imorski
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
TRST, nedelja 30. decembra 1962
\ « »HV-.
Leto XVin. - Št. 291 (5375)
Pred novim letom
•»-.rva ugotovitev, ki jo morali mo v tem našem novolet-A nem uvodniku zapisati, ko se oziramo na dogodke preteklega m skušamo pogledati v prihodnje leto, je vsekakor naslednja: pri najodgovornejših državnikih sveta je zmagal razum. Mislimo na krizo okrog Kube, ko je svet nenadoma stal pred možnostjo atomske katastrofe in uničenja. Ta ugotovitev pa je hkrati dobro znamenje za svetovno dogajanje v prihodnjem letu in v bodočnosti sploh.
Tudi ob pregledu dogodkov v okviru države, v kateri živimo, moramo ugotoviti v preteklem letu napredek. Kot rezultat dolgoletne borbe delavskih množic smo končno dobili bolj demokratično vlado kot v preteklih letih. Rezultatov res še ni bilo mnogo, toda upati je, da je ta vlada vsaj delno priprava pogojev, v katerih bo v prihodnosti delovnim ljudem omogočeno večje sodelovanje pri upravi države, pri čemer bo nosila veliko odgovornost zlasti socialistična stranka, ki bo morala odločno vztrajati na svojih načelnih stališčih. Večja demokratičnost sedanje vlade pa se je glede naših krajev odrazila v prvi vrsti v skoraj dokončnem izglasovanju zakona za ustanovitev avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki se bo, kot upamo, ustanovila prihodnje leto in v kateri bo vse njeno prebivalstvo — in skupaj z njim tudi Slovenci — imelo večjo besedo kot doslej.
Res je sicer, da ni bilo v preteklem letu tistih nečloveških javnih protislovenskih nastopov, katerim so bili Tržačani priča v prejšnjih letih, toda še yedno imamo premalo jamstev, da se ne bodo ponovili. Vendar pa se pri nas v preteklem letu dejansko ni zgodilo nič pomembnejšega glede naših narodnostnih pravic. Stpvilna naša osnovna vprašanja niso bila rešena, čeprav je poteklo osem let od podpri londonskega sporazuma s posebnim statutom, ki nam je taJsa~j«n-atva zagotovil, še vedno čakamo, da se bo ta sporazum sploh ratificiral, da bodo uveljavljene vsaj tiste določbe, ki jamčijo uporabo slovenščini v javnih uradih in v sodstvu, ki določajo, da morajo imeti tudi slovenske organizacije tisto po-močrki jo uživajo vse ostale, da bodo v javnih službah pripadniki naše narodne skupnosti zares pravično zastopani, da bodo hujskači na narodnost-
no mržnjo ne samo zapisani, ampak tudi zgledno kaznovani itd. Zares je najmanj, kar lahko v prihodnjem letu vlada levega centra stori, da končno po toliko letih zadovolji tiste zahteve, ki so jih v svojih spomenicah na naj višja odgovorna mesta že tolikokrat poslali predstavniki vseh političnih in kulturnih skupin. Predvsem pa smo lansko leto Slovenci v Italiji zaman čakali, da bi nas prenehali deliti na tri kategorije in da bi z nami ravnali
Na dan Novega leta ne izide noben časopis. Prihodnja številka «Primorskega dnevnika» izide v sredo, 2. januarja.
tako kot ravnajo z ostalima dvema narodnostnima manjšinama v drugih dveh avtonomnih deželah na severu države.
Tiste večje demokratičnosti sedanje vlade, ki smo jo omenili zgoraj, Slovenci v Italiji torej še vedno nismo občutili. Mi namreč merimo demokracijo pri nas ne samo na podlagi splošnih drugih svoboščin, temveč tudi po tem, kakšne svoboščine in pravice uživamo kot manjšinska narodnostna skupina. Pri tem pa moramo še dodati, da niti jugoslovansko-italijanski mešani odbor, na katerega smo glede izvajanja določb posebnega statuta v precejšnji meri računali, kot v zadnjih dveh, treh letih, tudi v lanskem ni dal pričakovanih rezultatov.
Spričo takega stanja se pri pregledu pozitivnih postavk v lanskem letu moramo omejiti le na dejstvo, da se je povečalo zanimanje levičarskih strank za usodo naše in manjšin sploh, in sicer s poglabljanjem «poznavanja njihovega življenja in z zavzemanjem ustreznih borbenih stališč glede njihovih konkretnih vprašanj. S tem v zvezi je bila tudi povečana dejavnost predstavnikov teh strank v parlamentu, kjer se je v preteklem letu, med razpravo o statutu za avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino, govorilo zelo mnogo tudi o Slovencih v Italiji. Smatramo, da je treba tudi to dejstvo uvrstiti med pozitivne postavke, čeprav rezultat niti od daleč ni bil tak, kakršnega so si želeli s svojimi konkretno formuliranimi predlogi levičarski poslanci. Tako se je zgodilo, da je glede Slovencev v Italiji bil sprejet zelo skop člen 3, ki pomeni dejansko manj kot nekatere ustavne določbe,

V Trebčah...
Da bi v prihodnjem — srečnem — novem letu bilo vedno tako nabito obiskovalcev na vsaki mladinski prireditvi, kot je bilo v petek v Trebčah na zabavno - kulturnem večeru, in na katerem je naš Mario Magajna posnel gornji prizor, želi ne samo naš' dnevnik, temveč v s i Slovenci v Italiji
da ne govorimo o posebnem statutu londonskega memoranduma.
Temu stanju ne moremo i-skati vzrokov samo v znanem odporu desnice in skrajne desnice do naših zahtev. Tudi ne zadostuje opravičevanje z miselnostjo italijanskih politikov in državnikov, da z manjšinsko politiko v zgodovini niso imeli mnogo opravka; pa tudi dejanski obstoj znamenite birokracije ne more vsega opravičiti.
če preidemo na zelo važno vprašanje našega obstoja in razvoja in se vprašamo, kaj smo sami Slovenci storili in kaj moramo storiti, da nam bo bolje, moramo ugotoviti, da dejavnost slovenskih organizacij ni bila zadostna in da jo je treba v prihodnjem letu okrepiti; da je vse preveč območij kulturne in prosvetne neaktivnosti, zato moramo dejavnost razširiti na vse ozemlje, kjer žive Slovenci v Italiji; premalo je pripravljenosti pri mnogih sposobnih ljudeh, da bi nekaj svojega časa žrtvovali za skupno delo, zato jim moramo vcepiti zavest dolžnosti do naših narodnih vprašanj.
Odvračati moramo sredinsko desničarske kroge med Slovenci od drobtiničarske politike in od sklepov, po katerih odklanjajo tesnejše sodelovanje s slovensko levico pri razvijanju večje dejavnosti naše manjšine nasploh in pri vsklajevanju naših zahtev pred oblastmi. To dokazuje ideološko in politično nestrpnost, ki je v veliko škodo slovenske manjšine.
Premagati moramo miselnost, ki še obstaja v nekaterih krogih delavskega gibanja, da zadostujejo samo načelna stališča in sporadični borbeni nastopi v/prid manjšine. Ne, Slovenec, pripadnik delavskega gibanja, bo opravil svojo dolžnost, če bo aktiven tudi v kulturnih, prosvetnih, strokovnih, v gospodarskih in podobnih manjšinskih organizacijah.
Ko torej ob letošnjem novem letu ugotavljamo v svetovnem in notranjepolitičnem okviru pozitivne premike, ki bi bili morali imeti že v lanskem letu prav tako pozitivne posledice za nas Slovence v Italiji, moramo izraziti upanje, da se bo to zgodilo vsaj v prihodnjem letu.
rarnffl[n«n
U Tantova poslanica ob koncu leta
Glavni tajnik OZN U Tant je v svoji poslanici ob koncu leta poudari, da je opustitev jedrskih ploizku-sov prvi ppoblem, ki ga je tr/eba rešiti, ker bi bila prepoved f teh poizkusov ; irvi, korak k ra: orožitvi.
teto, k\ se kon. čuje, je nečeno v poslanici it Tanta, je značilno po pomembnem IpopU. ščanju mednarodne napetosti. Združeni narodi so potrdili svojo koristnost, kar se je zlasti videlo v času kubanske krize.
U Tant je v svoji poslanici izrazil željo, naj bi v prihodnjem letu mednarodna skupnost še z večjimi napori delala za gospodarski in socialni razvoj človeštva. Posebno je poudaril pomen gospodarskega in socialnega napredka držav v razvoju in izrazil prepričanje, da bo tak napredek prispeval k popuščanju napetosti na svetu ter služil stvari miru, ker bi škodljivo trošenje sredstev za oboroževanje in zaloge jedrskegp orožja lahko občutno zmanjšali.
V Tani
150 milijonov mrtvih v osemnajstih urah
oitateljem
PRIMORSKI DNEVNIK
Glavna skupščina OZN je na letošnjem zasedanju sprejela resolucijo, s katero poziva jedrske sile, naj storijo vse, da še najpozneje s 1. januar, jem 1S63 ukinejo vsi jedrski poizkusi. V smisla tega priporočila je raz-orožitveni odbor nadaljeval delo v Ženevi, Toda, na žalost, se delo ni premaknilo tz slepe u. lice. Ves čas se je diskusija vrtela o-Kenncdj	imenova-
nih črnih škatel, to je posebnih aparatov, k i bi jih jj, namestiti na prej dogovorjenih V krajih, in ki bi avtomatično regi-strirali vse potresne sunke, bodisi T naravne ali pri tiste, ki bi nafta-U zaradi podzemeljskih jedrskih ju eksplozij. Zahodne' države onore-$ kajo učinkovitosti teh n paratoti À in zahtevajo tudi istočasne inšpek. - cije na krajih, k jet bi nastale sum. Ijive eksplozije. Zavrnile so predlog SZ, naj bi s 1, jvinarjem ukinili vse poizkuse, glede podzemeljskih pa naj bi ob proglasitvi začasnega moratorija nadaljevati pogajanja o dokončnem Sporazumu. Sovjetska zveza je izjavila, da je vsgk hip priprav-
™	m -N »	me	i * I »	|	m* Itema to storiti, St isto mtore tiišl
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||||l|||Umiiiiti,||,|||||ini|||||||,,|l|l|||,||,,U|,|l,lllll||IIMIImllllllll|,,|,l|,,ll,,,l,,ll,lll,l,|,nillllllllllllllllllllllllllinilllllllllllll,llllllllllllllnilllllMIIIIIIIIIII prineslo tako lepo darilo, ki bi
«■■niiii»tiiiiiiiiiiiiiiišiiiii0f«inrTiiaiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiai*i&iuiiiiia«aaiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii«iiiiii|ll||l|||||Utvy|1||a|Bllltl||||||VU|||l|lll|tl|f||Ut,ul,|,,llllll|IIMiaBUIIIIIIII,,,|„|,,,l,,,l,iai,l,l,l,|,nil|lllll,llllll|lta,llt(lltlaa|ai||||lll|iai|la|iaaa|alaiaaaiBllll
TUDI VČERAJ HUDI BOJI MED ČETAMI OZN IN ČOMBEJEVIMI ŽANDARJI
Čombe zapustil predsedniško palačo in zbežal
prineslo
biir
darilo.
bili prav prepoijfd vsth jedrskih tttrplozu, k£T, jfuud^rja iutir «U Ta»t\vpsvoN fbf amfi JCF strahot-
Katanška prestolnica pod nadzorstvom sil OZN
LEOPOLD VILLE, 29. — Po zatišju, ki je trajalo vso noč, so	x.
fn čomiSjeriaminž1ndalLetala 0ZN 80 bombardirala letališče Čombejevih sil v
pustil predsedniško palačo in zbežal neznano kam.
čete OZN so v glavnem zasedle vse mesto in odstranile vse cestne bloke, čombejevi žandarji pa so se umaknili v gozd. Predstavnik OZN je izjavil, da sile OZN nadaljujejo čistko v Elisabethvillu in da je odpor posameznih skupin čombejevih žandarjev šibak. Pozno zvečer so iz New Yorka javili, da so sile OZN prevzele nadzorstvo nad ka-tanško narodno banko v Elisabethvillu. Vodstvo zavoda so poverili visokemu funkcionarju OZN. Banka bo še dalje izpolnjevala svoje obveznosti in prav tako se bo redno nadaljevalo vse njeno poslovanje. Vse osebje banke so zaprosili, naj ostane na svojem mestu; odredili so vse potrebne ukrepe za varnost tega o-sebja.
Ze sinoči so čete OZN zasedle glavno pošto, postajo in radijsko postajo v Elisabethvillu. Prav tako so čete OZN že sinoči obkolile predsedniško palačo v Elisabethvillu. Davi je predstavnik OZN izjavil, da je Com-be še vedno v palači, vendar pa se je pozneje zvedelo, da je še prej zbežal. V Combeje-vih krogih so trdili, da Combe osebno vodi akcijo svojih žandarjev.
Danes popoldne je predstavnik OZN potrdil, da je Combe zapustil Elisabethville, ni pa znal povedati, kje in kdaj je odšel. Se prej je Combe zagrozil, da bo ukazal «celotno uničenje», če
bodo čete OZN nadaljevale svojo akcijo. Zagrozil je, da bo dal razstreliti most na reki Lu-firia med Elisabethvillom in Ja-dotvillom.
Ze davi je predstavnik OZN sporočil, da so indijske enote začele včeraj popoldne čistko in da so že sinoči zasedle področje liceja in radijske postaje ter glavni štab Combejevega orož-ništva. Dejal je, da so Combe-jevi orožniki zapustili svoje položaje in zbežali v gozdove. Ponoči je bilo v mestu mirno. Ob
Kolveziju - Britanska vlada se zopet zavzema za Combeja
5.30 zjutraj pa so se znova vneli boji na cesti, ki vodi v Ja-
dotville, ko so začele čete OZN napredovati. Prišlo je do hudih spopadov, ko so indijske čete napredovale v del mesta Lu-mumbaši na poti, ki pelje v Kolvezi. Drugi oddelki OZN pa so prodirali na poti, ki pelje v Kipuši. Okoli 9. ure so se jim Čombejevi žandarji postavili po robu, in sledili so močni spopadi. Ob 9 zjutraj so letala OZN napadla letališče v
Kolveri, ki je glavno letalsko oporišče v Katangi. Uradno so sporočili, da je akcija «zelo u-spela». Kmalu zatem se je v Leopoldvillu razširila govorica, da je neko Combejevo letalo napadlo nekatere objekte v Elisabethvillu. Tega pa niso uradno potrdili. Predstavnik OZN je izjavil, da so letala OZN pri napadu na letališče v Kolveziju uničila tri katanška letala, eno pa so napadla v zraku. Letala OZN so uničila zaloge goriva
na letališču in en hangar, delno pa so uničila kqntfolqi stolp
iHiiiiiiiiimiiiiiimitiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiinniimiiiiiitmiiiiiitiiiiiiuiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiin
Tudi včeraj so še ves dan trajali boji v Elisabethvillu:	čete
OZN so končno izgnale Čombe je-ve žandarje in njega samega iz mesta, tako da so morali vsi zbežati v gozd. Toda borbe so se nadaljevale izven glavnega mesta Katange in bodo trajale verjetno tudi danes. Pa tudi v samem mestu so bile še čistke, toda odpor žandarjev je bil šibak. Med boji so letala OZN morala bombardirati tudi letališče v Kolveziju, ki je glavno letališče Katange. V bojih je padlo šest etiopskih kov, sedem pa jih je bilo nih. Gre torej za odločno OZN pod vodstvom U Tanta, ki se je očitno naveličal Čombejevih potegavščin, s katerimi pa ta še ni prenehal. Kot poudarja neutrudljiva Čombejeva zagovornica — britanska vlada — je Combe ponudil pogajanja s kongoško vlado glede razdelitve dohodkov med Katango in osrednjo vlado. Forcing Office zahteva takojšnjo u-stavile v ognja, češ da je britanska vlada že večkrat predočila U Tan-
DANES
Hruščova Adenauerju nakazujejo možnost pogajanj. Neumen bi bil
!.. cinični
tisti, ki bi skušah podcenjevati težave, neodgovoren pa tisti, ki bi se odrekel poskusom... Ozkogled-na in neumna je teza zahodnih dr-
žav, ki mislijo, da je najboljša pot sa obrambo lastnih interesov in
tu, da je rešitve v Kongu s
šaman tekati politične silo. Poleg te-
interesov miru, ohraniti ali utrditi
ga ima Combe svoje prijatelje veda tudi v Belgiji, kjer so včeraj
sedanje stanje v Zahodni Nemčiji ter jo politično
priredili celo demonstracije prot Spaaku in proti Kennedyju.
kitajski pokrajini Kvan-Inevi s(
o katerih pa je kitajska vlada porniče
Tudi v
tung so bili 'pred dnev
spopadi,
ročala šele včeraj. Gre za un
nje že devete skupine čangkajško-vih in
ameriških vojakov, ki so se izkrcali na kitajski celini od oktobra do danes. V vseh skupinah je bilo 172 oseb.
Nekoliko bolj razveseljiva novica pa je prišla tokrat iz Bonna,
kjer jb podpredsednik Bundesta-ga Dehler po radiu izjavil: «Vse note SZ in tudi najnovejše pismo
in gospodarsko spojiti t «malo Evropo», vojaško pa z NATO. Vsak Nemec bi moral razumeti, <>, bi taka integracija v daljšem času že bolj poglobila prepad, ki loči obe Nemčiji. Kdor hoče nadaljevati po tej poti, ne bo mogel v prihodnosti več govoriti o Nemčiji in o njeni enotnosti.»
Pa že ena važna — nepolitična novica: Med 19. in 24. novembrom so sovjetski znanstveniki prvič v zgodovini človeštva navezali stik po radiu z Venero ; oddajali so nekatere besede, ki jih je pet minut nato površina Venere odbila, tako da so jih isti znanstveniki ujeli na Zemlji.
in drugi hangar.
V nes
meščenci OZN, ki so po. nalogu
LeApoJflViUa |o začeli da-prihhjdti z letali civilni fna-
zapustili
vojaškega poveljstva Elisabethville.
V diplomatskih krogih v Leo-poldvillu trdijo, da je do 11. ure danes zjutraj padlo šest e-tiopskih vojakov, sedem pa jih je bil9 ranjenih. Iz Usumbure Burundiju poročajo, da je
ni h posledica i morebitne vojne, v kateri bi Vzhod in Zahod začeta medsebojno jedrsko obra» cunavanje, je govoril Kennedy prejšnji teden po televiziji. Izjavil je, da bi v takem primeru bilo samo v prvih osemnajstih urah na svetu okoli 150 milijonov mrtvih. Izjavil je.
«Imamo raketne izstrelke na do. bro zavarovanih položajih. Tudi če bi prišlo do napada na nas, bi jih lahko vedno izstrelili in bi lahko uničili deželo, ki bi nas napadla, m isto bi lahko storile ral ete na podmornicah. Hruščov ve, da bi v primeru njegovega napada na nas bilo konec Sovjetske zveze. Ce bi prišlo db tega nesrečnega dneva in do množične izmenjave udarcev, bi bil konec Zahodne Evrope, Sovjetske zveze in ZIJA: bilo bi najmanj 150 milijonov mrtviš samo v prvih osemnajstih urah... Če je res, da sva Hruščov in jaz na isti barki, pa po drugi strani ni res, da sva na istem valu,., Ce hoče Sovjetska zveza širiti komunizem, medtem ko se temu ZDA odločno upirajo, bi to privedlo do neposrednega spopada... Na sestanku s Hrušiovom na Dunaju, ko je on izjavil; da namerava po 'pirati osvobodilne vojne, sem mu, odgovoril, da
poveljstvo OZN zaprosilo tamkajšnjo vlado dovoljenje za pristajanje lovskih letal OZN na tamkajšnjem letališču. Baje namerava OZN zaprositi dovoljenje, da bi tamkajšnje letališče uporabljala kot oporišče za svoje letalske sile. Vlada v Burundiju ni še odgovorila.
Iz Salisburyja poročajo, da je minister za obrambo rodezijske federacije sporočil, da so «odredili nekatere previdnostne ukrepe» in da so letalske in kopenske sile v pripravljenosti.
Kakor vsakikrat, ko je Čombe v nevarnosti, tako se je tudi to pot postavila v njegovo o-brambo britanska vlada. Zahtevala je «takojšnjo ustavitev sovražnosti in začetek pogajanj med predstavniki Combeja in o-srednje vlade», Foreign Office je objavil izjavo, v kateri pravi, da je britanska vlada večkrat predočila U Tantu, da je zaman
(Nadaljevanje na 2. strani),
vojne, je to gotov
način, na podlagi katerega bi se
lor-,-1,	.....	„i,	____
*...*>	poui ij/ i ruti
naši dve deželi prei ali slej znašli neposredno druga proti drugi. In to se je zgodilo na Kubi. Sedaj ni moč dopustiti, da se ponovi več takih dogodkov, ker nismo prepričani, da se bo v vsakem primeru Sovjetska zveza u-maknila, kakor je storila na Kubi... Goji m veliko zaupanje v ZDA, čeprav je moja predsedniška funk. cija mnogo bolj težavna kot sem mislil, predvsem zato, ker ZDA ne morejo vedno izvajati na svetu tiste politike, ki se jim zdi, da je zanje pravilna, Omejitve naše akcije so mnogo večje kakor sem mislil, preden sem postal predsednik.»
Atomi in vreme
V zvezi z jedrskimi eksplozijami je važno, da omenimo tudi pismo, ki ga je pred božičem poslal švedski znanstvenik Sven Svantesson glavnemu tajniku OZN V Tantu. V pismu opozarja na neposredno povezanost katastrofalnih neurij, ki so divjala v številnih delih sveta, z atomskimi eksplozijami v atmosferi. Odločno s» zavzema za to, naj svetovna orga-

