Poštnina plačana v gotovim.
Leto XVL, št 21$
Ljubljana, torek 17. septembra 193$
Cena 2 Din
w^ta-vuistvo; ujuDijaxut, Knafljeva Ulica — feleton S t- 6122, 3123, 3124. 312Ö, ЗШ Inseratm Jddeie*: bjubljana, Selen-Durgova Ш. tt. — Tet »492, 2482. podružnica Maribor: Gosposka ulica
«L 11. — reieion St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt.
a. — Telefon dt. 190. Računi pri poöt. Сек. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga Cisto 78.180, Wi*>n «t 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva unča 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 3. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Po proslavi petdesetletnice CMD
Na nedeljski svoji letni skupščini je proslavila Družba sv. Cirila in Metoda 50-letnico svojega obstoja. Skromno in tiho je šlo to slavje mimo naše slovenske javnosti, da o širši jugoslovenski javnosti ni'ti ne govorimo. Proslava je imela čisto interen, nekako famiiiaren značaj. Bilo je bolj kakor da so se zbrali člani ene in iste družine, da se ob 501etnici svojega društva spomnijo izvršenega dela ter mož in žena, ki so ga dovršili.
Gotovo ni sramota za družbo, da je njeno slavje ostalo brez vsakega zunanjega kinča in lišpa mnogo . manj bučno od desetletnice kakšnega poljubnega lokalnega društva. Toda ravno teko gotovo je, da ni posebno častno za nacionalno zavest našega naroda in tudi ne za razumevanje njegovni. še vedno enako težkih in morda danes še težjih samoobrambnih interesov, da se je mogel ta jubilej obhajati take, kakor se je obhajal. Saj je z družbino 50 letnico poteklo pol stoletja, odkar ве je 3lovenski narod pričel organizirano braniti proti potuj če vam ju Ln odkar se med nami vrši sistematično delo za narodno obrambe.
Številka 67 milijonov, ki predstavlja materielne žrtve Ciril-Mebo do ve družbe za slovensko šolstvo, je le računska bi-la.nca ogromnega obrambnega dela družbe ter le medlo in nepopolno izraža ogromne in neprecenljive vsote moralnega, intelektualnega in kulturnega napora za očuvanje mej slovenskega ozemlja in duš slovenskega naroda. Šole in vrtci, H jih je zgradila CMD na severni in zapadni meji naroda, so bile trdnjave proti potujčevalnemu navalu. Generacije, ki so iz teh narodnih vzgojevališč izhajale sov farni iijah in v občestvu slovenskih ljudi čuvale narodno misel. Preko tega pa je CMD s svojim podružnicami, s svojo propagando, s svojimi zbirkami in prireditvami v širokih slojih našega naroda vzbudUa in očuvala zavest nacionalne skupnosti in občutka onega edinstva, ki narod šsle usposablja, da se kot živa edinka zavestno in solidarno uspešno upre opasnoetim, ki odražajo njegov obstoj. Preko svojih ožjih calog in svojega ožjega delokroga se sme zato CMD s ponosom šteti med one einitelje, ki so pripravljali narodno uedinjenje in osvobojenie.
Še posebej je ta 50. letnica častni jubilej slovenske inteligence. Zopet enkrat se v današnjih dneh tako rado piše in govori, kako slovenska inteligenca ni našla priključitve k ljudstvu, in. se ji očita izkoreninjenje, nerazumevanje za prave potrebe ljudsba in kar je še podobnih demagoških šlagerjev in. fraz, ki niso iznajdbe od danes, temveč se ponavljajo od časa do časa v vsej preteklosti, sedaj od ene, sedaj od drage strani. Pregled dela in uspehov Družbe sv. Cirila in Metoda pa je tih in skromen, toda nič manj porazen, protest proti tej grdi kleveti. Veliko delo, ki ga je družba izvršila, je v resnici delo slovenske inteligence iz mesta in z vasi v onem širokem pomenu besede, ki ni vezan na spričevala o položenih maturah in doktorskih rigorozih. To je tista inteligenca, ki je od nekdaj, zlasti tudi po deželi, bila konzument neše literarne produkcije, čitatelj našega nacionalnega časopisja, duša naših kulturnih organizacij. To je inteligenca, ki je za саза našega boja proti potujče-vanju s ponosom nosila in s požrtvovalnostjo branila slovensko zastavo, kakor danes s polnim razumevanjem svoje širše nacionalne dolžnosti brani slovensko stvar s trdnejšega branika jugosiovenskega narodnega edinstva. Na Ciril-Metodovi družbi je doprinešen dokaz, kako popolnoma se pokriva slovenski interes z ju-goslovensko nacionalno mislijo, in če je v nedeljo slavnostni zbor dal temu poznanju izraza v posebni svečani resoluciji, ni rekel ničesar novega, temveč je le zopet enkrat počroil živo resnico.
Pred svečano nedeljsko skupščino je bil v soboto zaupen sestanek delegatov vseh podružnic- Na teh vsakoletnih zaupnih sestankih se izvrši nekak pregled nacionalno obrambne fronte. Pregled stanja v onih krajih, ki so ostali ^ V- t- na žaiost nudi leto za letom enako malo utežno sliko. Govoriti	-	bi zna-
ello nositi vodo v morje. Ogorčenje pa mora vzbujati, ko čujemo, kako se država, ki svojo notranjo ureditev izvaja po principih papeških enciklikin katere režim je poln krščanske ijubezni, z neusmiljeno in kruto silo trudi, da bi udušila slovensko življenje v krajih, ki jim je naš rod skozi tisočletja avtohton gospodar. Te črne slike šeie dajo prav spoznati, kaj znači Jugoslavija za naš obstoj in našo bodočnost. In če primerjamo, kaj se pri nas širokogrudno daje narodnim manjšinam, katerih so-narodnjaki tako neusmiljeno dušijo slovensko besedo onkraj meje se ne moremo znebiti trpkih občutkov in nihče ne more napačno razumeti težnje in zahteve, da ket narodna enota v bodoče posvetimo več pozornosti
Seja rajhstaga v Niirnbergu
Na nedeljski seji rajhstaga v Niirnbergu je imel kancelar Hitler važen zunanje-politični govor in so bili sprejeti zanimivi
protižidov ski zakoni
Nürnberg, 16. septembra, n. Vsa Nemčija je pod vtisom kongresa narodne socialistične stranke in popolnoma nepričakovanega sklicanja seje Reichstaga v Nürnberg, ki se je vršila v nedeljo. V nekaj dneh so z vso naglico preuredili glavno dvorano Kulturhausa za sejo državnega zbora, ostale prostore pa za parlamentarne urade. Oder v glavni dvorani so izpremenili v predsedniško estrado. V dvorani je bilo 669 sedežev, med njimi 300 za občinstvo. Balkon je bil določen za častne goste in diplomatski zbor.
Že ob 20.30 so pričeli prihajati člani
diplomatskega zbora in poslanci, nato člani vlade, med prvimi vojni minister general Blomberg. Točno ob 21. je vstopil v dvorano državni kancelar Adolf Hitler v spremstvu predsednika državnega zbora in ministra generala Göringa ter svojega namestnika Rudolfa Hessa.
Takoj nato je predsednik Goring
otvoril sejo parlamenta in podelil besedo državnemu kancelarju, ki je podal daljši ekspoze o zunanje političnih vprašanjih in o notranji ureditvi Nemčije.
Državni kancelar Hitler je med drugim izjavil:
Stier o politiki nove Nemčije
Nemški narod je našel pot edinstva, po kateri je več stoletij zaman hrepenel. Nemčija je zopet zdrava. Njene ustanove so na znotraj in zunaj v popolnem redu. Tem večja je zato odgovornost vodstva. Naša edina smer je naša velika in neporušljiva ljubezen do miru. Zdi se, da je to potrebno poudariti, ker se nekateri listi neprestano trudijo, da bi potegnili Nemčijo v krog svojih kombinacij. Pišejo, da bo Nemčija napadla Avstrijo, Rusijo itd. Mislim, da ni niti potrebno naglasiti, da nemška vlada ne izdaja ukrepov zaradi svojega stališča proti katerikoli drugi vladi, temveč izključno na podlagi svoje odgovornosti do Nemčije. Ni cilj našega dela, da bi si uspehe, ki smo jih doslej dosegli, pokvarili s kakšno lahkomiselno pustolovščino. Cilj ponovne uvedbe nemške vojaške obveznosti ni bil v tem, da bi ogražali svobodo kateregakoli naroda, temveč samo to, da bo ta vojska branila nemški narod. Mi ne zavzemamo nikakega stališča do dogodkov, ki se ne tičejo neoosredno Nemčije, želimo pa, da nas tudi drugi ne spravljajo v svoje kombinacije.
Grožnja Litvi
Zato pa s tem večjim vznemirjenjem spremlja nemški narod dogodke v Litvi in v Klajpedi. Že nekaj let je nemški element v teh krajih v nasprotju z mirovnimi pogodbami izpostavljen preganjanju. Edini zločin teh ljudi je, da so Nemci in da hočejo to tudi ostati. Nemška vlada spremlja te dogodke z veliko pozornostjo in ogorčenjem. Misli, da mora. Društvo narodov posvetiti vse svoje zanimanje avtonomiji Klajpede, preden bi dogodki mogli zavreli takšne oblike, da bi se nekega dne morali vsi kesati.
Volitve, ki se sedaj tam pripravljajo, so zasmehovanje pravice in vseh mednarodnih obveznosti. Nemčija ne zahteva ničesar pretiranega, ko zahteva, da Litvo prisilijo, da se ravna po sklenjenih pogodbah. Mislim, da ima narod 65 milijonov ljudi pravico, da ga bolj spoštujejo, kakor kaprice dvemilijonskega naroda.
iraternacionale
Boljševiška internacionala je začela novo načrtno akcijo za hujskanje na-
rodov. Kongres Kominterne v Moskvi je najbolje dokazal iskrenost, ki jo je Rusiia zahtevala zastran politike ne-vmešavanja v zadeve drugih držav. Vsekakor smo trdno odločeni upreti se boljševiškim revolucionarnim agitacijam v Nemčiji ki jim postaviti nasproti izdatnejše orožje narodno socialistične vzgoje nemškega naroda. Strankarski kongres v Nürnbergu je najboljši dokaz, da ni povoda za strah, da bi se posrečil poskus boljše viške revolucije v Nemčiji. Tu gre izključno samo za židovske elemente, ki se pojavljajo kot nosilci destruktivnega uničevanja naroda.
Žalitev nemške zastave v Ameriki, likvidirana na najlojalnejši način z izjavo ameriške vlade, je močno potrdila točnosti in stvarnosti naše narodno socialistične zakonodaje, ki vnaprej odreja ukrepe, da se podobni dogodki na področju naše uprave in našega pravosodja preprečijo in v nobenem primeru ne dovolijo.
... in ik«vstva
Hitler je v zvezi s tem opozoril, da se ponovno opaža agitacija židovskega izmečka za bojkot proti Nemčiji. Vse kaže ,da je mednarodno vznemirjenje na svetu zbudilo tudi med nemškimi Židi preoričanje, da je napočil čas, da se židovski interesi postavijo proti nemškim nacionalnim interesom. Ostaja torej le še pot, da se ti interesi zakonito zatro, da ne nastanejo težje posledice. Nemška vlada pri tem misli na sklep, ki naj omogoči znosnejše razmerje med nemškim in židovskim narodom. Če se ta up ne bo izpolnil in če se bo propaganda, ki se sedaj vrši, nadaljevala, po potrebna ponovna proučitev položaja.
Ob koncu svojega govora je državni kancelar omenil zakonske načrte, navedene pri otvoritvi rajhstaga in priporočil, naj jih parlament sprejme. Prvi in drugi zakon pomenita dolg hvaležnosti narodnosocialističnemu gibanju, pod če-gar simbolom se je Nemčija vrnila v svobodo. Tretji zakon je poizkus zakonite ureditve problema, ki bi ga sicer morala urediti samo stranka. Za vsemi tremi zakoni, je končal Hitler svoj govor med splošnim odobravanjem rajhstaga, stoji stranka, za njo pa ves nemški narod.
Novi nemški zakoni
Ko je Hitler zaključil svoj govor, ki so ga poslanci in občinstvo čestokrat prekinjali z viharnim odobravanjem, so mu vsi prisotni priredili ponovno velike ovacije. Na njegov poziv je nato general Göring p reč it al naslednje tri važne državne zakone:
O državni zastavi
Državne barve s« črno-bels-rd^ča^ držav_ na in nacionalna zastava je zastava s kljukastim križem. To j© obenem tudi trgovska zastava. Voditelj in državni kancelar odreja obliko državne vojne zastave in državne uradno zastave. Notranji minister ho 'zd^i.
v kolikor ne bo pristojen vojni minister, pravne in upravne določbe, potrebne za iz-
vedbo in dopolnitev tega eakona. Ta «akon stopi r velja ко na dan proglasitve.
O nemškem državljanstva
Državljan je pripadnik nemške obrambne zveze in je dolžan zato izvrševati obrambno obveznost Državljanstvo вв pridobi po določbah zakona o državljanstvu in pripad-ništvu državi.. Državljan je eamo tisti državni pripadnik Nemčije ali plemensko sorodne krvi, ki s svojim obnašanjem dokaže, da je roljan in sposoben slnžiti v zvestobi nemSkemu narodu v državi. Pravica do državljanstva rajha se pridobi z izdajo lista o državijanstvu. Državljan je le. kdor ima polne politične pravic© p« določbah zakona. Državni notranti minister izdata sporazumno z namestnikom voditelja pravne
A še enega sd moramo biti svesti. Tudi znotraj naših narodnih meja delo narodne samoobrambe še ni opravljeno. Dočim dragi narodi z vsem svojim naporom dvigajo nacionalno misel, da postane misel ponosne državljanske samozavesti in kulturne povezanosti, smo mi še daleč od tega. Ne velja to samo za državo, marveč tudi za nas Slovence same, ki smo v nedeljo s svojim zadržanjem naipram proslavi Družbe sv. Cirila in Metoda pokazali, ka;ko malo je še ra zumevanja za to veliko stvar med nami samimi. Nič ni bolj značilnega v tem pogledu, kakor da mora Družba sv. Cirila in Metoda v letu 1935 na naši severni meji še postavljati družbino šolo. . *
Junaška doba naših nacionalnih borb v krajih, kjer so se pred svetovno vojno že vidno dvigali stebri nemškega mostu na Jadran, je za nami Živel' smo v drugih prilikah in nimamo epič-nih epopej, ali ta borba m pokazala nič manj hrabrih vojsčakov in junakov nego proslavljene borbe v južnih krajih naše države- In nič ni bala manj pomembna Za usodo celokupnega našega naroda, nego katerikoli herojski podvigi v drugih pokrajinah juiroslovenske zemlje. Zato je prav, da se ves jugoslovenski narod zave pomena CMD in spozna, da njene naloge niso končane in da bodo končane uspešno le, če bo družba dobila njegovo solidarno podpora
in upravne določbe, potrebne ** izvedbo in dopolnitev tega zakona.
О zaščiti nemške krvi in časti
Prepovedano je sklepati zakone med Židi in pripadniki nemške ali plemensko sorodne krvi. Ti zakoni so neveljavni, če" prav bi bili, da s ognjejo tema zakona, sklenjeni v inozemstvu. Tožbo za razveljavile nje lahko vloži samo državni tožilec.
Prepovedano je izvenzakonsko spoL no razmerje med Židi in državnimi pripadniki nemške ali plemensko sorodne krvi.
Žid je ne smejo najeti ъа svoje gospodinjstvo ženske, državne pripadnice nem. ške ali plemensko sorodne krvi izp°d 45 let starosti.
Židom je tudi prepovedano razobe-šati državno in nacionalno zastavo in nastopati z državnimi barvami. Dovoljeno jim je nastopati z židovskima barvami.
Kdor bo kršil prepoved čl. 1, bo kaznovan z ječo. Moški, kdor bo prekršil (čl. 2) bo kaznovan z zaporom ali ječ°. Kdor bo prekršil določbe čl. 3 ali 4 bo kaznovan z zaporom do leta dni in denarno globo ali z eno izmed obeh kazni. Državni notranji minister izdaja sporazumno z namestnikom voditelja in z državnim pravosodnim ministrom pravne in upravne predpise, potrebne za izvedbo in dopolnitev tega zakona. Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo, čl. 3 pa dne 1. januarja 1935.
Vsi trije zakoni so bili soglasno sprejeti. Končno je general Göring predlagal še ukinitev dosedanjega poslovnega reda državnega zbora in si izgovoril vse pravice, dokler se ne sestavi novi poslovnik. Tudi na to je državni zbor brez ugovora pristal. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja ni bila sklicana,
židje — narodna manjšina v Nemčiji
Nürnberg, 16. septembra. AA. Državni kancelar Adolf Hitler je priredil po snočnji seji rajhstaga večerjo, na katero so bile povabljene vodilne osebnosti narodne socialistične stranke iz vse Nemčije. Na banketu je Hitler še enkrat pou_ daril da pomenijo novi zakoni edino možnost za znosno razmerje med nen>
čfcim narodom in Židi, živečimi ▼ Nemčiji. Novi zakoni ustvarjajo popolnoma jasno ellko o pcdožaj<u židov v Nemčiji, goče urediti m utrditi odnošaje med nemškim in židovskim narodom, židovska narodna manjšina v Nemčiji dobi na podlagi novih zakonov pravico <k> lastnega nacionalnega in kulturnega življenja. Imela bo lahko svoje lastne šole, evoja lastna gledališča, lastne športne organi-Nemčija želi ustreči zahtevam svetovnega z&onističnega kongresa s tem, da pr*>_ glaša v Nemčiji živeče žide za narodno manjšino. Sedaj bo na tej podlagi m*,-zacije. Z eno besedo, živela bo lahko laetno življenje na vseh področjih. Take možnosti nimajo židje v nobeni drugi državi na svetu. Razumljivo pa je, da se židje ne bodo smeli vmešavati v vprašanja nemške državne politike in nemškega narodnega življenja.
V zvezi e tem je Hitler opozoril vee navzoče na svojo prejšno odredbo, da ne sme noben član niti funkcionar stran, ke in nobena organizacija pokreniti nika-ke a&cije proti Židom na lastno pest.
Hitler nemški vojski
Nürnberg, 16. septembra. AA. Popoldne je imel državni kancelar Hitler na zbrano vojsko nagovor, v katerem je med dragim dejal:
Vojaki nove nemške oborožene sile t V drugič nastopajo na tem mestu oddelki vojske in mornarice, prvič v znamenju nove svobode v orožju. To pot so se vam pridružile nove enote naše oborožene sile, ki se danes prvič predstavlja nemškemu narodu v večjem sestavu. Sedaj bo zopet lahko vsak nemški mladenič, ki ga bo narod smatral vrednega, da stopi v naše vrste, služil v vojski s puško v rokL Ta služba zahteva od vsakega posameznika žrtve. Toda., kaj pomenijo vse te žrtve, ki jür danes terjamo od vas, v primeri z žrtvami, ki so jih prestali pred 20 leti naši tovariši! Kadarkoli bi kdo izmed vas čutil, da mu je služba v vojski težka, naj se spomni, da so vzdržali naši polki po teden dni neprestano v ognju. Vojaki, ne pozabite, da doprinaša vsa Nemčija žrtve za vas, mi vse žrtve skupno prenašamo narodu za vas, vi pa za narod, a vsi za Nemčijo, za našo domovino, za naš raj. Te žrtve doprinašamo ražen tega v prepričanju, da ni potrebna vojna, ki bi naj nas zato nagradila. Če smo se oborožili z jeklom in častjo, nismo tega storili zato, ker bi se nam zdelo popraviti čast nemškega naroda, v kolikor predstavlja to čast vojska, ker nam je doslej nihče na svetu ni mogel vzeti. Nemčija ni nikoli izgubila svoje vojaške časti, najmanj pa s poslednjo vojno. Zato nam tudi ni treba pridobiti si teh časti nazaj.
Italijani se pripravljajo na odhod Iz ženeve
Italijanska delegacija čaka samo še na končne sklepe
in predloge odbora petih
ženeva, 16. septembra, d. Včeraj so se razširile vesti, da bo italijanska delegacija po predložitvi sklepov odbora petih odpotovala iz ženeve.
V merodajnih krogih italijanske delegacije poudarjajo, da označuje komunike o sobotni seji italijanskega ministrskega sveta neomajno stališče Italije in zadnjo Mussolinijevo besedo, ki se ji ne more ničesar dodati in katere pomen se tudi ne more zmanjšati. Italijanska delegacija v Društvu narodov bo za enkrat še ostala v ženevi, da počaka na izid razprav odbora petih o abesinskem vprašanju In sicer glede na sodbo o italijanski spomenici, kakor tudi glede na praktične ukrepe, ki jih bo predlagal. Ce bodo ti predlogi vnovič predstavljali kompromis, kakor v ženevi skorö drugače ni m°goče, potem v resnici italijanska delegacija ne bo imela v ženevi ničesar več iskati in bo zaradi tega odpotovala, njen °dhod iz ženeve pa ne bo pomenil izstopa Italije iz Društva narodov, ki se more pričakovati šele tedaj, če bi bile v ženevi sklenjene sankcije proti njej. Razume se samo po sebi, da se glede na to stališče italijanske delegacije abe-siiruskeOTU odgovoru na italijansko spomenico ne more pripisovati noben praktičen pomen, ker po italijanskem nasrära-nju nikakor ni mogel zavreči njenih obtol
Angleška kritika
Mussolinijevih izjav
London, 16. septembra. AA. Uradno poročilo o italijanski ministrski seji je zbudilo neko nervoznost v britanskih listih,, ki zahtevajo bolj kakor kdajkoli brezpogojno kolektivno akcijo držav članic DN. V splošnem so mnenja, da skor0 ni več upenja za preprečenje sovražnosti.
»Times« pravi: Ce bodo Italijani Izvršili svoje grožnje, bo naloga Sveta DN sprejeti vse ukrepe, ki se mu zde potrebni za obnovo reda in pravice na zemlji. Dejstvo, da Mussolini ne želi posredovanja Društva narodov in da se ne misli ravnati po njegovih sklepih, sili DN, da sprejeme sklene, ki jih takšno stališče diktira.
»Dailv Telegraoh« poudarja kot značilno, da govori italijanski komunike samo o francosko-italijanskem prijateljstvu, ne
omenja pa kaldijansko-britanSkega prija» teljstva. S takšnim izražanjem se ne po» večujejo upi v mirno likvidacijo spora.
Delavski »Dailv Herald« pravi, da je ne» obhodno potreben složen nastop vseh držav članic DN, če bo Mussolini ostal pri svojih načrtih.
Liberalni »News Chronic1 e« misli, da e» zadnji g.i\or, na skupščini DN p ifcazaii, d« je Italija moralno osamljena ;л up.o, da bo to dejstvo ob 12. uri pokazalo italijanski vladi nujnost potreoc po spravljivos?*.
Abesinija čaka na ženevske sklepe
Addis-Abeba, 16. septembra. AA. Ab®-sinJca vlada pripravlja ukaz o splošni mobilizaciji in o proglasitvi obsednega stanja v Abesiniji. Cesar Haile Selaesi bo ukaz podpisal, kakor hitro bo Italija odklonila sklepe petčlanskega odbora in i», stopala, iz Društva narodov.
Italijanske podmornice v Sueškem prekopa
Port Said, 16. septembra, d. Včeraj dopoldne sta prispeli semkaj italijanski podmornici »Trichecoo« in »Narvalo«, ki sta nato nadaljevali pot skozi Sueški ргекор.
Včeraj eo odpluli iz Genove v vzhodno Afriko parniiki »Italia«, »Roma« in »Cala-bnia« z 8.000 vojaki in 500 oficirji ter p mk »Toscama« z vojnim gradivom.
