du$a jribanin za poljsko - ru-«ko spravo. Tuđi v niski dumi, v k.itrri fr b;. cio jr o^" !. V;t^- fr vži-val velik upled in bil kot član stranke kadetov zelo delaven. Med Polja-ki Jmi I edn'cki naivcčii vp'iv, /lasti v vseh d«»mo1cratičnih kr^ih.
Ttirjfll *ep?r*-*fnl m\r? »W?ener Allg.
! 7ef^nrr«: *Utro PosiM« roroča: Ru-
I ?Va vlada Je dala Bol^arr'i ra7urr»etf, da ie nripravijena privoliti v konce-si?e tsVo v M?kedoi?ii kakor v Do-brudži. ako sklene Bolgarija z ententa separatri mir. Te nonf'dbe pa do-^edaj m>o irr«;!-? t??neha. Tud! F'tic'Ji je fcaje stavila Pusiia podobne po* nudbe.
= Polffke stolfee na londonski nnlverrl. Poljski list! roročajo: Na !nndr>rf?ki «niv<rrxi je bila w?t?mov!ie-na stoHra ra frrcdovino rol'rkc lite-rutnre. 7* rr*fes*ria ?c h?l pokli.-^ .Msrlin   7cl f i f r H OT\-sk i:    mhđ:
I varšav^ki historik Av^nst 7 a 1 c ■ s k i ♦ ki se nabaja že od račetkt voi-
i ne v Londonu, pa Je bfl imenovan ti
!    M li *# UL
Ooriški de'/^oi odbor je poopi-sal pri gor šKi redružnici c. kr. priv. avstrijske^t ':rcd:tncga ravoda, sedaj v Ljubljani, na peto vojno posojllo 40.000 K. Izined goriških plemenUa-šv je podo.s.fl največ, to ie 100.000 kron, baron Ju rij Locatclli, sedaj kM c. in kr. ritmo:.scer na hojiščiL
Osobje Roriškega dcžeiac^a teh* nlčnega ura da za gorlško fronto. Na podlagi dogovora med vojaško iipra-
i vo, tržaškim naiiiestništvom in Sto-riškim dežeinim odborom je bilo vse osobje goriškega deželnega tehnic-nega urada, kar ga je še ostalo, doio-čeno za vodstvo vzdrževalnih del na nedržavnih cestah za goriško fronto* Ravnatelj dcželnega tehnicnega urada dobiva kratke dopuste za reševa-
i nje hujnih tehričnlh zadsv pri dežeU nem odboru.
V  ruskem vjetnistvu se nahajajo po soznamu izgub    št. 467:    Mihaol Mcjak, korporai, Fraii Petejan, četo-vodja in Josip Svageij, vsi domobr. polka št. 5.; prva dva sta z Goriške« ga. tretji je iz Trsta                         *
V  2t2:ij^nsk-2xn vietništvu  se na* hajajo po poročilih, došlih informacija skemu uradu v Vagni: Fran Bandev iz Gorice, 22 let star, v Urbaniji, An, ton Birl Iz   Gorice. 41 let,   v   kraju Sulmona Fonte d' amore. Anton Bol-čina z Dola, c5. pri Sv. Mariji C. V., Josip Buda! iz Prvačine. 20, istotam, Jernej Šturm iz Volarjev, 34, in   Fr. Suban   z   Gorjanskega, 2,.  istotam* Leopold Prinčič iz Steverjana, 29. v Sulmoni Fonte df Amore 2, tam sta rudi Anton Skočir iz Kobarida. 22, in Anton Struke!j, 27 let, Fran Skrij. 37, iz Sv. Luclje je v Genovi F. Begata — Za mrtvega je izkazan Josip Ko* vačič s Tolminskega, 29 let, umri Je v Piano df Arta 10. julija 1916. K po* roCVu o smrti pa je postavljen vpra* sat
Z Italijanskega vjetništva. Gosp. Anton Mervič, nadučitelj v Povirju nam poroča: V Vašem cenjenem listu 20. decembra 1916. je iskal vj3t* nik Ivan Mahnič, sanitetni podčpst« nik 97. pešpolka, zdaj v Tambovu svoje starse, ki so bivali pred vojno v Smasteh nri Kobaridu. Podp'sarf sem že v oktobru povprašal potom Sviće za njih naslov po naročila tn-kajšnjih sorodnikov. Ztircher Burean fur AnfsTJchiin^T Vermisster mi fe od* govoril: Ivan Mahnič starejši s so* proeo iz S masti se n ah a ja od 18. de« ccrrbra 1915 v Notaresco pd Tera-mo. Ž njima je deklica PlesniČar. Vs! so zdravi in pozdravijajo znance. Njih <in Ivan je v ruskem vojnem vjetniStvu. (Ta Je gor Imenovan! ped-častn*k.) Toliko v vednost sorodn!* kom !n znancern. da ne bodo v pre* velikih ?^-rbeh za svoice, kl so zia| v po ItaV'janih zasedenem ozemlju.
Umri fc v jrra^r i vojaški b^Vrc' g. Fran Cerkvenik, občinsld tp.inik v Rodiku na Krasu, priljubljen in spoštovan mož.
Smrt med besrunci.      V deželnf bolnišnici v Ljubljani je umri Andref :    Biziak iz Gorice, siar 50 let. V Stari i    cerkvi pri Kočevju je umri Josip Faw :    gancl iz Oseka, star 65 let. V Ljubnu i    v vojsšV bolnišiiici ie umri .Tust Re-mec iz V'toveli.
fMtlkovsnfc, Učitelj pri Sv. Iva-.    ru v Trstu f\^fe Grobning je   odli-
•     k« .van t ve'iko srebrno   hrabrostno \    svetinjo.
t           Skrb za italljansko   šolstvo,   V
i    Moravskih   Budvicah je   bila   tam-
;    kušnja italijanska Šola zaprta poleti
t    1916, Vrr so arct'riM i-.#teb'a Basc-i'!-
j    ja. »L* Eccu poroča, da bodo to solo
>    sedoi^ ^ooct    rclprli    vsled    velikeg*
[    prf?a*devan!a 7?» njo s strani ravna-
■     tei'a prori?r:e<ra ženskega   učiteljišČa
■     g". F:*ana 2nidar?ića. nadzornika be-
•  ; TiTi^klh Sol na Moravskem   in   Ce-
■  | škem.
» 4 Sioverj^o f'Irct!$5e v Vasn?. I ! Čujemo, da se otvori v kratkem v . beg-Tinrk-TT! taborifču v Vagn! pn r    T-ipiiTci slover^o sirotišče.
Smrtna nbsodha. V Splitu sta i?i-
•  | b obsolena Mate Jovfca, ^9 !et stnr,
-  i m njegova žena Ana .Tovica,   o?) let i | stara, rac^i umora n<° ?mrt, nj:m* !:čl
; Tvank,? Marevič radi detemora na 5 » t let t^žke ječe.