(Nadaljevanje na 2. strani)
Januarja bodo znižali vojaški rok od dosedanjih 18 na 15 mesecev
Zaključena sodna preiskava proti južnotirolskim teroristom - Na razpravi bodo zaslišali več kot 1000 prič - Nenni o izrednem pomenu spomladanskih političnih volitev - Togliatti o stališču KPI v sedanjem položaju
ditve že zapustilo področje propagande in prešlo na področje političnega uveljavljenja bodisi z odobritvijo posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, bodisi z bližnjo razpravo o zakonskih osnutkih za dežele z navadnim statutom. Nato Nenni zaključuje: «Nobena od teh stvari, ki so bile že storjene ali ki Jih je treba še storiti ni sama sebi smoter: vsaka zase pomeni precejšnja vprašanja ljudi, metod, smernic ; na vsako zase in na vse skupaj pa je
Sneg,
Topli
RIM, 26. — Sodna preiskava proti južnotirolskim teroristom :e je zaključila: preiskovalni sodnik je danes poslal sodišču ob-ežno obtožnico, ki obsega 850 tipkanih strani, proti 164 ose-jam, ki-prebivajo v Južni Tirolski, Avstriji in Zahodni Nemči-ii. V preiskovalnem postopku je bilo oproščenih 11 južnih Tirolcev in en Nemec, ki so jih danes izpustili na svobodo. 68 obdolžencev je v zaporu, 96 pa na svobodi ali na begu. Obtožnica 'iih dolži napada na ozemeljsko integriteto države, politične za-ote, umora in poskusa umora, iapada na varnost javnega in elezniškega prometa, napada la električne naprave, namer-ieea rušenja zgradb, težjega primera poškodb, hujše sabotale vojaških naprav in posesti razstreliva. Nekatere obtožbe se le. nanašalo le na Južno Tirol-*ko, ampak tudi na pokrajine f rento, Verona, Como in Novara. '	.
Na ranneravi bo nastopilo več kot '006 oriti. Tudi zaradi tega, ker v Bocnu ni primerne sodne dvorane, razprava ne bo v Bocnu, ampak v nekem drugem mestu.
V intervjuju za tednik «Italia Cronache» Je obrambni minister Andreotti napovedal med drugim, da hodo v začetku prihodnjega le-:a predložili v parlamentu zakonski ukrep za zn i'ani e vojaškega roka od dosedanjih 18 na 15 mesecev.
Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» objavlja uvodnik Nenni ja pod naslovom: «1963: leto olitev». v katerem pravi med dru-jlm, da ' bodo imele prihodnje splošne politične volitve izreden x>men, ker gre za to, da se do-rončno zaključi desničarski povoj-li razvoj, ki se je začel z volitvami 19. aprila 1948. Potem ko se je zadržal na političnem razvoju od :akrat do sedanje Fanfanijeve viale, Nenni nadaljuje: «Delo je šele ra začetku. To delo naleti na tež-Soče, sd bodo izginile le, če bodo spomladanske volitve likvidirale /se preostale dvoumne, začasne in negotove pozicije. Sedaj pa ni več iasa za druge eksperimente ali popravke k sedanji izkušnji: ali naj sedanja zakonodajna doba traja ao svojega naravnega roka (kakor to .elimo mi), ali pa naj jo predhod-10 prekinemo z notranjo krizo ali sunanjim posegom. V tem smislu imo že v polni predvolilni kampanji... Stališče socialistov glede vse-ja tega je bilo in je premočrtno n čvrsto. Programskemu sporazumu s KD nismo postavili nobene-?a pogoja, ki bi bil že vnaprej nesprejemljiv. Od nove izkušnje nismo pričakovali nič drugega kot o, kar Je mogla dati in kar se je ibvezala dati, zavedajoč Se hkrati sgodovinskega pomena in meje dogovorjenega programa. Pogoj za nadaljnji razvoj preobrata in primerjava odgovornosti poedinih strank (o čemer bodo sodili volivci) Je politična volja, da se v celoti uresniči program, ki ga je vlada napovedala v preteklem marcu».
Po naštetju «pozitivnih» in «manj pozitiviiih» plati dosedanjega dela, se Nepni zadržuje na resnih tež-kočah, na katere Je, v okviru večine levega centra same, naletelo uresničenje deželne ureditve ; vendar pa je vprašanje deželne ure-
treba gledati v funkciji nadaljnjega razvoja politike gospodarskega načrtovanja, glede katere se bodo v naslednjih petih letih spopadle stranke, razredi in družbeni sloji. To, kar mi napovedujemo, je prihodnost, boljša od sedanjosti, ne pa konec pritiskov, manevrov, kriz ali, z drugimi besedami, borb, ki se, nasprotno, napovedujejo ostrejše kot kdajkoli. Glede izida teh borb bodo odločilno besedo povedale bližnje politične volitve».
Toglatti pa Je za jutrišnjo številko glasila KPI «l’Unità» napisal uvodnik, v katerem pravi med drugim, da smo priča «subtilni, mno-gostranski, zapleteni igri običajnih konservativnih sil, da bi razvodenile stvarno vsebino, vsebino demokratičnega preobrata, ki se je začel v letu 1962, in da bi privedle ves položaj na stari tir... Iz tega položaja izhaja osrednje vpra-
šanje danes in v letu 1963. Gre za to, da se bomo morali odločiti med novim zaustavljanjem na konservativnih pozicijah, slabo maskiranih s kakšno frazo in potrjenih s podporami, ki bi jih ne smelo biti — in drzno, pogumno, mnogo-stransko gospodarsko in politično akcijo obnove in demokratičnega napredka. V naši diskusiji s socialisti obstaja tendenca, da se izognejo tej odločitvi, kar mi predvsem obsojamo. Nujnost te odločitve pa je treba postaviti z največjo ostrino in močjo pred delovno ljudstvo, pri tem pa pojasniti, kako je od te odločitve odvisna u-godna in konkretna rešitev vprašanj, ki so vsem pri srcu, in od katerih je odvisen naš obstoj: vprašanja miru, mezde, zemlje, politične svobode za delavce, njihovega dejanskega prihoda na vodstvo družbe».
Dobri odnosi med FLRJ in Grčijo
ATENE, 28. — List «Katimerini», ki izraža mišljenje grške vlade, poudarja danes, da grško-jugoslo-vanski odnosi služijo za zgled sodelovanja med državami z različnim družbenim sistemom
tiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiii..... i„, i„„ min,............................................................................................................iiiimiiii,......
Fidel Castro v kratkem v ZDA?
NEW YORK, 29. — Advokat James Donovan, ki se je pogajal v Havani za izpustitev 1.113 kubanskih kontrarevolucionarjev, je na tiskovni konferenci izjavil, da je mogoče, da bo Fidel Castro prišel v kratkem v, ZDA.
Donovan je pripomnil, da mu je sam Castro med nekim razgovorom sporočil, da bo dovolil 2.500 sorodnikom izpuščenih Ujetnikov, da se preselijo v ZDA. Okoli tisoč od teh je že prispelo v ZDA.
Fidel Castro je omenil možnost, da pojde v ZDA za nadaljevanje pogajanj za izpustitev 23 ameriških državljanov, ki so zaprti na Kubi. Castro je izjavil, da bi ob tej priložnosti eventualno govoril v OZN, Ni pa povedal, kdaj misli priti v ZDA.
led in mraz v večini Evrope vetrovi iz Afrike na jugu
Severna Italija pod plastjo snega - Hud mraz na Južnem Tirolskem
V Palermu in Cosenzi 20 nad ničlo
lUllllimiltaiUflMIIIIUIHIIIIIIIHMIINIMIIIIIIIIIIINHIMIMIfMi
Večina Evrope je še pokrita s snegom in z ledom. Toda na jugu so topli vetrovi, ki prihajajo iz Afrike, prinesli nekoliko olajšanja.
Vsa severna Italija je danes pokrita s snegom. V večini severnih pokrajin je začelo snežiti sinoči ali pa dani. Ze od sinoči in vso noč je snežilo v Turinu, Genovi, Milanu, v pokrajini Cuneo ter v vsej Emilii in Romagni. V Genovi je bilo ranjenih okoli d vaj. set oseb zaradi poledice na cestah. Neko letalo, ki je prihajalo iz Milana in je bilo namenjeno v Fiumicino, ■ni moglo davi pristati na letališču v Genovi zaradi snega.
Na Južnem Tirolskem je davi spet začelo snežiti. Ponoči pa je bil še vedno hud mraz. Termometer je padel ponekod na osemnajst stopinj pod ničlo. V tridentinski pokrajini pa je včeraj bilo ponekod tudi 26 stopinj pod ničlo, ponoči pa je mraz popustil in ponekod je začelo snežiti.
Južni del Italije pa je že zajel topli val. V Palermu je bilo danes dvajset stopinj nad ničlo. Ponekod Tudi
toplo. V Cosenzi je bilo 16 stopinj nad ničlo. Ob tirenski obali pokrajine Cosenza je bilo 20 stopinj nad ničlo.
Tudi v Alžizu je prišlo v zadnjih štiriindvajsetih urah do nagle spremembe temperature. V Atžiru se je termometer dvignil od osem stopinj na 21 nad ničto. V Oranu pa od 9 na IS. Tudi na Portugalskem je prišlo do nagle spremembe temperature, predvsem na jugu. Včeraj se je temperatura v manj kakor eni uri dvignila za deset stopinj.
1 so se ljudje sončili ob obali, r vsej Kalabriji je danes
Letalo s 23 potniki zadelo ob goro
V	ostali Evropi pa mraz še ni popustil. Preteklo noč se je temperatura na raznih krajih sukala od 11 do 19 stopinj nad ničlo. Sko. raj povsod je še vedno prekinjen rečni promet, ker so reke zamrznile. Število žrtev zaradi mraza še vedno narašča.
Tudi v Belgiji je še vedno hud mraz. Severni kanali so blokirani in na «eč krajih je rečni promet prekinjen. Davi je bilo na nekaterih področjih 16 pod ničlo.
V	Berlinu je pritisnil še hujši mraz. Vse ceste so pokrite z ledom.
Na vsem Holandskem je močno snežilo, danes pa je deželo zajela mrzla megla. Bojijo se, da bo mraz še narastel.
V	Veliki Britaniji je večina področij pokrita s snegom in z ledom. Temza je prvikrat po letu 1947 pokrita z ledom.
Tudi nekatera področja v Jugoslaviji je zajel nov mrzel val. V Mražištu blizu Sarajeva je bilo 37 stopinj pod ničlo. V nekaterih mestih je pol metra snega. Številne ceste so prekinjene. Prav tako je na več krajih prekinjen letalski promet. Železniški promet je zelo težaven in nastajajo velike zamude.
NICA, 29. — Poštno letalo na progi Bastia-Nica z 21 potniki in s tremi člani posadke je danes zadelo ob greben gore Renose, ki je pokrita z debelim snegom. Letalo so dolgo pogrešali. Prebivalci bližnjih krajev so sporočili, da so slišali ob 13.30 močno eksplozijo. Po dolgem iskanju so opazili iz letal razbitine ponesrečenega letala. Na kraj nesreče so takoj odpotovale reševalne skupine. Bojijo pa se, da ni noben potnik ostal pri življenju, ker so razbitine faztresene daleč naokoli. Helikopterji niso mogli pristati na kraju nesreče zaradi goste megle.
CAGLIARI, 29. — Neko ameriško reakcijsko letalo, ki je odletelo z ladje «Forrestal» ob obali Sardinije, se ni vrnilo. Vse dosedanje iskanje je bilo zaman.
PENZANCE (AnglijaJ, 29. — No-coi se je pet kilometrov od jugozahodnega dela Anglije potopila
Katanga
(Nadaljevanje s J ttrani)
iskati politično rešitev v Kongu s silo. Izjava pravi, da je britanski predstavnik v OZN dobil nalogo, naj «roti U Tanta, naj bi izkoristil ponudbo Combe-ja, da pošlje svoje predstavnike v Leopoldville, zato da se sporazumejo o pravični razdelitvi dohodkov med Katango in osrednjo vlado». Dodal je, da je treba predvsem takoj ustaviti ogenj. Takih «ponudb», ki jih omenja Eoreign Office, je Combe sporočil že nešteto, a jih potem ni izpolnil.
V Bruslju je belgijski zunanji minister Spaak izjavil, da so evakuirali belgijske državljane, ki so bivali v četrti Golf de Elisabeth-ville, medtem ko za druge ni bilo to potrebno. Dalje je sporočil, da so danes popoldne evakuirali osebje družbe «Union Minière» v Kipušiju.
Združenje «prijateljev Katange» pa je organiziralo protestno demonstracijo po bruseljskih ulicah. Demonstranti so vzklikali pròti Spaaku in proti Kennedyju. Odili so pred ameriško poslaništvo, od koder pa jih je policija razgnala.
608-tonska ladja. Zdi se, da gre za holandsko ladjo. Zaradi razbur. kanega morja in nevihte, ki divja na tem področju, je malo verjetnosti, da se bo kdo od članov posadke rešil.
PARIZ, 29. — Zaradi cestnih nesreč, ki so se dogodile v Franciji od 23. do 25. decembra, je zgubilo življenje 58 ljudi, 1456 pa jib ie bilo ranjenih. Samo 23. decembra je bilo 22 mrtvih in 523 ranje. nih pri 338 nesrečah.
VERONA, 29. — V bližini kraja Illesi pri Veroni sta se trčila av-tocisterna in trolejbus, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, pet pa ranjenih. Avtomobila sta se trčila na ozkem ovinku.
Hruščov obišče Berlin?
MOSKVA, 29. — V zahodnih diplomatskih krogih v Moskvi domnevajo, da bo Hruščov morda obiskal prihodnji mesec vzhodni Berlin in se udeležil kongresa vzhodnonemške enotne socialistične stranke, ki bo 15. januarja. Vendar pa ni moč v zvezi s tem nič zvedeti.
Moskovska «Pravda» in agencija Tass ponavljata danes sovjetske zahteve za normalizacijo položaja v zahodnem Berlinu.
V Bonnu je podpredsednik Bun. destaga Dehler po radiu izjavil, da «vse note Sovjetske zveze, in celo tista nota Hruščova, ki jo je poslal za božič kanclerju Adenauerju, nakazujejo možnost pogajanj». Dehler je dodal: «Neumen bi bil tisti, ki bi skušal podcenjevati težave, neodgovoren pa tisti, ki bi se odrekel poizkusom.»
Dehler je izjavil tudi, da je oz-kogledna in neumna teza zahodnih držav, ki mislijo, da je najboljša pot za obrambo lastnih interesov In interesov miru ohraniti ali u-trditi sedanje stanje v Zahodni Nemčiji ter jo politično in gospodarsko spojiti z «malo Evropo» vojaško pa z NATO. «Vsak Nemec, je dodal Dehler, bi moral razumeti, da bi taka integracija v daljšem času še bolj poglobila prepad, ki loči obe Nemčiji. Kdor hoče nadaljevati po tej poti, ne bo mogel v prihodnosti več govoriti o Nemčiji in o njeni enotnosti.»
Titov obisk v tovarni «Ivo Lola Ribar»
BEOGRAD, 28. — Na vabilo delovnega kolektiva tovarne «Ivo Lola Ribar» v Beogradu, ki je danes proslavljala 15. obletnico delovanja, se je proslave udeležil predsednik Tito, ki je pred petnajstimi leti izročil v obrat ta ključni objekt prvega petletnega gospodarskega načrta Jugoslavije. Člani delovnega kolektiva so Titu priredili topel sprejem. Tito je obiskal tovarno v spremstvu predsednika ljudske skupščine Srbije Jovana Veselinova, predsednika centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozarja Vukma-noviča-Tempa, predsednika izvršnega sveta Srbije Slobodana Pene-ziča, člana zveznega izvršnega sve. ta Miloša Miniča in drugih visokih zveznih, republiških in zastopnikov mesta Beograda. Tovarna «Ivo Lola Ribar» je danes re-nomirano podjetje. V preteklih jetnajstih letih je tovarna izde-ala nad 150.000 ton raznih strojev in naprav v skupni vrednosti 68 milijard dinarjev. Tovarna proizvaja danes opremo za razne tovarne, opekarne, lesne industrije, železarne, cementarne in gradbeni material. Zadnje čase je svojo proizvodnjo usmerila na proizvodnjo sodobnih težkih orodnih strojev za obdelavo kovin. Tovarna je samo letos izvozila v inozem-
stvo raznih strojev in opreme v vrednosti tri milijarde dinarjev. Po pozdravnem govoru ravnatelja tovarne in govoru predsednika republike je znano društvo «Drago Krsmanovič» izvedlo kratek umet. niški program.
Obsodba bivših belogardistov
čun za letos. Včeraj se je sestalo predsedstvo Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov. Na sestanku so proučili letošnjo aktivnost Jugoslovanske lige in načrt aktivnosti za prihodnje leto. Zaradi drugih obveznosti je bil dosedanji generalni tajnik Jugoslovanske lige Miroslav Vito-rovič razrešen te funkcije, za novega generalnega tajnika pa je oil izvoljen književnik Erih Koš.
LJUBLJANA, 28. — Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je končala danes razprava proti trem bivšim belogardistom, ki so bili obtoženi, da so z navodili iz inozemstva skušali ustanoviti «organizacijo slovenskih protikomunistov».
Obtoženi Anton Kregar, vodja skupine, je bil obsojen na 14 let, njegov namestnik Franc Jevšek na 10 let, Ivan Merlot pa na 13 let strogega zapora.
Državni proračun pred skupščino FLRJ
BEOGRAD, 28. — S sprejemom zveznega družbenega načrta, zveznega proračuna za leto 1963 in več zakonikih predlogov, ki so tesno povezani z izvršitvijo družbenega načrta, je zvezna skupščina Jugoslavije končala danes letošnje zasedanje. Na današnji seji je tajnik zveznega izvršnega sveta za prora- pinske vlade za začetek razgovo-čun in splošno upravo Zoran Polič podal poročilo o proračunu za prihodnje leto, ki predvideva dohodke in izdatke v znesku 609 milijard dinarjev, to je za 25 milijard dinarjev manj, kot je znašal prora-
Havana-Moskva brez pristanka
MOSKVA, 29. — Danes je na moskovskem letališču pristalo sovjetsko letalo «Tu-114», ki je prispelo iz Havane. Letalo je letelo na progi iz Havane v Moskvo brez vmesnih pristankov in je potolklo vse prejšnje rekorde. O-gromno letalo, ki lahko pelje 220 potnikov in posadko petnajstih o-seb, je preletelo razdaljo enajst tisoč kilometrov v nekaj manj kakor štirinajstih urah. Letelo je na progi, ki pelje čez Groenlandijo in Severno morje. Agencija Tass javlja, da so s tem odprli redno letalsko progo med obema mestoma. Na tej progi bodo vozila letala «Tu-114» brez vmesnih pristankov.
MANILA. 29. — Velika Britanija je danes sprejela predlog fili-
rov glede filipinskih zahtev po britanskem delu Bornea. Skupno sporočilo filipinskega ministrstva in britanskega poslaništva pravi, da se bodo razgovori začeli prihodnji mesec v Londonu.
(Nadaljevanje s 1. strani)
nizacija «temeljito in objektivno razišče dejanski vpliv atomskih eksplozij na meteorološke razmere in potresne premike».
Svantesson je z vrsto primeri podkrepil svoje ugotovitve, da a-tomske eksplozije — v pravilnih presledkih po 260, 400 in 600 dni — vplivajo na katastrofalne motnje v atmosferi in na premikanje zemeljske skorje. Svantesson pravi, da je veliko število človeških žrtev in huda razdejanja zaradi nedavnih viharjev nad nekaterimi področji ZDA in Sibirije kakor tudi katastrofalne poplave v številnih državah, pa tudi izredno nevarni «smog», ki je nedavno zajel Veliko Britanijo, neposredno povzročila vrsta atomskih eksplozij, ki so jih opravili lansko jesen v raznih delih sveta. Na podlagi znanstvenih opažanj in proučevanja prejšnjih pojavov je Svantesson že septembra letos napovedal, da bo 14. oktobra do 10. decembra vrsta elementarnih ne-zgod% Vse to — pripominja švedski znanstvenik — se je žal uresničilo.
Razorožitev ali oborožitev?
r
o
v
i
De Gaulle
Čeprav Vzhod in 's Zahod od časa do i časa opozarjata na / strahotne posledice morebitne jedrske fS vojne in čeprav ve. * ' nomer poudarjata, da sta pripravljena skleniti sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov in o dokončni prepovedi jedrskega orožja, vendarle prevladujejo na žalost pri pogajanjih med zavezniki zlasti zahodnega bloka prav vprašanja jedrske oborožitve in ne razorožitve. Tako je bilo tudi pri razgovorih Kennedyja in Mac Miltona na Bahamskih otokih, o čemer smo že pisali. V zvezi s sklepi na Bahamskih otokih pa se še ni polegla ostra polemika ki je s ledila tako v Angliji kakor v ZDA in Franciji. V Angliji očitajo Mac Millanu, da je kapituliral in da je s tem «konec angleške jedrske ne. odvisnosti». V ZDA napadajo vojaški krogi Kennedyja, ker je odredil, naj se opusti izdelovanje raketnega izstrelka «Skybolt» in ker kaže pripravljenost sporazymé-vanja s Sovjetsko zvezo. Francoski tisk ostro polemizira z ameriškim tiskom. Medtem pa se v Parizu uradno sploh še niso izrekli glede Kennedyjeve ponudbe, naj bi Francija sodelovala v skupni jedrski sili NATO, s tem da bi ji ZDA dobavile izstrelek «Polaris» kakor Veliki Britaniji. De Gaulle baje še vedno proučuje Kennedy-jevo ponudbo. Na splošno pa zatrjuje francoski tisk, da bo de Gaulle verjetno zavrnil ameriški predlog in da hoče zgraditi svojo neodvisno jedrsko silo. Pri tem pravijo, da je ameriška ponudba samo past, ker bi morala Francija izdati ogromna sredstva, da bi izdeloval a podmornice, ki so potrebne za izstreljevanje omenjenih raket. V Franciji pravijo, da bi sporazum praktično pomenil, da bi o uporabi jedrskega orožja odločale samo ZDA, česar de Gaulle prav gotovo ne bi mogel trpeti. Kancler Adenauer pa je izjavil, da se «načelno strinja» z načrtom, toda zahteva, da morajo nadzorstvo nad jedrskim orožjem imeti skupno vse članice NATO, torej tudi Zahodna Nemčija. Pri tem dodaja, da bo treba nekatera vprašanja «pojasniti v svetu NATO». Taka je torej vsesplošna pripravljenost na jedrsko razorožitev
■iiMiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiimmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiimmiiiiinimiiiiiiiiiiiiimtiitiiiiiiniiitimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiitiiiitmiitiiii
Optimizem po prvem delu pogajanj med Indijo in Pakistanom
Skupen poziv voditeljem in tisku obeh držav, nuj prispevujo k ustvarjanju prijateljskega ozračja • Sporazum med Pakistanom in Kitajsko je začasen
RAVALPlNDI, 29. — Voditelja i do pogajanja nadaljevala 16. ja-. razgovori. potekali v duhu prisrč-
J: 1	t —	H .> 1 — 1 -, 4 n — n im #1 .. 1 —. rt n Mi	_tf n «J . / -i 1 l	1 - . J , , m 1 r M	«4 «11 r* 1_n m 4,	« »*	atn mi« «—.« — — — — _ * -	_ __ _ .
indijske in pakistanske delegacije sta imela danes zadnjo sejo v zvezi s Kašmirom. Po dveur-nem razgovoru sta objavila skupno sporočilo, s katerim Indija in Pakistan pozivata voditelje in tisk obeh držav, «naj prispevajo k ustvaritvi prijateljskega ozračja za rešitev kašmlrskega vprašanja». Po objavi skupnega sporočila je indijska delegacija odpotovala v Novi Delhi, kjer se bo-
nuarja. Voditelj indijske dele- nosti in razumevanja z iskreno
gacije Singh je pred odhodom izjavil, da odhaja iz pakistanske prestolnice «zelo zadovoljen». Na vprašanje, ali je šlo izključno za poizvedovalne razgovore, je odgovoril, da je «nedvomno šlo za nekaj več». Dodal je, da so proučili številne plati kašmirskega vprašanja in nobene od teh ločeno.
Skupno sporočilo pravi, da so
Na rotterdamskem letališču se je neko angleško letalo pri pristajanju prevrnilo. Sneg, ki se je nakopičil ob koncu letališča, pa je omilil sunek in preprečil, da bi se letalo vnelo. Pilot je zgubil življenje, toda vseh 14 potnikov se je rešilo; dobili so le manjše praske
izmenjavo pogledov. Sporočilo dodaja, da se bodo razgovori nadaljevali sredi januarja v Novem Delhiju, «da se najde pravična in častna rešitev» za Kašmir in za s tem povezano vprašanje.
Voditelj pakistanske delegacije Buto je izjavil, da «ni nezadovoljen» z razgovori. Dodal je: «U-pam, da sta naši dve deželi razumeli, da je kašmirsko vprašanje zaviralo petnajst let našo dejavnost». Dodal je, da ni bilo moč «naglo napredovati, kakor bi bili želeli».
V Pekingu pa je kitajska vlada danes sporočila, da je sporazum med Pakistanom in Kitajsko glede meje na tistem delu Kašmira, ki ga nadzoruje Pakistan, začasen in da ga bodo nadomestili z uradno pogodbo, ko bo spor med Indijo in Pakistanom o Kašmiru rešen.
Stik z Venero po radiu
MOSKVA, 29. — Agencija Tass javlja, da so sovjetski znanstveniki navezali 19. in 24. novembra stik po radiu z Venero. Po radiu so v kodeksu oddajali proti Veneri besede «mir», «Lenin» in «ZSSR». Manj kakor pet minut pozneje je površina Venere odbila te znake, ki so jih isti znanstveniki ujeli na Zemlji.
Agencija Tass poudarja, da je to prvikrat v zgodovini, ko so navezali stik po radiu z Venero.
Skupine diverzantov uničene na Kitajskem
PEKING, 29. — Pekinški radio je javil, da so kitajske čete ob podpori domačega prebivalstva u-ničile skupino Cangkajškovih in ameriških vojakov, ki so se izkrcali v pokrajini Kvantung. Radio je dodal, da gre že za deveto skupino, ki se je izkrcala na kitajski celini od oktobra do danes. Tudi prejšnje skupine, ki so se izkrcale z morja ali pa se spustile s pada li, so bile uničene. V vseh devetih skupinah je bilo skupno 172 oseb,
Hruščov
Opozorilo Hruščov? Adenauerju
Hruščov je prejšnji teden odgovoril Adenauerju na nje. govo pismo od 24. decembra. V svojem pismu ponavlja Hruščov svoje predloge glede Berlina. V glavnem poudarja: 1. Zahod bi mo. ral likvidirati svojo okupacijo v zahodnih sektorjih mesta. 2. V zahodnem Berlinu bi o-stale zahodne čete, toda pod poveljstvom Združenih narodov. V zahodnih sektorjih mesta bi OZN prevzela nekatere funkcije, glede katerih bi se morali še dogovoriti. 3. Socialistične države bi podpisale mirovno pogodbo z Vzhodno Nem. čijo, toda bi jamčile svoboden dostop do Berlina. Hruščov poudarja, da Zahodna Nemčija nima nobene pravice do zahodnega Berlina. Pri tem dodaja: «Zaradi svoje politike zaostrovanja napetosti in potiskanja sveta v nove vojne spravljate v nevarnost življenje milijonov ljudi». V zvezi z nujnostjo likvidacije incidentov v Berlinu pravi Hruščov, da je treba gledati na prave vzroke napetosti na mejah med obema deloma Ber. lina. «Na žalost, dodaja Hruščov, vi se vedno izogibate temu problemu. Jaz sem zelo zaskrbljen zaradi položaja v zahodnem Berlinu,» Hruščov nadaljuje med drugim: «Kubanska kriza je pokazala, kakšna nevarnost se lahko zgrne nad .vse človeštvo in koliko naporov je bilo potrebnih, da smo se izognili katastrofalni vojni in o-hranili mir. Toda v teh vznemirjajočih dneh se v nemški zvezni republiki ni dvignil niti en glas, ki bi pozival na miroljubno rešitev ’ spora. Sedaj se zahodnonem-ške vlada trudi, da bi spravila ZDA v položaj, iz katerega ne bi bilo drugega izhoda nego vojna. Vsakikrat, ko se pokaže možnost zbližanja stališč obeh strani, se bonska vlada razgiba in začenja iskati najbolj brezupne kombinacije z edinim namenom da onemogoči sleherni sporazum in da imobilizira velike države.»
«Vi, dodaja Hruščov, ste bili prt ča, kako je Nemčija dvakrat sprožila mednarodno vojno. Ali morda iščete izgovor da sprožite tretjo vojno?»
Zatem poudarja Hruščov, da se vsi narodi sveta zavedajo strahotnih posledic jedrske vojne, in ugotavlja, da je to zavedanje in željo po miru vsega človeštva izrazil v svojem govoru papež Janez XXIII., ter dodaja: «Jaz sem komunist in ateist, in seveda se ne strinjam s filozofskimi mnenji papeža, toda podpiram in odobravam njegov poziv na mir. Vi, ki ste vnet katoličan, ki priznavate duhovno vodstvo katoliške cerkve, bi morali še posebej upoštevati poziv njenega poglavarja.»
Combe
Indijo in Pakistanom prav ozemlje Kašmir, ki ga obe državi zahtevata zase. Indija zaradi tega oporeka Pakistanu pravico, da se dogovarja s tretjimi državami o meji tega ozemlja. Vendar pa sta obe delegaciji premagali začetne težave in se po treh sejah sporazumeli o «izhodiščni točki» za pogajanja. Kakšna je ta izhodiščna točka, ni znano. Pogajanja se bodo nadaljevala 17. ali 18. januarja v Novem Delhiju.
Kar se tiče spora med Indijo in Kitajsko, vlada na fronti še vedno zatišje. Vendar pa je Nehru opozoril prebivalstvo, naj bo pripravljeno na nove žrtve za primer, da bi Kitajci znova napadli. Kitajci namreč vztrajajo pri svojih zahtevah po priključitvi ozemlja Ladak ob meji s Kašmirom. Indija pa poudarja, da niso mogoča pogajanja pod vojaškim pritiskom in dokler se Kitajci ne u-maknejo vsaj z večine indijskega ozemlja. Medtem je prišla v Peking predsednica cejlonske vlade gospa Bandaranajke, ki je sporočila tamkajšnji vladi načrt šestih izvenblokovskih držav za rešitev spora. Ni znano, kakšni so ti predlogi. Potrebno je namreč počakati, da se o njih prej izrečeta obe prizadeti vladi. Verjetno bodo nato sledila tajna pogajanja, če bosta obe vladi sprejeli dobre usluge gospe Bandaranajke.
Kardeljevo potovanje
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Edbard Kardelj nadaljuje svoje obiske v raznih prijateljskih državah Azije. Prejšnji teden je zaključil svoj obisk v Indiji in je prispel v Irak. V Indiji so Kardelja povsod izredno prisrčno sprejeli. Z Nehrujem in z drugimi indijskimi voditelji je Kardelj imel številna posvetovanja v zvezi z mednarodnimi vprašanji in z odnosi med obema državama. V številnih aktualnih mednarodnih vprašanjih imata Indija in Jugoslavija enake ali podobne poglede. To so ponovno u-gotovih med razgovori. Posebno pozornost pa so posvetili vlogi izvenblokovskih in drugih naprednih sil na svetu, ki se borijo za okrepitev miru in za miroljubno poravnavanje sporov.
V iraški prestolnici Bagdadu pa se je Kardelj razgovarjal med drugimi tudi z iraškim predsednikom Kasemom, kateremu je sporočil pozdrave maršala Tita. Vsi iraški listi prisrčno pozdravljajo Kardelja in poudarjajo prijateljsko sodelovanje med obema državama. List -Al Akbar» piše, da so izkušnje Jugoslavije na vseh področjih notranjega razvoja in mednarodnih odnosov segle čez njene meje v Evropo, Azijo in A-friko. «Jugoslavija si je zadala velike cilje, nadaljuje list, in si je začrtala jasne poti, po katerih bo dosegla te cilje s politiko nepo-vezovanja v bloke in s politiko miroljubnega sožitja. S tem si je Jugoslavija, ustvarjajoč socializem v praksi in teoriji, na družbenem in gospodarskem področju, pridobila splošno priznanje na svetu». List poudarja tudi, da so vlada in narodi Jugoslavije podprli osvobodilne težnje arabskih narodov in njihove napredne sile.
Combe
Combe nikakor ne odneha, ker je pač uvidel, da ima še vedno močno zaslombo Velike Britanije in Belgije ter številnih drugih kapitalističnih krogov, ki imajo mastne dobičke v družbi «Union Minière». Prejšnji teden je znova organiziral celo vrsto napadov na čete OZN v Elisabeth-villu. V četrtek pa so njegovi žandarji začeli pravo ofenzivo na čete OZN in jih obstreljevale s težkim orožjem in z minometal-ci. Poveljstvo OZN se je končno odločilo in močno reagiralo. Dalo je Combeju ultimat, naj da od: straniti vse cestne bloke. Ker je Combe to odklonil, so čete močno odgovorile na napade in zasedle prostore glavnega štaba. Combejevih žandarjev in nato še predsedniško palačo. Prišlo je do hudih spopadov. Angleški konzul v Elizabethvillu, ki si je vsakikrat prizadeval, da Combeja reši, je skušal tudi to pot posredovati za premirje. Vendar pa ni uspel. Izjavil je, da se zdi, da Combe nima več nadzorstva nad svojimi žandarji. Predstavnik OZN Gar-diner je izjavil, da ima že dolgo opravka s Combejem. Toda vsa-kikrat ko Combe nekaj obljubi, tega ne izvrši. Pripomnil je, da res ne ve, kdo ukazuje Combe-jevim žandarjem. Kdo jim ukazuje, pa je seveda prav dobro znano. Saj je v Katangi veliko število belgijskih plačancev, ki dobivajo ukaze od mogočne družbe «Union Minière» ob odobravanju belgijske in angleške vlade. Upamo, da bo U Tant to pot odločnejši in bo šel do kraja, čeprav se stvari ne bodo mogle razvijati v izključno korist kongoškega ljudstva. Ameriška vlada to pot podpira akcijo U Tanta, ker se namreč stvari v Kongu razvijajo po njenih željah in načrtih, da Kongo pade pod ameriški vpliv. Z eliminacijo Combeja bi ZDA izrinile prejšnje kolonialiste, m tako bi tudi ta bogata dežela skupno z vsem Kongom padla pod njihov vpliv. Počasi se tore j uresničuje dolgoročni načrt, ki so ga bile ZDA pripravile od vsega začetka kongoške krize, zlasti po umoru Lumumbe. Zadnje dni je bila v Kongu posebna vojaška delegacija, da «pregleda vojaške potrebe OZN».
Kašmir
Med Indijo in Pakistanom so se pred dnevi začela v pakistanski prelil stolnici Havalpin-dtju nova pogajanja za ureditev mejnega spora in predvsem za ureditev spora glede Kašmira. Toda Nehru prav dan pred začetkom pogajanj so v Ravalpindiju javili, da je pakistanska vlada sklenila s Kitajsko sporazum o meji med kitajsko pokrajino Sikim in ozemljem Kašmira. Zaradi tega so st i pogajanja začela v napetem o-I zračju. Saj je glavni spor med
Politično zatišje v Italiji
Fanfanl
Govorice o bližnji krizi vlade so v preteklem -t e d n u skoro povsem izginile iz dnevnega časopisja, ki je neposredno zainteresirano na tem, da bi se razbila vladna koalicija levega centra Spričo božičnih tn novoletnih počitnic je politična kronika izredno skopa; tako stanje bo trajalo do 8. januarja, ko se bodo sestali politični tajniki strank vladne več« ne, PSDI, KD, PRI in PSI, ki m» rajo doseči kompromis med stali» ščem KD in PSI glede odobri*»« deželnih zakonov, ki jih je vlad« sicer že predložila parlamento» vendar pa jih sedaj proučujejo parlamentarne komisije in se b* to proučevanje zavleklo največ mA sec dni. Toda tudi če bi se sporazumeli, da mora parlament oda» briti vse štiri deželne zakonsko osnutke, je malo verjetno, da bi jih utegnil odobriti pred koncem sedanje zakonodajne dobe, ki se bo končala v aprilu.
Možnost kompromisa je danes mnogo večja, kot je bilo to moč domnevati le pred dobrim tednom.
V	tem prepričanju nas potrjujejo po tej strani izjave voditelja PSD/ Saragata, ki je po razgovoru s Fanfanijem dejal, da je politični položaj «dober» in da nikakor ne verjame v možnost krize; po drugi strani pa je Lombardi izjavil pred svojim odhodom v Anglijo (kjer $è bo zadržal kakih deset dni), da bo po njegovem mnenju prišlo do sporotuma med KD in PSI, ker je KD nedavno ponovno potrdila svoje regionalistično stališče, in ker je moč najti kompromis med zahtevo KD, da se najprej odobri finančni deželni zakon, in zahtevo PSI, da se najprej odobrt volilni deželni zakon.
Pa tudi sicer ;e napetost med KD in PSI, zlasti glede deželne ureditve, popustila v znatni meri.
V	nekaterih političnih krogih se namreč izjavlja, da socialisti ne nameravajo več nasprotovati de-moknstjanskemu kandidatu za predsednika ENEL, kar zadeva deželno ureditev pa da se nameravajo omejiti na zahtevo, da parlament odobri finančni deželni zakon, hkrati pa da se KD obveže, da se vsi diugi deželni zakoni odobrijo že v začetku prihodnje zakonodajne dobe. Koliko je resnice na tem, je težko reči; vendar si bomo glede tega povsem na jasnem takoj po 8. januarju.
Skupina socialističnih poslancev je predložila v poslanski zbornici zakonski predlog, s katerim se dodajajo novi členi v kazenskem zakoniku, da bi dopolnili do. ločbe glede zaščite etničnih in verskih manjšin. Gre namreč za okoliščino, da italijanska zakonodaja ščiti pred žalitvami le katoliško vero, povsem pa ignorira in sodno ne preganja primerov žaljenja nekatoliških veroizpovedi, primerov hujskanja k plemenski mržnji ter primerov propagandne m poveličevanja rasizma.
ANATOLE FRANCE: \
ZGODBA Zi TESELO
srnin
Horteur, izdajatelj «Svetlobnega žarka», politični in literarni urednik «Nacionalne revije» ter «ilustriranega novega' stoletja». Horteur me je sprejel v svojem, kabinetu in mé počastil iz globine svojega direktorskega naslonjača z naslednjim nagovorom;
«Dragi moj Marteau, napišite za posebno številko .Novega stoletja’ zgodbo. Tri sto vrstic za Novo leta. Nekaj zelo živahnega, c aristokratskim parfumom.»
Odgovoril sem Horteuru, da rajši ne bi bil «dragi Marteau», vsaj ne v tem smislu, kajti menil je, da bom pripravljen napisati zgodbo.
«Rad bi,» je dejal, «da bi se glasil naslov .Zgodba za bogatine’.»
«Rajši bi jo nazval .Zgodba za revne’.»
«Prav to pričakujem: zgodbo, ki bogate izpodbuja k usmiljenju z revnimi.»
«Prav tega ne prenesem, namreč, da imajo bogati usmiljenje b revnimi.»
«Čudno.»
«Nič čudnega, marveč znanstveno utemeljeno. Po mojem mnenju je usmiljenje bogatih z revnimi žaljivo in nasprotuje človeškemu bratstvu. Ce hočete, da bom govoril bogatim, tedaj porečemi prizanašajte revnim s svojim «smiljenjem, saj ne morejo ničesar početi. Cernu usmiljenje in ng pravičnost? Z njimi morate poravnati račune. Spravite te račune v red. To ni stvar iiustva. To Je gospodarska »adeva, Ce na) to, kar jim daste iz usmiljenja, pomaga podaljšati njihovo revščino in vaše bogastvo, je to darilo drago in solze, ki jih pretakate pri tem, ne bodo napravile zadeve pravičnejše. Miloščino dajete, da ne bi ničesar dajali nazaj. Dajete malo, da bi mnogo obdržali, in k tem« ei čestitate. Tako je tudi samoški tiran vrgel svoj prstan v morje, (Toda Nemezis bogov to žrtve ni sprejela. Ribič jo prinesel tiranu njegov prstan nazaj v trebuhu ujete ribe. In Polikrat Je bil oropan.)rysyga < svojega bogastva.)}
«Salito se.»	,
«Prav nič se ne šarim, Bogatim bi rad dal razumeti, da so dobrodelni g rabatom in radodarni po razprodanih cenah, da silijo upnika v smeh in da tako ni moč sklepati kupčij. To je naziranje, ki vam utegne koristiti.»
«In vi hočete objaviti takšne Ideje v .Novem stoletju’, da bi revijo onemogočili! Izključeno, dragi prijatelj, izključeno!»
«Zakaj hočete, da bi ravnal bogatin z revežem drugače,. Ifa-kor s bogatini in mogočniki? Pripoveduje vam, kaj vam dolguje; če vam ničesar ne dolguje, vam ničesar ne pove. V tem je poštenost in pošteno bi bilo, če bi bogatini enako ravnali z reveži. In nikar mi ne recite, da bogatini revežem ničesar ne dolgujejo. Ne verjamem, da vsaj en bogatin meni tako. Toda spričo velikih dolgov se začenja dvom in nihče ne pohiti, da bi se ga otresel. Rajši tavajo v temi. Vedo, da so dolžni, ne vedo pa, koliko dolgujejo in tako kdaj pa kdaj nekaj plačajo na račun. Temu pravimo dobrodelnost in to je koristno.»
«To, kar mi tu pripovedujete, je brez pomena, dragi moj. Morda sem večji socialist kakor vi, sem pa praktičen. ' Omiliti bolest, podaljšati življenje, popraviti košček socialne krivice, to js vse, Malo dobrega, kar sto1 rimo, j« storjeno. Res ni vse, vendar pa nekaj, Ce bo kratka zgodba, za katero vas prosim, ganila samo st« mojih naročnikov in jih napotila, da bodo dali revežem miloščino, sva storila proti trpljenju in zlu toliko in toliko. Tako napravimo življenjske razmere revežev postopoma znosne.»
«AH pa Je dobro, da so življenjske razmere revežev neznosne? Revščina je za bogastvo neogibna, bogastvo za revščino nujno potrebno. Eno zlo raste iz drugega in drugo drugo vzdržuje. Življenjskih razmer revežev ni treba zboljšati, treba jih je spremeniti. Bogatinov ne Kom zapeljeval, da bi dajali miloščino, kajti njihova miloščina je zastrupljena, ker stori darovalcu dobro in slabo vpliva na tiste, ki jo prejemajo; in ker je bogastvo konec koncev trdo in kruto, zato ne bi smelo z rahlo-čutjem varati revežev, Ce hočete, da napišem povest za bogatine, vara pravim; vaši reveži so vaši psi, ki jih hranite z odpadki. Vaši pomagači so za posedujoče krdelo psov, ki lajajo na proletarce. Bogatini dajejo samo tistim, ki zahtevajo. Delavci ničesar ne zahtevajo in ničesar ne
dobe.»
«Kaj pa sirote, bolniki, starčki?»
«Le-ti imajo pravico, da žive. Zanje ne bom vzbujal usmiljenja, na pomoč bom poklical pravico.»
«Toda poslušajte me! To je zgolj teorija. Vrniva sé k stvarnosti. Qb novem letu mi boste napisali zgodbo, ki lahko izzveni socialistično. Saj ne govorim o socializmu Guesdeja, niti o Jouresovem socializmu, marveč o dobrem socializmu, ki ga postavljajo svetovljanski ljudje z razumom in duhovitostjo. V vaši povesti naj nastopajo mladi ljudje. Razen tega naj bo ilustrirana. Saj bralci radi vidijo na slikah lepe ljudi. Nastopi naj dekle, brhko mlado dekle. To ni težko.»
«Ne, to ni težko.»
«Ali ne bi mogli vključiti v zgodbo tudi dimnikarčka? Imam barvno ilustracijo. Brhko dekle, ki daje na stopnicah cerkve sv. Magdalene dimnikarču miloščino. To je lepa priložnost, da bi uporabili sliko... Mraz pritiska, sneži, brhko dekle pa stori dimni-karčku dobro delo... Ali veste, na kaj merim?»
«Vem.»
«Ali boste uporabili to temo?» «Da. Hvaležni dimnikarček se vrže brhkemu dekletu okrog vratu. Brhko dekle je hči grofa Li-notte. Dimnikarček jo poljubi na lice, da ostane na njem črni O iz saj, lep O, čisto okrogel in črn. Edmée (ime ji je Edmée) za pošteno in naivno čustvo ni nedostopna. Zdi se mi, da je ta misel ganljiva.»
«Da... Iz nje bi lahko napravili lepo zgodbo.»
«Bodrite me, da bi nadaljeval... Ko se vrne Edmée v svoje gosposko stanovanje, začuti prvikrat odpor proti umivanju. Rada bi obdržala na licu odtis ustnic ki so počivale na njem. Ta čas pa ji je dimnikarček sledil do vrat; očaran obstane pod okni občudovanja vrednega dekleta... Ali gre to?»
«Seveda.»
v*Nadaljujem. Edm£e, fcj je spala v majhni beli postelji, vidi, kako prileze dimnikarček iz dimnika njene sobe. Naivno se ji vrže okrog vratu in jo pokrije z majhnimi, čisto okroglimi O iz saj. Pozabil sem vam povedati, da je fant zelo lep. Grofica Linotte ga preseneti pri sladkem uživanju. Vsa prestrašena krikne in jame klicati na pomoč. Fant pa je tako zaposlen, da je ne vidi in ne sliši.»
«Dragi moj Marteau...»
«Zaposlen je tako, da je ne vidi in ne sliši. Tedaj prihiti grof, mož s plemiško dušo. Zgrabi dimnikarčka za hlače in ga vrže skozi okno.»
«Dragi moj Marteau...»
«Skrajšati hočem... Cez devet mesecev se je dimnikarček poročil s plemenito gospodično. Bil je že skrajni čas. To so posledice dobro naložene dobrodelno-nosti.»
«Dragi moj Marteau, dovolj dolgo ste se že norčevali iz mene.»
«Nikar tega ne mislite. Takoj končam svojo zgodbo. Potem ko se je poročil z gospodično Linotte, je postal dimnikarček papeški grof in doživel na konjskih dirkah finančni polom. Zdaj je pečar na Mountparnasu. Njegova ž?na ima branjarijo in prodaja močerade po sto osemdeset frankov, plačljivo v osmih mesečnih obrokih.»
«Dragi moj Marteau, to sploh ni veselo.»
«Pazite, dragi moj Horteur. Kar sem vam povedal, je v bistvu .Padec angela’ izpod peresa Lamartina in ,Alca’ izpod peresa Alfreda De Vignyja in boljše od vaših kratkih ganljivih zgodb, ob katerih ljudje mislijo, da so zelo dobre, pa nikakor niso; storili naj bi dobro, pa ne store nia dobrega. Lahko vam je biti dobrodelen, toda to je najtežavnejša stvar na svet«. Moja zgodba je moralna. Razen tega je optimistična in se dobro konča. Edmée Je namreč našla v branjariji na Montparnassu srečo, ki bi jo bila zaman iskala na zabavah in svečanostih, da se je pomočila z diplomatom ali oficirjem. Dragi moj gospod glavni urednik, odgovorite mi na vprašanje: ali sprejmete ,Edmée ali dobro naložena dobrodelnost' za ilustrirano ,Novo stoletje’?»
«Skoraj bi dejal, da me vprašujete resno.»
«Mislim čisto resno. Ce nočete moje zgodbe, jo objavim kje drugje.»
«Kje?»
«V kakem meščanskem časniku.»
«Stavim, da »e vam to ne bo posrečilo.»
«Boste že videli«
NOVA POBUDA USTANOVE ZA TURIZEM V TRIDENTU
Kulturnozgodovinsko
vrednotenje gradov
Kdorkoli potuje po tridentinskih dolinah, si ne more kaj, da se ne bil ustavljal — kot čudežno prikovan — pred številnimi razvalinami starih gradov, ki se dvigajo sredi sončnih kotlin ali na skalnih višinah.
Tako razvaline kot mogočni gradovi, ki so še sedaj obljudeni, so neme priče temne, bahate in romantične preteklosti. Obiskovalca prestavijo v odmaknejo dobo, polno dogodkov, bojev, včasih primitivno brutalnih včasih pesniških izrazov človeške zgodovine. Njihova surova, mračna lepota je navdahnila fantazijo mnogih slikarjev, zlasti tistih od šestnajstega stoletja dalje, ki so na svojih platnih pokazali te gradove z raznih strani: od prvotnega gradu Buonconsiglio (ki je nastal na skali Malconsey) do gradov Arco in Segonzano.
Bolj konkretne so upodobitve Diirerja, nato Meriana v Thea-trum Europaeum ter pozneje bakrorezi Bodenehra. Duh osemnajstega stoletja je znatno prispeval, da so postale upodobitve gradov nekak monopol slikarjev 'svetih in votivnih podob. Radikalna sprememba je nastopila po 1. 1800, ko je želja Po oživljenju starih verovanj in legend (ki jih je upoštevala tudi književnost) rodila številne dragocene jedkanice in litografije, napravljene po takratni navadi v polikromiji. Proti 1. 1840 so z delom Agostina Peri-nija («Castelli del Tirolo») dobile silhuete gradov svojo veljavo v okviru lokalnih panoram.
Ne manjka pa zgodovinskih romanov s srednjeveškim ozadjem, ki učinkovito pomagajo osvetljevati zapletene zgodbe in legende samotnih razvalin in nazobčanih obzidij.
Zgodovinska plat razvoja gradov na Tridentinskem je najbolj zanimiva, a mogoče najmanj znana. Za gradove in utrd-
IIIMMII..........MII Hill.....Ml............
Dogovori
med jugoslovanskimi in sovjetskimi založniki
V Moskvo je odpotovala delegacija jugoslovanskih založnikov pod vodstvom predsednika Zveze založnikov Jugoslavije dr. Nikole Laliča. Člani delegacije so se s predstavniki sovjetskih založniških podjetij razgovarjali o razširitvi, medsebojnega sodelovanja. Ze doslej je dalo sodelovanje med podjetjema «Jugoslovanska knjiga» in «Medžunarod-naja knjiga» lepe rezultate, v zadnjem času pa se je razvilo živahno ' sodelovanje tudi med posameznimi jugoslovanskimi in sovjetskimi založbami. Ljubljanska «Mladinska knjiga» in novosadska «Matica srpska» sta s sovjetskimi založbami sklenili že konkretne sporazume, po katerih bodo v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi natisnili srbsko-ru-ske in rusko-srbske slovarje, o-troške knjige in druge publikacije.
| be v drugih pokrajinah se ne bi moglo reči prav tako. Priznati je treba, da se je doslej zelo majhno število strokovnjakov posvetilo z živo vnemo tej neizčrpni snovi, ki nudi izredno zgodovinsko resničnost. Na gradove tridentinske dežele so doslej gledali zgolj kot na preproste romantične — ali samo dekorativne — elemente alpskega in dolomitskega pejsaža.
Štrleče skale ali blage zelene višine, s katerimi so se zrasli kamniti temelji utrdb, ki so jih zgradili razni srednjeveški gospodje, so ustvarile posebno gradbeno celoto. Močni zobčasti nadzidki, ki naj bi ščitili prince in cesarje; stolpi, s katerih je opaziti bližajočega se napadalca; prave utrdbe iz temnih in mrkih časov, ko so samo moč, pogum in tudi nasilstvo narekovali zakon; žalostne ali prijazne prikazni, oblečene v mrzle oklepe ali prosojne tančice; stebrišča, neme priče pogumnih ljubavnih sestankov.
Potem pa grbi, freske, mistične votivne kapele, obširna dvorišča, obkrožena po močnih stebriščih: vse to so elementi sugestivnega vzdušja gradov, ki so bili ustvarjeni, da bi v njih živel fevdalni ponos močne rodovine, moč kakega vojskovodje, zloba kakega tirana.
Okrog grajskega jedra, kot je bilo zamišljeno v svoji prvotni obliki, nastajajo po uničenjih in razdejanjih zaradi vojnih spopadov, požarov in naravnega propada počasi nove oblike gotske elegance in renesančne miline.
Zavest lastne moči je nekaterim družinam vojskovodij narekovala zamisel, da bi si zgradili trdnjave zato, da bi si zagotovili lastno neodvisnost in gospostvo nad dolino. V teh poskusih je treba iskati izvor poznejših «jurisdikeij». V krvavih borbah med temi družinami je bilo mnogo gradov razdejanih, tako da je od njih do danes ostal le še spomin. Toda doba anarhije, ki je bila posledica take samovoljnosti, ni mogla trajati predolgo. In dejansko je cesar Friderik Barbarossa 1. 1182 zapovedal, da nihče ne sme zgraditi stolpov ali utrdb, ne da bi prej dobil dovoljenje od knezoškofa.
Šestnajsto stoletje je v mnogo-čem zabrisalo bojeviti videz nazobčanih zidov in uvedlo je ira jurisdikcianalne sedeže razkošje, kar je bilo znamenje upadanja tistega nagnjenja k vojaški umetnosti, kateri so bila mnoga rodbinska združenja dolžna zahvalo za svoje bogastvo. Tako so se srednjeveške utrdbe, potem ko so opravile svojo prvotno obrambno ali napadalno funkcijo, postopno toda neizbežno spremenile v knežja bivališča.
Od tedaj naprej se je moda obogatelih trgovcev omejila na gradnjo bogataških rezidenc, t. j. obsežnih graščin, ki so jih obdajala obširna posestva in ki so bile le na zunaj podobne
starim stavbam srednjeveških bojevnikov.
Z razvojem koncepta o moderni državi in ob potrebi, da se sodna oblast popolnoma loči od upravne oblasti, so stari gradovi izgubili svojo važnost in polagoma so jih njih gospodarji zapustili. Samo v nekaterih, ki obstajajo še danes, še prebivajo stare fevdalne družine.
Okrog teh gradov je romantična fantazija XIX, stoletja napletla sentimentalne in tragične zgodbe o prikazovanju duhov. In pesnitve različne vrednosti — pa tudi zgodovinski romani — so oživili spomine, ki so se nakopičili okrog starih zidov, ki jih je nagrizel čas. Prav tej literaturi se je treba cesto zahvaliti za sliko mnogih gradov, ki ob njih razvalinah še dandanes zažive zapletene in razburljive zgodovinske dogodivščine tridentinske dežele.
Ivano — eden izmed ohranjenih gradov na Tridentinskem