Belgijski oficirji v Abesiniji
Bruselj, 16. septembra. AA. »Indepetv-dance Belge« poroča, da bodo vladni krogi vnovič proučili vprašanje belgijskih oficirjev v abesinski službi. Os®m oficirjev, ki jih še veže vojaška služba v Belgiji, so sedaj v službi abesinsksga cesarja, čeprav je vojno ministrstvo že maja prepovedalo belgijskim državljanom vojaško službo v tujini. Ti oficrrii so podpisali z Abesinijo dveletno pogodbo. Pogodba jim daje mesečno najmanj 11.000 frankov plače, šestmesečni pr edinem in žrvljensko zavarovanje za pol mili j} na frankov.
Pot stoletja ze deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
m
Homatije v Grčiji
Vzroki In ozadje zadnjih incidentov v grški vojski Bolj in manj goreči rojalisti
Beležke ' Skupščina Društva narodov
Ko so se pred dnevi pojavili povsem nenadoma novi nemiri v Grčiji, jih vna-nji svet sprva ni mogel in vedel prav tolmačiti. Zelo je značilno, da se je konflikt med visokimi oficirji ponekod vzel na znanje kot spopad med venize-lističnimi generali ter njihovimi monar-hističnimi nasprotniki, torej kakor da bi šlo za nov afront republikansko orientirane vojaške zveze. To tolmačenje zgovorno priča, kako težko je slediti političnim razprtijam, ki razdvajajo Grčijo, in kako komplicirana lahko postane situacija v tej deželi, kjer so v političnih stvareh prav gotovo preveč vročekrvni ter prenagli
V resnici namreč je bil konflikt povsem drugačne prirode in venizelistični republikanci nimajo z njim nikakega opravka. Toda treba je reči, da radi te ugotovitve zadeva ni prav nič manj resna, marveč nasprotno le, še bolj zapletena.
Že ves čas, odkar je v pripravah ple-biscitarna akcija za odločitev med republiko in monarhijo, je grška vlada razdvojena na dve struji, ki se sicer trdno držita v ohranitvi režima, ki pa so med njimi vendarle znatne razlike v pogledih na taktiko. Predstavitelj ene je vojni minister general Kondilis, a vodja druge je ministrski predsednik Tsaldaris. Med njima je bistvena razlika v pojmovanju plebiscitarne odločitve, v kateri naj se izreče grški narod, ali je za povratek kraljevine ali ne. Tsaldaris je zmeren, on je ves čas zastopal nazi-ranje, da naj bo dokončno pomirjenje naroda poglavitni cilj, najvišji smoter celotne akcije. Zato je hotel imeti v plebiscitu res jasno sliko razpoloženja prebivalstva in če bi se skoro polovica izrekla zoper povratek kralja, potem se mu zdi smiselno, da ostane republika. Ni sicer tega izrekel določno, ali vse njegovo argumentiranje ie šlo v tej smeri, da se mora izreči za spremembo vladavine res kvalificirana večina, pri čemer pa se nikdar ni podrobno specificiralo, kolika naj bo ta večina. Tsaldaris je ustvarjal videz, da mu je bolj za pomirjenje in stabilizacijo razmer na Grškem, kakor za brezpogojen povratek kralja, zato se je videlo, da bi rad vezal spremembo na velik odstotek rojalistič-nih glasov.
Kondilisovo stališče je drugačno. Najbolje ga karakterizira izjava, ki jo je podal ob neki priliki in v kateri je na-glasil, da bo makar en glas večine odločil o ukinitvi republike. Brž nato. je sicer izšel uradni popravek, da to nikakor ni stališče vlade, marveč samo osebno mnenje ministra Kondilisa. Že j takrat se je pokazalo bistvo nasprotja, zakaj vlada je postavila načelo, da bo naknadno, po izvršenem glasovanju, sklepala o tem, če je bila dosežena zadostna večina za spremembo vladavine.
Diskusije o tem so se plet'e za kulisami in v javnosti dalje, pri tem pa so se pojavile nove ideje. Nastopile so vesti, da sploh ni treba plebiscita, marveč naj se kratkomalo proglasi monarhija ter kralj pokliče nazaj. In v zvezi s tem so se začeli raznašati glasovi, da se pripravlja nov vojaški puč. ki bo izvedel via facti odpravo republike. Seveda se je s tem sprožil nov val vznemirjenja. Takrat je prišla tudi odločna izjava samega kralja, da je sicer pripravljen vrniti se na Grško, toda le, ako se zato izreče narod takorekoč soglasno, ker ne mara biti povod za nove spore in nove homatije, ki bi oteževale pomirjenje Grčije.
Zdelo se je, da bo po vsem tem mirno potekel čas do plebiscita samega. Ko je Tsaldaris odhajal pred tedni v inozemstvo, mu je dal Kondilis slovesno obljubo, da za časa njegove odsotnosti ne bo pokrenil ničesar. Držal je besedo, zato pa se intenzivno pripravljal na Tsaldarisov povratek. V Atenah so opazili, da se armada pripravlja za nekaj izrednega, bržkone za puč, ki naj izvede strmoglavljenje republike. Toda poveljnik atenskega armadnega zbora je bil general Panajotakis, odločen in sposoben mož, ki se je proslavil s rem, da je s svojo energično akcijo kot takratni poveljnik solunskega vojnega zbora na svojem področju preprečil venizelistič-no revolucijo ter potem dosegel zmago v Makedoniji, katere slavo pa je vze! Kondilis. Ta Panajotakis je bil od nekdaj pristaš ljudske stranke, katere vodja ie Tsaldaris, ter je smatral za svojo dolžnost, da kritično motri naklepe ultra rojalističnih generalov ter jim v danem trenutku prekriža račune. In tako je zares storil, kar je imelo za posledico srdit spor s Kondilisom in oni incident, pri katerem sta bila ranjena on in njegov brat. ki je poslanec liudske stranke.
Vrsta momentov je odbc.ila, da je v tem konfliktu zmagal Kondilis, ki je izsilil odstavitev Panajotakisovo. hkrati pa je v zmedi, ki je nastala in ki je pretila še z večjim kaosom, Tsaldaris izgubil svojo preizkušeno hladnokrvnost ter se dal zavesti v izjavo, da v'ada želi zmago monarhiji. S tem je zapusti! nevtralno stališče, ki ga je poprej zastopal
s toliko doslednostjo v ieiji, da bi s tem zares pripomogel k čim temeljitej-
šemu razčiščenju. To izjavo mu zmerni krogi lastne stranke zamerijo, še bolj pa seveda venizelistična opozicija, ki je porabila priliko ter pričela srdito kampanjo. Zaimisa, predsednika republike, poziva, naj nemudoma poda ostavko, češ da pač ne more več ostati na -svojem mestu, če se vlada izreka zoper republiko. Isto zahtevajo od Zaimisa rojalisti. Pričakovati je tedaj komplikacij tudi na tej strani.
Ali ne le to. Ker je konflikt s Panajo-takisom končal s silnim ojačenjem Kon-dilisove pozicije, tudi na račun Tsalda-risa, se je pojavil nov odpor proti takemu izidu stare razprtije v vladi. Tako v armadi kakor med politiki so se pojavila ostra nasprotstva in na delu je močna akcija, da se Kondilis prisili na odstop, Panajotakis pa da dobi zadoščenje. Ker ti krogi trdijo, da je z afero ljudska stranka, ki ima ogromno večino, doživela ponižanje, je treba pričakovati, da se bo agitacija zoper Kondilisa nadaljevala, kar bo po drugi strani rodilo odpor med Kondilisovimi pristaši v vojski. Nevarnost je tedaj, da se armada vmeša v politične afere še bolj, kakor se je že doslej. Tsaldaris je izdal končne določbe za izvedbo plebiscita, toda vprašanje glede kvalificirane večine je ostalo odprto.
Notranja situacija na Grškem se je potemtakem brez potrebe poslabšala in nič ne bomo presenečeni, če se v kratkem konflikti ponovijo v novi obliki. ★
Kondilisova ostavka
Panajotakis reaktiviran
Atene, 16. septembre, p. Spor med vojnim ministrom generalom Kondilisom in zastopniki višjih oficirjev se je končal deloma 6 porazom generala Kondilisa. Njegov nasprotnik general Panajotakis je bil reaktiviran kot poveljnik prvega armadnega zbora, vendar pa je bil poslan na dopust zaradi zdravljenja.
Atene, 16. septembra, n. Vojni minister in podpredsednik vlade general Kondilis je danes podal ostavko. Predsednik vlade demisije ni hotel sprejeti. Vsekakor kaže ostavka generala Kondilisa, kako zapleten je notranji politični položaj v Grčiji.
Iz dobro poučenega vira javljajo, da bo plebiscit odložen do 3. novembra.
Priprave za prehrano pasivnih krajev
Beograd, 16. septembra, p. Danes opoldne se je vršila v kabinetu finančnega m>-nistrstva seja ekonomsko-finančnega komiteja ministrov. Na seji so razpravljali o prehrani pasivnih krajev, prisostvovali pa fo ji tudi bani zetske, vrbaske, savske in primorske banovine. Komite je sklenil, da se revidira uredba o javnih delih iz 1. 1933. tako. da se osigura večja udeležba navedenih banovin na javnih delih in se tako pasivnim krajem da možnost večjega zaslužka. živež Lo delil prebivalcem Rdeči križ.
Načrt zakona
o prekrških
Beograd, 16. septembra, p. Pravni odsek v notranjem ministrstvu je dovršil načrt zakona o prekrških, ki se kaznujejo policijsko. Načrt obsega tri dele: obči del s splošnimi načeli, posebni del, v katerem so obravnani prekrški in določene zanje kazni, in tretji del, ki urejuje prestopek.
Pristojni referentje upravnega odseka notranjega ministrstva so izročili ministru tudi prve načrte za spremembe političnih zakonov. Vsi trije načrti se bodo še nadalje proučevali in bodo potem predloženi v definitivno redakcijo.
Kar se tiče pripravljanja zakonskega načrta o banovinskih samoupravah, se stvar nahaja še v stadiju študija.
Komunistični provokaterji na shodu Narodne stranke
Beograd, 16. septembra. AA. Na včerajšnjem shodu jugoslovenske narodne stranke pri savskem mostu v Beogradu je skupina kakih 50 do 60 mladeničev in dijakov, ki so znani levičarji in komunisti, razdeljevala letake komunistične vsebine in vrgla proti govorniškemu odru jajce, da bi povzročila nered in preprečila zborovanje. Ogorčena množica je izzivače napadla, nakar so jih organi redarstva takoj identificirali in jih odstranili s shoda. Med spopadom so bili lahko ranjeni s palicami Ivan Mer-sa, trgovec z mlekom, Gajič Milorad, dijak sedmega razreda gimnazije, Mi-lankovič Radoslav, zasebni nameščenec, in Djurdjevič Čedomir, pravnik, vsi iz Beograda. Poškodovancem so dali zdravniško pomoč v splošni državni bolnici, nakar so jih pustili domov z izjemo Gajiča, ki se mora zdraviti.
Beograjsko redarstvo je uvedlo takoj preiskavo in zaprlo pet znanih komunistov. Shod je v ostalem potekel v polnem redu in miru.
„Slovenec4* in 50-letnica Ciril-M etodove družbe
Ob 50-letnici Ciril Metodove družbe niso črhnik. niti besede gäwila, ki ее tako rada ponašajo, da najbolj branijo sloven_ sko stvar, in da 60 izraz slovenske volje. Ce je katera organizacija pri nas hranila slovensko stvar, se borila za vsako ped slovenske zemlje, za vsako slovensko dušo v času, ko je val nadmočnega tujca grozil e 'preplavljenjem slovenske zemlje, potem je bila to CMD. Ako je kdaj bilo plemenitih slovenskih podvigov, potem je bik> tak podvig delo naših za. služnah CiriLmetodarjev, in če je kdaj imel slovenski človek dolžnost, da za vse, kar je bilo zanj storjenega v preteklosti, reče vsaj hvala lepa, potem ее mu je ta dolžnost gotovo nalagala o4> spominu na 50 let dela za slovensko Sodstvo in cA misii, koliko Je CMD storila za oču vanje naše narodne celine in pov-zdigo narodne samozavesti. Ako ugotovimo, de glavno radikaleko glasilo »Slovenec«, ni smatralo za potrebno, da ее spomni 50-letnice dela '.n bojev za sk>_ vensko dušo ln slovensko zemljo, potem nam k tej ugotovitvi pač ni treba dodati nobenega komentarja.
„To se nas ne tiče!44
Glasilo gg. Marušiča in Puclja je т nedeljskem uvodniku ponatisnilo demago-ške »Slovemčeve« napade na JNS in reu žiime. pri katerih je stranka sodelovala, in jim je pristavilo tole: >Te »Sloven-čeve« konstatacije so naslovljene na na-siovj ki se nas ne tiče«.
Ta je pa iepa. Res težko si je misliti večje figaretvo) kakor se kaže v teh besedah. 0 »Slovenčevih« napadih, ki niso ne prvi, ne zadnji, smo že ponovno povedali svoje mnenje. Po veliki večini eo brez osnove in razvlečeni na široko le zato, da bi se odvrnila pozornost od vprašanj, na katera »Slovenec« ne more dati odgovora. Pa pride >Glas Naroda« in zabeleži te napade tako, kakor de jim ni kaj ugovarjat!, potem pa se jih otrese, da эе ga vse to nič ne tiče. Pri tem pa eo njegovi gospodarji in krušni očetje ves čas, ki se nanj nanašajo »Slovenče-vi« napadi, imel', v svoji oblasti bansko upravo, 60 ves ta Čas aktivno sodelovali v vladi in je edem med njimi, kolikor nam je znano še danes podpredsednik J1NS.
Prav ničesar ni trefca pristaviti tem
ugotovitvar-
Kaj ve „Kmetski List44
V svoji zadnji številki piše v pregledu domače politike tudi tole:
»JRjZ baje nazV.ja veliko politično delavnost, ki ее ji pa slovenski poslanci še niso priključili, nltf. ее niso postavili proti njej. JNS prireja bučne shode (!). KJoJiko bodo rod* resničnih uspehov^ bo pokazala šele bližnja bodočnost«.
Na einigem mestu, v članku »V boj za pravice*, pravi '^lesčlo gg. Puclja in dr. Marušiča:
»Naša pota eo ravna, naša beseda jasna. . . Noben pojav v političnem žSvlje. nju nas ne spravi iz ravnotežja. . . Zato tudi vedtro in z glavo pokonci ягето ▼ bodočnost.f
Razprava o dezerterjih in konjunkturistih
»Prelom« objavlja z naslovom Zagrebški magnet ali skleda leče« članek, v katerem razmišlja pisec o nedoslednostih in zmešnjavah današnjega časa. Posebno obširno se peča s hrvatskim vprašanjem ter onimi Slovenci, ki zastopajo dan«s dr. Mačkovo politiko v Sloveniji. Na koncu prihaja do naslednjih zaključkov:
>Kdor misli Slovence odpraviti kakor pa gtavce, se bo uštel. Nič ne zaležejo begunci od »Bojevnika« do ^Slovenske Zemlje«. Kdor je pljunil prvemu idealu v obraz, bo pljunil še svojemu novemu maliku, ko ta ne bo več obljubljal mandatov. Kar se danes med Slovenci lovi za dr. Mačkom, je z malimi izjemami konjunkturistično in nezanesljivo, ali pa meri drugam, čez vse, še čisto druge mej©«.
>Zapisali smo to predvsem na naslov dostojnih Hrvatov. Ce zahtevate boljšo, pravičnejšo ureditev Jugoslavije, imate prav. Vsi pošteni Srbi in Slovenci bomo pomagali. Glavno je, da ostanemo skupaj, enakopravni in zadovoljni. Predvsem pa ne iščimo dezerterjev, ki bodo pomagali našim posebnim ciljem. Pljunimo jim rajši v obraz! Izbrcajmo jih iz naših poštenih hiš. Pa bo vse bolj snažno, pošteno in pravično med T»ami«.
Te besede veljajo seveda v prvi vrsti vid-marjevcem okrog »Bojevnika«. Tako torej danes sodijo drug o drugem ljudje, ki so še pred par meseci bili najintimnejši politični prijatelji.
Izvolitev Poljske, Romunije in Ekvadorja v svet DN za dobo treh let — Nadaljevanje razprav o italijansko-
abesinskem sporu
SREČKE ZA NOVO KOLO
DRŽ. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE
Prvo žrebanje se bo vršilo 9. in 10. oktobra. Segajte po srečkah, ki prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje m izdatne denarne pomoči.
Srečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici
ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z.
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19.
Vladni poslanci o kmečki razdolžitvi
Beograd, 16. septembra, р. Danes popoldne je bila v prostorih finančnega odbora Narodne skupščine od borova seja klubaa narodnih poslancev vladne večine. Prisostvovali so ji ministri Stankovič, Vrbanič, Le-tica In Miškulin ter okrog 60 poslancev. Izmed slovenskih so bili prisotni narodni poslanci Benko. dr. Lovrenčič, Mravlje in dr. Veble. Predsedoval je predsednik kluba Stevan Jankovič.
Kmetijski minister Stankovič je podal daljši ekspoze o urediWi vprašanja kmečkih dolgov. Poudaril je, da je bila seja sklicana na željo vlade, da bi narodni poslanci izrazili svoje mnenje o tej zadevi. Vlada se je zavzela za individualno zaščito kmečkih dolžnikov.
Razvila se je zelo obširna debata, ki se je zvečer ob 20. uri prekinila in se jutri nadaljuje.
Minister za pošte v Sarajevu
Sarajevo, 16. septembra, п. V Sarajevu se mudi minister za pošta in brzojaiv dr. Kaludjerčič. Danes si je ogledal direkcijo pošte in se zanimal zlasti га novo avtomatsko centralo, ki jo baš instalirajo. Po ogledu direkcije m njenih uradov je sprejemal stranke, med njimi tudi zastopnike bosanskih poštarjev.
Ženeve, ld septembra. w. Današnji dan je potekel v znaku dopolnilnih volitev v svet Društva narodov. Najprej so glasovali o prošnji Poljske na njeno zopetno izvolitev. L. 1926 se je Poljski priznal na-Л>1 stalni sedež v svetu. Mandat Poljake ее moče proti določbam o volitvah nestalnih mest, xa katere je določen gotov tur-nus, na prošnjo obnoviti, ako sklene ple-num. Glasovanja se je udeležilo 53 držav in je znašala d ve tretji neka večina 35 glasov.
Volitve so bile popoldne. Iz sveta izstopijo po turnusu Poljska, Češkoslovaška m Mehika. Ker je skupščina dopoldne sklenila, da se more Poljska zopet izvoliti, je Poljska popoldne postavila svojo kandidaturo za dobo treh let. Poljska je bila izvoljena z 42 glasovi izmed 54. Rumunija je dobila 50, Ekvador pa 45 glasov. Za dobo treh let so torej izvoljene v svet Društva narodov Poljska, Rumunija in Ekvador.
Dopoldne se je nadaljevala splošna razprava z govorom irskega mdn istrskega predsednika De Valere, ki je med dragim dejal, da bodo pokazaH sklepi, ki jih mora sprejeti Društvo narodov, ali je Društvo narodov sploh vredno, da živi dalje. Na-ta govor je izjavil, da Irska nima nobenih kolonialnih aspiracij. Ona zahteva samo pravično določitev mej, predvsem pa, da se ne bo noben sosed vmešaval ▼ njene zadeve Irska je pripravljena dovoliti vse pravice, ki jih zahteva zase, tudi za druge. Skrajni čas je, da se skliče splošna mirovna konferenca, ki bi morala z novimi metodami izdelati mirovno pogodbo na podlagi prostovoljnega pristanka m pravičnosti. To bo tudi za Druetvo narodov ustvarilo solidno podlago.
Zastopnik Paname, Soliš je izjavil, da bi mogle manjše države izvajati iz načina, kako ее hoče postopati z Abesinijo, gotove zakjučke. Poizkusi, da se oporeka pravni enakopravnosti Abesinije, se morajo z vso energijo odkloniti. Nesporna je nevarnost, da bi mogla nastati nova svetovna vojna.
Kontroverza med Reckom in Litvinovim
Poljski zunanji minister Beck je nato podal naslednjo izjavo: v nefcateaih stavkih svojega govora, ki je vseboval jasna namiga/Vanja, je vodja sovjetske deslega^ cije Litvinov v sobota smatral za potrebno, da z očividno nenaklonjenostjo kri toku je gotove diplomatske dogovore, ki jih je sklenila Poljska. Proti takemu postopanju izražam tukaj izrečno svoje peridržke. Jasno je, da za mojo vlado taka mnenja o poljski politiki niso noben važnosti, poč pa sem kot zastopnik države, soustanoviteljice Društva narodov, prepričan, da more tako postopanje, ki ni
običaj na zasedanjih Društva narodov, samo Škoditi lojaineron mednarodnemu sodelovanju, M je neobhodno potrebno za naše skupno defto
Z globoko resnostjo je nato zastopnik republüke Haiti, general Nemours opisal odmev, ki ga je postopanje Italije izzvalo pri vseh drugopoltnih narodih. Ako se danes skuša ustvariti za drugopobtne narode neenaka pravica, mora to imeti za. razvoj Društva narodov nepregledne posledice. Se imajo drugopol.tni narodi zaupanje v Društvo narodov, ki pa bo prenehalo, če hi skušalo pod pritiskom uporabljati neenako merilo.
Na popoldanski seji je po vofctvah odgovoril ruski zunanji minister Litvinov na dopoldansko izjavo poljskega zun%-njega ministra. Zanikal je, da bi v soboto napadel Poljsko. Njegov govor je vseboval docela splošna načela, pri tem pa nikakor ni mislil na Poljsko. Gojitev dobrih odnošajev med Poljsko in Rusijo je bila vedno ena najvažnejših neäog ruske zunanje politike in bo tudi ostala.
Pozornost je zbudilo, da. je pol jska delegacija pred govorom Litvinova zapustfiba dvorano ter se vrnila šele, ko so njegove izjavo prevedli.
Zunanji minister Litve odgovarja Hitlerju
Litovski zunanji minister Lozoraites je nato podal že najavljeno izjavo o kiaj-predakem vprašanju. Poudarjal je, da je Litva vedno spadala med države, ki so bile Društvu narodov posebno vdane. Tudi v bodočnosti bo Litva ostala na tem stališču. Ta zvestoba do Društva narodov in njegovih ustanov ustreza ne samo miroljubnosti litovskega naroda in njegovim čustvom solidarnosti z drugimi narodi, temveč tudi direktnim interesom države same. Nasproti gotovim izjavam izven Druätva narodov in zavedajoč se svoje odgovornosti napram mednarodni skupnosti in napram problemom v vzhodni Evropi, smatra za potrebno, da slovesno izjawi:
Lojalno in popolno spoštovanje vseb mednarodnih obveznosti predstavlja podlago notranje in zunanje politike Litve. Litovska vlada je vedno pripravljena predložiti vsak spor glede teh mednarodnih obveznosti v rešitev na mesta dol°če_ na v mirovnih pogodbah. To postopanje je že v mnogih primerih prineslo p^i-tivne rezultate in zato je tudi prepričan, da tvori zadostno podlago za lojalno sodelovanje vseh zainteresiranih držav.
Po tej izjavi je bila seja Društva narodov zaključena. Prihodnja dni ne bo javne seje, ker se bodo pričela dela odborov..
Minister dr. Krek o politični situaciji
V nedeljo je priredilo vodstvo Radikal-ske zajedmee za dravsko banovino dva večja sestanka: v Kriievcih pri Ljutomeru in pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Na obeh sestankih je bil glavni govornik minister dr. Miha Krek, ki je obakrat naj« prej spor čil pozdrave voditelja dr. Antona Korošca. V svojem obširnem govoru je nato med drugim dejal:
»Skupno smo z radikali in z drugimi strankami rušili in zrušili p roti ljudski režam zato smo tudi toliko pošteni, da smo s temi skupinami prevzeli tudi skupno odgovornost. Želimo iskreno sod€lovanje z brati Hrvati. Treba je vse storiti, da jo odnosi med nami in Hrvati lepi in znosni. To zahteva skupno življenje v skupni državi, čeprav smo mi imeli in imamo svoj program, svojo organizacijo in svojo politiko. Zato moramo biti proti vsem poizkusom, ki kvarijo dobre medsebojne odnošaje. Mi ne hodimo tja preko in ne bomo hodili, zato pa bodo naleteli na odločen odpor vsi oni, ki hodijo in bodo hodili na naše. Prav je, da Hrvati držijo svojo skupnost, grdo in nepošteno pa je, če z demagoškimi sredstvj poskušajo rušiti našo skupnost. Lepo je, da Hrvati spoštujejo svojega voditelja dr. Mačka, toda naša stvar in pravica je, da se mi borimo za svojega voditelja dr. Korošca.