•  j         I?ib?i lov.   C. in kr.  mornarico
■  i pove!j5tvo Je dovolilo ribji    lov   ob
•  ; ob^!i od Rovinja do Urnama v obsetru
-  j treh milj od brega !n od   Pirana   do
-  i Broinic? v obse&u ?edne    milje    ob
obali, ali sarr»c> po dnevu. Obvešcajo
se o tem ribiči. i I         Ođorcva    preventivne    eenzur*
na    J?ekf.      Na    predlog    dr:?a\-nc^a
pravdn^ka dr. Maverja de Mada jo 1 pravo»f>dno minlstrstvo v^ prlziatije i    natriotičnega drzarfa    reskih    Iistov
-    odnravHo "rcv^nti\Tio cerxruro (n po-*.zV,nn r>f»dxrjr(Sv3=iie !?*>tov. cdreifno
i    !cta 1014.
i           Cctia i5(rfi!:.:-wj: H»'.     lrb^ ?•'
-    đotočna ?a 05t.-!TJ*!c b-skega istrske-
-     tr^ ov^ cnv* 12 K ** li ter.
i           I ftstavlce v DMinacifl. V Štono-
* $o biu oDttiu giri ftttirim Uf^vHr
18    Stev*_____________________^____^_^                             »sl-OVKN3Ki NAIKat,   aae JS.  JjmuvajJ*  191f.                                                                            „                  Stran 3.
v   večjem    številu.   Obletavale    so
Ston vreč ur, potem ko je prićelo de-ževati. so izginile.
Kđcr Kal ve? Anton Kosmaein, k. k. Landsturm - Inf. - Batt. !0M Fram M. G. I. (Vojna -pošta se zve pri našem uredništvu), prosi poroči-la, kje je njegova žena Marija Kos-macin iz Vaši Sedlo št. 9., pošta Bre-ginj ra Primorskem.
Kdo kaj ve? Alojzij Sfiiteoi iz Do!enj. sedaj v Vagni pri Lipm.i, baraka 78, išče svojo 161etno hčer (31-g- ki je rlužila pri ćavčnem urađni-kii Karlu Zgubinu v Krminu Jer je v maju 1915. odšla z Z^ubinovo družino v naše notranje dežele.
Dnevne vesti.
—  Odlikovan ie bii naš rciak g. Josip    B o n c c I i,    inženir v Norin-bergu, z bavarskim redom Luđeviko-ve<<a križa.
—  Oklic. Od beffuneev s Primorja, katerc je vojska tako hudo zadc'a, naselilo se jih je nekaj v mestih    in večjih krnjih na kmetih, posebno    v Trstu in sosednji    Kranjski in Koro-Ški pri  svojih sorodrik'h  m priiste-ljih.      Tam so navezani na vojaško preživnino in na pičle zaslužke, težko tedaj žive in trpe veliko   norranjka-nje. Vsled mrzlega letnegra Čaši se je posbbšal izdamo po'.oza.] teh    rcve-žtv, ker nimajo potrebnih   sredstev, da b: si mcerli r»akuptti potrebne gorke obleks in obutev. 2e zaradi svoje nsode vsesa obžalovanja vredni be-gur.ci občutijo vsleđ slnbega vremena tcmboU svojo bridko ussdo. Naša ćlavečka in patriptična dolžnost   je. da tukaj po svo:*i moči   r^mz^amo, stisko svojih pridnih državijir.ov ko-likor mogoLC olajšomo in jim dejan-sko pokažemo svoje sr ine simpatije in svoje gorko sočutje do nj'h.   Pod-pisani se obračcijo teJaj v gotovi zavesti    na   javnost, da njih cklic ne O5t?ne nei;sre*en. prcrrc or'eke v5a-ke vrste, per?to,   obutve   za   revne begunce.   Z inadimi žnvami napravi se v tem primeru dobro delo   prave Ijubeznt <\o bližnjega.    Trst, dns e. janucirja 1917.      Pr. baron    Prle^-S k e n e m. r., c. Tcr. namestr.ik v Trstu in "a Princ-rskern. Dr. F a i d u t-1i m. t?.. ćeželn: glavar gorišk?    in gradiščanski.    Dvorrri svetnik    Li-s c i a c m. p.,    preds-dnik    dezeine uprave komisije za Istro.   —   Predstoje:* prnL*rj2 se ^orl's riripereča. Darove sprciema v LiiibHanl »Posre-dovainica za jroriške bej^nce.    Du-rrjska cesta ?S.. I., fzven Ljubljane pa Posredovamca    v    K ran ju    in Novem mestu, sko b: se teh ć~r-rov ne pošiljalo raiše v Ljr.bl'a?!^. V Ljubljani.   dno 19. januarja 1917. Henrik grof Attems m. p.. c. kr. deželni nrods ?đnik nr. K-snjsker»*!.
—  Iz poetične konceptne 5^ižbe. C. kr. okrajni   komisar   dr.   Peter O r a s s 1  4e premeščen  :z Ljubljane v Novo mesto.
—  Lnidoskošolske vesti. Sut>!orr-tinja Carmen Hvala je namc5Čcna za prov~Izorično učitefTico v Št. Ru-pertrj,  ns  mesto     obo^ele     učiteljice Marija   B e r n o t   v   ^Ickron^gt;     za supler.tinjo Antnniia Turk. surienti-rja Marija Gabršček ie imenovana za provisorirr.^ učiteV'ico v Met:'-ki, suplentinja Stcfanija Novak   je nameščsna za r-rovizorično učitejico v Prpž^anju, ab^nlvirana   učiteljska knndidatinja Josipina E r j a v c c   za sup-entinjo y St. Larrspertu na mesto obolele    učiteljice    Ane    ft i r s c h -m a n n.
—  Uvedeni pelotnega časa s I. aprliorn.     Lani 5mo začeli r.?::T.^ati poletni čr^s I. maja. Lcto^ pa se uvede poletni čas že r> 1. aprilom in r'ccr radi pomanjkanja pr^moga.    Poletni čas nehn s 1. oktobrom.
—    Pozor!      MiŠni      gcrspodznU ©skrbnikI in strani-s splnh.    s« opo-zarjajc,    da je iiilH, v srsdc, dne 23. t. m.„ zadnji dan roka doL*wsti ra-znarila    za   cilindre    kop2!nih pec:. Kdor še ni naznanil, naj to takoj s'> ri. sicer ga zsdcne oštra kazen. Tiskovine se dobe brezp!ačno v obrt-nem odđcUai    mertneza    rrr^el^tr-ita (nekdar?a C^^etova Iifša, 1. rir-Jstr.).