iiminmiiiHHimHimniiinimiii
EDEN NAJBOLJ BRANIH ZGODOVINSKIH ROMANOV
Danes grofje celjski
in nikdar več iSATStf
pol Slovenke - je prv izšlo v slovenskem prevodu še pred vojno in se je sedaj spet pojavilo v tretji izda
Najlepši dokaz, da je roman avstrijske pisateljice Ane Wam-brechtsamer «Danes Grofje Celjski in nikdar več» priljubljen tudi — in predvsem — pri slovenskih bralcih, sta dve izdaji tega dela v slovenščini, ki sta že zdavnaj pošli. Tema dvema izdajama, eni predvojni in eni povojni, se je zdaj pridružila nova izdaja, ki je pravkar izšla pri mariborski založbi Obzorja. Tako bodo novi rodovi slovenskih bralcev imeli spet možnost prebirati ta zgodovinski roman o slavnih celjskih grofih, o njihovi burni zgodovini ter tragičnem koncu.
Pisateljica Ana Wambrecht-samer hi po naključju segla po hvaležni snovi o Celjskih grofih. Na pol Nemko na pol Slovenko, doma iz Planine nad Sevnico, jo je usoda zanesla v nemški kulturni krog, vendar je do konca svojega življenja (leta 1933) ostala tesno povezana z domačimi kraji, ki jih je stalno obiskovala in jim posvečala svoja literarna dela. Zadnja leta svojega življenja se je poskušala tudi v slovenščini in je nekaj krajših del napisala tudi v slovenščini. Vendar pa je njeno poglavitno delo ostal roman o Celjskih grofih, katerega je v slovenščino presadil Niko Kuret.
Zajetni roman «Danes Grofje
., p ;
I •
? %<•■%•	1 • I
- ^ KUÌ i
‘ J? f
|>*A
r. V#p "
\A # if <1 I
-V* . *
ifclši.-.r.,
■ *'V
*.«	s 1 ■ e	. .
•'■i. .... 4- r. w-Rrc-
""""J	-
— s	.. i.
p m
celjski in nikdar več» (v prevodu ima nad 600 strani) je zgodovinski roman, ki pripoveduje o stvareh, ki jih sicer poznamo iz zgodovine, iz dramskih in drugih tekstov o celjski gosposki. V ospredju pripovedi je ljubezenska zgodba med grofom Friderikom in Veroniko Deseni-ško, ki se tragično konča. Sledimo pa tudi usodi Friderikove sestre Barbare, ki postane žena ogrskega kralja in pomaga Celjanom pri njihovem vzponu. Roman pripoveduje nadalje o usodi Friderikovega sina Urha, ki so ga ubili v Beogradu in o usodi njegovih otrok ter koncu rodovine celjskih grofov.
Wambrechtsamer"
Roman Ane je gotovo najboljša -protni teksta kar jih je bilo napisanih" o-Cel ji-skih grofih. Pomemben pa je tudi zaradi snovi, ki jo obravnava, saj prikazuje dogodke, ki so se odigravali na slovenskih tleh in bili tudi usodni za ves naš razvoj, saj predstavljajo zgodovino naše najmočnejše fevdalne rodbine. Razen tega pa je roman tudi napisan tako, da se zelo prijetno bere. Pisateljica si je izbrala obliko srednjeveške kronike, v kateri nekdanji sodelavec celjskih grofov, brat cesarskega vicedoma Berhold A-prehar, pripoveduje dogodke iz preteklosti Celjskih grofov. Ta oblika kronike dopušča mirno in stvarno pripoved, prepletanje zgodovinskih dejstev s pisateljičino domišljijo, arhaičen slog, ki pa vendar omogoča, da izpod navidezno hladne pripovedoval-čeve roke udarja na dan živi Utrip življenja. Roman je napisan vseskozi stvarno, včasih morda celo preveč trdo in preveč realistično in zato morda glede na zgodovinsko snov pogrešamo nekaj romantične pripovedi. Tak kot je pa je vseskozi razgiban in zanimiv in bo nudil užitek zlasti tistim, ki imajo radi zgodovinsko branje z napetimi in razgibanimi dogodki minulih stoletij.
Sl. Ru.
André Gide
Pastoralna
simfonija
V skoraj bibliofilski izdaji, je založba Obzorja dala na knjižni -trg drobno umetnino francoskega pisatelja Andréja Gida, znamenito Pastoralno simfonijo,
Z voščilnic za novo leto. B. Jakac: Bolnišnica v Piranu (originalna visoka jedkanica, dec. ’62)
....................................................................................................■■iiiiiim..........................i.....
ki velja za eno njegovih najboljših del. S tem bo lahko širši krog slovenskih bralcev užival ob tej umetnini, ki jo je od takrat, ko je bila pred štiridesetimi leti prvikrat objavljena, spoznal že ves kulturni svet in ki jo torej dobivamo s precejšnjo zamudo. Slovensko izdajo Gidovega dela je pripravil Rado Bordon, ki je dodal lepemu prevodu kratka pojasnila in pa beležko o pisanju, ki daje bralcu kratek, a stvaren pregled Gido-ve ustvarjalnosti ter oznako njegovega pomena v moderni francoski književnosti. Primerna žlahtni vsebini pa je tudi opre-
ma knjige, ki jo je zasnoval Jami^ 'Vujič’,’JtakVda '•prihaja «Pa-
stepalna. sitalo)}) j a» med sloven--ske ihr*ice- Af.]»s9*trštiskj*Hepi izdaji.
Francoski pisatelj André Gide (1869—1951) je eden najbolj samosvojih francoskih literarnih ustvarjalcev. Njegovo delo je obširno in raznovrstno in se v njem razkriva vsa pisateljeva protislovna osebnost, za katero pa je vendar osnovno to, da je vseskozi v življenju in literaturi iskala resnico. André Gide je pisal pesmi, romane, drame, eseje, kritike Hn potopise, intimne zapiske jn izpovedi, je pa tudi veliko prevajal. Znani so njegovi romani «Vatikanske ječe»,, «Ponarejevalci denarja», «Ozka vrata», med potopisi pa je zlasti znana knjiga «Povratek iz ZSSR», v katerem je razodel svoje razočaranje nad nekaterimi spoznanji v Sovjetski zvezi Stalinovega časa. Njegova pripovedna dela, zlasti pa njegovi eseji in razmišljanja uvrščajo Gida med največje književnike svojega časa in zato pisatelj ni zaman prejel Nobelove nagrade, ki mu je bila podeljena 1. 1947.
V «Pastoralni simfoniji» pripoveduje pisatelj ganljivo zgodbo o slepi deklici, ki jo je protestantski pastor rešil iz temni-ne in bede, jo vzgojil in tudi vzljubil ter dosegel, da je spre-
gledala, s tem pa doživela ni večje razočaranje, da je v ob pu sama končala svoje življen. V tem delu, z morda sicer i mantično zgodbo, odmaknjei od problemov današnjega č sa, pa seveda zgodba sama na prvem mestu. Osrednji pi blem, ki ga pisatelj rešuje, moralni problem, kakršni vedno znova pojavljajo v odn sih m?d ljudmi. Slepa deklii se zave, da njena sreča in nj( riotranji mir slonita predvse na nepoznavanju resničnega sv ta. Vendar pa zavestno odklan tako srečo zato, da bi doseg čim večje spoznanje. In ko spr gleda spozna svojo zmoto. Sp zna, da jfe”'prizadejala nesrši pastorjevi žphi, pastorjevemu ! nu, ki'j£.,je1}jubil, in da je pri zaprav podoba pastorjevega i na in ne pastorja tista, ko ; je kot ženska ljubila. To sp znanje pa je preveč težko j zato se odloči za smrt. Ta eti ni problem, ki ga pisatelj izp veduje, je bistvo globoke Gid ve pripovedi, ki jo pozna vi svet. Zato je prav, da smo j dobili tudi v slovenščini, pa č prav malo pozno.
Sl. Ru.
Drugi zvezek Mencingerjevega zbranega dela
Pri Državni založbi je izšl druga knjiga zbranega dela J; neza Mencingerja. To pa je tue 70. knjiga zbranih del slovenski pesnikov in pisateljev.
Morda bi ob izidu te 70. knj torej neke vrste majhnem ji leju te zbi.rke, najprej ne ugotovili. Od leta 1946 do nes, v petnajstih letih torej, izšlo sedemdeset knjig zbra del slovenskih klasikov. To vsekakor velika stvar in pr
(Nadaljevanje na 5. strani)
Primer neustrašnosti slovenske učiteljice
(Ob smrti Tončke Stupce - Pismo iz Maribora)
S Tončko Stupco je odšla zadnja v vrsti tistih mariborskih Slovencev, katerim smo dolžni hvalo, da je Maribor postal in ostal slovenski.
Kot sveča je ugasnila v četrtek 13. decembra 1962. Kot sveča je bilo vse njeno življenje, kot sveča je vedno ogrevala in razsvetljevala zlasti mariborsko mladino; vedno je bila mogočen steber slovenstva v Mariboru pod nemško staro Avstrijo.
Več let je bila učiteljica pri Sv. Marku blizu Ptuja. S točno eno leto starejšo sestro Miciko sta prirejali gledališke igre za tekmovanje in nagrade, ki sta jih dajali iz svojega žepa. Prvi sta pirejali gledališke igre za šolsko deco. Se sedaj, 57 let po
------«v "'■““JI	“ •	* — v
njunem odhodu, se spominjajo s hvaležnostjo njunega učiteljeva-
nja'ne samo njuni učenci, ampak tudi njihovi otroci in še celo vnuki.
Njena sestra Micika je kot profesorica na ljubljanskem učiteljišču dosegla, kar se prej ni nikomur posrečilo, da se je sme-
lo pod staro Avstrijo v zbornici javno slovenski govoriti. Tončka se je preselila od Sv. Marka leta 1905 v Maribor, kjer se je uspešno borila za slovensko stvar.
Tega leta je bilo razpisano učiteljsko mesto v Krčevini, ki je bilo tedaj še v mariborskem predmestju. Krajevni šolski svet, ki je predlagal Gradcu tri kandidate, je bil trdno v nemških rokah in je skrajno sovražil in zatiral Slovence. Službo je že vnaprej obljubil nekemu nem-škutarskemu šolskemu upravitelju z dežele. Zato se Slovenci sploh niso potegovali za to mesto — razen Tončke Stupce. Skoraj vedno je bil imenovan prvi v predlogu in slovenskemu šolskemu nadzorniku prof. dr. Bezjaku se je komaj posrečilo spraviti jo na brezpomembno tretje mesto, ker je imela edino
ona med vsemi 18 prošnjiki izpit za meščanske šole in to z odliko.
Kakor v razdraženem sršenovem gnezdu je završalo med mariborskimi nemškimi nacionalisti in nemškutarji, ko je dobila mesto v Krčevini — Stupca. Takoj so spustili v nemški dnevnik proti njej strupen članek z zahtevo, da se mora takoj odstraniti iz Maribora «la rusofilska in vindišarska učiteljica » Proti njej so poslali posebno de-putacijo v Gradec k cesarskemu namestniku grofu Claryju. Stupca je bila definitivna učiteljica in je ni bilo mogoče premestiti, če ni izvršila nič kaznivega. Deželni šolski nadzornik prof. Peter Končnik, ki se je pravkar prelevil zaradi boljše službe iz koroškega Slovenca v nemškega
(Nadaljevanje na 5. strani)
Kot 54. zvezek Knjižnice Kondorje izšla razprava Ivana Pri jatelja Književnost Mladoslovencev, Na ovitku je portret Pri j atei ja, izrezan iz plakete, ki j® ja izdelal Anton Seva«
Mm«*
in
JAU€C
OBUJATA WNINE.
• en videš, Jakec, poet je , pasalo ano leto j spet smo za ano leto bol ri....
-	E, leta tečejo! Zdej se zdi ku de je blo včeri, ke
0	si voščeli novo leto jen sm brou tvoje novoletne
umnosti.
-	Ben, Jakec, ne stoj zait ofendirat glih za novo o, orkotron! Znaš de za vo, leto je treba bet prjazen iker kadar se napraulajo itve) jen voščet vsem sa-> dobro. Tu že nese sama janca. Magari ga ne moreš let živga jen be ga narra j-vtopu u žlici uade ma vse-
moreš reč : Vse narbulše
1	kar si poželiste jen zdrav-jen sreče jen taku naprej, 't ne zjiam, de ti, ke se ta-
držiš ku de si neke j „ de znaš, kadaj je cajt bet azen jen kadaj pej se lah-kregaš? Jen danes prou de."
-	' ben, ne stoj preci očet gor! Sej nisem reku
za slabo. Taku sem reku, če, brez premislet. Glih za te na-malo podražet.
— O ben! Jen koker videš vre z naslova, nigmo pršli les zatu, de se bomo kregali ma «de bomo obujali spomine». Kej ne znaš brat?
— Ma ja, ja! Nečko dejmo jeh obujat! Ma jest rečem, de moremo jet tu po nekšnem sistemi, lepu po vrsti. Ne de bomo blodli če nu les ku kašen govornik jen de ne bomo znali nanka končat. Ana regola more bet povsod!
— Taku je! Znaš, jest rečem, za ke je robe dosti, de si tu razdelimo po sortah, koker ke je, denmo reč, tudi u žornalah. Narprej be vesoko politiko, ke je zmiri na prvi strani; pole domačo politiko, ke je na drugi strani jen pole pej črno kroniko jen vse sorte afarjev, ke so tudi na drugi al pej na tretji strani. Si dekordo?
— Ja! Kepe j ku sem. Alora zdej je na vrsti.
Vesclut pomika
>en, videš, Jakec, jest se 1 za januar spounem, de so tabat tisti asovci u Al-i strašno devjali pruti Al-cam jen de so ubivali vse kraja jen de so delali tu-vsg sorte atentate po Fran-skem.
—	E, se spounem ja! Jen di, de so se torte kregale ilandska jen Indonezija za-■an Zapadne Gvineje. Ma
samo kregale, tudi pocalo
—	Dragi moj, pocalo je lan-o leto, taku, po ipalem, skopo celmi sveti, ma do huj-ga vselih ni pršlo; zatu ke jske se vseiih vsi bojijo.
—	Tu je še dobro! Jen pole sruarja je navsezadne le u u left tisti amerikanski enn, pole ke so tu odložili
znam kqlko krat. Zdej za-ran slabga vremena, zdej tu ke se je odviu kašen auf. Prou oddahneli smo kadar je vendar zletu.
—	Ma čaki, Jakec, mene se i, de si šou ven ses šin! st be reku, de tisto frlenje r po lutti jen ukuli lune,
> tu ni politika jen de tu ne •ada sem....
—	Kej,.de ni politika? Jen kašna, Mihec moj ljubi!
e tisto letanje gor po stra-sferi, tisto je politika jen gre za tu, kadu bo jemu ilast gor u lutti jen kadu ) sovražneka bol zastrašu.
ke pada počasi spet nazaj jen pole ga mi vdihavamo jen pole pride u jedačo jen pole se nabere u človeki. Jen znaš ki narbol? ’
— Ne.
— E, ma Rusi tudi niso o-stali nazaj. Narprej so začeli ses atomskemi šperimentami jen pole so avgusta mesca poslali u left kar dva kozmo-nauta, vsacga na svoji barki. Jen uana dva sta šla ukuli zemle ne trikrat, ku Ameri-kanci, ma aden kar štirin-šestdeset botov, ta drugi pej oseminštirdeset botov. Al so čekirali Amesikanci!
— Ma uani, za ne bet od mejn, so pej poslali ano ra-keto pruti Veneri. Jen ku zgleda, je ta raketa tudi res pršla blizi Venere jen zdej de trli naprej ukuli sunca.
— E, ma Amerikanci so tudi nardili an satelit, ke je ku ana antena, za pošiljat a-merikanski televižjon u Evropo jen našga u Ameriko. Jen taku lahku u Evropi gledamo tudi amerikanski televižjon.
— Ja, ja, koker de ne be jemeli vre zadosti od naum-nosti našga televižjona. Glih amerikanski nam je še mankau!
— Ben, ben, ne stoj bet taku! Svet more jet naprej.
— Ja, ja, tudi Kitajci so šli naprej ke so začeli okupirat nekšne kose od Indije u himalajskeh hribeh. Jen je ratala prou ana majhna vojska jen še zdej se ne zna kaku bo.
— Ma Kitajci so se tudi skori celo leto zaganjali u Jugoslavijo jen pole še u Rusjo. Se zna, ti jen lépu odgovarjajo nazaj, ma baru-ta gre kar naprej jen tudi se ne zna, kaku bo šla končat.
— Ma vselih je bla u tem leti nar j ena tudi ana pametna. Sej se spouneš, kaku je blo u jeseni na Kubi. Vsi smo čakali: zdej, zdej bojo začeli sjat atomske bombe. Ma pole so se pej poglihali. Prou čudno se me zdi.
— čudno ja, zatu ke zastran razorožitve al pej zastran Berlina niso prsli neka-mer naprej. Tudi u Kongi je zmiri tista: čombe touče svojo, Adula pej svojo.
— Videš, ma u Alžiri so se vselih nehali ubivat jen zdej je Alžir svoja država jen nobeden jem neč ne more. Jen pole lani so tudi končali ses tistem Ajhmanam jen ga o-
Domača politika
Oren tudi pr tej moremo za-1čet namalo bol skraja.
Jen kolker se spounem jest, so se preci januarja ska-zali fašisti, ke so pomazali
— Ma naši mladi mulci so se tabat postauli. So organizirali an demoštracjon u Nabrežini jen so se torte potru-dli, de be kej pomagali, ma
govorili, če ne be pršu vmes feragošto: Tabat se je šlo: al gremo na počitence al ne. Večina je rekla : če boste vi govorili taku na dougo,’ne bomo šli neč na počitence. Jen tabat, dragi moj, se je desnica votala. Za vse je bla pronta: za govort, za sjat ponoči, za se touč magari, ma ne za zgebet počitence. Jen taku so se lepu poglihali jen ano ku drugo je šlo naprej.
— Videš, ma tu je ana ideja ke be se jo lahko ponucalo tudi kje drgje!
— Ja, ne rečem da ne. Pole ne smemo pozabet, de smo jemeli volitve za žepana. An cajt je blo u Trsti torte živo;, shodi tle, shodi tam jen pole so pršle volitve jen vsi so zmagali.	;•
— Ma si pozabu povedat, de na teh volitvah je bla ana 'stranka men j, zatu ke so se neodvisni socialisti razpestili zatu ke so pršli na tu, de je bulše če grej o pomagat so-cialistam al pa komunistam, sej so obe delavski stranki.
— Be blo prou, de bi socialisti jen komunisti zdej še več zagovarjali naše pravice...
— Ma pole smo jemeli tudi ekonomski koncil.
— Ma Jakec! Se ne reče e-konomski ma ekumenski. Kej de ne znaš?
ovo .
L&TOI
— Jen so pršli vkep škofje s celga sveta. Prflna s tisteh držav, kamer ke, koker pra-vejo, preganjajo vero. Ma vselih so jem dali pašaport.
— Ben, že ke smo pršli do les, je cajt, de začnemo ses črno kroniko.
— Ses črno jen ses vsemi drugmi štor j ami jen sleparijami. Alora.
Črna kronika
7
ltro ke je politika! Jen tudi isoka politika. Samo če pre-isleš, kaku vesoko ke frlijo. u je prouzaprov ta narbol ‘soka politika. Bol vesoke je 1!
—	Ben, nej bo! Alora je ve-ika politika tudi tisto ke je !enedi marca mesca reku, de o začnu spet šperimente sez tomskemi bombami?
—	Se zna, de je tudi tu še reci vesoka politika jen pej osti bol nevarna. Zatu ke ole se gor nabere tisti strup,
u spolnih žlezah. Jen tu če reč, de lahko postane mož za neč! Uni mesec sm brou, de so dol u Napoli nekej pregle-davali ane ledi jen de so najdli ne znam kolko pr stu tega tarčenja. Jen prou u žlezah! Se misleš kašen alarm je mogu bet!
— Jen glih u Napoli!
— Ma zdej smo spet pršli na bol nizko politiko. Se moremo spet namalo vzdigent. Alora: aprila mesca smo zvedri, de je malo mankalo, pej be bla vre začela atomska vojska zatu ke nekšni amerikanski aparati so se nekej frderbali jen so kazali, de Rusi grejo vre nanje jen so se glih teli vzdigent, de grejo tudi uani na Ruse ku so glih u zadnem momenti vidli, de je samo an faler pr apa-ratah. Videš, zastran anga fa-lerja lahko gre ceu svet u maloro.
— Jen vse druge falerje, ke jeh delajo, kej tiste ne šte-ješ?
— če be tou vse štet! Jen maja so se Amerikanci spet okoražli jen spet poslali u left anga kozmonauta, ke je triu ukuli zemle tri bote.
bejsli. Videš, nekej je vselih blo narjenga.
— Ja, sej tudi tle pr nas smo dobili nekej novga: smo dobili vlado levega centra....
— E, počaki, Mihec, tu je pej vre.
nekšne slovenske table u Sa-leži jen Zgoniki. *
— Ja, ma tu je blo samo za začetek, Ke pole jeh je torte razjezu tisti film Allarmi siam fascisti! Jen so delali demoštracije.
— Ma niso ostali miga samo pr temi. So začeli tudi me-čat bombe jen so vrgli ano bombo tistmi profesorji Schiffrerji zatu ke se je denu delat ana predavanja od fašizma jen tu je njeh forte šekiralo jen taku so mi nečko vrgli bombo.
— E, uani ne bacelirajo dosti. Se posebno ne zatu, ke znajo, de se njem pravice ni treba bat.	,
— Kepej, kepej, sej se je vi d lo kadar so nekej fašistov primli jen jem nardili proces. So pole vse spestili, samo aden je dobu dvej leti.
— Ma ja, ja! Se čudno, de je oblast pestila delat tista predavanja pruti fašistam!
— Jest mislem de zatu, ke tistem ke komendirajo se zdi, de fašisti « ne znajo prou delat" 'prutr Slò vericam™* j eri* de ga uani samo polomejo. Oblast pej dela bol sistematično. Ku, denmo reč, u Nar brežini.
— A ja! Oblast lepu ukaže: Ti, nabrežinski žepan, ti naredi lepu tvoj permešo za zidat kvartirje za ežule! Jen ku žepan jen ceu občinski svet neče neč slišat, pošlejo vse vkep na državni svet. Jen državni svet, drito fato, reče : ti žepan moreš tisto podpisat! Jen ku nabrežinci spet nečejo neč slišat jem pošle prefekt lepu komisarja. Ta lepu pride sez dokumentarni, vzame karto jen timbro napiše, podpiše jen timbrira dekret, da lepu roko jen gre od kamer je pršu. Jen hiše se zidajo. Taku teče tu, karo mijo, u demokraciji!
ni blo nčč.
— Se zna, de ne!
;— Jen tudi Nabrežinci so se prtožli zastran tistga dekreta jen komisarja prfina na mešano komisijo...
— Ne stoj mi nanka govort od mešane komisije. Si slišou kej ti od kašnega odgovora? Jest tudi neč.
— Ma maja mesca smo tu-
a, u Trsti smo začeli kroniko s tem, de je pokopavanje mrličev prevzel komun.
— E, treba reč, ja, de komun vseljh skrbi za nas!
— Ma pole je pej ratau spet an velek škandal sez nekšnem letališčem u Fiumicino, kamer je spet kašen zaslužu težke meljone.
— Eh, kej češ, Mihec, vsak si pomaga ku more. če jema fajn požiejon, lahko krade dosti; če je pej bolj mičken,
di dobili novga predsednika republike jen ' hmali pole še odprtje na levo, če reč vlado levega centra.
— Jen pole je začela u parlamenti debata zastran podržavi j en j a letrike jen za deželo Friuli-Venezia Giulia. Jen fašisti jen liberalci jen monarhisti so začeli delat ku ano obstrukejo, zatu de be se vleklo forte na dougo. Zato ke uani nečeju, de be se nar-dilo ne ano ne drugo. Jen so govorili po ure jen ure, samo de ne be šlo naprej...
— Koker pr našeh sejah!
— Jen be morbet še zdej
se more kontentirat sez mar lem.
— Ma se spouneš, Jakec, kaku smo bli spet u nevarnosti mesca februarja, ke so pršli vsi planeti u filo? Ani so prauli, de bo zastran tega kono sveta. Ma so nas rešli indijski bramini, ke so forte molili, de be rešli svet. Jen taku smo jo pasali lišo.
— Ma bejži, bejži Mihec, kej govoriš!
— Ma prou taku je blo! Samo ti Jakec nikoli neč ne verješ. Ma jest ja!
— Zatu ke si zabit.
— Ti Jakec prov ne moreš naprej, če ne ofendiraš. Ma
ti odpustim. Zatu ke je rečeno, de moremo obujat spomine.; Jen taku se spounem, de so mesca februarja odkrili spet ano novo sleparijo sez živili. Ta bot je blo na vrsti pej mesu,	ke	so	mi	dajali
ane irfjecjone, de je zgleda-lo frišno, čeglih je blo staro. Jen spet	procesi	jen	taku
naprej. Tudi obsodli so jeh nekatere mesarje.
— E, marca mesca smo jemeli tudi an eksfcra proces u Messini. Tam so sodli štirim patrom, ke so	bli	pomejšani
sez mafjo	jen	cukali	soude
sez ledi jen če ni dau, so ga nečko počli. Jen tisti patri so. jemeli forte dosti dnarja za plačat ta narbulše avokate jen ti so tolko zmešali, de ni blo neč. Prouzaprov je blo: tiste navadne ledi, ke niso znali ne pisat ne brat, tiste so obsodli, patri pej — fraj.
— Ja, ma meni se zdi, de še ni končano. Sm brou, de je rekurz jen de se bo proces delau še anbot, ma ne u Sicilji ma vele gor u severni Italiji.
— Ben, od tega si bomo še znali povedat. Ma ne sme-m,Oi'8Pzab»t* d« apriia «o «višali kafe u barah. Jen se zna, tu je forte podražlo tudi branje žomalov jen revij.
— E, ma ben maja je blo nekej lepga. Poleg praznika prvega maja je bla tudi ana gita sez vaporjem od Primorskega dnevnika. So šli za ane tri dni našp’š dol po Dalmacji jen so se jemeli forte fajn. Jen si brau de bojo tisti izlet organizirali tudi letos parfina u Grčijo, na otok Krf. Samo barka bo mogla bet bol velika.
— Jen znaš kej je blo še maja mesca? Je pršu ven nov pravopis. Po novem se napiše bravec jen ne več bralec.
— Ja, ma tisti ke Jemajo bralce črez, čem reč pisatel-ni, so se postauli gor jen so rekli, da ne. Jen pole so se an
r
TA ICO FANTA * ZDA3, STA VIDVA NA VRSTI I KOT smo St Dogovorili ? COEN GA ZVABI NA PREHOD, MVGIOAPOČi PO GLAVI, PA7* STVAR V R£DU !
cajt kregali če nu les jen pole so tisti učenjaki, ke so nardili tisti pravopis, uani so rekli, de nej piše vsak, koker se mi zdi. Treba reč, de je jemu tisti pravopis forte velek uspeh.
— Znaš, Mihec, iz napak se učimo. Ne smeš pozabet! Zdej moremo še povedat, de smo junija mesca jemeli u Trstu veliko točo.
— Julija pej rakete jen slabe uspehe pr maturah. Jen pole smo jemeli rakete tudi še avgusta jen pole je pršla jesen jen s tem spet novi švindli pr živilah. Zdej je biu na vrsti pej sir, ke so ga začeli delat sez ombrel. Jen spet dosti preiskav jen čakol ma hudga ni bilo.
— Ma tudi z medicinami smo jemeli dosti opravet. Nar-
prej je blo po celem sveti dosti čakol zastran nekšneh pi-rol, ke so jeh jele matere, ke so potem zastran tega rodile otroke brez rok. Ana je bla zastran tega taku dešpe-rana, meni se zdi de je blo na Holandskem, de je otroka u-bila. Jen pole je biu proces, ma se mi zdi, de so tudi vse pomečkali.
— Ja, ma še decembra smo jemeli'Se ano štorjo od medicin. Ma zdej se je šlo za take medicine, ke jeh nanka' rii blo, ma kè so vselih dobile marko jen analizo jen tudi ra-komandacjone od dohtarjev, ke so tiste medicine provirali na bounikeh. Ti so bli pej res pridni! Je prou res, de dandanes se ne smeš nobeni reči čudet.
— Sej ni čudno, de se hi za čudet! Ce premisleš, kaku je šeu svet naprej sez ato-mami, sez raketemi jen vse sorte, tudi sleparji ne morejo ostat od zad. Tudi uani grejo, ku se reče, z duham časa. Vidi, denmo reč, modeme slike al pej konkretno muziko...
— Orko, zdej si me zmislu, de smo jemeli dosti čakol tudi zastran Canzonissime jen zastran tistga Dario Fo, ke je biu taku naiven, de je mislu, de se u demokraciji lahko šimfa čez falerje jen sl je zbrou mafjo...
— Znaš, Mihec, magari od mafje tudi jest ne rad govorim, ma si me zmislu, de nam manka še ano poglavje. De be mogli .kej govort tudi od kulture, od prosvete jen druge duhovne vrednote.
— Ben, Jakec, jest sm do zdej s tabo marsikej potrpu, zatu de se držim dnevnega reda. Samo ne stoj mi zdej za-čent ses kašno kulturo! Nar-poprej kultura strašno dosti košta jen neč ne pmese nutre. Pole ses kultumemi led-mi je zmiri velek križ, zatu ke zmiri nekej vrtajo jen jem ni nikoli neč prou jen so na sveti samo za intrigo Jen Jem neč ne moreš dopovedat. Pole danes so taki cajti, de človek prou lahko shaja tudi brez kulture jen mejn ke Je jema, bulše je plačan. Jen pole an minister je reku, de se ne reče kultura ma kultura-me. Tu Je koker de be reku staro železo. Jen staro železo se vrte proč! Jen pole tudi, koker videš, ni nanka več prostora. Zdej samo še dejmo lepu voščet srečno veselo Novo Leto vsem tistem brau-cam, ke so vse tu prebrali Jen pršli vele do konca.
— Ja, Ja, samo tistem! Vsem ta drugem nej vošde uredništvo!
TEDEN
Božični in bližajoči se novoletni prazniki so v tem tednu v znatni meri zavrli normalno politično pa tudi sindikalno, gospodarsko, upravno in do neke mere celo kulturno življenje na našem področju. Praznično premirje je bilo občutiti povsod, razen seveda pri nakupovanju po trgovinah, kjer so se ljudje kij hitro otresli toliko pričakovane trinajste plače, ki je spričo strahovito naraščajoče draginje kaj malo zalegla. V okvir prazničnega dogajanja pa sodi že po tradiciji poleg obdarovanja otrok po šolah, vrtcih in raznih podpornih u-stanovah (v petek je bilo tudi obdarovanje otrok vojnih invalidov in sirot iz narodnoosvobodilne vojne, ki ga je pripravila Zveza vojnih invalidov) tudi «lučanje» v Boljun-cu na Štefanovo. Kot vedno je bilo na boljunškem trgu tudi letos zelo vroče in živahno, za kar so poskrbeli vedno agilni boljunški fantje in dekleta, ki so razen tega tudi letos imeli zelo uspelo prireditev glasbene skupine, ki jo vodi domačin Drago Žerjal.
Med redke politično-upravne dogodke sodi na vsak način zaprisega na novo izvoljenega župana dr. Franzila. Njegovi zaprisegi je prisostvoval vladni komisar dr. Mazza, priči pa sta bila podprefekta Capon in Molinari. Novi občinski odbor se bo lahko sestal šele po Novem letu. Pokrajinski upravni odbor je odobril nekaj sklepov raznih krajevnih ustanov, vladni komisariat pa je izdal nekaj novih odlokov, med katerimi je tudi odlok, da bo miljska občina začasno upravljala avtobusno postajo.
Na sindikalnem področju smo v pričakovanju razživit-ve dejavnosti kmalu po Novem letu, ko se pričakuje širša akcija v podporo kovinarski stroki. V tej zvezi sta izdali proglas tako vodstvo CGIL kot tudi tržaška FIOM.
Na Štefanovo je tržaško županstvo izobesilo sezname davkoplačevalcev državnega davka Vanoni za 1. 1963 in družinskem ga davka. Skupna obremenilna vsota davkov in pristoji^jm . v tržaški občini za leto 1963 zanaša 13 milijard in 22 milijonov lir, kar je skoraj za dve milijardi manj kot lani. Znižalo se je seveda tudi število davkoplačevalcev, med katerimi pa je tudi letos na prvem mestu industrijec Toniella z 52 milijoni lir prijavljenega dohodka.
V tem našem tedenskem pregledu domačih dogodkov se običajno ne spuščamo v dogodke takoimenovane «črne kronike». toda tokrat nikakor ni mogoče mimo velikega požara v kopru, ki je resno ogrožal bolnišnico. Mimo tega dogodka ne moremo iti predvsem zato, ker so domačim koprskim in drugim gasilcem pomagali gasiti tudi gasilci iz Trsta in Milj, ki so se tako povezali v skupnih človečanskih prizadevanjih za rešitev ogroženih življenj in imovine. S skupnimi napori, je gasilcem uspelo preprečiti veliko in tragično katastrofo in vsa javnost, posebno pa na jugoslovanski strani, je znala globoko ceniti ta izraz človečanske solidarnosti, ki ne sme poznati meja.
ne bodo gospodarji upoštevali splošno podražitev življenjskih potrebščin in temu primerno povišali njihove prejemke.,
Ta teden so na gonškem županstvu objavili tudi seznam občanov, ki so podvrženi piar čevanju družinskega davka in davka Vanoni za leto 1963. Glede družinskega davka je seznam začasen, ker je v teku še pregled dohodkov. Na tem seznamu je za sedaj 184 davkoplačevalcev s skupno obremenilno vsoto 93 milijonov in 388.000 lir. Glede dopolnilnega davka Vanoni pa znaša obremenilna vsota 1.715 milijonov lir. Na prvem mestu tega seznama je industrijev dr. Alberto Brunschweiler, ki ima 11 milijonov lir davku podvrženih dohodkov, na drugem pa Kurt Brunschweiler, s 10.8 milijonov lir dohodka.
Kulturo je treba posredovati najprej v materinem jeziku
Šolsko skrbništvo bi moralo tudi pri potujočih knjižnicah to upoštevati
OOOOQOOOOGOGOOOOOOOOGO
KMEČKA ZVEZA 1
ZVEZA MALIH POSESTNIKOV
voščita vsem
O svojim članom ter
O prijateljem in
O
o njihovim družinam
srečno in uspehov
G
O
O
O
O
O
o
o
G
G
G
G
G
O
O
G
O polno novo leto 1963!
UQQOOOGGQOOQOGOOOGQOOO
Šolsko skrbništvo iz Vidma je poslalo svoj avtobus s potujočo knjižnico prejšnji teden tudi v St. Lenart, kjer so obiskali vasi Kozico in Kravar. Potem so s potujočo šolsko knjižnico nadaljevali pot do Krasa, kjer je sedež občine Grmek. Tu sta jih sprejela župan Cigoj in župnik Birtič, ki sta zbrala tudi nekaj staršev in šolske otroke iz Krasa, Tamorja in Trinkov. Otroci so prišli s svojimi učitelji. Ob tej priliki je osebje, ki je spremljalo knjižni avtobus, prikazalo v neki krajevni dvorani kratek dokumentarni film vzgojnega značaja. Pred odhodom iz vasi Kras so razdelili precej knjig.
Tako se glasi poročilo o obisku šolske potujoče knjižnice po slovenskih občinah Beneške Slovenije. Tako na prvi pogled se zdi vsa zadeva zelo dobra in hvale vredna, saj širiti kulturo in prosveto med široke sloje ujud-stva tudi v najbolj zakotnih gorskih krajih, predstavlja samo po sebi res hvale vredno dejanje, ki ga je treba tudi posnemati.
Vendar pa gre v podobnih primerih, zlasti kadar gre za naselja v Beneški Sloveniji, za vse nekaj drugega. Ce bi organizatorjem v resnici šlo za kulturni dvig tamkajšnjega prebivalstva, bi jim morali najprej odpreti šole v njihovem materinem jeziku in jim potem posredovati dobro čtivo predvsem v tem jeziku. Dejansko pa pristojne oblasti o tem nočejo nič slišati. Ne samo, da je na tisoče slovenskih otrok tega predela izključeno od pouka v svojem jeziku in da je njihovim učiteljem, kadar slučajno razumejo ta jezik, prepovedano govoriti z otroki «po domače», ampak se skuša na vse načine preprečiti, da bi med te rojake
ne prišle slovenske knjige, pa tudi če gre samo za katekizem in za verouk po cerkvah,
Ce bi šolskim oblastem, pa naj bodo te v Vidmu, v Čedadu ali v Rimu, v resnici šlo za tem, da se dvigne kulturna raven tega prebivalstva, kar bi posredno vplivalo tudi na boljši gospodarski razvoj dežele, potem bi morali raztegniti izvajanje manjšinskih pravic tudi na to področje, začenši z raztegnitvijo manjšinskega šolskega zakona, ki velja za Trst in Goriško, tudi na Slovensko Benečijo. Sedaj ne velja več pravilo, da le zaostalo prebivalstvo nudi dobro delovno silo, ker razvoj gospodarstva zahteva vedno bolj kvalificirano delovno silo, ki ne bo delala samo z rokami, ampak tudi z glavo. Za dosego tega cilja pa nikakor ni dovolj pošiljanje potujočih italijanskih knjižnic tja, kjer manjka pedagoško in moralno edino pravilna osnovnošolska izobrazba. To je izobrazba v materinem jeziku.
BAZOVICA
Letos je bila v vasi posebno živahna stavbena dejavnost. Nekateri vaščani (ki jih tu ne bom navajal, saj jih vsi poznamo), so si popravilj stare hiše in si napravili nove lepe, moderne hiše z vsem udobjem, drugi pa so si zgradili povsem nova poslopja izven vasi na obsežnih travnikih ob glavni cesti v bližini vodovodne in električne napeljave. Tej tako razgibani gradnji je nekoliko pripomogla tudi vročina (in z njo suša) preko vsega poletja. Sploh pa je bila letošnja suša taka, da bo ostala v zgodovini naših krajev. Zadnji poletni dež
iniiiiiiiiiifiiiliiiiiimtillimiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMitiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiilllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii
ČEBELAR NAM PISE
Alt je čebela res tatica?
Najvažnejša novica tega tedna, vsaj kar se goriških Slovencev tiče, je ta, da je občinski odbor v Gorici na svoji zadnji seji obravnaval tudi načrt o gradnji potrebnih poslopij za slovenske šole v Gorici. Predloženi načrt pa je takoj naletel na neodobravanje slovenskih staršev, saj predvideva, da bi zgradili šolske zgradbe za potrebe slovenskega šolstva v oddaljenih Straži-cah, kjer je najmanj Slovencev in kamor je zelo daleč ter brez direktnih zvez iz tistih krajev, kjer živi največ slovenskih šolskih otrok. Zato starši zahtevajo, naj občinski odbor ta načrt spremeni in najde lokacijo za poslopja slovenskih šol v sredini mesta, blizu avtobusnih zvez s slovensko okolico. Za gradnjo ta-
kih poslopij je določenih 275 jonov lir in prav gotovo
milijonov se cena ne bi mnogo povišala, če bi jih zgradili v središču mesta. Upamo, da se bodo za to zavzeli tudi slovenski in drugi napredni občinski svetovalci, ko bodo o tem načrtu razpravljali v občinskem svetu.
Medtem pa kriza v občinskem odboru, do katere je prišlo po odstopu obeh socialdemokratskih odbornikov, še vedno traja ter je bila tudi na dnevnem redu za sejo občinskega sveta, ki je bila v petek zvečer.
Ker ni prišlo do sporazuma pri pogajanjih med sindikati In pokrajinsko zvezo trgovcev za povišanje prejemkov trgovinskim nameščencem v okviru nove delovne pogodbe, so trgovinski nameščenci proglasili preteklo nedeljo v Gorici stavko svoje kategorije. Svojo borbo bodo nadaljevali, dokler
Poleg svojega poklica gojim tudi trto in se ukvarjam s čebelarstvom že precejšnjo vrsto let. Rad bi predstavil obrekovalcem čebelo kot pošteno in koristno ži-valico. Mnogi trtorejci ji očitajo, da si ob sladkem soku grozdja polni želodček in s tem povzroča na grozdju obilo škode. Zato je padla že marsikatera težka beseda in obsodba na račun te skrbne delovne in nedolžne živalice. Res je, da prav rada in to ob slabi paši, poseda po grozdju ali drugem sadju načetem zaradi gnL lobe, drugega mrčesa ali počenem zaradi preobilne vlage. Sok ranjenih jagod bi se vsekakor posušil, skisal ali se navzel gnilobe, ki bi dala vinu slabo zdravje in neprijeten okus. V tem primeru ji bomo priznali službo razkuževanja, kajti po gnilobi napadene ali kakor si bodi ranjene jagode, katerim so čebele izsesale sok, se posuše in postanejo popolnoma brez vsakega okusa in zato vinu neškodljive.
Letošnja suša, drugod toča, sta povzročili veliko škodo kmetu, vrtnarju in domači živini, a tudi čebeli je težko predla — posebno v zadnji polovici poletja in skozi celo jesen.
Zaradi hudih posledic letošnje suše sem bil prisiljen, da sem izstradane čebele pripeljal s paše predčasno domov, pojasniti moram, da zaradi boljšega donosa prevažam čebele vsako leto na pašo v višje lege, kjer se cvetje kasneje razvija in kjer se čebele prav dobro počutijo še po košnji, na opojnem cvetju tja do jeseni. Zaradi hude suše je letos travnik po prvi košnji popolnoma odpovedal, saj ni vzdržala niti najbolj trpežna rastlina. Torej primoran sem bil z živaljo domov, kjer sem jo imel pri rokah, da sem ji v težkem položaju za obstoj lahko prišel s sladkorjem na pomoč, da sem utešil izstradane želodčke.
Doma imam postavljen čebelnjak tako, da ga trta obdaja od vseh strani; lastna in sosedova. Zato sem pričakoval iz dneva v dan godrnjanje sosedov, češ kar sta toča in suša pustila, no, to pa bo čebela pobrala. Bil je za to najprimernejši čas, ko je grozdje dozorevalo. Lotevala se me je ra. dovednost! Res paše nikjer, po vrtovih izpod zelenih in širokih listov bučnic je žalostno kimal še kak osamljen cvet Grmički materine dušice (timjan) slabo razviti, brez cvetja. Vode nikjer. Čebele lačne in žejne, toda na grozdje niso letale, da bi si v tej sili ute-šile žejo in lakoto. Ni bilo godrnjanja; pred sosedi sem imel mir. Sam sem postal pozoren. Zakaj se čebela ni gostila ob sladkem soku grozdja? Grozdje, kar ga je ostalo po toči in suši, je bilo čisto in zdravo. Gnilobe nikjer in iz jagod se ni cedil sladek sok.
Torej ne lakota ne žeja nista pri-
silila obrekovane čebele v škodo. Ko bi bila čebela res tista nadležna in škodljiva tatica v vinogradih, bi ob taki sili in potrebi prav gotovo pobrala še tisto «kar je ostalo».
Držalo bo, ljar pravijo prirodo-pisci, da je glavni ustni organ čebele zraščen v sesalo in ji služi, da sesa sladke sokove cvetja ali sadja. Sesalu pravijo čebelarji rilček (jeziček), ki pa ni pri vseh čebelah enako dolg. Dolžina rilčka ali sesala naše čebele je približno 6,7 mm. Z njim si čebela pomaga posebno v resastih cvetih do cvetne čašice, da dosežejo in sesajo nektar, nikakor pa ne more pregrizniti ali preščipniti kožic ja. gode ali drugega sadja.
Opazujte čebelo v boju, ko se spopade z nasprotnicami sosednih panjev ali z oso. S prednjimi noži-cami se tesno prime sovražnika ter z zadkom, kjer ji je priščvr-čeno želo, skuša pičiti. Torej tudi v boju ne ščiplje in ne grize. Zela se pa čebela poslužuje edino
le v silobranu ali v skrajni sili, v napadu, saj se zaveda, da je pik lastnega žela v sovražnika zanjo neizogibna smrt. Da bi se v napadu ali spopadih izognila smrti, bi se prav gotovo posluževala sposobnih ustnih organov, t. j. ščipalk, klešč, če bi jih imela, ter bi z njimi sovražniku povzročila smrt ali najmanj skeleče rane.
Pojasniti moram, da želo čebele pri piku ostane v rani sovražnika, ter se ji pri tem odtrga od zadka in nastala rana povzroči smrt čebele. Zelo čebele ni enako želu ose, katera lahko neštetokrat piči in po piku potegne želo iz rane. Osa ima gladko želo, medtem ko je želo čebele obra-ščeno z nasproti stoječimi trnčki in prav zaradi teh trnčkov (trnek) obtiči želo v rani.
Bodimo do čebelice pravični sod. niki ter ji izkazujmo hvaležnost za marsikatero dobroto, ki nam jo prinaša, in ker je «pridna kakor čebela».
je bil 27. junija, od tega dne dalje pa ni več deževalo do 27. septembra zvečer.
Zaradi suše ni bilo jesenskih pridelkov — repe, ajde in otave. Po vrtovih pa je bila povrtnina le tam, kjer so imeli vodo za zalivanje. Kmetje niso pasli živine, saj živina ni mogla muliti trave, ki je bila preveč izsušena in olesenela. V taki suši ni čudno, da so gozdni požari uničevali naše redke gozdove. Požari so bili največkrat posledica neprevidnosti. Zadostoval je le cigaretni o-gorek, da je zanetil velik gozdni požar. Zadnji požar je bil ob nedavnih vojaških vajah na Mali gročanci. Pogorelo je 2 in pol hektara borovega gozda. Požar je zanetila vojaška eksplozija.
Prosili pa bi nekaj mestno občino. Vaški klanci so v obupnem stanju. Vsi so izprani in razpihani. Ob neurjih so polni vode, podobni odvodnim kanalom. Ob suši so polni kamenja, tako da če se spotakneš in padeš, si v najboljšem primeru zlomiš nogo. Zadnjič smo v «Primorskem» či-tali, da je izletnik pripisal Bazovico na seznam izletniških točk. Mi pa moramo skrbeti, da ostane vas privlačna za tujca, ki jo obišče. V gornjem delu vasi ni niti en sam klanec popravljen in tja naj gredo delavci mestne občine temeljito popraviti vse poti, ki gredo skozi vas!
p. m.
Primer neustrašnosti
(Nadaljevanje s 3. strani)
nacionalista, jo je poklical k sebi v Gradec, da bi se sama odrekla Krčevini. Pred Končnikom so trepetali celo gimnazijski ravnatelji, a kaj šele, da bi si upali nasprotovati njegovemu mnenju. Junaška Stupca mu je ugovarjala in odločno odklonila vse njegove predloge, a nazadnje si ga je spremenila iz sovražnika v svojega zagovornika. Sledili sta še dve de-putaciji k cesarskemu namestniku in nato skrajno surov, lažniv in gnusen napad v uvodniku «Marburger Zeitung» pod debelim naslovom «Stupčin škandal». Se več! Vsi odborniki krajevnega šolskega sveta so izjavili, da odstopijo, če Stupca ne izgine iz Maribora. Toda Stupca je o-stala. Čeprav ji je sam okrajni glavar grof Attems osebno prepovedal zahajati v Narodni dom, je ne glede nato na vse nevarnosti učila v Narodnem domu slovensko deco slovenskih pesmi, sama pa je nastopala na vseh prireditvah v Narodnem domu in še v ptujski in ormoški čitalnici.
Razmere so postale po njenem prihodu v Maribor še mnogo hujše, ker je tedaj prišel za protestantskega mariborskega nemškega pastorja iz Nemčije izvrsten govornik in divji sovražnik Slovencev dr. Ludvik Mah-nert. Delal je na to, da bi se tedanja Avstrija združila z Nemčijo. Pritiskal je tudi na Nemce in jim očital, da prepočasi napreduje gradnja nemškega mostu od Dunaja do Jadrana.
Pod Mahnertovim vplivom so skušali nemški nacionalisti popolnoma ponemčiti krčevinsko šolo in jo spremeniti v ponem-čevalnico. Z brezplačnimi šolskimi potrebščinami in z darili so skušali vplivati tudi na tiste siromašne slovenske starše, na katere ni mogel dr. Mabnert, da bi vpisali otroke kot Nemce v nemške oddelke, kjer so jih nem-
ški nacionalisti skušali vzgojiti v strupene sovražnike Slovencev.. Toda še več uspeha je imela Stupca s svojo materinsko ljubeznijo. Obenem pa je preskrbela vsem slovenskim potrebnim šolarjem brezplačno kosilo. Našla je dovolj blagih src in pomagali so ji celo pošteni pravični Nemci, ki jim je presedal divji in zagrizeni dr. Mahnert. Tako Nemci niso mogli ukiniti v Krčevini slovenskih oddelkov, marveč SO' jih morali na Stupčino odločno posredovanje celo pomnožiti. Stupca in učitelj Senkovič z ženo so poskrbeli za
njihovo res dobro, temeljito, pošteno in slovensko vzgojo.
Enako blagodejno je delovala od leta 1919 kot ravnateljica na prvi slovenski mariborski meščanski šoli. Tudi tu je naletela na velike težave, ki jih je znala srečno prebroditi samo ona. Ne samo nemška dekleta, tudi nekaterehčere slovenskih staršev so ji prvo leto izjavile, da se dajo rajši izključiti kot bi se udeležile obvezne šolske proslave narodnega praznika. Toda Stupca je kmalu našla najuspešnejšo pot do njihovih duš. V teoriji morda ni dosegla tedanjih velikih mariborskih pedagogov kakor ravnatelja Schrei-nerja m prof. Luka Lavtarja, a z njima in s čudovitim matematičnim metodikom prof. dr. Pečovnikom se je lahko kosala v praktičnem šolskem delu, ako jih ni celo prekašala.
Nič manj uspešno ni delovala v treznostnem gibanju, kjer je bila zelo zaželena govornica zaradi izrednih govorniških sposobnosti. Na vse žrtve je bila pripravljena tudi v Muzejskem in slovenskem učiteljskem društvu.
Globoka vsestranska izobrazba, miren nastop, iskrena vljudnost in prisrčna ljubezen do mladine so ji dajali očarljivo moč in privlačnost.
Prof. JAN SEDIVY
(Nadaljevanje s 3. strani)
* GOSTILNA GRILANC SALEŽ - Tel. 225-198 vošči srečno novo leto		^TRGOVINA ČEVLJEV SILVA BOGATEČ Križ, št. 168 Se vljudno priporoča in vošči veselo novo leto		^ Trgovina posode in kristala Fioreta Pertot Prosek - Tel. 225-142 vošči mnogo dobrega v novem letu
				