Vlada dr. Stojadinoviča hoče dati čim več politične svobode, ni pa mogoče napraviti vsega v enem mesecu. Zato je nepravilno, da so danes na desni gospodje, ki so bili še pred meseci »veliki gospodje« in ki trdijo, da je dala vlada preveč svobode, da ima danes lahko shod že vsak človek in da se ne ve, kam to vodi. Drugi so zopet na levi, ki trdijo, da ta vlada ni nič boljša od prejšnje. Toda vlada je dala navodila, da je zajamčena svoboda zborovanj ni pa mogoče vseh ljudi izpremeniti na mah. Vlada želi polagoma dati državljansko svobodo.
Da dobimo večjo garancijo, da bo delo, ki ga zastavimo, res dovršeno, zato so
ustanovili naši voditelji sovo političn« stranko, ki naj bo nosilka \ladine politike in misli. Prepričan sem, da bo mogla vlada na podlagi velike skupne stranke izvesti svoj progTam. Ta pa je: Red v javni upravi, v občinah za katere so vas ogoljufali, v banovini in sploh v vsej javni upravi. Ne sme priti več do časov, ko bi vsa moč v državi temeljila na proglašanju poštenih državljanov za protidržavne.
Vlada hoče čim ртеј pozvati vse državljane na svobodne, tajne volitve. Na ta način izvoljeno ljudsko zastopstvo pa naj prinese tiste reforme, ki bodo popo'noma normalizirale naše javno življenge. Vsako pretirano reformiranje je zlo.
Prav povsod kamor pridete, pripovedujte, da vstajamo vsi pristaši cr. Korošca v novo politično življenje. Mi ooroo dali stranki med nami naše življenje in ji vtisnili naš obraz. Pregnali so vas tisti, ki imajo zelene zastave km. internacionele na prsih. Tem povejte, kQ bodo prihajali zopet med vas z jeleno zastavo: Ko smo bili v zelenih kravatah nas niste poznali. Sedaj vas mL ki imamo zelene kravate, nočemo poznati.«
Za ministrom dr. Krekom je govoril dr. Leskovar, ki je razpravljal o popoim svobodi. Svobode pa ne bodo nikoli pustili zlorabljati,' ker ne priznavajo hujskanja nrti z desnice, niti z levice. Podlaga vs*.ke oblasti morata biti zakon in pravica. Spoštovanje zakona se zateva od vseh. Kot zadnji govornik je nastopil organizator Radikalske zajednice za bivšo mariborsko oblast g. Marko Kranjc, ki je govoril o Alenčici in kralju Matjažu ter primerjal njuno trpljenje z delom slovenskega voditelja dr. Korošca.
Drugi zbor JRZ se je vršil pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer so govorili gg. dr. Krek, Žebot, dr. Lesk-rvar in Marko Kranjc, za njimi pa še stari mariborski radikali dr. Ravnikar, ki je poslal iskrene pozdrave izkušenemu voditelju in najstarejšemu borcu za s-lovenske pravice dr. Antonu Korošcu.
Povratek ministrov
Beograd, 16. septembra, p. Danes so se v Beograd vrnili ministri, ki so čez nedeljo odpotovali na deželo, razen ministrovega predsednika dr. Milana Stojadinoviča,
Iz sodne službe
Beograd, 16. septembra, р. V sodni službi sta napredovala za višjega pisarniškera vodjo Ivan Humar pri sreskem sodišču v Mariboru in Ciril Lavrič pri sreskem sodišču v Ljubljani. Za voditelje zemljiške knjige v 7. položajni skupini 90 bili imenovani višji pisarniški ofieijali Julko Marki? v Ljubljani, Malej Mežnarič v Mariboru in Ivan Barbič v Novem mestu. Vsi trije so bili hkratu premeščeni od okrožnih k s reški m sodiščem v omenjenih mestih. Na lastno prošnjo sta bile premeščena višji pisarniški oficijal Nikolaj Furlan h Črnomlja k ereskemu, Pavel Vovk iz Kočevja pa k okrožnemu sodišču v Ljubljano.
Vremenski pregled
16. septembra
Kvropa: OikLon nad severno ln srednjo Evropo, sekundarni nad severno Evropo, povzročajoč oblačno in deževno vreme v južni Evropi in na Balkanskem polotoku. Visok pritisk nad jugovzhodno Evro. po. Temperatura ie padla na vzhodu, dvL gnila 6e je pa drugod. Jugoslavija: prevladuje oblačno na severa z dežjem na sever ^zapadli jasno na jugu. Temperatura je padla v Primorju in savski banov L ni. dvignila pa ее je drugod. Minimum Plevlje 5, maksimum Senta 31.
Nov-osadska vremenska napoved za danes: prevladovalo bo oblačno z dežjem Po vsej kraljevini. Padec temperature.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, mestoma deževno, zmerno hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved za torek:
Naglo prehodno zboljšanje, kasneje zopet poslabšanje. Nobene bistvene Izprem^mbe temperature.
Maši krall in ljudje
CMD v obrambo naroda
Poziv narodno - obrambne razstave k pomoči
Ljubljana, 16. septembra.
O jubilejni skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda smo v ponedeljski izdaji prinesli obširno poročilo, ki ga naj danes izpopolnimo še z nekaterimi dostavki. Predvsem naj popravimo neljubo pomoto, ki se je vrinila v članek: ugotavljamo, da tajnik družbe ni g. Gorup, temveč vrši to funkcijo g. Mirko Gruden, čigar ime je zavoljo njegovega zaslužnega delovanja v vsej narodni javnosti dobro znano. Zaradi preobsežnosti gradiva smo mogli včeraj poročilo predsednika inž. Janka Mačkovška o razmerah rojakov na tujem odložiti.
rodne noše. Poleg Rožanke in družine is Ziljske doline, se nahajajo goriške, tržaške in istrske narodne noše v originalih na pupah, ki so jih posodile družbi naklonjene ljubljanske tvrdike Pa to ni vse. Tu so skice narodnih ornamentov, fotografije vzorcev in narodnih noš, razdeljene po pokrajinah, v tej sobi nas pozdravljajo častitljive narodne svetinje — zastave društev pod katerimi se je naš narod boril.
V tretji sobi nas objame naša lepa Ko>-roška — zibelka Slovencev. Karta Karan-tanije nam kaže razsežnost slovanskih pokrajin tam daleč na severu ob Donavi ob naselitvi, ostale pa prikazujejo krčenje tega ozemlja in prodiranje tujcev. Poleg krivic, ki se našemu ljudstvu gode v Koratanu, pa moramo tu nazorno videti tudi velike pravice in kulturne ter politične svoboščine, ki jih uživajo nemški drobci, naseljeni po Kočevskem, štajerskem to v Vojvodini. Zadnja soba je posvečena družbi in njenemu dehi.
Ko zapuščamo razstavo, imamo občutek, da vse, kar smo videli, kriči po pomoči, da nas progi sodelovanja in dela Zato naj nihče ne zamudi obiska. Ogled razstave je brezplačen, le angelček ob vhodu prosi: Mal položi dar, domu na oltar. Odprta bo do 29. t. m. vsak dan od 9—12 in od 12—15 ure, ob nedeljah pa od 9—13 ure.
Družbi so premnogi čestitali k 50 letnemu jubileju, mi pa ji poleg tega čestitamo k tej razstavi, ki zasluži vse priznanje in polno, iskreno ter globoko občudovanje.
Predsednik CMD inž. Mačkovšek
Onstran Karavank Slovenci ne uživajo nikakih političnih pravic, pa №di cerkvene razmere postajajo zmerom bolj žalostne. Cerkev na Koroškem je postala nevaren instrument germanizacije. Knezoškofijsko semenišče v Celovcu, ki ga vzdržujejo največ slovenske župnije, vzgaja duhovski naraščaj v prenapete nemške šoviniste, a iz Marja-nišča so bili pred letom izključeni trije srednješolci, odličnjaki, samo zato, ker so bili zavedni Slovenci in so širili slovansko zavest. Pred vojno in še pred plebiscitom so bile vse župnije na Koroškem, kjer so bivali Slovenci, zasedene po slovenskih ali vsaj po čeških duhovnikih. S prihodom škofa dr. Hefterja, ki je Bavarec, so v velikem številu začeli prihajati v deželo duhovniki iz Nemčije, ki so prinesli iz Rajha tudi nove ideje, kakršne Avstriji niso prav nič v korist. Tako je bilanca verskega življenja koroških Slovencev 15 let po plebiscitu žalostna, da nikoli tako. 170 rajhovskih duhovnikov je zasedlo koroške župnije, med katerimi je mnogo popolnoma slovenskih in kjer se naši starejši ljudje, ki ne razumejo nemški, niti spovedati ne morejo domačemu duhovniku. S trdovratno vztrajnostjo se uvajajo samo nemški evangeliji in nemško petje.
Pred vojno in še nekaj let po plebiscitu
sta obstojali dve privatni in dve deželni slovenski šoli ter nad 80 tako zvenih utra-kvističnih šol. Danes imamo na Koroškem faktično samo ee 4 utrakvistične šole. če smemo šole v Globasnici, št. Janžu v Rožu, na Selah in še v Šmih^lu v Podjuni šteti za takšne. Samo tu se namreč še poučuje v pivem in včasih malo tudi v drugem leto slovansko. Danes sta na Koroškem samo še dva slovenska učitelja, a eden od njiju poučuje nemške otroke' v beljaškem predmestju Na ostalih utrakvističnih 'šolah, ki še niso povsem ponemčene, se poučuje slovenščina samo kot domači dialekt, kolikor je učiteljem neobhodno potrebno, da se sporazumejo s slovensko deco. Krščanski nauk se za slovenko deco poučuje slovensko samo še na kakih 4o šolah, na 60 šolah, ki ležijo na slovenskem ozemlju, pa je že uveden nemški verouk.
Narodno • obrambna razstava
V okviru prireditev za proslavo družbi-nega 50 letnega jubileja je gotovo med najpomembnejšimi narodno-obrambna razstava v Auerspergovi palači pri Križankah (Mestni muzej), ki je bila otvorjema v nedeljo 15. t. m. dopoldne ob 9. uri.
K otvoritvi so prispeli mnogi odlični predstavniki, tako predsednik mesta Ljubljane g. dr. Ravnihar, častna predsednica CMD. dvorna dama gospa Tavčarjeva, rektor g. Samec, narodni poslanec g. Prekoršek, senator g. dr. Gregorin, publicist g. Gabršček, dalje zastopniki najrazličnejših društev tako: Zveze naprednih starešin. Narodno strokovne zveze, Kluba koroških Slovencev, Branibora, Istarsske obitelji, ženskega sveta, Zveze gospodinj, SokoLske župe, Jugoslovenske zveze, JNAD- Jadrana, advokatske zbornice. Glas" bene Matice, Tabora, ravnatelji ljubljanskih gimnazij, ravnatelj Trgov, akademije, zastopniki starešinske organizacije P'reporoda, akademske podružnice CMD, Zveze jugoslov. emigrantskih udruženj, Kluba iugosl. a/k a de mikov iz Trsta, Go-r.ce in Istre, Jugoslov. profesorskega društva. primorskega akad starešinstva, zastopniki najrazličnejših podružnic CMD v kraljevini in končno mnogo občinstva in družbinih prijateljev.
Ob 9. uri je razstavo otvoril predsednik družbe g. inž. Mačkovšek. ki je v pomembnem nagovoru naglasil, da je ta razstava temelj za staJni družbin narodno-obrambni muzej, ki bo zbiral vse, kar je v zvezi z našimi manjšinami ter tako morda preprečil. da bi se še odsSlej izgubljalo toliko dragocenega gradiva. v zvezi s tem je naprosil vse, ki imajo tako gradivo na razpolago, naj ga darujejo narodno obram^ benemu muzeju CMD in tako pripomorejo k uspehu institucije.
Razstavni prostori so po svoji dekora-ciji in obilici razstavljenih predmetov presenetili vse navzočne. V prvi sobi, kjer ponosno kraljuje kip našega' mladega v!a-darja kralja Petra IL so razstavljene na.
Temelj šole kralja Uedini-telja v Mariboru
Maribor, 16. septembra.
Kakor je kratko poročalo že ponedeljsko »Jutro«, so včeraj slovesno posvetili "temelje šolskega kompleksa, ki se bo gradil v magdalenskem okraju za II. dekliško osnovno in drugo deško meščansko šolo. Nova šolska gredba bo nosila ime po blagopokojnem kralju Uedinitelju. Nova šola bo najlepša in najmodernejša šolska zgradba v državi.
Na prostoru, kjer to stalo novo poslopje, se je zbralo na tisoče mariborske osnovno-in mesčanskošolske mladine in mnogo mariborskega in okoliškega občinstva ter povabljenih odličnikov, da prisostvujejo lepi slovesnosti. Prostor okoli temeljnega kamna je bil okrašen z državnimi zastavami, vsa v zelenju je bila govorniška tribuna. Ob napovedani uri je najprej zasvirala 2e-lezničarska godba, na tribuno pa je stopil mestni predsednik dr. Lipoid, ki je v za-nosnih besedah pozdravil vse navzočne, predvsem zastopnika vlade in banovine pod-bana dr. Pirkmajerja in se mu zahvalil za vso pomoč in podporo. Nato je pozdravil mestnega poveljnika generala Hadžiča in škofa dr. Tomažiča ter vse zastopnike nacionalnih, gospodarskfh, kulturnih in drugih organizacij ter okoliške župane. Ob zaključku je nagovoril mladino, ki ji je namenjen novi hram. Nato je sledilo polaganje spominskega besedila temeljnega kamna.
Nato je stopil na govorniški oder škof dr. Tomažič. nagovoril navzočne ter izvršil blagoslovitev temeljnega kamna. Zastopnik vlade in banovine podban dr. Pirkmajer se je v toplih besedah zahvalil vsem, ki so delali na uresničenju načrta zgradbe prosvetnega hrema, ki ho glasnik slave blagopoko.jnega kralja Uedinitelja. Sledil je nagovor predsednika »Društva šola in dom« dr. Poljan-ca, ki je izrazil svoje in vseh staršev veliko veselje nad tem dogodkom. Ravnatelj Hu-mek se^ je zahvalil v imenu učiteljstva mestni občini mariborski, posebno pa mestnemu predsedniku dr. Lipoldu za njegova prizadevanja za zgradbo n0ve šole. Zahvalo dijaška je recitiral dijak Hecl, pevski zbor meščanske šole je pod vodstvom zborovodje šuštersiča prelepo odpel »Slovenec, Srb, Hrvat«, in «O, Jugoslavija«. Nato je govoril še šolski nadzornik Aleksander Alt/ ki je proslavljal delo in skrb mestnega predsednika dr. Lipolda, ki je posvetil novemu šolskemu hramu vse svoje sile in ves svoj trud. Zbor učencev osnovne šole se je razvrstil okoli temeljnega kamna in je recitiral zahvalo mladine vsem, k? so prispevali k uresničenju zgradbe nove šole. Pod vodstvom zborovodje A. Horvata so zapeli učenci^ osnovne šole prelepo pesem »Molitev učencev« in državno himno. Ob zaključku lepega slavja je spet zaigrala godba »Drave«.
gel za 13 minut. Proga od Ljubljane do Beograda je dolga 618 km.
Pred Jagodino pa se mu je pripetila nesreča. Na odprti cesti je bil okrog 80 cm širok prekop, ki ni bil označen in ki so ga malo prej brez nezgode prevozili
člani avtokluba. Na prekop je privozS inž. Hugo z brzino 90 km na uro, kar je povzročilo, da se je vozilo dvignilo in prevrnilo. Inž. Huga in mehanika je vrglo ob cesto, a sta oba po sreči ostala nepoškodovana, Nadaljmo vožnjo je moral inž. Hugo zaradi te nezgode opustiti. Proga od Ljubljane do Jagodine, kjer se je pripetila nezgoda, znaša 781 km, povprečna brzina vožnje pa je znašala blizu 63 in pol km na uro.
štiri kmetije у plamenih
Velik nočni požar na Grahovem — Za 100 tisoč dinarjev
Škode
V	
1 ^	M
Cerknica, 16. septembra.
Prebivalci prijaznega Grahovega med Cerknico in Bloško polico, ki je znano predvsem kot izhodišče v Križno jamo, so danes ponoči doživeli požar, ki bi bil kmalu do kraja upepelil celo vrsto kmetij. Malo pred polnočjo, ko je bila vsa vas v globokem snu, so iznenada švignili plameni iz skednja posestnika Jožeta Kranjca, Skedenj je bil do vrha naložen sena. da je dogorel kakor bakla in sij požara je bil viden daleč po vsej cerkniški dolini in po oddaljenih notranjskih vaseh. S skednja je ogenj preskočil še na Kranjčev hlev, ki je prav tako pogorel do kraja, v njem pa so zgoreli tudi junica, krava in vol. Za Kranjčevino je požar zajel in uničil še skednje in hleve sosedinih gospodarjev Jožeta Kranjca, Antona Kovača in Ivane Logarjeve, tako da trpe vsi pogorelci, med katere moramo prišteti še najemnike v Logarjevi hiši, ki so v ognju izgubili množico sena in lesa, okrog 100.000 Din škode. Poleg trojice goved je zgorelo v hlevih tudi 6 prešičev.
Da gašenje ni moglo zubljem oteti več ogroženega imetja, je glavna krivda pač v tem, da Grahovo, ki je sicer znana imovita vas, ki ima šolo, orož-niško postajo in zadnji čas celo dekana, nima svoje gasilske čete. Tako so vaščani gasili, kakor so pač vedeti
in
vooboiu	лап-vi	»vutu i .	.
znali, skušali s pljuski iz škafov po- I QJÜ1 samih.
miriti zmerom bolj besneče elemente, a so proti razdivjanemu požaru le malo opravili dokler jim niso prihiteli na pomoč vojaki 32. artiljerijskega polka, ki taborijo nad vasjo. Njim gre pač prva zasluga, da je na koncu uspelo požar lokali zirati in da so ostale rešene vsaj hiše, ki so jih plameni le malo osmodili po lesenih obojih na oknih in vratih. Enako kakor vojaki so se požrtvovalno vrgli na gašenje tudi grahovski orožniki s svojim komandirjem na čelu in njihova človekoljubna vnema je celo terjala svojo žrtev. Mladi kaplar France Lamberger je dobil nevarne opekline po glavi in po rokah, da so ga morali prepeljati v ljubljansko boknišndoo. Domačinom so prihiteli na pomoč še gar silske čete iz Žirovnice, Cerknice in z Dolenjega jezera s svojimi brizgalnami, tako da so bili plameni z združenimi močni končno udušeni.
Kako je ogenj nastal, si nihče ne zna razložiti. Posestnik Jože Kranjc, pri katerem je začelo goreti, si ne more misliti, da bi mogel biti ogenj podtaknjen, Še najbolj verjetno je, da je po stezi, ki drži tik mimo njegovega skednja šel zvečer neznan človek, ki je v neprevidnosti prav tam odvrgel ogorek cigarete, da se je raztlel v kupu sena. Pogorelci so le deloma zavarovani, tako da bo dobršen del škode padel na rame
NI VEČ ZIME!
РШ TEM TANKEM TRAKU
Jug. pat. pusteno-kovinsko brtvilo za okna in vrata
A. Hrlič, Zagreb, Gajeva 20
Smrt Josipa Stradnerja
Ljubljana, 16. septembra. Včeraj je umrl po daljši bolezni g. Josip Stradner, tajnik avstrijskega poslaništva v Varšavi Ргетапо ga je ugrabila smrt v Ljubljam< kjer je dolga leta služ_
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
Franz Josef o ve
prfrodne
Registrirano od ministrstva ca aoc. poütOco tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Za pragmatiko, proti znižanju plač
Zahteve uslužbencev vseh občin
Preprečena non-shm vožnja Ljubljana - Sofija
Ljubljana, 16. septembra.
Naš Avtoklub je priredil svojo veliko turnejo v Bolgarijo kot svoj prvi obisk bolgarskim avtomobilistom. S to lepo manifestacijo je znani avtomobilski športnik inž. Oskar Hugo priredil nonstop vožnjo od Ljubljane preko Zagreba m Beograda do Sofije. Proga je dolga 1034 km. za 64 km krajša kakor nro-ga Zagreb-Berlin, na kateri je inž. Hugo dosegel len usneh svoje prve поп- I stop vožnje. Inž. Hugo je startal v soboto opolnoči v Ljubljani ter so njegov start kontrolirali funkcionarji ljubljanskega avtokluba. Mimo maksimirske mitnice v Zagrebu ie vozil včeraj zjutraj ob 2.21. Na cesti do Pafcraca, ki je zelo slaba, ie imel dva defekta, v Pa-krac pa je dospel včeraj ziutraj ob 4.20. Tudi od Pakraca naprej ie imel težave zaradi slabe ceste, neprilike pa mu je delala tudi gosta megla. Pri vsem tem pa je pot od LtubHane do Beograda obvladal v 9 urah 23 minutah in je tako povprečno prevozil 65.820 km. na uro. Inž. Hugo je tako prekosil svoj lastni rekord za 34 minut, rekord beograjskega avtomobilista g. Nediča pa je prese-
Ljubljana, 16. spetembra.
Nte. plenarni seji Zveze uslužbencev mestnih m podeželskih občin, na kateri so se zbrali delegatje iz vseh večjih krajev države, je bila po živahni debati soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva med drugim, da ee nepravični in nesoclalni predpisi zakona o mestnih občinah brez odlašanja ukinejo in ee zakon spremeni. Prav tako 6e mora nujno spremeniti poglavje VI. občinskega zakona, tako da bodo zajamčene osnovne pravice veeh ob_ činskih uslužbencev, predveem pa minimalni prejemki, kd ne smejo biti manjši od dohodikov državnih uslužbencev. Uslužbenci mest in občin se zavedajo, da se lahko delavna občina temeljito organizira eamo na bazi širokih samouprav in na temelju stalnega osebja ki ima moralno in gmotno zagotovljeno eksistenco. Zato naj se občinskim svetom prepusti, da s statuti in pragmatiko ure. de vsa usdužbensfca vprašanja, kar se tiče njihovih pravic in dolžnosti. Mesta, ki še nimajo uelužbensklh statutov — in skupščina z obžalovanjem ugotavlja, da so ceLo centralna mesta Južne Srbije in Črne gore brez njih — naj jih takoj izdajo.
V zadnjih petih letih so Se prejemki občinskih uslužbencev toliko zmanjšali, da sežejo po večini daleč pod minimum. Ker bi bilo nadaljnje znižanje ne le ne-eocialno in krivično, temveč tudi zdravi komunalni politiki Škodljivo, zahtevajo
občinski uslužbenci vse države, da ee njihove plače, ki so itak nezadostne za živ. ljenje, pod nobenim pogojem ne smejo več okrnjevati. Meetni In občinski uslužbenci se zavedajo težkega položaja ko» munalnih financ, a ugotavljajo, da katastrofalno znižanje plač ne more voditi k nobenemu reenemu cilju. Ker so občin, eki uslužbenci v mestih številčno najmočnejši konzumenti, bi bilo takšno znižanje pogubno za lokalno trgovino in obrt, ki sta že itak v težki krizi. Pobožaj komunalnega uradnika je poseben, njegove 6ocialno_fcomunalne ln municipalne dolžnosti во zapletene in vsestranske in znatno bolj vezane в stvarnim življenjem skupnosti nego funkcije povprečnega administrativnega držav, uradnika, neko. llko višji prejemki pa ве jim morajo priznati predvsem zavoljo tega, ker na železnicah, po kopališčih, bolnišnicah itd. ne uživajo nikake ugodnosti.