—  Kako te s sivar?o. Ni dr-Icro od te?a. ko je bils po Hst'h čitati, da je fir.ančrra uprava odredila,    da bodo pred V5a-:o tnf^'O ^czc>^c^•Ili rir'si onih smotlc. svaJčic in vrst   tcba!:a, ki so še dobiti. Cd tc5:a čisa pa ~i ne hspisov in skoraj tndi nobene   vrst2 tsbaka ne, razci? par ur patem, ko je trafikant to!iak debil.
— V Ljubljani Je umrla gospa Katarina Jurjovcc roj. R e b o I j.   v starosti 63 let. Pogreb je jutri ob 4. uri iz Ulice na Grad št. 2. — Naše •ofaJje!
Samomor dveh dekfot, V četrtek rvečer je Drihitel na orožv^ho   po-ftafo v Celju infanterist J. čaks in }c rasnanfl« da 5ta 50 r'vc iekteti v d©-f*>""n:ci    mizar.fa    Strnisc    v    Ortbrju     : u«treHH. V de!avnlc" so na£!i ljetno mizanevo frČi Ano Strnišo in 26 let-     i no bfvšo natakarico Ano Žagar mrt-    j A lWe%« st* b*M *H « PP^ »r 1 j
leg njiju je ležal brovning-samokres. Malo pred umorom sta dekifeti po\re-daii materi Ane Strniša, da pojdeta v kinematograf. Mati jima ie to zabranila. Dekleti sta na to odšli v delav-nico. Ko je prisel za njima omenjeni infanterist, je našel vrata zaklenjena. Ker vsc njegovo klicanje ni nič pomagalo, je vlomii okno in zi izcl v de-la\Tii2o. N.-šel je dek'eti mrtvi.
Rorar^ki napadi ob š.aj^rsko-hrvatski meji. V varstvo preitra :eno-ga prebivaJstva v rosaškem okraju so otlasii konce.iirirr.i? v R:^-:cu 50 mož brojećo orožnisko četo, ki pridno izsleduje roparje. Te dni so orožniki aretirali kočarja Plavčaka iz Sv. Roka pri Rogatcu, ki je osuin-ljen, da je Član zloglasne roparske telpc. Plavčak »e imel r*ri sebi banko-vec za 1000 K, ne da b! mo^el nojas-niti. cJ kod *:u je dobU. Osumije^ja so izrcčili eeljskemu s^diŠ5u.
»Ljubavfia komedija hoznuiiku-!n:;. Kina Ideal predvnja danes prviČ trat.tl »Homtiakulu? fllfti« z naslovom »Uubavna  komedija  hamunkula«.  V
4  Jeianjih.      Režija:    Oton Rippert Ohf Fonr s, sloviti nordijski t*metni_'v, Frld. Kiihne,   F1?a L^rsen,   Ema li-bo v glavnih vlogah. — Kot dopolni-lo te senzacije je na sp^redu   najno vejši »SascT^a >les$trav*teden 114 b« in »Troje deklet«, komične karikature. — Ta srored mladini ni primeren in se sam? Jutri, c'ne 24. ia v čeMiek ćs*   25.   t.   ra.   ponavlja.   —   Kino Ideal.
Apro*fiaci!a»
-f Nova naredba glede masti. V
kregih poljcdelcev raz^irjeno je v pr»:ccj^nji meri naziran;c, da ie po eri strani treba oddati \c mast od onih prašičev, ki se koljdo v kasn^j-šerr času. po drugi strani pa, da ie treba oddati od teh prašicev ^eio mast Temu nasrroti opo2arj 1 se pred vsem na to. da se doižnost do cedaje r.c razteza ni ćelo pridobije n > mast, nego Ie na dcl ni^sri. Surove masti bo treba oddati od prašiča: pri zakolni teži do 60 kg J? k^, pri za. kc'nl tezi od 60 do 100 k?. 3 m pol k^. pri zakolni teži cd 100 k* do 150 ksj 6 kg. pri zakolni teži na i 150 kg 10 kllosrarr.ov. Će je mast že stopljena. je treba cddati me^to surove masti primemo množino stopljena masti rer je računati pri tem šest delov prve za pet delov dnigeirnenovanc. Paljc se izrecno roudarja. da prenagljen zakol ne oproščuje od ome^jene doižnosti. ker veljaio :ozadevne do-ločbe brez izjeme za \-se prašiče. ki so bili zaklani od 1. novembra 1916 raprej.
— Potreba ublažen?«. Mriogro ie irestnih prebiva] cev. ki irraio po de-želi sorrKJnike. prijatelje in znance, do katerih so se že preje, a sedaj ^e ^e raje obraćaio za razna živila. ka-rera bodisi, da semtertja dobe zn-rronj, a jih rudi radi nlačajo. Rr.zum-no je, da, ak*> «e ?:re po živež vrn. r riđe zc!d ćtzz, toli kaj 5e hnče? Žive ti se mora. Če ć?. po!jcde:?c rnestn^Tin človelni perišče nrnke, nc-k?.] fižola, pšena, ješ*>renia ali kaj drujre^a. to da iz zaloge. kaiero mu :c pustila oblast zinj, si takorekoč r ritrfra ssm s*vi :n tako nom?^ prc-r:r.?ati vojne teŽknče me?tnemu rre-nvaistvu. Ti im?Js pač u?mnj»nje in ročutje. Kr> «e m^ščan notem hva^e-?en vrača ra v!?k. Je tam nre^cre-čcn. \>e, kar si je za dra^r denar \n
5  te^k'm tračom nahavil, dn potolaži svoj! družini prazne žflodce. mu %y-pleni na vlaku crožni^tvo. ki vzjirne r   živežem tuđi vreče in n^brbtn;ke F'zt rotnvn ni rod za^cm) in tako ma sironak mr-,go    stro—:ov,    n?-kv.pV.zni fAvcž pa u"?iva    B°^    vedi k-:!o? Da 5£ to pr.^kt'Tcuje pri r»rekT:p-::«. je prav, r.ik^kor se pa ne more ?■:; obra vati, da  re Mf?o  zrp^eni  Mn-fcm. ki so ?ra dobilf za?c in za svoje družine!  Ohln«ti  raj br<?o rrfr»r:čr»-ic, da mostni Ijudje ne bodr> milili n?-knmor, samo naj se iim nre.^^rbi. dn Sodo la!?ko živ*]?. kupHi v rre*tu. Kaj :?daj počet*? Fižola ni. moke n'. isto-'ako ne  *'e?nrrr*?, y>?*n».  m1"Va     H ttdi kromoirja m-?r?;kdo še n;ma * d. Id česa živeti? Ko^lror «- trh živil ^obi pri anrovi73dji. ne dovrliuje za /ssko družino niti za en tef'rn. ne pa ra en mesec. Bi pr'č morali biti veseli, da Ijudje vs^j še ne1r?.J dobe. si-:cr ne verno. knko **aj h? ?ive!i. Oblasti naj tedaj preskrbe ljudem ž:ve^ ;ame. ali pa naj vpcštevai>» razmere n z^roraj ntnenjeno   naredbo   pri-nernn ublažijo!