J KAVARNA METUKA BAZOVICA (center) Cenj. gostom srečno novo .l$tol		^ BAR ČOK LONJER svojim gostom mnaggr dobrega v novem letu		* GOSTILNA LEBAN BAZOVICA 165 — Tel. 226129 " se \ljt/dnò priporoča
		.... \	—i—  			
* GOSTILNA «PRI DRUŠTVU» BAZOVICA št. 150 želi gostom veselo novo leto		^ Tovarna sodavice in gostilna GRGIČ BAZOVICA vošči vsem srečno novo leto		GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA - Tel. 226-130 želi mnogo dobrega v novem letu
				A
* TRGOVINA JESTVIN Karel Čok LONJER št. 269 se priporoča in želi veselo novo leto		* MESNICA Vera Križmančič BAZOVICA št. 179 vošči srečno novo leto		JESTVINE VIDAU BANI - Tel. 21-387 vošči srečno novo leto
				
				^ JESTVINE HMELJAK VELIKI REPEN št. 77 želi obilo uspehov v novem letu 1963
* JESTVINE Anton Čok LONJER št. 344 - Tel. 50462 vošči srečno novo leto		* TRGOVINA JESTVIN Herman Križman BAZOVICA št. 5 svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto		
				
				^ GOSTILNA
^ HOTEL RESTAVRACIJA «KRAS»				ŠKABAR
REPENTABOR		- Tel. 21-331		VELIKI REPEN št. 72
vošči uspehov	polno novo leto in se priporoča			vošči srečno novo leto 19t>3
devnost založbe in urednikov je vredna vse pohvale, saj je bil in je še to edinstveni uredniški in založniški podvig. Toda zdi se, da se je izdajanje vseh teh knjig vendarle malo preveč zavleklo in da so vsi nekako omagali. Medtem ko je bil pred leti izid vsake knjige te zbirke že majhen kulturni dogodek, pa danes ni tako. In medtem ko je bila pred desetletjem ta zbirka med najodličnejšimi edicijami slovenskih založb, pomeni danes, če že ne breme, pa vsaj težko moralno dolžnost. Vsekakor pa izid, ki nima v širši slovenski javnosti skoraj nobenega odmeva več, posebno če gre za knjige, ki razen ozki peščici strokovnjakov in ljubiteljev domače literature ne pomenijo dosti. To pa je seveda škoda. Kakor je škoda, da so zbirke nekaterih pisateljev ostale ne-donkončane in da nič ne kaže, da bodo doživele svoj zaključek. Zato bi bilo morda le umestno pospešiti izdajanje te zbirke in dokončati, kar bi bilo mogoče. Ostale avtorje, ki so v načrtu, pa izdati v neki drugačni, podobni obliki. To bi bilo morda ustrezneje kot pa neslavno omagati tik pod vrhom. Sedemdeset knjig te zbirke je samo po sebi veliko založniško dejanje, ki bi ga razumljive težave z izdajanjem knjig Trdinovega, Stritarjevega, Mencingerjevega dela in podobnih knjig, ki ne gredo preveč v promet, ne smele zasenčiti.
(Mnenja smo, da se je treba načrtov držati. Predvsem pa ne bi smela gledati toliko na rentabilnost založba, ki nosi visoki naslov «državna». Razni torzi ali vsaj zastanki delajo vtis neresnosti; za primer bi lahko navedli leksikone zagrebškega Leksikografskega zavoda. Op. ur.)
Kaj prinaša sedemdeseta knjiga zbirke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev? To je druga knjiga zbranega dela Janeza Mencigerja, ki bo po novem načrtu obsegalo štiri knjige. Medtem ko je prva, pred dobrim letom izšla knjiga, prinesla Mencingerjeve povesti, prinaša druga knjiga troje daljših del. Na prvem- mestu je objavljena povest «Mešana gospoda», prvo Mencingerjevo daljše delo po šestnajstletnem pisateljskem premoru. Seveda pa ima to delo spričo svojih slabosti in svojega značaja samo še literarno zgodovinsko vrednost. Bolj u-tegne morda še zanimati satirična parodija «Cmokavzar in Uš-perna», v kateri je pisatelj ostro napadel literarni primitivizem, ki se je v začetku osemdesetih let pojavil v slovenski književnosti kot nekak pretirani realizem. Na zadnjem mestu pa je v knjigi objavljen roman «Abadon», ki j® poleg «Moje hoje na Triglav» najbolj znano Mencingerjevo delo. Ta grotesknosati-rični roman predstavlja progra-matični manifest slovenskega liberalnega katolicizma, sicer pa je to delo, v katerem je pisatelj kritično obravnaval dogodke in pojave v slovenskem političnem in kulturnem življenju in izražal svoje ideje.
Urednik Mencingerjevega dela je Janez Logar, ki je dodal kratko spremno besedo o konceptu ureditve zbranega dela in literarne zgodovinske opombe.

HOROSKOP ZA LETO 1963
OVEN (od 21.3. do 20.4.)
RAK (od 22.6. do 22.7.)
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
KOZOROG (od 22.12. do 19.1.)
Koj v začetku leta vas bo razveselila lepa novica, ki se tiče vašega čustvenega življenja. Toda o-krepiti morate zaupanje vase in v svoje bližnje. Ne bo vam žal, če bolj odprete svoje srce. Proti koncu leta boste imeli uspehe v službi, toda pridobili jih boste le z odločnostjo. Zdravje bo povoljno, vendar pazite na prebavila, bodite zmerni pri jedi in ne zauživajte premastne hrane.
Qatuaquco Conca
V družini bo vladalo soglasje, če boste nežni s svojim zakonskim tovarišem. Tu pa tam kupite ženi kakšno darilce, kar je najboljša maša za kolesa zakonskega voza. V svojih družbenih, delovnih in poslovnih odnosih bodite samozavestni, sicer boste imeli težave. Ker boste letos bolj rahlega zdravja, ne pretiravajte pri delu in zabavah. Pazite tudi na svoje otroke, ki naj bodo previdni zlasti pri igri.
■LttoiJ
V svoji dejavnosti boste imeli lepe uspehe, pa naj se lotite česarkoli. Seveda bo potrebna ves čas vztrajnost, ker ne bo manjkalo nevoščljivcev. V družinskih in ljubezenskih zadevah se pazite .obrekovanja. Predvsem ne boste smeli biti ljubosumni. Jeseni pojdite k zdravniku na krvni pregled, ker se bo nekoliko porušilo razmerje med belimi in rdečimi krvnimi telesci.
r*pn'ca!rm«.
BIK («d 21.4. do 20.5.)
Razpoke v družini se bodo pre-‘ *	*■*" mostile in rane zacelile. Seveda
EEV (od 23.7. do 22.8.)
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.)
Leto se ne bo začelo gladko za vas niti v čustvenem niti v poslovnem življenju. Premagali pa boste vse težave in ravno korakali proti cilju. Pridobili si boste novega zvestega prijatelja, ki vam bo vedno stal ob strani. Zenske, rojene pod tem ozvezdjem, bodo letos bolj srečne v družbenem in zasebnem življenju. Pri delu ne bodite preveč hlastni, če ne, si boste pokvarili živce in boste morali jeseni iti na zdravljenje v kakšno kopališče.
.v.«]
v vi
bo potrebno z obeh strani potrpljenje. Proti poletju boste imeli poslovne uspehe, pri čemer pa bo , treba nekaj tvegati. Izboljšati bo-1 ste namreč morali tehniko dela. Poleti vas čaka potovanje, ki vam utegne prinesti tudi gmotne koristi. Jeseni boste kljub dopustu nekoliko živčno izčrpani in se boste morali malce brzdati.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.)
Vsaj v prvih mesecih ne boste imeli večjih težav. V odnosih z drugimi morate biti bolj taktni, da se ne sprejo z vami. Spomladi bo čas za donosne načrte, ki •jih boste izvedli s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Za neporočene mnogo prilike za nova poznanstva, bodo pripeljala v zakonski jarem. Odložite zaroko na zimski čas. Novembra meseca si boste morali operirati slepiča.
Gcoipia
Gojili boste stanovitna čustva, čeprav se vas bodo tu pa tam lotile kake male skušnjave zaradi katerih pa se vam ne bo splačalo žrtvovati sreče. Spomladi boste imeli precejšnje izdatke pri oprem-janju stanovanja. Na delu boste napredovali in tudi šoferski izpit boste dobro opravili. Pri kopanju se boste prehladili in se boste morali paziti ,da ne postane prehlad kroničen. V novembru vas čaka nekoliko smole.
VODNAR (od 20.1. do 18.2.)
V začetku leta bo vaše življe-Q4li»sott(Sc««iu nje potekalo po mirnem tiru, spomladi se vam bo odprlo novo obzorje v ljubezni, ki vas bo napol-da se ne sprejo z vami. Spomla-nilo z upanjem. To vas bo spod-5* bodlo tudi pri vašem delu, kajti srčno zadovoljstvo je najboljše netivo za dosego uspehov. Jeseni se boste preselili v bolj udobno stanovanje. Zdravi boste skozi vse leto kot riba, kar bo ugodno vplivalo tudi na vašo okolico. Paziti pa se boste morali pred preveč veseljaško družbo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.)
STRELEC (od 23.11. do 21.12.)
Spomladi se boste zapletli v ljubezenske pustolovščine z lahkomiselno žensko, ki pa se vam bo zdela v začetku resna. Da vam ne bo postlala poti z raznimi pastmi, raje prekinite razmerje. Zenske pa bodo letos obratno naletele na solidne moške, s katerimi bodo priplule v varen pristan. Izogibajte se življenja po vedno enakem tiru ter tvegajte nekaj zlasti na jesen. Čimbolj se boste gibali, tembolj boste zdravi.
V marcu vas čaka velika sreča v ljubezni, samo imejte vedno pred očmi svoje ozvezdje in var-čujte pri odkrivanju svojih čustev. Ne menjajte preveč lahkomiselno svoje zaposlitve, kajti sicer boste prišli z dežja pod kap. Pri hram ne bodite izbirčni, pač pa zmerni. Ne jejte preveč divjačine, zlasti ne močno začinjene. Septembra pojdete na potovanje, ki vas bo zelo razvedrilo.
©•Sim*'
V začetku leta vas čaka neko srečanje,, ki vam bo razburkalo čustva. Ne dopuščajte pa tem valovom ,da bi preveč butali ob va-' še zasebno življenje, sicer bodo i v nevarnosti tudi vaši družbeni odnosi, kajti vaši nasprotniki bodo na preži, da vas ulove v zanko zaradi vaših napak. Vaše delo ali kupčija bosta vse leto v negotovosti, toda z odločnostjo jo boste premagali Pazite na obisti in ne obtežujte jih s preobilnim uživanjem pijač.
RIBI («d 19.2. d« 20.3.)
fifc«
Ce si želite ohraniti slogo v družini, ne zapirajte se z zakonskim drugom preveč med domače ste-, ne ter pojdite v družbo in si naj-dite novih prijateljev in prijate-ljic. Vaš zakon bo namreč preživel "	®	začasno krizo prenasičenosti. Maja
meseca boste utrpeli tudi gmotne izgube, kar pa vas ne bo potrlo, marveč celo spodbodlo k večji dejavnosti. Trpeli boste za nespečnostjo, toda ne jemljite tablet, marveč si raje spočijte živce.

Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.7, najnižja 2.5, ob 19. uri 6; viage BS o2st., zračni tlak 1007.4 pada, nebo oblačno, padavin 5.6 mm, morje mirno, temperatura morja 8.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 30. decembra	
	Evgen
Sonce	vzide ob 7.46 in zatone ob
16.29.	Dolžina d*neva 8.42. Luna
vzide	ob 10.17 in zatone ob 20.24
Jutri,	PONEDELJEK, 31. decembra
	Silvester
GOSPODARSKA IN SOCIALNA BILANCA 1962. LETA
Pomemben gospodarski napredek vendar ne brez temnih točk
Napredek industrije, zaposlitve, znižanje brezposelnosti ■ zastoj pristaniškega prometa, naraščanje življenjskih stroškov
Tržaška trgovinska zbornica je izdala svoje redno mesečno poročilo o položaju v mesecu novembru in v prvih enajstih mesecih letošnjega leta. Čeprav še niso zbrani podatki tudi za mesec december, lahko na osnovi stanja prvih enajstih mesecev dokaj točno ocenimo gospodarski in socialni položaj Trsta v 1962. letu.
Predvsem pada v oči nagel na: predek industrijske dejavnosti, saj je indeks industrijske proizvodnje dosegel novembra 243.8 točke, medtem ko je znašal novembra lanskega leta 206.2. To je rezultat zlasti gradnje novih industrijskih podjetij v žaveljskem industrijskem pristanišču, delno pa tudi nekoliko izboljšanega stanja ladjedelnice industrije. Perspektive na tem področju niso slabe, saj so letos že pričeli graditi dva kemična industrijska kolosa, obstajajo pa tudi drugi realistični načrti za gradnjo novih industrijskih objektov. Resna zaskrbljenost pa vlada se vedno za ladjedelnico Sv. Marka, ki je brez temeljite modernizacije obsojena na postopni propad.
Podatki o industriji so torej na splošno ugodni, tega pa ni mogoče dejati za podatke o pomorskem prometu. V prvih enajstih mesecih je pomorski promet sicer res do-segel 4.765.559 ton in je bil za 2 odst. višji kot v istem lanskoletnem razdobju. Upoštevati pa je treba, da gre v vedno večji men za dovoz surovin za potrebe industrije in da se delež tranzitnega prometa znižuje. Prav tranzit pa prinaša pristanišču in z njim zvezanim dejavnostim največ zaslužka.
Zelo neugodni so tudi podatki o življenjskih stroških, ki stalno naraščajo. Indeks življenjskih stroškov v tržaški občini je dosegel novembra 72.25 in je narastel v primerjavi z novembrom lanskega leta za 6,7 odstotkov. Kot rezultat ostrih in odličnih sindikalnih borb je v preteklem letu sicer prišlo v vrsti strok do bistvenih poviškov plač, vendar pa je stalno naraščanje cen v prvi vrsti prizadelo predvsem delovne slojč in zlasti revnejše prebivalstvo.
Omenili smo že ostre sindikalne borbe, kar dokazujejo tudi uradni statistični podatki:	novembra je
stavkalo 40.500 delavcev, ki so izgubili 360 tisoč delovnih ur, medtem ko je lanskega novembra stavkalo le 1.192 delavcev, ki so izgubili 25.479 delovnih ur.
Število zaposlenih še vedno narašča in je 30. novembra 1962. leta bilo 94.637 zaposlenih In torej 0,7
odst. več kot novembra lanskega leta. Zlasti je razveseljiv napredek zaposelnih v industriji in drugih proizvodnih panogah, medtem ko ni v številu zaposlenih v javnih službah posebnih sprememb.
Skladno z naraščanjem produktivne zaposlenosti se tudi znižuje uradno registrirano število brezposelnih, katerih je bilo 30. novembra 9.331 in 1.987 ali 17,5 odst. manj kot v istem mesecu 1961. leta.
Splošni zaključek o gospodarskem stanju v preteklem letu in o perspektivah torej ni neugoden, čeprav obstajajo tudi še resni temni oblaki in to zlasti glede bistvenih in ključnih panog: pomorstva, pristanišča .ladjedelnic. Vendar pa je Trst v zadnjem razdobju pokazal mnogo življenjske sile, kar daje upati, da bodo sedanje težave premagane.
tonija po podrobni proučitvi notranjega položaja federacije sklenil, sklicati kongres federacije, ki bo 9. in 10. februarja 1963. Dnevni red kongresa Do naslednji: 1. Za močnejšo stranko in učinkovitejšo socialistično politiko v Trstu. 2. Volitev vodilnih organov federacije.
Skupščine sekcij, ki bodo proučile poročilo izvršnega odbora in druge kongresne dokumente ter izvolile delegate, bodo od 14. januarja do 6. februarja.
Nov tajnik komunistične mladine
Na zadnji seji tržaškega federalnega odbora komunistične mladine so sprejeli ostavko dosedanjega federalnega tajnika Sergia Perinija, ki je bil premeščen na delo v federalni odbor partije. Na njegovo mesto je bil izvoljen Fabio Giorgi.
OBVESTILO
Citatelje obveščamo, da smo vpisovanje za naš izlet v Dalmacijo in Grčijo zaključili. Na razpolago je le še nekaj ležalnih stolov.
PREMIERA R0USSIN0VE «KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA»
Prijetno darilo Slovenskega gledališča slovenskim ljubiteljem odrske umetnosti
Danes popoldne ob 17. uri ponovitev v Avditoriju
Slovensko gledališče je tokrat imelo zares srečno roko. Občin, stvu je pripravilo komedijo francoskega avtorja Andrea Roussi-na: »Kadar se štorklja zabava». Komedija je, rekli bi, kot nalašč za sedanje praznično razpoloženje. Gre za komedijo, vendar ne gre za delo, ki bi naj občinstvo le zabavalo, »Štorklja» je sicer sinoči ljudi močno zabavala, toda pisatelj je dal v svoje delo tudi marsikatero neposredno ati posredno puščico, ki naj si jo gledalec sam razlaga, in to predvsem v likih očeta, v začetku državnega sekretarja in ob koncu vojnega ministra, ter njegove žene in matere, njune 20-letne hčerke in 23-letnega sina, ki spadata v novo, sedanjo generacijo, to je generacijo, ki je sicer »močno eman-cipirana», ki je pa ne težijo razni predsodki meščanske navlake, kot na primer težijo njuno mater.
Očetu, državnemu podtajniku »za probleme družine» torej »ustaljene» morale, ki se je v državnem svetu gnal za odpravo javnih hiš in za poostritev kazni proti umetnim prekinit >am nosečnosti, prav gotovo ni prijetno, ko mu sin pove, da bo oče otroku, ki ga bo rodila očetova osebna tajnica. Se manj mu more biti prijetno, ko
Urnik trgovin za praznike
DANES 30. DECEMBRA — Reden nedeljski urnik.
JUTRI, 31. DECEMBRA — Vse trgovine smejo ostati odprte do 21. ure.
TOREK, 1. JANUARJA — Zaprte bodo vse trgovine razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure ter slaščičarn in podobnih trgovin, ki bodo odprte od 8. do 21.30.
Mesnice bodo danes zaprte, jutri pa bodo odprte od 7. do 13. in neobvezno od 16. do 21. ure.
Brivci in frizerji bodo v ponedeljek odprli svoje obrate po rednem urniku, na Novo leto pa jih bodo zaprli.
Ogabni zločin v Rovtah pod Montebelom, o katerem smo na kratko poročali včeraj, ni še popolnoma’ pojasnjen in policija nadaljuje preiskavo, da bi odkrila krivca. Medtem pa so preis«ovalni organi ugotovili, da je nesrečna žrtev 51-letni Geo Poggi, po poklicu violinist, ki je bil brez stalne zaposlitve in je imel svoje zatočišče v ljudskem prenočišču v Ul. Gozzi 5. Ko je policija ugotovila njegovo identiteto na podlagi prstnih odtisov, je usmerila preiskavo v določeno smer in je zaslišala pokojnikove sotrpine ter ljudi, s katerimi se je družil. Košček za koščkom pa je tudi sestavila njegov 'življenjepis, poln žalostnih ipj gre rdrih, doživ Ija j e v. .Po-kojni. Poggi. jev bil- nezakonsšci- -sin Marije Poggi, ki je umrla 19. julija 19430. Bil je nadarjen in dober violinist, nekaj let je igral z orkestrom gledališča Verdi, toda ni prenašal discipline in se je predal vinu, zaradi česar je vedno bolj propadal in imel opravka tudi s sodiščem. Zelo pa ga je potrla tudi smrt njegove matere, na katero je bil zelo navezan, saj mu je bila edina opora in tolažba. Živel je v bedi s pomočjo Občinske podporne ustanove in malimi prispevki svojih nekdanjih kolegov v orkestru, Življenje mu ni prizaneslo: beda, umobolnica, zapor, sanatorij tbc in končno tako tragičen konec, to so bile postaje njegovega križevega pota.
Letošnji december se je slabo začel in slabo končal. V začetku meseca so nad Ricmanji našli truplo 15-letne Ade Spadaro, ki jo je iz ogabnih nagibov umoril njen bratranec, ob koncu meseca pa so _____________ našli truplo nesrečnega Poggija,
BailtlllHIItiMHIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllinillllllllKlIlliaillllllllllllllllllllllllHIIHIIIIHIIIIIIIIIMIIIII
Kongres PSI bo 9. in 10. februarja
Pokrajinski izvršni odbor tržaške federacije PSI je na seji 27. decembra 1962 pod predsedstvom pokrajinskega tajnika Arnalda Pit-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
ŠE VEDNO NEPOJASNJEN OGABNI ZLOČIN
Zadavil eni moški v Rovtah fe bil brezposeln violinist
Gre za 51-letnega Gea Poggija, ki je prebival v ljudskem prenočišču in bil velik revež ■ Morilec ali morilci iz homoseksualnih krogov?
LEPA PRIREDITEV V TREBČAH
Slovo od starega leta s pesmijo in glasbo
Občinstvo je nagradilo vse nastopajoče z burnim ploskanjem
Letos je že drugič, odkar mladina iz Trebč prireja s sodelovanjem in pomočjo mladih pevcev in glasbenikov prijeten kulturno-zabavni večer Prvič je bilo junija meseca, ko so ti požrtvovalni in pogumni mladinci priredili «Večer vesele pesmi». V petek pa so hoteli Trebenci v veseli zabavi ob zvokih lepe slovenske pesmi nekako zaključiti leto 1962. Zato pa je predsinočnji zabavno-kultumi večer potekal pod geslom: «Slovo staremu letu s pesmijo in glasbo»
Ko se je zavesa odgrnila, je začel orkester igrati «Beli božič» in «Sveto noč». Na levi strani odra je stala lepo okrašena jelka, na dnu pa velik beli napis «Srečno 1963».
Nato sta se pojavila «Mike Bon-giorno in Edy Campagnoli», oprostite, Dragica in Marcelo, ki sta pozdravila občinstvo, ob vsaki točki pa napovedovala bogat in pester program ter sama zapela vsak po eno pesem, in sicer «Zato bom čeznem» in «Išči me». Pred ključkom prvega dela pa sta bavala prisotne s šalami. Na sporedu so bile narodne, moderne, slovenske in hrvaške pesmi. Najprej sta nastopila Olga in Bruno, Vi sta zapela v duetu «Temno noč» in «Cez zelene trate». V duetu sta zapeli tudi Tatjana in Marta «Bele ladje na morju» in «Zlati časi». Pesmi «V čem je stvar» in «Katarina» sta zapela najmlajša pevca Katja in Bado. Kitarist Tulio je zelo dobro zaigral in zapel pesem «Ta ljubezen ne». «Večerni zvon» je zapel Gino v’ spremstvu orkestra in zbora.
Na ta zabavno-kulturni večer so Trebenci povabili tudi dva mlada glasbenika, in sicer prof. Silvana Križmančiča, ki je «a solo» na violini zaigral «Oči črne» in «Tuž-na je nedelja», in prof. Oskarja Kjudra, ki je zaigral «a solo» «Kozaški ples» in v triu pa «Za-
za-
za-
pleši z menoj», «Veselo polko» in «Kmečko polko».
Orkester je še zaigral Avsenikovo polko «Na zapravljičku» in druge vesele pesmi.
Za zaključek je nastopil še pevski zbor, ki je ob spremstvu orkestra zapel staro novoletno domačo pesem «Bog vas živi, blagoslovi vse prijatelje, spoštovani, voščimo, ker tukaj zbrani, letos danes slavimo, zdravi in veseli še živeli mnogo let».
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Ljudskega doma,, je z močnim in burnim ploskanjem nagradilo vse nastopa, joče, posebno pa organizatorje z učiteljem Julijem Colauttijem na čelu, ki so mu pripravili ob koncu leta lepo presenečenje s tako uspelo prireditvijo.
M. M.
ki ga je nekdo zadavil z njegovo kravato na samotnem kraju.
Tudi vest o tem zločinu, ki je po vsej verjetnosti precej podoben prvemu glede vzrokov, je napravila globok vtis v Rovtah, pri Magdaleni in v mestu, ker pri nas nismo pač navajeni na take zločine.
Kdo je reveža umoril in zakaj? Prav gotovo ne gre za roparski u-mor, saj je bil pokojnik pravi siromak. Verjetno ne gre niti za maščevanje, saj Poggi ni imel sovražnikov zaradi svojega zaprtega značaja. Bil je sicer nervozen, a se ni z nikomer prepiral. Kraj in načiajaločifcfi pa usmerjata preiskavo v kroge nesrečnežev, ki niso seksualno, normalni. o>Trt»pl«'' je-prva zagledala 60-let-na Justina Daneu vd. Vever s Klanca sv. Ane št. 103. V petek popoldne je šla v reber, da bi nabrala nekaj suhljadi, ker je nameravala oprati perilo. Tako je šla po stezi proti Potoku nad železniškim mostom in novim mostom na križišču avto ceste nad Rovtami, Ko je prišla do konca steze, je hotela kreniti čez železniški most, tedaj pa je kar obstala, ker je zagledala na desni strani ob grmičevju truplo. Prestrašena je pozabila na suhljad in perilo ter zbežala proti domu, kjer je hčerki povedala, kaj je videla. Takoj sta telefonirali policiji in kmalu nato so bili tam že agenti letečega oddelka pod vodstvom dr. Cappe, legalni zdravnik dr. Nicolini, državni pravdnik dr. Pascoli itd. Po običajni formalnosti so truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, vso okolico pa so dobro pregledali, da bi kaj našli, kar bi jim pomagalo pri preiskavi. Zdi se. da niso našli ničesar, čeprav so iskali pozno v noč in še včeraj dopoldne. Preiskava je bila otež-kočena, ker pri mrtvecu niso našli nobenih dokumentov. Ležal je na trebuhu in z glavo v blatu prav blizu razpotja dveh stez. 1-mel je obleko s črtami in dežnj plašč, zraven pa je ležal temen klobuk. Zločinec ga je najprej močno udaril po glavi, nato mu je razvezal rdečo kravato in ga z njo zadavil. Legalni zdravnik je ugotovil, da je bil zločin izvršen v noči med četrtkom in petkom, in sicer med 22. in 24. uro. Verjetno, je neznanec povabil Poggija na izlet in je izbral ta samoten kraj blizu mesta. Kako sta prišla? Peš, ali sta se pripeljala? Kod sta hodila in kaj sta delala do usodne ure? To je še uganka. Verjetno je bil zločin izvršen tam, ali nekje v bližini, v samotnem kraju in pozno zvečer, tako da je morilec lahko izginil v temi.
Umorjeni Geo Poggi
se je Žerjal pobil po desni strani čela ter je delno izgubil spomin. Resnost njegovega zdravstvenega stanja pa je posebno potrjevalo dejstvo, da je bruhal.
Podrobnosti o nesreči, ki se je pripetila Žerjalu, še niso povsem znane. Karabinjerji z dolinske postaje so sporočili, da se je Žerjal peljal s kolesom po cesti iz Pre-benega, ko mu je nenadoma prišlo slabo. Padel je s kolesa ter se pobil.
Zidar je podlegel zastrupitvi s plinom
Včeraj zjutraj je v splošni bolnišnici umrl zidar Amato Italico Andreussi, ki se je predvčerajšnjim ponoči zastrupil z ogljikovim monoksidom.
Andreussi, ki je bil zaposlen pri nekem gradbenem podjetju v Bar-kovljah, je predvčerajšnjim zvečer zakuril ogenj v pečici, ki je bila v baraki, kjer je stanoval. Peč je naložil s premogom ter brezskrbno zaspal. Prebudil pa se ni več, ker je med spanjem vdihnil preveliko količino smrtonosnega plina. Včeraj zjutrai so ga našli nezavestnega v postelji. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda vsaka zdravniška nega je bila zaman. Ob 7. uri je izdihnil, ne da bi prišel k zavesti.
spozna, da bo tudi njegova 20-letna hčerka v kratkem zibala. Hkrati se pa strogo moralni državni podtajnik in minister lovi tud» z lastnimi težavami podobnega značaja, kajti po dvajsetih letih «miru» bo njegova žena spet povila. Ne glede na dvom, če bo to zagotovo njegov otrok, mora torej mož ves čas planati med moralnimi načeli, ki jih proglaša v javnosti in med težavami, kako zvoziti lastno družinsko barko, kjer je bila »štorklja» v svoji dejavnosti nekam preveč vneta. Jožko Lukeš. ki je igral vlogo državnega podtajnika Charlesa Jacgueta, se je med čermi dvojne morale zelo dobro odrezal.
Nič slabša ni bila Zlata Rodoškoma v vlogi Olympe Jacquetove, žene državnega podtajnika in ob koncu ministrice, ki je s svojo vlogo še bolj podčrtala razliko med. starejšo ter novo, sedanjo generacijo. Pri sami vlogi Zlate Rodoškove in pri prednašanju te vloge na odru bi se radi nekoliko dlje ustavili, pa nam proštom ne dopušča, kot nam ne dopušča, da bi se ustavili tudi pri Annie Jacquetovi, hčerki državnega podtajnika, ki jo je tako dobro podala Miranda Caharija. Tudi Silvij Kobal kot sin Georges je bil zelo dober. Mira Sardočeva je igrala sobarico Terezo, ki ji štorklja prav tako ponagaja, in je njena vloga sicer krajša, zato pa ni prav nič zaostajala za drugimi. Skratka, vseh pet igralcev je svoje vloge zelo dobro podalo, pri čemer je, jasno, imel svoj velik delež režiser Adrijan Rustja. O sceni, ki jo je izdelal arhitekt Sveta Jovanovič, je treba reči, da je bila ambientu zelo primerna, kot so biti lepi tudi kostumi Alenke Barti.
Poledica na cestah zgornje okolice
Včeraj dopoldne je bila na cestah v zgornji tržaški okolici precejšnja poledica, zaradi katere se je zgodilo tudi nekaj prometnih nesreč. Asfaltna cestišča — zlasti na Trbiški cesti in cesti Opčine-Fernetiči, je prekrila tanka plast ledu, zaradi česar je bila vožnja skoraj do poldneva zelo nevarna. Nekaj avtomobilov je zaradi poledice zašlo s ceste v obcestne jarke ali zidove, bilo je tudi nekaj trčenj, a na srečo bjjez hujših posledic. Najv.ečjo smolo sta imela tovornika, eden na TTbiški cesti, drugi pa na bloku Fernetiči, ki sta se zaradi poledice oziroma zaviranja na ledu prevrnila.
Delavci ustanove AN AS so dopoldne začeli posipati cestišča
Zaprti uradi blagajne trgovcev
Pokrajinska vzajemna blagajna trgovcev sporoča, da bodo njeni uradi 30. in 31. t. m. ter 1. januarja 1963 zaprti.
V primeru nujnega sprejema v bolnišnico bo zadostovalo, da se člani prijavijo v bolnišnici ali pa v zdravstvenih domovih, s katerimi ima blaginja podpisano konvencijo za zdravljenje članov.
Primeri nujnega posega zdravnikov specialistov bodo članom priznani, če bodo te posege opravili
konvencionirani zdravniki in po ugotovitvi, da je bil poseg dejansko upravičen. Tudi v tem primeru je treba pokazati zdravniku člansko izkaznico.
G Sinoči so sprejeli s pridržano prognozo na II. zdravniškem oddelku 77-letno Carlo Debeni vd. Covacci iz Ul. Orlandini 50. Njena hči Carla je izjavila, da je mati 21. t.m. zaspala na stolu in da je nato padla na tla, pri čemer se je udarila v desno stran glave.
P. D. SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi
SILVESTROVANJE NA STADIONU
«Prvi maj», Vrdelska cesta 7
Igral bo prvovrstni orkester ISKRA. — Bife dobro založen. — Vstop z vabili. — Rezerviranje miz danes, 30. dec. od 10. do 12. ure v društvenih prostorih. Istočasno lahko dvignete vabila.
Restavracija DANEU
OPČINE — Narodna ul. 194 — Tel. 21241
oošči »mojim cenj. gostom srečno novo leto 1963.
Hudo ranjen Boljunčan pri padcu s kolesa
Včeraj ob 13.30 so sprejeli na 2. kirurški oddelek splošne bolnišnice s pridržano prognozo 58-letne-ga Valentina Žerjala iz Boljunca št. 145. Pri pregledu so zdravniki ugotovili na ponesrečencu precej hude poškodbe na desnem sencu ter za desnim uhljem. Poleg tega
i v , mm «a i
Prizor ■ kulturno-zabavne prireditve v Trebčah
Ženska podlegla poškodbam zaradi padca
Zaradi padca v svojem stanovanju je včeraj izdihnila 79-letna Elvira Movia vd. Volsi iz Ul. sv. Justa 6, katero so 10. t.m. prepeljali v bolnišnico zaradi zloma leve stegnenice. Na 2. kirurškem oddelku so ji sicer nudili vso potrebno pomoč. toda zaradi visoke starosti je podlegla poškodbam.
Včeraj popoldne pa so prepeljali na ortopedski oddelek 82-letno Giulio Poljšak vd. Pregelič iz Istrske ul. 42. Tudi ta je padla v domačem stanovanju, ko je hotela vstati s postelje. Pri padcu si je verjetno zlomila levo stegnenico. Do nesreče je prišlo že pred nekaj dnevi. V bolnišnico so jo »prejeli
pridržano prognozo.
Tudi božični prazniki niso odvrnili tatov od njihove vsakdanje dejavnosti. Neznanci so prav 25. t.m. vdrli v stanovanje Anne Strasseri iz Drevoreda 20. septembra, ko je bila odsotna. Neznani zlikovci so skrbno preiskali vse stanovanje, toda nazadnje so se morali zadovoljiti le z majhno zlato medaljico. Y kuhinji pa so segli po raznem sadju ter popili tudi nekaj kozarcev «šampanjca».
SLOVENSKA KlILTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
zeli svojim članom, ustanovam in organizacijam ter vsem kulturnoprosvetnim delavcem mnogo sreče in uspeha v novem letu 1963.
ZDRAVNIK
dr. MAKS SUSTERSICH
ŠUŠTERŠIČ
bo s 1. januarjem 1963 ordinimi v Boljuncu št. 46 a Sprejema
tudi zavarovance INAM
Včeraj-danes
GLASBENA MATICA V TRSTU
želi vsem svojim gojencem, staršem podporn i-ni kom in obiskomalcem koncertov mnogo uspeha v letu 1963.
srečno novo
SLOVENSKI KLUB v Trstu želi vsem svojim prijateljem in vsem Slovencem leto 19631
MLADINSKA INICIATIVA
želi vsem članom
in vsem Slovencem
obilo sreče in uspeha v novem letu 1963.