Resolucija končno zahteva od vlade, da se uikiinejo nameravane uredbe o ponovnem 10% znižanju osebnih izdatkov, obenem pa apelira na Zvezo jugosloven-skih mest naj mesta več ne posegajo v plače svojih uslužbencev. Uredbe o občinskih uslužbencih, ki so jih uvedle nekatere banovine, ndso dosegle zažljenega cilja ln zato resolucija zahteva, naj se te uredbe revidirajo in izboljšajo tako, da se za bazo vzame uredba savske all pri_ morske banovine.
bo vaj in kjer se je tako udomačil, da so ga vsi smatrali za rojaka Poslovil s« je od: nas 1. januarja 1934, ko je bil premeščen v Varšavo. Slovo je bilo prierčno obljuMl je_ da Ljubljane ne bo pozabil ln da jo bo obiskal kadar bo le mogoče. Kruta usoda je hotela, da je prišel k nam umret in da bo jutri v torek ob 16. legel v grob na Ljubljanskem polju.
Pokojni Josip Stradner je bil naS •iskren prijatelj. Doma je bil n Radgone, a se v mladosti ni mogel seznaniti z na-. šSm življenjem^ ker je svoj rojstni kraj zapustil že kot otrok. Z našimi ljudmi ee je spoznal, ko ga je konzularna služba pripeljala v Reo de Janeiro v Braziliji. Tam je etoril mnogo dobrega našim izseljenim rojakom Iz Južne Amerike je prišel v Afriko, potem v Severno Ameri. ko in povsod> kjer je služboval, je imel epet opravka'в slovenskimi in hrvatskimi izseljenci. Mnogo je koristil našemu ži-vlju v Clevelandu, na H0landekem in v Westfaliji. Ob prevratu je služboval pri avstrijskem konzulatu v Chemnitz® in je tam zastopal tudi češkoslovaško republiko in našo mlado jugoslovensko dr. žavo. Leta 1921 ga je avstrijska vlada poslala v Beograd, naslednje leto pa je postal tajnik avstrijskega konzulata v Ljubljani. Med nami ee je naigl0 udomačil ter se priljubil v najširših krogih. Slovensko je govoril kakor domačin, zanimal se je za naše ra-zmere, kot eportnik se je udejstvoval v >HiirijI«, bil je velik prijatelj našega gledališča, pridobil si je veltilke zasluge za naš tujski promet, v uradu pa je bil vzor uslužnosti. Vsake, mu brez razlike stanu je v uradni storil vee, kar je pač dopuščal zakon Tudi šnr-ša okolica ga je poznala in cenila njegovo ljubeznivo družabnost, ker je pač porabil vsako priliko, da je spoznaval lepote naše domovine. Kot iskren 'prijatelj in ddber človek bo ohranjen v najboljšem epomimu.
Otrok umorjen iz maščevanja
Strašen zločin v vasi Severovcu pri Petrinji
Petrinja, septembra. J jenega dečka. Mirilovič je strasten
V vasi Severovcu pri Petrinji je bil pred tremi dnevi na okruten način umorjen 14 letni deček Ljubomir Slep-čevič. Ta umor je eden od naigrših zločinov, kar jih je bilo v zadnjih letih izvršenih v tem okolišu. Ljubomir je bil ljubljenec vse vasi.. V šoli se ja pridno učil, v prostem Času pa je rad hodil na pašo. Očetu in tudi sosedom je pasel na vaškem pašniku konje in se pri tem bavil s knjigami in šolskimi nalogami. Kadar je bil ves dan prost, je odhajal na pašo že zgodaj zjutraj in so mu domači kar na pašnik prinesli kosilo. Tako je bilo tudi pred tremi dnevi. Po kosilu je deček legel v travo in zaspal. Popoldne je šla po pašniku slučajno neka vaš-čanka in, ko je slišala, da v travi Ге-ž'Ci deček čudno hrope, je pristopila bliže. Vsa prestrašena je odskočila, zakaj mali Ljubomir je imel strašno rano na glavi. Bil je že v krčih agonije Ko so ga prinesli domov, je bil še živ, a je kmalu izdihnil, ne da bi se bil zavedel.
Orožniki so uvedli z vso vnemo preiskavo, a precej časa ni bilo nobenih sledov za zverinskim morilcem. Včeraj pa je po naključju padel sum na znanega kriminalnega tipa Miriloviča, ki je živel v sovraštvu z očetom umor-
zdražbar in pravdar in, ko ja pred leti izgubi neko pravdo s Slepčevičem, je pred pričami grozil, da bodo Slep-čevicevi to drago plačali, To staro sovraštvo in izrečene grožnje so vzbudile sum vaščanov. Ka so našli žrtev zločina, so nekateri sosedje govorili tudi z Mirilovičem in nekdo je v pogovoru menil, da je dečka najbrže nekdo umoril s sekiro. Mirilovič je odvrnil: »To pa že ne bo res. konji so se na paši odtrgali in pobili spečega dečka s kopiti«.
Ta razgovor je napotil orožnike, da so natančneje pregledali vrvi, s katerimi so bili usodnega dne nekateri kojni privezani na paši. Videli so, da povodci niso bili odtrgani, temveč od-relzani ali pa presekani. Iz te ugotovitve se da sklepati, da je Mirilovič iz maščevalnosti s sekiro ubil spečega eina svojega starega sovražnika, potem pa presekal konjske povodce, da bi markiral nesrečo. Ko so orožniki Miriloviča aretirali, so imeli dosti truda, da во osumljenca obranili pred razjarjenimi vaščani. Mirilovič je bil že pred dolgimi leti obsojen, ker je med prepirom ustrelil nekega kmeta.
Iz novomeških šol
Državna meščanska šola v Novem mestu je bila kot dvorazrednica otvorjena v šolskem letu 1930-31. Tedaj je bilo 49 učencev dn učenk, v drugem šolskem letu je bilo že 119 učencev, potem 145, 198, lani 235, letos pa 237 učencev, v šolskem letu 1931-32 je imela šola tri razrede in eno vzporednico, naslednje leto 4 razrede in dve vzporednici, od lani pa ima štiri razrede in tri sporednice. Letos se sicer ni vpisal noben novinec iz Črnomlja, ker pričakujejo tudi tam otvoritev že leta 1930 ustanovljene meščanske šole, število učencev pa je vendarle ostalo na lanski višam. Iz šole je odšlo doslej 59 absolventov in jih od njih 20 nadaljuje svoje študije. Uspehi meščanske šole so dokaz, da je dola trdno zasidrana v narodu.
Sftarši, ki pošiljajo svoje otroke v gimnazijo iz Črnomlja, Semiča in krajev ob teh dveh železniških progah, pa imajo naslednjo pritožbo: Dijaki in dijakinje se morajo od daleč zgodaj zjutraj voziti v šoto. Na novomeško železniško postajo dospejo ob 6-10 in ker nimajo kam drugam, se večinoma podajo kar pred gimj. nazijsko poslopje. Da se jim odpro vrata, pa morajo čakati poldrugo uro ob vsakem vremenu. Vrata se odpro šele 15 minut pred začetkom pouka. Včasih se dobe dobri ljudje, ki spravijo te dijake pod streho, navadno pa mlaxfina tava okrog, ker si ne upa prositi za gostoljubje v tujih hišah. Potrebno bi bilo nekaj ukreniti, da bi bili ti dijaki še pred poukom na toplem in na suhem v gimnazijskem poslopju. Saj morajo vstajati že ob 5. zjutraj, da se pripravijo za šolo in na pot. Tudi društvo »Sola in dom« bi
INSER1RAJTE v „JUTRU*4 I se moralo zavzeti za to zadevo.
Glavni dobitek tombole v Kranju 22. septembra
I. dobitek: nov Morris avto v vrednosti Din 45.500
Polovična vožnja na železnici z nedeljskimi kartami. Tablice: v predprodaji po 4 Din, na dan tombole po 5 Din.
Domače vesti
*	Sprejemi pri bana dr. Natlačenn. Ker
je ta teden rezerviran za sprejemanje konzularnih zastopnikov in drugih odličnikov, to g. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen pričel sprejemati stranke prihodnji teden. Sprejemni dnevi bodo še objavljeni.
*	Slobodan Vidakovic — član praškega Slovanskega instituta. Slovanski institut češkoslovaške republike je na svoji letošnji skupščini izvolil Slobodana Vidakoviča, načelnika kulturnega oddelka in tiskovnega oddelka mestne občine beograjske ter od pravnika poslov Zveze jugoslovenskih mest, za dopisnega člana svojega socialno-ekonom-skega oddelka. Slovanski institut je g. Vi-dakoviču naklonil to častno imenovanje v znak priznanja za njegovo uspešno delo na ]x>lju sociološke vede in socialno — komunalnih vprašanj slovanskih mest. Ugledne; mu odlikovancu, ki je po svojem vestnem iniciativnem delovanju v Zvezi občinskih uslužbencev in nameščencev znan tudi po vseh naših mestih in vaseh, naše iskrene castitke.
KAMILA KREMA
očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. in jo ohrani Cisto in svežo. V iekarnah, dro-gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav. zaL za Ljubljano »VENUS« pred pošto.
*	Kongres pravnikov v Beogradu. Priprave za kongres so končane in so bile vsem prijavljenim članom Ze mzposlane le* gitimacije; spomenice se razpošiljajo tc dni, stanovanja v Beogradu so preskrbljena. Udeleženci iz Ljubljane potujejo skup» no dne 21. t. m. z brzovlakom ob 9. uri s prihodom v Beograd ob 20.20 uri, kjer bo tudi oficielni sprejem. Temu brzovlaku bosta priklopljena v Ljubljani dva posebna vagona, dočim bo priklopljen istega dne v Mariboru osebnemu vlaku, ki o*»i#aja ob 5-12 uri, en poseben vagon, ki bo v Za-gTebu priklopljen ljubljanskemu brzovlaku. Posebnega vlaka iz Zagreba ne bo. Vsi, ki se nameravajo udeležiti poklonitve na Oplencu ali izleta v Smederevo dne 24. t. m., ter banketa v Beogradu dne 22. t m. naj se takoj prijavijo potom prijavnic, ki so bile razposlane obenem z legitimacijami. ter nakažejo generalnemu sekretari« atu kongresa pravnikov v BeogTadu, Aleksandrova 5 za potovanje na Oplenac 100 Din (vračunan prevoz in prehrana za ves dan), za potovanje v Smederevo 70 Din (vračunan prevoz in kosilo), ter 40 Din za banket. Ta plačila se bodo event. tudi pobirala med vožnjo v BeogTad, кјет bodo do bili udeleženci tudi vsa ostda podrobna pojasnila. Obenem se naprošajo vsi govorniki, ki nameravajo govoriti na svečani otvoritvi kongresa in na banketu, da radi večje publioitete napišejo ali vsaj skicirajo svoje govore in jih po možnosti do IS. t. m. pošljejo kongresnemu sekretarju v Beograd.
Zimski kapital
Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
*	Za inženjerja kemije je bil na tehnični visoki šoli v Monakovem diplomiran g. Milan Hmelj iz Radeč pri Zidanem mostu, bestitamo!
*	Arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve zaseda v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom patriarha Varnave. Zasedanje bo trajalo kake tri tedne in bo razpravljalo o zelo važnih vprašanjih. Tako se bo sabor bavil z učnim načrtom za vse šole ter z izpremembo učnega načrta za bogoslovce. Razpravljalo se bo tudi o ustanovitvi cerkvene akademije in pretresal ee bQ obstoječi načrt civilnega zakona_ kolikor ee nanaša na zakonsko (bračno) pravo. Vprašanje izenačenja koledarja pa menda ne bo prišlo na dnevni red letošnjega zasedanja.
*	O nalogah Rdečega križa to jutri 18. t. m. predaval v ljubljanskem radiu ob 19.25 predsednik banovinskega odbora društva RK dr. Viljem Krejči. Lastniki zvočnikov, osobito na deželi, se naprošajo, da jih postavijo na okna. tako da bodo čim širše plasti naroda poučene o plemenitih nalogah Rdečega križa.
л Tečaj o diagnostik1 in terapiji raka
priredi s pomočjo banske uprave Jugoslovensko društvo za proučevanje ki zatiranje raka, pododbor Ljubljana. Tečaj se bo vr« šil v dneh 23.. 24. in 25 t. m. in bodo predavanja v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. Prijave udeležencev naj se pošljejo najkasneje do 20 t. m. na naslov Jugoslovensko društvo za proučevanje in zatiranje raka, ljubljanski pododbor. Ljubljana. Stara pot 3. Ženska bolnišnica. Dt* žavnim. banovinskim in zdravnikom OUZD je od pristojnih oblasti že dovoljen za te dneve dopust. Pred otvoritvijo tečaja zvečer 2. t. m. bo tovariški sestanek udeležencev v Šlamičevi rezstavraciji v Ljubljani.
*	Skupščina jugoslovenskega šumarskega udruženja se je začela v nedeljo v Splitu. Udeležuje se je toliko delegatov iz vseh pokrajin, da je bila velika mestna zboro-valnica ob otvoritvi kongresa zasedena do zadnjega mesta. Kakor o stanovskih in strokovnih vprašanjih, bodo gozdarji na kongresu razpravljali tudi o ureditvi gozdarske službe v državi. Veliko pozornost posvečajo tudi akciji za pogozdovanje dalmatinskih krajev in sta društvi »Marjan« v Splitu ter podružnica hrvatskega planinskega društva »Mosor« dobili častno priznanje od kongresistov zaradi uspešno izvedenega pogozdovanja. Kongresistom je svetnik splitske banske uprave inž. Mur šič predaval o nekdanjih, sedanjih in bodočih gozdovih Dalmacije Po zaključku kongresa todo kongresisti obiskali Marjan in Solin, ogledali si bodo arheološki in etnografski muzej, naposled pa se bodo s parnikom odpeljali v Jelšo, od koder bodo priredili več ekskurzij.
*	Naša delegacija na kongresu evropskih muslimanov. Prvega kongresa evropskih muslimanov, ki zaseda, kakor znano, v Ženevi, se udeležujejo kot jugoslovenski delegati senator Muftič, prof Kantardžič, prof. Korkut in Šalih Namit, delegaciji pa se je pridružil tudi паз rojak Hamid Ce-malič, ki je prispel iz Pariza. Naša delegacija je zelo aktivna. Prof. Korkut je imel v francoščini zanimivo predavanje o muslimanskem življu v Jugoslaviji in o njegovi zgodovini. V nemščini pa je predaval prof. Kantardžič, tajnik ulemamedžlisa v Sarajevu, 0 verskih in kulturnih razmerah muslimanov v Bosni in Hercegovini. Njo-govo predavanje je v francoščino prevede! prof. KorkuL Naši delegati sodelujejo v vseh odborih kongresa.
4 Himen. V nedeljo sta se poročila v Varaidinu g. Ivo Horvat, lastnik tiskarne in knjigoveznice iz Virovitice, m gdčna Frida Ritošek iz Šoštanja. Priči sta bila g. Ante Kovač, narodni poslanec in sekretar skupščine in g. Mirko Štrukelj, re« stavrater iz Čakovca. Uglednemu paru obilo sreče!
*	Pomanjkanje Srednješolskih učilnic v Beogradu. Ob ogromnem navalu mladtine na na srednje sode primanjkuje v Beogradu učilnic za vse paralelne oddelke, ki eo jih morali otvoräti ob začetku novega šolskega leta. Svojih učilnic nima 18 takih oddelkov in ei bo pač treba pomagati s Posebno razdelitvijo pouka. Zadeva pa bi se dala rešita tudi na drug na«»'n. Znano je naimreč< da ©edem ravnateljev beograjskih šol stanuje v šolskih poslopjih ln da zavzema vsako ravnateljevo stanovanje j. najmanj tri sobe. Profesorsko društvo je že nekajkrat zahtevalo, naj se ta ravna, teljska stanovanja izpremene v učilnice Tako bi se dobilo najmanj 21 učilnic in sedanjemu pomanjkanju šolskih prostorov bi l» lo pomagano. Pred dvema letoma je pros vetrno Ministrstvo odredita, da ee morajo ravnatelji izseku. Tej odredbi ee ravnatelji tedaj ni&o рокогШ.
» Tovarnar, ki zastruplja delavstvo In okolico. V beograjski javnosti se že več dni razpravlja o tovarni gumbov, ki jo pod imenom »Norma« vodö v Surdulišilp' ulici podjetnik Alfred Schütz. Stanovalci sosedn/.h hiš so se že dalje časa pritoževali, da jim tovarna, ki pri galvanizaciji, poziačevanju 'in pri drugih delih vporab-lja razne kisline. z izhlapevanjem teh lin zastruplja zrak. Ko pa je nedavno ,шпг1 »za tuberkulozo« mladi delavec Milosevic, »i je bruhal kri, ko so ga vodili iiz tovarne, je vsa stvar prišla pred sodii-šče, ki je uvedlo preiskavo. Lastnik tovarne je Miloševičemu očetu izplačal oeta nek zaslužka, ki ga je dolgoval mrtvemu delavcu, šele tedaj, ko mu je oče podpisal izjavo, da je sin uanrl za jetiko in da je tovarnar izpolnril vse svoje dolžnosti do pokojnika. Priče iz sosedstva dokazujejo, da se v tovarni dela v zastrupljenem ozračju. Javnost je. prepričana, da je delavec Milosevic umrl za zastrupljenjem e strupenimi plini, ter odločno podpira zahtevo okolice, naj se tovarna zapre -n premesti kam diruigam, kjer ne bo v nevarnosti življenje sosedov. S tem je združena seveda tučbi zahteva, naj ee tudi poskrbi za življenjsko varnost tovarniškega delavstva.
*	Traviaio ste že videli, kaj ne? Najbrž pa še ne veste, da je prirejena po slavnem Dumasjevem romanu «Dama s kamelija-mi«, ki uživa po pravici sloves najlepše ljubezenske zgodbe v svetovni književnosti. Ce hočete koga razveseliti z lepo knjigo, mu kupite »Damo s kameiijami«. Stane broširana 50 Din, v platnu 60 Din, v polusnju pa 75 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. šelenburgova ulica, dobi se pa po vseh knjigarnah.
*	Christofov učni zavod (enoletni trgovski tečaj) vpisuje. Šolnina za vse obvezne predmete 120. — Ljubljana, Domobranska C*sta 15.
|EUTNI KINO MATICA Tel. 21—24,
Danes ob 4., 7Я in 9Ы
PREMIERA prekrasne ljuba vne komedije
POLJUBI ME. ANETA
ША WÜST
HANS SÖHNKEB
URSULA GRAKLEY,
•	Svetovni kongres evangeličanskih cerkva se bo vršil letos od 13. do 30. oktobra
v Parizu. To je tretji svetovni kongres evangeličanskih cerkva in бе ga bodo ude_ ležiii predstavniki vseh luteranskih cerkev v Evropi, prišli pa bodo tudi odposlanci iz Amerike, Avstralije in Azije. Evangieličane v Jugoslaviji bo zastopal škof dr. Popp iz Zagreba, ki bo na kongresu nastopil tudi kot predavatelj.
•	Trije otroci so zgoreli. Radovan Nišlč, kmet v Slavujevou, niaii vasi kakih 20 km oddaljen,". od Leskovca^ je poslal svojega 10-letnega sina m obe hčerki, ki sta bili še mlajši, v vinograd, da bi pazili na grozdje. Ker je bilo otrokom mrzlo, so šli v leseno kolibo v vinogradu In eo si tam zakurili pred vrati Bilo pa je precej vetrovno in veter je raapihal ogenj, da eo iskre Poletele tudi na slamnato streho. V hipu je bila koliba v ognju in goreča stre. ha se je zrušila na otroke. Ko je nekaj ur pozneje prišel tam mimo PoUski čuvaj je našel od kolibe samo še pepel, v njem pa zoglenele kosti treh otrok.
•	Bik ga je vrgel v vodnjak. Kmet Panta Pešič v okolici Smederevske Palanke je na sejmu kupil bika in ga k drugI živini privezal v domačem hie™. Ko je bika od_ vezal, da bi ga na dvorišču napojil, je žival zdivjala. Kmet sd je zaman prizadeval da bi bika ukrotil in vsi domači, ki so mu sprva pomagali so prestrašeni pobegnili. Naposled je začel bežati tudi kmet sam, bik pa ga je dohitel pri vodnjaku, nasadil na roge ter ga vrgel v zrak nad vodnjakom. Revež je treščil v vodnjak in se ubil.
•	Eno srce — ena radenska!
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Povratek izseljencev
Ljubljana, 16. septembra.
V	nedeljo je z večernim pariškim brzovlakom zapustila Ljubljano največja skupina ameriških Slovencev, ki je to poletje pod vodstvom newyorškega zastopnika Lea Za-krajška obiskala domovino. Izletniki so lepe julijske in avgustovske dneve pretili povečini po svojih domačih vaseh, mnogi izmed njih so priredili izlete po Jugoslaviji, večja družba pa je poromala tudi na Oplenac. Francoska linija, pod katere okriljem potujejo preko Oceana jim je za odhodnico priredila pri Mikliču majhno večerjo, ki so se je udeležili tudi mnogi njihovi prijatelji in sorodniki, da se od svojcev zadnjič poslove. Ravnatelj izseljenskega urada Fink je odhajajočim pri tej priliki položil na srce nekaj iskrenega patriotizma prežetih besed, gostje pa so za trdno obljubljali, da čim prej spet pridejo med nas.
V	sredo se bodo izletniki v Le Havru vkrcali na največji in najlepši parnik sveta >Normandijo«, ki so jo izbrali med drugim tudi zavoljo tega," ker je Steward na parni-ku Slovenec in so naši ljudje veseli, da sredi lako gigantskega prometa, kakor ga predstavlja ^Normandija«, najdejo domačo dušo in domačo besedo.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI
_TELEFON 33-87_
Ljubavna romanca
NESMRTNI
LJUBA VNIK
(Smrt na dopustu.) i'ridrrich March in Evelyn Venable v glavni vlogi. Dopolnilo Foxov zvočni tednik Predstave v torek, sredo, četrtek ob 7. in 9..
V soboto premiera filma Lilian Har-wey »Suzana, to sem jaz«.
Iz Ljubljane
u— Dobrodelna akademija Rdečega križa,
ki jo priredi ljubljanski pododbor v sredo 18. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice, bo nudila poslušalcem mnogo užitka, ker bo poleg vojaške godbe sodelovala tudi koncertna pevka Štefanija Frankovska ter 3 naših najbolj poznanih pevskih zborov in sicer: pevski odsek narodno železničarske-ga glasbenegaa društva »Sloga«, mešani pevski zbor društva >Tabor« ter »Bežigrajski moški zbor«. Vstopnina je določena za sedež z Din 10,- in Din б.-, za stojišča pa z Din 2.-, tako da je omogočen obisk vsem slojem ljubljanskega prebivalstva.
Dr. Mira Fink speci jaHstfca za ženske bolezni in porodništvo od 16. 9. dalje zopet redno ordinira.
a— Žrtev kolesarskega dirkanja. Iz Pir-nič pod Šmarno goro so pripeljali v bolnišnico splošno znanega in priljubljenega referenta pri ministrstvu za poljedelstvo v Be ogradu g. Antona Levriča, ki ee mudi tamkaj na počitnicah. Na cesta se je zaletel vemj čez mero dirkajoč kolesar in ga treščil ob tla. G. Anton Lavrič ima občutne notranje poškodbe. Kot velik prijatelj prirode in domačih krajev je g. Lavrič prišel pod Šmarno goro na odmor in baš on, ki ima za seboj že toliko nevarnih pla« ninskih tur, je moral postati žrtev brezobzirnega kolesarskega dirkanja. Mnogoštevilni prijatelji iskreno želijo, da bi kmalu okreval
u— Zveneči signali trobentača na avtomobilu na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, bodo danes med 9. in 12. ter med 16. in 18. po ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabiralni avto že prišel in že бака na svežnje s ponošeno obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami in podobnim, ki so jih dobrosrčni Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da ta porazdeli za zimo med resnično potrebne ljubljanske siromake in brezposelne, kar bo te dni — v Tednu Rre-čega križa — zanje nabral. Ker bo nabiralni avto mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, da gospodinje odn. njih služkinje nekoliko popazijo.