+ FavamarH !. dr.. pozor! Glasom ministrske naredbe z dn? 24. Jecembra 1916 št 394 drž. rak., se >m© po kavarnah, ^ostiinah, izkuhih td. točiti kava vsak dan Ie zintraj od 5. do 10., zvočer Da od 8. do 10. ure. 3b?ast je pa zaznafa, da se nekateri ozadevm obrtn?ki naredbe ne drže, :a kar so bili že občutno kaznr»vani. Vs\ se pcmovno opozariajo, da se majo narerlM breznoeofno pokor'ti, iicer zapađeio najstrofii kazni. Pri-poouiiajM 5e^ da, če i» vložena.aa
eventualan spregled,   odnosno   pre- 1 drugačenje prošnja, se mora naredba ! do rešitve izpoinjevati. Toliku v pojasnilo vsem prizadetiiH.
+ V ZHiOti. Po nekaterih gestii-nah je viaeti se napise; *Krcz krušnih kan, nič hi uha!« To je pač vdja-
10  za prejs, sedaj je pa sploh prepc-\edar.o ciajati gostom kruh tuđi proti krušnim kartam. Geste se na ta način vccii Ie v zmoto, posebno tujce.
11  napisi naj se odstranijo ali pa tako ! prelepijo, da bode čitati samo: »Nič ! fcru1 :a!* Kdor bi pa kruh kljub temu ! prodajal, mia pač prićakovati kazni.
i- Zasiopniki neinikih mest v Avstrlji so imeli na Dunaju posveto-vanje o preživljanju prebivaUtva. Na predlog dunajskega župana so izjavili, da boda napeli vse sile, da bo moglo prebivalstvo »durchhaJten«, dok-ler ne bo dosežen ćasten mir. O pre-skr!ft živil je porGČal poslanec Kraft. Trdfi je, da težave s preživljanjem ne izvirio Ie iz pomanjkanja Živil. nego tuđi iz tega, ker se še ni posrećilo dobiti vsa živila in jih primerno razde-liti. Cene živi! so vsled brezmejnega oderuštva postale katastrofalno velike. OJkazovanja central so neza-dostna in preveč Pv^časna. PredlagaJ je ustanovitev naiviipovaJnice za nemšlca mesta. Brnski župan Schnitzler je obsojal da veljaio naj-višje cene pravzaprav lc za male trgovce, ne pa za vse iz(3e!ova]ce. Du-najski župan je z?hteval, naj se po možnosti pobero živila tuđi v okupiranih pokrajinah. (lovorilo se je tuđi 0 pomanjkanju mleka, premoga in đruRih potrcbščin^Sklcniln se je za-htevati: 1.) naj r»e prc5krt)i, da se bo letos toliko pridelalo, da bo moglo prebival.-tvo izh^jati in na i ",e pos!:r-bi za drlavske mrjči, za živina in kr-milo; 2.) r?J se streho oirieii ^pekuli-rr.nie z živilj in skrivanje ž;vil; 3.) naj «e cene ome je in spravijo v sistem. — Pa bo mestom s temi sk'epi kaj nnr^1^*-»-•->. »r nr itn^rrto trditi.
4- Berlinska konferenca o raz-đelitvi rorai'iiske^a žlta^ Oficijorni budimpeštanski *Az Cijsat^ poudai-ja. da se dosedaj centralne drrave *c n»so mogle sporazumeti ^!ede raz-deiltve romunskesja 7M3.. Ocrrskl de~ leizat baron Kurthv. da se i« v Berlinu energično postavit na s+ali^e, da fkrrska ne srne biti prikradam. *-*e Lijsa«?« opozarja odločllne rakcone t a posledice. ki bi morale nastati, ako bi intervencija barona Kurthva bila brezuspešna.
*  ZTma na   Nemškem    zlasti    v Berlinu je ja!:o hnda. Temperature so rađle do — 15°. Mnogo ljudi je zmrz-nilo.
*  RoparsVj umor na Dunsja. Gospa Lo^clrtz na Dunajii. mati    dyeh odraslih hčera m znana tuii    zunaj Dunaia   kot  izde'ovatkn  neke     paste za zobe. je bila v svojem stanovanju umorjena in oropann.     Umorila jo je njen?1 l<*^n?» ^^•>tt*^*nicri.
*  Dragi kolači. V Oiurajeve« nn Hrvatskem je neki kmet svojih C000 kron v bankevcih spravTil v   peČ,    v kateri se navađno ni kurilo. Žena u\ 0 tem nič vcdeTa. Za Ro^ić na je z? kurila v tej reci   in   spekli  ko^će. Kolači pa io l'iV\ presr-cn »Incri, knjti y peći ie z^orelo vseh ^o*io K. Kmet je hrani!, c'a si p-stavi novo h"<o.
*        Osrskcga      revolucionar ja Kossutha drugi sin, Teodor Kossuth, živi že dcsetletia v ItaHii. Listi poro-čajo, da je zdaj bolan, da pa se misli po vojni rrese?iti na Ojfrsko, po iz-^Irdu svor^a, že umrlejia starejšega brata, ki ie. vrnivši se na Ogrskem -"^^t»T   nomfna1-!!   vodja   ćele   Kossu-thovske stranke in trgovinski    mini-ster ter v tcj lastnosti sijajnn    doka-rnf. da se da iz frrrna Kossuth nako-vatf mnorro d-^arja.
*    Profesor    bogos?ovja  — pod-nurednik ▼ strels^etn Jarku.    Že   70 let stsri profesor bogos'ovja na vse-učiliSč-Ti v Lipskti Oopar <^resorv, je v*t^"»! prostnvol?ro    v    armado    fn služi  kot  podnarednik  v    strelskem jarK-'t. 7ćm\ jr nbel^danil popis svo'-ih do^ivljajev. Pravi, da i? šel k vojakom, da bi tuđi on opravil en centi-m?ter skii^nc^a ćHa in da je pome-tal vop?r"ce    predsobe    ter    snazil strelske iarke.
*  Ra^nrodano gledalac« za predstavo v letu 1018. V stocknolmsketn Sčdra jrledališča se je vprizorila začetkom noveg*   leta   revuja   Emila Norlanderja.     Kako je ta avtor priljubljen, se Je dokazalo s tem. da so bile vstormice ra fljegovo novoletno revujo rasprodane že par   mesecev nonrej. Ali sedaj je Norlander potol-kel sam svoj lastni rekord, kajti ka-kor se |K>roča it Stockholma, že sedaj so vsi prostori v parketu nar>rej naročeni za prvo   izvedbo   njecove Tiovoletne revu»e za leto 191?. To fe g!cc?'T'^^-if ^^tnr^in ^ Val vr^en!