- TRGOVINA ČEVLJEV Miro Colja Prosek št. 111 vošči srečno in veselo novo leto

A JESTVINE Marija Segina Prosek št. 140 vošči srečno novo leto 1963

J GOSTILNA «ALLA GROTTA» Križ, št. 132 - Tel. 21-935 vošči gostom prijetno novo leto

Tobakarna in prodaja časopisov TENCE & ŠVAB Križ, št. 43 pošči vsem prijetno in uspešno novo leto

J SADJE IN ZELENJAVA Ivanka Ukmar Prosek št. 260 želi vsem srečno novo leto!

A MIRODILNICA (drogerija) ANTONIČ Prosek št. 140 vošči 'prijetno novo leto

* KROJAČ Vladimir Gorup Prosek št. 153 vošči vsem novo leto
SILVESTROVANJA
KJE? KAKO? KDAJ?
HOTEL FURLAN - REPENTAB0R
priredi veliko silvestrovanje s tradicionalno večerjo. Igrata dva orkestra. Cena s prenotacijo 4.000 lir. — Tel. 21360.
HOTEL TRIGLAV - SEŽANA
priredi kakor vsako leto, tradicionalno silvestrovanje Igral bo priznan orkester. Bogat menu. Priporočamo pravočasno rezerviranje.
JAMSKA RESTAVRACIJA -POSTOJNA
veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Na Silvestrovo večerja in ples 2.500 din. Novoletni ples 1.1.1963 vstopnina 400 din. Igrata priznana orkestra «BORUT LESJAK» in «POSTOJNSKI FANTJE». Rezerviranje v turistični pisarni in v Jamski restavraciji.
RESTAVRACIJA ŠKABAR -VELIKI REPEN •
priporoča silvestrovsko večerjo, Potrebno je rezerviranje.
HOTEL METROPOL - PIRAN
vabi na prijetno silvestrovanje. Ples, silvestrovska večerja 1.500 din. — Ples, silvestrovska večerja z nočnino 2.000 din. — Tridnevni penzion za novoletne praznike, vključeno silvestrovanje, 5.000 din. Spretammo rezerviranje v hotelu SIDRO.
HOTEL • RESTAVRACIJA KRAS REPENTAB0R
priporoma silvestrovsko večerjo - tel. 21331.
HOTEL TRIGLAV - KOPER
prireja veselo silvestrovanje (tri je orkestri). Cena za bogato večerjo in rezerviranje 1.500. din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje 1000 din, konsumaci-ja 1000 din. — Silvestrovanje obratu RIŽANA z večerjo in plesom 1000 din. — Rezerviranje sprejema recepcija hotela, tel. 21650.
HOTEL CENTRAL • PORTOROŽ
prireja tradicionalno silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridite, prijetno vam bo.
HOTEL GALEB • KOPER
priredi veliko silvestrovanje. O na v hotelu z vstopnino in menu jem 1.500 din. V kavarni «LOŽA» 700 din. Glasba - ples - srečolov
HOTEL PALAČE - PORTOROŽ
za veselo in prijetno silvestrovanje bodo igrali trijj priznani orkestri. Vstopnina fn rezerviranja 1.000 — 2.000 din. Silvestrovski menu po naročilu.
RESTAVRACIJA KRIŽMAN VELIKI REPEN
priredi veselo silvestrovanje. Igra KRAŠKI ORKESTER. Priporočamo rezerviranje. Tel. 21361.
HOTEL «VIPAVA» v Vipavi
vabi na sllvesti ovanjc — zaključek leta, z izrednim menujem, glasbo in plesom. Cena z rezervacijo 1.500 din-
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 30. t. m. ob 17. uri v Avditoriju premiera André Roussin
«KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA.
komedija v štirih dejanjih
Prevod: dr. Stojan Cigoj Scena:	arh. Sveta Jovanovič
Kostumi: Alenka Bartl Režija: ADRIJAN RUSTJA Osebe: Olympa Jacquetova — Zlata Rodoškova; Annie Jacquetova — Miranda Caharija; Tereza, sobarica — Mira Sardočeva; Charles Jacquet — Jožko Lukeš, Georges Jacquet — Silvij Kobal.
PREPOVEDANO MLADINI POD 18. LETOM
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v baru Mosc.olin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija). Opozarjamo, da je novi vhod za občinstvo v Ul. Tor Bandena.
Nazionale 14.30 18.15 22.00 «H giorno più luogo». Nastopa 44 svetovno znanih umetnikov.
Arcobaleno 14.00 «I tromboni dl Fra Diavolo». Eastmancolor. Tognazzi, Vianello.
Fenice 14.00 «Taras il magnifico» — Eastmancolor. Tony Ourtls, Yul Brynner.
Exceisior 14.00 «Biancaneve e i sette nani». Barvna slikanica.
Grattacielo 14.30 «11 visone suha pelle». Technicolor. Cary Grant, Dori» Day	,	,,
Supercinema 14.00 «Superspettacoll nel mondo». Eastmancolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 14.30 «Quei nostro impossibile amore» Technicolor. Sarlta Montici, A. CKarietlo. Zadnji dan.
Filodrammatico 14.00 «L’ombra di Zorro». Technicolor. Frank Latimore
Aurora 14.00 «Il falso traditore».
Cristallo 13.30 «L’affittacamere». Kim Novak, Jark Lemonn.
Capltol 13.30 «Sodoma e Gomorra». Technicolor. Stewart Granger, Anna Maria Pierangeli.
Garibaldi 15.00 «I forzati del piacere». Technicolor. Mara Lane.
Impero 15.00 «Gli amanti devono Imparare».
Massimo 13.30 «Maciste il gladiatore più forte del mondo». Technicolor. Mark Forest, Scilla Gabel.
Moderno 14.00 «Zorro alla corte di Spagna». Technicolor. Giorgio Ar-dison, Livio Lorenzon.
Astori» 15.00 «L’ultimo dei Vlkinghl» Technicolor. Edmond Purdom.
Astra 1500 «Senilità». Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 15.00 «I sequestrati di Altona». Sofia Loren, Maxlmiiiao Schell, Robert Wagner.
Abbazia 14:30 *La primavera romana
della signora Stone». Technicolor. Vivien Leight. Prepovedano mladi, ni.
Marconi 14.00 «I tre moschettieri» — Barvni cinemascope. Mylene De-mongeot, Gerard Barray.
Ideale 14.00 «1 fucilieri del Bengala» Technicolor. Rock Hudson.
Razna obvestila
Prosvetno društvo Barkovlje. Tudi
letos prireja društvo v svojih prosto, rrh v Ul. Cerreto 12 za člane in pri. Jatelje silvestrovanje. Tisti, ki bi ra-dl bili v prijetni (jomačl družbi za konec leta, naj se vpišejo v času. ker Je število miz omejeno. Vpisujejo se lahko vsak večer po 20. url v društvenih prostorih.
Silvestrovanje SPDT na Nanosu. —
Odhod na silvestrovanje na Nanos Je z zagrebškim avtobusom ob 15. uri z glavne avtobusne postaje. Zbiranje četrt ure prej.
Prosvetno društvo «Igo Gruden» r Nabrežini vabi člane In prijatelje na silvestrovanje, ki bo v prostorih društva. Igra orkester «La Cometa». Dobro založen bife.
Vsi, ki radi pokusijo dobro domače vino, naj ne pozabijo obiskati osmico, ki jo ima Vincenc Pangerc v Dolini št. 92.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. decembra se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 27 oseb.
UMRLI SO: 87-letna Giovanna Nor-bedo vd. Carradin, 86-letna Enrica Pogutz vd. Ceslrl, 55-letni Enrico Ri-sigarl, 56-letnl Pietro Busecian, 77-tetna Maria Goina vd. Gallussi, 79-letni Lorenzo Pecchlarl, 74-letni Pietro Chlnelkato, 84-letna Domenica Pa-ladin vd. Conti, 66-letnl Vincenzo De Milo, 72-letna Emma Micheiuzzi vd. Umarl, 92-letn! Giovanni Feresln, 90-letna Teresa Galvan por. Menetto, 72-letna Maria Novaro por. speme, 70-letnl Egidio Parovel, 67-l«tni Antonio Zetto, 77-letna Mattea Čelan por. Erzegovicn, 66-letna Marcella Gule por. Ferretti, 71-letna Italia Rocco por. Canziani, 73-letni Amedeo Benedetelll, 412-letnl Fulvio Zadlnl, 40-letni Amato Andreussi. 66-letna Gia-comlna Buttlgnoni vd. Vio, 83-letna Alglra Pavam vd. Meduse!, 70-letna Lulsa Brod por. Urizio, 75-letnl Ettore Gregoretiti, 80-letna Giuseppina Pahor, 49-letni Giuseppe Bonifacio.
OKLICU: uradnik Giuseppe Bongio-vanni In gospodinja Gtacomina Stančič, oficir Fulvio Vltturelli in gospodinja Anna Coclancich, učitelj Giuseppe Furlan in študentka Marina Alberti, pomorščak Guido Zàrottl in šivilja Maria Pelo», uradnik Giovanni Rizman in frizerka Luciana Cattaruz-za, zidar Dario Cieva in gospodinja Beiinda Schneider, trgovec Pietro Llippolls In gospodinja Carmela Pen-tassuglia, komercialist dr. Giovanni
Camerl.tn uradnica Nives Ricci, trg. predstavnik Ugo Carini in frizerka Luciana Zacohlgna, uradnik Giorgio Murnig in gospodinja Annalisa Bro-vedani, strugar Alfredo Manzato In gospodinja Graziella Petri, pomorščak Matteo Sovlch in učiteljica Luisella Lodi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla. Ul. Belpogglo 4, Godina E. nea, Ul Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. detl'lstria 43. Plzzul-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26.
LEKARNE ODPRTE DANES Blasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2.; Millo, Ul. Buonarroti il; Sponza, Ul. Montorsino 9.
LOTERIJA
BARI	79	•	»1	41	3
CAGLIARI	63	19	38	21	10
FLORENCA	89	82	51	75	®:
GENOVA	29	55	40	16	1»
MILAN	5«	71	43	14	47
NEAPELJ	66	48	83	23	49
PALERMO	75	85	80	47	6
RIM	8	3	47	6	65
TURIN	53	87	40	41	63
BENETKE	19	4	85	57	11
ENALOTTO 122 1X2 2 1 X 1X1
Dve dvanajstič! dobita po 10.127.000 lir, enajstice po 199.800 Ur ln de setice po 1.600 Ur.
PARK HOTEL
NOVA GORICA
priredi veliko
SILVESTROVANJE z bogato večerjo (tudi pijača) za ceno 2.500 din Igrala bosta priznana orkestra 600 sedežev,- rezerviranje sprejema recepcija hotela
Mali oglasi
Vsak večer, razen ponedeljka, plesna in zabavna glasba
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Marije Valenčič por. Hrobat daruje Zorica Berginc 1000 lir za Dijaško Matico.
Ob obletnici smrti dragega moža In očeta Bernarda Zuljana daruje družina 2000 Ur za Dijaško Matico.
Anton Rijavec Iz Tržiča daruje 3600 lir za Dijaško Matico.
PRI VAŠIH NAKUPIH obtšč te trgo. vino sMAGLIABELLA» d» Konu Garibaldi, n (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic tn perila za ženske, moške in otroke po najnižjih cenah v Ttstu. Po. streženl boste v vašem Jeziku. Pr! n»-kupu dobite primerno darilo.
PRI MAGAZZINU FELICE — T»St. Ulica Carducci «1. DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plaiče, bande, hlače, topiče In srajce najbollšlb vrst In znamk po najnlžjlb cenah. BKUSINI CARLO, Trsi, Ul. Battisti 26, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike ne drve, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog In kerosene tar na plin In elektriko In televizorje. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom, — Telefon 21-641.
DVA VAJENCA od 15 do 17 1« sta. ra z znanjem slovenščine ln Italijanščine Išče mehanična delavnica RIA, Ulica Ugo Foscolo 32 ZAKONCA z deklico Iščeta »talino — resno, tudi starejšo hišno pomočnico. Telefonirali 26-866.
ŠTIRIČLANSKA družina išče skromno stanovanje v Trstu ali v okolici. Ponudbe: Blokar, Ul. del Rivo št. 34. POSTREZN1CO starejšo, vestno in pošteno iščem. Družinska oskrba od •-do 15, ure. Ponudbe pod «Vestna» na upravo «Primorskega dnevnlka».
TOPOLINO C, brezhiben — kupim. Jauk Franc, Slemen 43 — Selnica ob Dravi.
ZAH VALA
zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovaU
Iskreno se bridki Izgubi našega' dragega
ALBINA UŠAJA
počastili njegov spomin ln ga spremili na njégovl zadnji poti.
Ženi ter družine Ušaj, Milič In Žerjal
či razvoj in koordinacija na področju železarske industrije, industrije motorjev in podržavljenih pomorskih družb.
SESTAHEK DEŽELHECft ODBORA KPI
Nadaljevali bodo akcijo za ustanovitev dežele
Sestaviti je treba tudi deželni gospodarski načrt
28. t.m. se je sestal deželni odbor KPI, ki je razpravljal o vprašanjih deželnega načrta za gospodarski razvoj ter o nalogah partije po 10. vsedržavnem kongresu KPI.
Deželni odbor je odobril stališče in delovanje deželne delegacije na vsedržavnem kongresu stranke. Nato je odbor sklenil, da bo treba nadaljevati z akcijo za dokončno odobritev posebnega statuta avtonomne dežele Furlani j e-Julijske krajine, kakor tudi za odobritev že v sedanji zakonodajni dobi parlamenta ustreznega demokratičnega volilnega zakona za ‘izvolitev deželnega sveta.
V zvezi z akcijo za sestavo deželnega gospodarskega načrta je deželni odbor ugotovil, da predstavljajo osnovne smotre tega načrta povečanje števila zaposlenih, da se prepreči nadaljnje izseljevanje in da se odpravi brezposelnost, bolj pravična razdelitev dohodkov v korist delavcev, razvoj industrije in prometa ter agrarna reforma. V tem okviru je deželni odbor poudaril potrebo po spremembi investicijskega načrta državnih podjetij IBI, da se omogo-
KINO ROSANPRA-BOLJUNEC
predvaja danes 30 t. m. ob 17. uri zanimiv film:
L’uomo che visse nel futuro
(Človek, ki je živel v prihodnosti)
1. januarja ob 17. uri barvni Cinemascope film:
Storie (l’amore proibite
(Prepovedane ljubezenske zgodbe)
Igrata G. FERZETTI
in ISA MIRANDA
Cenjenim obiskovalcem želimo srečno novo leto.
A VTO ŠOLA LORENZI
Državno priznana
Vozna dovoljenja C T. ABGDE javna in piivatna Fiat 600 - 1100 - 1300 - AVTOBUSOV in KAMIONOV
Avtomobilska agencija	zdravniški pregled na sedežu
PRENOS LASTNIKA - KOLAVDACIJA IN REVIZIJA Ulica S. Lazzaro, 17 — Tel. 24-245
ULICA VESPUCCI, 13 - Tel. 96-283 (pri Sv. Jakobu)
KINO PROSEK -KONTOV E L
predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 16. uri Totalscope barvni film:
DAVID E GOLIA
(DAVID IN GOLI JAT)
Igrajo:
ORSON WELLES, ELEONORA ROSSI DRAGO in I. PAYER
V torek, 1.1. ob 16. uri Cinemascope Technicolor film:
LA VERGINE RIBELLE
(UPPRNA DEVICA)
Igrajo: CARMEN SEVILLA- in ALBERTO CLOSAS Vsem obiskovalcem želimo srecnó' nòdo léi'ò.
titm no (mètna

TONY
CURTIS
NELLA SUA PIU GRANDE INTERPRETAZIONE
predvaja danes 30. t. m. ob 15. uri Metro film:
IL SESTO EROE
(Sesti junak)
Igrajo:
TONY CURTIS,
JAMES FRANCISCUS BRUCE BENNETT EDMUND HASHIM
V ponedeljek, 31. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
IL SESTO EROE
V torek, 1.1. ob 15. uri film, posnet po romanu «VACANZE MATTE» Richarda Powella
LO SCERIFFO SCALZO
(BOSI SERIF)
Igrajo: ELVIS PRESLEY, ARTHUR O’CONNELL, ANNE HELM in JACK KRUSCHEN
V torek, 2.1. ob 18. uri ponovitev filma:
LO SCERIFFO SCALZO
Svojim obiskovalcem želimo srečno novo leto.
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 16. uri Columbia film:
NON UCCIDERE
(NE UBIJAJ!)
Volpijev pokal za najboljšo žensko vlogo na festivalu v Benetkah 1961
Igrajo:
LAURENT TERZIEFF, SUZAN FLON in HORST FRANK Film Je bil sneman v Beogradu; snemanja so se udeležili tudi mnogi slovenski igralci.
V torek, 1.1. ob 16. uri Columbia film:
IL GIUSTIZIERE DEI MARI
(Krvnik na morjih)
dramatičen pustolovski Cinemascope v barvah
Igrajo:
RICHARD HARRISON, MICHELE MERCIER, MARISA BELLI
Obiskovalcem, kina želimo srečno novo leto.
KINO BELVEDERE NA OPČINAH
predvaja danes, v nedeljo 30. t. m. oh 15. uri film v technicolorju
«QUALCOSA CHE SCOTTA»
(NEKAJ KAR PECE)
voSči svojim obiskovalcem srečno novo leto.
ZADNJA OBČINSKA SEJA V TEM LETU
Stražice so nesprejemljiva lokacija za gradnjo slovenskih šol v mestu
Z izvolitvijo dr. Scorona in Agatijn so v občinskem odboru samo demokristjani
Nekaj pred polnočjo, po skoraj pet ur trajajoči občinski seji, ki je bila mestoma zelo živahna in je moral župan pogostoma prekiniti preveč razgrete svetovalce, ki so se obmetavali z najrazličnejšimi trditvami, so v največji hitrici odobrili za okoli eno milijardo javnih del, med katerimi naj omenimo na prvem mestu odobritev načrta za gradnjo objekta v Stražicah, v katerem bodo namestili vse vrste slovenskih šol v Gorici, od otroškega vrtca in osnovne šole do vseh vrst nižjih in višjih srednjih šol. Uresničitev načrta bo veljala 275 milijonov lir, ki jih bo prispevala država na podlagi zakonov 645 od 9. avgusta 1954, št. 17 od 26. januarja 1962 in št. 1073 od 24. julija 1962. Občinska uprava bo morala najprej zbrati vso potrebno dokumentacijo in jo poslati pristojnemu ministrstvu, da odobri finansiranje.
Gradnjo šolskega poslopja znova pozdravljamo, vendar pa ne moremo mimo, ne da bi obsodili izbiro lokacije, ki je v vsakem pogledu škodljiva razvoju slovenske šole v mestu, saj so Stražice, kjer se namerava šola zgraditi, italijanska periferija, kjer slovenskih občanov skoraj ni. Ce pretehtamo vse te razloge, tedaj pridemo do ugotovitve, da nam oblasti po eni s(rani dajejo, po drugi pa jemljejo. Zato bi bilo nujno potrebno, da se za izbiro druge, primernejše lokacije, zavzamejo prav vsi slovenski svetovalci, pa tudi
strokovne in kulturne organizacije naše manjšine.
Takoj po premoru so glasovali o nezaupnici, ki so jo komunisti predložili že na prejšnji seji. Zanjo so glasovali poleg komunistov še socialisti in socialni demokrati, proti pa demokristjani, slovenski demokrati, liberalci in misini.
Na predlog odbora so nato izvolili dva nova odbornika, demokristjana dr. Scarana in rag. Aga-tija. Prejela sta vsak po 20 glasov, misin Baiocchi 6, Sfiligoj 5, liberalec Majo pa enega.
Potem ko so prebrodili krizo, ki je za nekaj dni pritegnila pozornost strank in občanov, ki so se v precejšnjem številu udeleževali zadnjih sej, so se svetovalci lotili obravnave dveh zadev, ki ju niso rešili na prejšnjih sejah: odobrili so strošek za razširitev cestnega podvoza v Ul. A-quileia, kjer bodo pridobili nekaj prostora za zgraditev prehodov za pešce. Nadalje pa so pooblastili županstvo, da razpiše tretjo dražbo (dveh se gradbeniki niso udeležili zaradi prenizke cene) za gradnjo novega objekta poleg županstva, v katerem bodo občinska sejna dvorana in uradi.
Skupna vrednost vseh javnih del, ki jih namerava županstvo izvršiti v prihodnosti na podlagi ugodnosti nekaterih zakonov, ki predvidevajo državni prispevek, bo znašala, kot smo že povedali, okoli ene milijarde lir. Zgradili bodo kanalizacijo v nekaterih ulicah.
....................................................................................... iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiivin
DVE ŽRTVI PROMETNIH NESREČ
Avto treščil v ročni voziček in hudo povozil voznika
Krajnik je v bolnišnici z rezervira, no prognozo, Margarit pa za 30 dni
Sinoči okrog 20.10 se je Valdino Tomasin iz Ronk peljal s svojim avtom Fiat 600 po Ul. Terza Armata proti Tržaški cesti v Gorici. Ko je privozil do stikališča z Ul. Fai-tir ni videl pred seboj robnega kmečkega vozička, ki ga je vozil 72-letni Ivan Krajnik iz Ul. Faiti 62.
Posledica je bila, da je Tomasin s svojim avtom treščil v voziček in podrl Krajnika. Takoj so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da ima Krajnik vdrt prsni koš na desni
strani, rano na levi nogi in pretres možganov. Pridržali so ga v bolnišnici z rezervirano prognozo. O nesreči je napravila zapisnik cestna policija.
Okrog 21, ure pa so pripeljali v bolnišnico tudi 49-letr.ega Luigija Margarita iz Gorice, Raštel 47. Bil je precej vinjen, poleg tega je imel zlomljeno desno ključnico in rano na nogi. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Mož je izjavil, da je navedene poškodbe dobil pri neki prometni nesreči.
popravili pa bodo obstoječa zgradili nova šolska poslopja.
Davčni seznami na vpogled v Števcrjanu
Na županstvu v Steverjanu so do srede 2. januarja na vpogled seznami davčnih zavezancev za občinske in državne davke. Prizadeti si jih lahko do takrat ogledajo in vložijo tudi pritožbe proti eventualnim pomotam.
Do 15. januarja prihodnjega leta so na vpogled na županstvu tudi izpopolnjeni volilni imeniki.
UVOZ IN POTROŠNJA BUCA PROSTE CONI
Kontingent za bencin in nafto bi bilo treba nujno zvišati
Od 52 vrst blaga na seznamu, po nekaterih vrstah sploh ni povpraševanja - Velik delež lesa pri uvozu
Kot znano je dovoljen v okviru goriške proste cone uvoz določenih količin blaga brez carinskih pristojbin in z raznimi drugimi olajšavami. Ta ukrep ima namen nuditi potrošnikom na področju goriške in sovodenjske občine določeno blago po nižji ceni, poleg tega pa naj bi s preskrbo surovin po znižanih cenah omogočili razvoj industrije na tem področju.
Na posebnem seznamu, ki je bil sestavljen v ta namen, je 52 vrst blaga, ki pride v poštev za take olajšave in poleg je navedena tudi letna količina, ki je dovoljena za vsako posamezno vrsto. Ce si ta seznam pobliže ogledamo, bomo opazili, da ostajajo nekateri kon-
tingenti za tako blago v celoti ali pa v večini neizkoriščeni, pri drugih pa bi bilo treba kontingent celo povečati, da bi zadostili potrebam potrošnikov proste cone.
Na uradnem seznamu o letošnji potrošnji kontingentiranega blaga do konca preteklega oktobra lahko vidimo na primer, da so ostali do tega meseca neizkoriščeni kontingenti za lito železo, za železne in jeklene cevi, za razne vijake, za baker in bron, za oglje, za kolofonijo in razne derivate ter še za nekatero drugo blago. Povečini je za to blago kontingent nizek, ker so že predvidevali, da ne bo veliko povpraševanje po njem.
...................
TRAGIČNA SMRT 78-LETHECA STARČKA V ŠTEVEBlflHU
V najhujšem mrazu je nezavesten prebil noč na gostilniškem dvorišču
Ko so ga zjutraj našli napol zmrznjenega, je bila vsaka pomoč zaman - Pogreb bo verjetno danes
V petek zjutraj, ko je gostilničar «na Dvoru» v Steverjanu okrog 7. ure odprl lokal in stopil na dvorišče, je ugledal človeka, ki je negibno ležal na tleh, čeprav je ob tisti uri toplomer kazal precej pod ničlo. Stopil je do njega in ugotovil, da je to 78-letni Anton Hlede iz Steverjana, Sčedenjska ul. št. 2. Mož je kazal še nekaj znakov življenja, zato so ga brž spravili v hišo ter mu skušali pomagati z ogrevanjem in umetnim dihanjem. Poklicali so tudi avto Zelenega križa iz Gorice in krajevne karabinjerje.
Možu pa niso mogli več pomagati, ker je čez noč toliko pre-mrznil, da je kmalu potem umrl in ko je prišel avto Zelenega križa, je bile že prepozno. Pri preiskavi so karabinjerji ugotovili, da je bil Hlede prejšnji večer do okrog 23. ure v gostilni, od koder je potem odšel pri zadnjih vratih na dvorišče. Tam mu je po vsej verjetnosti spodrsnilo, pri padcu se je udaril in padel morda tudi v nezavest ter tako obležal.
Pokojnik je živel sam ter ima le enega sina, ki živi v Ljubljani.
Na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici v Ulici Ascoli 1 (tel. 3495) sprejemajo rezerviranja miz za silvestrovanje v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 3.
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Posluša jti boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenske zborovske skladbe; 10.00: Verska oddaja, nato Orkester Paul VVeston; 11.15: Oddaja za najmlajše:	pravljica «Zlata vrtnica»;
11.40: Harmonikar VVotmer; 12.00; Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Rojana; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Folklorni ansambel Silva Tamšeta; 15.00: Ciganske melodije; 15.20: Portret v miniaturi: Perry Como; 15.40: Jam Session; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi-; 17.30:	Plesna ča-
janka; 18.30: Obisk v naši diskoteki. «Maks Komac»; 19.15: Nedeljski vestnik; 19.30: Izbor motivov iz operet «Geisha» in «Ptičar»; 20.00: Sport; 20.30: Solisti z orkestri; 21.00: Iz slovenske folklore. «Od starga leta se poslavljamo i-n komaj novga čakamo»; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00:	Nedelja v športu;
22.10: Večerni ples; 23.00: Polifon-sika vokalna glasba; 23.15: Poročila nato Zaključek oddaje.
Trst
9.30:	kmetijska oddaja; 12,00:
Plošče; 12.15: Danes na športnih igriščih; 14.00: «El campanon».
NEDELJA, 30. DECEMBRA 1962 //. program
8.00: Jutranja glasba; 9.00; Oddaja za ženske; 10.00: Mimogrede zabeleženo; 10.35: Glasba za praznični dan; 12.10:	Plošče tedna;
13.40: Revijski program; 14.35: Teden aktualnosti v svetu; 15.05: «Radiosquadra»; 15.50:	Glasbena
prizma; 16.30: Odmevi na prireditve; 17,30: Glasba in šport; 19.50: Srečanje med notami; 20.30: Sama glasba; 21.00: Športna nedelja; 21,35: Večerna glasba; 22,00: «Pie-digrotta 1962».
///. program
17.05: Dumont in de Monteclair; 17.30: Max Frisch: «Rip van VVin-kle»; 19,00: Bergova «Der VVein»; 19.15: Spomin na Pietra Pancra-zia; 19,30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Rimski-Korzakov ;	21.20:
Chailly: «ženitna ponudba» in Hazon: «Rekvijem za Elizo»; 23,05: Leopardijeve poezije.
Slovenija
n koledar; 6.30: Napotki za :; 7.15: Vedre melodije; 8.00: nska igra; 8.30: Pesmi o zl-
Koper
6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Stjepan Stanič; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: Nova ustava in narodne manjšine; 11.15: Poje Miranda Martino; 11.30:	Parada
orkestrov; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12.10:	Glasba po željah;
12.37:	Zunanjepolitični pregled;
12,50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Zbor iz Ilirske Bistrice; 15.30: Nedeljski zrhenek; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glasbena medigra; 19.30: Prenos RL; 22.15:	Plesna	glasba; 23.00: Pre-
nos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Ital. pesmi In plesi; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.00: Za sam orkester; 11.25:	Roditeljski krožek;
13.30: Obed na snežnih poljanah; 14.00: Instrumentalna glasba; 14.30: V nedeljo skupaj; 15.15: Nogomet od minute do minute; 17.15: Simfonični koncert; 18.15: Plesna glasba; 19.00:	Športne vesti; 20.25:
«Na klopci»; 21.30: Sestanek petih; 22.15: Romunska glasba.
6.00: Lepe melodije; 6.05: Poročila in koledar; 6.30: Napotki za turiste ;
Mladins
ml; 8.45: Medigra na kitari; 0.05: Dopoldanski sestanek; 10,00:	Se
pomnite, tovariši; 10.30: Ljubljanski operni solisti; 11.30: Nedeljska reportaža; 11.50: Deset minut pred dvanajsto; 12.05:	Naši poslušalci
čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Koncert; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Trikrat pet; 15.30: Zvočna slikanica; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Ogrlica s popevkami; 17.05: Klavir v ritmu; 17.15: Zabavna radijska igra; 18.05: Arnič: Zapev-ljivec; 18.30:	Športna	nedelja;
19.00: Obvestila;	19,05:	Glasbene
razglednice; 20.00: Izberite melodijo; 21.00: Večer s pianistom Richterjem; 22,15: Skupni program JRT; 23.05: V plesnem	ritmu.
Ital. televizija
10.15: Kmetijska oddaja; 1100: Nabožna oddaja;	16.30:	Neposre-
den prenos športnega dogodka; 17,30: Program za najmlajše; 1900-Dnevnik; 19.15: Registriran športni
E HITRA POPRAVILA l TV APARATOV
^ TRE VIS AN
Trgovina: Trst, Ulica San = Nicolò St. 2 — Tel. 24-018 5 Delavnica: Ulica delle Ml- = Urie St. 3 — Tel. 76-276 E
dogodek; 20.05: Dvajset minut s Carlom Croccolom; 20.30: Dnevnik; 21.55: Vabilo v cirkus; 22.00: «Pie-digrotta 1962»; V odmoru športne vesti in dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Glasbeni variete; 22.00:
TV dnevnik.
Ponedeljek, 31. decembra 1962.
17.30:	Program za najmlajše;
19.00: Dnevnik; 19.15: Srečanje v Hirtu; 19.40: Detektivka «Pobegnila sem»; 20.05: Sport; 20,30: TV dnevnik; 21.05: Kronika leta; 21.50: Teletris; 22.20: Sprehod po letu 1962.; 23.30: «Srečno novo leto» DRUGI KANAL
21.05: Glasbena farsa; 22.40: TV dnevnik.
Torek, 1. januarja 1963.
11.00:	Nabožna oddaja; 12.15:
Novoletni koncert (v evroviziji); 13.30: Skakalne tekme v Garmi-schu; 17,30: Program za najmlajše; 19,00:	Dnevnik;	19.15:	Koncert
L+L; 20.20: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film «Mr. Smith gre v Washington»; 22.45: Umetnost in znanost; 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL
21.05:	Športni	dogodki v letu
1962; 21.55: «Il paroliere, questo sconosciuto»; 23.00: Dnevnik.
Jug. televizija
10.00:	Kmetijska oddaja; 10.30:
Klovn; 11.00: Voss: Plešoči osliček; 14.15: Filmski posnetki najvažnejših tekmovanj polfinala za pokal Jugoslavije v boksu; 15.30: Polfinale mednarodnega tekmovanja v hokeju na ledu; 18.30: Poje Tom-my Steel; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00; TV dnevnik; 20.45: Iz svetovnih metropol; 21.25; Stevan Sremac: Ivkova slava (komedija).
Ponedeljek, 31. decembra 1962.
15.30: Finale mednarodnega tekmovanja v hokeju na ledu; 18.00: Tihotapci — francoski film za otroke; 18.30: Risani filmi; 19.00: Kratki film; 19.15: TV obzornik; 19,35: Harlem James in njegov orkester — film; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Putešestvije po svijetu; 21.05: 1-graj kolo naokolo — Folklorna oddaja; 21.35: Četrti človek; 22.35: Muzej voščenih lutk; 24.00: Koncert ansambla «Kolo»; 00.45: Pisan novoletni spored.
Torek, 1. januarja 1963.
11,00: Zabavni filmski spored za otroke; 12.15:	Novoletni koncert
dunajskih filharmonikov; 13.30: Mednarodno tekmovanje v smuških skokih; 18.00:	Novoletna jelka;
18.30: Jugoslavija 1962.; 19.00: Filmi; 19.30: Šport 1962; 20.00: TV dnevnik; 20.45: Zvoki ob obali — zabavna oddaja; 21.45:	Ljubezen
in moda — domači film.
Pogreb bo po vsej verjetnosti danes, ker bi radi počakali na sinov prihod.
Urnik trgovin za Novo leto
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo jutri, v ponedeljek 31. t. m., na zadnji dan leta, lahko ostale vse trgovine v mestu in na podeželju odprte zvečer do 20. ure. Mesnice bodo poslovale tudi popoldne do 20. ure. Pekarije in mlekarne bodo poskrbele za razdelitev mleka tudi za naslednji dan.
V torek, na novega leta dan, bodo razen cvetličarn, ki bodo poslovale do 13. ure, vse druge trgovine ves dan zaprte, torej tudi pekarije in mlekarne.
Navedeni urnik velja za vse občine naše pokrajine.
VESTI IZ ST. MAVRA
Kadar
zamrznejo studenci
O podaljšanju goriškega občin skega vodovoda v St. Maver še je v zadnjih letih že mnogo gpvorilo in pisalo. Resnici na ljubo moramo povedati, da je bilo nekaj tudi storjenega, ko so iz rezervoarja na gornjih Oslavjah speljali vodo tudi v nekatere predele St. Mavra. Vendar pa je še vedno precej hiš, ki so ostale izključene od te vodne dobave, ter morajo hoditi po vodo v Pevmico, ali do kakšnih drugih izvirov, ki so več ali manj oddaljeni od hiš.
To velja zlasti za hiše «v koncu». Dokler je lepo vreme in ni suše, tudi na ta način nekako gre. Teža-
va pa se občutijo najbolj, kadar je slabo vreme. To so izkusili v St. Mavru v zadnjih dneh, ko je pritisnil hud mraz in je voda že pri izvirkih zamrznila. Marsikateri gospodar je moral v dnevih ,ko je toplomer padel tudi v St. Mavru na 5 ali celo več pod ničlo, s krampom do studenca, da je najprej razbil led in šele potem so lahko ženske zajele vodo za domače potrebe.
Prav hi bilo, če bi občinska uprava napeljavo izpopolnila tako, da bi lahko speljali vodo v vse hiše.
Mestna hranilnica iz Gorice odprla podružnico v Tržiču
V petek so uradno otvorili v središču Tržiča, v Ul. Duca d’Aosta, podružnico mestne hranilnice iz Gorice (Cassa di Risparmio). Podružnica bo začela poslovati jutri, v ponedeljek .Ob otvoritvi je član vodstva dr. Pino Musi poudaril, da j? hila hranilnica že prej soudeležena pri tržiškem gospodarstvu, -kjer je izdala za okrog 6 milijard raznih posojil. Zato je otvoritev podružnice samo formalnost, ki bo olajšala delo, ki je že v teku. Ob tej priliki je hranilnica razdelila za tri milijone podpor raznim moralnim ustanovam na tem področju.
Otrok padel s postelje in se udaril v glavo
Ob 12.30 so oridržali v civilni bolnišnici s prognozo okrevanja v 10 dneh Maurizia Costija, starega 14 mesecev, bivajočega v Ul. Or-tigara 9. Udaril se je v glavo, ko je padel s postelje.
iiiiuiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiuniiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiuii
PRIPRAVE ZA USTANOVITEV DEŽELE
Strokovnjaki bodo izdelali programski načrt naše pokrajine
S tem hočejo preprečiti nesmotrno trošenje javnega denarja
Včeraj opoldne je bila v hotelu «Posta» v Gorici tiskovna konferenca, ki jo je sklical poslanec Martina. Na njej so sporočili, da so ustanovili odbor, ki bo v sodelovanju z rimskim središčem za gospodarsko načrtovanje sestavil načrt programskega razvoja naše pokrajine. To rimsko središče vo-di zasebna družba, ki razpolaga s številnimi gospodarskimi izvedenci. Njihova naloga bo. zbrati vse informacije, ki bi lahko nudile krajevnim predstavnikom oh-lasti in gospodarstvenikom dovoli podatkov o možnosti gospodarskega razvoja v naši pokrajini, ko bo ustanovljena dežela. Da bi se medsebojno čimbolj dopolnjevali in tvorili organsko celoto, bodo pri tem tudi upoštevali pogoje za gospodarski razvoj tržaške in videmske pokrajine.
Delovni program je vezan na določena obdobja. Januarja bodo izvedli primerjalne analize, februarja bodo začeli sestavljati pro. gramski dokument, ki bo sad znanstvenega študija in široko zasnovane diskusije. Sodijo, da bodo program meseca marca že objavili.
S tem delom bodo odpravili nepotrebno trošenje sredstev, ki jili država daje na razpolago trem pokrajinam, obenem pa bodo na podlagi prednostne lestvice posameznih del lahko ugotovili, kaj naša dežela najbolj potrebuje.
povedal, da se je poškodoval v Ul. Monte Cucco. Podrl ga je neznani kolesar
Kolesar podrl dečka
Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so pripeljali ob 13.30 v civilno bolnišnico ll-ietnega Valterja Berloza iz Ul. Battisti? 1, v Gorici. Ugotovili so mu rano nad levo obrvjo, udarec na glavi, in na zgornji ustnici, zlom prvega zgornjega sekalca in poškodbo drugega sekalca Zdraviti se bo moral 12 dni. Deček je zdravniku
Trska prebila mladeniču koleno
Ob 15. uri so nudili prvo pomoč 21-letnemu Lucijanu Jurenu iz Gabrij, Ul. Regina Elena 23. Pri sekanju drv v gozdu mu je trska prebila koleno. V bolnici v Gqmii. so .mu nudili» prvo pomoč in g* poslali domov, kjer se bo :dravil 5 <*ni
Ob 16. uri so nudili prvo pomoč 55-letnemu Luigiju Beltramu iz Ul. Ascoli 10, ker si je na delu ranil kazalec in prstanec desne roke. Po zdravniški pomoči so ga poslali domov; okreval bo v sedmih dneh
Padec kmetovalca iz Podgore
V goriški bomišnici so pridržali na zdravljenju 38-letnege Mirosla. va Breganta iz Ul. S. Giusto 3 v Podgori, ker je pri nakladanju koruze padel in si zlomil desno lopatico. Poškodoval se je tudi po drugih delih telesa. Nesreča se je zgodila okoli 16. ure.
Boksarski dvoboj z Ljubljančani na Rojeah
Danes v nedeljo 30. t.m. » začetkom ob 17. uri bo v športni palači na Rojeah mednarodno boksarsko srečanje med najboljšimi boksarji ljubljanskega društva «Odred» in najboljšimi atleti goriške boksarske zveze.
Prireditelji vabijo' k čim večji udeležbi.
Tudi kontingent za govejo ži-no in meso, ki je določen na h nih 20.000 stotov, je bil v prv desetih mesecih le delno izko ščen, in sicer za 11.880 stotov.
Po drugi strani pa je v cele izkoriščen vsak mesec sproti kr tingent za bencin in za drugo i koče gorivo. Od celotne količi: 30.000 stotov je bilo do konca c tobra izkoriščenih 24.430 stot bencina, za nafto pa 52.664 stoti od letne količine 56.000 stotov.
Tudi klasično blago proste cor kava in sladkor, gre sproti in celoti v promet bodisi v direkt osebni potrošnji, kot za potrei industrije in javnih lokalov. C 3.700 soov kave je bilo že uv Ženih 3.384 soov, sladkorja pa tisoč 588 stotov od letne količil 26.500 stotov. Isto velja tudi : kontingent masla, ki je določe letno na 6000 stotov, ter je bil c konca oktobra izkoriščen za 5.5' stota ali za 92 odst.
Precejšnjo postavko pri uvo2 proste cone predstavljajo tudi i dustrijski les in drva. Za prvej je določen kontingent 25.C00 kub., ter je bil v prvih 10 mesecih izk riščen za 16.810 kub.m. Za drv pa znaša kontingent 200.000 st tov ter je bil izkoriščen do konc oktobra za 146.000 stotov.
Na podlagi gornjih podatkov ; razvidno, da bi bilo potrebno n katere kontingente zvišati, pa č prav bi po drugi strani zniža tiste, ki ne pridejo toliko v p> štev. Predvsem se občuti vedn večje pomanjkanje bencina, kje obstaja nevarnost, da bodo mora spričo naraščajočega števila mi tornih vozil ponovno znižati ol rok, ki že sedaj ne zadostuje z potrebe posameznikov. Enako s pritožujejo tudi avtoprevozniV glede obroka za nafto in za mi torno olje.
E2323BEE9BB
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 23. do 29. decembra se je goriški občini rodilo 25 otroli umrlo je II oseb, bili sta dve pc roki in 3 oklici.
ROJSTVA:	Franco	Sequalir
Franco Ragione, Guido Ciani, Pr trizia Colella, Monica Lenardc Daniela Dilena, Sonia Fornasar Elisabetta Rovic, Giorgio Tommr si, Maria Devinar, Rita Marussi Marina Gri Mauro Perazza, ' Al berto Decolle, Claudio Bleve, Da niela Cavallari, Alessandro Boz zato. Stefano Turco, Massimo Ta glioni, Alessandro Salerno, Silvii Specchia, Laura Venuti, Claùdii Stacul, Alessandro Giardini, An tonella Dovier.
SMRTI: gospodinja 74-letna An gela Pintar, vd. Lovisi, gospodinji 72-letna Ines Callisto, vd. Benetto ni, delavec 60-letni Luciano Tel lini, upokojenec 65-letni Secondi Sari, gospodinja 81-letna Anna Ko stanievich, vd. Izpari, trgovsk potnik 59-letni Giorgio Giorgi, go spodinja 70-letna Giuseppa Forna ser, vd. Goglia, 77-ietna Ottilia Kolleret, 88-letna Angela Mitton vd. Giovanelli, 3 dni stara Marii Devinar, trgovski potnik 65-letn Aleardo Corsini.
POROKE: pismonoša Romolo Le nardi in gospodinja Margherite Tromba, inšpektor za delo Maric Giffoni in uradnica Claudia Furlan.
OKLICI: mehanik Pireo Del Me. dico in tekstilna delavka Anna Gentile, uradnik Angelo Bot in gospodinja Italia Blason, uradnik Antonio Zoggia in vzgojiteljica Jo-sée Henkuin.
v Gorici
VERDI. 14.30:	«L’affittacamere»
Fred Astaire in Kim Novak. Črno-beli ameriški film.
CORSO. 14.00: «Solo sotto le stel le», Cinemascope, Kirk Douglas in G. Rovlands. Ameriški film. V torek ob 14.00 je na sporedu isti film.
VITTORIA. 14.30. «Caccia al tenente», J. Hutton in P. Prentiss. A-meriški barvni film v cinemasco-pu. Zadnja predstava ob 21.30. V torek ob 15.00 «Diciottenni ai sole», C. Spaak in G. Carco. Italijanski barvni film.
CENTRALE. 15.00:	«La valle dei
disperati», G. Madison in P. Medina. Ameriški barvni film. Zad-ia predstava ob 21.30. V torek 15.00: «Zorro il vendicatore», F. Latimore in M. Luz Galicia. Ameriški barvni film.
X
rar* v» v
v I rzicu
EXCELSIOR. 14.00:	«Superspetta-
coli nel mondo». Barvni dokumentarni film v cinemascopu.
NAZIONALE. 14.00:	«La battaglia
di Alamo», J. Wayne in R. Wid-mark. Barvni film.
AZZURRO. 14.00: «Sodoma e Gomorra», S. Granger, A. M. Pie-rangeli, S. Baker in R. Podesta. Barvni film.
PRINCIPE. 14.00: «Una sposa per due», S. Dee, Bob Darin in M. Prešle. Barvni film.
r Ronkah
RIO. «Antinea, ramante della città sepolta».
EXCELSIOR. «Le prigioniere dell’Isola del Diavolo»
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 4,4 stopinje ob 14.50, najnižjo 3,2 stopinje pod ničlo v petek ponoči ob 19 30. Povprečne dnevne vlage je bilo 100 odstotkov, dežja je padlo 0,6 mm-
DrH^DlMlHBM