Pevski zbor Glasbene Matice. D revi ob 20. vaja mešanega zbora.
n— »Tabor« — pevski odsek ime danes v torek ob 20. pevsko vajo. Ijoeiežba vseh strogo obvezna, ker je jutri — v sredo — nastop na akademiji Rdečega križa.
u— Stoji, stoji Ljnbljan'ca. Slavo, ki jo je svojčas, kot smo čitali v časopisih, uža» val šentjakobski okraj e svojim cvilečim afriškim psom. je zaterrvnila sedaj slava njegovega sorodnika v kolizejskem okraju. Minuto hoda od Tvrševe ceste stoji na križišču dveh ulic vila sredi ograjenega, ved* no zaklenjenega vrta. Kljub temu ima vila za čuvaja na verigo priklenjenega in mnogokrat tudi v kolibo zaprtega psa iz ka» tere prodira njegovo obupno rjovenje, lajanje in cviljenje tako v zgodn>j;h jutra« njih urah, kakor ponoči. Okolica sploh ne pride do spanja, aLi pa se prebuja vsako uro. Vsekakor bo treba napraviti konec psom na verigi v strogem centru mesta, pojav, ki je gotovo unikum iin ga ne bo kje najti zlepa po civiliziranem svetu.
Tablice za tombolo v Kranja dobite po predprodajni ceni po 4 Din pri tvrdki Viktor Bohinec in A. Goreč, Tyrse-va cesta
Tečaji moderne gimnastike TKD Atene se otvorijo danes v torek v licejski telovadnici na Bleiweisovi cesti. Dijakinje od 5. do M7. uro — žoga in gimnastika, mesečno 25 Din, samo gimnastika 20 Din. Dame od pol 7. do pol 8. ali od pol 8. do pol 9. ure zvečer. Mesečno 30 Din. Vpisovanje ob pričetku ur istotaim. Prvič se plača samo za pol meseca
u— Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva «Merkur«r v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Predvideni so tečaji za računstvo, slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Računski tečaj bo združen z razlago najvažnejših gospodarskih vprašanj, kakor carine, valutnih vprašanj, kliringov. Prijave v društveni pisarni. Trgovski dom, pritličje., od 8. do 2. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago.
Št. Vid nad Ljubljano
Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni po 4 Din pri tvrdki S. J. Rozman
Iz Celja
e_ Rešitev dveh ljubfjanskih turistov z južne stene Mrzle gore. v petek eta aka_ demik Lujo Glavnik in mehanik Ivan Vidmar iz Ljubljane krenila z Okrešlja v Savinjskih planinah skozi Hudi prask na Mrzlo goro- Na južni steni Mrzle gore sta zašla in nista megla ne nazaj ne naprej. Do noči sta klicala na pomoč. Ker se pa ni nihče o'J®val, sta morala prenočiti na skali. V soboto zjutraj je odšel oskrbnik Frlschaufovega doma, znani Jaka Robnik v družbi nekega turista z re_ sevalno opremo ljiubljanskima turistoma na pomoč. Robniku in njegovemu turistu se je posrečilo splezati do zašlih tcrristov in ju spraviti iz nevarne ekalnate stene na Okrešelj.
e— Krajevna organizacija JRZ za mesto Celje je imela v nedeljo zjutraj v dvorani ljudske posojilnice ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 2Ü0 oseb. Za predsednika krajevne organizacije je bil izvoljen mestni župan g. Alojzij Mihelčič.
e— Glasbena Matica v Celju. Po ureditvi urnikov za glavne predmete (instrumente) se bo pričel teoretični pouk, siu-hovne vaje, glasbeni dilktat, itd. Zadevna podrobna razdelitev bo razvidna z oglas, ne deske, kakor vedno. Opozarjamo na važnost obiskovanja teh predmetov, ki spadajo k glasbeni naobrazbi ln koristijo zlasti takim gojencem In gojenkam, fci se роипеје odločijo samo za glasbeni stud/i j. Za teoretične predmete ee ne plačuje posebna ukovina.
e— Iz celjske bolnišnice. V soboto je padla petletna posestnikova hСетка Štefanija Vrečkova iz Stražice pri Vo]n*xu doma tako nesrečno, da sd je zlomila levo roko. Otrok se zdravi v celjski bolnišnici. V so« boto je umrla v bolnišnici 19 letna posestnikova hčerka Ana Grašičeva iz Crešnjic pri Frankolovem.
e— Položaj v cinkarni. Glede na mezdno gibanje in zahteve delavstva v celjski črnkami je imel upravni svet cinkarne v eoboto in nedeljo v Celju sejo, na kateri je razpravljal o zahtevah delavstva. Upravni svet je v nedeljo sklenil da zahtevam ne more ustreči. Ta sklep utemeljuje s tem, da so povprečne mezde v cinkarni znatno večje nego v kateremkoli podjetju v celjskem okolišu, dalje da ima cinkarnisko de« lavstvo že deset let iste mezde in prej ni smatralo za potrebno, da bi bilo zahtevalo povišanje. Končno ugotavlja upravni svet, da je indeks cen padel, da vlada tendenca redukcij plač in mezd in da je_ po» loža-j na erinkovem trgu neugoden. Včeraj dopoldne so se sestali zastopniki tovarne in delavstva, zastopnik rudarskega glavarstva g. inž. Kubias, ravnatelj Delavske zbornice g. Kopač in zastopnik Zveze kovinarskih delavcev g. Leskovšek iz Ljubljane Na tem sestanku je bil sporočen »klep upravnega sveta cinkarne. Ob_ 17. j® bilo tudi delavstvo cinkarne obveščeno o tem sklepu.
Zvočni kino Ideal
Samo še danes ob 4И 7., in 9V4 uri
Kay Francis
v filmu
56« ulica
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
e— Celjsko pevsko društvo ima redne pevske vaje ofo torkih za ženski, ob sredah жа moški in ob petkih za mešani zbor.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.3C velefilm »Legionär št. 37« (»Križ z juga«] in dve zvočrei predigri.
Z Jesenic

Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni po 4 Din v hotelu „Triglav44 in Zvonku Turašku,
Iz Maribora
a— Mnogo Mariborčanev je pohitelo v nedeljo h krasno uspelemu nastopu sokol, skega okrožja Maribor levi breg, kl je ba pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Potem, ko je prisrčno pozdravil sokolstvo in številno občinstvo starosta šmarješkega Sokola br. žuman, je spregovoril zanosne besede v imenu okrožnega vodstva br. prof. Struna. V pestri slikovitosti so sledile posamezne točke telovadnega nastopa pod vodstvom, župne načelnice s. Makučeve, okrožne na-čelnice s. Engeimanove in okrožnega načelnika br. Venutija. Mariborsko sotkoMro župo so zastopali starosta, dr. Gorišek podstarosta Kranjc in tajnik Dojčinovič, navzoč je bil tudi sreski načelnik dr. Se-nekovič. Pri pripravlh je se poleg staroste Šumama pridobil zasluge predvsem šmarješki šolski upravitelj in šolsSci preglednffe br. Vauda.
PRIDE NAJMLAJŠA, A KJLUB TEMU NAJVEČJA UMETNICA
Shirley Temple
Elitni kino Matica
a— Tea"o hoče iz pobreške občine, Radva-nje iz studenške. Na Teznem so pričeli pobirati podpise, da se Tezno izloči iz pob reške občine. V Radvanju je slična akcija za osamosvojitev od siudenške občine. Tezno in Rad vanje naj bi se združila v eno občino. Zadeva se je obravnavala na sobotni seji pobreškega občinskega odbora, a— Velik proces radi dvojnega ито^а bo v petek 20. t. m. proti krojaču šušteršiču. a— Iz pobreške občinske službe. Pragmatično je nastavljen Fr. Duh, za gozdnega čuvaja je imenovan Jan«z Robič.
a— Razprava proti Rud. Tumpejn v zadevi tožbe 35 železničarjev radi žaljenja časti se ie včeraj v svrho zasliševanja novih prič preložila.
a— Tudi Ani Markucijevi se je dovolila obnova procesa. Kakor znano je bila 19. septembra 1926. v zvezi z znanim umorom obsojena skupno z možem Ivanom na tri leta težke ječe. Obnovitvena razprava bo jutri
v	sredo.
a_ Žrtve sleparja. Policija je izračunala,
da je znani slepar Peter Bauk izvabil raznim mariborskim tvrdkam skupno okoli 30.000 dinarjev. Nekatere tvrdke so prispevale po 5.000 dinarjev.
a— Preveč opija je zavžil po nesrečnem naključju 16 letni krojaški pomočnik M. IL iz Tezna. V bolnišnici so mu rešili življenje.
a— 15 letna detomorilka, V potoku Trna-
vi	so našli trupelce mrtvega, dotro razvitega novorojenčka. Državnemu tožilstvu je prijavljena 15 letna I. K. Iz strahu pred sramoto je porodila na skednju in v trenutku razburjenosti vzela življenje zdravemu novorojenčku.
a— Obsodba bivšega borznega senzala. Pred malim kazenskim senatom^ mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj zagovarjal bivši borzni senzal Pavle Cvenkel zaradi raznih nedovoljenih manipulacij. Cvenkel je krivdo deloma priznal, izgovarjal pa se je, da ni hotel nikogar oškodovati. Sodišče se je prepričalo o njegovi nepopolni prištevnosti in je vpoštevalo § 22, drugi odstavek ter ga obsodilo samo na 10 mesecev strogega zapora, na poravnavo škode in na izgubo častnih pravie za dobo 2 let.
a— Le še do četrtka 19. t. m. hrani gledališka blagajnf dosedanja mesta za lanske abonente.
a— K°nec kopalne sezone je bi r nedeljo na Mariborskem otoku. V primeru trajajočega lepega vremena bo kopalcem rta razpolago srednji bazen.
Iz Tržiča
Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni po 4 Din pri tvrdki Franc Globočnik
Gospodarstvo
Nova trgovinska pogodba z Grajo
Kakor smo že prejšnji teden poročali je bil po dolgotrajnih pogajanjih sklenjen in podpisan nov trgovinski sporazum med našo državo in Grčijo, ki velja retroaktivno od 1. septembra naprej do konca tega leta. Sporazuma ni bilo mogoče skleniti na daljšo dobo zaradi težkoč, ki so se pojavile glede likvidacije zamrznjenih terjatev naših izvoznikov v Grčiji, ki znašajo 46 milijonov Din.
N a j važnejše določbe novega sporazuma se nanašajo na plačilni promet. Doslej je bilo urejeno tako, da nam je Grčija plačala 50% v kompenzacijskih bonih, ki služijo za plačilo uvoza grškega blaga v našo državo, 20% v devizah, ostalih 30% pa so grški uvozniki plačali na poseben račun pri Grški banki. Ti zneski naj bi se obračunali v takozvanem tripartitnem kliringu. Ta tripartitni obračun je bil lani zamišljen v dobi, ko je imela naša država v kliringu z Nemčijo še pasivni saldo, Grčija pa aktivni saldo in bi Grčija teh 30% poravnala tako, da bi nam odstopila svoje terjatve v Nemčiji, s katerimi bi mi potem poravnali naš dolg v Nemčiji. Že kmalu po sklepu lanske pogodbe z Grčijo pa se je izkazalo, da je naša trgovina z Nemčijo postala aktivna in je tudi v nemško - ju-goslovenskem kliringu nastal saldo v našo korist. S tem pa je prvotno zamišljen tripartitni obračun postal nemogoč in so zneski, ki so se nabrali pri Grški banki, zamrznili.
V novem sporazumu je bilo treba plačilni promet drugače urediti. Grčija je pristala na to, da poviša odstotek plačila v devizah od 20 na 35%, mi pa smo morali pristati na povišanje plačila v kompenzacijskih bonih od 50 na 65% in bomo morali odslej za 65% vrednosti našega izvoza uvažati blago iz Grčije. Naša trgovina z Grčijo se je zadnja leta razvijala takole: (v milijonih Din):
izvoz uvoz razmerje
1930	410.0 52.1 100:13
1931	256.8 41.6 103:16
1932	133.6 25.2 100:19
1933
1934
134.2 145.9
40.2 58.6
100:30 100:40
Kakor nam gornja primerjava kaže, se razmerje našega uvoza iz Grčije nasproti našemu izvozu stalno boljša v korist Grčije. Navzlic temu v lanskem letu še nismo dosegli razmerja 100:50 med izvozom in uvozom, ki bi bil potreben za redno funkcioniranje plačilnega prometa, saj je ureditev plačilnega prometa zahtevala, da se polovica vrednosti našega izvoza kompenzira z uvozom. V bodoče se bo moral naš uvoz iz Grčije še precej dvigniti, če bomo hoteli pri nespremenjenem izvozu doseči razmerje 100:65, ki ga nam nalaga nova trgovinska pogodba.
Da bomo lahko absorbirali večji znesek kompenzacijskih bonov, ki jih bomo odslej dobivali od Grčije, je naša država povečala nekatere carinske kontingente. Vrhu tega pa je v pogodbi določeno, da bodo te bone lahko uporabljali naši turisti in potniki, ki bodo potovali v Grčijo. Novi sporazum predvideva tudi razne druge olajšave. Obnovili smo carinske ugodnosti, ki so jih grški proizvodi že doslej uživali in so se nanašal. Л suho grozdje, smokve, olive, preproge itd. Ukinili smo le ono ugodnost iz dosedanje pogodbe, in sicer glede korintskega grozdja, ki se uvaža za industrijske namene in iz katerega se pri nas kuha žganje. Proti uvozu teh korint so se odločno uprli naši vinogradniški krogi, ker je ta uvoz hudo škodoval vnovče-nju našega slabejšega vina za kuhanje žganja. Zlasti v Vršcu so uvažale žganjarne velike količine teh korint. Kontingent 20.000 sto to v suhega grozdja s carino 5 zlatih Din se v smislu pogodbe sme uvoziti v Jugoslavijo le v prehranbne svrhe, ne pa kot sirovina za industrijsko predelavo.
Ker velja pogodba za nazaj od 1. septembra bodo vsi oni izvozniki, ki so od 2. avgusta naprej prejeli samo 20% v devizah in 50% v kompenzacijskih bonih še naknadno 15% v devizah in 15% v kompenzacijskih bonih.
Kako bo z vinsko kupčijo
Ptuj, 12. septembra.
Bliža se vinska trgatev. Vinogradnik komaj čaka, da spravi svoj vinski pridelek brez vsakršne nezgode v svojo klet. Vinski pridelek letos v ptujskem srezu sicer ne bo prekomeren, temveč bo srednja dobra vinska letina v višjih legah, v nižjih legah pa bo pridelek zaradi pomladnega mraza zelo pičel. Po kakovosti bo letošnji m o.-: t, ako nam ostane september z lepim toplim vremenom količkaj naklonjen, zelo dober. V Halozah in Slov. goricah vinogradnik komaj čaka na denar in zato bo silil z vinskim pridelkom v prodajo. To bi slabo uplivalo na vinske cene, kakor se že danes govori in menda namenoma od izvestne strani razširja, ne bodo letos ponudili niti tako visoke cene, da bi bili kriti pridelovalni stroški. To bi bila najhujša krivica in največji udarec na ubogega vinogradnika, izrabili hi njegov bedni položaj v špekulacijske svrhe. Vinogradnik rabi denar, da plača davke in si nakupi živež in obleko ter drug-e živ-ljenske potrebščine, da se prebije sk^zi zimo. Če ne bo tedaj vinogradnik prejel vsaj nekaj več, kakor ga stane vinski pridelek, tedaj bo nastopila takšna beda, zlasti po Halozah, kakor je še nismo imeli.
Oa se prepreči vsaka zloraba vinogradnika in da se njegov neugodni in bedni položaj ne bi izkoriščal, je treba zavzeti potrebne varnostne ukrepe in to že sedaj, preden se prične trgatev.
Zastopniki vinogradnikov so imeli 7. septembra v Ptuju sejo, na kateri so postavili minimalne cene letošnjemu vinskemu pridelku. Pod temi cenami bi se prodaja vinskega mošta in vina ne vršila, in bi bilo treba vse pogodbe, ki so jih vinogradniki v svoji stiski že morebiti sklenili pod to določeno ceno, razveljaviti in
vsakega izkoriščevalca vinogradnikov, ki je sklenil ali bi sklenil drugačno pogodbo občutno kaznovati z globo in z zaporom.
Minimalne cene so naslednje: A) za mešana vina po sladkornih stopnjah: do 14 gradov sladkorja 2 Din., do 16 gradov sladkorja 3 Din., do 18 gradov sladkorja 3.50 Din., do 20 gradov sladkorja in več 4 Din in več. B) za sortna vina od 20 gradov naprej od 5 Din in več.
Te cene nikakor niso pretirane, saj stane navaden kis že več kakor 1 Din za liter. Vinogradniki prosijo oblastva za zaščito, kakor se je oblast zavzela za hmeljarje in jih zavarovala pred špekulanti.
Ko vinogradniki obveščajo svoje tovariše vinogradnike o minimalni vinski ceni, jih tudi obenem prosijo, naj se ne prenaglijo z vinsko prodajo ter ne silijo s svojim vinskim pridelkom na kupce pod označeno minimalno ceno. Vsakega takšnega kupca, ki je že ali bo kupil po sramotnih cenah vinski pridelek, naj vinogradnik prijavi politični oblasti v kazensko zasledovanje, ker so oblastva že obljubila, da bodo vsako izkoriščanje ljudske bede strogo kaznovala.
Seznanimo se z davčnimi predpisi, da se obvarujemo
škode
Pravičnost je temelj države, nepristra-nost pa glavna dolžnost državnega uradnika, a finančno - davčnega še posebej, ker posega njegovo delovanje globoko v gospodarski položaj vsakega davkoplačevalca. Da se pravičnost in nepristranost izvajata tudi v naši državi, je povsem naravno. Toda predpisavanje in pobiranje davkov, ki se vršita po natančno določenih zakonitih prepisih, sta v zadnjem času prešla na pota, ki vodijo naše gospodarstvo vedno bolj navzdol. Ta okolnost daje naši javnosti dovolj povoda, da ne more slepo ze-
Zdrave in snežno bele zobe zadobite z uporabo BOTOX paste, ki tudi brez pene izborno čisti in odpravi zobni
kamen.
Poskusite Se danes našo propagandno tubo za 4.— Din!
Glavno zastopstvo: D. PECHMAJOU & CIE, ZEMUJ
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
ANTON
mesarski mojster dne 16. t. m., po dolgotrajnem bolehanju, previden s tolažili sv.
vere.
Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 77, na pokopališče k Sv.
Križu.
v Ljubljani, dne 16. septembra 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČI: Ivana — soproga, rodbini Dolinšek, Oražem ter ostalo sorodstvo.
um» k	ч
kaj rada umikate Kot odločajoči načeli ter se kratkomalo podrejujeta fiskalnim državnim interesom. Saj se tudi v naših najvišjih finančno - аь^'-•istrativ-nih krogih kaj često sliši izpoved, Џа. mora biti glavna skrb finančno - davčnih organov osredotočena na dejstvo, da pride v državno blagajno čim več in čim izdatnejših dajatev, a vse drugo, kar je 3tem združeno, osobito preiskovanje in presoja, ali je davščina odmerjena pravična mora biti prepuščeno drugim organom, tako n. pr. upravnim sodiščem.
Iz tega načelnega nabiranja, ki so se ga navzele več ali mani tudi naše davčne uprave, jasno sledi, da morajo davkoplačevalci sami skrbeti m se brigati za davčno pravičnost ier nuditi davčnim organom iz lastnega nagi t a potrebne podatke za pravično odm -ro. Ako pa davčni organi navzlic temu odmerjajo davek neupravičeno visoko, se ti ne morijo pozivati na odgovor, marveč se morajo davkoplačevalci s pritožbami in tožbami sami braniti ter davčnim organom dokazati, da so na ne-osnovani in nezakoniti podlagi predpisali previsoke davke.
Da sploh morejo davkoplačevalci skrbe ti га pravično odmero in se uspešno braniti proti neupravičeno visokim davkom ter se tako obvarovati materijelne škode, je predvsem potrebno, da natanko poznajo vse veljavne davčne predpise in njih tolmtče-nje. Vsi ti zakoniti predpisi in njih avtentična pojasnila so sedaj pregledno zbrana ter se jih lahko za svoje svrhe poslužuje vsak urad, vsak denarni zavod, vseka družba, vsaka zadruga in sploh vsak davkoplačevalec s pomočjo detajlnega abecednega stvarnega kazala v knjigi:
»Zakon o neposrednih davkih s pravilniki in uredbami, komentiran s razpisi finančnega ministrstva, z razsodbami državnega sveta in upravnega sodišča ter в strokovnimi pojasnili«.
Knjiga, ki bo obsegala okoli 640 strani iz.de v teku prihodnjega me&eca in je v slovenskem jeziku o tej stroki edina. Knjiga upošteva vse dosedanje spremembe in dopolnitve vključno one, ki iih je prinesel najnovejši zakon o proračuskih dvanajsti-nah za leto 1935 - 36, ter bo vsebovala vsa normativna pojasnila, izdana do septembra 1.1. V platno vezana knjiga, ki jo je priredil g. Štefan Sušeč, višji finančni svetnik in načelnik finančnega oddelka banske uprave v pok., stane 160 Din v prednaročbi, do konca tega meseca — brez poštnine pa samo 130 Din in je plačljiva ob prejemu. Naročila sprejema prireditelj Susec Štefan Ljubljana, Beethovnova 15.
Zaključek velesejma
Ljubljanski jesenski velesejem od 5. do 16. septembra je dosegel velik moralni uspeh in je imel prvenstveno kulturni značaj, zaradi česar pa gospodarska stran nikakor ni trpela. Prireditelji so ostali zvesti načelu, da mora podpirati velesejem domačo delavnost, dajati pobudo domačemu obrtniku in poglabljati trgovske stike v državi Med kulturnimi razstavami je prevladovala pomorska razstava, ki jo je priredil Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani. Poleg te, izredno pregledne in poučne razstave je bila še arhitektonska, prirejena čisto v tujsko-prometni smeri, kjer so naši mladi arhitekti dokazali, da korakajo z duhom časa. v nizu kulturnih prireditev je prav posebno ugajala esperantska razstava • svojim bogatim materijalom. Kulturne razstave so zavzemale */« vsega razstavnega prostora. Dne 15. septembra so tekmovali v tradicijonalni tekmi harmonikarjev, ki so pokazali od lani razveseljiv napredek. V gospodarskem delu velesejma so bile razstava trgovine in obrti, razstava »Živalce« m razstava izdelkov iz volne angorskih zajcev.
V gospodarskem delu je bik» 330 razstav-
Ijalcev. Zivahneje se je kupčevalo v pohištvu, žimi, tapetniških izdelkih, radijskih aparatih, najrazličnejših strojih, pečeh, lesnih izdelkih, pleteninah, eteričnih oljih, živilski industriji in najrazličnejših praktičnih novostih.
Društvo »Živalcac je s svojo razstavo opozarjalo na važno gospodarsko vprašanje: razširiti moramo smotreno rejo ovac. da nam bo treba volne čim manj uvažati. Razstavljeni so bili krasni primerki ovac in koz jezersko-solčavske pasme, mimo tega pa tudi perutnina in kunci. Društvo rejcev angorskih kuncev je podalo svojo prvo razstavo izdelkov iz volnen angorskih kuncev. Obe ti razstavi sta imeli lep moralen in kupčij-ski uspeh.
Prireditev jesenskega velesejma si je ogledalo približno 90.000 posetnikov iz vseh delov naše driave in v častnem številu tudi iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Italije, N«mčije, Poljske. Velesejem je ponovno dokazal svojo upravičenost kot neobhodno potreben propagandni cinitelj v našem gospodarskem, kulturnem, pa tudi v nacionalnem življenju. Prihodnji pomladanski velesejem bo v prvih desetih dnevih meseca junija 1936.
{ sproti Jugorfarip z nakupom Ю.000
pšenice. Češkoslovaška hoče tudi v bodoče vsako leto kupovati pšenico v državah Male antante in je zaradi tega izdala zakon, da se mora v Češkoslovaški s pšenico posejana površina zmanjšati za 8%.
= Avstrijske železnice imajo 53.500 aktivnih in 81.000 upokojenih uslužbencev. Avstrijski listi objavljajo podatke o finančnem poslovanju avstrijskih zveznih železnic v preteklem tetu. Iz teh poročil je razvidno, da je avstrijskim zveznim železnicam sicer uspeäo od leta 1929, reducirati število uslužbencev od 79.500 na 53.500, pri. tem pa se je število upokojencev povečalo od 60.860 na 80.950. Upokojencev je torej za 27.450 več nego aktivnih uslužbencev, v zvezi z gornjimi številkami poudarjajo avstrijski listi, da imajo češkoslovaške železnice pri 139. tisoč aktivnih uslužbencev le 30.860 upokojencev. Ker avstrijske zvezne železnice ne bi mogle same nositi ogromnega bremena za pokojnine, «dobivajo železnice od države za plačevanje pokojnin prispevek v višini 51 milijonov šilingov, to je skoro pol milijarde dinarjem. Skupaj z deficitom in ostalimi bremeni so železnice obremenile državo v preteklem letu za 174 milijonov šilingov (1410 milijonov Din). Prometni dohodki železnic so znašali lani 410 milijonov šilingov nasproti 632 milijonom v letu 1929, tako da beležijo v 5 letih nazadovanje za 35%.
= Žrebanje tobačnih srečk. Na 120. žrebanju tobačnih srečk, ki se je vršilo v soboto, so bile za amortizacijo izžrebane srečke naslednjih serij: 2, 27, 311, 630,
659, 869, 965, 1034, 1064, 1133, 1197, 1249, 1434, 1466, 1518, 1971, 2136, 2304, 236L 2510, 2595, 2791, 2965, 2996, 3105, 3108t, 3301, 3657, 3841, 4022, 4218, 4220, 4281, 4576, 5157, 518(9, 5190, 5395, 5461, 5516, 5587, 5643, 5898, 5938, 5980, 6071, 6297, 6355, 6395, 6501, 6708, 7071, 7230, 7367. 7460, 7493, 7529, 7547, 8040, 8161, 8249, 8745, 8838, 9002, 9375, 9386, 9403, 9555, 9718, 9772. Dobitki pa so padli na naslednje srečke (prva številka označuje serijo, druga številko srečke): 75.000 Din: 5813 — 31; 2000 Din: 2135 — 27; po 500 Din: 6341 — 70, 8703 — 35; po 100 Din: 814 — 81; 1873
—	17; 5488 — 49; 6118 — 75; 6511 — 64; 6978 — 86; 7246 — 68 ; 7319 — 76; 7614 — 14; 8127 — 50,' — po 50 Din: 837 — 70; 1205 — 56; 1487 — 15; 1509 — 56; 3044 — 11; 4292 — 52; 4390 — 23; 4410 — 86; 4826
—	69; 558 — 94 ; 5944 — 11; 3972 — 4; 6081
—	90; 6385 — 53; 7094 — 22; 7638 — 79; 8407 — 38; 8926 — 14; 9253 — 81; 9345
—	71.
= Dobave. Kom pomorskega arzenela •Kvot sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave petroleja, usnja mila, sode, steariuLskih sveč, glicerina, merilna, ja-drendne, strojnega odja, konsistentne masti in bencina, do 25. t. m. pa glede dobave angleSkega kamenja, čopičeiv, steklenega papirja, smirka, masti za usnje, orožje in čistila za kovine ter glede dobave jeklenih ščetk. Dne 4. oktobra se bo vršila pri vojno-tehničnem zavodu v Kragu-jevcu ofertna licitacija glede dobave gumijastega materi jala
Hmelj
Gospodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Madžarsko. V nedeljo je dospela v Beograd madžarska delegacija za trgovinska pogajanja z našo državo. Glavno vprašanje pri teh pogajanjih bo ureditev plačilnega prometa in določitev uvoznih kontingentov. Našo delegacijo vodi načelnik trgovinskega ministrstva g. Milivoj FUja.
= Insolvence v avgustu. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v naši državi v avgustu 23 ineolvenc (lani v avgustu 42) in sicer 12 konkurzov (lani II) in 11 poravnalnih postopanj (Jani 31). Kakor prejšnji mesec je tudi v avgustu razmeroma največji del irisolvenc odpadel na dravsko banovino, namreč 9 (4 konkurzi in 5 poravnalnih postopanj). V prvih osmih mesecih t. 1. smo imeli v naši državi vsega 255 ineolvenc nasproti 490 v »tem razdobju lanekega leta.
= Češkoslovaška bo tudi letos kupila pri nag 10.000 vagonov pšenice. Kakor je »Jutro« že poročalo je v Beograd prispel ravnatelj češkoslovaške žitne monopolske družbe dr. Feierabend, da se pogaja z našim Prizadom zaradi nakupa 10.000 vagonov pšenice. Dr. Feierabend je ob tej priliki izjavil, da ima Češkoslovaška sicer obilno pšenično letino m izvozni presežek, vendar bo izpolnila svojo obveznost na-
♦ 2aiecf 16. septembra V slabših kva_ litetab je' bila danes kakor veak ponedeljek, ponudba v Žalcu zopet prekomerno živahna in temiu primerno tudi cena nespremenjena. Za gladko zeleni hmelj so ponujali 26 do 27 Din. Pri prevzemu eo hmeljarji zopet tožili, da so jim posamezni trgovci odklonili del hmelja, ki je bil kupljen na kupu. Pomoč pri upravičenih pritožbah je prav težko izvedljiva, ker navadno mi&o vzorci vzeti in opremljena v smislu ttočke 8 uzanc. Tudi se zdi, da ее institucija razsodišča, ki jo pred» videvajo nzance, praktično ne more prav uveljaviti ker ее predvsem bolj oddaljenim hmeljarjem zdi poslovanje z raz6<>d.'_ šči preveč zamudno in za kmeta preveč okorno in ker razsodišča nimajo polnega videza in dolžno-stn urarfne institucije. HmeJjski tržni nadzornik.
+ Zvišanje nemškega k°nsnma piva. V zvezi na večjo letošnjo hmeijslio letino v Nemčiji se komentira najnovejša statistika nemškega državnega statističnega urada o nemškem konsumu piva V letu 1934-35, ki se konča s koncem marca t L, je znašal konsum piva v Nemčiji (brez saarskega ozemlja) 36.7 milijona Ы nasproti 33.9 milijona Ы v prejSnjemi letu, tako da znaša v enem letu povečanje kon-suma 9.7%.
Borze
16. septembra. Na ljubljanski borzi so mak» poskočile devize na Bruselj, London, Pariz in Prago. Oslabela sta Amsterdam in Trst. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi neznatno više notirali, in sicer 8.50 — 8.60. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šiling po 8-52, grški boni po 34.50 in angleški funti šterlingi po 234.50, španske pezete pa so se ponujale po 5.67. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila. Za kaso se ie zaključevala po 369 (v Beogradu po 370 — 371). Zaključki so bili še v PAB po 232 in v 7% stabilizacijskem po 8050. Devize
Ljubljana. Amsterdam 2948.16 — 296276, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 738.47 —
Slab duh iz ust
}e vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo najlepši obraz. Obe ti dve lepotni napaki se odpravita že z enkratnim čiščenjem s prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto. Chlorodont da zobem bleščeč lesk slo-nove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.-. jugoslovanski proizvod.
743.53, Curih 1424.22 — 1431.29, London 21.23 — 218-29, Newyork 4343.94 — 4330.25, Pariz 288.67 — 290.21, Praga 181.05 — 182.16, Trst 356.39 — 359.47.
Curih. Beograd 7, Pariz 20-28, London 15.24, Newyork 307.75, Bruselj 51.9250, Milan 25.09, Madrid 42, Amsterdam 207.10, Berlin 123.60, Dunaj 57.40, Stockholm 78.55, Oslo 76.55. Kobenhavn 68.05, Praga 12.7250, Varšava 57.90, Atene 290, Bukarešta 250.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
369.50 — 370, za sept., okt., nov. in dec. 371 Ы.. 7% investicijsko 79 — 81, 7% Blair 72.50 den., 8% Blair 80 — 82, 6% beg-luške 63.50 — 64.50, 7% stab. 80 — 81; delnice: PAB 230.50 — 23250, Trbovlje 100 — 110, Isis 40 b.L
Beograd. Vojna škoda 369 — 370 (370 — 371), 7% stab. 81-50 — 82 (82), Narodna 6000 Ы., 7% investicijsko 82 — 83 (83), 7% Blair 71.25 — 7250, 6% beglu&e 66.75 — 67 (67), 4% agrarne 4725 bi.
Blagovna tržišča
ŽITO.
-j- Chicago (16 t. m.) Začetni tečajh pšenica; za sept. 93.3750, za dec. 94.3750, za maj 95; turščica: za sept. 7750, za dec. 56.8750.
-j- Winnipeg (16. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za okt 90.1250, za dec. 90.50, za maj 94.
-j- Novosadska blagovna borza (16. t.
m.). Tendenca čvreta. Promet srednji Pšenica (78 kg): baška 133—136; baška, ladja 137—139: baška. ladja Begej 136— 138; slavonska 130—132.50; sremska 130— 137; banatska 132—135. Oves: baški, srem« eki m slavonski 110—112.50. Ječmen: baški in sremskii, 64 kg 122-50—125. Turščica: baška in sremska 88—89; banatska 87—90. Moka: baška in banatska. »Og« in »Ogg« ЗЭ0—220; »2« 180—200; »5« 160—180; »6« 140—160; >7« 120—130; »8« 102-50—10750. Otrobi: baški, sremski in banatska 85— 87,50. Fižol: baški in sremski beli 275— 285.
Budimpešta terminska borza (16. t.
m.) Tendenca stalna Promet sreden. Pse-n'ca: za okt. 15.22—-1524, za rr»rec 16.05— 16.07. Turščica: za maj 15.17—15.18.
Sokel
jiačelstvo Sokola Ljubljana IV. naznanja članstvu, da bo 16. t m. začetek redne telovadbe v telovadnici osnovne šole na Prulah. Urnik je naslednji: V ponedeljkih in petkih telovadijo člani od 2ß. do pol 22. moški naraščaj od pol 19. do 20., moška deca od pol 18. do pol 19. V torkih in četrtkih telovadijo članice od 20 do 21., ženski naraščaj od 19. do 20 ženska deca pa od pol 18. do pol 19. Novo članstvo vpisujejo vodniki posameznih oddelkov v telovadnici in v društveni pisarni vsak torek in petek od 18. do 20. ure.
Radi®
Torek 17. septembra
Ljabljana 12: Ob modrih vodah havajskih (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: (jas, obvestila — 13.15: Pesem, godba, ples — poje g. Drago Žagar s spremljeva-njem radio jazza. — 14: Vreme, borza. — 18: Radio orkester igra uverture. — 18.40: Zgodovina starega Kita ja (Fr. Terseglav). — 19: Čas, vreme, poročile, spored obvestila. _ 19.30: Nac. ura: Naša najnovija pri-
povetka (Zivko Miličevič — iz Zagreba). — 20: Vokalni koncert gdč. Zupevčeve. — 20.30: Nekaj veselih napevov izvaja пшт dolinistični sekstet. — 21.10: Prenos mednarodnega koncerta iz Švice. — 22: čas. vreme, poročila, spored. — 22.10: Dr. Ivo Šorli >Tableau< — veseli prizor. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16: Lahka glasba. — 20: Godalni kvartet. — 20.40: Narodne pesmi. — 21.30: Orkestralen koncert — 23: Lahka glasba — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15:
Godalni kvartet. — 21: Koncertni večer__
22: Lahka in plesna glasba —Praga 19.25: Kvartet mandolin. — 20: Promenadni koncert iz Londona. — 21.50: Klavirske skladbe. — 22.30: Plošče. — Varšava 20.10: Orkestralen koncert — 21.15: Odlomki iz opere »Manonc — 22.45: Plesna glasba— Dnnaj 12: Lahka godba. — 16.06: Plošče,— 17.30: Koncertna ura. — 20.10: Glasba Leona FalLa. — 22.10: Orgelski koncert — 23.05: Arije in pesmi na ploščah. _ Berlin 19: Nemške pesmi. — 20.10: Zabaven program. — 23: Prenos iz Mönchena. — München 20.10: Operni večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 20. 10: Pester program. — 22.35: Plesna glasba. — 21: Nočni koncert. — Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20. 40: Plošče. — 21: Orkester. — 22: Komorna glasba
En poizkus vas bo prepričal
da je
SAMORAD
pralni praSek, u je izdelan na podlag) olivnega olja
najboljši! Poizkusite!
Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek.
Na levi: Abesinski pooblaščenec Tekle Havariat6 posluša Lavalov govor —- Na desni: odlični avditorij evropskih državnikov, med katerimi sedijo: Anthony Eden, sir Samuel H o a r e, zastopnika Belgije, H у m a n s, van
Zeeland in drugi
Kaj pomša ekspedicija ruskega ledolomilca „Sadko" — Morska daljava, ki jo doslej ni dosegla še nobena ladja
Konec minulega tedna je vznemirila či= teijioči svet alarmantna vest, da se odigrava v doslej še ne raizskanih predelih Art ti de blizu Nansenove zemlje kakšnih dva tisoč km od polarnega kroga tragedija, ki na las spominja na dramo »Čeljuskincev«. Ruski ledolomilec »iadko«, ki je odrinil s 70 učenjak: na novo arktično odpravo,, je namreč zajel velik vihar in je pošiljal SOS kiice na pomoč, .\arjbolj je razburilo Rusijo poročilo, da barometer stalno pada, narašča pa silovit vinar z vsako minuto.
»Sadko« je bil torej v prav resni nevars nosi i, da se potopi Ogromni valovi so pljuskali čez krov ladje in ko so po prvih klicih nadaljne vesti izostale, je zavladal pri nekaterih strah, da je ekspedicija žalostno končala.
• K sreči pa se je prav tedaj obrnil položaj na bolje. Ladja je na vožnji skozi noč in vinar dosegla 82. stopinjo širine in SO stopinji dolžine na severa Nove zemlje. V tem kraju so našli pomorščaki proti svojemu pričakovanju večji kos odprtega nw>
rja. Nezaledeneli pas jtsh je seveda silno iznenad.il, ker jih je preveril, da gre zalivski tok tukaj protii vzhodu. To odkritje pa je zelo važno. Potrjuje namreč teorijo, da teče Zalivski tok mimo severne obale Nen-senove zemlje ter krene odtod na sever v daleke arktične širine.
S tem odkritjem so našli Rusi še drugi člen prehoda iz Atlantskega oceana v Pacifik, prehod, ki so ga morjeplovci iskali že več sto let. Kakor poroča ekspedicija, je morje v tem pasu, ki je prost ledu, zelo viharno. Merili so tudi globino in toploto vode im so odkrili v globini 100 m pod po« vršino toplo strujo.
Po viharni noči od 10. na 11. september, ko se je boril za biti ali nebiti, je imel ruski ledolomilec zopet mirno vožmjo in ugodno vreme ter je srečno objadral severno obalo Nove zemlje. Ölani odprave so tudi ugotovili, da so dosedamji zemljevidi o teh krajih zelo pomankljivi iin površni, zaradi česar jih bodo zdaj izpolnili s svojimi izsledki
Zakaj Ш2 taiste član „Vodnikove dražbe"?
Smrt letalca pred očmi lastne sestre
24 letni Maks Huffer, ki je živel zadnje čase v Parizu, se je pripeljal te dni s svojim letalom v Dieppe, kjer je hotel sprejeti svojo sestro, ki se je vračala iz Anglije. Ko se je ladja približevala obali, je Huffer startal in z letalom nekajkrat obkrožil ladjo. Pri četrtem krogu pa je letalo nenadoma treščilo v valove. Čeprav je poveljnik ladje takoj dal povelje, naj hite letalcu na pomoč, ga niso mogli rešiti živega. Našli so samo njegovo truplo, ki so ga prinesli na ladjo.
Kongres v Norimberku
Laura Ingaila
ANEKDOTA
Pod kardinalom Richelieu jem so iz Francije izgnali ' zdravnika Boisroberta, enega napomembne jšith tedanjih zdravnikov, ker se je politično drugače udejstvoval, nego bd bilo režimu prav. Kmalu potem je vsemogočni kardinal obolel, pa je dal poklicati zdravnika Citviea. Ta je bolnika pregledal, potem je napravil skrbi poln obraz, začel je zmajevati z glavo, da so se vsi ustrašili, končno je napisal na recept eno e&mo besedo: Boisrobert. Kardinal je pol prestrašen pol veselo odredil, naj Boisroberta takoj pozovejo iz pregnanstva. Gi-tvie je svojega tovariša na fin način spra-vÜ spet domov.
š@ minila
„Dama, ki Je ohranila svojo mladost, moč in lepoto" — ©ledeni-tev naše premičnice Je le izrodek domišljije
Na letnem zborovanju Briteke znanstvene družbe v Norwichu, ki se ga je ude k--t J o preko dva tisoč članov^ je pre_ daval prcif. W. W. Watts o >Ob'liki, premikanju in ritmu celin«. To predavanje je »budilo mnogo pozor nos bi, ker je Wa-lfcs razpravljal na zanimiv in povsem svojevrsten način o številnih geolosk»'h vprašanjih do kaiterih je prišel po upoštevanju najnovejših -Izsledkov m te )r,j
O zemlji pravijo običajno, da se je Ze postarala in da se nagiba h k**ncu Sf> jega življenja. Watts pa je drugačnega naaranja. Toplota, «..i '~vira iz delovanja
radioaktivnih snovi Ln delovanje oceanov je tisto, kar ohranja zemlje staino miiado. To delovanje paralizira ohlad.-^v naše premičnice, ki mora neprestano oddajati svojo toploto v ledeno mrzli svetovni prostor. Ne paraVzira je :>a samo za da_ nee in jutri, temveč za naravnost neizmerno dolgo dobo, z* aepri.uemo daljšo dobo, nego so menili dosiej, za dve a.!i tri milijarde let. Za živ jeiijf 'aa*e premicrai-ce se nam tedaj še ni bat:. Oledcr.itev zemeljske krogle, ki straši v fantaeti-čniiih romanih o »zadnjem človeku«, je še | zelo daleč. Goroitvorna sila zemlje sila
njenih ognjenikov in vs.'. znaki zemeljskega nemira niso nobeni znaki o*tai«'t-ve. Najmlajša geološka tvorba. v,.risa Alp in Himalaje, je pri'/ mogočna »in p> strukturi zamotma kakor katera k«»li druga iz pretekli j eeo^o.šk!h dob Tu d! Krakatav tn d,r ig. öauaiiji vulkani te zaostajajo v ničemer za srnini; predniki
»Zemlja«, je zaključil Watits, »je dama, ki je lučakala določeno starostno dobo, a ji. je uspeio, da si je ohrani'a svojo mladost, svojo silo in lepoto«
Iz ženeve, kfer se odloča
usoda vojne aH mini
Silvestrovo v Addis Abebi
Abesinski cesar je gostil diplomate in vojake
Radio postaja
v Addis Abebi
Radio postaja v Addis Abebi, ld je prenašala Sirom sveta novoletni govor abesinskega cesarja Halle Selasija. Abesin-ki vladar je govoril ob tej priliki v, francoščini, da ga je razumelo tudi inozemstvo
Abesinci se ne drže našega koledarja in so praznovali svoje novo leto pretečem četrtek. Za njih se je ta dan začelo leto 1928. V sredo zvečer so obhajali Silvestrovo. Slovo od starega leta je bilo zelo hrupno in veselo, čeprav je v prestolnici divjala nevihta z nalivi. Ceste so bile polne ljudi, ovite v bele čame.
Opolnoči so se šli prebivalci prestolnice, verni svoji tradiciji, ob svitu bakel kopat v reko Kabana, ki teče skozi mesto. Nato so se vrnili domov, kjer so po enodnevnem postu sedli za bogato obložene mize.
Med pojedino so domačine razveseljevali plesi. Nikjer ni bilo čutiti, da je Abesinija v predvojni vročici.
Cesar Haile Selassi je sprejel v četrtek ves v Addis Abebi zbrani diplomatski zbor. Navzoč je bil tudi italijanski poslanik grof Vinci, ki je želel cesarju vse najboljše. Po sprejemu je bil velik tanket, katerega so se udeležili tuji diplomati in člani abesinske vlade ter dostojanstveniki abesinske cerkve. V vrtu cesarjeve palače so istočasno pogostili 45.000 vojakov in kmetov. Poklali so zanje 240 goved in 400 ovac.
Prošli teden se je podala trgovčeva žena Josefina Aiehbergerjeva iz Gradca z neko svojo prijateljico na izlet v okolico Hochischwa.ba. Prijateljici sta vzeli s seboj domačega psa. Prvo noč sta prenočili na koči v Voitsthaiu. Naslednje jutro sta
hoteli nadaljevati turo.
Na tem izletu pa se je lotila prijateljice trgovčeve žene vrtoglavnost. Prosila je zato prijateljico, naj ji dovoli ubrati drugo pot, ker se bosta pozneje itak sešM v koči. ženska je odšla nato s svojim psom. Ko pa je prišla trgovčeva žena s ture v kočo in ni našla tam svoje prijateljice, se je hudo prestrašila. Poslala je na poizvedovanje reševalni oddelek, ki je res našel njeno prijateljico mrtvo
Nesreča se je zgodila po vsej priliki tako, da je pes, ki je spremljal svojo gospodinjo, slednji ušel. ženska ga ni mogla priklicati nazaj in isk&ila poti za njim. Pri
IFrsneoskl ministrski predsednik in zunanji minister P1 e r r e L a v a 1 pred forom Društva narodov v Ženevi med govorom o francoskem stališču spričo italijansko-abesinskega spora. .Vsi poslušalci pazno spremljajo njegove besede
BiStek po operaciji
slepiča
Neki berlinski last poroča o semzacio-naini operaciji na morju. Na nemšiki motorni ladji «Walrauite Horn» so vjeLi brezžično brzojavko angleške jadnenice «B4a-iirspey», ki je javljala, da je neki član posadke dobil napad slepiča ter je zaradi tega v živi j enaki opasmostL Ker ni bilo no-bene druge ladje v bližini angleške jadre-nioe, je nemška, motorka taikoj pohitela ika pomoč. Imela je k sreči med svojimi potniki tri zdravnike, ki so se ponudili za operativen posežek.
čim so se zdraATiiki prekrcaSL z motop-ke na jadrenico, so izvršili operacijo, ki je grečno potekla. Tri ure pozneje sta obe ladji nadaljevali svojo prvotno vožnjo. Operiranec pa se je drugi dam po opera, dji počutil tako krepkega, da je dobila nemška motorka brzojavko: cBoitaik se izborno počuti, žila dobro in močno bije, ali m usmemo že servirati beefteak?«
Poveljnika je umoril
V vojašnici tujske legiije v Fe zu se je te dni odigrala neobičajna drama. Poveljnika tretjega legijonarskega polka, Ramireza de Ribaza so našli v vojašnici mrtvega. Umora so osumili poveljmkovega slugo, takisto tujskega legionarja, ki je po činu pobegnil Podoba je, da je hotel častnikov sluga svojega gospodarja semo oropati, da bi si s tem denarjem omogočil povratek v Evropo.
Nov ženski svetovni rekord v zraku
'Ameriška letalka Laura Ingalls je dosegla te dni nov svetovni rekord za ženske v zraku. Startala je v Los Angelesu ter po 13 urah 34 minuteh neprekinjene voža nje pristala v New Yorku. S tem ie dosegla nov hitrostni rekord za pilotke na ameriški celini. Dosedanji rekord te vrste je držala letalka AmeLija Earhartova, ki je tudi Američanka.
llvljmje Je dala za psa
Smrt na turističnem izletu
VSAK DAN ENA
tem je zašla do skale propada, odkoder nI našla poti nazaj. Bila je najbrže tudi zelo trudna, kajti padla je čez steno in obdeža-la na neki polici v prepadiu
Pes je kmalu potem, ко до pogrešffl njegovo gospodinjo, sam pritekel v kočo. Reševalni oddelek ga je vzel s seboj na pot in žival je res s svojim vohom čisto prav vodila reševalce ter jih pripeljala do trupla ponesrečene ženske.
Parada tankov
Udeleženci letošnjega kongresa narodne socialistične stranke v Norimbergu So imeli priliko ugotoviti, na kakšni stopnji se nahaja danes nemški tank. Po norimber-ški ulicah so namreč vozili tanki, po šte« vilu 125 voz. To je najnovejša vrsta nemškega orožja, ki во jo Nemci prakazaM svetu.
Te dni je zasedal v Norimberku vsakoletni kongres narodno-socialistične stranke, obenem pa je Hitler pozval tja vse poslance rajhstaga. Ob tej priliki je predložil državnem zboru novi zakon o državljanstvu, ki izključuje vse Žide iz nemške narodne skupnosti. Na sliki od leve proti desni: Lutze, Hitler« Hees ta.
Streiche!
*Nu, пи, dmgec, вај si mi že dal posJovä al poljub*.	(»Politiken^
Kulturni pregled
Umetnost na velesejmu in v Umetnostnem
paviljonu
V razstavnem paviljonu je pred kratkim otvon.l svojo razstavo Еии Deržaj, ki 6Ш0 ga doslej poznali kot ilustratorja slikamo Mladinske matice m nekaterih planinskih potopisov. Tokrat pa na-polnuje e 6V0jim delom vee štiri veijae razstavne prosjore. Svojega dela se je Deržaj lotil kar na vtjiiko, tak0 glede tehnike kakor formata. Na pogled je skoro občudovati to marljivo deiavni^t, nepristrani opazovalec pa s>i hkratu za_ etavlja nekaj vprašanj, katerih cdgovo-ri pojasnjujejo bistvo umetnosti same. nje namen, hkrat/. pa tudi odnos tega Deržajevega dela do umetnosti. Na primer: ni morda naloga slikarstva predvsem reševat»; določene probleme povsem svojstveno, kakor jih zahtevajo po svoje tudi druge umetnosti, glasba, arhitektura itd? Za zgolj potopisne ilustracije imamo danes fotografijo, ki za to Povsem ustreza.
Deržaj je znan alpinist in tudii še mlad. Б pričujočo razstavo je, če ne drugega, dokazal nadarjenost in marljivost. To s-o skupaj tri komponente, ki bodo morda še kdaj rezultirale v deirh, ki bodio kazale naše planine res umetniško upodobljene.
Za čudo fcäjub bajnimi lepotam naših planin še nimamo SJ.karja, ki bi znal prenesti to lepoto na p!atn0. Za to je treba planine poznati v vs©h njihovih skrivnostih, prijatelj in oboževatelj njihov moraš biti, kak0r na primer Julij Kugy; ve« prevzet od njihove mogočnosti. Le tako more nastati čšsta umetnina, ее veda s pogojem, da dela ne kali tehnična nezmogljivost.
Ničesar ne najdem pri Deržaju. kar bi g-a oviralo na poti do takega cilja.
Razstava je nedvomno vzbudtia mnogo zanimanja med našimi številnimi plauin-ct.
Jesenski vei esejem je svojo razstavo poleg vseh imenituosti obogatil še z razstavo slik našega morja.
Domačih takrti del bi seveda nedostajalo za razstavo, s tistimi, ki so prišla z juga, pa je imela žtrija precej dela.
Sedaj imamo v mestu razstavi, ki prikazujeta naš svet z dveh povsem nasprotnih plati; Deržajeve piar^ne v Umetnostnem paviljonu, na sejmu pa morje, nič manj skrivnostni svet za slikarje vseh časov. V vsem pokrajmarštvu je vo<do najtežje upodabljati. Da se je mnogi začetni!« radi lotevajo, izhaja iz naivne namiišljenosti, da ni lažjega slikati ko te imrne, svetljikajoče »modre« ploskve. V sodobnem slikarstvu pa igra morje še svojo posebno vlogo, naj si bo zaradi modernosti ali mode same.
Na velesejmski razstavi jih je mnogo, ki jih je naše morje z obmorskimi kraji priklenilo nase. Iz večine jih je omamil bežni pogled po sinjem Ja d rami _ po razbeljenih pečinah, po žarečih strehah in belih zidovjh, Emanuei Vidovič pa nam v desetih slikah govori 0 tajinstveao&ti morja, o jutru, ko se komaj zaiznavno rije Jo barke, jadra, rili« či jn morje iz vse ®bjemajcče sive gmote, o noči. ko po iastno Ie*ejo ▼ nebo fasade starih pri-staajšk:jfe bajt «e v njihovi senci gne-tejo ko<*ce siroenešnih ribičev, vse črne iin temne sredi noči. Ali pa nastrojenje po nevihti, vse ozračje še polno vlage, jadra še vsa napojena dežja. S pravo whistlerjevsko rafini.ranostjo so podani ti mot'ivi. iz slik govori popoln umetnik, ki mu na tej razstavi n?! mogoče vzpo-redjti nikogar drugega.
Od na;.Vh slikarjev razstavljajo Saša šantel nekaj z veliko ljubeznijo Podanih pristaniških motivov, Fr. Kopač Rš-brLče na Jadranu, ki so йпо občutena noč z ribiško barko na morju in Bruno Vav-potič nekaj akvarelov, 6padajočih k uispelejšim delom razstave. Naš rojak Marčič ep je na Koločepu zasidrali ln mu tod nedvomno ne zmanjkuje prilike za občudovanje morja. Na št. 5 se mi zdi prav posrečena, acetilenska luč na barki 6redti noči.
Dubrovčan Marko Rašica razstavlja seri'o rieVoirs^ivn'ih akvs^w	cP цд, da trde konture v ospredju kakor v
ozadju ubijajo vsakršno plasuiio m tud* sicer ovirajo svobodnejše podajanje predmeta.
Mirko Rački ®e odlikuje z motivom z Makareke, ki mu ne gre odrekati lepega na strojenja.
Zdenka Osotovic-Peksider-Priča In Mi. hovu Krušlin imata tudi nekaj akvarelov. Prva precej akademske, 6lednji pa do_
kaj boaj4>e.
Mirkovič si s svojo edino plastiko na
razstavi ni pu dobil slovesa pomembnega kiparja. Uspešnejši je kot slikar z mnogo smisla za kompozicijo, ki ji je mogoče priznati celo nekaj monumental, aosti. Risarsko kakor tehnično pa mole / svojem razvoju še zelo napredovati, č, .ieli s svojim delom ugajati poznavalcem umetnosti in ne le slučajnim sejmskim obiskovalcem.
Ker se je iiz nerazumljivega razloga odtegr.ri presoji žirije, razstavlja Hansen svoja dela v posebnem oddelku paviljio na, sicer bi bili zastopan močno skrčen fn to po vsej pravici! Njegove marn. so slikane z mnogim tehničnim znanjem zgolj za povprečni ljubiteljski okus. Ka-!*;h posebnih problemov slikar niti ne skuša reševati, temveč se zadovoljuje z
dajanjem morja in življenja na njem. To so dela.ki si jih rad ogiedaš enkra-t, dvakrat a te kaj rada zdolgečasijo. Kaj vse drugega je Vwtovjc napram takemu de lu! Vedno znova stopaš pred njegova platna in akvarele Zakaj? Umetnost je, kar te priklepa nase! MajkovSki, naš znanec z nedavne kolektivne razstave, raz. srtavlja petnajst večjih marin z Zborničnem paviljonu.	Č. S.
Sodobna poljska književnost
V najnovejšem zvezku (iraške revije »Slavische Rundschau« prikazuje Stanislav Kolbuszewski novo poljsko književnost in njen odnos do novih oblik narodnega in državnega življenja Po vojni, ki je prinesla Poljakom svobodo in zedinjenje. se opaža na vseh področjih javnega življenja stremljenje, da se zabrišejo sledovi suženjske preteklosti, izoblikujejo poteze današnjega' dne in obenem položijo temelji bodočnosti. Dandanašnja poljska generacija razume važnost tega dela, ki leži na njenih plečih, razume, da veličina in krasota domovine zavisita od izgradnje nove poljske kulture.
Pri tem seveda sodeluje književnost Povojna poljska literatura je najprej nadaljevala tradicije predvojne, ki je bila dedič romantike, nemara največje dobe v poljski kulturi, saj je prav za prav romantika ustvarila tisti pojem Poljske, od katerega je živela njena duhovna kultura in posebej še slovstvo vse devetnajsto stoletje tja do svetovne vojne. Ko pa se je hrepeneče pričakovana Poljska res pojavila, je nastopila popolna kriza romantične ideologije, kajti pokazalo se je, da je stvarnost nove Poljske v silni razdalji od romantičnih utopij. Do 1. 1926. je še živelo v literaturi staro pojmovanje naroda in države in nehote podpiralo razkrajajoče anarhijo. Nova generacija, ki se začenja uveljavljati dobrih šest let po vojni, ne istoveti več poima domovine s svobodo, marveč z dolžnostjo. To značilno spremembo kaže Kolbuszewski na daljši vrsti primerov.
Pisec razglablja položaj pisatelja v današnji Poljski V dobi romantike in še dalje vse do osvobojenja je bil pisatelj nekak narodni voditelj: vanj so se upirali vsi pogledi, od njega so pričakovali tolažbe in moralne moči Zato je imela poljska književnost ogromen in neprecenljiv ^ vpliv na izoblikovanje narodne zavesti in na moralno oboroževanje naroda proti pritisku in zatiranju. Kje bi bila Poljska brez svoje literature in umetnosti? Po osvob<b jen ju se je tudi to izpremenilo. Pisatelji so izgubili svoj voditeljski položaj; narod in njegovo državo so jele oblikovati dru-ce sile. zlasti odkar je prevzel vodstvo Pilsudski ter določil ideološko in politično smer državnega razvoja.
Svoj reliefno izdelani prikaz zaključuje pisec z ugotovitvijo, da je v dandanašnji poljski književnosti opaziti stremljenje po poudarku splošno človeških potez poljske duše. medtem ko je v literaturi 19 stoletja prevladoval tip junaka, ki je bil najprej Poljak in šele potem človek. Vojna je naučila ljudi ceniti življenje kot najlepšo _ in najdragocenejšo vrednoto Morda je tudi to vzrok, da so se tudi povojni pisatelji г večjim zanosom posvetili življenju v splošnem kakor oa državnemu življenju. Slovstvo je odkrilo lepoto vsakdanjosti, pričelo
se je navduševati za navadnega človeka ▼
povprečnih življenjskih pogojih. Poljsko slovstvo 19. stoletja se je navduševalo za junaštvo. Najpriljubljenejši pisatelj je bil Sienkiewicz, ker je na vso moč povzdigoval in opeval junaštvo in slavo. Mnogo manj so občudovali na pr. Boleslava Prusa, ki je bolj kakor junaštvo cenil organično delo za narodno povzdigo. Dandanes je
poljski odnos do teh dveh pisateljev dru- za novo poljsko dušo.
gačen: Sienkiewiczeva slava se stalno
zmanjšuje, Prusova pa raste.
Sedanja poljgka literatura se giblje v smeri novorealizma, ki kaže reakcijo zoper romantiko. Značilnost te nove struje je navdušenje za biološko uživanje biti. Boj med novim realizmom in trdno zakoreninjeno romantiko pa kaže, da ne gre samo za »literaturo«, marveč da je to boj
PORT
V nekaj vrstah
Kakor smo že javiii v ponedeljski številki, se je v nedeljo odigrala zadnja nogometna tekma za letošnje državno nogometno prvenstvo. Jugoslavija bi bila teoretično še lahko postala prvak države, toda le, ako bi bila Baska premagala vsaj s 14:0. Ne samo, da ее to ni zgodiilo, temveč je morala z i-2 pora-ona zapustit. iari šče. Končna tablica letošnjega držav, prvenstva je torej naslednja:
БЗК
Jugoslavija
Gradjanski
Concordlia
Hašk
Hajduk
Bask
Slavija (S) Primorje Slavija (O)
18 18 18 18 18 18 18 18 18 18
11 10 10
6
6 6 4 7 7 9 10 9 11
4S:22 40:23 30:28 31:20 33:33 47:32 4I:K 27:35 25:40 21:53
2.1 22 22 21 19 18 15 15 13 10
Medtem pa so že začele kvalifikacijske tekme za državno prvenstvo, ki bedo odločile, kdo bo v prihodnji sezoni sodeloval v ligmih tekmah. V naši, to je ljubljausko-zagrebški skupini se bodo te kvalifikacijske tekme začele prihodnjo nedeljo. V nedeljo je v SkoPlju B3K ki je nastopu s svojo rez., porazid skopljansko Slavijo s 3.2 (1:0). Senzacijo je prinesla tekma v Sarajevu med domačim Hajdukom in domačo Slavijo. Slavija je v pretekli sezoni sodelovala v ligi, pa hoče ostati 6 e ved a še le toS. Toda kaže, da mu bo njegov lokalni ri-val zmešal štrene. Hajduk je namreč zrna-galsicer tesno z 1:0, toda docela zasluženo. Da si bo »pflitsfci Hajduk na nedeljski tekmi osvojil prvi točki, je bilo pač pričakovati. Zmagal je nad prvakom splitskega podsaveza Os vrtom iz šibenika s 4:0 (2:0).
Da je BSK v nedeljo zmagal v Lausanne nad tamošnjimi Grashoperi, smo že javili svojim čitateljem. Naš državni prvak pa j** odigral že v Soboto eno tekmo v Curihu ■<atpro oa je з 4 a 'zgub.I
Naši tenis igrači zastopajo prav z uspehom naš teniški šport na Poljskem. V Soboto je Palada premagal TLočinskega z 2:6, 6:2, 6:4, 6:3. Igra Kukuljevič—Wit-tman je'bila prekinjena pri stanju 6:3, 3:6 pa se je v nedeljo nadaljevala z rezultatom 2:6, 6:0, 6:1. Jugosk>ve u pa eo tu di double igro odločili v svojo korist. Dvojica Kukuljevič—-Miitlč je porazila Poljaka Majewski—Wittmann s 6:3, 6:1, 6:3. Naši so si torej priborili že tri točke in eno zmago.
Naša hazenska reprezentanca je v Lod_ zu nastopila proti reprezentanci Lod^a, kot reprezentanca-^dfgreba. Tekma je «stala neodločena s 4:4. Reprezentanca Lodza pa je porazila reprezentanco Slavonskega Broda z 2:1.
Novo športno igrišče v Radečah
Iz Radeč nam poročajo: Naša športna mladina nas je zapustila. Odšla je v srednje šole v Celje in Ljubljano. V času počitnic je odigrale več nogometnih tekem, kn so uspele zadovoljiva Prati njej so povečini igrali »starini«, starejši športniki. Klub je imel svoje športno igrišče na travniku, ki ga je dobil od zavoda sv. Vi.ncenoija na Hotemežu v najem. Travnik ni odgovarjal v nobenem o žiru nogometnemu igrišču, ker visi. Na eni strani je širši, na drugi ožji, vrh tega je ob straneh zarastel z grmičevjem. Žogo je bilo treba pri vsakem večjem »autu« iskati v dolini. V ostalem pa je vse igrišče prekratko in je bilo neuporabno.
Spričo teh nepravilnosti je tukajšnji pripravljalni odbor pričel resno razmišljati, kako priti do novega igrišča. Prijatelju športa g. dr. Matku se je posrečilo izposlo-vati pri tovarnarju Piatniku pripraven travnik v najem. Dobil ga je za majhno ceno na Njivicah nasproti Lotričeve vile. Tudi ta travnik visi navzdol po širini, katerega je bil treba planirati Pripravljalni odbor "športnega kluba je na travniku v svrho planiranja organiziral kuluk med prijatelji športa. Odzvalo se je 33 navdušenih športnikov. Pričeli so s delom. Delalo mestoma vse popoldne in še ponoči do
11. in 12. Dosedaj so zvozili za približno 10 vagonov zemlje. Čim bo travnik spla-niran, bo igrišče idealno in bo služilo za vse panoge športa. Igrišče bo dolgo nad 100 m, široko pa skoraj 40 m. Pričakovati je, da bodo dela končana že do jesene.
Službene objave LNP
3. seja k. o. 12. IX. 1935.
Iz objav s seje dne 29. avgusta je i>oiiio-toma izostalo: Kaznujeta se Leben ičnik Karl in Hauptman Ivan, oba Zagorje, po § 24 k. pr., in sicer Lebeničnik z 12-mesečno zabrano igranja, Hauptman z 2 mesečno zabrano igranja; obema se všteje suspenz. V istih objavah je tudi izostalo, da se Ker-šniku Jožetu všteje suspenz.
Kaznujejo se: Aljančič Oton, Slavija, po § 18 k. pr. s 3-tedensko zabrano igranja. Ku-nej Viktor. Mladika, po § 18 k. pr. s 14-dnevno zabrano igranja. Starman Lado, Slo-ga-lj, po § 18, 30 in 31 k. pr. s 3-tedensko zabrano igranja. Smolnikar Drago. Reka, po § 18 k. pr. z eno-mesečno zabrano igranja. Priveršček Anton, Maribor, po §§ 24 in 26 k. 26 k. pr. z eno letno zabrano igranja. Seifert Oskar, Rapid, po § 24 k, pr. z dvomesečno zabrano igranja. Detiček Fric, Rapid, po § 18 in z uporabo §§ 13 in 14 s 14-dnevno zabrano igranja. Reibenschuh Ivan, Maribor, po § 18 in z uporabo §§ 13 in 14 k. pr. s 7-dnevno zabrano igranja. Marčinko Franc, Rapid, po §§ 30 in 31 ter z uporabo §§ 13 in 14 s 7-dnevno ваЬгапо igranja. Habit Josip, Železničar, po § 30 in 31 ter
z n porabo §§ 13 in 14 « 7-dneyno zabrano
igranja. Škof Edvard, Železničar, po §§ 30 in 31 ter z uporabo §§ 13 in 14 k. pr. s 7-dnevno zabrano igranja. Tomažič Edvard, Zalog, po §§ 30 in 31 k. pr. s 14-dnevno zabrano igranja.
Vse kazni tečejo od dneva objave.
Suspendirajo se: Zornada Josip, Primorje, Zargi Anton, Ilirija, Perko Dane, Mars, Cotič Franc, Mladika.
SK Ilirija. Sestanek jimiorjev drevi ob 19.80 v članski sobi v Evropi. Udeležite se polnoštevilno; Eržen, Erter sigurno.
Ž. S. K. Hermes (nogometna sekcija) Dane« od 17. naprej trening vseh igračev na igrišču. Ob 30 sekcijska seja pri Kočarju.
Zaključek državnih
strelskih tekem
Maribor, 16. septembra.
Redne vsedržavne strelske tekme v Beogradu, pri katerih je tekmovalo 1.230 strel« cev, so zaključene in so tudi tokrat mariborski strelci dosegli lepe uspehe.
Na tarči »Cetmje« je dosegel prv0 mesto Dragan Milovanovič iz Kragujevca z 251 točkami. Drugi je prof. Pero Cestnik iz Maribora, 246 točk, 3. visckošolec Tone Majer iz Maribora 229 točk: 4. polkovnik Bajo Stanešič iz Maribora 229 točk; 5. Robert Vukmanov.ič iz Maribora, 227 točk.
Na zmagovalni tarči je dosegel profesor Pero Cestnik 867 točk. Tone Majer 839, Robert Vukmanič pa 757 točk. Vsi so rz Maribora.
V hitrem streljanju — 10 izstrelov v еш minuti — so od mogočih 100 točk dosegli Mariborčani: polkovnik Stanešič 59, prof. Cestnik in Robert Vukmanič pa 56 točk.
Na malokaliberski tarči je od 600 mogočih točk dosegel prof. Cestnik iz Maribora 517 točk in postal tako tudi prvak za leto 1935.
Državni prvak z vojaško puško za leto 1935 je postal Nemanja Markovič iz Kragujevca. Rezultati letašnjiih tekem v ekipah in drugače so bili boljši kakor lani. Zaradi zelo močne konkurence je mi^ogo ekip izostalo. Maribor se je pri tekmi za pokal Nij. Vel. kralja plasiral spet na tretje mesto.
nazadujejo poroke
Dr. Giioseffi je napisal zanimivo studijo o demografskem razvoju prebivalstva v Istri. Razprava vsebuje važne ugotovitve, ki kažejo, da poroke v Istri nevzdržno nazadujejo. To kaže na razkroj osnovne edi-nice človeške družbe, družine., ki lahko postane usoden za vso deželo.
Še v letih 1901 do 1910 je odpadlo na vsakih 1000 prebivalcev po 7.3 porok na leto. Leta 1924 je padel ta kvocient na 5.19, naslednje leto se je ustavil na 5.9 in pri tem je ostalo do predlanskim. P-raviijo, da naj bi bila to nazadovanje povzročila uvedba italijanskega civilnega zakona v no« vih pokrajinah. Ko pa se je z lateranskim paktom priznal cerkvenim porokam enakopravni pomen kakor civilni, je kvocient porok spet naraetel čez 7 na 1000 prebivalcev. Kakor "pa kažejo druge okoliščine, so poroke predlanskim in lani narastle tudi iz drugih razlogov in samo začasno. Znano je, da je pričel režim z raznimi nagradami, darovi in ugodnostmi navajati ljudi na to, da so se poročili. V Istri, kjer je mizeri-ja še vedno na vrhuncu, so prišle take nagrade najbolj do veljave.
Poglavje zase ©o nezakonski otroci. Se leta 1913 je odpadlo po 52 nezakonskih otrok na 1000 novorojencev. Lani se je to število povzpelo na 103. Tudi dejstvo, da je v Istri že vsak 10 otrok nezakonski, je nujno treba pripisati splošnim gospodarskim razmeram.
Postojna
Postojno modernizirajo. Vzdolž državne ceste so že spomladi postavil nov drevo« red cesto proti kolodvoru so asfaltirali, prav tako tudi pot k jami. Ob Pivki gradijo novo športno igrišče, na staram igrišču pa zraste v kratkem cel okraj novih vil. Preko igrišča so že speljali dve novi cesti in ob njih bodo v kratkem začeli graditi 6 eno in dvo-nadstropnih biš. Nova zgradba fašističnega zavetišča družbe »Ita-lia Redenta« je že pod streho. V bližnjem Prestranku in Ubeljskem, bi sacer_ spadata pod druge občinske uprave, & sta še vedno na Pivki, pa bosta v kratkem zgrajeni dve novi šoli. Prihodnje leto nameravajo v Postojni zgraditi še krito tržišče in novo pošt« no poslopje, v Studenem pa vodovod Tudi državno cesto od Sežane do meje preure-jujejo. Blizu Senožeč se bo novi del ceste odcepil od starega, ki zavije proti Razdrtem, ter se spet stekel vanj pri Hraščah.
Tudi med Postojno in Kačjo vasjo na meji bodo cesto preložili, tako. da bo v«s čas tekla ob levi strani železniške proge.
Kakor bo mesto v gradbenem pogledu mnogo pridobilo, tako je vsakomur tudi jasno, kakšen pomen imajo te zgradbe v splošnem
Že doslej je bila le Tedko katera nova hiša v rokah domačinov. Vse orne njene nove hiše pa bo sedaij v lastni režiji zgradilo in oddajalo v najem tržaško občinsko podjetje »Icam«.
Drohne novice
Pred goriškim sodiščem se je vršil v soboto proces proti 24 letnemu Ivanu Sfili-goju in 25 letnemu Radoslavu Rusjanu iz Kozane v Brdih. Obtožena sta bila, da sta zaradi vpoklica k vojakom nameravala zbežati čez mejo. Sodišče je ugotovilo, da prvi dej obtožnice ni bil utemeljen, vkljub temu ju je obsodilo na zaporno kazen po 6 mesecev in na globo po 1000 lir. Istega dne so čepovamski karabinjerji prijavili sodišču 29 letnega Alojzija Vončino iz Le-kavice pri Kanalu, ki je prav tako brez potnega lista zbežal preko meje.
Suša v Pazinščini. Čeprav je pred tre« mi tedni izdaten dež prekinil sušo, ki je trajala že pol leta, je v Pazinščini te dni spet zmanjkalo vode. V Pazin jo morajo voziti z motoriziranimi cisternami. Kmečko prebivalstvo i ■z okoliških vasi pa mora z vozovi po 10 do 20 km daleč po njo. Zlasti hudo trpi živina, kjer je zaradi suše poleg vode zmanjkalo tudi krme.
Predv<» jaške vaje. Kakor smo že poročali, se prično po vsej deželi 20 septembra pTedvojaške vaje v 1. 2. in obeh specialnih tečajih. Čeprav je pouk v teh tečajih načeloma brezplačen, ker je udeležba obve« zna, mora vendarle vsak udeleženec pla« četi za vsak tečaj po 5 lir Kdor ne bi prispeval te vsote, bo kaznovan.
Na Svet» Gori pri Gorici je bila v nedeljo že tretja skupina romarjev iz Ljubljane. Po romanju so si ogledali Gorico, nato pa so se odpeljali v Trst in od tam nazaj domov.
Tržaški in goriški prefekt v Rimu. Tržaški prefekt Tiengo in goriški prefekt Ciam-pani sta bila preteklo soboro v Rimu na raportu pri Mussoliniju, kakor poročajo italijanski listi.
V Tustu bodo tudi letos priredili že obi« čajno jesensko umetniško razstavo. Razstava bo v paviljonu v tržaškem javnem vrtu. Še pred leti so se našla na tej razstavi tudi dela- enega ali drugega slovenskega umetnika. Letos bodo razstavili fvoje kipe in slike samo italijanski umetniki.
H. E. Werner:	2
lYlr.Thorsten hoče bol!
Roman
Neznanec, ki ш bil opazil čudnega dogodka, je osupel odskočil: «Nu, dovolite...»	•
«Okradli so me! Tatu moram brezpogojno dobiti — brezpogojno!»
«Ali...»	i
«Odškodoval vas bom!»
«Kaj vam hodi ...»
«Wessentin.»
V naslednjem trenutku je sedel tajnik zraven Thorstena. Motenje zatulil kakor žival, ki jo udariš z bičem. Lastnik voza je stal ob robu ceste m zvijal roke: «Ali — to je...» Njegovo razjarjeno oporekanje se je zadušilo v kašlju. ki so ga bili kriivi bencinovi oblaki bežečega voza. Ko je nazadnje van dar ie prišel do sape, je zarjovel na vse grlo: «Držite ga! — Držite ga!»
Tuja roka mu je legla na ramo, kakor da bi ga hotela potolažiti. «Tolikanj se vam pa res ni treba dreti!» je z mirnim glasom zatrdil Lytton E. Buzz od newyorskega «Stara». «Mr. Thorsten ni avtomobilski tat!»
«Thorsten?» je osupel vprašal nesrečnik.
«On je bil! Ali za Boga nikomur ne povejte!» To rekši se je poročevalec odvrnil m izginil med množico na oni strani ceste.
«Mislim, da je najbolje, ce kar tu počakava papana!» je dejala Regina Thorstenova svoji spremljevalki in prepadena zmajala z glavo. Gloria Garronova se je nalahno zdrznila. «Da, da — kakopak!» je prikimala, in nemiren smehljaj ji je zaplaval okoli ust.
«Tamle spredaj je spet! Dohiteti ga morava!» Douglas Thorston ie zdaj strmel po brezijudni cesti, zdaj gledal na brzinomer Divji lov je bil, prehrumel vse ulice hamburške pristaniške četrti.
Tudi zadnje hiše Lupurskega predmestja so bie že za njima» «Vraga — ali motor res ne zmore več?»
Wessentin, ki je sedel zraven njega, je komaj udržal prestrašen vzklik: «Saj tako že prehitro voziva!»
«Onile pred nama vozi prav tako hitro — ga morava dohiteti, naj stane кал* hoče!»
«Ali..»
«Nič ali, prijatelj!» je zahropel Thorsten, ki ga je bila obsedla lovska strast. «Saj veste, kaj je na tem, da papirji, ki so v aktovki, ne...» Obmolknil je in besno zakrenil vodilo. Voz je pihte zletel v ovinek. Oni avtomobil, ki je bil za trenutek izginil, se je zdaj spet pokazal pred njima. Nič se mu še nista bala približala. «Poznam to okolico!» je siknil Thorsten skozi stitsjene zobe. «Lopov hoče uiti v Eidelstedt!»
Wessentin je boječe zakašljal. «AH je listnica res tako važna?
—	Saj poznate vsebino svojih papirjev — in konec koncev vem tudi jaz, za kaj gre.. »
«Papirji niso glavno!» mu je segeü Thorsten v besedo in jezno stresel glavo. «Hočem itn moram pa zvedeti, kdo je bil poučen o našem prihodu in, kdo nama je nastavil to past — zakaj o tem pač ne more biti dvoma, da je Т rop lastnice. izvršen po naprej določenem načrtu!»
«Vsekako!» je obotavljaje se priznal Wessentin.
Thorsten se je bil med tem spet pazljivo ozrl na brzinomer. Ozki kazalec je trepeta je nihal med številkami sem ter tja. «Vraga
—	hitreje ne gre! Težko da bd ga še dohitela!» Nato se je jezno zasmejal in dodal: «Če ba vsaj imel samokres! — Potem bi lahko...»
. «Kaj?»
«Lahko bi mu prestrelil pnevmatike in ga prisilil, da ustavi!»
Avtomobil je kaikor puščica letel po gladki cesti. Kolesa so žrla kilometre, a razdalje niso mogla zmanjšati. Pomladni veter je rezko žvižgal preko steklenega zaslona in se lovil Wessentinu v plavih laseh.
«Jaz — jaz imam samokres pri sebi___»je nazadnje v zadregi
rekel Wessentin.
Thorsten se je hlastno ozrl nanj. Potlačeno razburjenje mu je plapolalo za priprtimi vekami. «Človek — in to poveste šele zdaj? — Na dan z orožjem! Ali ste dober strelec?»
«Ne poseben!» je priznal tajnik in skomignil z rameni, med tem ko je vlekel browning iz zadnjega žepa.
«Potem morate vi voziti, jaz pa...»
Nov rezek ovinek je skril taksi njunim očem. «Prekleto!» je zahropel Thorsten. Pri slehernem ovinku je trepetal, da se ne bi begunec utrnil na kako stransko.pot. Ko ga je tik nato spet zagledal pred seboj, se je nehote oddahnil. «Ali je neroden! — Bržkone se tod ne izpozna! Jaz bi bil zdavnaj — nu, tem bolje! — Dajte md samokres! — Ne, pustite!» je odrinil Wessentina, ko je hotel prijeti za vodilo. Nato se je vzravnal, z levico čvrsto prijel za vodklo, z desnico pa ponesel orožje k očesu. Nekaj kilometrov ravne ceste je bilo pred njima. Taksi je bežal v oblaku prahu, tako da ga ni bilo lahko razločiti. Prepdh je kuštral Američanu temne lase, ki so jih na sencih že preprezale sive nitke. Vsaka črta njegovega zgubančenega obraza z ostro urezanim nosom je bila napeta. Oči эо se grozeče iskrile izza priprtih vek. Beli zobje so mu bliskali v zlovestnem nasmehu. Skrbno je pomeril. Veter je zdaj odnašal prašne oblake izpod preganjanega voza na desno. Thorsten je meril na levi zadnji obroč. «Koliko strelov?» je hlastno zaklical Wessentinu, preden je sprožil.
«Še trije — mislim!»
Puhanje jn tresketanje motorja je preglasilo slabotni pok samokresa. Oblaček dima pred Thorstenovim obrazom je hipoma skopneL Napeto je oprezal za uspehom svojega strela.
«Nič!» je besno siknil in vnovič dvignil samokres. A tedajci je opazil v daljavi železniški prehod, kjer so se pravkar počasi spuščale zapornice. Parni oblak bližajočega se vlaka je plaval nad drevjem.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._*
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—„
Ъ&К&УХПШ У-^ž* -«ЧъчпЩй у, .

Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra«
odgovor, priložite
Le, če zahtevate od
3»я ▼ znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842," sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vpračanfa, ti£&£a se malih oglasov, je naslavljati na: Ög!ass! ßiltSeSek „Jutra", LJubljana.
Slifžbo dobi
tscieja i üio Javek ' Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din.
Kuhar
popolnoma samostojen, verzinn v vseh mesnih jedilih, testeninah in mrzli kuhinji, soliden, marljiv in varčen, z najboljšimi priporočili prvovrstnih restavracij, dobi mesto v večji restavraciji v Zagrebu. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plače na Pu-blieitas, Zagreb.
20897-1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, prikup-ljiv in uslužen, s kavcijo Din IS.—'15.000. dober ra-čunar, z znanjem nemškega jezika, dobi takoj mesto kot vodja podružnice trgovine z mešanim blagom. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko »Brili ten«.
ЗОЭвЗ-1
Prodajalko
dobro izurjeno у posluže-vanju strank in event. učenko z 1 ali 2 letno prakso. išče trgovina s pleteninami in trikotažo. Zcrlasiti S9 je: Prisojna ulica 1/Ш. nad. Slapar.
зсазо-i
Fant
Pt-,T od 17—55 let. polten in zanesljiv, dobi delo v vinski in delikatesni trgovini. V poštev pride s?im_o dobro izurjen v tej stroki. Zglasiti se je od 10. do 12. nT"* v Büffet В r tik i. Masa г vkova M.
2C9294
>o
eprerme takoj Lampič, krzn-зт. Vidovdanska c. 2.
2С92ГГ4
Pomočnica
iščem, starega 19—Ю let, za trgovino z mešanim btngom na deželi. Mesečna р1я "a in kompanion pri žitni trgovini. Potreben kapital Din 35.1УЮ. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Dvojni zaslužek«.
20931-il
Danes začetek rednega vpisa v Dopisno trgovsko šolo.
V času rednega vpisa (15__25. septembra) izjemne ugodnoeti. Pišite po najnovejši prospekt. Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2/П. 222-*
4M.
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Dia.
Zopet smo cenejši
I. športni suknjiči 96 Din, treneh ooath-i 49П Die. Speci j »ln» izbira aump. modne hlače, nerU* Itd. Presker, St. Petra e. 14.
31-6
Wertheim blagajno
OS-06-1OG, opalograph, gramofon, koncertne citre, kitaro, lustre in razno pohištvo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20913-6
Otroški voziček
Cšportni), proda Korošec, Zelena jama, Prešernova
26Л.
20907-6
Voz zapravljivček
prodam ali zamenjam za vinski mošt. Ačkun Valentin, Trbovlje H.
2089Я5
Otroške voTŠčke
moderne, po tovarniških cenah prodaja »Novel«, Fra-nkopanska 31, Šiška. Ne zamudite ugodne prilike!	20462-6
■лСТЯЯИ	fstanovanjel
	
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio model 1935, 5+1 cevni, za izmenični tok, prvovrstne znamke, skoraj nov, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20937-9	Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje v Celju obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin, i električno razsvetljavo, v prvem nadstropju, z okni na ulico, oddam takoj pri Konrad Gorenjak, Gospoeka ulica 38, Celje. 30480-31
rrnrnrm	
Ugodno naprodaj Moška obleka, dve plišasti jopici za srednjo žensko postavo, škornji št. 40 m violina, vse v dobrem stanju. Ogleda se Pod Rožnikom, cesta I, št. 9. pritličje. 20911-IS	Dvosob. stanovanje s pritiklinami in kosom vrta, visokopritlično, mirno m sončno, poceni oddam v Zg. Šiški, Vodnikova cesta M. 20909-31
	Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddajn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20338-31
Moške stare obleke m pohištvo kuipujem. Pridem pogledat	
j na dom. j stuje. Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 2!7.
20916-13
' Pod ceno naprodaj:
I 8 masivne spalnice. 3 ku-i hinje. 1 hobelnik in 2 brusilna stroja, 10 jermenic — lesene in železne — 30 kub. m. suhih hrastovih plohov, 30 m transmisije 70 mm. 14 Iežajev 6(H>— 80Ü kub. m mehkih desk, 30 kub. m 6—12 cm bukovih plohov in palčic. Martine«, lesna industrija, 20717-1.-2
Vsak:- beseda 50 par; йалек Din za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din.
Za vzgojiteljico
gre absolvirana učiteljica z odličnimi uspehi. Izpričevala na razpolago. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Brezposelna absolventka«.
20894-2
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Prikolico
lahko brf-z karoserije, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20932-7

Seno za Abesinijo
dobro, stisnjeno, vezano v vagonskih množinah, kupim. Ponudbe za franko vagon Postojna na ogl. odd. Jutra pod »Seno za Abesinijo«.
Э0903-33
Belila I Uin. davek 3 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Tovarnar
solastnik, ki potuje z la-tnim a'-tomob:lom po savski, vroaskl, primorski ln bosanski polovici drinske banovine, kjer je zelo uveden, — Išče samo prvovrstno zastopstvo manufaktur-no galanterijske stroke. Ponudbe na »Centrore-klam, Zagreb, Gajeva ul. št. 4.
20669-5
Agente
za prodajo srečk razTedne loterije išče Kolektura Svoboda, Tavčarjeva 1. Lep stalen zaslužek pri samo dvomesečnem delu na leto. Oglasiti se popoldne od 1—2.
20900-5
Klavir in
francoščino
privatno poučuje Aneta Potočnik, diplomirana v Parizu — in sprejme še nekaj učencev (otroke in odrasle). Beethovnova ulica 115, visoko pritličje, v sredi.
20680-4
rt Wt
Jabolka
za prešanje kg po Din 0.70 nudi tt. A. Nachbar, Radeče.
20378-34
Jabolk
za mošt prodam več vagonov za najnižjo ceno. Ponudbe z navedbo cene na Cvelbar, Prekopa, St. Jernej.	30896-34
Beseda 1 Din. lavek 3 Din. z? Cifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vlagatelji pristopite
v zaščito lastnih interesov k »Društvo za zaščit« vla gateljev« Ljubljana. Miklošičeva ceeta št. 7Л1
176-16
Knjižice
vseh zavodov kupim po
najvišji ceni. Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov GRAŠEK JOŽE (zastopnik »Financier«) Ljubljana, Gledališka 4. Telefon 33-04.	30674-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice Ptuj, Din 17.830, prodamo za 75% gotovine, štedna zadruga, Zagreb, Varšavska 6.	30443-16
Dobro osebo
iščem, katsra mi posodi Din 5.000 proti mesečnemu odplačevanju. Jamstvo na razpolago. Odgovor prosim pod »20—.*0% obresti« na ogl. odd. Jutra.
30936-16
Stanovanje
dvo aH trisobno, lepo, sončno, oddam s 1. novembrom na Viču v novi hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20683-31
Na Celovški cesti
štev. 78
oddam stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje za takoj. Vprašati istotam, pri hišnici.
30631-21
Beseda 1 Din. davek ? Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
iščem, po možnosti s kabinetom. Najrajši Mir e. Trnovo ali bližina tobačne tovarne. Ponudbe je poslati z navedbo cene na ogl. odd. .Jutra pod »Mirna stranka«.
208SS-31a
Kabinet
centrum mesta, separiran vhod, oddam takoj. Knai ljeva 13/11.
30620-33
Sobo
opremljeno, s «epariranlm vhodom, oddam stalnemu gospoda. Knafljeva 13/11.
20621-23
Sobo
prazno ali opremljeno, oddam v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30608-33
Sobo
lepo opremljeno, z elektriko in parketi, oddam. Friškovec št. 8.
30017-28
Sobo
s posebnim vhodom, oddam. Türk, Streliška 22.
23)28-23
Sobo
oddam takoj. Ogled popoldan. Poljanska cesta 12.
20900-33
Dve dijakinji
sprejmem na stanovanje in hrano ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20925-23
Prazno sobo
s popolno oskrbo išče profesor. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Oktober«.
2O9O0-33a
Opremljeno sobico
sončno in zračno, s pečjo, ъ vso oskrbo ali brez, išče mirna gospodična, ne predaleč, za takoj. Dopise n i ogl. odd. Jutra pod šifro sŠnažna in suhac.
209ilS-33a
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom, iščem. Ponudbe pod »Bližina tehnike«; na ogl. odd. Jutra.
20934-23a
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenafc
Cerne — juvelir
Ljubljana, Wolfova alles 3
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
čeveljček
otroški se je izgubil po Židovski ulici. Čevljarskem mostu. Poeten najditelj naj ga odda v trgovini Jagei, Dvorni trg.
30904-28
Vsaka beseda	2 Din;
davek 3 Din. za	šifrr ali
dajanje oaslova	5 Jin,
naimanjši znesek	20 Din.
Kavarna Miklič
dne 11. 9. 1936 med 10. in 12. uro zvečer. Nepo-zabljivo, omogočite svidenje v sredo 18. sept. 1935 ob istfm času v kavarni Miklič. — Občudovalec lepe blondinke pod ogledalom.	20899-24
Beseda I Din, davek 3 Din, »a Mfro ali daian;e naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vabijo se kupci
gostilničarji, trgovci, mesarji in peki na dražbo enonadstropne gostilničar-ske hiše v Ljubljani na Vidovdanski cesti 16, nasproti hiralnice. Hiša bo s podaljšanjem Ilirske ulice postala vogalna in je zato pripravna za vsako obrt. Gotovine potrebno vsaj 50.000 Din. Informacije: Einspielerjeva 23, Bežigrad.
30913-32
Informacije
Beseda 1 Din, davek ? Din, za širro aH dajanje laslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Grafolog in hirosof
N. Sadlucki v LjnbHani.
Cita: karakteT, preteklost, sedanjost in bodočnost.
Vsak dan od 2—7. Naslov: Hotel »Slon«.
Sprejema: 9—12 in Liublja/na, soba &1.
aroifr-a;
Teleta» 2059
Snha drva,
premog, kar bo pakete dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. St 5

INSERIRAJ V „JUTRU"
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš predragi soprog, oče, brat, stile in svak, gospod
J©SEF STRADNER,
tajnik avstrijskega poslaništva v Varšavi danes, dne 15. septembra ob pol 7. uri zvečer, po dolgi, mučni boiezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega bo v torek, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Zrinjskega cesta štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 18. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, Varšava, Radkersburg, 15. septembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI: Josefina — soproga, Finy — hčerka, Mija — nečakinja in ostalo sorodstvo.
fei
Občina Ljubljara Meetm pogrebu za,v od
V nedeljo, 15. t. m. ob 21. uri nama je, previdena s tolažili svete vere umrla najina predobra soproga ozir. mamica, gospa
Pogreb bo v torek, 17. t. m. ob pol 4. uri pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Kamnik, dne 16. septembra 1935.
AVGUST — soprog, LIDIJA — hčerka.
NAŠE CENE S U K N A ZA OBLEKE
od 80"-do 180'-
Pwi® V «č? &
INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN - PA RACI N
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pianine'in
harmonije
prvovrstne, z večletno garancijo, tudi na obroke, dobite najceneje na Gosipo-svetski cesti št. 13 dvorišče. Popravila, tiglašenje najceneje!
20901-26
Kratek klavir
prodam, nov, svetovne znamke, radi smrtnega slučaja. EiedI, Slovenska 16. Piani no, črn, skoro nov, krasen glas: Dobrajc, Ta-ttenbachova 21, Maribor.
20934-36
В klarinet
prodam, skoraj nov, na Ježiri št. Ii2. Cena po dogovoru.
30893-36
Be«eda 1 Din. lavek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Mesnico
vzamem v najem v prometnem kraju, ali pri meren lokal za mesarijo ter dellkateso. Ponudbe z navedbo cene na ••rl oddelek Jutra pod »No-vemberLokal«.
20568-19
G. Th. Rotman:
ŽMfenjs Jakca Такса
46
Pogledal je skozi leico. To je bilo pa res lepo! Kamorkoli si nameril pogled, povsod je bilo vse trikrat večje. Prava čarovnija! Posebno brada starega gospoda je bila lepa: kakor da bi bila napravljena iz vrvic!
Beseda 1 Din, davek 3 D?n, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posestvo
Wixu_ Celja, obstoječe h 48 johov zemlje, ugodno prodam. Naslov v veeb poslovalnicah Jutra.
30865-30
Zemljišče
od 8000 m» naprej, event. hišo z gospodar, poslopji v Ljubljani, kupim ali vzamem r najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Ugodno«. 20716-30
Domačijo
proetorno in parcele prodam na drobno. Vič 58, Franc Vovk.
20906-20
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Dva boljša
dijaka(inji)
sprejmem na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
30936-22
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
z razgledom na Aleksandrovo ce®to. oddam boljši dami. Beethovnova 9'TI.
30916-33
Gospodično
tudi dijakinjo, sprejmem na stanovanje, event. tudi na hrano. Klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	30919-33
Sončno sobo
lepo, oddam solidni osebi s 1. oktobrom pri operi. Ogled od 12—2. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
209M-23
INDUSTRIJALCI TRGOVCI
BANČNIKI !
Najbolj zanesljivo računanje je z Remington-ročnim ali električnim računskim strojem. Najugodnejše pisanje je na novih Remington— pisalnih strojih. — Zahtevajte ponudbe od Remingtonovega repre-zentanta: DRAGUTINA GRÜN-BERGERJA, Ljubljana, Gaieva št. 6-1. nadstr. telefon 34-19. 7692
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega srčno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, deda, tasta itd., gospoda
Dragotina Hribarja
f
ZOBOZDRAVNIKU ODDAM
v najem dobro upeljano zobozdrav-niško ordinacijo v Sevnici ob Savi, И je opremljena z vsem modernim inštrumentarijem.
Informacije daje Sonja Hribarjeva, vdova po zobozdravniku, Sevnica ob Savi.
VELEEVDUSTRIJALCA, ČASTNEGA PREDSEDNIKA LJUBLJANSKE BORZE, ČASTNEGA PREDSEDNIKA ZVEZE INDUSTRLJCEV ITD. ITD.
kakor za številne, krasne vence in cvetje, se tem potom vsem naj-iskren.ejše zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo ministru g. dr. Antonu Korošcu, senatorju g. Ivanu Hribarju za topli poslovilni govor pred hišo in enako predsedniku Zveze industrijcev za Dravsko banovino g. Antonu Krejčiju. Nadalje zastopniku bana g. pomočniku dr. Otmarju Pirk-majerju, predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Vladimiru Ravniharju, zdravniku g. dr. Hausu za prijateljsko požrtvovalnost, čč. duhovščini, vsem številnim zastopnikom raznih oblasti, gospodarskih, kulturnih in stanovskih korporacij in društev, industrijskih, denarnih, trgovskih in obrtniških podjetij, zastopnikom Univerze, raznih zbornic in uradov, gg. občinskim svetovalcem ljubljanskim, pevskemu zboru Glasbene Matice za prelepo žalno petje, Gasilnemu in reševalnemu društvu, šolski mladini, čč. sestram, domačim uslužbencem in končno vsem številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Prav prisrčna hvala tudi predsedniku Zbornice TOI g. Ivanu Jelačinu in predsedniku Ljubljanske borze za blago in vrednote g. dr. Ivanu Slokarju za tolažilne govore ob odprtem grobu.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana-Zagreb, dne 16. septembra 1935.
ŽALUJOČA RODBINA:
DRAGOTINA HRIBARJA.
• • -V.		ЩШ Џ
		-'Шй,'."'
; .vs • •,	«ž ДГЩ1	' ' - *"
		
Щ		
	ж	mfh:'-
		
		
f л- .
. s.'... .
": '-'•* i^--'-•'•••?*■"<' ■ ? ■ r	-"йй?	t
v ... ■ i:, ул • i::
'ireiuje Davorin Ravljen« «— Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskamo d, d. kot tlskarnarja Frano JezerSek, — Za tnseratni del Je odgovoren Alojz Novak, — Vsi f LJubljani,