* Odscvf topovsfrc^ osnia % prl-■K>rske fronte t Zatreba. Pofro«to-ma se čuje grmente topov % ita???nn-ske fronta jsbsti ^jf^^j- i^   i£DO   ia
i mirno vremc. Sedaj pa poročajo Se, ! da vidijo na jugozapadu zvećer ševa nje in bliskanje, ki prihaja od topov ske^a ofimja na {talijanski fronti. Takl odsevi   topovskega   ognja,   pravno strokovnjaki. se morejo videti na da-ljavo nad ZO kilometrov mračne Crte.
*  Plača svinjarjev na Hrvačem v vojnem času.   Za ubo^'h 6 K mc-sečne plače je moral   prejšnje   čaše selski siromak pasti sviive    Sviralo
j je vtaknil za pas in se zabaval 2 njim ' na pašnji ter si želei   bo j>ih   Casov ■ ia b<fjše plače ob suhem kruha. Se-caj r^ čujemo, da na priuier velcpo^ | sestnik IvaniŠević v Novi    Gradiški plačuje na mesec dve sto kron svinjar ju, ki pase 32 svini.   Akc /e pastir dobi toliko, ko pa^e svinje, kol:-ko pa še Ie gospodar, ko jih prodaja,
*  Slovenke v Bukarcšti. Vojaški župniK   Kozak  poroda  »iMirovcmu« uredniku, da je na?el v Rukarešti ćelo kolonijo slovenskih deklet in žena. Ko je 24. decembra v frančiškanski cerkvi v Rukarešti  onravil  za  neka-tere slovenske vojake    božjo   službo ter po maši s svojim sh'go molil slovenske molitve, so siišaie to nekaie-re v cerkvi navzoče Slovenke. »Za-čuciil   sem   se.   ko  pridem   pred   svoj hote! ter me nek? dekla po slovenski pozdravlja, roke ljubi, in ie polna veselja, da vidi duhovnika, ki zna slovenski. VpraŠal sem jo   odkod je to zvedela. pa mf odgovori  da je bila v j cerkvi in je čula slovensko molitev; ' čakala je (slugo) Lojzka   ko je šel iz cerkve in ie ž nrm šla k hotelu. Pri-povcdovala   mi   ie,  da  je   tukaj   dosti Slovenk. nekatere so bile tuđi vjete, ker je bilo prepovedano druj^aČe govoriti kot romunski. one pa nišo znale. Pretrpele so vječi dosti.    Lojzek ! je nriše! zvečer ves rumen ter pripo-vedoval. da je bil pri puncah v    go-stih. da <o sra pogostile prav božično. P^a njih ima tr^kaj svojo mater, pri nji prebivaio tuđi drure ki delajo ne-kakšne nreprose \z s'ame ter zasiti-žijo 5 FC v.z dan. Drugi dan sem *ime! pri maši ćelo slovensko kolonijo.«
*    PodobrtosH.    Z^odi  se dr^t:-krat. ds sta si dva človeka, ki si ništa prav nič soro^na.    vc^d?r tako noc7obn?.. da ju ni razločUi. Severia ni l^liko irsle^ftf t^Vih dvojčk.iv po 7u-nanrosti, saj je na fvetu tol;ko milijo-nov ljudi, a take nodobrosti s? posebno zanaz^o, kadar gre za vladarje, Vaterih slike 50 znane cclemu svetu. Tako je bii neki "berač v ViTvtcricre-]u Hormonski okra?) r»a las podoben kralju rdvardn VII. Ta berač je ne-koč d^bro izkoristil svo;*o prdohr.o-t s kT-*b*em: peljal se ie v Pariz, k?er je >il fidvard 111. j?ko znan in iako pri-■jublirn in kjer so elecrantno ob'cče-"esra berača rez z?TTf*^nali s kraljem. Kn je v5tODil v e«e^r!?Šče,    k sroc^ba zssvirala 2»nBrif5ko hirrno. K^?"ko je brrač »za5lu??l-t ni znano. Velika podobnost  ruske^ra  caria   in  sedarneera arjprleškejra kr^l?3 ie obČc 7-nsna: oba vladaria sta tuđi jako nadobna princu fTcprik!!. bnun nemš-ve?^ cesaria. To ni prcsenetljivo. ker 50 r-o rriate-rah vsi scrodniki. An^cškf kralj  in ruski car sta se y mladih letili popo-^rrrrui rrudila pri kraljici Vilctnriji v \Vind5Dnu. ObleKia sta se rada po-polnorra erako fn tedai ju niti stara mati, kraljica Vikt-r>rifa, ni mn^la raz-ločfti.    Pokojni italijan-k? kre1" Um-berto ie bil na  las podoben  fnzerju Rerto'nriiu v Sslernu. Nekega dne je šel Bertolan! v Rim  in se Je vsedel v odlično kavarno. Vsi ljudie   so  ga smntrsli ra kralia in of;cirji in civili-sti so jra snoštljivn pozdravljali. Lah-ko si je misliti, kaića blažena custva je ime! brivec, kn ?e uži val kraljev-s?;o pocaščenie. Prszidsnti! frar-eoske republike. Loubet.    je    bil  pedoben neki prod?jalec sukna v Parizu. Ne-ke^a dne Je šel ta pro^af?».lec s svojo ^eno r?_ koncert v odlično kavarno. i PosInš^Jci 50 mislili, da ]e rrscl pre- I zictent Loubet,    srodba    je zasvirala i marseillaiso. a minuto pozneie ie že i nriskoč'h pol:ci?a in obdolžila proda- j jalca sukna, da se izdaja za nreziden-ta republike in deia zmešriave. Nai-bn^i tražena je i'«rx?a prrrlajalca po-dob in okvirjev, Pietra Cassinija,    vx Horenci. Lets 1908. je slučajno zalla rs-ka  Amerikanka v njegovo proda-•■?!no in je strme    spoznala,    da    je Pietro Cassfni tako rjedoben    prezi-dentu  Zedinjcnih  d-?av Rcorcwe^tu, kakor da sta dvofek*. To je Cassfn:-iu rrr.ozo korist:'^. A'si  An^rikanci, ki Jfh \e n^oda pr?r>^1?a]a v Horenco, so obtskali    Ca<sim*ievo    prodafelno. Ćelo Roosewe!t sam je pri šel s svojo ženo.    Casstal je ves    dan stal z amerisTco   zastavo v rokah v izložbi J svoje nrrdaja!ne m rnsluzil 1er>e novce. A kflkor j"b *:e b.hko ras^ižtl, tako !ahko jih ie tudf zarjravil. Toda pre-rfdenti   retnibitke vladalo samo par let in notem se r»«bče ve?   zante   ne zmeni. Ko je bil Poosfvelt noz^b1:cn. je tu^i C^ssini   z^nr^n va^i!   b>?di z ^meri^ko "^stavo v svojo rrod^inlno. 7a odstav]i?ne    rrpri'i^pt^ se    tud! AnT^p?N*nri ne Tn?niia ćo*+\ Cn*nm-ievi d^borfld so T>or»en?»if, Cz**ivvcva i7T<M-»?! f^n na ie ostala. Tn ko ie ni
tijem, jo Je posrasfl z vodo s tem, da je skočil v releo Amo in se potopiL
D^rilci-
Darovi za goriške begunce. Jožef J^rman, Logatec, 6 K; dr. A. Ušenič-nik, profesor, Ljubljana, 20 K: Vinko Premk. c. kr. davčni upravitelj, Vrbnika, zbirka, 100 K; Ivan Ogrin, La-verca, 50 K; Franc Špacapan, c. kr, crožnik, Slap cb Iuriji, 10 K; c. kr. deželni predsednik tienrik grof Attems 100 K; Marijana družba v Lo-?icah pri Vipavi 6 K; Aiohorjani \| Konjlcah na Stajerskem 89 K; Neimenovani 20 K: Bratje Pavlin iz Naklega. namesto venca na grob svoji ljubljeni materi, 42 K; Iv. Hut-ter, c. kr. profesor v Celovcu. 35 K: Neimenovani 16 K; Neimenovani 60 krcn: Neimenovani 20 K; Josip Vo-doplvec, kap!an na Ježld pri Ljubljani, namesto novcletnih voščil. 30 K: Jnnko Ccjnian vojni kurat. stava; ir. K; Valentin JerSe. vojni kurat, 3vi K; Antoniia Ručigij, tr^ovka, Mcr^c?, že onetovano, 11 K 40 vln.; župni urad Lokve na Ooriškem, sklad Mohor:anov, 27 K; Neimenovani 32 kron; Viktor Be-^k, c. kr. ravnate^ moškega učiteljisča v Gorici, sedaj v Ljubljani, zopet 2^ K; Teodor Hri-bar, trjrovec v Gorici, namesto venca na krsto predsednika c. kr. đež. sodnijs v Trstu g. Milovčiča, 30 K. — Posrc-^ovalnica za goriške beguncs v Lj'ioljani se vsem darovalcem naj-topleje zahvaljuje.
Umrli so v Unblfanl:
Dne 13. januarja: Terczija Hub-najer. učiteljica krojneera risanja. 59 let, Mcstni trg 24. — Fran VerbttS; 7ar-c-bnik-vojak. 47 \ei. — Helena Bobek. zasebnica. SS let, Kladezna ulica 21. — Ivan Hirczula, pešec, v rezcr\'n: bolnisnici št. 4.
Dne 19. januarja: Roman Kos, sin osnjičarjn, 4 mes3ce, Kavškova testa 25. — Štefanna Ceklan, rejen-l:a, 1 rrc«ec, Streliška ulica 15. — Marija Erbežnik, užitkarica. 80 let. Sv. Florijana ulica 14.
Dne ZO. januarja: Plinfo Loser. cnnlctnl prostovoljec, narednik, v rezervni vojaški bolnisnici na obrtni soli. — Josip Kukec, sin zavirača, I leto, Prisoina- ulica 3. — Anton Zit-nik. tesar, 48 let. Karolinška zemlja ^t. 14. — Marija Seliškar, zasebnica, 66 let. Kolezijska ulica 14.
Dne 21. janu2ni: Karei Kaub«, računski podčastnlk 1. razreda, in Krih Kodzdar, pesec, oba v rezervni vojaški bolnisnici na obrtni soli.
V  deželni   bolnisnici:
Dne 1?. jamnrja: Ivana Hofferte,' urar je va žena, 43 \<zt — Kristina Do-vic, železniškega revklenta vdova, ,-=6 let.
Izclajafelj fn odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lasfnina \n tlsk »Narodne ffsKnme«.
IhpiakovaDje vratu s Frller'evim I bolećine tolaž^čim, razkrajajočim I rastitnskirn esenčriir' fluidom z zn,    f
Predvoj^e cene. 12 steMetilc franko 6 kron, Lekarnar E. V. Fcller, Stubica, Eizatrg U. 288 (Hrva^lro) Če* lOO.CfX)zahv. pišem.
Stran 4.______________________________________________________           »SLOVENSKI NAMUU-. mm A Jamrvarja  UM?.                                                                                                         !g. gtev.
Planino „fe
a* proda v KrakaTsU mllet tt li-
1000 5 t Mili kotk za iihi
K SI"— iz Pra£c dobavlja po potrctju
Tovama Ihrffl                   57
BrtLLBft   * Co-,   Praga VII, MS.
Stanovanje
v noTejSt hiši obstojeČe  \t 4—5  sob z električno    razs^etijavo    *6   lifta    za  , inajev termin.    Pooadbe   pod    „Maj" 4308 na upr. Slo?en. Naroda.
Vajni ali vaieDka
imozna    obeh   deželnih   jciikov,    se lakoj sprejmeta.               296
Predstaviti se ie pri Emilu Naviniek, brtv« za gospođe, dame ln giedal&U brtvec i»e^burgowa  uHca 1.
DsSka vrhnja suRnja,
violina, mandolina m nt
tržnih jerbaičbou
sa   zelo   poceni   prodajo
y Kofizeju, vrata §t. 16.
*"*" duvafiiii
r večletno prakso, veSta slovenske ia nem-§ke stenogtaft e ter  stroiepista, tali —*fa aaaata   pitiaHl   Gre  tu*   na   deteto Naslov pod pHl«Hff«tlB|« IM" sa uprav. »Slov. Naroda«.                226
Trgovina z nvlanim blagom na deieli aprajava taka| idratefa in krepkega
poštenih starčev v uk. Za h te ta se pri-merna šolska i f obrat ha, — Naslov pove upravn   »Slov. Naroda«.           2SO
Prazne vreće
vseh  Trst in  v  v?ak»  nnožini   kap*]a vedno ter plačuje naidraije
■ ■  —     If^ovska tvrdlca     < ■" ■
J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
3729
KONJAK
4*atiUr»n   ls   visa   Uftetft   prl-tetka
Pn oslabetost'  od starosti in Žclodčnih tež-kočah je iz  vina   destiliran  star   konjak že '  stotet a  rntno preizku^eno okrepčilo   tt la>t 1 staroga v 4 p<>!litn»kih steklmieah pobijem franko za 40 K, mtajftefa 8 letnega, Čudo-v.to bolečine   tolafefe  vdijavalno   »redstvo rorer trma]t> v salih,  4 jothtrske stekle-nce 32   K    Vino od  56  Htrov   naprej    Beli ri» ing in rdeči   burjunder  per liter K 3 60.
Benedikt Harfi, valapaiMtBlk,
graSlina 6ol£t pri Kanjlcafc. itafersko.
I               Tu5nTm   srcem   naznanjamd  falostno   vest,   da   je nala   predobra
I     mati, oziroma stara mati in sestra, gospa
I            aja    AV-f)                         a A                      ^B    ^B         -     ^^k^v                                                                                    ^B                       ^bb^bT afta1 ^bb^bF
nsraja HGcevar roj. jurcic
|      danes ob 6. uri zjutrai po dolgt, mučni bo'erni,   previđena s sv. zakra-i      menti  2a umirajočt?, v 76   letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. P- jrreb bo dne 22. jtnuarja t L ob 10. uri dopo!dne, na pokopi-j      HSCe na Muljavi. i                 Predrago ramko   priporočamo v molitev ia blag spomin !
I                      Muljava, dne 20.  januarja 1917,
I        rramoe, Nače in Jan«x Hoće var,                          Aston Jvrćlt,
I                              sinovi.                                                       brat
I              Potrtim srcem javljamo  vsem sorodnilcom,   priiatfl em in
I     znancem   prežalos'no  vest,   da  je   naša  Ijubljeaa.   dobra   mati,
i     oziroma stara mati, gospa
Katarina Jurlovec m. Rebalj
i                                   zasebnica
I     danes 23. t. m. ob  8. uri    zjutraj, v starosti   63  let,   po kratki
I     zelo  mučni  bolezni  večkrat previđena s tolažiii sv. vere, mirno
I     zaspala v Gospodu.
I              Pogreb nepozabne  rajnke bo v sredo  24. t. m. ob 4. uri
I     pop. iz hiŠe žalosti Ulica n* Grad Št. 2, na p okopa I i ^e k Sv. Križa.
I              Sv. maše za rajnko   se bodo   darovale v župni cerkvi sv.
I     Jakoba  in sv. Fiorijaaa.
|              Nepozabljeno  priporoča-no v molitev in blag spomin I
I                   LJUBLJANA, 23. januarja  1917.
I                            rruo, ATgiut, IiMp^li,
I         -                                                  iinovi,
I                                       \
V wojno odhajajoči
U« sabite na najvalnejšo oskrbo, na sklenitev vojnega iivljenskcga xavarcvanja ta. dobo  1  leta,
Zavar**a»|* ▼•!(« u vsak alvial smrti, tetel tmik ta mmri v ▼ojai aUl na fwimMctšt talsU.  — Z^rava^ika pralakava mi p^iraka.
te oa boj a cm polja se nahajajoći sklenejo lahto uvaro?an)e od tam. — Ravno tako Uhko zavaroje>o sorodaiki svojce, upnilci svoje dolinike bret vedoostl ia privoJjenja  ta i* tih,
Druiba sklepa pa ta£ aiaVftialft UvlItamSkA UVftNVlallat ▼ kojih je vojna nevarnoet kras TSaktara atoklada k obi čajni premiji v poloem obse^a TŠteta.                                                                                                                                  187
Končno Alepa drniba tuđi *•(■■ atietlaift UfaVIfliia !• MM 1 Uia sa ilučij v vojni pridobljeoih nrigod aii boictou
Braaplačn« ki takofiaijav pojasnila daje!
Generalni zustop c hr. prlv. zovnrovolne (mite
„AUSTRIJSKI FEHIKSM
meblovani SOBI
a kaMala m IMala. — Fonudbe pod »aMMlart/ltt* «a uprav. »Sov. Naroda«.
FvaM laka|iBlaaaia plaMla m pratfa
posestvo nad 30 oralov
s poslop|l  vred za 12 tisoC  kron.   Ponudbe
do 24.   t. m   na  uptavitiStvo »Slovenskefa
Naroda« pod *M aralavtai«    291
ilnetii \im
preuđarjen,   rtiden  in   zanesljiv,   vojaS^ine
povsem prost, vajen vsrm kmetiškim dclnm
n živini   (tuđi konjem), dobi takof alokro
alatka ivsa askrba« Ponudbe z navedbo
starosti, zmo2nosti itd.  na   a>r»f. Cf)talliaiv
Mdaćltcl«a  fm poaaaffta  v  BMtak«,
pri at, F«trm aui Brsarm.         295
fJl 500 kroti!
^9T ^N^H Vam pSaČam, ako moj anl-^^«M«ifHaaaaaal čevalec korenin Ma aalsaai ne odrravi v 3 dneh br«z bolećin Va4ih kavftk •••«, »raaavla, «Mli*aaiaav. Cena tončku t jamstvenim pismom t.ia WL9 Z  lončki    K   4-—,  6   lončkov ■   t.iO.   Na
stotine 2ahvalnih pišem n prižnanj. Eaaiaaij,  — ffottca (Baaaa) I Foatfaeh ti t\%  Oajrako.                3663
Zastenj ti pošhiac prosto
Odobi vsak na željo ith j glavni katalog       %J s ca.   4C0O  slikami       JF ur, srebrnine. zlat-     mw\ ninc,  godbrn h   in   JUtL bi ivskih predmetov.   rft[|j Šolske in koncertne      ^i^ violine po K 12, 14. lfi, 20  25, 30 in vil Dobre  harmonike  a K 8,   10, 12, 14, 16, n, 30, 40, bor 70  tn  višje.    Premen« do-voljena   ali   denar   nazaj.   PoSiljatev   po povzetiu ali   predplačilu.  Razpo^iljalnica
JAM  EOFHUB, t. kr. dvomf (tekavtttn. Host (Brtt) itti. Htm, Cdto.
0b pomanjkanju mleka in sladkorja
je lajttlj zdravi  in tadi  aajceacjia
££ krau za dojenčke M ti] mta M
Dobi •« pri lekarnarjn Ti ■liiinjlu v L}mk-
ff letantl Tnk«czy: SckOibnatcntrtac 10f, Josef-•tttftcmrtsse 29, R»0ctxkypl£ti 4; t OrUem: Sack-ftrssse 4.                                                                         2*4<>
VUtnO nniiike \ Haeriki I
Kdor ho£e stopiti s svojimi sorodoiki v Ameriki v dotiko radi denarnih pod por in Dišem, naj napise kritko pismo v nemSkem jetiku, tičo€c se samo rodbinskih rasmer, ki oc srne obsegati nič polit'čne^a ali kar vojno zadeva. Naslov svojih soror*nikov naj napiše na kuverto, v drugo kuverto nai vtakne svoje pismo in nanjo napiše natančen naslov in ime odpošiljatelfa ter v?e kuo odpo*1je na ^lrdečo irirrso" M%WTJ C. Zaro, per Adresse der k. k. priv. Undcr-Bank Wien  I.
itafrtaktriM ia pnaMto InaktvMii ftaat km 9ft 4*>> >^^a^X^^"^^^     _^rjp^fc^^k   ^^   ^^^^^^
■          Prava tolaSba          B
I sa bolne  na iivcih I
I  je moj ravnok-T izdani spis!   V n»em
I   se ^ovort   o   dolgolttmh   skuSnjah   o
■   vzrokih. postanku in   dravljenju 2 v-I   čnih bolesni.    Jar poš! en   vsakomur
■   trn »dmvstveni cvangelii zastonj. kdor
■   piš    na spodal stoječi naslov.   TisoCi
■   uhvaImh cisetn upnCujej j vetikanske
■   uapehe neumomega   in vestnega dela
■   v dobrobit  trpećega  človeitva.    Kdor I                    se torej prilteva ^
I kdor   trpi   na   ra«tre«enostif    bojatni
■  prtd prostotom, oslabelosti spo mi na,
■  ncnrosntm glavobola   ntspancn, tef-
■   koCam prebave, preob£uttjivosti, bole-
■   činah v ud >h, s plot ni   ali delnl   oala
■   beiosti teteta, ali nm  druf h rai(i<niti
■                     pojavih bolesti,                  ■
BbbbI       bbbb     ^h^^gk       ^^^^^^^^^^mm       aaa^aaaa*     ^^^^^ajB^g^gK^j^^gm      ■BaBa^aflaB^aaN I*       bbbbI
I  Kdor jo potom« prtMa, bo prtiti do  I
■  pomtrljivcga prepričani«, da te pot do  ■
■   zdravja   in   vemlja   &•  ffvt|en)a  kaj  ■ !
■  cooatavna.  N«  Caka«tct temv«e pii*U  ■ {
■                    N danes pt>aj!                  ■ |
I   ffeaaaaaa?  •    a^ftmm_BBB^BMHBa    Baaafc^aBBBBl ai     I
aVI   Ea^aaaa^Bk.    flBBBBBr^Baaaaaaaa» aaaaaaavaaaa SM.    ^B
trgovina j^hiŠo
laafaafsjlMaaV «U   ltw|alM blizu železa. Ponudbe   naj   se   poSIjefo   na   upravn.
»Slov. Nar.c pod „^iafcra tiiljaiaa 1T9*1.
S-" ftoljii hlnpec
(tuđi starejši), vojaSčine popolnoma prost, kot skladiščoik za špecerij* ako trgovino F. Dolenz, Kranj.
278
Orehov les : koštanjev les
v dtfMlli                                 v poletim   In debllh
kti^la« vsaka vaigonako  množino  po   najvIIJI dnevni oenl
J. Pogatalk, Llablfaaa, Mar. Terezlie cesta 13.
Bar išee ~wm
BBaWtfaM>^L«L JL^aV        Sjaj UUaaaUalm* aJalB»i *£*"*&** 9 JUlJB».
Po Najvišjem pooblaščenju Njeg.  •& ces. in kralj. Apost. Veličanstva.
44. c. kr. državna loteriia
za civilne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ina 21146 dob!tkov v goto-vaaa deasijn v aknpaeK znvftko 625.000 kroa.
Glavni dobitek znaia   2O0.0OO   krOlii
Zrebanje bo javno na Dunaju dne 22. febr. 1917, Srečka stane 4 krone.
Sroči« m AaMTalo prt oddolka sa tfobrođalaa lotorlja na Bunaru, m.v Vor-
Slort) Iollaamtsa>tras38« 5, po  lotort|ah, trafikah,   pri   davčnili, poštnlh, brxoiav-
miM tat itatamlAklai aradih, »rl ssantalaleah Itd.   Iffralal nacrti za knpco arećk
iasto-4. — iračko se poillfalo poitnlao proato.
Od c. kr. gefleralnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne I ot eri je).
(p*         Zauptio blago!
^^^f      V pari prano in brezkaino
^:'- posteljno perje in puh
petporola trg»ylwi s t»ostent«iin p«rj*fn lit puhom
C. J. HAMANN
Ljubljana, Mestni trg 5tev. 8
Uatanavljaaa 1866.                               Ustanovllana 1866.   *
FOZOK! If«ra«lma kosAvresca prfnaaa na trg sa aUsko cono napol ali nič oćisćeno blago. Tega perfa ae đri* cogesto ostnski mesa lasie««aaja, kisviimio toio ter blstvono oripomore, da sa razvl|ejo
Učinke Ia moljL
Izboren Dadomestek n gravo \š\n olje
a                        •                                  w
za vsakovrstne salate, si vsakdo sam lahko pripravi, ie kupi zavitek mojega
jslandskega Carsghea mahu
zavitek za 1 iiter olja garantirano izbranega . . K 1'—
zavitek za 1 liter olja najfinejše vrste......K 1*30
zavitek za 2 litra olja najfinejše vrste......K2'40
Oobi sa pri
N. SPENKO v Ljubljani, Kopitarjeva ulica,
.kakar tndi ia prlpravlfan nadoKiealek alfa za takollnla vporabo
1 Utar S Ž'—. (Tekoč nademestek se po pošti ne pošilia). Poitlia narOČUft Ia desarsa paSUJatra Ma| ae poiillalo na
Ivan Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6.
§    Cl AliflsVl"   xv-letnik   S
D       ll   IIII UN        ilustrovan meseč-   K
N   tfiafsaiVMnil                             g
CJ         aBABBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaBaBal                                                                                           K^
D           književnost* umetnost in prosveto            ^
H    priobČui©   pc»mi,   romane,   novele, poresti in razprave aaj-      R
□   kolliHi ilovrnkOi patalkOT, plsttellev ia zaaaitreolboT.   S
M Vsaka številka „SLOTiUiAM ima po 1 «H 2 odo- Ia vai- W M tarval ■aaMtalikl prllofl; raprofiaKclJo dol nalbollilk N H    adaater|#w o*1f- ldpmrl«v ter portrete piiftteljer in nmetnikor.    y
Q Naroćnina n »SLOVANA« niaša za fse leto t3 K» pol leta 6 K, M U     za dijtJte ▼»€ leto   10 K, n  pol leta   5 K.  Naročite >SLOVANA«     M
M          NaaloT: wSLOVANa, Ljabljana, Duaajaka tetla t.           U
i^j                   _   __ ________________                                  __________..^___"'iWd
P|j^WW^WW^ay^jgyyP^gl^^!aa^^!af WW^Ž lat^^ ^ ^aMafT^