Ijm mmam^wwmt wj£&j jcs\j n k \
mm,
tx-ìvS

** JU. A
11R. -:::
rfPST
96 koncu uspešnega leta
Preteklost in prihodnost
športnega združenja Bor
PORTRETI LETA
VALERIJ BRUMEL
še enkrat «sportman leta»
DAWN FRASER
prva plavalka pod i. minuto
JACQUES ANQUETIL
že tretja zmaga na Touru
Pred nekaj tedni je športno združenje Bor opravilo svoj običajni vsakoletni obračun, o katerem smo že obširno poročali in ki je zabeležil zadovoljiv u-speh tega mladega društva v letu, ki se pravkar nehuje. Aktivno in redno so delovali 4 odseki: odbojkarski, atletski, namiznoteniški in telovadni, razen tega pa je bil v okviru društva prirejen predsmučarski tečaj, številna interna tekmovanja in srečanja, tradicionalni slovenski športni teden, mednarodni turnirji in srečanja, gostovanja, vsakoletni pustni ples itd. Društvo je skrbelo za vzgojo lastnih vaditeljev, katerih ima zdaj 4 za odbojko, 5 za namizni tenis, enega za telovadbo in atletiko itd. Vsi ti vaditelji so diplomirani in torej potekajo vse vadbe pod strokovnim vodstvom. Vse to pa ne pokaže v dovolj jasni luči naporov vodilnega odbora, da bi omogočil svojim članom športno udejstvovanje. Sterilni Borovi navijači, ki so s simpatijami spremljali delovanje tega društva in sledili njegovim uspehom pa tudi neuspehom, so videli na igrišču le eno moštvo, gledali eno igro, čitali o enem rezultatu. Toda odborniki so na to gledali drugače. Eno moštvo je sestavljalo lp igralcev: kupiti je bilo treba 10 trenerk, 10 majic, 10 hlačk, nabaviti 10 vozovnic za vsako smer pri gostovanjih, nasititi ekipo z desetimi obroki itd. Realno sliko materialnih naporov posameznega društva in njegove aktivnosti dobimo torej, če si ogledamo njegove dosežke skozi ta očala. In tak pogled nam pove naslednje:
21.492
prepotovanih
kilometrov
V letošnjem obdobju so Borovi odbojkarji prepotovali 17.916 km, odbojkarice 5.648 km in fantje 12.268 km. Namiznoteniški i-gralci so opravili 2.188 km potovanja, atleti pa 1.388 km. Skupno torej 21.492 km. Ta številka odgovarja 10-kratnemu potovanju od Trsta do Moskve ali 4-kratne^ mu na poti Evropa-Amerika ali pa razdalji od severnega do južnega tečaja.
Poglejmo si še treninge in tekmovanja. Odbojkarji so zabeležili na treningih 700 ur prisotnosti, odbojkarice 400 ur in mladinci 150 ur, odsek torej s kupno prtbiižno 1.250 ur. Atleti so tre? nirali 400 ur Jn igralci namizne-ga tenisa'200~BV' Skiipiio število ' ur treningov znaša 1.850 ali 2 meseca in 17 dni, noč in dan brez prestanka.
Pri tekmah so pri moški odbojki zabeležili 245 prisotnosti, prt ženski 77 in pri mladincih 30, skupno 352 prisotnosti. Atleti so nastopili 41-krat, r namiznem tenisu pa so Borovi člani odigrali 130 tekem. Skupno torej dobimo 523 nastopov. Tu seveda nismo šteli vaj telovadnega odseka niti internih tekem: s temi bi bile številke namreč še precej večje.
S temi številkami smo si skušali ogledati na otipljiv način, kaj je športno združenje storilo v minuli dobi. Poglejmo st še, kaj ga čaka r prihodnji. Glavna naloga društva bi morala biti, da prodre med vso našo mladino, kateri bi morglo biti športno udejstvovanje za učenjem, če že ne najvažnejše, pa vsaj najbolj naraven način uporabe prostega časa. Toda številke kažejo, da smo danes še daleč od tega. S športom v slovenskih tn italijanskih društvih ter s taborništvom in skavti zrnom se ukvarja danes komaj približno 40 odstotkov slovenskih dijakov. Ce pa še te razdelimo na odstotke Pa dobimo naslednji razpored: 80 odst. je tabornikov in skav-
tov, 20 pa športnikov, od tega polovica pri italijanskih in polovica pri slovenskih društvih Bor in Dom. Te številke jasno kažejo, da je Borovo zaledje praktično še nedotaknjeno, zlasti, k er
te številke ne zajemajo dijakinj, niti izvenšolske mladine, kjer je stanje še mnogo slabše.
Te številke pa seveda niso namenjene le vodstvu Bora, ki je z njimi že itak globoko spoznan. Prve, tiste o dejavnosti društva so namenjene vsej naši skupnosti, da bi dojela realno razmerje, v katerem se združenje danes giblje. Bor nikakor ni več neznatna skupinica, ki bi se nenačrtno preganjala za žogo. Njegova aktivnost je danes urejena, strokovna, uspešna, bogata in v največji meri odvisna od svoje vitalnosti, kajti skromna sredstva s katerimi razpolaga društvo so neznatna. Naša javnost bi morala z večjim razumevanjem gledati na delovanje tega društva in ga nesebično podpreti.	i
Starši ! usmerite otroke k športu
Drugi del številk pa smo namenili predvsem našim staršem. Med njimi so še mnogi, katerih sin in hči še nista prekoračila praga Borove telovadnice. Ne bomo s tega mesta govorili o potrebi telovadbe in športa za mladino, toda starši bi morali vedeti, da je šport za mladino najprimernejši način udejstvovanja. Otrok, ki ure in ure pretiči nad knjigami, potrebuje telesno in duševno razvedrilo, kakršno mu lahko nudi le šport. Dolžnost Bora je, dg ustvari pogoje za udejstvovanje mladine na športnem področju. Naloga staršev pa je, da v nesebični skrbi za svoj naraščaj z razumevanjem usmerijo svoje potomce na igrišče, kjer bodo pod strokovnim vodstvom Borovih vaditeljev razvijali svoje nagnjenje do športa v svojo telesno in duševno korist.
V tej povezavi med Borom in starši na eni strani ter vso našo javnostjo po drugi strani vidimo pot, ki jo bo moralo združenje v prihodnje prehoditi, če bo hotelo doseči cilj, ki si ga je zastavilo ob svoji ustanovitvi: ponesti šport in z njim koristno in prijetno razvedrilo do vsakega našega mladega človeka.
T. O.
V torek podpis pogodbe
Rod Laver
(najboljšiigralec na svetu)
profesionalec
BRISBANE, 29. — Avstralski teniški prvak Rod Laver je danes u-radno javil, da je prestopil k profesionalcem. Laver je že osmi zmagovalec wimbledonskega turnirja, ki je po koncu vojne prestopil k profesionalizmu. Rdeči 24-letni levičar je postal letos najboljši teniški igralec na svetu, ker si je zagotovil zmage v vseh največjih turnirjih Avstralije, Francije, Anglije in ZDA. Podoben podvig se je posrečil 1. 1938 samo Amenčanu Donaldu Dud-geju.
Laver bo v torek podpisal v Sid-neyu pogodbo, ki mu za tri leta zagotavlja najmanj 110.000 dolarjev (68.000.000 lir) dohodkov. Wimble-donski prvak se bo prvič predstavil kot profesionalec 5. januarja v Sid-neyu z vrsto tekem proti bivšemu wimbledonskemu prvaku, prav tako Avstralcu po poreklu. Lewu HOadu in rojaku Kenu Rosenwallu.
Danes na stadionu pri Sv. Soboti
Triestina - Lecco tekma resnice za domače igralce
Triestina preživlja krizo. To je dejstvo, katerega ni mogoče zanikati in ki je dobilo dokaz v tekmi s Padovo, kjer so domačini zaradi zmedenosti Tržačanov prišli s preveliko lahkoto do zmage. V Padovi se je videlo ne samo, da je bila taktika popolnoma zgrešena in da se igralci še niso ne razumeli ne vživeli v sistem, ki jim ga je določil Radiov na mestnik Colaussi, temveč tudi, da igralci Triestine niso več zmožni tempa B lige. današnji nas-
Ceprav Lecco profnik Triestine — ne spada med elito drugoligaškega prvenstva, zna biti tudi nevaren nasprotnik. Se posebno sedaj, ko Triestina preživlja enega najtežjih trenutkov svojega obstoja. Ne samo, da je brez zmožnega tehnika, temveč so tudi igralci v slabi telesni
Pregled ob zaključku 1962. leta
Smučanje
Najbolj vidni dogodki smučarske sezone 1961-62 v alpskih disciplinah so bili v premoči avstrijskih smučarjev nad prej nepremagljivimi Francozi, dalje potrditev Karla Schranza za najboljšega alpskega smučarja na svetu in izpad nepremaganega prvaka prejšnje sezone Guya Pe-rillata.
V	ženski konkurenci je najboljši lovor pripadel Avstrijki Ma-rianne Jahn, ki je nasledila rojakinjo Traudì Hecherjevo in Nemko Heidi Biebl. V glavnem so avstrijske smučarke ohranile jasno premoč na Francozinjami, Nemkami in Italijankami.
V	nordijskih disciplinah je Švedska prevladovala pri moških, medtem ko Sovjetska zveza ni imela rfied ženskami nobene resne tekmice.
V	smučarskih skokih je bila Vzhodna Nemčija, predvsem po zaslugi svojega velikega prvaka Helmutha Recknagla, vedno boljša od Norveške, ki se je morala zadovoljiti le s ponovno osvojitvijo svetovnega naslova v nordijski kombinaciji, ki je pripadel Arneju Larsenu. Severnjaki so ostali torej nepremagljivi, pa čeprav so nekateri evropski smučarji in še posebno Italijani, začeli že resno ogrožati njihove položaje.
Veslanje
Letošnje prvo svetovno prvenstvo V -veslanju je bilo zelo 2ani-mivo za ugotovitev razmerja 'sil na svetu. Prvenstvo se je zaključilo z absolutno premočjo nemških veslačev, ki so osvojili pet od sedmih zlatih kolajn. Eno je osvojil sovjetski skiffišt Ivanov, ki se je dobesedno igral z nasprotniki, druga pa je pripadla v dou-ble-scullu francoskima veslačema D amarne!« in Monnereaunu. Lahko se reče, da bo Nemčija ohranila premoč tudi v prihodnjih letih, še posebno, ker ima v svojih vrstah nad 60.000 veslačev. Sve-. tovno prvenstvo pa je tudi pomenilo nazadovanje držav s slavno preteklostjo v tej panogi, kot so Združene države Amerike, Kanada, Anglija in Avstralija. Samo Američan Cromivell je komaj prišel v skiffu do navadne bronaste. kolajne. Največji napredek je zabeležila Francija, ki je na svetovnem prvenstvu osvojila štiri kolajne, in sicer eno zlato, dve srebrni in eno bronasto. S tem svojim uspehom se je Francija uvrstila na tretje mesto za Nemčijo in Sovjetsko zvezo, medtem ko je Italija, kateri se letos ni posrečilo osvojiti niti ene same kolajne, uvrstila v svetovni lestvici, ki so jo sestavili člani belgijske veslaške zveze, na četrto mesto.
in predvsem moralni kondiciji.
Colaussi si beli glavo kako bi sestavil enajstorico za današnjo tekmo, kj spada med najbolj dramatične letošnjega prvenstva. Za obrambno in krilsko vrsto nima posebnih skrbi, ki pa so večje za sestavo napadalne petorke. V vratih bo še vedno Mezzi, Frige-ri in Vitali bosta igrala svoji vlogi bekov, Merkuza bo «stoper», Dalio in Sadar pa stranska krilca
Za sestavo napada ima Colaussi na razpolago še preveč igralcev. Toda nekateri ga že med tedenskimi pripravami niso prepričali, zaradi česar je sklenil počakati na danes, ko bo na podlagi stanja igrišča in drugih razlogov lahko sestavil kolikortoliko zadovoljiv napad. O nastopu Mantovanja ni nobenega dvoma, medtem ko je Vit edini pripraven za mesto srednjega napadalca. Za zvezi so na razpolago Trevisan, Porro in Secchi, medtem ko bo moral Colaussi izbirati za levo krilo med San-tellijem in Risosom.
V zvezi z imenovanjem novega trenerja se ve samo, da se je Trie stini ponudilo več znanih tehnikov. Zahteve nekaterih so bile take, da jih Triestina ni mogla sprejeti, drugi pa zopet zaradi neuspehov v preteklosti ne morejo priti v poštev. Riadio, ki je še vedno na razpolago Triestini, ima tudi več ponudb s strani številnih klubciv, kj bi ga radi najeli za trenerja.
Košarka
V košarki je bil navažnejši dogodek leta preklic svetovnega prvenstva,' ki bi morala biti v prvi polovici decembra letos v Manili. Diskriminacijski sklep filipinske vlade, da,- na izda jugoslovanskim igralcem, ki so se kvalificirali za prvenstvo, vztopnih vizumov, je prisilil vodstvo mednarodne košarkarske zveze, da je odvzela Filipinom organizacijo svetovnega turnirja, katero je poverila Braziliji. Svetovno prvenstvo bo tako od 10. do 25i. maja 1963. Namesto prvenstva je filipinska košarkarska zveza priredila mednarodni turnir, na kate-reip bi morale nastopiti praktične Vse reprezentance, ki so ifnele pravico do nastopa na prvenstvu, toda večina teh se vabilu ni odzvala. Prihodnje leto torej bomo imeli dve važni prireditvi in sicer svetovno prvenstvo v Rio' de Janeiru in evropsko prvenstvo v Wroclawu (Poljska),
Težko je sestaviti lestvico najboljših sil ,na svetu. Vse kaže, da bi ZDA še enkrat osvojile svetovni naslov, še posebno, ker se Sovjetska zveza iz političnih razlogov ne bi udeležila prvenstva. V Evropi pa sovjetski košarkarji nimajo reSnih tekmecev. Italijani ’so bili letos zelo nestalni in so celo v Beogradu in Ljubljani izgubili obe tekmi z jugoslovansko reprezentanco.
Bologna - Napoli; Catania - Ata-lanta ; Inter • Roma ; Juventus - Mantova; L.R. Vicenza Genoa; Palermo - Modena; Sampdoria - Torino; Spal - Milan; Venezia - Fiorentina
Ta:
Bari - Alessandria; Cosenza Sim-menthal; Lazio - Cagliari; Lucchese - Pro Patria; Messina • Como; Parma - Foggia; Sambenedettese Brescia; Triestina - Lecco; Udinese • Catanzaro; Verona • Padova.
DOGODKI LETA

Evropsko prvenstvo v atletiki v Beogradu; zmaga Francoza Piquema-la v teku na 100 metrov
Svetovno prvenstvo v orodni telovadbi v Pragi: Miro Cerar, peti v skupni lestvici, si je osvojil dve zlati kolajni (na konju z ročaji in
na bradlji)
Svetovno kolesarsko prvenstvo v Salò ju:	italijanska amaterska re-
prezentanca v postavi Maino, Taglioni, Zandegù, Grassi je osvoji-zlato kolajno v ekipni vožnji na kilometer
naslov
Svetovno nogometno prvenstvo: bi azilska reprezentanca si je drugič zaporedoma osvojila pokal Rimet


....................»................................................................................... .......... .
..........................
GAGARIN____
li CESTA V VESOUE
*“V
Zapiski letalca-kozmunavta ZSSR
Svojega govora na tiskovni konferenci pa nisem pričel s pripovedovanjem o poletu, temveč s tem, da sem moral zanikati sorodstvo z nekasnimi knezi Gagarini, ki so prebivali v emigraciji in trdili, da so v sorodstvu z našo družino, kajti res je, da, kamor gre konj s kopitom, tja gre tudi rak s kleščam:. Po dvanajstem aprilu so se našli v Združenih državah Amerike neki daljni, zelo daljni potomci kneza Gagarina, sedma voda na močniku kot pravijo pri nas, v smolenščini, ki bi se radi pridružili slavi našega ljudstva in so resno izjavili, da so sorodniki sovjetskega kozmonavta. Toda moral sem jih razo-čarati
«Med svojimi sorodniki,» sem izjavil, «ne poznam nobenih knezov in ljudi imenitnega rodu in nikoli o njih nisem
ničesar slišal.»
Ko sem povedal zbranim, kako je potekal vesoljski polet, kaj sem videl in opazil med njim, sem svoj govor končal takole :
«Polet mi je bil vščeč. Rad bi poletel na Venero in Mars, prav zares, rad bi poletel tja.»
Usula so se vprašanja, večinoma od tujih novinarjev, Spraševali so me veliko in o različnih stvareh. Ene je zanimala moja prihodnost, druge višina mojih dohodkov, tretji so poskušali, kakor se reče, vreči senco in pripisati mimi poti «Vzhoda» vojaški značaj. Kaj hočete, odgovoril sem tudi na ta spletkarska vprašanja. In zato, ker sem govoril resnico, samo resni-
co, je to dajalo odgovorom prepričljivo moč.
Tiste dni sem bil tudi na obisku pri svojih starih znancih zdravnikih. Iskali so nekakšne spremembe v mojem organizmu, ki bi morale, po domnevah medicine, nastati po poletu v vesolje.... Toda teh sprememb ni bilo in tudi sam sinjeoki doktor Ievgenij Aleksejevič, ki me je bil odbral med kozmonavte, je ostal zadovoljen.
«S takšnim zdravjem,» se Je pošalil, «bi bil greh, da bi ne poleteli tudi na Mesec....»
Vsak dan je prihajala na uredništvo časnikov in k meni na dom množica brzojavk in pisem. Pisali so znani in neznani ljudje z vseh koncev Sovjetske zveze in vseh zemeljskih celin. Nekateri so pošiljali darila Valji in mojima punčkama. Moje številne prejšnje tovariše iz Gžatska, Saratova in Orenburga je bila delovna usoda razmetala po vsej deželi in zdaj so se oglašali od povsod, čestitali so mi, in me spominjali na ljube in smešne dogodke iz preteklosti. Zelo me je razveselila vest od Anatolija Iljašenka, ali preprosta Fedoroviča, kakor smo mu pravili v eskadrilji na severu. Saj me je skupaj z Vladi-mirom Rešetovom in Anatolijem Rosljakovom priporočil za sprejem v partijo. Pisal mi je: «Oh ti, Jurka, Jurka nemirnež, ko si odhajal, ali se spomniš, ko sem ti pravil; pripravi se za naskoki Prepričan sem bil, da bo ves svet zvedel za tebe...»
AnatoliJ Fedorovič je popisoval svoje zgode in nezgode. Odšel je v rezervo, nekaj časa delal kot težak, potem pa je začel letati na transportnih letalih v Kazahstanu. Iz pisma je bilo mogoče razbrati, da se Fedorovič v začetku ni lahko znašel na novem področju, toda sodil je k tisti vrsti ljudi, ki jih ne uklonijo nobene težave in prepreke. Tako me je učil tudi sam, ko sva skupaj služila na severu.
Tiste dni je prišlo tudi zelo lepo pismo iz Pariza. Napisal ga je Francois de Joffre, oficir častne legije, vitez ordena rdeče zastave, avtor knjige «Normandija-Njemen», ki sem jo bil pred kratkim prebral V svojem obširnem pismu mi je francoski domoljub pisal:	«Dovolite mi, francoskemu letalcu polka
«Normandija-Njemen», bivšemu prostovoljcu na nebu vašega bojišča, ki se Je z ramo ob rami boril z ruskim ljudstvom proti skupnemu sovražniku, nemškemu fašizmu, izraziti, kako po-
nosen sem in srečen, da je prav sovjetski človek prvi odprl v vsej širini mimo pot v vesolje in skupaj s tem prvo stran raziskovanja vesolja in znanstvenega spoznavanja sveta.»
Iz Francije je prišlo veliko pisem. Pisali so jih različni ljudje v različnih pisavah. Toda vsa so bila prežeta z istim duhom spoštovanja do sovjetskega ljudstva in sovjetske znanosti kot pismo bojnega tovariša sovjetskih vojnih letalcev viteza Franooisa de Joffra.
Moji tovariši iz prejšnje službe pa mi niso samo pisali, temveč so prihajali tudi na obisk. Prva sta prihrumela Boris Fedorovič in Marija Saveljevna Vdovina, s katerima smo bili veliki prijatelji na severu. Prišla sta v nedeljo iz Kaluge, kjer Boris Fedorovič, potem, ko je odšel iz armade, vzgaja mladino. Ko sem jima odprl vrata, nisem takoj spoznal svojega prejšnjega poveljnika in tovariša. Do takrat ga še nikoli nisem videl v civilni obleki. Zdaj pa je imel jopič in klobuk, pod katerim so sijale tako znane, nebesno sinje oči.
«Jura!»
«Borja!»
Vrgla sva se drug drugemu v objem. Objeli sta se in poljubili seveda tudi najini ženi. Valja je takoj odvedla gostjo k punčki: saj Vdovina Galinke še nista bila videla.... Skupaj smo kosili in se začeli pogovarjati. Spomnili smo se vseh bivših tovarišev iz polka, pokramljali o vesolju, Kalugi in nismo opazili, kako je nastopil tihi, majski večer. Boris Fedorovič je na skrivaj pogledoval na uro in delal znamenja Mariji Save-ljevni,, češ, da je že čaš odhoda....
«No, kaj hočeš, Jura, kakor pravijo, čaš je in tudi nesramen ne smeš biti,» je rekel ln se dvignil, «ne smemo te vznemirjati, ti si ugleden človek in ti zdaj ni do nas....»
Te besede so me užalile. Celo tiha Marija Saveljevna je doumela, kako boleče so zadele te besede mene in Val jo.
«Kako le moreš tako govoriti Boris,» je rekla, «mar ne vidiš, da so Gagarini ostali prav takšni kot so bili prej....»
Imela je prav. Ostala sva prav takšna kot prej in taka bova ostala tudi vedno. Nikakršna slava in čast nama ne bosta zmešali glave in nikdar se ne bova ločila od tovarišev,
s katerima nisva pojedla skupaj samo ene skorjice kruha in s katerimi tudi zdaj z ramo ob rami vsi delamo.
Vdovina sta ostala pri nas in prenočila. Res je, bilo je malce tesno, in za prenočevanje smo se pripravili kar po vojaško, nekdo je spal na klopi, drugi na divanu. Kljub temu pa nismo zaspali do jutra: ves čas smo se pogovarjali, obujali: spomine, dogodke in ljudi. Bilo je res prisrčno srečanje....
čez nekaj dni, 5. maja, so v Združenih državah Amerike z oporišča na rtu Canaveral, država Florida, izstrelili po balistični trajektorijl raketo «Redstone» s pilotom Alanom She-pardom na krovu. Raketa je priletela 115 milj visoko, to je približno 185 kilometrov, ko se je od nje ločila kapsula s pilotom.
Nikita Sergejevič Hruščov Je ob tej priložnosti poslal brzojavko predsedniku Združenih držav Amerike Johnu Kennedyju. V brzojavki je bilo rečeno: «... Zadnji veliki dosežki pri človekovem osvajanju vesolja odkrivajo neomejene možnosti za spoznavanje narave v imenu napredka. Prosim, če izročite moje prisrčne pozdrave letalcu Shepardu.»
Pregledal sem precej obsežen kup ameriških listov in revij, ki so posvetile Allanu Shepardu posebne članke in številne fotografske posnetke. Na dan poleta je predsednik J. Kenrtedy. na tiskovni konferenci, ko je komentiral izstrelitev ameriške rakete s človekom na krovu, izjavil, da vsi ljudje čutijo velikansko zadovoljstvo ob tem dosežku. Morali ;pa bomo prehoditi še dolgo pot na področju vesolja, zaostali smo, je rekel predsednik, toda delamo s podvojeno močjo in pripravljeni smo povečati naša prizadevanja.
časnik «New York Times» Je z neprikrite .grenkobo pripomnil, da Je imela raketa, s katere pomočjo so bili izstrelili ameriškega astronavta, moč, ki je bila samo majčken delček moči sovjetske rakete, kapsula pa je bila znatno lažla od kabine «Vzhoda«; trajanje poleta Alana Sheparda je bilo samo šesti del časa poleta «Vzhoda»; razdalja pa, ki jo je preletel ameriški pilot, Je bila približno devetdeseti del poti, ki Jo je bil opravil ruski kozmonavt.
(Nadaljevanje sledi)
„prn^,eT„n ■  -------m monTFčCHI 8-11 TELEFON OS-ROR IN 84-838 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. Tel. 33 82 - UPRAV A: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338 - NAROČNINA: me.eČD. «60 Ur - Vnaprej: «etru
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 ML LEFON »3 808	84-0	_ NerteIBka p,,«»meina 40 din letno 1920 din polletno H«o din Četrtletno 4H0 din — Poitnl tekoCi rečun: Založništvo tržaškega tlaka Trat 11-8374 — Za FLRJ: ADII, DZS, Ljubljana,
Stritarjeva «Sc?le“ K	££VTiÌM M0-14/W7* - OGLAS.: Cene or«.,v Za vsak mm v Lnn, ............p.a trgovski 100, fmančmvupravn, 190. oamrtnlca »0 Ur. « Mali oglasi 30 Ur beeeda- - Val ogla., M naročajo pr, upraarl. -
Odgovorni urednik: SIANISIAV RENKO — Izdaj» in tiska /.alošr.iLvo tržaškega tt»ka. Trst
UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE
PREHRANA
LJUBLJANA - Kersnikova ulica, št. 2
TRST
'IRG GOLDONI 7 Tei. 23352, 61101
Jld
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala
aparati za mikrofilme, znanstveni aparati, elektronski aparati Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode	vošči srečno novo leto!
želi svpjim cenjenim komitentom prijetno novo leto 1963
FBI MAGAZZINI
Vodilno turistično in avtobusno podjetje v Sloveniji
K O UPA S
LJUBLJANA, Dvoižakova ul. 11
SREČNO *IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963 in Vam priporoča, da v zimski sezoni obiščite zimsko-športna središča Slovenije.
Vse informacije za zimske počitnice v Sloveniji zahtevajte pri KOMPASU!
GOSTILNA
DOLENC
Prosek-Devinščina št. 3 Tel. 21-319
vošči srečno novo leto
TOLENTINO
Via XXX Ottobre št. 5
velika izbira zimskega perila, nogavic, pletenin, srajc, prtov m brisač po izredno nizkih cenah.
vošči srečno novo leto
TRGOVSKO PODJETJE
MERCATOR
LJUBLJANA - Aškerčeva ulica, št. 3
vošči vsem trgovskim prijateljem veselo in plodno novo leto
KAVARNA
TERČON
NABRE21NA (center)
želi svojim gostom in znancem srečno novo leto
GOSTILNA
«PRI MIČETl
Križ, št. 15 - Tel. 21-5o^
želi svojim gostom mnogo dobrega
TVRDKI
BERGINC - RIMEX
IMPORT	EXPORT
TRST, Ul. Imbrtani 8 - Telefon 28 748
želita svojim poslovnim prijateljem in znancem srečno in zadovoljno novo leto 1963!
KEMIČNA PRALNICA IN ČISTILNICA
ANTON PAMIČ
TRST — Ul. Rossetti št. 55 — Telefon. 50-586 im podružnica na PROSEKU št. 6
vošči cenjenim klientom srečno in zadovoljno novo leto!
TVRDKA
LUCIANO FABIAN
IMPORT
EXPORT
TRST — Ul. del Bosco 20 — Telefon 78-267
želi srečno novo leto 1963!
spoštovani klienteli krojacnice
ROMAN GRILANC
v BAZOVICI in na KONTOVELU želimo mnogo lepih uspehov in veselja v novem letu 1963
Spoštovanim odjemalcem v TRGOVINE JESTVIN
GUŠTIN
REPENTABOR in FERNETIČI
želimo prijetno in uspešno novo leto 1963
SOCIETÀ’ IMPORT - EXPORT
C. I. G. E. M.
TRST, Trg Libertà, št. 3 - Tel. 29-212 vošči vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA,	f
STQLFA
TRST, Ul. S. Giusto, št. 3 — Tel. 90-921 in XX. Sept. — Tel. 94-239 želi spoštovanim odjemalcem srečno novo leto 1963
AGRICOLA ISTRIANA
TRST, Ul. S. Giacomo in Monte, št. 3 se priporoča Še za nadaljno naklonjenost in vošči vsem srečno
novo leto
RESTAVRACIJA KRIŽMAN
VELIKI REPEN - Tel. 21-361	'
vošči spoštovanim gostom in vaščanom uspehov polno novo leto 1963
URARNA IN ZLATARNA
S E RMAN
TRST, Ul. XX. Sept. At. 16 - Telefo-n 96-016 — SESLJA N 45 «e vljudno priporoča in želi prijetno in uspeàno novo leto 1963
TOVARNA MOTORNIH KOLES
TOMOS-KOPER
Proizvajamo mopede «KOLIBRI» T. 03, T. 11, T. 12 - Izvenkrmne motorje za čolne «LAMO 06» - Stabilne motorje do 2 konjski moči in centrifugalne črpalke za vodo M. P. 20 - 250.
• ur
Zahtevajte pojasnila in prospekte pri naših trgovskih zastopstvih, ki so v vseh večjih mestih v Jugoslaviji.

Delovni kolektiv tovarne pošilja ob novem letu lepe pozdrave vsem delovnim ljudem z željo, da bi | imeli mnogo uspehov v borbi za mir na svetu
Hotel «PRI POSTI»
TRST — Trg Oberdan št. 1 — Telefon 24-157 vošči cenj. gostom srečno in uspeha polno novo leto!
OFFICINA «I0EALE»
Lastnik DUIC * GERG1C
Kleparstvo, vodovodne in plinske instalacije. Izvršuje domače in hidravlične napeljave. Avtogenska varilmca TRST	Ul. della Tesa 5 - tel. 96-541
želi srečno novo leto!
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
ANTONIČ
KRIZ, št. 35
vošči svojim odjemalcem srečno novo leto
Spoštovanim gostom in prijateljem gostilne
«PRI LIPI»
BAZOVICA št. 55
vošči lastnik MAKS HROBAT prijetno
novo leto
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA'
IVAN GRGIČ
BAZOVICA
želi svojim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto
^ ZALOGA PAPIRJA
GUIDO ZIDARIČ
NABREŽINA št. 120 - Tel. 20-232 se priporoča še za nadaljno naklonjenost in vošči vsem
prijetno novo leto 1963
hotel FURLAN
REPENTABOR — Tel. 21-360
vošči cenjenim gostom in prijateljem prijetno in uspešno
novo leto 1963
EMPORIO BARRIERA
Manufakturna trgovina — Podloge in razno blago
TRST — Ul. Oriani št. 7
I oirqujiz tstot sibzbo tu (V:
Tel. 94-457
--»itsiittor	ni -tu OUr
SALON «SALVI»
BOLJUNEC — Tel. 97-641
Frizerka SLAVA želi svojim ce nj. klientom srečno novo leto!
Manufakturna trgovina
ŠTOKA
PROSEK št. 1 — Tel. 225121 želi srečno novo leto
AGRARIA
PROSEK št 160
lastnik RADO ZORAN
vošči srečno novo leto in se priporoča
Manufakturna trgovina
Dl LORENZO
PROSEK in KRI2 vošči veselo novo leto
MESNICA
Danilo Puntar
PROSEK - Tel. 21819
vošči veselo novo leto
1 TRGOVINA INŠTALATERSKEGA MATERIALA
GIOVANNI SFERZA
TRST, Ul. Valdirivo, št. 34 — Tel. 29-667 nudi vse vrste plošč, sanitarne naprave in vseh vrst štedilnikov
AVT0M0T0R Import■ Export
TRST, Ul. F. Severo št. 21 — Tel. 30-197
predstavništvo za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov DIESEL motorjev te r traktorjev
vošči poslovnim prijateljem srečno novo leto 1963
BRATA FORDA
Zaloga stavbnega in sanitarnega materiala
TRST, Skedenjska ul. 129 — Tel. 93-314 — Ul. Flavia št. 40
želita srečno novo leto/
MLEKARNA
CVETKA STEFANČIČ
Križ, št. 204 - Tel. 225133 vošči srečno novo leto
AVTOPREVOZ
Foto BARIČ
NABREŽINA (center)
vošči svojim klientom, prijateljem in znancem prijetno novo leto
GIULIO MICHELATO
vošči prijetno novo leto cenj.
gostom BARA EDEN SESLJAN — Tel 20-142
Rihard Cunja
Trst, Strada del Friuli it. 289 Tel. 85-379
Tovorni prevozi za tv In tno. zemstvo — Konkurenčne cene
želi srečno novo leto!
UN/VEUSAl TECNICA-Radio-TV
TRST-TRIESTE
KORZO GARIBALDI, št. 4 Tel. 41-234, 50-486, 90-191
se priporoča za nadaljno naklonjenost in vošči vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto 1063
KOLEKTIV
HOTELA UNION
LJUBLJANA, Miklošičeva ul. št. 1
se vljudno priporoča še za nadaljno naklonjenost
in vošči spoštovanim gostom srečno novo leto
Spoštovanim gostom gostilne
LEGIŠA
CEROVLJE
vošči vsega dobrega v novem letu 1963
GOSTOM HOTELA
«GALEB» in kavarne «LOŽA»
vošči kolektiv prijetno in uspešno novo leto 1963 in se priporoča še za nadaljnjo naklonjenost
KOPER
AUTOVOX — AVTORADIO TELEVIZORJI
radio
SERGIO ROSELLI
Trst, Ul. Tor San Piero It. 2 Tel. 31294
Servisna postaja ln trgovina z visoko kvalificiranim osebjem
vse najboljše v letu 1963
IMPORT
EXPORT
GRUDA ■ SL0VENIJAŽIVIN0PR0MET
LJUBLJANA
vošči cenjenim komitentom uspeha polno novo leto 1963-
•	PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA
•	ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRAL NI STROJI, HLADILNIKI
•	LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI
•	DEKORATIVNI PREDMETI
•	SERVISI IZ PORCELANA
•	NAMIZNI PRIBOR <Be-s teck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA ( Rostfrei )
KERZÈ
TRST
Plana S. Giovanni 1
ninni
PRODAJA TUDI IIA OBROKE
vošči srečno novo leto!
GOSPODARSKA ZBORNICA
OKRAJA KOPER
želi vsem gospodarskim organizacijam mnogo uspehov v letu 1963
KOLEKTIV
TOVARNE POHIŠTVA NOVA SORICA
JUGOSLAVIJA
vošči vsem poslovnim prijateljem mnogo uspehov v novem letu 1963
I PRIMORSKI DNEVNIK
»■“-----------------
Najlepša razstava pohištva in opreme v Italiji je v Trstu last podjetja
ZERIAL
5 NADSTROPIJ
3 DVIGALA
400 PROSTOROV
v Ul. Settefontane št. 58,62,64 - Tel. 90-475,44-620,90-822
(pred razstaviščem je ve-	mr . ..	,	. .VA
lik prostor za parkiranje)	stotme modernega pohištva in opreme
za dober okus, tehnično neoporečni izdelki
Dobava takojšnja - Plačilne olajšave - Najnižje cene v pokrajini
OBIŠČITE NAS!	OBIŠČITE NAS!
(0)
TDA^WOL.
ŠVICARSKA SUPERMARKA
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI:
novi lipi, poslednji izum moderne tehnike;
ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62
<1>
T
vošči srečno novo leto
ŠPORTNIKI!
V trgovini
VEUAK-ŠPORT
v Ul. deUTstria 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smučanje in za ostale panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah
vošči srečno novo leto
Tvrdka A. PERTOT
TRST, UL GINNASTICA 22 - TEL 95-998
želi cenjenim klientom veselo in srečno novo leto!
ima v zalogi veliko izbiro štof in podlog ter pletenin po konkurenčnih cenah
«MAR V I K»
lastnik A. TREVISXN
v UL. CARDUCCI štev. 27 VELJKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine vse primerno za darila
OBRTNIŠKA DELAVNICA
izvršuje vsa precizna dela in jamči za vsa popravila
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FRANC UDOVIČ
Velika izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske, pletenin, nogavice, dežni plašči, dežniki, odeje, bunde, hlače itd. po N A J N I 2 JI K CENAH.
Direktor MARIO Trst, Ul. Mazzini 46 - Tel. 94-550
movo n/vi. H'
Vošči srečno novo leto
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi " ....................ladjami
reano progo Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Atrtka (Rtjeka. Split. Napoli. Ueoova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi. Tema, Rio de Janeiro Santos, Montevideo, Buenos Atre») redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo. Indonezijo, Japonsko. ZDA — Zahodna obala, sredozemske Inke)
TER NUDI	.... ...................— —
ladijske prevoze po vsem svetu v modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse lnlormatije se obrnite na upravo podjetja sSplošna plovba? Piran. Zupančičeva ulica 24, in na naše agente po vsem- sveto-. Telegrami- Plovba Piran	Telexi: 03S—22 039—413
*	Teletom; 72-170 do 72-1T7
IRSI-UL CARDUCCI. 15
Tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj. noRledov, šestil, računal in po. trebščin /.a višje šole. topiome. rov in fotografskega materiala
želi srečno novo leto!
Tapetniška delavnica
MARIO PAHOR
Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST
Ulica S. Anastasio 12, tel. 61-218
vošči svojim klientom srečno novo leto!
ZA
NOVO LETO
potrošite dobro svoj denar s tem, da nabavite pri tvrdki
BAZZANELLA U.
TRST, ULICA F. VENEZIAN 5 TEL. 24-197
električne štedilnike, pralne stroje, hladilnike, omarice, pomivalce, posodo, umivalnike, lijake, peči vseh vrst: na drva, premog, plin, katalor-kerozen ; grelce na naito, na gorilni In tekoči plin ; električne termosifone in termokonvektorje.
PLAČILO TUDI NA DALJŠE OBROKE
vošči srečno novo leto
VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENARJU
Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi:
Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov -TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki
PHILIPS

C»
ki je odraz najboljše tehnike
To je nasvet tvrdke
KNEZ VALTER - NABREŽINA, tel. 20-123
ZA IZVOZ POSEBEN POPUST
vošči srečno novo leto
Restavracija
«BEL VEDERE»
IZOLA tel. 71-141
nudi specialitete na žaru — divjačino — ribe in vse vrste pijač.
Privlačni izletna točka. Lep razgled na morje — Gradež — Trst — m Triglav.
vošči srečno novo leto
ZDRAVJE JE SRECA . Ali ste srečni? - Če ne, zdravilna voda v
zdravilišču ROGAŠKA SLATINA
zdravi bolezni žetodca, žolča, čirov, jeter, ledvic. Konkurenčno nizke cene. Izkoristite zimski dopust in zdravljenje pii nas
MADAL0SS0
v Trstu, Ul Tcirrebian-ca 26. vogal XXX Ottobre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PEHMAFLEX — Cene ugodne
Srečno novo leto želi KROJACNICA
FILIPČIČ-FILIPPI
na OPČINAH vsem svojim klientom
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FRANC STOJAN UDOVIČ
TRST, Trg Ponterusso št. 5, tel. 29-686 Velika izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske, dežnih plaščev, kril terital, dežnikov in volnenih odej po najnižjih cenah
želi srečno novo leto	__ ...
ZLATARNA IN URARNA
MARCELA ŠTOKA
PROSEK, št. 129 (center)
se priporoča in vošči prijetno novo leto
j 1

"^rrrr-
4
MILKO ttRiWmN
B R I Š C I K 1
vošči vsem cenjenim gostom KAVARNE in odjemalcem v trgovini
in pekarni srečno novo leto!
MESNICA ’ -	--------
EMIL MILIČ
Prosek, št. 197 vošči srečno in
veselo novo leto

• • ■ ' V,n .j, g v > •■&)-
TVRDKA USTANOVLJENA V LETU 1926
IMPORT— EXPORT
- ALFRED0,MELJi-LO
PREDSTAVNIK TOVARN: BIANCHI, NSU, PIRELLI, PARIL LA, REGINA, ITAM, TIP TOP
RIBARNICA
VITO CHIATTI
PROSEK, št. 1 — Telefon 21-529
vošči cenjenim odjemalcem uspešno novo leto 1963
A	
RESTAVRACIJA	ŠKABAR
najemnik KUTIN	— VELIKI REPEN
#	želi mnogo uspehov v' novem letu 1963!
Trgovina jestvin
BERNARD FABČIČ
Kontovel, št. 231 vošči za novo leto
vsega dobrega
Trst, Ul. A. Caccia 3 • Tel. 96-032 mehanična delavnica, Ul. A. Caccia 10 Ul. Armando Diaz 6. - Tel. 82-913 Trg G. Vico 9
želi srečno in uspeha polno novo leto 1963	‘
Trgovina z gradbenim materialom in kurivom
ALOJZ ŠTOKA
PROSEK, št. 307 — Tel. 225-113
vošči vsem svojim odjemalcem najlepših uspehov v novem letu
GOSTILNA
GUŠTIN
ZGONIK — Tel. 225-102
se vljudno priporoča in želi srečno novo leto!
JESTVINE
KOŠUTA
Kontovel, št. 100 vošči vsem veselo novo leto
ANDREJ BOLKO mr. ph.
UVOZ - IZVOZ
Telefon 31-315
farmacevtski proizvodi In komikalllo IRSI - Ul. Ì ORRtbiANOA 21. si
želi srečno in uspeha polnonovo leto!
DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK
PROSEK (center)
nudi domača in uvožena prvovrstna vina ter dobro kuhinjo, gostom in prijateljem vošči srečno in veselo novo leto!
GOSTILNA
FRANC KRIŽMANČIČ
BAZOVICA št. 185
želi gostom in prijateljem veselo novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
ALOJZ LUPINC
PRAPROT
želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto
P EK A R N A
LEGIŠA
Sesljan, št. 41 — Tel. 20-147
vošči vsem odjemalcem zdravja in veseljd v novem letu
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
ALBIN MALALAN
PROSEK št. l6o — Tel. 21-521
vošči dragim odjemalcem in prijateljem prijetno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
MARIJA MEZGEC
BAZOVICA št. 99 — Tel. 226-128
spoštovanim odjemalcem vošči srečno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
OSKAR MILIČ
SLIVNO, št. 30 — Telefon 20-225 želi svojim odjemalcem srečno novo leto
GOSTILNA
KOCMAN
Stivan, št. 11 — Telefon 20-843 želimo svojim gostom in vsem drugim srečno novo leto
GOSTILNA
«PRI POŠTI» - PREŠEL
BAZOVICA — Tel. 226-125
*	GOSTILNA		svojim gostom in prijateljem želimo prijetno novo leto 1963!
	«PRI DEVETIH SESTRAH»		
			*	GOSTILNA
	vošči zdravja in veselja v novem letu 1963!		GRGIČ PADRICE — Tel. 226-112
			vošči cenjenim gostom in prijateljem srečno novo letol
A	JESTVINE		
GOSTILNA
UR DIH
MAVHINJE, št. 23 — Tel. 20-153 želi uspehov polno novo leto vsem gostom in prijateljem!
Trgovina električnih predme tov
MIRO FRANČEŠKIN
NABREŽINA (center) . Tel;. 20-238 vošči cenjenim odjemalcem in prijateljem. veselo 'novo leto 1963
PROSEK št. 124
MARIJA DANIELI
vošči vsem srečno novo leto 1963!
GOSTILNA
CESARE COSOLI
VIZOVLJE,, St. 8 - Tel. 20-152
vošči vsem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN	—	.......•'
GRUDEN
DEVIN'fcenter) . Tel. 20-840 se priporoča za nadaljno Naklonjenost in vošči srečno novo leto
Vi *•
MESNICA
RUDI PUNTAR
KONTOVEL št. 179 — Tel. 225-108
vošči svojim odjemalcem vse najboljše v novem letu!
-------------------------------------------
-------------------------------------------
MARIJ RIO LIN O
vošči obilo Sreče vsem svojim odjemalcem trgovin jestvin v
ZGONIKU in MALEM REPNU
MESNICA
ALBIN BAK
PADRICE št. 39
želi srečno novo leto in se vljudno priporoča
KROJACN I C A
SILVESTER MARKUŽA
SESLJAN, št. 10/E
vošči vse j svoji (clienteli srečno novo leto 1963
MANUFAKTURNA TRGOVIN A
RADO ŠPAN
NABREŽINA. Jcen ter)
se vljudno priporoča in vošči sreČho novo leto 1963

MESNICA
ROMANO MILIČ-EMILI
TRST Barkovlje, Viale Miramare 155 — Telefon 31-787 želi svojim klientom srečno novo leto
■■	■■	!'■■■■	I ■ II	■ ■ —I
trgovina Jestvin in mirodilnica
DAVORIN RADOVIČ
NABREŽINA (Kamnolom), št. 78 — Telefon 20-154
vošči svojim cenjenim odjemalcem prijetno in uspešno novo leto
ŽELEZNINE TERČON
SESLJAN, št. 27 — Tel. 20-220 voščimo veselja in zdravja vsem svojim odjemalcem in prijateljem
TRGOVINA JESTVÌN , , .-GRUDEN
NABREŽINA (center)
želi odjemalcem in prijateljem v novem letu zdravja, veselja in napredka
GOSTILNA
GODNIČ
TRST Strad i dei t* nuli št 239 — Telefon 28-833 želi cenjenim gostom srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
ALBIN LEGIŠA
SESLJAN (center) . Tel. 20-158
vošči svojim odjemalcem in prijateljem plodno in veselo novo leto 1963
* ' ■ ‘
aif.l. k. »tl J k
MESNICA
ELZO LAZZARO
NABREŽINA — postaja se priporoča še za nadalje ih vošči srečno novo leto 1963
!

KMEČKA BANKA
r. z. z o. z.
GORICA, Ul. Morelli St. 14 — Telefon 22-06 želi srečno novo leto
«AL LAVORATORE»
(Doro)
Velika izbira konfekcije: delovne hlače, suknjiči, vetrni jopiči, plašči vseh vrst. perilo in tako dalje
GORICA, Ul. Boccaccio 2 - Tel. 39-45 — dom Tel. 48-04 želi srečno novo leto
PODJETJE z gorivom in ogljem
KARLO MISCHOU
GORICA, Ul. Angliolma 23 — Tel. 23-29
'	_________ vošči srečno tn zadovoljno novo leto!
GORIŠKA NABAVNO - PRODAJNA ZADRUGA
GORICA, Ul. Don Bosco 48 — Tel. 26-06
vošči srečno in zdravo novo leto!
ZALOGA VINA
BRUNA BEVILACQUA vd. BRIC
GORICA, Ul. della Croce 4
vošči srečno in uspeha polno novo leto!
■j	TVRDKA z električnim materialom
GIOVANNI MIZZON
GORICA, Korzo Verdi 123 — Tel. 30-48
vošči srečno novo leto!
TRGOVINA GALANTERIJE
<M IR ELLA»
GORICA, Trg XXVII. marca 11 (vogal Ul. Oberdan 4) V	C E N E U G O D N E
čeli srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
A. MIKLUS
GORICA, Ul. Tominz (nebotičnik) —■ Telefon 55-92
Nudi prvovrstno blago po najnižjih cenah.
Na željo dostavlja na dom.
želi srečno novo leto_________________________________
STEKLARNA
Anton KOREN nasi
GORICA, Ul. Carducci 6 - Tel. 22-34 podružnica, Korzo Italia 42 — Tel. 24-75 delavnica in skladišče, Ul. Bellinzona 5 — Tel. 32-31
želi srečno novo leto
" Podjetje IVAN PLAHUTA
GORICA, Ul. D. d’Aosta 183 — Telefon 27-41
Velika izbira dvokoles različnih znamk Zastopnik ISO, Isoscooter, Isocarro 150,
500. BENELLI: motocikli, motorna kolesa.
želi srečno novo leto
'R15S t A V R A C I J A BAR
«AL CAVALLINO»
(lastnica Cecilija Bertulin vd. Waltntsch)
GORICA, Drevored 24. maja 18 (pred sodnijo) — Tel. 28-28 Postreže z dobro domačo kuhinjo in s pristnim briškimi vini
želi srečno novo leto
JOŽEF LUTMAN
(zastopnik) MOTOSI — PEGASO GORICA, Ul. Marconi št. 9 želi srečno novo leto
NI. BAVCON
GORICA. Ul. Carducci št. 12
Bogata izbira moškega, ženskega in otroškega perila, majic, puloverjev, nogavic itd.
želi srečno novo leto
IVAN GOLOB
Prodaja nadomestnih delov in vseh potrebščin za avtomobile, motorje in kolesa — tudi za izvoz.
GORICA, Trg De Amicis št. 1
želi srečno- novo leto
AVTOPREVOZNO PODJETJE
LADISLAV MIKLUŠ
GORICA, Ulica Torriani 20/A — Telefon 28-44 želi srečno novo leto
Ulica Mameli — Telefon 34-78 želi srečno novo leto
GOSTILNA
PAULIN
GORICA,
Drevored XX. septembra 138 želi srečno novo leto
TVRDKA
«BETA»
GORICA, Trg XXVII. marca vošči srečno novo leto
Tvrdka F. TERPIN
STEVBRJAN \ — Telefon 47-75
Jestvine, kmetijski stroji in druge potrebščine
želi srečno novo leto
ŠPORTNI PREDMETI
B. VUCA
GORICA, Ul Carducci 13
želi svojim odjemalcem srečno novo leto
TVRDKA
£ ČUK
GORICA,
Trg Cavour 9 — Tel 35-35 Šivalni stroji Necchi, kolesa, radijski aparati vošči srečno novo leto
P E.K ARNA
JANKO COTIČ
SOVODNJE
želi srečno novo leto
IMPORT - EXPORT
IVAN VETRIH
GORICA, Ul. Lantieri št. 5 vošči srečno
in zadovoljno novo leto 1963
AVTOPREVOZNISTVO
JOŽE C0RJAN
GORICA, Ul. U. Foscolo št. 14 vošči srečno novo leto
želi srečno novo leto
GORICA, Ul. Raštel 21 — Tel. 28-84 Podružnica (perilo, zavese, odeje) — Raštel 8
želi srečno novo leto
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
I. PITASSI
GORICA, Corso Verdi 92 — Tel. 2868
želi srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
Roža Ferletič
Doberdob vošči srečno novo leto
GOSTILNA
Jože Peric
Doberdob vošči srečno novo leto
AVTOPREVOZNO PODJETJE
STANKO VODOPIVEC
GORICA, Ulica Lunga št. 83 želi srečno novo leto
DROGERIJA
FERLETIČ
Doberdob vošči srečno novo leto
SADJE IN ZELENJAVA
MIRKO MUČIČ
STANDRÈI — TRST želi srečno novo leto
GOSTILNA
MOLAR
Standrež vošči srečno novo leto
TRGOVINA JE^VIN 11^ PEKARNA
PAVLETIČ
STANDREŽ želi srečno 'novof-leto
BAR
Milan Pelicon
Standrež vošči srečno novo leto
JOSIP KERŠEVANI
• Import — Export
koles, šivalnih strojev, radioaparatov, ter avtomoilskih nadomestnih delov
GORICA, Korzo Italia 76 — Telefon 26-43 želi srečno novo leto
SADJE IN ZELENJAVA
Andrej Beltram
Standrež - Trst
vošči srečno novo leto
URARNA IN ZLATARNA
LUDVIK JERKIČ
Travnik — GORICA (nasproti Katoliške knjigarne) želi srečno novo leto
GOSTILNA
BRIŠKO
Standrež vošči srečno novo leto
ALOJZ STROSAR
AVTOPREVOZNIK GORICA — Ul. Seminario 6
želi srečno novo leto
GOSTILNA
Riko Mraž
Dvor - Ste ver jan
vošč» srečno novo leto
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
BONNES
Bogata izbira moškega, ženskega im otroškega
___ perila, majic, puloverjev, nogavic, ovratnic itd.
GORICA, Ul. Mameli (poleg kavarne Bratuš) želi srečno novo leto
GOSTILNA
KORŠIČ
Steverjan - Sovenca
vošči srečno novo leto
UVOZ LESA
S. I. L L A.
GORICA, Ul. Trivigiano — Telefon 38-92 želi srečno novo leto
ANTON MIUAVEC & STANKO BUDAL
AVTOPREVOZNO PODJETJE GORICA, Ulica Alfieri št. 12 želi srečno novo teto
PRIJATELJA, ČASOPIS in KAVO
r kavarni BRA TUZ
BRUNO KNEZ
Tkanine — volneno blago — blago za prevleko — bombaževina GORICA — Ul. Carducci
želi srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN IN PRODAJA KRUHA
Slavica Maraž
Sovenca - Steverjan vošči srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
Peter Čermelj *
Gorica, Koren, št. 10
vošči srečno novo leto
Frane Komel
. Avtoprevoznik > avtotakai tudi za Jugoslavijo Gorica, Trg De Amicis 10 Telefon 22-04 vošči srečno novo leto
GOSTILNA BENSA
«PRI PETUU»
Oslavje
vošči srečno novo leto
MEDNARODNI ÀVTOPREVOZ ALOJZ KODERMAC
GORICA — Ul. Cravos 2 — Tel. 36-87 Ul. Cravos 13 — Tel. 36-77
želi srečno novo leto
GOSTILNA
GRAVNER
pri mostu v GROJNI Steverjan
vošči srečno novo leto
Jože Gerfolet
KROJACNICA
Doberdob
vošči srečno novo leto
GOSTILNA
«PRI TUN»
Oslavje
vošči srečno novo leto
GOSTILNA
KLANJŠČEK
Bukovje . Steverjan
vošči srečno novo leto
Venceslava Baša
Trgoyina jestvin in trafika Krmin, Ul Monte 39 - Tel. 62-31
vošči srečno novo leto
m
ISUS’
Ottica.
irtST, Campo S Giacomo 11, telefon 50-057 je vaš zanesljiv optik
Očala za vid, fotografske aparate nalivna peresa, toplomeri itd., vse primerne predmete za darila
želi srečno novo leto
URARNA
Krmin, Ul. Friuli 89 vošči srečno novo leto
Gostilna «Ex Ussaro»
lastnik
Ivan Filipčič
TRST — Ulicà Carducci 41 (nasproti pokritega trga)
vam postreže z domač» hrano — z najboljših istrskim In vipavskim vinom in pršutom
Zeli srečno novo leto!
SIMONITTI & MAURI
UVOZ IN IZVOZ LESA ZA OBDELAVO TR2IC (Monfalcome), Drevored S. Marco 17 — Tel. 73-344
Mirko Kuzmin
raznašalec
«Primorskega dnevnika» Sovodnje
vošči srečno novo leto
GOSTILNA
VUK
Sovodnje vošči srečno novo leto
F
K
A
I
E
L
L
1
NASCIMBEN
IM IH IRT	EXPORT
NADOMESTNI DEU ZA AVTOMOBILE
TRST, Ul. Curonvo št. 39. I. 24-955
teli srečno novo leto
TRGOVINA S TEKSTILNIM BLAGOM
GORJUP & KUŠTRIN
GOSTILNA
«Pri MIRKOTU»
Sovodnje vošči srečno novo leto
DOBRO ZNANA TRGOVINA CEVUEV
Lastnik A. G EC	«R0IAN0»
TRST, ROJAN, TRG TRA 1 RIVI 2 — TEL. 31-198 vam nudi — ženske in moške zimske čevlje najboljših znamk.
teli srečno novo leto	Cene ugodne — obiščite nas !
GOSTILNA
«Pri FRANCETU»
Sovodnje vošči srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
PELICON
Sovodnje
vošči srečno novo leto
MOTO CIMATI H M W
Izključni zastopnik *
M. SIMIČ
OPČINE - Narod- • na ulica 48 - Tel. 21-322 — TRST
želi srečno novo leto
Trgovina jestvin in gostilna
TOMŠIČ
Sovodnje
vošči srečno novo leto
A		 SADJE IN ZELENJAVA		* TRGOVINA JESTVIN
ANTON MAKUC		MARVIN
ST. ANDREZ — TRST		
želi srtčno novo leto	•		
i r. ' ■	■	-fe, {		vošči srečno novo leto
-r » 'T»r>#T'vT-r,	*	~			 v		
GOSTILNA MOZETIČ
«Baron Bianchi»
Rubije
MARCELLO SIEGA
TRST, Ul. Romagna št. 24 — Telefon 31-207 ZALOGA ISTRSKIH IN BRIŠKIH VIN TER KRAŠKEGA TERANA in KRAŠKEGA PRŠUTA
vošči vsem spoštovanim odjemalcem in prijateljem uspešno novo leto
vošči srečno novo leto		MANUFAKTURNA TRGOVINA MARIO PEBT0T vam nudi raznovrstno perilo, nogavice itd. po zelo nizkih cenah	TRST
		
^ GOSTILNA PAVLETIČ .»Dri C n ki Pl		
		Ulica Parini štev. 18
Gabrje j		vošči vsem prijateljem .in znancem srečno novo leto
vošči srečno novo leto		ter se toplo pKpWbč(\ za obšle ... \
GOSTILNA
«Pri TOMAŽU»
Gabrje
vošči srečno novo leto
DROGERIJA PODGORNIK
Gorica, Koren - Tel. 30-09 vošči srečno novo leto
“ Trgovina jestvin in prodaja kruha
Teodor Velišček
Gorica, Svetogorska cesta 123 Tel. 32-85
vošči srečno novo leto
IMPORT- EXPORT
I) KERSEVAM BORIS
TRST. Strada del Friul) 102 - Tel 23-802
Tehnični artikli (šivalni stroji radio in televizijski aparati za dom, avto in žepni, kolesa motocikli, pralni stroji, sesalci za prah itd.)
želi srečno novo leto
' Zaloga drv in gradbenega materiala
Rudolf - Zuljan
Gorica, Ul. Duca d’Aosta 59 Tel. 27-08
vošči srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
Ciril Budihna
Gorica, Ul. Veniero 6 - Tel. 29-18 vošči srečno novo leto
HOTEL „SLON"
LJUBLJANA Titov» 10, tel. Z»644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki Jih nu. dimo v kletni restavraciji, kjer st lahko postrežete s hladnimi In toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni tiotelskt restavraciji Vam nudimo vse domače m tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše tn večje družbe. Telefon 30-641-44.
vošči srečno novo leto
'Znana urarna in zlatarna
Martin Šuligoj
Bogata izbira švicarskih ur Gorica, Ulica Carducci
vošči srečno novo leto
Pooblaščeni gradbenik
Stanko Faganel
Gorica, Ul. Baiamonti 33 Telefon 52-26
vošči srečno novo leto
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
L X GORIZIANA.
GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ
VSAKOVRSTNEGA BLAGA
vošči srečno novo leto
ZNANA KLOBUCARNA
M. LEBAN
Bogata izbira klasičnih in športnih klobukov, dežnikov itd.
Gorica, Raštel 28 - Tel. 39-07
vošči srečno novo leto
GOSTILNA
PAHOR
Jami j e - Tel. 73-465
vošči srečno novo leto
TRGOVINA ČEVLJEV
Andrej Čotar
Gorica, Ul. Raštel 3 vošči srečno novo leto
GOSTILNA
«OŽBOT»
Rupa
vošči srečno novo leto
Karmela Miklus
Velika izbira galanterijsk blaga za moške, ženske, otr Gorica, Ul. Oberdan št. 6 vošči srečno novo 1<
Bar «ADRIATICO»
Gorica, Travnik - Tel. 32-57 vošči srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
MIKLUS
Pevma, št. 17
vošči srečno novo teto
TRGOVINA JESTVIN
Rudolf Saksida
Gorica, Trg De Amici» 11
vošči srečno novo leto
A	A	
TRGOVINA JESTVIN		Električna in vodovodna
COTIČ		napeljava Stanko Koren '
SOVODNJE		GORICA, Ul. Mattioli 11
vošči srečno novo leto		želi srečno novo leto!
AVTOPREVOZNISTVO
Bratje DOUAK
Gorica, Ul. Trieste 153 Tel. 20-97
vošči srečno novo Ii
BRATINA
ure OMEGA - TISSOT Tržič (Monfalcone)
vošči srečno novo I
L
J^^BB Lesna
industrija PIVKA
™	Tel. št. 8
s svojimi obrati: Pivka, Prestranek, Bač, Postojna in Beljsko
Kupuje hlodovino vseh vrst ter prodaja in izdeluje žagan les vseh vrst, vezane '.n mizarske plošče, furnir, stole, izdelke lesne galanterije ter kosovno pohištvo
ZALOGA VINA
JOSIP FERFOLJA
della Libertà,
29-226
vošči srečno novo leto
Trst^ Ul. Merliti st. 14' - Telefon
TRGOVINA JESTVIN
URDIH
Trst, Ul. F. Severo 105 Telefon 55-618
vošči srečno novo leto
RIBARNICA
Marcela Pertot
BARKOVLJE, Ul. Perarolo 2 žeti Jsr£n\, novo leto!
#
kvalitetna vina:
Refošk, Malvazijo, Kabernet, Merlot, Borgonjo
v steklenicah ali na debelo
Zeli vsem svojim poslovnim prijateljem
in znancem uspešno novo leto 1963
SPOŠTOVANIM GOSTOM RESTAVRACIJE
«MOHORČIČ»
I
v SEŽANI z obratom v KOMNU
\;
želi kolektiv srečno in uspešno novo leto 1963
TRGOVINA ZELENJAVE
Mario Gerlanc
TRST — BARKOVLJE Miramarski drevored 181D želi 'srečno novo leto!
GOSTILNA
«ALU LUNA»
TRST, Ul. Ceìlini 1 vošči srečno novo leto 1963!
GOSTINSKO PODJETJE
«MALALAN»
SEŽANA z obrati BIFFE NA POSTAJI — gostilna MALALAN im KAVARNA «SPORT»
se priporoča za nadaljnjo naklonjenost in vošči vsem srečno novo leto 1963
HOTEL «TRIGLAV»
SEŽANA
želi vsem svojim obiskovalcem
in prijateljem mnogo uspehov v novem letu 1963
SEDLARSKA DELAVNICA
Ivan Doles
TRST, Ulica G. Gozzi 1 želi srečno novo leto 1963 !
Trgdvtna z jestvinami
Gizela Meden
TRST, Ul. Lamarmora 18 vošči srečno novo Teto!
M. SOAVE
TRST — Ulica S. Giusto št. 16 — 'Telefon 93-609 Hidravlika — Sanitarni material — Material za pode — za prevleke — za izolacijo — Plastika
Tvrdka ustanovljena leta 1883
Destilacija esenc JANOUŠEK
TRST — Barkovlje - TRIESTE - Barcola — Telef. 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz:
eter^nih olj za lekarniško uporabo in iz'delavo parfumov -, eter nih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov	žeii srečno novo leto!
JESTVINE
Josip Prelog
■ Trst, Ul. delia Guardia 44
.Telefon 93-831
vošči odjemalcem in prijateljem veselo novo leto
KMETIJSKA ZADRUGA
TRST
Ulica Ugo Foscolo 1
eli cenjenim klientom rečno novo leto!
JESTVINE
Danica Kocman
Stivan, št. 12
’oiči vsem veselo novo leto
BAR
PLES
Devin . Tel. 20-840 loščj gostom in znancem zdrav-a in veselja v novem letu
JESTVINE
Bravin
Devin . Tel. 20-844 vošči vsem prijetno novo leto
gostilna
Celestin Pertot
Nabrežina (Kamnolom) Svojim gostom in znancem telimo srečno novo leto
GOSTILNA
Jože Križmančič
BAZOVICA 113 — Tel. 226127 želi srečno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
Edi Kalc
PADRICE št. 71
vošči odjemalcem srečno novo leto
JESTVINE
Silvan Grgič
PADRICE št. 37 vošči svojim odjemalcem srečno novo leto
JESTVINE
REBULA
SALE2 št. 60 vošči srečno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
Marta Husu
GABROVEC št. 42 svojim odjemalcem želi srečno novo leto

I ?
Ì I

Ob deseti obletnici ustanovitve zunanje-trgovinskega podjetja
JADRAN
EXPORT - IMPORT
SEŽANA
0#
MESNICA
Pacor
Nabrežina (center) , vošči vsem srečno novo leto
KOLEKTIV
Tovarne
poljedelskih
strojev
-
Zemun
vošči najboljših uspehov v novem letu 1963 vsem svojim spoštovanim odjemalcem in trgovskim prijateljem v domovini in izven nje
isvsM sowe’-l	;
s svojimi obrati MARIBOR in KOBILARN A LIPICA zeli kolektiv vsem /Uislovnim prijateljem prijetno novo leto 1963 in se vljudno priporoča.
it; im
IP,*
TRST, Ulica Cicerone 8 - Tel. 38-074
vošči srečno novo leto
0. Carli & Co. trgovina z inozemstvom
Tovarna pohištva STIL
% y p\ p\	..
KOPER
želi veliko uspehov v novem letu vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem
A SOCIETÀ ADRIATICA FERRAMENTA E METALLI
S. A. F. F M.
Trieste - Trst, III. Marconi 22, tel. 37-541
vošči svojim cenjenim odjemalcem in trgovskim prija lei jem vse najboljše v novem letu 1963
KAROSERIJA
DANILO PERTOT
TRST BARKOVLJK. Ul. Bov.to 5 - IVI. 29.121, 39-378
Tapetništvo in ličenje ter popravila avtomobilov, kamionov in avtobusov
vošči cenj. k lienlom srečno novo leto!
■nnnnnnnmiminnnnmi	—
AGRARIA
muuuuuuuuuuuuuuui
OPČINE, Narodna ulica štev. 53 — Telefon 21-321
fck ...
PRODAJA: krmila za živino semena, piščeta, kmetijske stroje, umetna gnojila itd.
IRA	i'
imnnfmmrimnmmimn
AGRARIA
Uuuuuuuuuuuuuuuuu
TRST, Ulica Udine štev. 23 — Telefon 36-258 želita svojim odjemalcem srečno novo leto
GOSTILNA
BATIČ
Mali Repen, tel. 21-404 vošči prijetno novo leto
GOSTILNA
GOJČA
Gropada
vošči svojim gostom vsega dobrepa
JESTVINE
MARUŠIČ
SALE2 št. 20
svojim odjemalcem želi prijetno novo leto
CAPI AMI
IMPORT
EXPORT
LADIJSKA POPRAVILA - OSKRBA ZA LADJE
TRST
Ul. Corti 2 - tel. 36.141, 36-955 » Ul. N. Sauro 6 - tel. 29-978
želi srečno novo leto vsem svojim poslovnim prijateljem!
Konfekcijska trgovina
PITASSI
■ i	not	1
Koraso Halla 7
želi cenjenim klientom srečno novo leto!
TRST
>.••:. MA ‘ioUP
MILAN AMBROŽIČ
Elektrp - instalacijsko podjetje in TRGOVINA z električnimi predmeti:
lestenci, štedilniki, peči, pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine ULICA MIRAMA RE 29 — TELEFON 29-322 žeti srečno in veselo novo leto!
TRGOVINA OBUTVE
«LA FIORENTINA»
TRST, Ul. Tarabocchi« I
vošči svojim klientom srečno novo leto!
iTlEKSlTtl L'N AwlOaVA RN’A

N B PODRUŽNICA AIDOVŠCINA ST 6551 43 200 O TEUf IO N AJDOVŠČINA 17 Ztl POSTA) ; AIDOVSC IN* BRZOJAVNI N 4SI O v TIKSTll AJDOVŠČINA
GROSISTIČNA PODJETJA
IZDELUJEMO:
Se priporoča
POZOR	TKALNICE IN PLETILNICE
ZA ŠIROKO POTROŠNJO BOMBAŽNE TKANINE, ENOBARVNE, PROGASTE IN KARIRASTE V ZELO PESTRIH VZORCIH, ENOBARVNO IN KEPER FLANELO, FLANELASTE RJUHE BARVASTE IN BELE
V PREDILNICI — PROIZVAJAMO — BOMBAŽNO, KARDIRANO IN CESANO PREJO OD Nm 10 DO Nm 70, NUDIMO TUDI NA KRIZNIH NA VITKIH
KLIČITE TELEFON ST. 17, AJDOVSCINA, ALI TELEGRAM:	TEKSTIL AJDOVSCINA
kolektiv — TEKSTILNE TOVARNE AJDOVŠČINA
B. M. KRIŽAJ
IMPORT. EXPORT
TRST, Strada del Friuli 107/2
želi poslovnim prijateljem in znancem srečno novo leto!
t < '.V,	.iz. i ino. bi »i>:	•
Vsej cenjeni klienteli mesnic
AMATO PANKRACIJ
DOLINA — Tel. 97-612	DOMJO — Tel 99-343
TRST, Piazza Giarizzole — Tel. 50-695
vsega dobrega v novem letu 1963!
TRGOVINA JESTVIN
ALOJZ JERKIČ
TRST, Strada Vecchia per l’Istria 64 — Tel. 41-175
želi svojim odjemalcem uspešno in prijetno novo leto!
BIJOUTERIJA IN PAPIRNICA
MILAN SANCIN
TRST,-Strada-Vecchia per lTstria 60 — Tel. 55-439
se zahv,aljuje svoji klienteli in vošči srečno novo leto!
GOSTILNA
ALBINA BAVČAR
TRST, Ulica SonCihrZO — Tel. 42-249
želi svojim gostom in prijateljem prijetno novo leto!
*	| MANijFitKTURNA TRGOtU^S %	' . ~
'	«FANI»
STRAMAR 1Q7 — Tel. 977-118
velika izbira konfekcije — dežnih plaščev za ženske in moške — perila in bijouterije
KONKURENČNE CENE	PLAČILNE OLAJŠAVE
M0T0TECNICA CREMASCOLI
MOTO GUZZI	MOTO GUZZI
TRST — Ulica Fabio Severo 18 — Telefon 38-903
želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem
UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE
TE CBN A
TRST — Ulica Ghega 2 — Tel. 35-907 Telegram: TBCHNALUIN
vošči srečno novo letol
«BIFÈ TOMAŽIČ»
f R S T — Ulica Cassa di Risparmio štev. 3 — Telefon
35-301
VAM POSTREŽE Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM VINOM IN DOMAČIM PRŠUTOM
eli srečno novo leto
PAPIR IN GRAFIČNE POTREBŠČINE
PA P V BO S
TRST — Ulica Fabio Severo štev. 10 — Telefon 36-453
vošči srečno novo leto!
Srečno novo leto želi
TRGOVINA S KOLESI IN MOTOCIKLI TER MEHANIČNA DELAVNICA
FRANC BRUNDULA
OPČINE, Narodna št. 118 Telef. 21-022
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
SLOVENIJA JUGOSLAVIJA
Tel.: 70-004, telegr.: IUV VRHNIKA
SPECIALIZIRANA PROIZVODNJA SVINJSKEGA USNJA, DOBAVLJA GALANTERIJSKO IN KNJIGOVEŠKO USNJE V VSEH BARVAH IN IZVEDBAH, TAPETNIŠKO USNJE, CEPLJENCE, OBUTVENE IN GA-LANTERIJSKL BOKSE, VELURJE IN NUBUKE, PODLOGE V BARVAH IN RAZLIČNIH DEBELINAH, USNJE ZA ZAŠČITNA SREDSTVA
želi vsem svojim poslovnim ljudem in prijateljem uspeha polno novo leto 1963

TEKSTILNA PRODAJALNA
Magazzini «EDO»
TRST — Ul. Machiavelli 26 želi vsem odjemalcem srečno novo letol
Ulica Filzi 5
GOSTILNA
JOŽE MOŽINA
vošči veselo novo leto in se priporoča
TREBČE št. 49
GOSTILNA
ANTONIJA ŠTRAJN
DOLINA, št. 40 — Tel. 97-616
vošči gostom in prijateljem srečno novo leto!
S. a. r. I.
MET ALMI N ER ARI A
TRST, Ul. Trento I5/III — Telefon 23-049
UVAŽA:
RUDNINE, MÀRMOR, KVARCNI PESEK, APNENEC, GLINO FELDSPAT itd.
IZ V A 2 A:
ABRAZIVNI MATERIAL, RAZNE STROJE, KEMIKALIJE, UMETNE SMOLE, UMETNE BRUSE itd.
vošči srečno leto 1963
TRGOVINA JESTVIN in zaloga drv
LOVREČIČ
DOMJO, št. 38 — Tel. 99-331
želi svojim cenjenim odjemalcem veselo novo leto!
MIZARKA DELAVNICA
DANILO KRALJIČ
BOLJUNEC, št. 228
vošči svoji klienteli mnogo uspehov v novem letu 1963!
Import-Export
«FRUCTUS>
KOPER

trguje z vsemi poljedelskimi artikli, južnim sadjem, žitom ter predelanimi proizvodi: pulpami, sokovi, koncentrati, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami.
Delovni kolektiv vošči srečno in uspeha polno novo leto 1963
JESTVINE
LEGIŠA
Prečnik, št. 18 vošči prijetno novo leto
GOSTILNA
MIRO SANCIN
BOLJUNEC, št. 82 — Tel. 97-617
vošči svojim gostom in prijateljem prijetno novo leto!
ŽELEZNINE
TERČON
Nabrežina - Tel. 20-122 Svojim odjemalcem želimo srečno novo leto
GOSTILNA
SARDOČ
Slivno, št. 5 - Tel. 20-225 vošči gostom in vaščanom prijetno novo leto
PEKARNA
OTA
BOLJUNEC, št. 38
Svojim odjemalcem in prijateljem vošči plodnejše leto 1963!
TRGOVINA JESTVIN
Drago Kukanja
Nabrežina (center) vošči vsem srečno novo leto
jestvine ^gel Kraljič
PREBENEG
želi srečno novo teto
MANUFAKTURNA TRGOVINA
JOSIP ŠTRAJN
BOLJUNEC, št. 231 — Tel. 97-645
se zahvaljuje svoji klienteli in vošči srečno in veselo novo letol
GOSTILNA
GRUDEN
Samotorca (križišče) vošči gostom srečno novo leto
JESTVINE Bandj
DOLINA, št. 172
želi srečno novo leto
Manufakturna trgovina
Jolanda Sedmak
Križ • center želi srečno novo leto
JESTVINE
FRANC BERCE
BORŠT (center). — Tel. »7-650
vošči vsem veselo in plodno novo leto 1963!
GOSTILNA
BLAŽINA
Praprot
želi gostom in prijateljem mnogo uspehov v novem letu
Pekarna in slaščičarna
JAZBEC
Nabrežina-center - Tel. 20-174 želi srečno novo leto
GOSTILNA
«PRI BERCETU»
BORŠT (center) — Najemnica MARTA AUER
vošči svojim gostom srečno novo leto!
Industrija pohištva P SÉI1
Ustanovljena 1904	J J	y
Manufacturers of furniture
Established 1904
KAMNIK - YUGOSLAVIA
«STOL» industrija pohištva Kamnik Tel. 62-04, 62-05, telegram :
STOL KAMNIK
IZDELUJE: vse vrste sedežnega pohištva, stole, fotelje iz upognjenega in neupognjenega lesa po najnovejših osnutkih in modelih, predvsem v serijski proizvodnji, sodobno pisarniško pohištvo, Rex izdelke, več vrst stolov in foteljev v tapecirani izvedbi, mize in mizice raznih dimenzij in oblik • Dobavlja in opremlja s standardnimi in drugimi fotelji razne dvorane in vrši montažo z lastno montažno ekipo • Izvoz svojih izdelkov opravlja direktno z lastno komercialno organizacijo
Detajlno prodajo vrši v svoji tovarni
GOSTILNA IN MESNICA
PETAR0S
BORŠT, št. 6Q — Tel 97-651
vošči postom in odjemalcem prijetno novo leto 1963!
TRGOVINA JESTVIN
CLAUDIO ULIVETI
RICMANJE, It. 88
vošči odjemalcem in prijateljem uspeha polno novo letol
GOSTILNA
«AL CACCIATORE»
Vižovlje, št. 1
vošči srečno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA
Gabrovec — Tel. 225-188
vošči cenjenim gostom in prijateljem srečno novo leto
MARIJ MAGAJNA
ČEVLJAR
vošči in želi vsem svojim klientom srečno in uspeha polno novo leto
KRIZ
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
FELIKS
KRIZ, št. 135 — Tel. 21-540
želi svojim odjemalcem in prijateljem vsega dobrega v novem letu
TRGOVINA JESTVIN
KANTE
PROSEK — Tel. 21-527
vošči odjemalcem in prijateljem vsega dobrega v letu 19631
MESNICA
DE LORENZI
KRIZ-center — Tel. 225-107
želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA IN MESNICA
LOZAR
KRIZ, št. 193
želi cenjenim odjemalcem miru in blagostanja v novem letu!
BRIVSKI IN DAMSKI SALON STANKO DEVETAK
Nabrežina - Tel. 20-123
nudi moderne in sodobne pričeske. Spoštovani klienteli želi srečno novo letol
vošči vsem prijetno novo leto 1963
JESTVINE
Jožica Škrk
Sempolaj (center) vošči cenjenim odjemalcem mnogo dobrega
GOSTILNA
LEGIŠA
Prečnik, št. 14 - Tel. 20-227 vošči srečno novo leto 1963
ZALOZBA LIPA
v KOPRU
ZELI VSEM SVOJIM BRALCEM. SODELAVCEM IN PRIJATELJEM SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1963
ter priporoča svoja novoletna KNJIŽNA DARILA:
Irving Shepard: Pustolovske zgodbe J. Londona Stephen Birmingham: Mladi gospod Keefe
D. H. Lawrence: Ljubimec lady Chatterley • Heinz G. Konsalik: Diagnoza rak Claudio Puglisi: Zadnja ura Karol Bunsch: Pasje polje Mohammed Dib: Alžirija
JESTVINE
CELESTIN MALALAN
DOMJO, št. 84 — Tel. 99-356
želi svojim odjemalcem srečno in veselo novo letol
GOSTILNA
MILIČ
BflRISCKI — Tel. 21-480
Svojim gostom in prijateljem želimo srečno novo letol
TOVARNA «LESONIT» ILIRSKA BISTRICA PROIZVAJA • Lesonit plošče v kvaliteti extratrde, trda I, trda II in poltrde v dimenziiah-mm 2,5 do 5 mm x 5200 x 1700, mm 2,5 do 5 mm x 2600 x 1700 mm 2,5 do 5 mm x 1300 x 1700, • Lesomel plošče (emajlirane pio-’ šče) mm 4 x 1300 x 1700 gladke, rebraste in karirane, v raznih barvah • Lesomin plošče (melaminske plošče) mm 4 x 1300 x 1700 v nad 40 barvah ln lnut*'"-" —	-■-*»-	— ..
x 1300 x 1700 v
iltacijah • Melanit plošče (domači Ultrapas) mm 12 x nad 40 barvah in Imitacijah • Gornji artikli so želo aganje prostorov in za izdelavo opreime. Posebno v bankah Je oprema iz teh proizvodov zaželena, ker poživi prostore Je zelo odporno, lahko se čisti in daprostoru videz elegance in udobnosti OBRAČAJTE SE NA PODJETJE SAFT V TRSTU
želi vsem svojim delovnim tovarišem srečno NOVO LETO 1963 1
MESNICA
ANGELA SAKSIDA por. VOLPI
NABREŽINA — kamnolom, štev. 78 vošči cenjenim odjemalcem srečno novo . leto!
TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA
GUSTINČIČ
KRIZ, št. 204 — Telefon 225-103 vošči svojim, spoštovanim odjemalcem
veselo in plodno novo leto
GOSPODARSKO DRUŠTVO
KONTOVEL — Tel. 225-168
vošči vsem gostom in prijateljem postilne na Kontovelu, uspehov polno novo leto 1963
MIRODILNICA - DROGERIJA
NABREŽINA — center
GRADBENO PODJETJE
KARLO BAN & Co.
družba z o. z.	Al
TRST, Ulica Maiolica 1-1. — Telefon 90-821
ir*
É $
želi srečno novo leto
BAR SPORTIVO
TRST, Ul. dellTstria 10
želi svojim gostom srečno nòvo leto!
KROJACpCA
BOGATEČ
KRIŽ, si. 99 — Tel» 225-163 želi cenjenim klientom srečno novo leto!
TVRDKA
RADIO SOSSI
OPČINE — Ulica dei Salici štev. 1 — Telefon štev. 21-155
vošči vsem svojim klientom srečno novo leto.
BIFE «PRI J0ŽKOTU»
FIGOVEC
želi svojim gostom srečno novo leto!
TRST, Ul. C. Ghega št. 3
urarna' -- ZLATARNA
KARLO MIKOLJ
TRST, Campo S. Giacomo — Tel. 95-881
vošči srečno novo leto!
KAVARNA
«CENTRAL BAR»
OPČINE, -
Narodna-’ # 4« -«Tel. 21-053	■ 'BORŠT' Itevi 29 — tel. 97-652
vošči gosjotn srečno npvo lf.to	vošči svojim gostom
veselo novo leto
'GOSTILNA
GUSTO PAVLETIČ
TRGOVINA JESTVIN
Brala VIŠINI
TRST Ulica Roma 15 — Telefon 23-094
vošči srečno in uspehov polno novo leto! *
1 TRGOVINA Z MESNIMI IZDELKI
LJUBO JAKLIČ
TRST — Ulica S. Cilino 109 — Telefon 96-945 želi svojim cenjenim odjemalcem uspeha polno novo letot
MLEKARNA
A. ZOBEC
OPČINE,
Narodna ul. 48 — Tel. 21-274 vošči odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
A. ŠVARA
TRST, Katinara — Tel. 90-665
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto!
MLEKARNA
LUCIO
OPČINE, na Brdini
želi svojim odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
MIRKO HRVATIČ
BORŠT, št. 25 vošči cenjenim odjemalcem , srečno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA
na Opčinah
ter vošči srečno novo leto 1963!
vam nudi dober kozarec domačega vina, domače klobase in pršut
GOSTILNA
«GAMBERO»
TRST, UL Udine 37 — Tel. 24-938
vošči srečno novo leto!
GOSTILNA
«AL PALOMBARO»
TRST, Strada per Basovizza
lastnik ARMANDO PECHIARICH
Tel. 50-913
vošči srečno novo leto!
GOSTILNA
ŽERJAL
ZABREZEC	Tel. 97-630
ČISTILNICA — BARVTLNICA
DANEUDANIEL!
OPČINE, Proseška ulica 18
vošči svojim klientom obilo uspeha v novem letu 1963!
A		
KROJAŠKI SALON		
S.	KOŠUTA	»? *
TRST, Ul. d’Annunzio 11 I	(v isti stavbi, kjer	je kino Capitoli
zeli svojim klientom srečno novo		leto!
TRGOVINA JESTVIN
RUDI BIDOVEC
TRST, Ul. Genova 13 — Tel. 37-700
vošči srečno novo leto!
GOSTILNA
«NINI»
TRST
Ul. Valdirivo 32, tel. 38-915 vošči srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
KLUN
TRST, Ul. dellTstria št. 2
vošči svojim klientom srečno novo leto!
GOSTILNA
OSTROUŠKA
TRST — Ulica S. Nicolò, 3 vošči srečno novo teto
A		
ČEVLJARNA LEOPOLD ŠTOLFA		
		^	GOSTILNA
TRST. Ul. Cologna št. 19		c VADA
vošči srečno novo leto 1963		w V H It H Najemnica PREGARO Marjeta vošči svojim gostom srečno novo leto
	1—4—T	—		
TRST Ul Moren 7 pflZflR ARTEMIO
Telefon št. 28-373
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
»Vsi«»"
vošči srečno novo leto!
URARNA — ZLATARNA
ALOJZ SOSIČ
OPČINE, Narodna ulica 44 — Tel. 21-641
vošči vsem klientom in prijateljem srečno novo teto/
GOSTILNA
«PRI DRUŠTVU»
RICMANJE, št. 6 — Tel. 99-192 vošči cenjenim gostom mnogo uspehov v novem letu
Material in najrazličnejše drobnarije za hišno opremo
ALOJZ DANEU
OPČINE, Proseška ul. 13 — Tel. 21-044
vošči srečno novo leto/
^	ELEKTROMEHANICNA
delavnica za avtomobile in motocikle
VLADO ŠVARA '
TRST, Ul. Giulia 28 — Tel 96-742
vošči srečno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
MARIO GREGORI
TRST — Ul. Torrebianca 43
Tel. 24-004
želi srečno novo leto
iMANUFAKTURNA TRGOVINA
KRISTAN SUSIČ
TRST . Rojan, Ul. di Roiano 2
vošči cenjenim klientom srečno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
AVGUST ŠČUKA
TRST — Ul. Commerciale 94 Tel. 35-030
vošči srečno novo leto
UVOZ
Impex
IZVOZ
TRST - Ul. Roma 22 - Tel. 37-712, 20-S14
Poštni predal 97
vošči srečno novo leto
Tobakarna in papirnica
KURET
RICMANJE, št. 24 vošči srečno novo leto
GOSTILNA
VETO
OPČINE, Proseška ul. 35
vošči vsem svojim gostom srečno novo leto 1963!
GOSTILNA
ALBINA
DRAGA
vošči srečno novo leto in se vljudno priporoča
GOSTILNA
SIMONIČ
OPČINE, Narodna ul. 39 — Tel 21-053
vošči svojim gostom srečno novo leto!
ZALOGA DRV IN PREMOGA
DANILO ŠULIGOJ
OPČINE, Proseška ul. 24 — Tel. 21-172 _______________želi svojim klientom srečno novo leto 1963!
-o-
ii ; j !
J-

ZASTOPNIK AVTOMOBILOV
PEUGEOT
SALONE DELL’AUTOMOBILE BAN P. D.
TRST, Ul. Genova št. 21 — Tel. 28472
SERVICE z vsemi nadomestnimi deli UL G. Padovan 6 —; Tel 55-267
vošči srečno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
Franc Resinovič
Trg sv. Frančiška 8 Tel. 36-809
želi srečno novo leto
TVRDKA JOŽEF SILA
uvoz	izvoz
vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter, jamskega kisa
TRST - Riva Grumula št. 6-1 - Telefon 37-004
vošči srečno novo let oj
GOSTILNA
KAREL FIÓEL
PESEK, št. 38 želi svojim prijateljem in gostom srečno novo leto
ŠVAGELJ
Cvetličarna ANICA — Konjsko meso MARCELO OPČINE, Proseška ul. 33 — Tel. 21-482
voščita srečno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
KAPUN
PESEK, št. 1
vošči svojim odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA z električnimi potrebščinami
ERNEST MALALAN
OPČINE, Narodna ul. 128 — Tel. 21-189
želi svojim odjemalcem srečno novo leto!
KOLESA M ABC ON MOTO
Trg Ospedale 6 — TRST — Ulica Pietà 3 Največja Izbira koles in nadomestnih delov na našem področju. Pošilja darilne pakete (dovoljeno kolesa) v inozemstvo
vošči srečno novo leto!
Trgovina z jestvinami
VINKO BENČIČ
TRST
Ulica Roiano 5 — Tel. 23-560
želi svojim odjemalcem srečno novo leto
TISKARNA IN PAPIRNICA
U. BERNARDI
TRST, Ul. Mazzini 44 — Tel. 93-667 prodaja nalivna peresa, poročne vizitke itd.
vošči srečno novo leto!
JESTVINE
RADO ŽERJAL
BOLJUNEC št. 76 vošči srečno novo leto 1963
TVRDKA
TRANS-TRST
UVOZ — IZVOZ
želi srečno in uspeha polno novo leto!
TRST
GOSTILNA
PETER UMEK
GROCANA, št. 47
vošči veselo novo leto
INŠTALATERSKA DELAVNICA ^
IVAN SOSIČ (LAUFER)
OPCLNE, Narodna ul. 106
vošči svojim klientom srečno novo letot
GALANTERIJSKA TRGOVINA usnjenih izdelkov — torbic*, denarnice itd.
JOLANDA BABICH
OPČINE, Proseška št. 18 a	vošči srečno novo letol
gostilna grun0 Felicijan
DOM JO, št. 47 — Tel. 99-229 zeli srečno novo leto
BRIVEC
PEPI OTA
BOLJUNEC št. 200 vošči veselo novo leto
GIACOMO VATOVEC Succ.
TRST, Ul. Torrebianca 19 — Tel. 23-587, 37-561 EXPORT — IMPORT
specializirano podjetje za izvoz vsakovrstnih gospodinjskih predmetov ter poljedelskih strojev
vošči srečno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
VALENTIN SANCIN
BOLJUNEC št. 62 vošči srečno in veselo novo leto
TISKARNA
GRAPHIS
VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA SOLO, URADE ITD.
TRST	, ,
ULICA SV. FRANČIŠKA 20 TEL. 29-477
želi srečno novo leto!
MESNICA
MEVLJA
BAZOVICA, št. 99
vošči svojim odjemalcem
srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA IN PEKARNA
ZORA ČOK
OPČINE, Narodna ul. 61 — Tel. 21-046
žeti srečno novo leto!
JESTVINE
SAVO DUJMOVIČ
TRST, Ul. Sette! mane št. 69 Telefon 90-802 vošči veselo novo leto
BRUSTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH
i. z o. p.
OPČINE, Alpinska ul. 85 — Tel 21-054
vošči svojim klientom srečno novo letol
Zaloga vina in likerjev — UVOZ — IZVOZ
MIRAN KURIT
trst' Ul. Valdirivo 3 - Tel. 28-926
želi svojim odjemalcem srečno novo leto!
MESNICA
BRANKO ŽERJAL
BOLJUNEC št. 41 — tel. 97623 vošči spoštovanim odjemalcem srečno novo leto
KROJACNICA
ALFRED KRALJ
BAZOVICA št. 179 in TREBČE št. 122
vošči cenj. klienteli uspešno in veselo novo leto!
GOSTILNA
roza mim
OREH, št. lai - iei. 977-106 voščj svojim gostom
veselo novo leto
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP ŠKABAR
OPČINE, Narodna ul. 42 — Tel. 21-026 vošči cenjenim klientom tu in onkraj meje srečno novo leto 1963!
_k_
AVTO PODJETJE
K ANOBEL
TRST, Ul. Ghirlandaio 42 — Tel. 90412
vošči srečno novo leto!
JESTVINE
DRAGO ŽERJAL
BOLJUNEC št. 237 vošči cenjeni m odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
KAREL KALC
cenjenim odjemalcem želi srečnp novo letol
GROPADA, 97
Gostilna na Križpotu
FRANC SLAVEC
MACKOVLJE, št. 75
vošči svojim gostom srečno . novo leto
KROJAŠKI SALON za dame in gospode
M. MOZETIČ
TRST, Trg Garibaldi 11 — Tel 90-280
Velika izbira modernega blaga Plačilne olajšave — Vošči srečno novo leto!
GOSTILNA
DANILO SANCIN
BOLJUNEC št. 66 — tel. 97625 vošči srečno novo leto
JESTVINE
KRIŽM ANČIČ
vošči veselo novo leto!
GROPADA št. 29
ZALOGA STAVBENEGA MATERIALA
CELESTE DANEU DANIELI
OPČINE, Narodna ul. 77 - Tel 21-034
vošči vsem svojim klientom srečno novo letol

TRGOVINA JESTVIN
ANDREJ 0BERSNEL
TRST, Ulica Maiolica 1 — Tel 93-070
želi mnogo uspeha v novem letu!
Srečno in veselo novo leto vošči cenjenim gostom
kavarna Žerjal
BOLJUNEC (Športno igrišče)
MESNICA
HROVATIN
TREBČE in OPČINE — Tel. 21-571 svojim cenjenim odjemalcem teli srečno novo leto
a		
JESTVINE DANILO KOS MACivOvLJE, št, 25 Tel. 97-721) vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1963		*	GOSTILNA IN BAR VLADIMIR BAK PESEK — Tel. 226-120 vošči postom in prijateljem srečno novo letol
		
A		
Srečno novo leto 1963	A	
želi gostilničarka		TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA
MARČELA TUL		MAHNIČ
MACKOVLJE, št. 3		v BAZOVICI
in se vljudno priporoča		vošči spoštovanim gostom in odjemalcem srečno novo letol 			-
STANE SLAVEC
vošči srečno novo leto 1963
in se priporoča svojim gostom za nadaljnje zaupanje BOLJUNEC — telefon 97634
i-----—-------1------------------------------
TRGOVINA JESTVIN
PAHOR
TREBČE št. 111
vošči svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto	^
GOSTILNA
ALEKSANDER KOZINA
PRLBENEG, št. 11, tel. 97-631 vošči svojim gostom mnogo dobrega
PEKARNA
MARC
v BAZOVICI
vošči cenjenim odjemalcem in prijateljem uspehov polno novo letol
1	“	TRGOVINA JESTVIN		^	GOSTILNA
i	MILAN BEVK		
1	TRST, UL Sonnino 9 — Tel. 41-572		GUSTINČIČ
4	vošči avojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto!		JEZERO, it. 7 vošči gostom in prijateljem srečno novo leto
			
	*	KROJAŠKI SALON		
		A	
	BAUČER-SMRDEL		Gostilna in trgovina Adamič domjo vošči gostom in odjemalcem srečno novo leto
	TRST, Ul, XX. sept. 22 — Tel. 96-7iž6 vošči cenjenim klientom mnogo uspeha v novem letu!		
JESTVINE IN PEKARNA	'	.	.
S IVI T Z
TREBČE št. 23 — Tel. 21-440 vošči vsem vaščanom srečno novo leto
JESTVINE
JOSIP JERJAN
DOLINA, št. 69 - Tel. 97-621 vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1963
TRGOVINA JESTVIN
AVGUŠTIN ŠTRAJN
DOLINA, št. 75 — Tel. 97-839
Cenjenim odjemalcem srečno novo leto 196JI
GOSTILNA IN TOBAKARNA-
«PRI MIČETU»
TREBČE — Tel. 21-170
cenjenim gostom srečno novo leto
gostilna
J0SIPINA ČEFUTA
DOMJO, št. 36
vošči srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP JERCOG
DOLINA, št. 41 — Tel 97-613
vošči svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo letol
KOMBINAT
KONSERVNE
INDUSTRIJE
Izvaža svoje priznane proizvode - Vse vrste ribjih konserv, tunino, slane sardele, inčune ter vse vrste predjedi (antipaste) in nudi nadalje tudi ostale svoje proizvode: «ARGO JUHO», «DADIN», «DADA KOCKE», paradižnikov koncentrat, razne vrste marmelade in druge produkte
DELAMARIS • Izola
Vsem poslovnim prijateljem želi kolektiv mnogo lepih uspehov v letu 1963
| Kolektiv flVTOTURISTIČNEGA PODJETJA
«SLAVNIK»
~~ KOPER
vošči vsem uporabnikom svojih služnosti, poslovnim prijateljem in znancem mnogo lepih uspehov v letu 1963.
KOLEKTIV PODJETJA
O • © •
LJUBLJANA. Mestni trg št. 24 Telefon 21407
želi uspeha polno NOVO LETO 1963
LJUBLJANA Titova 19 - VIII
EXPORT	IMPORT
S LO V K N [J A - S A l>J L
Trgovsko predstavništvo v Mariboru, Beogradu, Skopliu, skladišče v Volčji dragi pri Gorici, Hladilnica v Zalogu.
Vsem proizvajalcem in trgovskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in se priporočamo za bodoče
Vsem poslovnim prijateljem in vsem, ki so deležni naših uslug, vošči delovni kolektiv srečno novo leto 1963
Živo živino, razhlajeno, zmrznjeno in konfecionirano sveže meso, mesne konserve, gotova jedila v konservah, jušni koncentrati, suhomesnati in klobasičarski proizvodi, specialitete, divjad, žabe, ribe, perutnina in jajčni produkti, polži in gobe, naravna in umetna čreva, loj, tehnične maščobe itd.
Izvozno - uvozni sektor: Zagreb, Heinzlova 53a, tel. 51-030, 51-280; telex 02-149; telegram: «SUEME - SESVETE».
"Z! ZAGREB - SESVETE
Telex 02149 P. B. 276
IZVAŽA:
2eli srečno novo leto !
m
eme
«ZAČIMBA»
- PORTOROŽ -
VAM NUDI VSE VRSTE KOLONIALNEGA BLAGA IN DOMAČIH ČAJEV
Mnogo lepih uspehov v letu 1963, želi vsem svojim cenjenim
komitentom

N:--š i ■ ' ' ;~S •
Ca Ga Ra
COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE
SOC A R L
UL. DELLA GEPPA, 9 • TRST
UVOZ
želi srečno novo leto!
TEL 37-940, 28-352
UVOZ
g»*g!*ir.—im
..ir-'
«INTERTRANS - GLOBUS»
mednarodna špedicija, transporti in skladišča
LJUBLJANA, Šmartinska cesta štev. 152 a
— telefon : h. c. 33-662 — telex : 03-107
OPRAVLJA kvalitetno, poceni 'InuHftro^/iuvse spediterske usluge v zvezi S tuzemsko in mcanutodno bloguimo meaja*u ne glede uà VSto lfi količino blaga; / vsS' čarlHskO JMsredfiiSRe'"pošle prFiivoz--nih in izvoznih pošiljkah / kvalitativni in kvantitativni pregled blaga / prevoz s tovornimi avtomobili v tuzemstvu in inozemstvu / sejemske usluge z lastno mehkniz acijo1 / nakladanje, prekladanje, skladiščenje, hranjenje in zavarovanje blaga O Interesenti zahtevajte informacije in ponudbe od centrale podjetja in podružnic: Beograd, Zagreb, Rijeka, Maribor, Celje, Jesenice, Koper, Nova Gorica, Sežana, Novi Sad. Subotica O S poslovnim sodelovanjem se boste o solidnosti opravljenih uslug sami prepričali
.Vošči sa>oji?i poslovnim prijateljem SREČNO NOVO LETO
podjetje za izvoz — uvoz — notranji trg lesa in lesnih izdelkov
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11 - Telefoni 23-931-9 - Telex: 03112 0313S
NAJ VEČJE SLOVENSKO PODJETJE m uvoz — izvoz • NOTRANJI TRG LESA • MEHAK IN TRD ŽAGAN LES • ZABOJI • GOZDNI PROIZVODI • DRVA ZA KURJAVO
•	VEZANE IN PANEL PLOŠČE
•	STOLI IZ UPOGNJENEGA LESA
IZVAŽAMO: FURNIRJE • PARRETE • LESENE HIŠE • LESNO GALANTERIJO • PISARNIŠKO IN STANOVANJSKO POHIŠTVO • SERIJSKO IN LUKSUZNO POHIŠTVO
OBIŠČITE NAŠO STALNO RAZSTAVO POHIŠTVA NA TITOVI CESTI • GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE HALA «B»
Kolektiv želi srečno in uspešno novo leto 1963!
INDUSTRIJA
METALNIH
POLIZDELKOV
„IMPOL“
SLOVENSKA BISTRICA
IZDELUJEMO:
Aluminij: iz aluminija od 99 do 99,7 odstotka čistoče
aluminij legure: Al—Mn, Al—Mg—Si, Al’—Mg—Mn, Al—Mg—2, 3, 5,
Al—Cu—Mg—Pb in avtomatske legure, in sicer: pločevino, trakove in rondele
profile za vagonsko ter karoserijsko industrijo in za gradbeništvo — polirane, anodizirane odnosno barvane (eloksirane) cevi in os*ale profile (okrogle, šestoglate, ploščate) aluminij vrvi (čiste) in aluminij—jeklene vrvi (Al—Fe), valjano in tegano žico
želi svojim poslovnim prijateljem SREČNO NOVO LETO 1963!
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje /. modernimi tovorno potniškimi iadtamt
redno progo Jadran-Južn» Amerika — via Zahodna Afrika (Htjeka Split. Napoli. Genova, Marseille, Casablanca, Dekar, Conakry, Tako. radi. Tema, Rio de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo. Indonezijo. Japonsko ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 10(0 do 10.000 ton nosilnosti.
Za vse intormaetje se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba» Piran, Zupančičeva ulica 24, in oa naše agente po vsem svetu. Telegrami, Plovba Piran	Teiezi: 035—22, 035 23
Teletom: 72.170 do 72-177	Vošči srečno novo leto
«AVTOPROMET» gorica______________________
Nova Gorica - Jel. 20-44
nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
Vsem, ki se poslužujejo naših uslug, poslovnim prijateljem in sodelavcem želi kolektiv vsega dobrega v NOVEM LETU 1963 !
TOVARRA AVTDIR0BI10V IH DIOfORJEV MARIBOR
tim
■
NAŠI IZDELKI
* t i i

Kamion TAM 4500, nosilnosti 4,5 tone, z vgrajenim zračno hlajenim Dieslovim motorjem Prekucnik TAM 4500 K, s trostransko «kip» napravo primeren za delo na gradbiščih in cestah Kamion hladilnik TAM 4500 HS, primeren Za Prevoz hitro kvarljivth stvari
Gasilski avtomobil TAM 4S00 G In TAM 55(0 C,
hitra in izredno praktična gasilska avtomobila z vgrajeno cisterno In drugim gasilskim priborom
Kamion TAM 4500 P, vozilo za polivanje ulic in cest
Kamion TAM 4500 F. vozilo za odvoz fekalij primerno za komunalna „r Ja vnosi
Avtobus A 3000 v standardni in turistični izvedbi primeren za izlet» m druge prevoze potnikov, 32 sedežev
Kamion TAM 2000, lastna konstrukcija TAM, vozilo, ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz mao'ilh tovorov Podjetje ga bo v kratkem pričelo serijsko Izdelovati
- ■ ........
Si
'i
4 ÉÉ
Rte
; fi
m

Delovni kolektiv tovarne pošilja oh novem letu mnogo lepih pozdravov vsem delavcem sveta z željo, da hi imeli mnnfto uspehov v borbi za mir na svetli
KAVARNA IN RESTAVRACIJA
<JADRAN»
POSTOJNA
Spoštovanim gostom in prijateljem kavarne in restavracije «JADRAN» ter gostišča «SOVIČ» vošči kolektiv mnogo lepih uspehov v letu 1963.
EXPORT-IMP< >RT
KOPER
Nabrežje Jugoslovanske mornarice 1-a s samostojnim obratom AVTO-MOTO SERVIS KOPER
Predstavništva:
Beograd 27-331 Ljubljana 20-413 Zagreb 39-718 Osijek 29-57 Rijeka 42-74 Ljubljana telex 03-174
Glavni direktor 21-539 Uprava, komerciala 21-080 Finančno-rač sektor 21-544 Grosistična dejavnost 21-254 Široka potrošnja 21-569, 21-505 Avtomoto servis 21-272 Telegram IMEX Koper Telex 035-11
EXPORT: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa m lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične,'tekstilne in ostale industrije
želi vsem svojim delovnim tovarčšem srečno m uspehov polno 1963
IMPORT:
vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo, tehničnega materiala strojev, opreme m potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin m vseh ostalih industrijskih proijvcif-iv
Srečno
novo leto

v v
v- v- •
VOSCl
BRODOGRADILISCE
«VIKTOR LENAC»
RIJEKA
; im
- j*	. j ■ i,
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
GLAVNICA LIR 600.00C.000 - VPLAČANIH LIR 160.000.000
TRST - ULICA FABIČ FILZI ŠT. 10
TELEFON ŠT. 38-101. 38 045
VOŠČI SREČNO NOVO LETO
BRZOJAVNI NASLOV: BAN KR ED
UVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
IMPEXPORT
TRST, UL. CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725; Telegr.: IMPEXPORT - TRIESTE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
vošči uspeha polno novo leto 1963
IMP.
TRANS A DRI A S.p.A.
EXP.
TRST — Ul. CICERONE 8/XI - TEL. 30-214 SELABISCE;	vse vrste lesa — eksote — furnirje — poliestere — dekora.
Scalo Legnami	ti v ne plastične profile — laminate — stroje in druge ar-
tikle za lesno industrijo
vošči srečno novo leto
EXPORT-IMPORT
zemeljskih pridelkov in njihovih predelav ZAGREB - Praška ul. 2-11
TELEFONI! CENTRALA 37-154
UVOZ—IZVOZ 36-012 — 37-109 — 37-309 TELEX: 02-110 TELEGR.: VOCE ZAGREB
IZVAŽAMO: Vse vrste svežega in suhega sadja in selenjave ter njihovih predelav, predvsem suhe gobe, suhe dalmatinske višnje vrste «maroška», višnjev sok višenj «maraska», sadne pulpe, suhe slive, mandeljne, orehe, lesnike, cebelj: med, gozdne sadeže, višnjevec; nadalje otrobe in ostala krmila.
UVAŽAMO: Južno sadje, kolonialno blago in druge poljedelske m prehrambene pridelke.
Obrnite se direktno ali na naše podružnice:	. . „„ Tn- itìsv.
ZAGREB: Praška 201.. tel. 37-154; ŠEMPETER PRI GORICI, tel. 28, SPLIT, Viška I; tel. 33-71; KARLOVAC, Zrinjskega trg, tel. 580; OSIJEK, Avgusta Cesarea 29. teh 25-80 in 25-51.	Vošči srečno novo leto 1963
Tehno-Impex
Podjetje za izvoz in uvoz
LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA
BEETHOVNOVA 12 - Poštni predal 194-IV
Trgovsko podjetje za izvoz in uvoz TEHNO-IMPEX, Ljubljana, Beethovnova 12, čestita vsem poslovnim prijateljem in zeli mnogo uspehov v novem letu 1963.
ŽELEZARNA STORE
fore pri Celju
Telefon 31-71 do 73 CELJE In ŠTORE j, teleprinter 034-18
Proizvaja: Surovo železo: belo, sivo, hematitno im specialnih leva. 1'irtet • SM jekla: kvalitetna ogljikova, plemenita ogljikova, kvalitetna nizko legiirama, plemenita nizko legirana in jekla za vzmeti vseh vrst • Vsa prednja jekla izdelujemo v toplo valjanih profilih: okroglo, kvadratno, 6 in 8-oglato, ploščato, specialne profile po posebnih naročilih 9 Litoželezne valje: za potrebe črne in barvaste metalurgije, industrijo gume. papirja im mlincu» industrije • Koki le: vseh vrst im tež 9 Litoželezne vodovodne cevi • Cevovode za ladjedelništvo — tankerje • Strojno litino do kosovne teže 15 ton v vseh kvalitetah po JUS-u, modificirano litino, modificirano KGR litino, ki se odlikuje z zelo visokimi mehanskimi kvalitetami, og. mjeodpomo in proti kislinam odporno litino 9 Samotni material: opeko standardnih oblik in oblik po zahtevah naročnikov ter malto v kvalitetah SK 34 in več 9 ZAHTEVAJTE katalog naših proizvodov!
mm
K
INTERE VROPA
KOPER
MEDNARODNA ŠPEDICIJA in TRANSPORT
KOPER tel. 21630 telex 03-517
/J
-;'V
*///
-v
'O
tik*
Nudi svoje usluge za medn. rodno špedicijo in transport s svojimi kamioni in skladišči 9 Izvršuje redni zbirni promet z ^p- vsemi evropskimi centri bocking ladijskega prostora 9 Kvan-0N tltetni prevzem blaga 9 Poslu ie na mednarodnih velesejmih in izložbah s svojo specializirano filiate 9 Tranzit - reexport -Import Export loco in darilne pošiljke 9 Filiale: Ljubljana, Sežana, Maribor, Zagreb. Beograd, Novi Sad, Subotica, Zrenja-nin in Reka 9 Izpostave. Kozina, Nova Gorica, Jesenice, Prevalje in Sarajevo
INDUSTRIJA MODNIH TKANIN
MARIBOR
STAVBENIK
SPLOSNO gradbeno podjetje
IZOLA
Telegram: Stavbenik Izola Tel.: H .C. 71-1«, 71-148, 71-149 Železniška postaja Podgorje
S svo,
gradbišč! ter sektorji v Kopru, Ljubljani in Piranu
stranskimi obrati in
Delovni kolektiv vošči mnogo uspehov vsem delovnim ljudem z željo, da bi bilo leto 1963 vsestransko plodnejša.
(Prej; PREDILNICA IN
IZDELUJE:
TKALNICA MARIBOR ter MERINKA MARIBOR]
bombažno, volneno stanično prejo in prejo iz sintetičnih vlaken v številkah od 1 do 60 surovo barvano, melanzirano in mešano.
Bombažne volnene, stamene tkanine in tkanine iz sin-tetike, karirane, progaste, enobarvne in surove.
GLAVNI ASORTIMENT JE SLEDEČ:
Bombažne: kretoni, cefitji in popelini za moške srajce, kanafasi, flanele za pižame in športne srajce, plenice in surove tkanine.
modne tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z ejektno sukano prejo, vozličasto in prejo z acetatnimi vlakni.
modne tkanine iz sukane in česane preje, volneni va-telin.
modne tkanine za ženske obleke in kostume.
Stanične:
Volnene:
Sintetika:
Asortiment tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen u novimi vzorci Vse stanične tkanine so oplemenitene z apreluro proti mečkanju — Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot izredno kvalitetne, solidne in cenene
Delovni kolektiv želi vsem poslovnim in delovnim tovarišem srečno in uspeha polno leto 1963!
o
«i
ol
ti
m
a
s
—■ e ■
a
m
>
9
U
I.
Mamič
m
Ekskluzivna zastopstvu
nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga
Trst, ul .S Lanari) M il rei ta ..s 11996
Srečno novo leto!
Cfo adriaimpex
u. d.
UVOZ	IZVOZ
ZASTOPSTVA
TRST - UL CEPPA 9-111 - TEL 38-770, 29-135
URARNA . ZLATARNA
TRGOVINA S ČEVLJI
Anton MALALAN Marcel
OPCIINE, Proseška ul. 18 — Tel. 21465 te priporočata in želita svoji /clienteli SREČNO NOVO LETO
S. JA ZB AR
URAD IN LESNO SKLADIŠČE
TRST — Lesno pristanišče telef. 44-552 izven urnika telef. 92-982
SKLADIŠČE VEZANIH PLOSC, FURNIRJEV IN MIZAEtSKEGA KLEJA
TRST — Ulica Cotogna štev. 13 - Telefon 41-643 GRADBENI IN MIZARSKI LES
želi srečno novo leto/
CVETLIČARNA
TRST — Ul. DeU’Istria 19 — Telefon 95-052
vedno dobro založena s svežimi cvetlicami želi srečno in uspeha polno novo leto 1963
PRIMORJE EXPORT
UVOZNO UVOZNO PODJZTJZ
NOVA GORICA • JUGOSLAVIJA
Telefon: št. 07 Nova Gorica, št. 12 Šempeter pri Gorici
Brzojavi: Primorje Export - Tekoči račun 600*31/1-39 - 1	pri JUB Ljubljana	■■ —-
ČESTITA ZA NOVO LETO VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM