BLfeSfcnkkA — * - ^ - - - _ - - . » « Leto LXXm., št. 22 Ljubljana, sobota 27* Januarja 1940 Cena Din L— iznaja /san jao popoiane izvzema? jede 1 je ud praznike — inseratl do 90 petit vrst q l)id i. 3c HK» v/rsi a LMr 450 30 IO0 ac -MK) vrst 9 Din 3. večji inseratl petit vrsta Oid 4.— Popust pc ao^ovoru mserata' laven posebej - »Slovenski Narod« ven;* aiH«w»ćnc • iug'jsiavi]i Din 12.—. sa inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJPRAVNiSTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-23 to 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65: podružnica uprave Kocenova ul 2. telefon št 190 - JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10 351 Poostrena borba za raitiunsKi petrolej V pričakovanju večjih vojnih operacij si skuša Nemčija zagotoviti čim večje količine tekočega goriva, kar pa skušata Anglija in Francija preprečiti — Turčija naj bi intervenirala v Bukarešti v prilog zaveznikov, Italija pa v prilog Nemčije Berlin, 27. jan. p. Ponovni obrsk francoskega generala Weyganda v Ankari je izzval v berlinskih krogih veliko pozornost. Nemci budno spremljajo delovat je tega odličnega francoskega vojskovodje na Bližnjem vzhodu in domnevajo, da je ta ol»i k v zvezi z angleško in francosko demaršo v Bukarešti. Smatrajo za verjetno, da bo francoski general skušal pridob.ti Turčijo za prijateljsko intervenejo pri rumnnskj vladi, da ogodi zahtevam zaveznikov Nemški tisk posveča obisku francoskega generala Weyganda v Ankari vel ko pozornost Po mnenju nemškega tiska obisk generala Weyganda v Ankari ni zasebnega značaja, kakor je bilo uradno objavljeno, temveč gre za nove akcije zaveznikov na Bližnjem vzhodu Po nemških informacijah se Weygand prizadeva pr dob ti turško v a-do. da bi posredovala pri rumunski vladi v vseh vprašanjih, v katerih vlada nesoglasje med Rumunijo in Anglijo. Obenem nemški listi priznavajo, da je Nemčija dobila od Rusov pravico za eksploatacijo petro- lejskih vrelcev v Galiciji, toda glede teh koncesij sta se Nemčija in Rusija — tako trdi nemški tisk — sporazumeli že od vsega začetka vojnih operacij proti Poljski Budimpešta, 27 jan e V tukajšnjih diplomatskih krogih z izrednim zanimanjem zasledujejo vse akcije med Anglijo in Rumunijo, ki so v zvezi z dobavo petroleja. Madžarski tisk ugotavlja, da so zavezniki pripravljeni storiti vse. da zaščitijo svoje interese v tem vprašanju, izražajo pa upanje, da se bo petrolejski spor, v kolikor se tiče Anglije in Rumunije končal s kompromisom tako. da bodo zavarovani interesi obeh držav Po informacijah iz diplomat-sk h krogov je pričakovati vendarle energičnih akcij zaveznikov Droti Nemčiji v kratkem času prav zaradi petroleiskeea problema Rumunija se je obvezala dobavljati Nemčiji 130.000 ton Detroleia Rusija pa od 250 do 300 tisoč ton oetroleia To sc količine, s katerimi s- Nemčija lahko na pravi precejšnje rezerve tekočega goriva Zaradi tega bodo zaveznik' nrisilieni ori- četi kmalu z množestvenimi napadi na Nemčijo, da s tem riasprotnka primorajo, da troši večje količine tekočega goriva in mu onemogočijo obenem ustvarjati zadostne rezerve Stališče Anglije in Francije Pariz, 27 jan. s. (Havas) Nemška propaganda skuša dokazovati, da so nastale med Anglijo in Rumunijo diference zaradi no-ver,v urada za kontrolo prodaje petroleja v Rumuniji. Res je vest o ustanovitvi ta-rada vzbudila nekaj vznemirjenja pri zaveznikih, predvsem v Londonu Po-pomoma netočna pa je vest. da hoče Anglija Rumunijo v tei zadevi ustrahovati Dejstva so enostavno naslednja Nemčija potrebuje petrolej Ne more pa ga dobivati v dovoljn h količinah iz Sovjetske Rusije ker ea ta kljub svoji ogromni produkciji potrebuje za svoje motorizirano poljedelstvo in za armado Na drugi strani tudi sintetična orodukrija Do^onsk^h sredstev v Nemčiji ne daje v polni meri zadovoljivih rezultatov Tako je Nemčiji neobhodno potreben rumunski petrolej Zato je dospel ponovno v Bukarešto dr Clodius. da zasigura nove bistvene količine romunskega petroleja za izvoz v Nemčijo. Uradno pojasnilo rumunske vlade pa pravi, da kontrola petroleja zasleduje samo namen, da regulira domačo porabo v zvezi s povečano potrebo, zlasti za vojsko Obenem pa mora kontrol rati prodajo petroleja že zato, ker predstavlja petrolej največje rumunsko bogastvo. Ce ie temu tako. nimata ve Anglija ne Francija nobenega vzroka za vznemirjenje. Nasprotovali bi Rumuniji šele v primeru če bi Rumunija povečala dobave za Nemčijo v taki obliki, da bi bila Anglija pr: tem prizadeta Angleška vlada sicer noče na Rumunijo izvajati nobenega oritiska. noče pa tudi. da bi Rumuniia sklenila z Nemčiio nove sporazume, ki bi kompromitirali gospodarske sporazume med Francijo in Rumunijo ter Anglijo in Rumunijo Nemčija in Balkan Posvet nemških diplomatskih zastopnikov na Balkanu Berlin, 27. jan. r V zunanjem ministrstvu je bil včeraj pod predsedstvom zunanjega ministra Ribbentropa važen posvet nemških mat s k ih zastopnikov na Bal- kanu. Na la posvet so bili pozvani nemški poslaniki v Beogradu. Bukarešti, Atenah. Sofiji. Ankari in Budimpešti. Dasi o tej konferenci ni bilo izdano nikako službeno poročilo, se doznava, da so razpravljali predvsem o stališču Nemčije do Balkana In o možnosti bodočega razvoja na Balkanu. S posebno pozornostjo je bilo sprejeto porcčilo nemškega poslanika v Ankari Pa-pena. ki je bilo v zvezi s pripravami zaveznikov na Bližnjem vzhodu za primer, da bi prišlo do konflikta z Rusijo. Na konferenci so govorili tudi o bližnji konferenci. Balkanske zveze v Beogradu. Vsi nemški d;-plcmatskl zastopniki na Balkanu so dobili nova podrobna navodila, ter so c'anes odpotovali na svoja službena m°sta. Nemška spomenica Mussoliniju Budimpešta. 27. jan. e. Tukajšnji list »Maggvar Orszag« objavlja vest, da je nemška vlada poslala v Rim spomenico, s katero nemški zunanji minister Ribbentrop in kancelarjev namestnik Hess pojasrjuje-ta stališče Nemčije v zvezi s sodelovaniem Nemčije z Rusijo. V spomenici je poudarjeno, da sodelovanje med Nemčijo in Rusijo ni naperjeno proti Italiji in ne bo naperjeno proti italijanskim interesom, četudi bi bodoče vojne akcije Nemčije hi Rusije zahtevale kakšne posebne odločitve Nemčija želi celo utrditi politiko osi Rim-Berlin. Gospodarska pogajanja z Italijo Rim. 27. jan. e. Danes je pričel trgovska pogajanja z zastopniki ital janske vlade šef gospodarskega odseka nemškega zunanie-ga ministrstva dr. Clodius. ki se le ored kratkim mudil v Bukarešti Pogaiania se tičejo po informacijah iz gospodarskih krogov v Rimu vprašanja klirinške izmenjave med obema državama Pc mneniu italijanskih gospodarstvenikov ni pričakovati da bo podpisan kakšen nov gospodarski ali trgovski sporazum med Italijo in Nemčijo Dr. Clodius bo pa brez dvoma skušal rešiti vprašanje nekaterih kontingentov, zlasti vprašanje uvoza nemškega premoga v Italijo, ki se je znatno zmanjšal, odkar je Nemčija v vojni. Rešiti bo treba tudi vprašanje prevoza sploh, ki je iz Nemčije v Italijo v zadnjih petih mesecih precej zastal. Eno :7nricd glavnih vprašanj, ki ga hoče dr dodfUs re?iti ob tej crili!:;. pa ic finančno vprašanje y zvezi z izselitvijo nemške manjšine v Tirolih Po dosedanjih pogodbah mora Italija plačati Nemčiji za prepuščeno premoženje Nemcev ki so se s plebiscitom odločili za izselitev, okoli 11 milijard lir. Kje je nemška križarka ^Deutschland"? Angleži domnevajo, da so jo potopili in da skušajo Nemci s preimenovanjem v „Lutzov" to izgubo prikriti London. 27. jan. br. V angleških pomorskih kiogih je zbudila silno pozo no t vest. da je kancelar Hitler odredil, naj se znana nemška križarka »Deutschlanda ki se je po nemških vesteh te dni vrnila s križarjenja po Atlantskem oceanu v svojo domovinsko luko. preimenuje v »Lutzow«. Angl ška vojna mornarica, ki kontrolira vsa morja, ie mesec dni ni nikjer več opaž la te nemške križarke. Zato so v angleških pomorskih krogih prepričani, da se za tem skriva priznanje, da je križarka »Deutschland« Izgubljena. Angleška admirali teta je te pred mesecem dni objavila, da je angleška podmornica »Salmont« na Atlantskem oceanu torpedirala neko veliko nemško vojno ladjo, katere identitete pa ni bilo mogoče točno ugotoviti. Takrat se je domnevalo, da gre za ladjo tipa »Leipzig« ali »Blucber«. Sedaj pa kaže vse na to, da je brIa to križarka »Deutschland« in da hoče nemškr mornariško poveljstvo s tem preimenovanjem prikriti to izgubo, ki je za nemško mornarico nenadomestljiva. Dva češka ministra pobegnila v tujino Čehi pričakujejo sedaj še ostrejše ukrepe Praga, 27. jan. e. Uradno poročajo, da je predsednik Hacha razrešil dolžnosti kmetijskega mmistia dr. Fajerabenda in predsednika vrhovnega odbora za nadzorstvo nad cenami inž. Jaromila Ne časa. Ministra dr. Fajerabend in Nečas sta pobegnila v inozemstvo v začetku tega meseca, najbrž preko Slovaške in Madžarske in se napotila v Francijo. Dolžnosti kmetijskega ministra dr. Fajerabenda ie prevzel pravosodni minister Krejči. mesto inženjerja Nečasa pa je zasedel nemški vladm komi-amr von Buschell. O teh spremembah češkoslovaški tisk dosedaj m poročal Splošno mnenje je, da bo sprememba na teh mestih imela svoje posledice m ne bo z boljša! a odnošajev med Čehoslovaki in Nemci. Dr Fajerabend in inž. Nečas sta uživala velik ugled v nemških krogih, zlasti inž. Nečas se je zelo trudil, da bi izboljšal od-nošaje med Nemci in Čehoslovaki ter uredil vsa vprašanja, ki ločijo oba naroda, tako da bi bili zaščiteni interesi obeh strani Nekateri pričakujejo odslej ostrejše ukrepe proti Čehom na vidnejših mestih, kakor je to že napovedal dr. Frank, ko je nedavno opozoril čehcslovake, naj opuste dvolično igro. Češki narod seio obžaluje* da je važno mesto v odboru za nadzorstvo nad cenami zasede! Nemec V tem odboru ie namreč okrog 80 odstotkov bivših češko Slovakih generalov in višjih ofeirjev in ie odbor predstavljal zelo vaznu državno službeno organizacijo. Kitajska ne bo nikdar japonski protektorat Proglas Cangkajška kitajskemu narodu čnngklng, 27 jan. AA. (Havas.) Maršal Cangkajšek je objavil proglas kitajskemu narodu in prijateljskim državam, v katerem je naglasil. da je bil 22 januarja prvič objavljen v Hongkongu tajni sporazum, k ga je Vangčingvej sklenil z Japonci o osnovnih točkah ureditve kitajsko-japonskih odnošajev Dasi ta sporazum nima nobene vrednosti, pravi proglas, predstavila vendar značilen dokument, ker nam dokazuje, da je Japonska nesDOsobna spremeniti svojo tradicionalno oolitiko za vojevanja navzlic vsem obljubam Maršal Cangkajšek vidi v 21 zahtevah memoranda Ta nake duh japonske politične, voine in gospodarske nadvlade, ki naj bi napravila iz Kitajske protektorat Kitaiska ie že davno spoznala nespremenljive cilje japonske- ga militarizma ter Drijela za orožje, da bi se branila navzlic neenakim silam. Že dve in pol leta daje Kitaiska Japonski odpor. Kitajska se ne bori samo zase temveč se bori proti vedno več j m ambicijam naroda, ki želi Kitajsko požreti Razmeiitev med Mongolijo in Mandžurijo dovoli dokrzuje pod kakšnimi pogoji bi Japonska ukinila blokado Tienc na Pričakujem, pravi Cangkajšek v oroglasu. da bodo sile. ki so stvarno prijateljsko razpoložene naDram Kitajski, napravile pozitivne korake za pomoč Kitajski ter odpovedale preskrbo Japonske s sredstvi, s katerimi bi lahko nadaljevala zavojevanje Odpor Kitajske ie življenjskega pomena za ohranitev skupnih ciljev človeštva. Ameriški bombniki na poti na fronto V Novi Fundlandiji jih prevzemajo francoski piloti — Poleteli bodo preko oceana naravnost na fronto Now York( 27. jan. e. NewyorSka »Tri-bunac poroča, da je včeraj odletelo večje Število ameriških bombn kov. ki so jih kupili Francozi v ameriških letalskih tovarnah, proti Novi Fundlandi ji, od koder se bodo napotil preko Oceana v francoska letalska oporišča. Po informacijah tega lista bodo bombnike pilotirali do Nove Fundlandi je piloti ameriške letalske tovarne, od Nove FundlajKf je do Evrope pa bodo bombn ke vodili francoski piloti. Po tej poti in na ta način bosta Anglija in Francija spra vir v kratkem vseh 250 zdaj naročenih čeških bombnikov iz Amerike v Evropo. \Vashlngton, 27. jan, s. (Reuter). Predsednik Roosevelt je včeraj zanikal poročila nekaterih newyorških listov, da odhajajo vojna letala za Anglijo in Franc jo iz Zed4njeiuh držav kar po zračni poti na fronto v Franciji Tudi informacijski urad ameriške vlade j3 objavi, da je ta vest brez vsak« podlage in da ni bilo se nobeno letalo po zračni poti poslano v Evropo. Enak demanti je izdal angleški letalski ataše v Washingtonu- Kakor znano, sedanji ameriški nevtralno© tni zakon prepoveduje, da bi smela biti poslana ameriška letala v vojujoče se države po zračni poti. * Washington, 27. jan. s. (Reuaer). Pravkar objavljeni uradni podatki kažejo, da se je zvoz orcija iz Ze din j enih držav v letu 1939 znatno povečal napram prejšnjemu letu. Medtem ko je bilo v letu 1938 izvoženega orožja za 68 milijonov dolarjev, predstavlja vrednost izvoza orožja v letu 1939 80 milijonov dolarjev. Se bolj pa je razvidna razi ka iz dejstva, da je bilo v preteklem letu izdanih izvoznih licenc za orožje za 164 milijonov dolarjev, napram samo 68 milijonom dolarjev v letu 1938. V Nemčiji ne sme nihče poslušati tujih radijskih poročil Prepoved velja tudi za tujce — Kazni za prestopek te prepovedi bodo ie London, 27. jan. s. (Reuter). Nemške radijske postaje so pojoči oddajale 25 minutno predavanje s novim svarilom občinstvo, naj ne posluša Inozemskih radijskih postaj. Svarilo pravi, da je ugotovljeno, da se celo cele skupine zbirajo, da poslušajo Inozemske postaje. To pa Je prepovedano za vsakogar, tudi za pripadnike vojske In člane nacionalno - socialistične stranke. Nm v Nemčiji živeči InozemeJ ne smejo poslušati inozemskih postaj, tudi ne onih svoje lastne države. Vsakdo, ki silil Iz katerekoli hiše, da Je odprta taja radij-postaja, Ima pravico, 4» stopi v klao in takoj aparat zapre, obenem pa mora vsak primer prijaviti policiji. Uradno svarilo označuje poslušanje Inozemskih postaj, tudi nevtralnih, kot zločin In predvideva za posebno hude primere celo smrtno kazen. Se sedaj so sodišča izrekala za take prestopke zelo stroge, večletne kazni, v bodoče pa bodo kazni še poostrene. New Tork, 26. jan. br. Usti nocoj poročajo, da sta vladi Nikarague in Kostarike sklenili sporazum o gradnji novega velikega kanala med Tihim in Atlantskim oceanom. Kanal bo dolg okrog 250 km, Iz notranje politike REVIZIJA OSNUTKA VOLILNEGA ZAKONA Kakor se doznava, je politični odbor ministrov, ki razpravlja o volilnem zakonu, razpravljal danes o ugovorih, ki jih je bilo slišati glede objavljenega nacrta volilnega zakon. Ugovori so kritizirali predvsem nacrt, da se že na državni listi lahko zagotovi Izvolitev 50 kandidatov z raznih list. Razen tega se z vseh strani zahteva uvedba nosilcev okrožnih list in bolj prirodna razdelitev okrožij. Po najnovejšem načrtu, ki ga sedaj sestavlja ministrski odbor, bo državna lista imela le se nosilca liste, ostala pa bo določba, da mora vsaka državna lista postaviti kandidature najmanj v 15 okrožjih. Z opustitvijo kandidatov na državni listi se bo pomnožilo Število sresklh kandidatov, tako da ne bo več srezov brez poslanca. Fn mandat bo tako prišel na 40.000 in ne, ka-kakor je bilo prvotno določeno, na 50.000 prebivalcev. Prav tako bo tudi izvedena nova razdelitev volilnih okrožij. IZJAVA MINISTRA KREKA Minister dr. Krek je včeraj povabil v svoj kabinet novinarje, da bi jim dal nekaj pojasnil o delu gradbenega ministrstva. Izkoristil pa Je to priliko tudi za to, da je znova v dolgi izjavi podčrtal stališče JRZ, da se mora najprvo izvesti preureditev države in Sele nato razpisati volitve. Po njegovem mnenju bi se volilna borba v sedanjem Času vodila brez programa in brez konkretnih ciljev glede miših notranjih problemov, kar bi bila velika napaka za politiko sporazuma. Parlament, v katerega bi priSli poslanci Iz vseh krajev in delov države neorijentirani o osnovnih vpraSanjlh ureditve državne zajednice, \ katerem bi bili samo Hrvati zadovoljni, tak parlament hI bil nesposoben In moglo bi priti tudi do novih hudih notranjih sporov. HRVATI PROTI ZAVLAČEVANJU VOLITEV Resolucija JAZ in Izjavi dr. Mačka in predsednika vlade Cvetkoviča živahno komentirajo v vseh političnih krogih. Veliko pozornost je Izzval v tej zvezi politični uvodnik danaSnjega »Hrvatskega dnevnika«, ki znova podčrtava, da za dr. Mačka ni merodajno mnenje JRZ, ker on ni sklepal sporazuma z JRZ. V sporazumu, ki ga je podpisal z Dragišo Cvetkovičem kot predsednikom vlade, jasno stoji, da ir.is Narodna skupSčina, ki bo izvoljena, pripraviti vse potrebno za preureditev vsa države. Zaradi tega po mnenju »Hrvatskega d no vni kav, vsi predlogi in vse sugestije, ki so s tem v nasprotju, ni so v skladu s sklonjenim in objavljenim sporazumom. Nasprotno, ti predlogi in te sugestije vsebujejo dejansko zahtevo po reviziji sporazuma. Ta sporazum pa ima značaj dvostranskega akta, zato se ne more kar enostransko spreminjati. Hrvati so pristali na delno reSitev hrvatskega vprašanja, ker je bilo izrecno dogovorjeno, da se bodo vsa ostala vprašanja reševala po volitvah. Zaradi tega Hrvati nikakor ne morejo pristati na to, da se ta sporazum proti njihovi volji spreminja. Kakor je osnovanje banovine Hrvatske v njenem sedanjem obsegu le prejudicirani minimum tega obsega, prav tako bi pretvo-ritev ostanka državnega ozemlja izven banovine Hrvatske In izven dravske banovlns v srbsko banovino imelo prejudicionalnl značaj. VpraSanje preureditve države j« tako važna stvar, da morejo o njej odločati le pravi in legitimni predstavniki naroda. Nobena tiskovna kampanja In nobene resolucije ne bodo dosegle, da bi mi Hrvati kapitulirali In da bi pristali na tako za nas očitno neugodno rešitev. Sporazum, ki ga je podpisal dr. Maček kot vodja hrvatskega naroda, so mora spoštovati. Njegova revizija nI mogoča brez pristanka dr. Mačka. Kdor misli, da bi moglo biti drugače, ta bo imel priliko, da se prepriča o nasprotne m. AKCIJA RADIKALOV Snoči je odpotoval v Niš podpredsednik; radikalne stranke Miša Trifunovlč, da obvesti predsednika stranke Aco S ta noje vida o političnem položaju v Beogradu. V političnih krogih z zanimanjem zasledujejo razvoj dogodkov v radikalni stranki v zve« zi z nameravano reorganizacijo stranke la združitvijo posameznih frakcij. Nemški protest v Vatikanu Rim, 27. jan. s. (Reuter). Kakor poročajo, je nemški poslanik v Vatikanu te dni posetil državnega tajnika Magliona in vložil protest nemške vlade proti nedavni oddaji vatikanske radijske postaje o preganjanju katoličanov na Poljskem. Baje je poslanik celo zahteval, da naj Vatikan na svojih radijskih postajah sploh ukine oddaje v nemščini. Zadnje dni so nemške radijske postaje ponovno ostro napadale va*> tlkanski radio. Na drugi strani pa so bila opažene na valovnih dolžinah vatikanskih oddajnih postaj zadnje dni take umetne motnje, da je bil sprejem skoro nemogoč, [aterirajte ▼ nSL Narodu"! Preiskava o nesreči „Ljubljane" Po dosedanjih ugotovitvah Je katastrofo pripisati zgolj nesrečnemu slučaju Šibenik, 27. jan. p. Včeraj se je pričela na kraju, kjer se je potopila torpiljarka »Ljubljana«, strokovna preiskava. Strokovni inženjerji vojne mornarice in strokovni potapljači so pod vodstvom znanega pomorskega strokovnjaka inl Armanda preiskali kraj, kjer se je zgodila nesreča. Ugotovljeno je. da je morje na tem mestu globoko samo 10 do 16 m. Prednji del ladje je komaj pol metra pod vodo. zadnji Da 3 m. Danes je tudi prenehala burja, tako da bodo mogl: takoj pričeti s pripravami za dvig potopljene torpiljarke. V Šibenik so v ta namen prispeli tudi strokovnjaki ladjedelnice, ki je zgradila torpiliarko. Zaenkrat še ni mogoče predvideti, kako dolgo bodo trajala pripravljalna dela. Preiskava pa ie sedaj tudi nedvoumno ugotovila, da nesreče ni nihče zakrivil po nemarnosti ali neprevidnosti. Vse dosedanje ugotovitve preiskave kažejo na to. da gre za nesrečen slučai. kakršni v zgodovini pomorstva niso redki. Ne izključuje niti možnosti, da je torpiljarka ie prej. predno je zadela ob pečino, imela kakšen kvar, bodisi na krmilu ali na kakem drugem važnem delu. Včeraj je prispel v Šibenik tudi poveljnik vojne mornarice vieeadmiral polič. Zahvala komandanta mornarice Ljubljana, 27. jan. AA. Na svojo včerajšnjo brzojavko je ljubljanski župan dobil od poveljnika mornarice v ceadmirala Polica naslednji brzojavni odgovor iz Zemuna: V imenu kr. mornarice in posadke velike torpedovke ^Ljubljane« se najtoplejše zahvaljujem Vam in prebivalstvu mesta Ljubljane za tolaž Ine besede, nadeja joč se skupno z vami, da bo kr. ladja >Ljubljana<- v kratkem zopet zavzela svoje mesto v vrstah mornarice. — Poveljnik mornarice vieeadmiral Polič. Savjeti pošiljajo na Finsko nove čete Vsa dosedanja prizadevanja, da bi štrli odpor Fincev, so ostala brezuspešna Stockholm, 27. jan. s. (Kavas). »Stock-hoim Tidningen« poroča, da sta v napadih na severu Ladoškega jezera udeleženi dve sovjetski diviziji. Po podatkih poročevalca lista so bili doslej vsi sovjetski napadi odbiti in so imele sovjetska čete v zadnjih h na teh odsekih že 5000 mrtvih. Kei se sovjetskim četam proti Mannerheimovi liniji na Kareiijski ožini prodor doslej ni posrečil, imajo napadi na severu Ladoškega jezera važen strateški nmen, da prodro finske postojanke na mestu, kjer imajo Finci samo drugovrstne utrdbe. Res se je sovjetom že enkrat posrečilo, da so pri Kitelle zasedli strateško važne postojanke, vendar so jih Finci, ki dobro poznajo teren, z uspešnimi protinapadi potisnili zopet nazaj. Sovjetske čete imajo slabo organizirano preskrbo in lahko pridejo Se v nevaren položaj, če se jim na tem odseku kmalu ne posreči doseči zmago. Helsinki, 27. jan. s. (Finska tel. ag.). Iz Tallina poročajo, da pošiljajo sovjeti neprestano nove transporte svojih čet iz baltiških držav na Karelijsko ožino. Te Čete sestavljajo tudi mnogi mongolski oddelki. "Med tem pa prihajajo v baltiške države nove posadke, sestavljene predvsem iz Rusov. Mislijo, da pošiljajo sovjeti čete iz baltiških držav na fronto zato, ker bi bile sicer železniške proge iz notranjosti države proti Leningradu še bolj obremenjene kakor so doslej. Zanimivo je, da so sovjetski oddelki, ki so sestavljeni iz narodnih manjšin, porazdeljeni tako, da so razkropljeni na razne čete ter so vedno pod strogo kontrolo. Kot najbolj nezanesljivi veljajo med sovjetskimi vojaki Ukrajinci, ki dobe puške v roko šele, kadar gredo že na fronti v boj. Stockholm, 27. jan. s. (Finska tel. ag.). Poročevalec sSvenska Dagbladet« poroča s severnega bojišča pri Pečengi, da zalagajo sovjeti svoje čete na tej fronti večinoma s pomočjo letal z živili in materijalom. Po cestah je premet skoro nemogoč, ker sovjetske čete niso uporabljale snežnih plugov in leži sneg tamkaj 1 in pol metra visoko. Isti list ceni, da stane Sovjetsko Rusijo vojna s Finsko 60 milijonov finskih mark na dan. Moskovsko poročilo Moskva, 27. jan. AA. Havas. Poročilo vojnega poveljništva se glasi: Ni bilo nobenega pomembnejšega dogodka. Finska propaganda med ruskim delavstvom Helsinki, 27. jan. s. (Havas). Finske radijske postaje so zopet pričele z redno oddajo v ruščini. Snoči je napovedovalec pozival ruske delavce, naj vrše v tovarnah sabotažo in uničijo stroje, da bodo lahko potem znova gradili svojo državo. Napovedovalec je zaključil z vzklikom: Doli z diktaturo komisarjev! Naj živi svobodna in neodvisna Rusija! Dar angleške kraljice London 27. jan. AA. Štefani: Kraljica Elizabeta je poklonila 50 kosov zimskega perila kot svoje osebno darilo londonskemu fondu za pomoč Finski. Priprave za evakuacijo finskih otrok Kodanj, 27. jan. AA. Havas: Včeraj je prišel iz Stockholma v Kodanj finski minister za socialno politiko Fagerholm, ki se bo na Danskem bavil z vprašanjem eva- I kupčije finskih otrok. Z istim namenom se je bil podal na Švedsko in Norveško. Po mnenju finskega ministra za socialno politiko ni potovanje finskih otrok na Dansko tako aktualno, ker bi trajalo potovanje predolgo. Nobeno finsko mesto, je dejal Fagerholm ni več varno zaradi poletov sovjetskih letal, ki bombardirajo vsako mesto. Zato je potrebno evakuirati vse otroke v skandinavske države prej, predno preneha zima, ki je začasni zaveznik Finske. V prvi vrsti prideta v poštev za finske otroke Norveška in Švedska, Danska pa sele v drugi vrsti, švedska in Norveška sta pripravili zavetišča za 100.000 finskih otrok. Pomembna izjava Roosevelta VVashington, 27. jan. s. (Havas). V ameriškem javnem mnenju so vzbudile včerajšnje izjave predsednika Roosevelta o sodelovanju amer. prostovoljcev v finski vojski veliko zanimanje. Mnogi se vprašujejo, če ne pomenijo Roosevel tove izjave indirektne vzpodbude za nabiranje ameriških prostovoljcev za Finsko. Roosevelt je namreč izjavil, da izgube državljanstvo samo oni ameriški državljani, ki prisežejo zvestobo tuji državi. Znano pa je, da prostovoljci v finski vojski prisežejo pokorščino samo svojim oficirjem, ne pa tudi drŽavi. Tako bi utegnila biti Rooseveltova včerajšnja izjava še zelo dalekosežna. Znano je n. pr., da je v španski državljanski vojski postopala amer. vlada mnogo bolj strogo in je enostavno prepovedala vsem ameriškim državljanom potovanje v Španijo. Angleška delegacija na Finskem Helsinki, 27. jan. s. (Finska tel. ag.) Vsi finski listi posvečajo veliko važnost prihodu angleške delavske delegacije pod vodstvom sira Waltera Citrina. List >Usosuo-mi« pravi, da pač niso več Finski potrebni dokazi, da se bori za pravično stvar, toda ob izbruhu vojne so vendarle obstojali dvomi, če bo lahko dobila soglasno podporo narodov na svetu. Angleška delegacija bo sedaj lahko na lastne oči spoznala, kaj in koliko Finska potrebuje. Njene izpovedi bodo velike važnosti. List »Sozialdemokra-ten« naglasa, da je angleška delegacija sestavljena iz samih uglednih osebnosti ter da bo zaradi tega tem večje važnosti dejstvo, da lahko spozna položaj na Finskem. Zunanji minister Tanner je v četrtek zvečer priredil angleški delavski delegaciji na čast večerjo. Udeležili so se je mnogi člani finske vlade z ministrskim predsednikom Rittvjem na čelu. Navzoč je bil tudi angleški poslanik in druge ugledne osebnosti. Zunanji minister Tanner je imel govor, v katerem je poudaril, da se sedaj Finska že dva meseca bori za svobodo in demokracijo proti brutalni agresiji. Delegacija angleške delavske stranke se sedaj lahko na lastne oči prepriča, pod kakšnimi pogoji vodi finski narod svojo borbo za svoboda. Ves narod je odločen, da se zo-perstavi napadu. Obenem pa lahko delegacija tudi vidi, da bo borba za Finsko pretežka, če jo bo morala voditi sama Finska potrebuje pomoči vseh narodov. V svojem odgovoru je dejal sir Walter Citrin, da sicer ne govori v imenu uradne Anglije, toda angleški uradni krogi imajo za Finsko isto razumevanje kakor angleška delavska organizacija, ki je največja delavska organizacija na svetu. Poudaril je še enkrat, da bo Anglija storila vse, da kljub svoji udeležbi v vojni kar najbolj pomaga Finski. Zapadna Sronta se polagoma od taja S popuščanjem mraza se opaia večja iivalmoot parlz, 27. Jan. s. (Reuter). Na zapadni fronti je aktivnost zopet nekoliko oživela. Tud1, letalstvo se udejstvuje. Izvedenih je bilo več izvidniSkih poletov in prišlo je do nekaj manjših letalskih spopadov tako nad francoskim kakor tudi nad nemškim ozemljem. Neko francosko letalo je bilo na izvidnižkem poletu nad južno Nemčijo napadeno od 12 Messerschm iedov. Letalu pa je uspelo, da je sovražniku ube*a-lo ter se spustilo tik za francoskimi postojankami. V Vogezih so pričeli Nemci Ob meji z ntrjevalnLmi deli. Francosko tooniStvo je r.; -Triavske oddelke obstreljevati, na- i?rr_so se ti razpršili. Nato je nemSko top-rr fetvo nektj časa odgovarjalo z ognjem. LOndOn, 27. jan. e. Reuter poroča, da angleško vojno ministrstvo demantira vesti, ki so jih objavili nekateri tuji časopisi, da je med angleškimi vojaki, ki so na francoski fronti, izbruhnila neka nalezljiva boiozen. London, 27. jan. s. (Reuter). Današnji angleški listi objavljajo novo serijo fotograf j, ki so jin posnela angleška letala na izvidnidkin poletih nad Nemčijo. Slike kažejo med drugion prav razločno Helgo-land a vsemi utrdbami. Vidni so celo posamezni topovi, barake, skladišča itd. Druge slike kažejo nemška letalska oporišča na FrizHPUh otokih Inserlrajte v „SL Naroda**! Pred volitvami ▼ Kanadi 0*%w», 27. jan. s. (Reuter). Ministrski predsednik Mackenzže Kug je izjavil včeraj na, javnem zborovanju liberalne stranke, da bodo volitve v kanadski parlament najbrte 26. marca, Sicer pa vlada uradno se nI sporočila datuma volitev. Na zborovanju konservativne stranke je bila izražena zaupnica voditelju stranke dr. Manio-nu, obenem pa obsodba razpusta parlamenta in odklonitve sodelovanja konservativne stranke ▼ vladi s strani predsednika vlade. Resolucija konservativne stran ke tudi obtosjuje sedanjega. mmUtrskeea predsednika diktatorskega nastopa. V sedanjem parlamentu je raspola^cLla liberalna stranka s 107 poslanci, konservativna s 39 ln federalna z 10 poslanci. Skrb Rdečega križa za vojne ujetnike London, 27. jan. a (Havas) Delegat mednarodnega Rdečega križa Švicar prof. Ha-kios je pregledal pravkar taborišče nemških vojnih ujetnikov v Angliji in se sedaj vrača v Ženevo, kjer bo objavil 9voje poročilo. Novinarjem je izjavil, da hoče Rde- I Prol. dr. Pavel Grošelj | Iz Zagreba je dospela dopoldne prela lostna vest, da je na tamkajšnji kliniki nenadoma umrl prof. dr. Pavle Grošelj, po operaciji v grlu. Prof. dr. Pavel Grošelj je bil rojen kot sin postnega uradnika v Ljubljani L 1883. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako tudi gimnazijo. Na visoko šolo je odšel na Dunaj, kjer je bil promoviran za doktorja filozofije. Po končanih študijah je bil nastavljen na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, kasneje pa je postal profesor na ženski realni gimnaziji. Pokojnik si je pridobil velike zasluge za ustanovitev univerze kralja Aleksandra I. in je predaval na njej takoj od početka kot docent in honorarni profesor biologije na medicinski fakuUcti. Kot znanstvenik se jc udejstvoval tudi ▼ raznih revijah, pisal je poljudne znanstvene članice, poročila in ocene o strokovnih j delih v »Ljubljanski Zvon, »Carniolo« ter bil zadnje čase urednik naravoslovne revije »Proteus«. Pokojnik, ki bi skoro dosegel 57 let, je že dalje časa bolehal. Truplo pokojnika, ki sapnica poleg glo boko žalujoče soproge tud'; sma, bo prepeljano v Ljubljano, kjer bo pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Prof. dr. Pavlu Groblju hodi ohranjen svetal spomin, bridko prizadeti družin] :n sorodnikom pa nase naj'skrenejšc sožjlje! či križ organizirati pošiljanje pošte vojnim ujetnikom in eventualno tudi izmenjavo vojnih ujetnikov. Štiri druge komisije Rdečega križa pregledujejo trenutno taborišče vojnih ujetnikov v Franciji, Nemčiji. Finski in Sovjetski Rusiji. Vsa njihova poročila bodo v kratkem objavljena. Nemčija črpa iz Poljske novo odporno silo Podrobnosti o zaplembi poljskega državnega imetja — Poldrugi milijon Poljakov na delu v Nemčiji Parta, 27. Jan. J. (Havas). Potrjujejo se vesti, da je maršal GSring izdal dekret, s kater m se odreja takojšnja zaplemba vsega premoženja, pripadajočega poljski državi. Vrednote, ki jih namerava Nemčija zaseči po tem dekretu so: vse premičnine in nepremičnine ter vsa posestva, všteval vse orodje m potrebščine, dalje vse terjatve bivše poljske države in vse participacije na posebnih pravicah in interesih. Od zaplembe niso izvzete n ti dobrine, ki so služile v splošno ljudsko dobrobit, niti imetja ,ki so služila za potrebe poljske armade in ki so jih nemška vojaška oblastva zasegla takoj po okupaciji. Vse privatne in jurtdične osebe, ki so upravljale ali Se upravljajo imetja, nad katerim se odreja zaplemba, morajo ta imetja nemudoma pr javiti nemškim oblastveni, Bern, 27. jan. j. (Havas). Nemški dopisniki švicarskih listov opozarjajo na vest, ki jo je objavila »Frankfurter Zei-tung« glede ukrepov, ki jih namerava storiti Nemčija v prihodnjem gospodar- skem letu, da dvigne svojo poljedelsko proizvodnjo. Po poročilu tega lista bo Nemčija poleg že sedaj zaposlenih poljskih vojnih ujetnikov, ki jih je preko pol mB jona rekrutirala iz Poljske se en milijon poljedelskih delavcev, ki bodo porazdeljeni po nemških posestvih. Poljsko delavstvo bo spravljeno v Nemčijo v treh oddelkih. Prvi oddelek, ki pride v Nemčijo že januarja bo štel 200.000 delavcev, drug-:, ki pride februarja. 300 000 delavcev, največji pa bo tretji, ki pride v Nemčijo aprila in bo dal nemškemu poljedelstvu pol milijona delovnih sil. Nemški proračuni Berlin, 27. jan. AA. (DNB). Svet ministrov za obrambo Nemčije je izdal uredbo, po kateri bo za proračunsko leto 1940 veljal proračun Nemčije iz leta 1939 z omej tvarni, ki jih nalagajo izredne razmere. Za kraje, priključene Nemčiji po mesecu marcu 1939. bodo izšli posebni proračunski ukrepi. Uredba velja tudi za državne železnice in državne pošte. Politika Vatikana Zanimive pariške informacije o taktiki Vatikana Pariz, 27. jan. j. (Havas) Iz privatnih virov, ki pa veljajo za zelo verodostojne, tolmačijo zbližanja med Vatikanom in Kviri-nalom, ki so se pričela v decembru z medsebojnim: obiski papeža in italijanske kraljevske dvojice, da sta si s tem državniškim aktom obe strani hoteli utrditi svoio mednarodno pozicijo. Italija si je z obiskom zagotovila za svoio politiko upoštevanja vredno moralno oporo cerkve, dočim je Vatikan s približanjem cerkve Italiji skušal razširiti in pridobiti še nova sredstva za svojo akcijo, ki jo namerava izvršiti v primerni priliki. Da se ne bi Vatikanu pri tem dala očitati enostranost. je papež sprejel tudi posebnega Rooseveltove-ga odposlanca. Nikakor torej nima prav sovjetski tisk. ki zatrjuje, da imajo vsi ti politični kora- ki Vatikana in KvirlnaTa samo namen spraviti Italijo v tabor zapadnih velesil. Vatikan zavrača naslonitev na eno samo državo, marveč si prizadeva sodelovati z vsemi tistimi, katerih prizadevanja teko vzporedno s prizadevanji Vatikana in katerih cilj je vzpostavitev miru. Isti krogi ugotavljajo nasprotnost stališč Italije in Vatikana Mussolini, ki se še zmerom drž. zveze z Nemčijo, ne da bi sam hotel na njeni strani poseči v boj. čaka ugodne prilike, da se uveljavi v mednarodnem položaju kot arbiter, ki bi skušal spraviti male države v odvisnost od velesil, dočim je na drugi strani prizadevanje Vatikana, ki želi enakost med velikimi in malimi državami in ki se je bil prav zaradi tega nr.ključil demokratični tezi Zedinjenih držav. Načrti za novo kopališče v Koleziji Razstava idejnih osnutkov — Konkir : > za med projektanti je bila precej ostra rilo na 5 vprašanj, kako projekt ustreza svojemu namenu; vseh dosegljivih točk je bilo 50 in razsodišče je moralo presoditi, koliko so posamezni osnutki ustrezali razpisnim pogojem in predpisom, dalje, kakšna je zamisel glede na regulacijo, situiranje objektov in vrtnarsko ureditev, kakšna je organizacija kopališča glede na kopa-liščni obrat, na praktično porabo in smotrnost ter prijetnost kopanja, kakšni so objekti s konstruktivnega, higienskega in lepotnega vidika in v koliko so primerni grad beni in obratovalni stroški. Načrt, ki naj doseže prvo nagrado, bi moral doseči najmanj 37.5 točke. Načrtu, ki je bila prisojen« prva nagrada, so prisodili celo 47.7 točke, torej mnogo več kakor je bilo potrebno za nagrado. Razen tega je pa dosegel še en projekt dovolj točk za prvo nagrado, nad 75V« dosegljivih, in sicer 37.7 točke. Tudi načrt, ki mu je bila prisojena tretja nagrada, je bil visoko ocenjen, saj so rau prisodili 36.1 točke. Reči je treba, da je bila konkurenca zelo ostra, saj izpod 28.4 točke ni bil ocenjen noben načrt. Tudi osnutek izven konkurence je dosegel 36 točk. Ker je bilo enemu projektu prisojeno 36 točk, drugemu pa 36.1 točke, so tema projektoma podelili skupno tretjo nagrado z enim odkupom. Razen tega so odkupili še dva projekta. Prva nagrada je bila prisoiena inž. arh. M. Tepini, druga inž. arh. E. Ravnikarju in tretja inž. arh. O. Gaspariju in T. Štruklju- Kopališče je projektirano na levem bregu Grada:č:ce na velikem zemljišču, ki ima približno obliko trikotnika. Priključena mu bodo tudi športna igrišča in i gruča za otroke. Imelo bo razen velikega bazena še manjši bazen. Po načrtu, ki mu je bila prisojena prva nagrada in ki ga je razsodišče pohvalilo, »da je v celoti zelo jasen in Ljubljana, 27 januarja Danes so zadnji dan razstavljeni idejni načrti novega mestnega kopališča v Koleziji; razstavljeni so v avli mestnega muzeja. Mestna občina namerava baje že letos zgraditi kopališče, če bo lahko kai prihranila pri izdatkih za zaščitni urad. Če se bo to res zgodilo, natečaj m bil razpisan prezgodaj in stroški zanj ne bodo zaman. Večjih, ljudskih kopališč v Ljubljani v resnici ni dovolj. Sicer se pa zdi nekaterim zdaj razpravljanje o kopališčih anah'-onizem — ne le zaradi hude zime, temveč splošnih izrednih razmer. No, ne škoduje, če usmerimo poglede nekoliko v bodočnost, četudi samo proti perspektivi novih kopališč. Razstava je zbudila precej zanimanja. Obiskovalci so se stalno vrstili. Prostor pa ni posebno ustrezal in tudi razvrstitev načrtov ni bila najprimernejša, kar je razumljivo, saj te razstavitve ne smemo prištevati med razstave v pravem pomenu besede, Named takšnih razstav je pač predvsem da občinstvo na njih primerja med seboj izbrane načrte ter se v glavnem seznani z zamislimi projektantov, načrti pa niso razstavljeni za podrobno proučevanje. Podrobno jih mora proučiti žirija, ki prevzame tudi za svoje delo odgovornost pred javnostjo. V žiriji so bili: dr Fr. Štele, predsednik; arh. M. Strenar, inž. arh. Fr. Tomažič, inž. arh. M. Sever, inž. M Miklič, ini. arh. B. Kobe, inž. V. Lenarčič, prof. dr. M. Dobovšek in dr. F. Mis kot člani ter arh. I. Spinčič kot poročevalec. Razstavljeni so bili tudi trije izločeni osnutki Med osmimi ocenjenimi idejnimi osnutki je bil tudi eden. ki so ga ocenjevali izven konkurence, ker ga je projektant poslal prepozno. Izločeni trije načrti niso ustrezali formalnim zahtevam ter jih niso mogli ocenjevati. Nagrade so razdelili po naslednjem kriteriju: razsodišče je odgovo- odlično zasnovan, da je projektant odlično rešil celotno zasnovo in jo v vseh podrobnostih lepo izdelal«, dalje »da je projekt v higienskem in konstruktivnem oziru popolnoma zadovoljiv« — je glavni kopališki Objekt S slačiln'cnmi in drugimi potrebnimi prostori projektiran na severni strani v ti vzhod-zahod. Na sredi velikega zcmlj Ca sta bazena, na zahodni strani veliko športno igrišče, na južni strani pa tekal išče n prostori za igre kopalcev. Vzdolž bazenov so lepe terase za solnčenje. Ves prostor je ekonomično in smotrno izrabljen, a razen tega se je projektant oziral tudi na lepotno stran ureditve, na to, da hi bi! ves kopali-ški kompleks v skladu fn prilagođen svoji okolici. Objekti so razvrščeni tako. da ho povsod dovolj solnca in da bodo BolnčišČJ zavarovana pred hladnimi vetrovi. ^ Določeno je bilo, da smejo stroški znašati milijon din. Pri večini projektov je bil ta znesek prekoračen; pri nekaterih projektih se je izkazalo, da hi bila izvedba dražja kakor je bila proraeunana. Pri najboljšem načrtu pa bi navedena proračunska vsota, in sicer 1,180.000 din, ustrezala dejanskim stroškom. Izkazalo se je, kako zelo potrebno ie razpisovanje natečajev za izdelavo idejnih osnutkov — tudi v tem primeru; samo tako lahko pridejo čim prei do veljave sposobnosti naših mladih arhitektov, ki sicer ne morejo razviti vseh svojih sil v na^ih tesnih razmerah. Pri nas bi si pač ne smeli dovoliti luksuza, da bi uresničili vsak prvi načrt, ne da bi pripustili k plemenitemu tekmovanju sposobne, dclavoljnc projektante. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnlh zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS 27. januarja 1940. Rateče-Planica 870 m: —6. jasno, mirno, 80 cm snega, pršič, skakalnica uporabna. Planica-Sla ti ne (Dom Ilirije) 950 m: —6, Jasno, 105 cm snega, pršič; Planica-Tamar 1108 m: —6, jasno, 160 era snega, pršič; Peč-retePnjek 1440 m: —6, jasno, 105 cm snega, pršič; Kranjska gora 810 m: —6, oblačno, 80 cm snega, prfiič, sankal Lšče in drsališče uporabno ; Podkoren 800 m: —6, oblačno, 65 cm snega, pršič; Jesenice 584 m: —3, oblačno, 60 cm snega, praič; Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: —5, oblačno, mirno, S5 cm snega, pršič; Bled 501 m: —2, oblačno, megleno, 90 cm snega, pršič; Pokljuka 1300 m: —8, barometer se dviga, jasno, mirno, 140 cm snega, pršič; Radovljica 470 m: —3, oblačno, 77 cm snega, pršič; Bohinj — Sv. Janez 530 m: —2, oblačno, 120 cm snega, pršič; Bohinj — Zlato* og 530 m: —3, oblačno, 110 cm snega, pršič; Bohinjska Bistrica 512 m: —3, oblačno, 100 cm snega, pršič, skakalnica uporabna; Dom na Korani 1520 m: —5, oblačno, 200 cm snega, pršič; Koča na Zelenici 1534 m: -^8, oblačno, 80 cm snega, pršič; Dom na Krvavcu 1700 m: —4, oblačno, 115 cm snega, pršič; Koča na Veliki planini 1558 m: —3, oblačno, 95 cm snega, pršič; Škofja Loka 350 m: —2, barometer pada. oblačno, 70 cm snega, južen. Polževo 620 m: —5, oblačno, 76 cm snega, pršič. Kurešček 833 m: —4, oblačno, 60 cm snega, pršič. Bloke 900 m: —4, barometer pada, oblačno, 83 cm snega, osrenjen. Kamniška Bistrica 601 m: —1, 75 cm snega pršič. Biba na Meninl planini 1508 m: —6, oblačno, mimo, 130 cm snega, prjič. Sod raži ca 550 m: —5, oblačno, 70 cm snega, pršič. Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —5. megleno, 100 cm sne^a. pršič. Ruška koča in Sokolski dom: —7. jasno, mirno, 65 cm snega, pršič. Ribnica na Pohorju 715 m: —3, megleno. 55 cm snega, pršič. Rimski vrelec 530 m: megleno. 60 cm snega, pršič. Peca 1654 m: 0. 140 cm snega, pršič. 26. L 1940. Koča na Smrekovcn 1418 m: —5. oblačno 85 cm snega, pršič. MozJrska koča 1344 m: —6. oblačno, 120 cm snega, pršič. Celjska koča 700 m: —6, oblačno. 70 cm snega, pršič. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —5, jasno, mirno, 64 cm snega, pršič. Senjocjev dom 1522 m: —5. oblačno, 100 cm snega, pršič. Sv. Trije kralji 1191 m: —2. oblačno, 100 cm snega, pršič. Velik požar na Japonskem Tokio, 27. jan. AA. Havas. V Ninomlji je nastal požar, ki je zajel več okrajev. Pri tem je našlo smrt 53 oseb. Požar se je končno posrečilo pogasiti, železniške postaje, občinskega poslopja in šole požar ni poškodoval. Skoda Se ni ocenjena. Corlh, 27. januarja. Beograd 10.—, Pari* 10.07, London 17.77, New York 446—, Bruselj 75.40, Milan 22.50, Amsterdam 236.80, Berlin 178.70. Stockholm 100.15, Oslo 101.35. KoOanj S6.05, Sofija 5.30, Bu-kareSta 3.30. Krhava sodba na Ljubljanskem poliu Dne 13. januarja i8lo je bilo za pokopališkem pri Sv« Krištofa astreljenili pet s-akovnjaSev, ki jih je francosko vojaško sodišče obsodilo na smrt Pred sto in več leti je bila javna varnost v na£ih deželah pač še zelo majhna in negotova. Velike in pogoste vojne <*o bile vzrok, da je ljudstvo posurovelo in je blo življenje mirnih prebivalcev kakor kaplja na veji. Saj so bile bas slovenske dcžvle tista široko o.lprta vrata, skozi katera so se neprestano valile velikanske do-rr.ače in tuje vojske. V naših krajih se je silno razpaslo razbojništvo. Avstrija je snela pač večje skrbi z neprestanimi vojnami in notranjimi neredi, kakor da bi skrbela za varnost svojih državljanov. Razbojniki so bili po večini vojašk. begunci, bodisi cia so pobegnili od vojakov ali pa so bežali pred naborom in vojaško suknjo. Ti begune, so se družili v tolpe m skrivali v pogosto nepristopnih gozdovih in gorah, kjer so našli že razne izprijence in potepuhe, tihotapce, tatove, roparje in morilce, pravo sodigo in .zmečke človeške družbe. Kaj čuda, če so tudi vojaški begunci navadno poprej doma prav pošteni in delavni ljudje, polagoma zašli na kriva in zločinska pota' Rckovnjači v naSih krajih Ko so Francozi ]. 1S09 zasedi. Kranjsko, so našli tukaj že številne razbojnike, ki jih je ljudstvo imenovalo rokovnjače. ro-komavhe .Opehrcavharje ali šteklačarje. Potovanje v eni dobi po veliki ali cesar-sk . Dunajski cesti je bilo zelo nevarno. Velkaski, gosto zarasli gozdovi so sesali prav do ceste, in niti močno oborožene straže, ki so navadno spremljale pošto in \'ečje trgovske transporte, pogosto niso bile kos razbojnisk m napadom in ropom. Na glave takih razbojnikov so bile razpisane □ 1 po 100 goldinarjev, pozneje pa celo zvišane na 300 goldinarjev. \ vse skupaj ni mnogo izrlalo. Rokovnjači so imeli stai'o. dobro urejeno organizacijo, strogo, skoro vojaSko disciplino, svoje poglavarje in svoj rokovnjaški jez k. v kate-r so f-? le «a:ni sporazumevali. O tem jeziku je moral sHSati tudi pesnik Pree-ren, ker ; *°t rokemavh govori jezik drugi r ton . Med narodom je raz ra, da znnjo roftovnictč z r ko ne roj m« ga otroka, v ognju opaljeno ča" at in se napravit] nevidne. Med rokovnjači so biM mehčani kmetje obrtniki zakotni krčtnarji berač itd. Podnevi so bili mirni vašfani in ugledni meščani, ponoć: pa rokovnjaški razbojn'ki. Podnevi so marljivo opravljali svoje posle, ponoči pa še hclj pridno kradli, ropali in tudi ubijali Lmcii so svoje zar.pn ke v vaseh in t^h. pa cc'o pri oblastih med biriči in uradnimi slugami. Rokovnjači so se skrivali v posto zarasti h gozdovih radevljškega. kranjskega, smlecavškega broškega in kamniškega sočnega okraja. Največje njihovo taborišče je bilo v težko dostopnih Kamnišk h planinah in v \3t nem borStu pri Naklem. ImeU so tuđ: svoje stalne lesene koče kjer so živeli s svoj "mi prilcžnicami m vlačuga-mi. Z~to dctomori v lastnih vrstah niao h'li fcaš redki. Kako malo so se rokovnjači tresli pred zasledovanjem obla ste v, dokazuje to. da so imeli pred nesom Ljubljane, na Rašici, svoje ute in ognjišča. Ro-loovnja&l nso bili ljudem to, kar rnzbajni- ' ki, temveč so j h smatrali za nckak?n?> ju-n:ka. Seveda pa so se jih na vso moč ha-II. jih i~ prime :h rat robe prikrivali in ym rajal zlepa dajali, kar so zahtevali. Bali so se pač maščevanja, da bi j;m rokovr.^ači ne postavili rdečega petelina v streho. Kmetje so smatrali take dajatve za nekak refen davek. berkar. ki je imel tudi pridevek Cencelj; Šinkovec, Bantanov hlapec v Umovcu; Učakar; Jurij Vezulak (Bezeljak?); Tomaž Vovjovec; Zucchiati oče, prejšnji učitelj v št. GoMiardu; Zucchiati sin: Pavel Zoie. učitelj v št Gothardu. župnik Rozman je bil razen tega obsojen, da se mu zaplcn vsa njegova imovina, Obsodba je bila izrečena po čl. L II-, TV. in VI. zakona od 29. uivose (Snežnika) leta VI. republike Dopoldne je bila so ,ba izrečena, že isti dan. 30. januarja 1810 ob treh popoldne, torej pred 130 leti. pa izvršena. Na pla-I noti za z dom pokopališča pri sv. Krišto-\ fu sc je zbraJa velikanska množica rado-} vednega ljudstva, ko je dospel tja močan i vojaški oddelek z zvezanimi obsojenci. Ro-; kevnjače so postavili k zidu. Njihovi zad-i nji pogledi so b:li uprti tja proti Kamni-j škim planini m in proti domač ?mu Crne-; mu grabnu . Vojni komisar je še enkrat ; prebral obsodba, nekaj hipov nato pa so , zagrmeli streli is krogle iz trancoskm , pušk so predrle nesrečnke. Obsodba je b-' la natisn-ona v francoskem, slovenskem in nemškem jeziki' ter v 600 izvodih raz-\ deljena med ljudi in javno nabita. Sloven-. ski prevod sodbe je eskrbel Valentin Vod-: nik, ponatisnjen je dobesedno v Jurčič-! Kersn kovem romanu J Rokovnjači*. Krvava soSfca v Lf&bSjani že v francoski dobi je bilo vse polno ro- i kovnjačev v na:ih kraj h po mestih in na krnetih. Najbolj nevarno je b:lo v oni do- j bi potovanje po Dunajski cesti, ki je vodi- j la s štajciskega čez Trojane skozi Cmi j graben v Ljubljano. In tako se je zgodi Maršal Martnont preganja rokovnjače Francozi so imeli z rekovnjači težko de» lot vendar so postopali z brezobzirno strogostjo, kar je imelo piav dobre posledice. Mnogo je k temu pripomogla tudi ustanovitev francoske žandarmeiije v naš:h kra-j h ter se je to ime ohranilo iz onih časov do damianes. Rokovnjačev se spominja maršal Marmcnt. guverner Ilirskih provinc, v svojih spominih, kjer pravi: -Razuzdanost teh tatov in razbojnikov je bila j tolikšna, da si prob valci ni^o upai; iz mest. če se niso prej vsako leto z razbojnik; p -godili. koliko jim bodo dajali, več ali manj, kakor so bili m oviti ali ne. ce se je -hotel krk človek takega davka opiostiti. so j mu razbojniki razdejali in opustošili nje-j govo posestvo. Moja dolžnost je bila, da ! to zlo odpravim. Toda morai sem najprej '> premagati nasprotovanje preo valstva, ki I je bilo prestrašeno ko je slišalo da se bo j moralo zame: iti razbojnikom ter se je ba-i lo za svoja posertva in za svoje življe-' nje, če javna oblast zcpei razbojnike n^ j bi ničesar opravila kakor se je to že prej večkrat zgodilo.« Preb valci vasi in krajev ob večjih ><• stah so podpirali m skiivali roko\njače ker so se bali njihovega maščevanja Zato • izdal maršal Marmcnt 24 maica 1S10 pač v zvezi z na padem rokovnjačev na francosko četo in blagajno v Črnem grabnu, odlok z nastopnimi zelo strogim odredbami : 1. Vsaka občina je odgovorna za vse zločine zoper javno varnost v kolikoj se izvršijo na njenem ozemlju 2. Občine so odgovorne za vse olago i ki sc odvzame s silo popotnikom ter se t j m moia povrniti od občine, odškodnino '■ dobijo občine od razbojnikov katere naj • zgrabijo in privedejo pred sodišče. 3. Za razbojstvo ali umor se bo zaprlo v občni, kjer se je to zgodilo, ivojno šte- ■ vilo občanov, kciikoi je blo popotnikov i oropanih ali umorjenih. Sedeli bodo na tr-j žaškem gradu tcllko časa. dokler ne dobijo pravih zločincev v pest 4. Rokovnjače bo sodilo posebno vojno sodišče in obešalo ob giavn. cesti pri vhodu v vas za nedoločen čas. Prebivalci jih bodo morali stražiti 6 mesecev, dokler ne bodo trupla popolnoma strohnela; če pa bi izginila prej z vešal. mora občina plača t 1000 frankov globe. Ta okrožnica je bila natisnjena v francoskem, slovenskem in italijanskem jezi- jih je spravil k vojakoon, nekaj v jetnis-nico in delavnišnico, drugi so pomeril ali se dela lotili poglavar vsih rokovnjačev je pa bil Gregor Hrastnar, po domače Veliki Groga. Bil je visoke čedne postave, enmalo podo^zega obraza, snegobelih dol-z h las in zmiraj po vojaško oblečen. Zdaj že do malega slep je prihuljeno hodil in se na dolgo palico operal, da ga je bilo čudno gledati. Bil je razgovoren. dobrovoljan in serčen. ako je dovolj smerdule pod kapo dobil. Drugo svoje življenje je sam takole popisal. Moja mati so bili v kamniški fari doma, jez sem nezakonsk soldašk otrok, rojen leta 1761 v Ljubljani. Okoli dvajset let star pridem k vojakom, bil sem 8 let tam bor pri grenadir-jih, 12 let sem še kito nosil. Moji vikši so me spervega radi imeli. Ko sem pa neki večer v Šiški predolgo ostal, sem jo napak zastavil; ko jo pa človek v mladosti napak zastavi, mu je rada zmiraj na poti. Taka se je gociilh tud. meni. Drugi dan sem bil kaznovan in potem sem začel vojakom uhajati, pa vendar nisem bil nikdar dolgo časa zape rt; palic in šib sem pa brez števila dobil toda vse je b lo zastonj. Dvakrat sem bil v batalii in sicer pri Veroni in Basani. Potem sem bi v vojski vjet n na Francosko peljan C 1812 sem šel z Napoleonom nad Ruse. pa sem na Poljskem ostal. Vsega vkup sem ce-sarj 29 let služIl.c Ljudje pripovedujejo, da je rokovnjaški poglavar Veiiki Grega svoje podložne v U dnem borštu nad Kranjem pod neko krivo jelko poročal, rekoč: »In nomrne patre vzem jo na k vatre, će goršo dobiš, pa to zapustiš« šesti dan tega meseca je v 94. letu svoje starosti na Tersteniku umeri.« Rudolf Dostal. Kdaj je bil v Sloveniji najhujši mraz Zanimivi podatki iz razprave dr« O* Reye »Najnižje in najvišje temperature v Sloveniji44 Ljubljana. 26. januarja. Sodbe la ko-.' o vremenu so vedno zelo subjektivne, zato pogosto trdimo; da »takšnega mraza ne pomnijo niti najstarejši ljudje* ali da ni bilo že 50 let toliko snega. Zato vas bodo nedvomno z nimale ugotovitve strokovnjakov o toplotnih razmerah v Slovenji. V tem pogledu je posebno poučna razprava našega znanegj meteorologa dr. Oskarja Reye, ki je napisal zanimivo lazpravo za lanski letnik Geo grafskega vestnika. Pisec je obravnaval predvsem podatke tistih vremenskih postaj, ki so jih zb rale 22 lat živel bsrez aaea ocivrsJa polno blagajno denarja, katero so hoteli Francozi prepeljati skozi črn: gra-hen v Ljubljano. Napadalci so bili nahuj-skani od sodnika galemberške grašč ne. iemačega župnika in dveh učiteljev, ki pa so po krvavem zločinu vsi pravočasno popihali čez mejo na štajersko. Med umor-jer/mi francoskimi oficirj. sta bila generalni adjutant kapitan Boissac t?r tajnik in to'mač maršala Marmonta, poročmk Vc-rnazz. Vseh hudodelcev je bilo 35. toia večina i h je pobegnila čez mejo takoj po zloči-... Francozi so zgrabili 11 u deležen eev lel kmetov. Te so postavili 30. ja- | ne. ropi in umori O takratnih razmerah ljene m razširjene di. na Gorenjsko ter so imele najboljše posledice. Občine so odslej same pazile na rokovnjače. ker so imele zaščito pri francoskih oblastih „Novice" o rokovnjačzh Ko so Francozi zapustili nase dežele se je javna varnost v naših krajih zopet poslabšala Rokovnjač:. ki so se bili poprej umaknili v težko dostopne planine In gozdove, so dobili znova pogum ter so se preselili zaradi novih, zanje varnejših razmer, z nižave Zopet so se množile tatv.- Ner'avno jt umri v Beogradu Milan Za-nč, o.vai tigo\ec. o Katerem je svoječasno pisai vets evropski tisk Zarič je bil hudo bolan, unci je raka v goltancu. Njegova bolezen je bila ena izmed najtežjih primerov laka v griu L. 1917 je Zarica operiral duna_ski pro-tesor Maschek Oppracija se je proti pričakovanju zdravnikov ze:o dobro posrečila Biia je tako zanimiva, da so jo fiimali Ta tilm so pozneje predvajal, na kongiesu zdravnikov na Dunaju. Profesoi Maschek je računal in napovedal, da bo Zarič živel še kakšnih de.-et let. toaa živel je po operaciji še polnih 22 let Pm operaciji je izgubil jezik in vse govo-tilr.e organe Tudi hraniti se ni mogel normalno. Kijub temu se je do nedavnega Čutil zelo dobro in je redno opravljal svoje vsak danje posle Nedavno je zopet zbolel za rakom v grlu m je zato pismeno zapro-il za zJravnlšk: konzOrJ. Zdravnfskegn pregleda se je udeležil tudi prof Maschek poleg cele vr^te uglednih zdravnikov. Zarića so ponovno operirali toda takrat brez uspeha. Umrl je v starosti 69 let. Iz £o!e. Uč.telj Imenujte m: ;tvari * — Voda Dobro. Se kaj — Steklo. No, ali je še kaj — Luknja ključavnice. nekai prozcrn:h točno najmanj 10 let. Oziral se je na vremenske razmere v Sloveniji in ne le v diavski banovini o toplotnih razmerah v Jul jski krajini se je posluži- podatkov 9 dobrih postaj za daljšo dobo. a ker je toliko pestaj vendar še premalo je potegnil še nekatere miajše postaje V dravski banovini je dobrih postaj z opazovanji nad j 10 let 21. Za izračunavanje srednj h temperatur je pa se pritegnil 6 mlajš h postaj. Srednja najnižja januarska temperatura je v Sloveniji v kotlini Babnega polja Znaša 7.9 in je torej Babno polje naj-mrzlejši kraj v Sloveniji Strokovnjak sklepa ua so najmrziejši kraji visoke ko-tUne. ki k že "00 do S00 m nad morjem in ki so obdane s hribovjem. N'a Babnem polju je oila osle; v Sloveniji >pazovana najniija temperatura in sicer -32 S februarja i 1P:»2 N ti i 19H9 m oilo nobenega tako nnz'ega cme L 1929 je bil najhujši mraz v mnogir. Krajih Slovenije 3. februarja. Zelo mrzei predel v Sloveniji, če se oziramo sc.mo na januarski minimum, je tUvii alpska iolna ikrog Tibiža. k_-^r je povprečni letni minimum 7.1 Tu di ta dolina leži približno enako visoko nad morjem Kakoi Babno polje * "56 m) Skoraj prav tako je mrzla je gorska dolina na Jezerskem (890) kjer znaša sred-•ij januarski minimum —6.S. L 1929 — 3. februarja. ko so v zadnji dobi opazovali najnižje temperature v večini krajev v Sloveniji je vnašala temperatura v Ljubljani —25.6. Najmr-elejše je bilo teL'aj v Sloveniji pri št. Pav- Važen problem Ljubljane Nujna potreba omiljenja cestnega hrupa, zlasti na Zaloški cesti :..rja 1810 dopoldne pred posebno vojno - ~!š;o. 'e cortseil de guerre special«', kateremu je bil predsednik baron pl. Rou-seSe, polkovnik 5. linijskega po'ka in član ::e legije. CSasi sc.liš^a so bili: franco-:i kaprtan Deti.!Iantt Pessay, Dejonglas n Tis^ot, vsi člsni častne leg je. ter poročili Girau i n Alliez. Tožilec je bil častni :;r'c::ar kapitan Ceste. Zagovorn ka n?cv in oKcn?m tolmača sta bila ljub-;--ska odvetnika dr. VVurzbach in dr Kszteai. Priziv preti izreku tega posebne-ga sz ni bil mogoč. Soiba je bla le aa opri rtitev ali pa smrt. ki se je je poročal leta 1841. vodiški kaplan Va-ienčič deželn m stanovom kranjskim in leta 184 2. v obe .mi spomenici celo cesarju: že 21. julija t. 1. sem si dovolil predložiti visokemu deželnemu predsedstvu kolikor mogoče obširno zgodovino znamh potepuhov, ki nosijo dandanes dvojno ime: plajšarji ali rokovnjači (Plaisoarje oder Rokounazhen) in ki se klatijo zlasti po ljubljanskem okraju ter beračijo, izmikajo, kradejo in ropajo. Kakor je razvidno iz tukajšnjih župnijskih uradn h krstnih in mrtvaških knjig, obstoji omenjeni divji rod zločincev že več kot 200 let in se ze- morala izvršiti takoj. Obdolžene rokovnja- } !o bujno mnoz: tako z naravnim potomce so pripeljali z močno stražo, toda brez | st\*om kakor tudi s pristopom drugih lju verig- hi nezvezane pred sod šče. Vsi skle-• ra so bili soglasni. Obsodba se je gaiilr. nn smrtno kazen, ki se je morala izvršiti še isti dan. gest obtožencev je blo oproščenih m takoj v prest«• : izpuščenih. Med ujetimi in ?re:l sodiščem navzo'n::mi so bili na smrt obsojeni: 1. Martin Molka, star 56 let, cestar, doma na Ue~ku pri št. Ožooltu; 2. Andrej Grl, star 30 let. kmet pod brdsko ospe .« doma blizu št. Ožbolta; 3. Luka Knsz, star -13 lot, kmet na Trojanah; 4. Luka Škofec, star 33 let, kmet na rroja-nan m 5. Jurij Dobovšek. star *J0 let. hlapec v št. Ožtoltu. (Pisatelja Jurčič in ilersnik sta uporabila v svojem romanu Rokovnjači«- razna rokovnjaška imena ai ogc-lke po svoje, pač -cum licentia poet:-cac.) V odsotnosti (in contumac:am) so bili na smrt obsojeni: Anton Dobovšek; Ign. Frid. Fajcnc, sodnik galemberške graščine; Jakob Gikman; Franc Jerin; Iz2akar; Jurij Kes s prd«».-kom Lavrič: Janez Leveč; Lipa; MTnar; Jurij Mozer; Matija, hlapec v Erzi novi krčmi pri Št. Ožbcltu; Pcdmilšak; Peček sin; Plodnik: Anten Jrlcznian. župnik v št. Ožboltu; Janez Zajec, čevljar brez doma; Jakob Se- di, ki se bojijo dela. navadno pa z vojaškimi obvezanci, vojaškimi ubežniki, z vojaki, ki so bili odpuščen z odpustnicami in tudi z osebami, odpuščenimi iz kaznilnic, in z drugimi zločinci. V istem poro-č lu navaja kaplan Valenčič: »Kakor uči izkušnja, so sodni sluge okrajn h oblastev imeli menda z razbojniki obeh spolov posebne zveze«. O rokovnjačih in njihovem zadnjem poglavarju je poroča! neki A. Št z Gorenjskega 14. marca 1855 Novicam: - še pred etesetim: leti je bilo veliko slišati od rokovnjačev. To so bili prava nadlega deželi, ki so po malem beracevaH, po malem pa tudi kradli in s stfo jemali. Marsikateri pošteni ženici, ki ni bila pri volji jim dati masla, špeha. jajc. plečeta ali mesenih klobas, ker druzega niso barali. je priletela kaka gorka s šteklačo po gerbi. Imenrtništh med rokovnjači je bilo dvanajst, ki so pravco imeli, križem mavho nositi, če bi se bil kak menjsi prederznil mavho na kržem d jati. so ga dobro opo-kali in mu naberačeno blago vzeli. Pa nekdanji kranislki komisar gosp. Janez Pajk. sedanji poglavar loške okrajne, je temu pocenjanju kmoli v stoam priSeL nekaj Ob tej cesti so naložene skladovnice a^a-a.tnih kock kar pomeni, da med najbliž-nja cestna dela spada tudi tlakovanje ceste, najbrže v njeni celi dolžini od Sarabo-nove trgovine dalje proti vojaški bolnici Tlakovanje te prometne ceste je gotovo nujno potrebno zato je prav. ako mestno cestno nadzorstvo izvršuie Driprave za ta dela N: nam znano, v katero kategorije mestnih cest spada Zaloška cesta in kakšen način tlakovanja ie no načrtu določen za to kategorijo ul.c in cest Tudi ni znano po kakih vidikih se na splošno sestavlja program za tlakovanje mestnih cest. t. i. katere in kakšne ceste naj bodo tlakovane s kockami, katere z arfaltom. katere z betonsko prevlako itd Gotovo so za način tlakovanja posamezne ceste merocajna važna načela moderne sradnje in vzdrževanja cest in moderne izkušnje, ki jih imajo v tem pogledu velika mesta zunaj po svetu. Novi čas je tehn čna vodstva za gradnjo in vzdrževanje velikih orometnh Žil in prometa na njih postavil Dred ze'o važno novo nalogo, kako preprečiti ali zmanjšati šum in ropot, ki ga povzreca moderni promet po velikih mest.h K moderni higijeni industrijskih obratov spadajo nujno ukrepi za omiljenje skrajno škodljivega ropota in nemira, ki ga nujno prinaša s seboj nova produkcijska tehnika Večni nemir iz jutra v noč, neprestano divje ropotanje strojev in tehničnih naprav sl^bi organizem delovnega človeka, da prezgodaj odpovedo živci, sluh in vid Moderna tehnika je ustvarila cel sistem ukrepov, ki naj paralizirajo škodljive učinke divjih udarcev strojev na človekov organizem. Tudi cestni promet mora biti v tehničnem in higijenskem pogledu urejen po modernih zahtevah komunalne zdravstvene politike. Ni vse, če odstranjujemo s cest prah in smeti, skoro boli važno je vprašanje, kako celotno cestno življenje urediti tako, da živci prebivalcev ne bodo stalno od jutra do pozne noji na natezalnici in na najtežji preizkušnji. Spominjamo se piščalk prodajalcev premoga, ki so spoznali, da ta pisk ni prijeten in da ga ie treba zato olepšati in bolj prijetno prilagoditi razboljenim ušesnim živcem mestnega človeka. Tudi avtomobiliste in motoriste smo že nekoliko navadili na mirnejše vožnje. Na ponočne razgrajače po cestah pazijo stražniki, seveda pogosto samo z enim očesom. Z eno besedo: v prometni politiki naših mest vidimo skromen napredek. Nekaj pa je, na kar poki i rani premalo mislijo: kako omilit: divji ropot in še divieiše cvi ljenje naše cestne električne železnice. To je gotovo težj: problem Pri trasiranju bodočih pros bodo inženjeri! mogli pri dobr: volji marsikaj tudi v tem Dogledu zboli-^ati ali vsaj preprečiti naihuiše Morda se da marsikaj tud: na sedanjih progah omilit: morda ie včasih treba samo nekoliko več mazila in olia — in tehnično popolnejšega upravljanja z vozom Posebno pozornost v naš: mestni prometni politiki nedvomno zasluži Zaloška cesta Ob tej cesti se vrste vse ljubljanske bolnice, splošna državna bolnica, bolnica za rakasta obolenja, ženska bolnica. Šlajmer-jev dom, Leoninum :n vojaška bolnica. V V neposredni bližini je bolnica za duševne bolezni. Promet cb takih objektih, kjer je delo zdravnikov naporno in zahteva največji mir. kjer leži sto in sto težkih bolnikov, ki jih neprijetno moti najmanjši šum. bi moral biti obzirno miren in tih. Cb takih zavodih ne bi smele teči glavne prometne žile. Brezobzirnost napram bolnikom in tudi napram delu zdravnikov je. če ves dan neprestano udarja na uho ropot tramvaja, njegovo cviljenje, zaviranje, ropot, ki je v zvezi s premikanjem voz itd. Včasih se strese ves objekt, kakor da bi zarohnel potres zemlje. Tem skrajno neprijetnim posledicam modemesa cestnega prometa, zlasti po ulicah, ob katerih so razvrščene bolnice, mora mestna prometna politika posvetiti najskrbnejšo pažnjo. Treba bo zbrati vse tehnične iznajdbe in vse moderne izkušnje in jih primerno uporabiti za domače razmere. Zdi se nam. da je moderna gradbena tehnika že toliko napredovala, da bi bila pri dobri volji dana mož- lu v Labudsik dolini (na Koroškem), kjer je temperatura znašala —32.S. V dravski banovini je pa bilo najmrzlejše ▼ Celju, kjer je temperatura znašala celo —31. V Veržcju. na Murskem polju, je temperatura znašala —27.3, še mrzlejše je pa bilo v Lendavi. —2S.4. Leta 1932, 13. februarja, ko je bilo v za on jih letih pri nas najbolj mrzlo, je bil dosežen rekord na Bab-nem pelju. kakor rečeno, —32.8. v Ljubljani je znašala temperatura istega dne —23 Zanimalo vas bo tudi, kdaj je hiio zadnja leta v Sloveniji rx)ziTni najtojplejše. Maks mum je bil dosežen 29. januarja leta 1932. — torej leta, ko je bil dosežen tud: minimum — v Trstu 18.2. V dravski banovini je pa b:la zabeležena najvišja temperatura v Mariboru 11. januarja leta 1920. in sicer 17.9. medtem ko je 29. januarja 1. 1932 bila tam najvišja toplota 6.8. Absoiutni maksimi temperature se pozim: ne pojavljajo ob istem času v ve* krajih. Najvišja temperatura ie Hla ▼ Ljubljani pozimi 1 1931. 5. januarja. Znašala je 13.6. Najvišje srednje letne temperature at> v obmorskih krajih. V notranjosti Slovenije znašajo srednje letne temperature nad 10 stopinj v Panonsk. ravnini. Srednja letna temperatura v Ljubljani in Mariboru je enaka: 9.6. V visokih kotlinah je precej mrzlejše. Tako znaša srednja letna temperatura na Babnem polju. Rakitni in na Jezerskem po 7, na KorprivnA-ku pi Bohinju 6.7, v Celovcu 8.4 itd. Največje nihanje med julijsko maksimalno in januarsko najnižjo temperaturo 7nsledujemo v krajih .kjer se že tov**© vpliv celinskega podnebja. Največje t5m»-nje med obema skrajnost ima ali amplitudo izkazujejo kraji- Kočevje 32.9, Babno polje 328. in Lendava 32.7. To nam kft> Že, da je največja amplituda v Krajih, kjer je januarja najnižja temperatura. Temperatura zelo niha v za prtih dolinah in kotlinnh v absolutnih višinah 500 do 700 metrov. V nižj h legnh je nekoliko manjša amplituda. V Ljubljani znaša 30.S. Amplituda v višjih l^gah pojema zamdH nizkih maks;mov. To so ugotovitve o toplotnih razmerah v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Pisec navaja na koncu svoje razprave še literaturo o tem predmetu. S temperaturnimi razmerami se je bavil obširno pri nas prvi profesor Ferdo Seidl ter obdelal dobo 1851 — 1880. a tedaj še pri nas niso opazovati temperature z ekstremnim! termometri, pač pa so jih uvedli v Ljubljani ža 1. 187S Od 1. 1879 do 1912 jo bil opazovan v Ljubljani absolutni maksimum 3. julija 1905 36. absolutni minimum pa 11. decembra 1879 -26.4. Sedi navaja v svojem delu. da so v Ljubijnni neuradno opazovali temperaturo —2S.8 stopinj 2. fe-■ : ::ja 1S30 Oficiclna meteorološka opazovanja so se v Ljubljani začela šele 20. marca 1850 V Korcški kotlini je bilo v prejšnjem stoletju najmrzlejSe 29. januarja 1855. in sicer 30.6. Na štajerskem je veljalo za najmrziejši kraj Celje; decem-bra 1. 1870 so tr?m namerili —30, v Mariboru so v prejšnjem stoletju opazovan najnižjo temperaturo le —23.1 in sicer januarja' 1888. Ne kvarite nedolžnih dreves Vsi tisti, ki so prisegali svoji prvi ljubezni »zvestobo do groba« in ki so svojo prisego ovekovečili v skorji najbližjega drevesa, se radi spominjajo teh lepih ča-' sov, čeprav so si morda do krvi obrezali i roke. Nihče med njimi se pa ni zavedal, j da dela s tem občutno škodo. Kako velika je ta škoda, ne ve nihče, tudi tisti bruselj-? ski meščan ne, ki je posvetil svoje življenje prepričevanju ljudi, naj nikar ne izrezujejo zaljubljenih src z monogrami v nedolžna drevesa, ki ne morejo nič za to, j da so ljudje zaljubljeni. Mož je razposlal po vsej Belgiji vpra-i šalno polo, v kateri je prosil ljudi, naj mu j napišejo, koliko dreves je v njihovi okolici i okrašenih s srci in monogrami, koliko dre- nost potrebe mirnejšega razvijanja preme- ■ ves se je ^ t posušilo in nazadnje, ta po mestnih ulicah. Komunalna politika , i. . . „ 0 JT«, T - f__TT , i ' ne sme brezbrižno zanemarjati dejstva, da ^^J^^t^^^^t^^^& spada omiljenje ropota in šuma po ulicah S^oŽ^^^L v i£t *P P ' ka3 k zahtevam moderne mestne zdravstvene SjLf^? S^SJL f ' ^ E SS2 politike To skrb mora mestna občina ljub- omejiti samo ^drevesa s srci zaljubljen- Ijanska pokazati naiprej pri ureditvi cesti- » cev v okc,lcl Bruslla- Ta™ 3^ & okoli 150 šča in prometa na Zalošk: cesti. Predvsem mislimo, da bi bile umestne lesene kocke, ki ropot nedvomno zaduše in omeje. Tudi tramvajski promet sam bo treba na tej cesti prilagoditi potrebam tesa kraja, da bo manj cviljenja, manj premikanj in manj divjega drdranja po razmajanih tračnicah. Na te potrebe novega časa naj mesto' cestno nadzorstvo in CE2 pravočasno m> slita in pekažeta maksimum napora, da bomo tudi v tej smeri napredovali. tisoč. Mož ni povedal, ali jih je preštel sam, ali so mu dali te podatke na magistratu. Javno je pozval zaljubljene parčke, naj si izbero drugačen način ovekovečenja svojih priseg, da ne bodo delali lastnikom dreve« škode. 42 podmornic v gradnji Oddelek za ameriško vojno mornarico v \Vashingtonu proučuje načrt za zgradl-k tev 42 novih podmornic Zedinjenih drla*. NAŠI ZIMSKO- ŠPORTNI KRAJI VADIJO (^jf^fri it ii'nl te L-si rir\lir,/~,- ?Ioistrana. Gozd - Martuljek, Kranjska KJUf flfC$aVi>Ka aUlina. 6ora podkorcn, Rateče - Planica Bled Julijske Alpe: X"i£v- Homna- Vogel- Pokliuka- Bo ' Hi IJ • Goriusc, Konec llUrUVUTlKC. zersko, Tržič, Kofcc Kamniške Alpe: Kamnik, Krvavec, Velika Planina, K o rosica Zas O U je l Trojane, Zagorje, Planina nad Sevnico, Polževo Ostali kraji kakor Radovljica, Kranj, Škofja Loka. Brezplačne informacije: Tujsko prometna zveza, Ljubljana, _ Turševa 11 in vse biljetarne »PUTNIK« DNEVNE VESTI ---Vsem druStvenim odborom in edmi- «m Zveze kulturnih društev (Ljubljana) smo poslali v četrtek 25. t. m- I. okrožnico v letošnjem letu. Če je katero izmed društev nt prejelo, nai nam takoj sporoči. — Odbor. " Jutri bosta vozila na progi Tržič -Kranj - Tržič potniška vlaka št. 8517 in 8518. Prvi odpelje iz Tržiča ob 19.09 in pride v Kranj ob 19.35, vlak št. 8518 pa odhaja iz Kranja ob 20.27 in pride v Tržič ob 20.56. S tem je omogočena udt iežencem zimsko-sportnih prireditev v Tržiču zveza v Kranju na vlak št. 917 in 919 proti Ljubljani ter na vlak št. 918 proti Jesenicam. Istotako pa iniu vlak št. 8518 proti Tržiču zvezo od vlaka št. 917 z Jesenic in vlaka št. 918 iz Ljubljane. — Zvišanje mezd rudarjem državnih rudnikov. Kakor poroča, delavski zbornica, so delavske roganizacije zaradi porasta draginje odpovedale delovno pogodbo rudarskih delavcev z dne 25. marca 1038. nakar je centralna direkcija državnih rudniških poujetij v Sarajevu sklicala pogajanja z delegati rudarjev in delavskih zbornic. Pogajanja so bila 24. in 25. t. m. v ."Sarajevu in se je dosegel naslednji dodatek k delovni pogodbi: Draginjska doklada rudarskih delavcev državnih rudnikov se zviša od 120 na 150 odst. Ta doklada pripada na temeljno dnino, velja pa tudi za Jelo v akordu. Efektivno znaša to povišanje mezde za 13.6 odst. Starostna premija se zviša za 20 odst. Ta sporazum velja pod pogojem, da se v roku od treh mesecev pristopi k reviziji celotne delovne pogodbe rudarskih delavcev v državnih rudniških podjetjih, ki naj v primeru ponovnega porasta draginje da možnost ponovnega zvišanja mezde. — Vojna škodu. Prejeli smo. Ko Je na št država pred približno IS leti daia državljanom bivše kraljevine .Srbije odškodnino za škodo, povzročeno med vojno, smo pričakovali, da bodo dobili odškodnino tudi ostali jugcslovenski državljani za škodo, ki jim jo je povzročila svetovna vojna, posebno vojna z Italijo na Goriškem, v Dalmaciji in v obmejnih krajih bivše Kranj s»ke. Zato je tudi večina vojnih oškodovancev prijavila že takrat visino svoje škode, vendar pa te prijave doslej še niso bile rc>ene. Ob koncu maja 1930 so listi prinesli obvestilo, da so bile prijave naših vojnih škod poslane hanski upravi v Ljubljani za ugotovitev dejanskega stanja in višine celokupne škode. Upali smo. da se bo to v kratkem zginiilo. Pred približno enim mesecem pa je bilo zopet objavljeno v list Ih, da so sc naši ministri pokazali naklonjene za rešitev te odškodninske zadeve in da se pripravlja načrt zakona, s katerim se bodo določile vse formalnosti glede ustanovitve sodišč za ocenitev vojne škode in načina likvidacije ter izplačila odškodnine. Rečeno jc bilo, da bo ta načrt končno redi-giian in predložen v odobritev ministrskemu svetu. Preteklo je od tega časa že nad mesec dni in vsa zadeva še vedno počiva. Zato se bojimo, da se bo stvar zopet zavlačevala. Če pomislim, da so vse ostale države, ki so bile v svetovni vojni, svoje civilne državl;/ine odškodovale za vojno škodo, si je lahKo misliti, kako grenke občutke povzroča pri vojnih oškodovancih zavlačevanje te odškodninske zadeve katere rešitev čakajo že nad 20 let. Zato bi bilo prav, da se stvar pospeši. — Vojni oškodovanec. — Važno za trafikant«-. Udruženje trafikantov za dravsko banovino obvešča vse člane, da poteče v sredo 31. januarja rok za vlaganje davčnih napovedi. Naknadna davčna napoved je dovoljena le na utemeljeno prošnjo, ki jo je treba do navedenega roka vložiti pri davčni upravi in kolkovati z 10 din. Trafikanti po deželi so mnenja, da velja tudi za letos kakor lani. ko se je za odmere davka vzela kar prejšnja napoved, toda letos je bilo izrecno objavljeno, da je treba vložiti novo davčno napoved. Za trafikante pride v postav samo dohodek od kolkov, znamk in od prodaje galanterijskega blaga. — NOvi predpisi za potovanje v Italijo. Po novih predpisih sinejo potniki iz naše države vzeti v Italijo samo po 250 lir v kovancih, dočim so jih prej lahko 300. Razen tega zneska lahko potniki uvozijo v Italijo denar, ki si ga nabavijo pri pooblaščenih zavodih in ^Putniku« in sicer do 300 lir v kreditnem pismu in do 2.500 lir v hotelskih bonih. _ Vse lastnike radijskih sprejemnikov opozarjamo, da jim bo nudila radiofonija pravi užitek šele tedaj, ko bodo poleg »prejemnika imeli tudi dobro urejen radijski tednik. »N«e val«, ki ga lahko dobi vsak interesent brezplačno na ogled, prinaša v številki za prihodnji teden članek >D. M. dijanec v našem radijskem orkestru«, zanimiva feljtona >0 dveh lovcih na čapljina peresa« in »Ljubka zgodba o dveh Mehikancih«, pisano rubriko »Od tu in tam«, pregled »Radio in televizija« s poročili o najnovejših dogodkih na teh področjih. »Filmski pregled«, »Humor« in poseben pregled skupin evropskih radijskih postaj, ki oddajajo isti program. »Naš val« prinaša seveda tudi podroben spored najvažnejših evropskih postaj za tekoči teden in poseben izvleček najboljših oddaj, ki jih pe kafr zaiaudlti zahtevajte še danes na I ogled brezplačno številko: »Xa& val«, Ljub- i ljana, Knaftjeva ulica 5. Mesečna na ročni- j na je samo 10 dinarjev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, precej stanovitno vreme. Včeraj je nekoliko snežilo v Zagrebu. Včeraj je bila najvišja temperatura v Dubrovniku in Kumboru 14. v Splitu 11, na Visu 7, v Beogradu 2, v Ljubliani 1, v Zagrebu 0.0, v Mariboru —0.5. v Sarajevu —1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766. temperatura je znašala —2.2 Iz Ljubljane —lj Predavanje pedagoškega društva* Dre vi ob 18. bo v dvorani mineraloškega instituta predaval prof. Venčeslav Čopič o državljanski in narodnostni vzgoji. Vsi, ki se zanimajo za naše domače pedagoške probleme, vljudno vabljeni. Vstop prost. lj— Samarjanski odred Rdečega, križa v Ljubljani priredi danes ob 19.30 v salonu restavracije >Kersič«, Celovška cesta (tik ob tramvajski postaji), družabni večer. Vse samarijanke in samarijani so vabljen' k polnoštevilni udeležbi. 3« februarja Slavčeva maskerada HOTEL METROPOL-MIKLIC lj— Obiščite drevi in jutri ob 20.15 šent- jakobeane, ki so z velikim uspehoir postavili na oder zabavno Nušievo veseloigro sUjež«. Nasmejali se boste ubogemu profesorju Laziću (Lavriču), ki mora sam bivati gumbe, njegei ženi (Bučarjevi) t ki h->di iz seje na sejo, uradniku Susieu (Plevel ju), ki prepeljuje sam otroški voziček in i£*e po ulicah jvojo ženo, da bi podojila dete. Ostala zasedba bo ista kakor pri premieri, le v vlogi Dane bo nastopila prvič namestu šmbičeve Prahova, Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej danes in jutri od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. Opozarjamo, da sta ti dve predstavi poslednji večerni vprizoritvi te izvrstne veseloigre. lj— Izlet na Kurešček, prijave Putnik, lj— Krgljuški klub »Zvezda« je poslal za revno diajžino iz Šiške, o kateri smo poročali včeraj 150 din kot prispevek za nabavo proteze za borno hčerko. V imenu družine naša zahvala! lj— Oni, ki so se borili za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije na Koroškem, štajerskem in v Prekmurju L 1918 in 1929 ter imajo pravico do spominske kolajne, dobe tozadevna pojasnila in tiskovine proti malerkostni odškodnini v informacijski pisarni Per Franjo, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Pohitite, ker rok poteka! Za pismeno pojasnilo priložite znamke ali kolek za 6 din. Kavarna »Tabor« dane« vso noč odprta ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»•♦»»♦*»»»♦»»»♦♦♦»+ lj— Društvo slovenskih obrtnikov z Viča vabi na informativni sestanek glede pavšalnega obdavčenja v ponedeljek 29. t. m. v gostilni Pavlic. 53-n lj— Poškodovanci. Na cesti na Fužinah je neznan avtomobilist podrl 651etno delavko Alojzijo Jančar. Jančarjeva je pri padcu dobila poškodbe na glavi. Posestni-kova žena Marija Piličeva iz Loža je na cesti tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. V bolnico so snoči pripeljali tudi Sletnega posestnikovega sinčka Lojzeta Ažmana iz Lip niče, ki je doma padel z mize in si zlomil levo roko. lj— V bolnico zaradi ozeblin, Snoči je prišel k nekemu posestniku v Dravi je 56-letni brezposelni delavec Peter Frelih, doma iz Sorice, ki je tožil o silnih ozeblinah na nogah. Prosil je za prenočišče v hlevu, ki ga je tudi dobil. Zjutraj se revež ni mogel premakniti, tožil je pa še vedno o hudih bolečinah v nogah. Prezeblega in raz-boljenega moža so kasneje odpeljali reševalci v bolnico. —lj Društvo »S06*« Matica — ženski odsek — vabi na svoj zaključek plesnih vaj v prostorih Trgovskega doma na Sveč-iiico 2. februarja ob 20. Sodelovali bodo z izbranimi pevskimi točkami operni koncertni pevci in sicer Sonja Ivančič, Ksenija Vidali, Belizar Sancn m drugi. Vstopnina 10 din v korist obmejnega šolstva in narodno obrambnih ustanov. Sviraj bo priznani sokolski Broadway-orkester do 2. zjutraj. Obleka promenadna. Postrežba izborna v lastni režiji po najnižjih cenah Nastopili bodo tudi naši vrli Istrani v narodnih nošah z istrskim kolom in svojo domaČo godbo. Priporočamo polnoatevilno udeležbo vsem svojim rojakom in našim prijateljem k temu zabavnemu plesnemu venčku. 54-n —lj Slavna pev«* Marta Cebotarf poje Madacne Butterflv«. Trne slovite pevke Marije Cebotari je obiskovalcem kina dobro znano iz njenih prejflnjUi lepih flmov Petrograjski -siavček« itd. Dami in premiera Danes premiera! IZREDNO LEP IX ZABAVEN PEVSKI FILM — ki ga preveva muzika nesmrtne Puccinijeve opere »MADAME BUTTERFLY« Kino Union, tel. 22-21 PREMIERA MADAME BUTTERFLY V glavni vlogi sijajna pevka MAMA CEBOTARI, LLCIE ENGLISCH. PAUL KEMP in drugi najboljši igralci. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 dop. (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri I ŠOLA HEROJEV TKOIS DE ST. CYR, — Najaktualnejši francoski film o neomejeni požrtvovalnosti in heroizmu mladih mož. — Rolatul Toutaln, Jean MerflBlltiMi, Helene Perdriere. — Predstave danes ob 16 . 19. in 21. uri, jutri iv nedi Jo) ob 10.30, 15.. 17., 19 in 21. KINO MATICA, tel. 21-24 slednje dni pa bo znamenita pevka po daljšem odmoru zopet nastopila v Ljubljani in sicer v vlogi »Madame Sutlerflj** v krasnem muzikainem in pevskem filmu Premiera madame Butterflv*. Ta film. ki ima za muzikalno osnovo Pueclnijevo opero »Madame Butterflv«. je bil izdelan v Rimu s sodelovanjem najboljših umetnikov. Glasbeni del izvaja orkester kraljevske rimske onere. Občinstvo pa nikakor ne sme m'siir} da je film le nekaka na platno prenesena opera — ne! iTilm ima povsem drugo vsebino, zajeto iz sedanjosti, iz življenja In kariere mlade po rkc ti r ima poleg svoje resnosti v dejanju tudi svojo komično, zabavno noto in sicer zelo močno poudarjeno. Dokaz temu sta L»u-cie Englisch in odlični komik Paul Kemp. Ob askrbita, da se publika v obilni men zabava in smeji. Poleg zagotovljene zabave bo vsak gledalec užival tudi ob lepi Puccinijevi muziki, lepem petju Marije Cebotari in lepi vrobini filma. »Premiera madame Butterflv« je na sporedu v kinu Unionu. 416. —lj Mickev Roonev !n \VaIlace B< ry v filmu »Vesela potepuha«. Tudi v Ljubljani si je pridobil mladi Mickev Rooney toliko simpatij, da velja za najbolj priljubljenega junaka film. platna, še več-ia pa bo radost obiskovalcev kina, če jim povemo, da bo topot nastopil Mickev Roo-ney v družbi sijajnega karakternega igralca VVallace Beorvja. Ta skupni nastop Mi-ckey Rooneya z VVallace Beeryem dokazuje, da Štejejo danes filmski producenti Mickey Rooneya že kot umetnika velikega formata, med najbolj čislane zvezdnike na filmskem nebu. Film se imenuje .^Vesela potepuha- in bo predvajan v kinu Slogi, kjer je Mickey Roonev prav za prav že doma, saj so bili v Slogi predvajani vsi njegovi odlični filmi: »Harđy na đivjem zapadu«, >Hardyjeva velika ljubezeuc itd. Mickev 1 VESELA POTEPUHA (GREH PRETEKLOSTI) W A L L A C E BE£RY in MICK£Y K O O N E Y dva najmočnejša karakterna igralca prvikrat skupaj na filmskem platnu! Ganljiva filmski drama dvojice ljudi, ki jih je kruta usoda povezala v skupnem potepuškem življenju! PREMIERA danes ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA — TEL. 27-33 Rooney se predstavi v »-Veselih potepuhih* kot izvrsten žokej. jezdec, ki v divji, napeti dirki na svojem iskrem konju doseže rekord in zmago nad vsemi svojimi tekmeci. Slepo vdan in zaljubljen v svojega nočeta«, ki ga predstavlja v filmu VVallace Eoerv. podaja Mickev Rooney v tem filmu odličen lik mladega, bistrega in nad vse pogumnega mladeniča, ki r.i s svojimi pustolovščinami pridobi simpatije vseh gledalcev, starine in mladine. Široki krog Mi-ckey Roonevevih oboževalcev bo našel v ^Veselih potepuhih* v kinu Slogi mnogo zabave, veselja in razvedrila. 419 — lj Smučanje in sankanje po Poti na Orle, torej na golovški poti od Hradeckega ceste do zadnje nove hiše je strogo prepovedano in policijsko kaznivo, ker smučarji in sankači ogražajo p»\šcr in delajo škodo. Svetosavska proslava v Ljubljani Ljubljana. 27. januarja Le-tošnja svetosavska proslava jo bila tudi v Ljubljani slovesnejša, ker proslavljamo obenem lOOIetn co prve oflcielne proslave sv. Save v Srbiji. Zelo lepa je bila dopoldanska šolska proslava v sokolski dvorani Narodnega doma. Pred to proslavo je bila v pravoslavni cerkvi slovesna služba božja, ki jo je opravil prota B. Mat-kovič z vojnim jerejem D. Ni kol čem. Službe božje 30 se udeležili mnogi verniki ljubljanske erbske pravoslavne cerkvene občane in posebno številno zastopan je bu tudi of cirski zbor. Kot zastopnik župana je prisostvoval podžupan dr. Ravnihar. Po liturgiji je spregovoril prota Ma t kovic o velikem pomenu prosvetiteljskega dela sv. Save za narod. Dvorana Narodnega doma je bila za slovesnost lepo okrašena. Napolnili so jo že pred 11. Med šolsko mlad'no vseh ljubljanskih šol je bilo tudi mnogo odraslih. Proslave se je udeležil tudi dlvizionar Ste-fanović, bansko upravo pa je zastopal načelnik prosvetnega oddelka dr. šusnik z inšpektorjem prof. Kranjcem. Opaž 1 i smo tudi odlične Člane pravoslavne cerkvene občine s predsednikom prof. Jurkovičem na čelu. Domačin proslave je bil univ. prof. inž. A. Kopilov. Najprej je bila blagoslovitev vod' ce in rezanje kolača, ki so ga opravili prota Matković z jerejem Nikoli-Čem, domačinom proslave in zastopnikom dijastva. Pri blagoslovitvenem obredu je sodeloval pevski zbor cerkvene občne. Po obiedu je spregovorila učenka IV. razreda osnovne šole Olivera Saks o pomenu praznika sv. Save, nato pa je cerkveni pevski zbor zapel svetosavsko himno. Sledile so recitacije d jakov gimnazij in učencev osnovmh šol. Učenec I. razreda gimnazije Milorad Tesič je recitiral pesem Zmaja Jovana Jovanovića ^Ocu Savi'. Učenka 3. razreda osnovne šole Jelsaveta Besednik je recitirala dr Debeljakovo pesem »Sv. Sava.:. Pesem istega naslova je recitirala učenka 2. razreda osnovne šole Dragomira Deleja na kar le zaigiala Marija Kukurekovič, učenka 3. razreda osnovne šole venček slovenskih narodnih pesmi na harmon ki. Učenka .CV. razreda gimnazije MUica Oblak je recitirala Jovana Udickega ^Rastko«, Marjeta Rupn'k, učenka 3. razreda osnovne šole pesem Vide Jerajeve ^Naša vas-:, dijak 2. razreda gimnazije Andr ja Sever pa Peterlin-Pe-truške »Jugoslavija, ti naša matu. Učenec 4. razi"eđa osnovne šole Sloboian Ri-stič je zaigral na harmomki venec jugo-slovenskih narodnih pesmi. Deklam rali so še učenka 3. razreda osnovne šole Marija Kukurakovič, učenec 4. razreda osnovne šole Velibor Marinkovič .učenka 4. razreda osnovne šole Dragica Gojkovič «n učenec 3. razreda osnovne šole Ars-^n Brbič. Pri proslav: je J30deJovais tudi vojaška irodba. * h J c a KOLEDAR DANES. Sobota, 27. januarja: Janez Zlatoust JUTRI: Nedelja. 25. januarja: Egidlj DANAŠNJE 1'KIKEDITVE KINO MATICA: Šola heroj v KINO SLOGA: Vesela potepuha KINO UNION: Premiera Mukamo Butter-fly KINO MOSTE: Večna karavana in Demoni zraka KINO SISKA: Dunavske melodije SVETOSAVSKA BESEDA OB 21. V KAZINI riCDAGOšKO DRUŠTVO, predavanje prof Venčeslava Čopiča »O državljanski in narodnostni vzgoji« ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi ŠENTJAKOBSKO GLEDALI&CE: »UjeŽ< ob 20.15 REPREZENTANČNI PLES GRADC. KOV tehnične fakultete ob 20. na Taboru RAZSTAVA SLIKARJA E. DER2AJA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: Uj Z« ob 20 1 5 D Ežl RV E T BK A R\E DANES IN JUTRI: Dr. Kmet, Tvrteva ~^ sta 41, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, Ustar. šelenburgova ulica 7 MESTNO DEŽURNO ZDRAV BLTJfiBO bo opravljal od sobote od S zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Mai ian A h č i n. Korvt-kova ul. Št. 18, telefon št. 36-24. Nase gledališče DRAM A Zn^pt-v >t .'O jrl Sobota, 27. januarja: Profesor Klepec. Red B Nedelja. 28. januarja: ob 15. url: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene. Ob 20 uri: Na prisojni strani. Izven. ZniZane cene Ponedeljek, 29. januarja: zaprto O V t K A Začetek ot 20 url Sobota. 27. janunrja: Rusalka. Premiera. Premierakj abonma Nedelja. 28. januarja: ob 15. uri: Frasqui- ta. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Ob 20 uri: Nižava. Izven. Znižano cene od 30 din navzdol Ponedeljek, 29. januarja: zaprto SFD 80 letnica zasiižne Slovenke Dne 28. januaria 1860 L se ie ljubljanski zakonski dvojici Kobilca, lastnici ugledne domače dežnikarske obrti, rodila hčerka Marija. Ker je bila nadarjeno dekletce, so jo starši poslali L 1875 na državno žensko učiteljišče, ustanovljeno L 1871 v Ljubljani. Prva skupina učite!jiščnic — 20 po §te-vilu — je položila zrelostni izpit L 187s Med njimi je bilo samo osem Slovenk. Z dru£o skupino pa je 1. 1879 maturirala Ma-I rija Kepica, ki je že od svojih roditeljev, J -zavednih raroini^ko^. prejela najbolišo narodno vzgojo. Službovala je kot učiteljica tri leta v dekliškem zavodu Huth, a potem pet let na edini takratni javni dekli ški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Ravnateljica ji je bila Julija Moosova. Istočasno s Kobilčevo so službovale razen Mooeove samo še učiteljice Emilija Guzeij. Erncsti-na Pribvl in Friderika Konschegg. Tedanji njihovi slovenski tovariši so pri rejali mesečne prosvetno zabavne sestanke, ki se jih je udeleževala tudi muzikamo na-obražena Marija Kobilca. Pri takih prireditvah je večkrat spremljala na klaviriu znanega takratnega izbornefla tenorista, učitelja Antona Razingerja Z Josipom Maier-jem, 5e živečim šolskim nadzornikom v p., pa je opetovano igrala na klavirju štiriroč-no. L. 1887 se je učiteljica M. K. poročila z uglednim slavistom, literarnim historikom, gimn. profesorjem Luko Tintarjcm kasnejšim direktorjem licejske knjižnice v Ljubljani. Živela je z njim več let v Novem mestu, pozneje v Ljubljani. Tu se je Marija j Pintarjcva začela udejstvovati tudi v žen-1 skem društvenem življenju. Posebno mar-* ijivo je mnoao let delovala kot predsednici ca v Splošnem ženskem društvu. Vedno i vestna, živahna, za vse društvene akcije se I zanimajoča, ie opravila ne^tevilo potov in j mnogo podrobnega dela, ki ga na zunaj si-1 cer često ni bilo videti, a je bilo nujno po-I trebno za dosego večjih uspehov Z Ijubez-i nijo jc zasledovala porast javne društvene ' knj.žnicc; mnogo je čitala, a tud: predavala na društvenih sestankih ob nedeljah no-I poldne. Saj je literarno, umetniško in muzi-I kalno naobražena žena. Kot taka skrbno in J z razumevanjem čuva bogato umetniško t zapuščino svoje pokojne sestre, naše slav-I ne slikarice Ivane Kobilčeve. Ob 801ctnici ji stojita ob strani dobra hči Mira, takisto umetnica rahk> čuteče duše, in sin, priznani in ugledni ginekolog dr. Ivan Pintar. V imenu Splošnega ženskega društva prinašam dolgoletni odbornici ob njenem 80-letnem jubileju skromen spominski list — pričujoče vrstice — kot znak vdanosti in hvaležnosti za njeno marljivo in požrtvovalno delo v prospeh našega ženskega društva in splosnosti. Naj ostane bistra in zdrava ?c drJgo vr sto let! AL G. Tečajnikom smuftke gimnastike, ki /Jo je piiredilo Slovensko planinsko društvo v pretekli jeseni, priporočamo, da se udeleže izleta smučarjev na KureSček, ki ga priredi Tujckoprometna zveza v Ljubl>ani jutri 28. t. m. SPORT Niteii hokejska reprezentanca potuje vendar v GarmiSch-ParUnkirehen. V zadnjem trenutku je »Jugoslovenski klizački savez« v Zagrebu na intervencijo ministra snoči sprejel pogoje, ki jih je SK Ilirija postavila za svoje sodelovanje v naši hokejski reprezentanci za tekmovanje v Ga:misch-Partenkirchnu. V istem smislu je interven-ral tudi ban dr. Marko Natlačen. Zveza in Ilirija sta se pa glede sestave moštva sporazumeli že sredi tedna. Odprto je ostalo samo še vprašanje tehničnega vodje delegacije. Končno je zveza tudi pristala, da prevzame vodstvo načelnik hokejske sekcije Ilirije V. Vodišek. Naša hokejska reprezentanca bo odpotovala v Garrnisch-Partenkirchen v ponedeljek. Se ena drsalna produkcija H'rije. Ker bo potovala v Garmisch-Partenk:rchen naša državna prvakinja v drsanju Silva Pal-metova in od tam odpotuje na Dunaj zaradi treninga, ni verjetno, da bi m-igla nastopiti v tej sezoni še v Ljubljani. Zato se bc poslovila od našega občinstva jutri pri drsalni produkciji na klubskem drsa-lišCtt. Produkcija bo ob 18. Z njo bo.lo nastopili vsi njeni klubski tovariši. »SLOVENSKI NAROD« sobot«. 27. januarja 1940. Stran 5 Vzroki alkoholizma med našim narodom Težave gostilničarskega stanu — Vzroke za pijančevanje moramo iskati tudi drugod in ne samo v gostilnah LJubljana. 26. januarja Iz gostiInlčarskih vrst smo prejeli: V zaunjem času so nekateri slovenski listi začeli prav ogorčeno napadati gosti 1-ničarski stan. Obuolzili so ga ceio, da ie samo on kriv pijanstva, ki ga Slovencem tako radi neprestano očitajo. Obenem pa ao od oblasti zantevali, naj gostilničarjem cuvzamejo koncesije in goaiiiue zapro. Vsi tisa, ki mislijo, da bi s taksnimi urastič-niiai ukrepi moralno preporodih" naš narod, se zelo motijo, saj je nesporno, da bi biii visoko morami samo v primeru, če bi ne bilo pijancev med nami kljub veliKemu številu gostiln. Biti moralen, kjer ni nobene mozuostl za greh, ni prava morala, ampak prisiljena. Vzrok, da Je med nami precej pijancev, moramo tor^j iskati drugje, ne smemo pa zaradi tega blatiti gostilničarskega stanu in mu napinti vso krivdo za najrazličnejše nevšečnosti, ki so posledica pijančevanja oziroma zavživanja alkoholnih pijač. Listi, ki so načeli borbo proti gostllnlčar-skemu stanu in nanj zmetali že precej blata, poudarjajo predvsem uboje, ki so bili iz.ioeni v pijanstvu. Ce bi sestavili statistiko ubojev in vzrokov, ki so do njih do-vedli, bi kaj lahko ugotovili, da v pokrajinah, kjer so pri nas uboji in krvavi pre-teri v pijanstvu najbogatejši, sploh niso temu krive gostilne. Krivo je predvsem popivanje po zidanicah, prav tako pa tudi v >tcčilnlcah iz proste roke«. Povsem jasno je torej, da naši gostilničarji niso niti posredno niti neposredno odgovorni za takšne uboje v pijanstvu. Slovenec i je nedavno objavil primer uboge, Izmučene žene .katere mož od tedenskega zaslužka 200 din zapije 100 din. Prav radi pritrdimo tudi ml, da so takšni primeri vredni javne obsodbe, v obrambo gostilničarskega stanu pa moramo poudariti, da po večini — izjeme v slabem smislu so seveda tudi med gostilničarji, kakor sploh med vsemi stanovi — naši gostilničarji niso krivi, če se kaj taksnega do-§ LJa. Skoraj nemogoče je. da bi gost v polički gostilni zapravil 100 din, saj sam I ;oh ne mere pojesti ln popiti, kolikor mu gostilničar lahko nudi za ta denar. Kriva je predvsem družba, ki dotlčnega pijaneza človeka lzral lja. Nobenemu poštenemu in solidnemu gostilničarju — in takšni so pri nas skoraj vsi — ni ljub pijanec v gostilniških prostorih. Vsak raz- men človek pa mora pritrditi, da bi gostilničarju predla kaj slaba, če bi se uprl izrr-bljaniu pijanih gostov s strani njihovih drif.b. Kaj bi se mu lahko primerilo, vemo vsi. ki poznamo nebrzdan temperament no-torierdh pijancev ln njihovih družb. Po daljšem presledku je z razglabljanji o krivdi gostilničarskega stanu za moralno nižino našega naroda, pred dnevi pricap- j ljala še »Straža v viharju«. Dovolj je samo nekaj ugotovitev. Ce je človek postal pijanec sam od sebe. ga je k temu vsekako nagnala neka nesreča v življenju. Takšen človek je za družbo izgubljen in po njem ne smemo ocenjevati našega naroda, če je pij-.r.ca k pijančevanju zapeljala družba, j; : ?vsem jasno- da Je v dotlčnem kraju več pijancev. V čigavih rokah je vzgoja na našem podežoliu, je splošno znano. Kriva je torej vz^oia, ki ni znala Se mladim ljudem predočiti vseh zlih posledic pijanstva in ki jih ni znala za življenje toliko utrditi, da bi se uprli nesrečam in težavam, ki jih dolete na drugačen način ne pa z vinom in žganjem. Gostilničar ni tisti, ki vztraja naš narod. On mu samo gostoljubno da-»e. kar človek potrebuje. Če človek uživa več kakor zmore. nI kriv gostilničar. Krivi so zmeraj samo tisti, ki so takšnesra človeka vzgojili In mu že v mladosti niso dali dovolj odpornosti ln razuma. Moralo si mora človek pridobiti že v zgodnji mladosti, ko pa odraste letom, ki za moralno vzgojo niso več primerna, mu ne morejo pomagati ne ohlastvo, ne učitelj, ne gostilničar. Takšen človek je izgubljen, imamo pa tudi pri nas zakonske možnosti, da se notoričnim pijancem prepove obisk gostiln. Kljub temu, da imamo takšno zakonsko možnost, pa kaj redko beremo v listih, da je oblastvo temu ali onemu pijancu prepovedalo obiskovati gostilne. Včasih mine po celo leto, ne da bi bila kjerkoli objavljena takšna notica. To praktično pomeni, da oblastva sama premalo zatirajo pijanstvo in da bi bilo v tem pogledu potrebno mnogo več strogosti. Ce bi gostilničar pijanemu človeku odklonil skromno merico pijače, bi s tem utegnil večkrat tvegati celo svoje življenje. »Straža v viharju« se Je obreenlla tudi ob ljubljanske gostilničarje. Nikakor ni res, da so ljubljanske gostilne ob sobotah in nedeljah posedajo prijetne družbe, ki niso so dobro obiskane, res pa je tudi to, da v večini ljubljanskih gostiln ob sobotah in nedeljah poedajo prijetne družbe, ki niso pijane, ampak Iščejo po napornem tedenskem delu samo malo razvedrila. Sobotni in nedeljski obisk ljubljanskih gostiln ne more torej biti merilo za moralno oceno našega naroda, kar se tiče pijanstva. Ljubljančani so dobro znani kot dobrodušni ljudje, ki jim je gostilna predvsem družaben lokal, znani pa so še bolj po svoji dobrodelnosti, saj vse dobrodelne akcije v Ljubljani vržejo organizatorjem lep denar. To pomeni, da se Ljubljana prav dobro zavoda vseh svojih dobrodelnih in kulturnih dolžnosti, Ljubljančan pa je sicer takšen, kakršni so meščani vseh mest: rad tudi malo posedi, se zabava, pomenkuje in razvedri. Zaradi tega ne more in ne sme nihče napadati ne Ljubljančana, ne našega gostilničarskega stanu. Nihče nima niti pravice, da bi zaradi skromne merice vina, ki si jo privošči ljubljanski meščan, istega napadal in mu očital pomanjkanje čuta za dobrodelne in kulturne dolžnosti, gostilničarje pa blatil kot zapeljevalce k slabemu. če govorimo o pijančevanju v našem narodu, moramo torej predvsem poudariti, j da je pri nas največ pijancev na deželi in da je tam največ za vse to kriva napačna vzgoja v mladih dnevih, če vzerojitelji niso otrok vzgojili za odpornost v življenju, temu ni kriv gostilničar. Slabičev pa je povsod dovolj in oni niso merilo za moralo našega naroda. Naše podeželske gostilne uživajo prav dober sloves in one po večini niso leglo tistega pijanstva, k* so mu posledica uboji in pretepi. V naših mestih pa in državi, niti o njihovi več kakor pomembni davčni vlogi. Lahko pa zahtevamo od naše javnosti, da upošteva vse težave gostilničarskega stanu in mu prav tako prizna dolžno spoštovanje in upoštevanje, kakor vsem drugim stanovom. Dolžnost ob- laste v je. da pijrncem s silo zakona onemogočijo pijančevanje, dolžnost vzgojiteljev na deželi pa, da z dobro vzgojo k repe pijo čim več odpornosti proti vsem izkušnja Vam in težavam, ki nas čakajo v življenju. Resen glas z našega podeželja j V potrdilo tc trditve nam zadošča po- Z dežele nam pišejo: Vse prepogosto se čujejo upravičene pritožbe nad našo mladino, zlasti kmečko, zaradi njene neresnosti, podivjanosti, prekomernega pitja in zločinov, ki jih zagreši v pijanosti. Mnogo se o tem govori in piše. vse premalo pa i^eemo vzrokov podivjanosti in sredstev, ki bi mladino pripeljala na pot stvarnosti in resnosti sedanjega časa. NTa:a kmečka nVadina je po izstopu iz šole večidel prepuščena sama sebi. Sola izgubi vpliv nanjo. domaČa vzgoja popušča, zlasti pri fantih, ki se hočejo čim prej osamosvojiti. Tako v dora čajoči dobi kmečka mladina nima spretnega vodstva, ki bi jo pripravljalo na resnost in stvarnost življenja. V dobi, ko je m'adina najbolj dovzetna za vse lepo, dobro in plemenito ob pravilni vzgoji, je sama sebi prepuščena in v največji nevarnosti, da zaide na nevarna pota. Zelo s'abo vpliva nanjo tudi sistem sedanje človeke družbe. S trpkostjo moramo ugotoviti, da se je med našim narodom razpaslo grdo kruhoborstvo, hina""čina s'avi svoje tnumlc, neznačajnost se bogato p'aČuje in nag-aduje, človek, ki ima na prodaj svoje prepričanje, se dviga više in više, njemu so široko odprta vrata v udobnost življenja, a trdi in jekleni značaji, ki ne morejo obraćati svojega plašča po vetru, so izpostavljeni preganjanju ter jih mora no in gmotno uničujejo. M adina. ki ima bistro oko za vse, to vidi in si to'mači po svoje, izogiba se poltene družbe in išče utehe in zabave v vinu. Vso dobo na?ega narodnega življenja v zedinjeni Jugoslaviji ni čuia na a m'adina mnogo vzgojnega kar bi jo napeljevalo k resnemu življenju za lastno bodočnost, niti ne za boljšo bodočnost naroda in države. PoMtične strasti medsebojnega nekrvavega k'an'a in ubijanja značajev plasti v za Inji dobi, tako kvarno vplivajo na na*o m'ad!no. da je sedanja podivja- DOSt m'.adine bogata žetev neplemenite setve. gied na delo naših narodnih in kulturnih društev, ki imajo v svojem programu nacionalno vzgojo značajev, kreposti telesa in duha itd. Tem društvom prednjačijo zlasti naša sokolska društva, ki skušajo zbrati v svoji sredi vso našo mladino, da bi jo vzgojila v pravem narodnem duhu, v ljubezni do kralja, države in domovine, v vestnem izvrševanju stanovskih dolžnosti, mec v sredo na domačem pragu in si zlomil desno roko v zapestju. Istega dne je padel osemletni dninarjev sinček Adolf Vojsk iz Gaberja pri Celju pri telovadbi in si zlomu desno rok ov zapestju. Ko se ie peljal 181etni trgovski vajenec Jože Dornšek s Prekorja pri škofji vas-, zvečer s kolesom domov, je padel in si zlomil levo nogo. V Ivenci pri Vojniku se je 761etna, občinska reva Antonija Korošceva v četrtek pri štedilniku hudo opekla po obeh nogah. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. —-c Sinuska skakalna tekma za prvenstvo Mariborskega zimskosportnega pod-saveza in za prvenstvo Celja se bo pričela na Svečnico 2. februarja Ob 14. na Ku-gvjevi skakalnici v Lisca h pri Celju. Poleg doauačinov bodo startali tudi znan-mednaixxini tekmovalci z Gorenjske. —c Tekma v slalomu na SinOhOrju SK Laško bo priredil v nedeljo 4. februarja s pričetkom ob 10.30 medklubsko tekmo v slalomu na šmohorju nad Laškim. —o Umrla j»- v četrtek na Sp. Hudinji pri Celju hčersia tovarniškega delavca Ljudm* la Doman jkova. c— ZdravnfeK« dežurno »lužno za člane OLTZD bo imel v nedeljo 28. t. m zxirav-dr. Josip čerin v Prešerno/i unci. —e Snežne razmere. Mozjrsfca koča na Gol teh «1344 m): 6. oblačno. 120 cm snega, pnšie. Celjska koča (700 m): —«\ o:>la0n<», mirno. 70 cm snega, pršič. Smuka pri Mcz.rski in pri Celjski koči i*dlična. C I I la sokolskim praporom Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru vpi izori v nedeljo 28. t. m. ob pol 16. komično lutkovno igro: »Mojstrov kozel-:. Ako se hočete razvedriti, pridite! Predpro-daja vstopnic v nedeljo od 11. do 12. v pisarni društva. Ob isti uri lahko tudi tele-fonično. Zdravo! 52-n Pregled dela kranjskih Soko'ov. V sredo 24. t. m. je bila glavna skupščina Sckjl-skega društva v Kranju in je imela poes običajnih poročil o delu v zadnji Doslovni dobi, nalogo proučiti možnosti za dostojno organizacijo župnega zleta in razvitja novega članskega prapora Starosta br. Za-vršnik je po uvodnih besedah, v kater h se je spominjal tudi umrlih članov, poudarjal potrebo po strnjenem delu za dosego ciljev, ki si jih je sokolstvo začrtalo v času ob če krize v svetu. Br. načelnik Zebre je poročal, da je v 702 urah telovadilo 18.817 članstva, povprečno 27 na uro. Društvenih telovadnih prireditev je bilo troje, in ie posebno lepo uspela septembrska akadem ja. Društvo se je udeležilo po zastopstvih ali pa korporativno vseh saveznih, župnih in okoliških društvenih telovadnih prireditev. Tako članice kako naraščaj so na različnih telovadnih in smuških tekmah zajedli številna prva mesta kot vrste ali pa kot posamezniki. Tudi prosvetno delo ie bilo v zadnjem letu razgibano bolj kakor prejšnja leta. O prosvetnem delu je poročal br. Boris Kmet, ki je omenjal številne prireditve kulturnega značaja in govore pred vrstami, ki jih je bilo 39 pred 2048 poslušalci. Podal je tudi poročilo glasbenega in pevskega odseka in poročilo o tečaju »Zena v vo ni«, ki ga je vodil br. dr. Josip Bežek in ga ie po-setilo 596 pripadnikov. Zanimivo ie bilo tudi poroč lo poverjenika Sokolske kreditne zadruge v Radovljici, ki je pozval članstvo, naj v še večji meri pristopa v zadrugo. Tajnik br. Josip Ceseni je poročal o vseh prireditvah in o stanju članstva, ki ga je sedaj nad 800. Blagajna izkazuje nad 140.000 din prometa in je tudi proračunski načrt za 1. 1940. sestavljen po vzoru z zad-nj h let. Za vzorno upravljanje je predlagal br. Rici Mayr v imenu revizorjev blagajniku br. Stempiharju kakor tudi ostali upravi razrešnico. V novo upravo so bili izvoljeni: Završnik, Cvar, Kušarjeva. Ekar Ivan, Čolnar, Kovač čeva Marica. Ekar Milan, dr. Bežek Josip. Ažman Pavla. Kmet Boris, Beznik, JakofčiČ. Janša, Jereb, Le-ber, Pemuševa, Potušek, Stempihar. An-dres, Adamič Zivko. Kovačič Olga, Pečenko, Resman, Stupica, Seven, Tavčar. Tajnik, Terčon, Kunstelj, Mayr Rici, Milutino-vić, Repič, Sire Franjo. Intihar, Jakše Anton, Jazbec, Roos Vojteh, Nečemar, dr oclseV Trna nad sto tc'ovadceih z redno telovadbo v vseh oddelkih vse leto. Sedaj ie ustanovila tud- svoi smučarski odsek, ki brava.ijem. Posebno poročilo br. načelnika šteje lepo število smučarjev. Na občnem zboru so bila vsa poročila sprejeta z odo Žagarja je pokazalo, da je imel prednjaški zbor dela čez glavo Četa sc je udeležila skoro vseh nastopov sosednih društev, imela dva svoja izleta, sodelovala jc polnoštc-vilno v Kočevju in imela svoj javni telovadni nastop, ki jc pokazal, kako krasno je napredova'a v teh desetih let'h in kako se je razvila posebno v zadnjih letih. Vidi sc, da ima sijajne nacionalne delavce v svoji sredi. Soglasno je bil izvoljen novi odbor s starosto Ivanom Ogrinom, ki praznuje letos desetletnico starostovanja, načelnik jc priljubljeni in vztrajni delavec Stane Žagar načelnica marljiva s. Mozetičeva, podna-čelnica J. Kožuhova, podnačelnik Jože Puš. prosvetar Antomč Jože, blagajnik Alojz Shnćič, in tajnik Franc Žagar. Res je, da čakajo četo v tem letu novi napori, novo delo, ki bo dalo br. vodnikom mnogo skrbi, pa z vztrajno voljo in složno podporo vseh bo tudi temu kos. Mi se ne strašimo ničesar! Naše geslo nam je sveto: Le naprej, brez miru___ Iz Celfa —c Uprizoritev operete »Clgan baron«. Mariborsko Naredno gledališče bo uprizorio v petek 9. febi-uarja v celjskem gledališču slovito opereto Joh. Straussa »Cigan baron«. Predstava je za abonma. Za to predstavo vlada v Celju in okolici izredno živahno zanimanje. —c povišanje plač v krojaški stroki. Združenje krojačev in krojače v Celju je z veljavnostjo od 10. decembra povišalo llro'a^k'm pomočnikom in pomočnicam plače za 10 odstotkov. —c Na glavnem turnirju Celjskega Šahovskega kluba je stanje po 4 .kolu sledeče: Pešič 3 in pol, Grašer 3, Fajs, Rupar, Černelič in dr. čerin 2, Cijan Schneder in Diehl 1 in pol, inž. Sajovic, Csorgd, Reich-man in Mimik 1, Tavčar in inž. Marjano-vič 0 točk. —c Krajevna protiruberkulozna liga v Celju je imela v četrtek zvečer občni zbor, na katere m je položila obračun svojega požrtvovalnega in uspešnega dela v borbi proti jetki. Izvoljen je b:l ves dosedanji odbor s predsednikom g. Bogomirom Zdol- škom na čelu, na novo pa sta bili izvolje T^^jtl-4"'"^' ^V^i * ^t^1^__^'^^rj11"1' 1-11" ni v odbor ge. Orožnova in Milena Cerne- oemsar. Likar Janko. Furlan. Zgur, v na- ; . fe čelništvo pa: Zebre Cirila. Rutar. Zor, j Pečnik Emica in Kristanova. Po volitvah so razpravljali o osnutkih novega društvenega prapora in ie projektant br. Stupica, či- I gar osnutek je članstvo sprejelo, podrobne- ! je razložil zbranim svojo zamisel novega | prapora, ki mu bo kumoval br. dr. V'ktor Murnik. Članstvo bo samo zbralo iz svojih . sredstev potreben znesek. — Občni zbor sokolske čete na Lsnsrici. Preteklo nedeljo je imela sok. četa Lavri-ca svoj občni zbor. Udeležba je bila polno-številna. Četa, ki so jo ustanovili pred leti, sc je razvila v zavedno in številčno moč- jeva, — Delovanje protitubreKulozncga dispanzerja v Celju. Stat'stika delovanja. r> roti tuberkuloznega dispanzerja v Celju. Ki ga vodi dr. Stjepan Ivič. kaže. da se je delo dispanzerja izredno pomnožilo, da sta se pa obolelost in smrtnost: vsled tuberkuloze zmanjšali. Lani je obiskalo dispanzer 4038 oseb .izvršenih pregledov pa je "blo 4844. Zaradi nasvetov se je zgiasilo 237 oseb. Pregledanih je bilo 979 trgovskih in tovarniškn nameščencev ter gostilničarjev. Rentgenskih presvetijav je bilo 2321. pnevmotaraksa 802, sedim en taci j krvi 443. pregledov izmečkov pa 207. Bol- no sokolsko trdnjavo. Delo njenih prvih I pri katerih so bili ugotovljeni ak- delavcev ni ostalo brezuspešno, četa je ena p]^eri jotrke, je bilo poslanli 67 v izmed prvih cet v Ljubljanski sok. župi. L. 1933 je dobila svojo telovadnico z odrom svojo ki je danes povsem opremljena. L. 1938 je četa otvorila svoje letno telovadišče. le- je gostilna, kakor smo že poudarili, pred vsem družaben lokal za prijeten pomenek I to* Pa namerava otvoriti svoje strelišče, po napornem tedenskem delu. Kdo more J z* katero so dela že v teku Gotovo je, da meščanu očitati, če si ob sobotah privošči | bi četa vsega tega ne zmogla, če bi ji ne merico vina in kdo sme zaradi tega na- j stal vedno ob strani požrtvovalni njen me- pad^ti erostilničarje ? j cen in starosta br. Janez Ogrin. Četa ima Ne bomo govorPi o velikih dajatvai-1 svoj dramski krožek, ki Šteje lepo število ki jih gostilničarji dajejo mestu, banovini igralcev, svoj tamburaški odsek in strelski bolnico. 8 pa v zdravilišče. Zaščitna sestra je izvršila 73 hišnih ob okov pri težko bolnih jetičnikih. Dispanzer je bil stalno v zvezi s krajevno proti tuberkulozno l!go v Celju. S pomočjo r ge je poslal lani 15 tuberkulozi podvrženih otrok v počitniške kolonije. 6 bolnikom pa je omogočil s pomočjo lige zdravljenje v zdraviliščih. Liga je naklonila dispanzerju gmotna sredstva za pomoč našim revnim bolnikom ter za naft>a*o zdravil in za različne napade. Ker- Slabši obisk v sodnijsketn hotelu Lani je bilo v ljubljanski jetnišnici vsak dan povprečno 299 jetnikov, predlanskim pa 3I6 Ljubljana, 27. januarja. Mrzlo spreleli človeka, ko vstopi v veliko prazno vežo, iz katere se pride na hodnik, kjer sedi na stolu paznik s šopom ključev v rokah. Tuje še prijaznejše, saj stoji ob steni poleg vrat dobro kurjena pečica. Kaznjenci hodijo brezbrižno pod nadzorstvom paznika z metlami in sme-tišnicami iz sobe v sobo. Iz pisarne pokuka mlad človek. Kje smo ga že videli pred meseci? O. da. pred sodniki senata, ki mu je prisodil zaradi dcfravda«"je več mescev .strogega zapora. Take uporabne in inteligentne kaznjence zaposlijo v ljubljanski jetnišnici s ptidom za pisarniško delo. Pisarna ravnatelja g. Janka Spieitzerja je tako dolgočasna, kakor so vse državne pisarne v velikih poslopjih. G. ravnatelj pa nam je prijazno postregel s številkami o prometu v njegovem >hotelu<£ v preteklem letu. Ob koncu 1. 1939 je bilo v ljubljanski jetnišnici v priporu 17 moških in ena ženska. V preiskovalnem zaporu je bilo 60 moških in 5 žensk. To so kandidati za izpoved pred sodniki okro£uega sodišča, ki boelo prišli v prihodnjih mescih na zatož-uc klop. Sodnih ob&ojeu^-v, torej ljudi, ki so že prij^M k".."»en za grehe, je bilo ob koncu lanskega leta 146, in si°er 120 .no-škib in 16 žeru>k. Vojaških jetnik«>v je lilo pet finančniii pa štirje. Mlajših mlacio-1 trn kov jfc bilo v zavedu vz>, -janje in poboljšanje 42. Skupaj je imel g. ravnatelj 280 gostov ob novem letu in sicer 25S moflrta in 22 žensk. Ob začetku lanskega leta je otalo v ljubljanski jetnišnici 285 oseb. V sledečem marcu je bilo v jetnišnici največ kaznjencev in sicer 339. Do maja se ja stalež zmanjšal na 288 oseb ter se je zopet dvignil do srede avgusta na 335 oseb. v novembru pa je bilo najmanj gostov v jetni.mici in sicer 260. Do konca ieta se je število kaznjencev dvignilo na 280. Taka je torej krivulja obiska v tem hotelu iz lanskega leta. Povprečno je bilo vsak dan v jetnišnici 299 oseb, dočim je znašalo predlanskim dnevno povprečje 316 zaprtih ljudi. Zaui- ZVOCN1 KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79 VESEL DUNAJSKI FILM poln humorja in vesele glasbe Donavske melodije V glavnih vlogah: Maria Andergast, W. Liebeneiner Predstave: danes ob 1i'9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9, v ponedeljek ob $£9. uri Pride 2. februarja (na svečnico): Žrtev s povedne molčečnosti mivo je. kako se giblje povprečje v jetnišnici po letih. Najmanjše je bilo i. 19Z7, ko je bilo v jetnišnici na dan povprečno samo 181 ljudi, največje pa 1934., torej v letu po hudi gospodarski krizi, ko je znašalo povprečje 357 zaprtih oseb na dan. V kriminalu je mnogo manj žensk kot moških, zato je stalež jetnikov vedno višji kakor jetnic. število jetnic se giblje med 20 in 40. Kakor je videti po statistiki, se je lani približal stalež jetnic svojemu mi-nimu. Stalež jetnikov pa se zelo spreminla. V zadnjih treh letih je bilo največ jetnikov v jetnišnici v februarju 1. 1937 in sicer 320 najmanj pa v juliju 1.1938. in sicer 191. Po jeklenem redu poteka življenje v jetnišnici. Štirideset paznikov in štiri paznice nadzorjujejo jetnike in skrbe, da je vse tako, kakor predpisuje hišni red. Kljub temu pa imajo v jetnišnici tudi izrecne dogodke. Prav žalostni so nekateri primeri v jetnišnici, najbolj žalostni se pač dogodijo če jetnik obupa nad življenjem in se sodi sam. Lansko leto se je samomor v celici posrečil samo enemu. Pred meseci, ko se je to zgodilo, smo poročali o dogodku. Samomorilec je bil fant, ki je bil obtožen bratomora. Truplo njegovega brata so našli zabetonirano za osumljenčevo niso v stari jami za apno. Skrivnost o tem stia.šneir. umoru je vzel Marn s seboj v grob dne 17. januarja lani. V februarju je zloglasni Sala j naredii načrt za napad na paznika ob Času sprehoda. Na srečo so načrt še ob pravem času odkrili in Sala j ter njegovi pajdaši so bili obsojeni ter prestajajo zdaj kazen v mariborski kaznilnici. Mesca marca je pobegnil iz ljubljanske jetnišnice jetnik, ki mu je manjkale samo Se dva dni do prestanka peLneoečne kazni. Kdo ve, kaj mu je Slo po glavi, da ni mogel potrpeti še 48 ur. Mogoče je imel sestanek s kakšno vročekrvno Sarajevčan-ko prav tiste dni, ko je pobegnil. Izsledili so ga namreč v Sarajevu kmalu po begu, V Sarajevu je tudi odsedel še dva dni kazni in še nekaj dni disciplinske kazni. V septembru je pobegnil z dvorišča, kjer je bil zaposlen, kaznjenec, ki pa se ie skesal in se dva dni pozneje sam vrnil v jetnišnice. Orožniki so mu bili že z? petami, pa je premialu in apozn&L da bo najbolje, ako se vrne. kajti kot star kriminalci je dobro vedel, da bo disciplinska ka^en manjša. Oskrbovalnih dni je bilo lani v jetaišn«-ci 110.163. L. 193S jih je bilo 590 manj. Dnevna hrana stane za zdrave jetnike 3 • t din, za bolne pa 4.91 din. Za mlajšo mladoletnike stane hrana dnevno 5.19 din z\ osebo. Zaradi draginje se bodo poveča';i letos seveda tudi stroški jetllUtUCO Za hr-m-no. Skupni stro.slri za vsakega [etnika p-< so mnogo ve<\;, uko upoštevan j porabljeno kurjavo, luč, režijo, plaće osebja itd Jetnisnica računa ljudem, ki m^-aj. - ,. i.-^odbo plačati tudi oskrbovale sli osne. S din na dan. Po tem lahko Izračunamo ;.i no bili celotni stroški xa ljubljansko |et- nišnico lansko leto nad 8S0.OO0 din. škofja loka Iz Kranja Poziv. Gospod, ki sem mu v ponedeljek 15. t. m. ob 11. dopoldne izročil nasproti Savnika v Kranju denarnic: z orožnim listom, na i se oglasi proti nagradi z dopi- sem na naslov, ki je na orožnem listu. 46-2 — ftestletn« delovanj*- glasbenega društva ie rodilo i< pe usiM>hc. To delo je bilo po rnnogoštevilnih članih, nastopih godbo na rajrazličnejš h prireditvah kronano z uspelim tekmovanjem godb iz vso Slovenije. >Jič manj kakor 25krat je nastopi, i godba na koncertih, pogrebnih in drugih prilikah, godbenih vaj pa je blo 112, kar kaže vneto prizadevanje godbenikov, kakor tudi kapelnika g. Grudna, da. bi se nivo godbe še bolj dvignil. V zadnjem le-bu je bil osnovan v društvu plesni orkester, k "i si je po prvih težkočah pridobil sloves in ga zlasti v našem mestu cim-dalje bolj uporabljajo. Verjetno jo, je dejal v svojem poiočilu na občnem 7>x>ru agilni predsednik glasbenega društ, . g. Kuhar, da uspehi ne bi bili tako veliki, če ne bi društvii stale ob strani in mu nudile vsestransko pomoč uprave Sokolske-ga društva, gasilske čete, Vzajemne sli in podporni člani, Id so se v polni meri >^ive-dali pomembnosti dobro izvežbane godbe. V tem pogledu je treba še prav posebno poudariti uvidevnost Tujsfto prometnega društva, ki financira z lepimi prispevki promenadne koncerte. Z raznimi prispevki je bilo umvnovešeno tudi finančno stanje in je denarni promet znašal skoro 49 tisoč dinarjev. Kljub lepim uspehom pa hoče društvo doseči še nekatera izboljšanja in je v ta namen bilo sproženih s .strani agTnega članstva več predlogov, ki se bavijo v prvi vrsti z nabavo novih instrumentov in novih krojev. Zanimiva so bilo tudi poročila o nujnosti povečanja šte,;la članstva in glasbenem pouku. Društvo ima razirmljivo kot prireditelj >tekmo\'ati.ja godbi živ interes, katero društvo namerava v letošnjem letu organizirati tekmovanje, ki je prav gotovo zbudilo veliko zanimanje za to svojevrstno prireditev. Pri-piave bi Vilo treba kmalu pričeti in če ne bo nobeno dioištvo voljno prevzeti organizacije, bi gotovo naše glasbeno društvo zopet prevzelo vso težo nase, dokler ne bi postalo tuli v drugih krajih večjega zanimanja za godbene tekme. Avtobusni promet vzpostavljen. Z vče-lajšnjim dnem so pričeli voziti na vseh progah avtobusi, ki vežejo mesto s podeželjem. Prav tako vozijo tudi avtobusi v Ljubljano in Tržič. Sre»ko načelstvo opozarja vse interesente, ki nameravajo postati lovski čuvaji, da bodo izpiti v marcu t. 1. pri sreskem načelstvu v Kranju. Pravilno spisane prošnje je treba načelstvu izročiti najkasneje do 28. februarja. Po novem pravilniku je izpit za lovske čuvaje potreben in ne bo smel brez nje Ta nihče izvrševati službe lovskega čuvaja. Očistite hod«>^>. Opozarjamo na policijski predpis, po katerem je treba lastnikom hiš očistiti hodnike zaradi varnosti pasartov. Iz škof f e Loke Debela snežna odeja, ki je ljudje že dolgo vrsto let ne pomnijo, je prekrila ves škofjeloški srez. V dolinah je snega skoraj do meter, v hribih znatno več. Mehak, suh sneg nam je prinesel plazove in zamete, in velike so težave, ki jih imamo s prometom. V gornjih delih Selške in Poljanske doline se vsipljejo plazovi in se ljudje drže doma, ako le morejo. Avtomobili niso kos zaprekam, zato so se pojavile sani, ki prevažajo ljudi in pošto. Avtomobili so sploh imeli te dni hude težave. Eden izmed tovornih avtomobilov je vozil iz Železnikov do škofje Loke nič manj kot osem ur, drugi pa je prevozil v poldrugi uri toliko poti, kolikor bi je v noiroalnih prilikah v desetih minutah. Avtobusov v škofjo Loko iz dolin zaenkrat ni, vendar pa se je položaj v izadnjih dneh. nekoliko zboljšal, ker ste sneži več. Ponekod so ceste že preorali, bolj ali manj spretno. Avtobusna zveza med Skofjo Loko in kolodvorom je redna. Najopaznejša je pot po hribih, kjer morajo gaziti sneg na celo. Odrasli si še pomagajo, otioci pa ostajajo doma in ne prihajajo v šolo. Predsednik Kallio — prvi kmet Iz Življenja prvega finskega državnika Za svojo svohoox sc boreći nnsKi oaroa ima dva moža, ki ju občuduje ne samo ves finski narod, temveč ves Kulturni avet, to sta general Manneihelni in predsednik Ky-oeti Kallio. Baron Manr.erheim je predstavnik severnega aristokratskega tipa, prea-sednik Kallio pa je človek iz naroda, pristen tip finskega Kmeta, ki obdeluje svojo zemljo Svoje življenje je Kallio posvetil borbi za svobodo in neodvisnost svojega naroda. Predsednik finske republike Kallio se je rodil 1. 1872 kot sin stare finske kmečke družine, ki je že stoletja orala svoj košček zemlje. Predsednikova kmetija v Nivaii je vzorna in je Kallio najbolj ponosen na to, da ga imenujejo »prvega kmeta Finske«. V javnem življenju se je Kallio začel udejstvovati že zelo mlad. Bilo je v dobi, ko je notela caristična Rusija okrniti finske avtonomne pravice, katere ji je sto let prej podelil car Aleksander I. s pogodbo v Friedrikshamu. Kot kmet se je Kallio zavzel za pravico kmetov, ki so ga 1.1904 poslali v dumo. L. 1905 je ruska revolucija povzročila politične spremembe tudi na Finskem. Ruski parlament, v katerem so bili zastopniki štirih stanov, plemstva, duhovščine, meščanstva in kmetov, se je demokratiziral in moderniziral. Postal je celo hipermo-deren. Velika vojvodina Finska je bila med prvimi deželami v Evropi, ki je dala ženskam aktivno in pasivno volilno pravico. Kallio, ki je bil zaveden demokrat, je spoznal, da so se časi spremenili in da je zapihal nov veter preko dežele ter da se bliža čas osvobojenja njegovega naroda. Spoznal je, da je treba razplamteti narodna čustva in razviti narodno zavednost tja do najbolj odmaknjenih kmečkih koč v gozdovih Laponske. L. 1906 je Kallio ustanovil z nekaterimi prijatelji finsko agrarno stranko. Stranka je kmalu postala največja na Finskem, njen program je bil jasen, zahteval je Finsko za Fince in zemljo za tistega, ki jo obdeluje. Ne da bi bila revolucijonarna, se je agrarna stranka borila proti vmešavanju ruske uprave v zgolj finske zadeve. Borila pa se je tudi proti veleposestnikom, med katerimi je bilo največ Nemcev, ki so skoraj srednjeveško vladali, kakor v bližnjih baltiških deželah, nad kmečkim prebivalstvom. Propad carske Rusije je omogočil uresničenje programa Kvostija Kalllja, V le- tih 1918 in 1919 se je Kallio odločno boru proti nameram Nemcev, ki so hoteli posaditi na finski prestol, kateri ni prav za prav nikdar obstojal, nekega hessenskega princa. Kot prepričan republikanec se je Kallio zavzel za republikanski in parlamentarni režim. Ko je svobodna Finska dobila svojo prvo ustavo, se je Kallio posvetil reševanju gospodarskih problemov Uspel je tudi v tem s svojo energijo. Sprejet je bil zakon o podelitvi velikih posestev tisočem in tisočem malih kmetov. Ta zakon se imenuje še danes Kalliov zakon. Ugled voditelja finskih agrarcev je ra-stel, užival je zaupanje vseh frakcij v parlamentu in tako je bil Izvoljen za predsednika finskega parlamenta. Enajstkrat po vrsti so ga izvolili na to mesto, ki ga je zapustil samo začasno, ko je prišel tudi v vlado. Najprej je prevzel resor ministrstva za promet. Kallio je spoznal, da so za Finsko življenjske važnosti dobre prometne zveze, ker mora Finska izvažati predvsem les in uvažati večino industrijskih izdelkov. L. 1925 je bil Kallio prvič izvoljen za predsednika vlade in 1. 1936 v oktobru je bil zopet na čelu vlade. Dne 15. februarja 1. 1937 je bil s plebiscitom z veliko večino izvoljen za predsednika republike Finske kot naslednik starega konzervativca Pehra Evinda Svinhufvuda. V razkošni bivši carski vladni palači v Helsinkih si je novi predsednik uredil delovne sobe. ki so skromno opravljene. V glavni delovni sobi predsednika Finske visi samo slika, ki jo je naredil finski slikar Folkmann. Slika predstavlja finskega narodnega junaka Torkela Knudsona. ki se odpravlja iz trdnjave Viipuri za obrambo Finske proti Rusom. Kakor vsi Finci, je bil tudi predsednik Kallio za mirovno politiko. Lani v oktobru je izjavil nekemu tujemu novinarju: Bili smo povabljeni na konferenco v Moskvo. Poudariti moram, da so naši odno-šaji z Rusijo popolnoma urejeni na podlagi pogodbe v Dorpatu iz l. 1920. L. 1932 smo podpisali z Rusijo pakt o nenapadanju in smo naslednje leto natančno določili pojem napadalca. Upamo, da bo Rusija spoštovala vse te pogodbe, tembolj zaradi tega, ker se je Rusija na številnih mednarodnih konferencah sklicevala na te pogodbe. Upanje predsednika republike Finske se niso izpolnila. Kakor narodni junak Torkel Knudson pred 700 leti mora braniti svojo domovino proti napadalcu. Taborišče finske vojske Oddelek finske vojske v taborišču Kako je cesar Franc Jožef postal alkimist Ponesrečen poizkus pridobivanja zlata iz srebra na veliko se vedno velja v svetu, da je bogastvo nerazdružno z ziatom. Hrepenenje po zlatu je še vedno zelo močno med ljudmi, kakor je bilo pred 100 leti, kakor je bilo takrat, ko je še mnogo ljudi verovalo, da je mogoče izdelovati umetno zlato. Tudi vladarji so prejšnje dobe videli v alkimiji vir bogastva in so si domišljali, da je mogoče s pomočjo umetno izdelanega zlata podjarmiti ves svet. Dobro so znane zlasti zgodbe cesarja Rudolfa II. o njegovih prizadevanjih, da bi izdelovali umetno zlato. Tedaj se je alkimija najbolj razcvetela. Manj znano pa je, da je tudi cesar Franc Jožef veroval v alkimijo ter je nasedel prebrisanim sleparjem, ki so ga izkoriščali dolga leta. Vse to je ostalo skrito javnoti, dokler se niso po razpadu Avstrije odprli dunajski cesarski arhivi. V arhivu dunajskega cesarskega dvora so odkrili tudi poročilo policije, naslovljeno na dvorno pisarno. V tem poročilu je napisano: »Dne 11. oktobra 1. 1867 so prispeli iz Pariza trije možje in se naselili v hotelu »Wendl« in sicer polkovnik de Fresnov Landres. Antonio Jimenes de la Rosa iz Sicilije, bivši napolitanski vojak in pozneje šef policije v Mehiki, in končno Romoaldo Roccatini iz Rima. Prispeli so iz Pariza, da bi Njegovemu Veličanstvu predložili iznajdbo največjega pomena.« Iz drugih aktov pa izvemo, da je te može sprejel cesar v avdijenci. Pri tej priliki so mu predložili svoj načrt za izdelovanje zlata iz srebra. Ne moremo reči, da so bili neumni, ker so dobro poznali Habsburžane. Zato so se izdajali za privržence neapol-skih legitimistov, ki se obračajo zato na avstri skega cesarja, ker vedo, da podpira neapolske legitimiste, in ker ga cenijo kot edinega človeka, ki mu lahko Izdajo veliko skrivnost. Rotili so ga. naj bi jih ne zavrnil, ter so se sklicevali na primer Napoleona I., ki je zavrgel iznajdbo parne plovbe, ki bi omogočila Angležem odločilno premoč na morjih. Ti argumenti so učinkovali- Cesar je ukazal profesorju kemije m Sekretarju, naj skrbno prouči novo metodo izdelovanja zlata ter mu poda podrobno poročilo. Iznajditelji, ki so se izdajali za velike idealiste, seveda niso pozabili na gmotno stran. Za poskuse, kakor so se izgovarjali, so potrebovali 5,000 000 srebrnih kron in so obljubljali, da bodo iz njih izdelali za 80,000.000 zlata pod pogojem, da bo polovica njihovega. Kmalu potem je teklo zlato že v potokih, toda ne iz kemičnih laboratorijev, temveč iz cesarjeve blagajne. Cesar je bil sicer zelo varčen, toda od iznajdbe alkimistov si je obetal zelo mnogo. Storil je vse, da bi zadovoljil alkimiste, ki so mu obljubljali gore zlata. Nekaj časa so imeli pustolovci srečo v laboratorijih. Celo profesor Schreter je bil pod njihovim vplivom in sicer tako, da je pozabil povsem na argumente kemije. V svojem dopisu naslovljenem na cesarjevo pisarno z dne 22. maja 1868, je rečeno: ^Prejel sem enega izmed preparatov, v katerem je bilo 1580 gramov amalgama. Srebro v njem je bilo zmešano z živim srebrom v razmerju 200 : 2.800. Po štirih tednih stalnega segrevanja smo pregledali vsebino pieparata in v največje presenečenje sem opazil črn prašek, ki se je izkazal po podrobnejši preiskavi za čisto zlato. Množina tega zlata je znašala 0.48r,i množine srebra. Sedaj nam ostane še vprašanje, ali je to zlato nastalo v tistem amalgamu ali pa je prišlo v aparat po drugi poti.c V tem dopisu vidimo pripombo, ki bi lahko zbudila nezaupanje do alkimistov. Prof. Schreter navaja namreč, da je imel v svojem stanovanju drug preparat z amalgamom in sicer skrivaj, da bi preizkusil iznajdbo alkimistov. V tem preparatu, Čeprav ga je enako ogreval, pa zlato ni nastalo. To nam hkrati kaže, kako silno naiven je bil avstrijski učenjak, da mu ta ugotovitev ni zbudila suma. Nasprotno poroča v prihodnjem dopisu zelo navdušeno o eksperimentih: »Vse, kar je Roccatini trdil, se je uresničilo! To je najpomembnejše odkritje, kar jih je bilo v zgodovini kemije. Zelo sem srečen, da je Vaše Veličanstvo izbralo mene, ko je šlo za proučitev iznajdbe g. Roccatinija. Naše delo je napredovalo že tako, da bo kmalu prišlo v uporabo umetno izdelano zlato.« Schreter je predlagal celo veliko spremembo v avstrijski valuti, namreč, da bi izdelovali zlate kovance naravnost iz srebra . . . Valuta bi naj bila izpremenjena v zlato valuto, kratkomalo v alkimističnih laboratorijih. Tu smo na višku te na prvi pogled fantastične, vendar pa resnične zgodbe. Cesar je namreč soglašal s Schreterjevim predlogom ter se odločil osrečiti »svoje narode« z zlatimi kovanci iz srebra, toda pojavile so se nekatere ovire, cesar se je namreč zavezal s prisego iznajditeljem, da ne bo nihče izmed nepoklicanih zvedel za umetno izdelovanje zlata. Ko bi začeli kovati zlate kovance iz srebra, bi moral to zvedeti vsaj ravnatelj kovnice, vendar pa so našli iz te zadrege kmalu izhod. Ravnatelja kovnice so kratkomalo odstavili in na njegovo mesto je prišel strokovnjak prof. Schreter. Od tega trenutka pa vladni svetnik Schre ter ni bil več tako navdušen za »najpomembnejši izum. kakršen je bil kdaj odkrit v zgodovini kemijev,-. Nekaj časa je vladala tišina in šeie v aktih z dne 2. oktobra 1.1859 najdemo pripombo v zvezi z umetnim izdelovanjem zlata. Schreter se obrača z dopisom na De la Roso, ki ga je prosil za denar, in mu sporoča, da eksperimenti niso pokazali nič pozitivnega, čeprav so zahtevali velike finančne žrtve. Zato Schreter ne more več podpirati iz-najditeljev. Toda De la Rosa se je obrnil potem naravnost na cesarja, ki mu je tudi dovolil izplačilo zahtevane vsote po Rot-schildovi banki. Poleti 1S70 je prišlo do likvidacije alkimistične afere na cesarskem dvoru. Prof. Schreter je pisal Roccatiniju, ki se je med tem že preselil v Neapelj: »Vsi moji eksperimenti niso imeli pri največjem trudu nobenega pozitivnega rezultata. Pri neštevilnih proučitvah obsega steklenic z enakimi snovmi, kakršne so bile v vaših steklenicah, nisem mogel odkriti po 18 mesecih niti trohice zlata. Zato se silno čudim, kako je mosroče, da ste odkrili zlato vi pri svojih poskusih«. To je bil zadnji dopis, ohranjen v cesarskem arhivu, o udejstvovanju alkimistov na dunajskem dvoru. Zlata torej niso mogli odkriti v retortah laboratorija, toda pojavilo se je v žepih spretnih pustolovcev ki so znali izrabiti naivnost Franca Jožefa in njegovih dvornih svetnikov. Kupca za trovano ogrlico iščejo Iz Londona poročajo, da je plemeni? darovalec, ki ni hotel biti imenovan, podaril angleškemu Rdečemu križu dragoceno diamantno ogrlico, ki je po cenitvi stro kovnjakov vredna najmanj 10000.000 din Angleški Rdeči križ ne ve. kaj bi s tem darom počel, kajti ogrlice kot take ne potrebuje, potrebuje pa denar, zato. išče sedaj kupca. Sprva so hoteli v Londonu prirediti posebno dražbo, na kateri bi prodali ogrlico ki ima tudi starinsko in umetniško vrednost, nekateri med voditelji angleškega Rdečega križa pa so se uprli proti takemu prodajanju plemenitega daru. češ, da se ne spodobi človekoljubni organizaciji priti z dražbo do denarja. Nekateri so svetovali, naj bi ogrlico ponudili kateremu izmed bogatih maharadž. toda ma-haradže imajo takih dragocenosti sami dovolj, kakor so izjavili posredovalci ki so se obrnili na pris-ojna mesta Tako IŠee angleški Rdeči križ še vedno kupca za dragoceno darovano ogrlico. Kolega — Očka, kaj je to kolega? — Kolega je na primer človek, ki opravlja isto delo kakor jaz. — Torej je striček Jaka tvoj kolega? — Zakaj? — Ker tudi on poljublja našo služkinjo Severnjaki na smučeh P* zdrav ženska odpornost ugotovitvah žive ženske dalj časa kakor moški Ob tej priliki ne bomo načenjali starega, že večkrat premletega vprašanja, ali so ženske v resnici slabši spol, kajti zanesljivo je, da določeni anatomični in fiziološki pogoji vplivajo tako, da ženska ne more razviti toliko sii kakor moški. Najboljši dokaz za to nam nudi seznam športnih rekordov. Toda o vprašanju, ali so ženske slabši spol ali ne, lahko govorimo v drugem smislu. Moč in slabost se namreč ne kažeta samo v izrazito telesnem udejstvovanju, temveč tudi v odpornosti proti raznim boleznim, torej v življenjski sili. Ce raziskujemo to vprašanje s tega stališča, pridemo do presenetljivih zaključkov. V veliki znameniti kliniki v Zedinjenih državah so proučili v tem smislu nad 300 tisoč bolnikov. Izločene so bile le takšne bolezni, ki jih ni mogoče stalno zdravniško nadzirati. Raziskavanja so pokazala, da se skoraj vse bolezni, predvsem bolezni prebavil, pojavljajo pri moških pogosteje kakor pri ženskah. Rane v želodcu, kakor tudi rak v ustih, na ustnicah in v grlu, v črevesju, strditev jeter itd., so pretežno moške bc^ lezni. Edina izjema je obolenje žolčnika. Pri ženskah se pojavlja pogosto obolenje žolča, rak in žolčni kamni. K boleznim, ki pogosteje napadajo moške, je treba tudi prištevati pljučnico in naduho, pa tudi poapnenje in vnetje žil. Znano je, da moški, ki trpe za srčnimi boleznimi ali po- apnenjem žil, umirajo pogosto naglo, bolj kakor ženske, ki bolehajo na istih boleznih. Nadalje so zdravniki ugo> j v ili, da moški trpe pogosteje zaradi gnitja ah vnetja kosti kakor bolezni mozga, ki povzročajo pogosto duševne motnje. Na podlagi teh raziskovanj v 300.000 primerih obolenj so ugotovili, da je povprečna starost pri moških znatno nižja kakor pri ženskah. Statistika pravi, da lahko pričakuje moški, čim se rodi, da bo živel skoraj 60 let, deklici pa je usojeno preživeti 3 leta višjo starost, ženska od 20 do 50 let ima mnogo več upanja, da bo dočakala starost, kakor moški in bo povprečno živela poldrugo leto več. Še celo v starosti 90 let ima ženska več upanja, da bo živela mesec dalje kakor enako star moški. Zanimivo je zlasti, da se je v zadnji dobi življenjska doba žensk podaljšala bolj kakor moških. Pred 70 leti je imela ženska v starosti 90 let upanje le za 10 dni več življenja kakor moški, dočlm sedaj lahko upa, da bo živela mesec dni več kakor enako star moški. Tudi statistika umrljivosti nam dokazuje, da moške bolj pogosto napadajo navadne bolezni kakor ženske. Približno enako število smrtnih primerov pri možeh in ženah je le v prvi polovici druge desetine življenske dobe, do-čim umira izmed 1000 devetdesetletnlh ljudi na leto 342 moških in 314 žensk. Filmske zvezde kupujejo otroke Znamenita filmska igralka Joan Craw-fordova se je pritoževala, da si vsi ljudje lažje dovolijo otroke kakor filmske zvezde. To se zdi na prvi pogled ironija, vendar je bridka resnica Tako je na prmer Norma Shearerova imela 800 000 dolarjev stroškov za svoja dva otroka in priporoča filmskim zvezdam, naj bi raje adoptirale otroke kakor postale same matere. Razen tega je treba upoštevati, da filmska zvezda izgubi kmalu priljubljenost občinstva, če preneha igrat: za nekaj časa Ce postane mati. mora prenehati nastopati vsaj za mesec Joan Cra\\ford dni in že ie v nevarnosti, da io občinstvo ! ob prilivu številnih novih imen pozabi. Razen tega izgubi filmska igralka plačo, | pa tud: zveze s podjetji V Hollywoodu j materinstvo m istovetno s slavo, zato z njim ni mogoče delati nobenih debičkov. Zato je neki ameriški zdravnik ustano- i vil v Los Angelesu znanstveno upravljano i podjetje, ki je po svojem značaju v resnici ■ VVallace Beery ameriško. To ie nekakšen otroški dom ali bolje rečeno posredovalnica ali trgovina z otroki. V tem domu si filmske zvezde izbirajo otroke po mili volji, da jih potem adoptirajo. Večina jih je, k: raje adopti-rajo otroka, kakor da bi postale matere. Zato kupčija dobro cvete. »Trgovina« pa prodaja tudi le samo dobro »blago«. Sprejema le povsem zdrave otroke iz dobrih družin. V nekaj letih so filmski igralci iz Hollywooda adoptirali v tem zavodu 3000 otrok. Med odjemalci so bile mnoge znamenite filmske zvezde. Najhitreje je napravil kariero otrok, deklica, ki jo je ac jptiral Wallace Beery. Deklica je bila stara šele štiri leta, a je nastopila zelo uspešno v filmu »Kitajsko morje«. Tudi Constance Bennet, Gloria Svvanson, Ru-bk Keeler itd so odjemalke v nenavadnem otroškem domu v Los Angelesu. V Hol-lywoodu je postalo adoptiranje otrok moda. Straža na utrdbi Straža nemške vojske na utrdbi Slegfrtedove Unije Edison v družbi Edison je bil kakor mnogi veliki učenjaki zelo raztresen, če je prišel kdaj v družbo, in ni imel smisla za družabnost. Ob neki priliki so ga hoteli prijatelji razveseliti s tem, da bi ga seznanili z znamenito operno pevko Adelo Pattijevo. Prezident ameriške republike jo je nekoč povabil na večerjo, ki se jo je udeležilo tudi mnogo drugih znamenitih ljudi, med njimi Edison s prijatelji. Pri večerji so mu predstavili operno pevko. Edison je bil v zadregi, kaj naj ji reče, in je dejal: »Občudoval sem vas včeraj zaradi vašega krasnega glasu in zaradi vaših majhnih oči.« Ko so ga prijatelji povlekli na stran, so mu cčitali, da ni vljudno dami reči, da ima majhne oči, kajti k ženski lepoti spadajo tudi velike oči. Edison se je zdrznil in pristopil zopet h krasni Adeli: »Oprostite mi.« se je opravičeval, »če sem vas užalil, ko sem dejal, da imate majhne oči. Zmotil sem se. velike oči imate. Vi imate sploh vse veliko: oči, ušesa, usta, noge,...« nadalievati pa m mogel več, ker so ga prijatelji že odvlekli. Šoferji nevarnejši kakor gangster ji Prometni redarji v Kaliforniji imajo baje dovolj razlogov, da bi začeli stavkati Niti v najhujših bojih z gangsterji v letih prohibicije in ob drugih prilikah niso bili nikdar v takšni nevarnosti kakor sedaj in nikdar jih ni ležalo toliko v bolnicah. Vse te številne nesreče povzročajo začetniki šoferji. Prometni redarji morajo namreč prisostvovati izpitom novopečenih šoferjev, kar je izredno nevarna služba. Ce začetnik ne napravi izpita, se navadno vsaj zaleti kam z avtomobilom, toda redar, ki ga spremlja na vozilu, je pogosto v še večji nevarnosti kakor sam šofer. Zadnje mesece lani se je pripetilo ob podobnih prilikah toliko prometnh nesreč, da je bilo povprečno no 11 prometnih redarjev kalifornijske prometne policije na mesec v bolnici. Ljubljanske hiše Za 94 mestnih poslopi) 2,792.910 din najemnine Ljubljana, 2. januarja Na prvi pogled nas preseneti, da mestna občina prejme na leto od vseh svojih poslopij, ki jih ni malo, le 2,792.910 din najemnine, ziasti še. ko vemo. da znaša samo vzdrževanje poslopij v sedanjem proračunskem letu 904.615 din (v osnutku novega proračuna 863.950 din), anuitete posojil, ki so bila v veliki meri najeta za zidanje stanovanjskih hiš, pa okrog 10 milijonov din. Včasih je v rabi izgovor, da mestna občina pri svojih stanovanjskih hišah ne išče dobička, češ da je zidala predvsem zaradi tepa. da bi čim bolj ublažila stanovanjsko krizo ter da je bila njena stanovanjska akcija bolj socialnega značaja. Znano pa je, da s taksnimi akcijami niso zadovoljni hišni posestniki, ki zatrjujejo, da morajo plačevati tem več davkov, čim višji je znesek anuitet za stavbna posojila, a razen tega mestna občina pritiska s svojimi stanovanji na višino stanarin v Ljubljani. Mi se ne spuščamo v to polemiko temveč samo navajamo podatke iz osnutka prihodnjega proračuna. Magistratno poslopje na Mestnem trgu dona?a na leto 45.000 din. kar je Še precej, saj je v njem le en večji lokal (mestna elek trarna), v večini prostorov so pa pisarne oddelkov in predsedstva mestnega poglavarstva. Mestni dom je zelo velik, a dona?a samo 4.900 din najemnine na lete (dvorana?). Le 600 din prejmejo na račun najemnine v »Mladiki« v Subičevi ulici. Podturn-ski »grad« v Tivoliju vrže na leto samo 50.000 din najemnine, gospodarsko poslopje ki je nekakšna pristava tega gradu, pa 3.900 din. Malo dobička je tudi od bivšega hotela »Tivoli«: najemnine znašajo 21.700 din, a samo vzdrževanje zahteva 5.500 din stroškov. Za stanovanja v stanovanjski hiši v Ja-nežičevi ulici (na Prulah) dobe 59.700 din najemnine. Vzdrževanje velja 6.800 din. Sosedna hi.;a v Sokolski uiici št. 8 vrže na leto 79.200 din, njeno vzdrževanje pa zahteva 13.800 din ali nad 17% dohodkov. Hi:a na Tvrševi cesti 62 donala na leto 72.000 din, kakor kaže osnutek proračuna, a vzdrževalna dela in popravila so prora-čunana letos celo na 25.200 din, torej na dobro tretjino dohodkov. Pri tem pa ni vračunana Še zavarovalnina. Za Bežigradom je več mestnih hiš, cele stanovanjske kolonije. Hiša Bežigrad št. 18 daje na leto 63.500 din najemnine, vzdrževanje je preračunano na 15.100 din. Najemnina hiše v Einspilerjevi uiici znaša 63.000 dm, vzdrževanje in popravila pa zahtevajo 16.100 din stroškov. Hiša v Apihovi ulici št. 34 vrže na leto 37.000 din najemnine, vzdrževanje in popravila pa vseeno zahtevajo 13.20C din stro:kov. Najemnine hiše v Lavričevi ulici št. 15 znašajo 38.500 din, za vzdrževanje in popravila pa nameravajo izdati 13.200 din. Prav toliko bodo izdali za vzdrževanje in popravila hiše v Suvoborski ulici št. 36. ki daje 39.000 din najemnin, in za hišo v Kobaridski ulici št. 58, ki je enako velika ter ima enakovredna stanovanja. Hiši Bežigrad št. 14—16 dajeta 60.000 din najemnine, popravila in drugi vzdrževalni stro ški so pa proračunani na 19.100 din. Razen teh hiš sta za Bežigradom še dve koloniji tako zvanih zasilnih stanovanjskih hišic. V koloniji ob Apihovi, Suvoborski in Staniče-vi ulici je 13 hišic, v koloniji ob Vodovodni cesti pa 16. Prva kolonija dona'a na najemninah 132.000 din in zahteva 25.080 din vzdrževalnih stroškov, druga pa daje na najemninah 145.500 din in potrebuje 18.800 din za vzdrževanje. V tem primeru vidimo, da so manjše in še celo zasilne hiše donosnejše od nekaterih velikih. Velika stanovanjska hiša na Jegličevi cesti št. 10 dona-ša 415.000 din najemnin na leto skupno s kopališčem, vzdrževalna dela ter popravila pa zahtevajo 23.000 din stroškov. Poslopje v Slomškovi ulici št. 17 donaša 24.600 din najemnine. Stroški so proračunani na 5.100 din. Poslopji na Grudnovem nabrežju ŠL 15 in 17 dajeta 44 000 din dohodkov, stroški so pa proračunani na 4000 din. Skladišče kuriva v Streliški ulici ne donaša nič, stroški so pa računani na 2000 din. Hiša v Prečni ulici št. 2, kjer je bila prejšnje čase zastavljalnica, daje 21.600 din dohodkov, izdatkov pa bo 3.600 din. Poslopji na Vodnikovi cesti št. 1 in Pod gozdom št. 2 bosta imeli samo 1400 din dohodkov, izdatkov pa bo 1000 din. Poslopje v Tržni ulici (v Šiški) bo dalo 3600 din dohodkov, stroškov pa bo z njim 550 din. Koliko bo imelo dohodkov poslopje na Celovški cesti št. 75, ni navedeno, pač pa, da bo z njim 2.050 din stroškov. Dohodki in izdatki manjših in po večini starejših poslopij bodo znašali v novem proračunskem letu: Gradaška ul. Št. 18 32.800 dohodkov, 3550 stroškov (vzdrževalnih, zavarovalnina ni Vladimir Rijavec: Pogled nazaj V odmoru nič koliko govorjenja. Sleherni si ga je zamišljal drugače... Takšna je torej ta »nadvse važna ura«! No, važna. Kaj pa se je zgodilo v njej posebnega?... Če ne bi bilo tiste: An ban — pet podgan, prav nič! Seve: Jezeršek trdi, da je storil za nalašč. Morda res. Upa si mnogo in — »... popolnoma vseeno mi je, tudi če me izključijo iz šole! Malenkost! Mar nisem pokazal nadzorniku jezika? In še kakšnega! Kaj bi človek v šoli? Sam dolgčas! K vojakom pojdem drugo leto. pa mir besedi... U, fantje! Ste videli, kako se je zabliskalo, ko je vstopil?« »Zabliskalo?« »Da! In na mah je postalo svetlejše!..-Kot reflektor je tista pleša!... AH zagodel sera mu jo, kaj?« Gospod učitelj me je poklical k sebi, me pohvalil ter mi daroval knjigo »Malaj in Malon« od Cike Jove Zmaja — »Tu si ga og'ej. Jezeršek! Ima nekaj v glavi, pa ne: An, ban — pet podgan! Sema!« Lepa je knjiga »Malaj in Malon«! Same pesmi so v njej in same smešne! Štefan se hudo zanima zanjo. Najmanj desetkrat me je že poprosil, naj mu jo pokažem... in ni odnehal, dokler mu nisem obljubil, da ;o. dobi. čim si jo sam malo podrobneje ogledam. Drugi teden da mu jc prinesem... ali naj si dobro opere roke, ker umazanim je ne zaupam. Nikakor! Sploh da me bo vsak najmanjši madež na njej strahovito razto-gotill všteta); Hradeckega c. št. 64 dohodkov 17 tisoč 500 izdatkov 3050; Karlovška cesta št. 9, dohodkov 20.000, izdatkov 12.500; Švabičeva ulica 15 (bivša konjušnica) 148.000 dohodkov in 16.200 izdatkov; Kopali^ka ul. it. 9. kopališka gostilna 9000 din dohodkov. 2000 izdatkov; vse grajsko poslopje in gostilna ne grajski planot« samo 60.000 dohodkov, izdatkov pa 16.000. mitnica na Dolenjski cesti 22, dohodkov 2000 in 3400 izdatkov; prav toliko dohodkov mitnica na Ižanski cesti 25, a 5700 izdatkov; stara mitnica na Smartinski cesti 17. dohodkov 4000 izdatkov 1000: mitmea na Cesti dveh cesarjev, dohodkov 2000, izdatkov 1550: mit niča na Masarvkovi cesti, na kolodvoru 8.600 din dohodkov, izdatkov 2.700 din; bivša mitnica na Bleiwe;sovi cesti, oddana za trgovski lokal, dohodkov 1500, izdatkov 500 din: vsa šentpetrska vojašnica daje le 42.000 dohodkov, a izdatkov je 9.500; stanovanjske barake pri klavnici, v Gramozni jami. na Livadi, ob Cesti dveh cesarjev, na Galjevici itd. tudi dona?ajo .. ., računajo, da bodo imele 1500 din dohodkov, izdatkov pa bo — 10.000(!) din; bivše mitniške kolibe na periferiji mesta, 5500 din dohodkov. 1000 din izdatkov; tržne lope na Pogačarje- vem trgu. na Vodnikovem trgu in prosta stojnica na Nabrežju 20. septembra 42.230 dohodkov, 5500 izdatkov; traficni kioski (6) 12.000 dohodkov. 2000 izdatkov; ▼ Aucr-spergovi palači oddajajo ie nekaj prostorov in dohodki znašajo 6000. i »da tki pa za vsako hišo 12.500 din: tri hiše v koloniji »Stan in dom« 120.000 dohodkov. 11.700 Izdatkov; bivša remiza ob Zaloški cesti 16.000 dohodkov, 6000 stroškov; za stanovanjska in upravna poslopja carinarnice ob Vllhar-jevi cesti pobira najemnino Drž. hipotekar-na banka (posojilo), občina pa ima 50.000 vzdrževalnih stroškov; gospodarsko poslopje v Linhartovi ulici št. 41 vzdržuje najemnik in plačuje 6000 din najemnine: Mahro-va hiša 245.000 din najemnine, 27.000 izdatkov; Kolima nov gradič ob Večni poti 19.000 dohodkov, 14.500 izdatkov: zasilna bolnica v Pokopališki ulici 22J00 dohodkov, 13.770 izdatkov: dve novi delavski stanovanjski hiši za Bežigradom 124.000 dohodkov. 11 tisoč izdatkov; trgovska akademija plaću je občini po 25.000 din letno najemnine. Občinske hišne davščine vseh stanovalcev mestnih hiš znašajo 272500 din. Še 44.800 din je stroškov za dimnikarska dela. zavarovalnine znašajo 51399 din, davki, do-pol prenosne takse in druge dajatve 821.920 din in splošni ter izredni izdatki pri upravi poslopij in zemljišč 134.100 din Po vsem tem vidimo, da so dohodki mestnih poslopij zelo majhni, če jc sploh mogoče govoriti o njih. bolgarske bolesti Pančo Vladigerov o sebi in svojih delih S P Zagreb, 2.'. januarja Vedel sem. da je Pančo Vladigerov (kio ga ne pozna' po vprizoritvi njegove sijajne opere »Car Kolojan« v ljubljanskem opernem gledališču pred nekaj leti?) v Zagrebu in da nastopi na simfoničnem koncertu zagrebške Filharmonije kot solist. Prilika je tu, sem si mislil, da stopiš po koncertu k njemu in ga vprašaš to in ono za naSe občinstvo. Ni ga bilo težko najti po sijajne uspelem koncertu. Maestro Pančo, maestro Vladigerov, kam pa kam? Nazaj v Sofijo, prihajam s koncerta. TJh, ti Zagrebčani, kako so topli, se sedaj me greje ta njihov bratski sprejem. Kar vam Slovencem so v vsem podobni: gostoljubni do skrajnosti, razvneti za vse, kar je južnoslovanskega. Ni zaman Strossma-yer proglasil Zagreba za središče južno-slovanske kulturne vzajemnosti. Namenil sem mu topli kotiček v prijetnem gostišču, mu pomagal pospraviti prtljago in že sva po k rami jala. Moj tretji klavirski koncert, ki sem ga nocoj izvajal, je moje najboljše delo te vrste. Naipisal sem pred tem še dva druga, a tega zadnjega najrajši sam izvajam. 2 njim sem žel že lepe uspehe. Tako na mednarodnem festivalu v Stuttgartu, na podobnem glasbenem prazniku v Bruxelle-su in na svojih turnejah. Izvajali so ga nadalje v Varšavi, Bukarešti (pod George-scom), v Pragi (kjer ga je dirigiral Jere-mi,jaš), v Bratislavi (z Dikom), v Budimpešti (z Reiterjem). Doma sem ž njim nastopil na koncertu Bolgarske filharmonije. Kaj pa vaša druga dela, je kaj novega med njimi, najnovejšega? Dokončal sem simfonijo op. 33 za veliki orkester. Ne vem še, kje bo njen krst. Morda v Sofiji sami po zagrebški Filharmoniji ali pa tudi v Ljubljani mesca maja po vaših? Sodim, da je delo dobro, saj skušam napredovati in v svojem opusu vedno nekaj novega in popolnejšega dognati. Poleg tega sem napisal zbirko bolgarskih narodnih pesmi s spremljavo komornega orkestra (ali tudi klavirja). Bes, kaj sodite o bolgarski narodni pesmi? Po mojem bi morali Slovenci vasM glasbeni folklori posvetiti večjo pažnjo. Smo namreč doslej živeli le v pretesnem stiku z alpsko pesmijo, ki je v srednjem veku po mnenju marsikaterih izmaličila mnoge naše, prastare slovanske motive. Bolgarska narodna pesem je zelo bogata in nrav razkošna v svoji pisanosti in mo-goti. Njena prire.ba za sodobnega človeka zahteva zelo tenkočutno kompozicijsko tehniko in sorodno invencijo. Sicer se izgubimo v plehki harmonizaciji in pohabimo s tem ves njen izvirni melos. V naši narodni pesmi je nekaj svetožalja ali vzhod-noslovanske bolesti. Znani pariški kritik Geerges Pioche je po mojem koncertu v Parizu napisal v »Figarou«, da so moje skladbe en sam izliv ljubavne opojnosti. Pristavil je takoj še hudomušno, da bi bolgarski narod moral postat! najštevilnejši na svetu, če bi se ravnal po nagibih moje glasbe. Kakor vidite, francoski kritik nikoli ne pozabi svojega esprita . . . Kaj pa I>unajčan Mane, nekoliko me spominjate nanj? Ne, to ne. Njegova glasba Je preveč okorna proti mojemu pojmovanju. Jaz črpam iz bolgarske narodne pesmi, v izvedbi pa sem bližji francoskemu impresionizmu Ravela ln podobnih. Mara je osebno prav prijazen možakar. Ko je pred leti po svojem koncertu poslušal mojega, je pristopil k meni in me potrepljal po ramenih z besedami: Ne poznani vas, ali vaša glasba ml prija. In tako sva postala prijatelja. Povejte svojim v LJubljani, da prav rad zahajam k vam. Prod zagrebškim koncertom sem igral v ljubljanskem radiu. Najlepši spomini me vežejo na Ljubljano še izza vprizoritve opere »Car Kolojan« po ravnatelju Poliču. Videl sem. kako so si vsd izvajalci prizadevali prikazati moje delo delo bolgarskega umetnika, čim bolj popolno. 2e tedaj sem Slovence vzljubil ln se seznanil tudi z vašimi skladatelji, ki jih visoko cenim. Tako vašega Slavka Oster-ca, ki strumno reže nove smeri. (Vaši ga kličejo tudi »slavček«! Kako intimno, priznalno. sladko!) Smatram ga za najši-rokogrudnejšega med glasbeniki, kar sem jih svoj živ dan srečal. Mnogi skladatelji so le preveč vase zaverovani . . Nisem ga utegnil prekiniti, kar nadaljeval je brez postanka: V Ljubljani sem predlagal vzajemne koncerte. Mesca aprila bo po vsej priliki koncert vaše filharmonije, na katerem bom zaigral za vaše občinstvo svoj tretji klavirski koncert. Te3aJ se bom predstavil kot pianist in skladatelj tudi v koncertni d\'orani s posebnim klavirskim večerom. Px-.v rad bi tudi videl, če bi mogel naslednji koncert vašega orkestra recimo v maju, dirigirati kak bolgarski dirigent, morda Saša Popov, ki bi mu poveril izvedbo, morda celo krst svoje simfonije (op. 33). Za vaše skladatelje in dirigente bi poskrbeli naši orkestri. Imamo jih v Sofiji dva, ki sta prvovrstna. Vobče bo treba glasbeno izmenjavo med vami in nami postaviti na širšo osnovo. Treba bo od trenutnih dogovorov stopiti na plan z načrtnimi lazroredi in s stalnimi stiki . . . KaJ pa Vaše tuHiejef Zapeljale so me v marsikatero tujo deželo. Obredel sem vse srednjeevropske in zapadne države nekatere evropske glasbene založbe izdajajo moja dela zapovrstjo (kakor dunajska Univerzalna adicija), Pognal sem se v skandinavske kraje in zašel celo na Finsko. To so vam krasni ljudje, zdravi, izrecnega stasa, njihova glasba pa spominja močno na rusko in slovansko vobče. Mnogo sem deloval v Nemčiji, dosegel tamkaj razne nagrade (Mendelsonovo na pr.) in pisal odrsko glasbo tudi za Reinharda. Izmed mojih 33 opusov Jih je 23 orkestralnih, n. pr. rapsodija »Vardar«, ki bi jo želel tudi na vašem ljubljanskem sporedu. Bog ve. kako dolgo bi moj prijetni kram liač nadaljeval svoj zanimivi samogovor če se ne bi zamaknil v svoje misli. Moj sobesednik se je po vsej priliki pogreznll v snove o novih delih in sijajnih uspehih, kakršen je bil pravkar njegov zagrebški. Velikega bolgarskega skladatelj« evropske slave, tega bolgarskega Griega ali Sibe-liusa. sem nekaj časa motril škod polza-prte trepalnice, nato so tudi mene objele misli o bodoči južnoslovanski kulturni in živ'jenjski skupnosti, ki bi njegovim narodom odprla široko pot v skupno duševno bogastvo. Tedaj se bo veja balkanskega s^vanatva drugače, široko košato razrastla . . . »S časom boš še za ministra!« mi je prerokoval gospod nadzornik! Lepo! Ko povem to mami... Aha. to bo gledala debelo! Pa mi jc svetovala, naj prosim Božička za pamet. Kakšno neki! Ce je ne bi imel zadosti, potem .. Toda gospod nadzornik je prepričan, da mi je ne manjka. Sploh-on Dresodi človeka na prvi pogled... Fiuuf Sedaj sem si šele ns jasnem, odkod tista vzboklina, tista bula, zadaj na lobanji: pamet, čista pamet 11 Dva dni sem se nasla ial s knjigo, se smejal zdaj Malaju, zdaj Malonu . . še to sem sklenil, da se bom par pesmi naučil na iz-ust, potem sem jo posodil... Namreč posodil... Prav za prav je nisem posodi!. Po glavnem odmoru, ko me je Štefan spomnil nanjo, sem opazil, da je ni nikjer. Ne pod klopjo... ne med knjigami, ne v torbici... sploh nikjer . »Kdor jo je vzel, naj se takoj javi, sicer.. .!« »Sicer?« — Tako porogljiv zna biti edi-no!e Jezeršek! »Sem te kaj vpra*al?« »No, no! Sem mislil... In dobro, da me nisi, sicer...!!« »Na dan s knjigo, dokler se ne razjezim!« Štefan... porazna misel mi je skočila v možgane, »Štefan, ti si nekaj brskal med..« »Tvoj ... tvoj računski zvezek .. .c »Ha! Računski zvezek!. . Imamo mar danes računstvo? — Nimamo!... Le povej, lepo in odkrito povej, kam si jo skril!« »Ali...« »Nič sli! Kakšen ali!... Nobenega ali... Ukradel si jo in mirna Bosna!« »Prosim...« «Xič prosim, razumeš? Pred glavnim odmorom sem jo še ime!, točno se spominjam! Ti pa. prvič sediš poleg mene. in drugič: Ie ti si imel prste v moji torbici. . Popolnoma jasen slučaj, dragi moj! Ne. kaj takega si pač nc bi bil mislil o tebi! Da kra-deš... in si tat!!« Pogledal me je. da ne bom tega nikoli pozabil. O, Štefan. Štefan! *Pa kar imej jo . ali prijatelja nisva več da veš!« Iz šole sem se vrnil s t ramo slabe volje. Kako tudi ne. Si priden, resiš tako rekoč ves razred iz zagate, dobiš v zahvalo knjigo .. . in potem! Ne modruje mama zastonj: nehva'ežnost je plačilo sveta. . Nehvslež-nost. da!... Ali Štefan...?! »Zakaj ne ješ", otrok?« — Tako! Otrok! Še to je manjkalo, samo ie to! In mama me vedno imenuje otroka prav takrat, kadar so moji živci napeti kot... kot... Uf! »Ne morem.« »S? bolan?« »Nisem!« m »Oho! Nataknjeni smo danes, na tako jeni! In kratki tudi!... Jej!!« »Ph, nataknjeni... Naj se mar rešim. če. .« »No, no! Kaj pa se je zgodilo toli nezaslišanega?« »•. - če ... če so nv ukradli Malaja in Melona?!« »Kje? V soli?... Tisto knjigo, ki si jo dobil oni dan v dar?« Hipoma sva je odtrala od svojih misli in m poslovila s besedami: »Na svidenje v beli LJubljani!« T. K. Milijon živalskih vrst Linne je 1. 1758. v svojem delu »Systema Naturae« zabeležil komaj 7400 živalskih vrst, do danes pa je njih število naraslo že skoraj na milijon. Treba je seveda ome- niti« da navajajo različni strokovnjak i različna števila, kajti marsikdaj se ne morejo sporazumeti glede meje med kakšno vrsto in pa vrsto. Po zadnjih cenitvah živi na zemlji okrog 915.000 živalskih vrst Najštevilnejšo skupino živalskega sveta predstavljajo žuželke, ki jih cenijo na 750.000 vrst. Sledijo brahiopodi in mehkužci, ki Jih je nekaj čez 100.000 vrst Vretenčarje cenijo na 70.000 vrst, med temi je 20.000 rib, 13.000 sesalcev in 9000 dvoživk ter plaz'1-cev. Znanost pozna razen tega preko 100 tisoč živalskih vrst, ki so izumrle. Skeleče potrebe zapadnih Slovenskih goric Bridke posledice Trcmctitkih neprilik — Živinske kužne bolesni — Pomanjkanje kruha, krompirja in fižola — Brez petroleja in brez sveč Maribor. 26. januarja Kaj danes trpi naše ljudstvo ob severni meji, ve povedati le tisti, ki živi med ljudstvom in ki doživlja naraščajoče pomanjkanje, ki ne prizanaša danes nikomur, ne javnim nameščencem, ne kmetu, ne vini-carju, ne delavcu. Nekdanja idila podeželskega življenja prehaja v trpko, žalostno stanje. Naj omenimo trenutno najbolj skeleče ljudske rane in potrebe v naših zapadnih Slovenskih goricah, ki pa se ne razlikujejo mnogo od onih vrh Pohorja in Kozjaka ter v Dravski dolini. 2e leta in leta ne pomnimo v teh krajih toliko vremenskih neprdik. Pozni mraz nam je pobral vse posevke, zaporedne poplave so uničile drugič obnovljene posevke, dolgotrajna suša je pobrala še tiste skromne ostanke ns naših kulturah, v kolikor so še ušli prvi in drugi ujmi. Nekdaj imenovanega »kruha ubogih«, namreč krompirja in fižola, ni, žal, niti za seme niti za hrano. Po mestih si vse to lahko kupiš, toda zunaj na deželi tegs ne moreš. Krušno zrnje smo morali, nam pišejo iz omenjenega dela Slovenskih goric, vsa leta dokupovati, vendar pa bolj pozno, ker smo si pač prej pomagali s krompirjem in fižolom. Letos ps. ko smo brez tega. nimamo že sedaj niti žita niti kruha, ps tudi sadja letos nismo imeli. Prepričani smo, da bomo tudi v Slov. goricah deležni primernega deležs 200 vagonov pšenice, namenjene pasivnim krajem. Edini pridelek, ki je še srednje dobro uspel, je bil vino. toda kupcev nI. vino pa leži kot mrtev kapital po naših kleteh. Slovenci smo bili zares vedno vinski bratci, toda alkoholizem je pričel še vse bolj naraščati, čim je začelo zaostajati vnovčeva-nje vina. Hud gospodarski udarec ob mel? so nadalje živinske kužne bolezni. Gre za svinjsko kugo in rdečico pri svinjah ter za slinavko in parkljevko pn goveji živini. Ta kuga razsaja že od lanskega septembra, vendar ps je ob nastopu zadnje ostre zime z malimi izjemami prenehala Predstavite si sledečo sliko: lani oismo pridelali niti ene petine povprečne množine živinske krme. Zaradi varnostnih ukrepov nismo smeli pasti živine. Tako je še nsšs edina nada v stiski, ostala neizkoriščena, seveda na račun drobtinic pridelane živinske krme, ki je že zmanjkuje. Sedaj trgamo že slamo s streh, zbiramo stsre pleve in smeti po senikih da rešimo živino pogina. Živinske hleve smo. dokler smo smeli in kjer smo smeli, izpraznili do polovice in nad polovico, zato ps nas ze tepe pomanjkanje gnoja in mleka. Bridko občutimo že tri in pol meseca trajajočo prepoved vseb živinskih sejmov v Mariboru. Cene živ:ni določajo mesarji in so zelo nizke. Vesti o lepih izvoznih cenah živine so za nas nedostopne dobrine. V kontumacuano. _ 19.40: Objave. — 19.50: Gospovlarsko- trgovski pregled (Drago Potočnik). 20: Solistični koncert: vcloneelo (prof. Cen-da fiedlbauer, pri klavirju prof. Pavel Si-vlc). — 20.45: Plošče. — 21.15: Citrrškl trlo »Vesnac. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Napevi se vem h in južnih Slovanov (radijski orkester). — Inserirajte v „S1. Narodu44! sta se do neke mere sporazumela, je blek- ni! še hujšo: da je videl dušo. ko jo je nek- do spustil iz telesal Da se ie nesrečnež poprej hudo majal in opotekal, se naslonil nato z glavo na zid. vrgel meni nič tebi nič dušo iz sebe — in umrl. Usmrajena da ie bila, krvava — prav za prav temno rdeča — in da se je v njej kopalo ie vse polno makaronov... Ah, ta Jezeršek 1 Težko je z odpuščanjem. Človek »i nt nikdar na jasnem, kako bi stord. kaj bi rekel Bi sklenil roke kakor k molitvi aH ne... je nujno potrebno imeti solze v očeh ali ne... Ne bi U bilo najlepše, da ostane Štefan doma? In je. Ni ga več. Se v začetku leta nisem mogel verjeti, da je sploh bolan... in danes? 2e res, da ga dolgo po Božiču ni bilo v Solo, ps vendar!... Si se mar zbal Štefan, tistih par težkih besed... ali meniš, da bi mi zastale v grlu. pa si pobegnil? Se vedno počiva na meni njegov pogled; povsod ga srečujem. Ah. Štefan! 2 denarjem, ki mi ga jc posodila mama, sem kupil velik rdeč nagelj in mu ga položil v krsto. Odpusti. Štefani Mislim, da sva se razumela. Nič užaljenega ni v njegovem obrazu in na ustnicah mu počiva nasmeh, ki ga nisem opazil pri njem nikoli prej. Kot da je Štefan nad vse zadovoljeni... O. je. je! In če je, potem se tudi jezi ne več! Ne. ne smeš mi zameriti. Štefan! Sam ne vem. kako sem se mogel tako spozabiti! Prijazno me glej. saj svs bila vedno najboljša prijatelja! (Se nadaljuje) Stran S »SLOVENSKI NAROD« aobota, 27. Januarja 1940. ✓2 Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. Stran sveta, 4. posoda, 7. stara mera za tekočine, 10. karta, 11. iglasto drevo, 12. kazalni zaimek, 13. velika shramba. 15. finsko mesto, 17. Švicarski kanton, 19. pogodba Vatikana z državami. 20. osebni prvina, 25. pogojna členica, 26. kemična prvina, 25. pogojna členica, 26. spona, 27. kazalni zaimek. 28. okrutni kralj judovski, 30. vladar, 31. eden izmed peterih čutov. Navpično: 2. Mesto v Srbiji, 3. azijska puščava, 4 kvarta, 5. pijača starih Slovanov, 6. skrivališče prvih kristjanov, 8. raznašalec časopisov in knjig, 9. gora na Gorenjskem, 13. vrsta pesnitve, 14. francoska kolonija v Afriki, 16. vrednostni papir, 18. huda bolezen, 23. trščica. 24. mesto ob Azov-skem morju, 28. kratica za površinsko melo. 29. predlog. Rešitev križanke, objavljene danes teden 1. kalo, 5. Eden, 9. orač, 10. peta, 11. naš, 13. ser, 14. os, 16. kar, 18. re, 19. Job, 21. rak, 23. Don, 25. bat. 28. bor, 30. pav, 32. I. L. (Ivan Lah), 34. som. 36. mi. 37 Vid, 39. kor, 41. Apis, 43. toda, 45. lani, 46. oboi. 1. Kogoj, 2. ar, 3. lan, 4. očak, 5. ep, 6. des, 7. eter, 8. Narev, 12. Sar, 15. sod. 17. Rab, 20. bob, 22. kap, 24. nos, 26. tam. 27. žival, 29. Rok, 31. Vital. 33. lipa. 35. moto. 38. din. 40. rob, 42. Si (silicij), 44. do. lažjih nesreč. Pod Impolškim gradom je Sava zmrznila čez celo širino ter tvori na dolžino okrog 20 m prirođen most. Tudi brod pri Rajhcnburgu je zamrznil ter so morali ljudje s Kranjskega hoditi na postajo preko Krškega na Videm Avtobus na progi Krško—Novo mesto ne vozi več zaradi obilnega snega. Najbolj pa je prizadela letošnja zima Krško s pomanjkanjem vode. Zaradi mraza in nizkega stanja vode, _ ni v vsem Krškem dobiti pitne vode. Kjer še priteče iz vodnjaka kaj vode, jo gospodar sam potrebuje, pa še ta je vs* blatna. Treba bo resno misliti na to. kako bi v najbližji bodočnosti dobil vodovod. Mraz je zadnje dni že precej popustil. — Sokol%ko dtu&tvo bo imelo prihodnji mesec župni dramatski tečaj ki se ga bodo udeležili številni dramatski delavci sokolskih društev iz celjske župe. Zs to priliko pripravlja domači dramski odsek Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi« v proslavo lOOletnice prve slovenske igre. Rezervirajte si pravočasno vstopnice v predprodaji v papirnici Engels-berger. — Gospodinje opozarjamo, da je rok zs nabavo kart za služinčad do 31. januarja. Karta za služinčad stane 55 d*n in se dobi pri davčni upravi v Kr kem Razen tega se mora nabaviti banovinski kolek zs 25 din. Iz Trbovelj — Redek jubilej. Včeraj «ta praznovala 501ctnico zakonskega življenja g. Ignac Vo-zelj, rojen 1. 1866 v Le?ah pod Sv. Goro pri Savi, in njegova žena Terezija roj. For-te iz vasi Prapreče pri Zagorju ob Savi. Ime'a sta deset otrok, izmed katerih še živi per sinov Vsi so rudarji kakor slavlje-nec sam. ki je že 38. leto zaposlen v tukajšnjem rudniku. Starejši sin Tone je v tujini, kamor si je šel poiskat trdega dela čestitai.to jubilantoma tudi mi in jima želimo še mnogo lepih let v zdravju in zadovoljstvu! Iz Krškega — Občni zbor gasilskega društva Krško razpuščen. V četrtek zvečer so imeli na^i gasilci v gostilni Vanič svoj redni letni občni zbor. ki pa je potekel zelo burno in ga je župni odposlanec, ker ni prišlo do so-gTasja pri volitvah predsedstva, razpustil. Čez štirinajst dni sc bo občni zbor po društvenih pravilih zopet sestal in upajmo, da bo takrat že prišlo do sporazuma. — Huda zima tudi v spodnjem Posavju. | Kakor po vsej dravski banovini, je tudi v spodnjem Posavju zapadel sneg do 60 cm na debelo. Mraz zadnjih Stinnaistih dni je zahteval kar dve smrtni žrtvi in nebroj Iz Zagorja Ni dovolj, Če ste postavili krmilnice za ptice in če redno krmite! Treba je poskrbeti tudi za varnost krilatcev, ki obletavajo krmišča v malih jaticah. Nekje v bližini preži potuhnjeni maček, ki vam je hvaležen, ker ste mu v bližino privabili toliko slastne pečenke. Postavite krmilnice na tak prostor, da ni v bližini skrivališča zanj in odkoder imajo ptice dovolj pregleda. Stojala krm Uni c ovijte z bodečo žico. Zadnje dni so na krmiščih vse vrste ptičev, od sinic in lepega pinoža ali gorskega Sčin-kavca do naščeperjenega kosa, ki je postal pod vplivom zime stalen gost. Na Savo in ob potoke Medijo in Kotredežico se spuščajo številne divje race. Lovci so v svojem elementu. Izrežite In spravite naslednji seznam rednih sodnih dni. ki bodo v teku leta za okoliše Zagorja, Vač, St. Lamberta in Colnišč redno enkrat na mesec v pisarni občinskega urada v Zagorju vsakikrat od 9. do 18.: 5. H., 4. n., 2. IV., 6. V., 3. VI.t 1. VII-, 5. VITE., 2. IX., 7. X., 4. XI. In 2. XII., torej povečini prvi ponedeljek v mesecu. Smuškl Sport se je zadnjih par let pri nas prav lepo razmahnil. Večina šolske mladine zna smučati in ima lastne smučke. Posebno pretekli teden je razgibal smučarsko družino zaradi velikih smučarskih tekem, ki jih prireja Ljubljanska zimsko- NAJLEPŠE ČTIVO Ravlfen? ZGODBE BFEZ GROZE Klabtind: PJOTR • RASPUTIN Ravfien; ĆRNA VOJNA Thompson? SIVKO Malerieva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.— din, Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA? LJUBLJANA — fLNAFLJEVA CJL. A športna, podzveaa za prvenstvo v norveški kombinaciji danes, ko bodo tekli seniorji na 15 km In Junlorji na 8 km ter jutri na vzorni sokolski skakalnici. Tekme se začno popoldne, ob 15. izpred Sokolskega doma, jutri ob 10. dopoldne bodo skoki za kombinacijo, popoldne ob 13. pa solo-skoki. Ker je prireditev zvezana z velikimi stroški, bodo razpečavali spominske značke za malenkostno odkupnino 2 din, in prosimo, da jih ne odklonite. Zadrega nad zadrego se imenuje zabavna komedija, ki jo bo vprizorila družina sokolskega odra jutri ob pol 20. v našem So-kolskem domu, torej neposredno po zaključenih smuških skokih, na kar posebno opozarjamo ljubitelje vedre in duhovite zabave. Z Jesenic Kalflei nočne** mira. Jesenice so znane kot m rno mesto. Večjih pretepov in noko-ljev tu že več let ni bilo, čeprav se je v tem času sem priselilo nešteto delavcev s podeželja, vendar pa v poznih nočnih urah marsikdo ne more skriti svoje kora j že, ki se jo je napil v kaki gostilni. Tako je pred kratkim neki gospod na Kralja Petra cesti obležal sredi noči v najhujšem mrazu. Pri tem se je drl, kakor bi ga dajali iz kože in j je cbupno klical na pomoč. Končno ga je našla neka zapoznela družba, ki ga je po-tela spraviti domov, a se ji je z vso silo uprl. Kmalu zatem je na Trgu Kranja Aleksandra ob 5. zjutraj neka žun?ka ob upno klicala na pomo*. Neki moški jo je z vso silo tiščal v sne? .Ko pa sta v bližini začula energičen moški glas, sta jo oba ja-drno odkurila v temno noč. Huda zima. V zadnjih dneh se je naletelo okoli pol metra novega snega, tako da ga imamo v dolini okoli 85 cm. po gorah pa seveda še mnogo več. Po večtedenskem hudem mrazu je že nekoliko pritisni a cd juga, zaradi česar je po gorah nastala nevarnost plazov. Smučarji, sankači in vozniki lesa imajo letos prav idealno zimo. drugi pa so manj zadovoljni, ker hudo ori-I manjkuje vode za pogon in za domačo po- ] 1 rabo. 1 Prosjsčenje je zopet močno oživelo. Zaradi hude zime in mednarodne napetosti je gradbena delavnost v naših krajih popolnoma zastala Dan za dnem srečujemo po globoko zasneženih cestah mlade in krepke ljudi, ki iščejo dela in zaslužka. Ker je v sedanj h razmerah nemogoče dobiti kako zaposlitev, hodijo brezdomci od hiše do hiše in prosijo za denar, toplo jed obutev ali perilo. Po nekaterih hišah si brezposelni kar podajajo kljuke stanovanjskih vrat. Neljub gost. Gost. ki je užival gostoliubje neke družine nekciiko čez mero, ie naročil služkinji, naj bi ga zjutraj zbudil, da bi zopet ne zamudil vlaka. — O, nikar se ne bojte, mi je že gospa naročila, da vas moram zbuditi, kajti, če 7Pm.-H-te vlak. bom lefela jaz. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeaeoa Dtn L_ davek posebej. 2a pismene odgovore glede malin agissov je treba priložiti znamko. — Popustov ss male ogiaae oe priznamo. Pernice SEVER RUDOLF* lllliillii^ilJU^l^^iiLilUili.llli tzgotovim na Seljc takoj pc .zoin perja Razne PERJU m HI h vedne v veilki ' z o » r os razpolago RAzno Beseda 50 pai. leve* posebej Najmanjši tneaefc Utn. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO še vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila 6. L> MRE2E za postelje najceneje pri ANDLOVIC, zaloga pohištva Komenskega ul. 34. 373 MALI OGLASI »Slov Naroda« imajo si c o r e s sapeto I CONTINENTAL a a ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrmjaka 30 ZA VSAKO PKILIKO aajboijsa m najcenejša oblačila • l nabavite pri PHES1CR 8v. Petra cssis 14. 60 PAR EN TLA NJE ažuriranje vezenje zaves, perila, nionogramov. gumbnic velika zaloga perja po ?.— din »Julijana«, Gosposvetska c. 12. 4. L. ABONENTE sprejmem na prvovrstno domačo hrano. Gledališka ulica 16, vrata 3. 413 Marifin trg Z uuiiifJiiiJiiiiiMiiiihiiiUiJHJJtJiijIiiiJj^i.iit: rasut VEČBARVNE JUdOGRAFIKA SVPtTPANASIP/i PRIDNO NATAKARICO zanesljivo, čedne zunanjosti — sprejmem. — Hotel Lackner, Črnomelj. 418 POLK Beseda 50 par davek posebej Najmamsl snesek H. Din Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od V»7. do 8. In od ^8 do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4. meaece. Novi tečaji se prično 1. februarja. Šolnina -relo nizka Moderna m največja stroje p isnica! Vpisovanje dnevno do 8 ure zvečer. Christotov učni zavod. Ljubljana. Domobranska c. 15 tel. St. 48-43. 389 PROD beseda 5C par lave* oosehe Naimam** «!ppm»(i Din FIZOI £A KI HO dobite poceni pri SEVER £ KOMP. Gosposvetska cesta 5 13 L OREHOVA J tUKC A nova sortiran cvetlični med it> medico dobite najceneje v MEDAKNI LlubUana Židovska ui 6 2 L L* »IHE SLIVE debele. 2b kg din 135; I.a orehi, tanke lupine dtn 165 — franko mostnina razpcsiljs G. Drech-•'er Tuzla. 401 Beseda 50 par 1a vek poeehei Naimanisi znesek h. Din """""" VAJENCA za trgovino z mešanim blagom na deželi sprejmem Vsa oskrba v hiSi Ponudbe: Slavko Jerman, Radomlje, 408 BRIVSKO-FRIZERSKI POMOČNIK z mojstrskim Izpitom, prvovrsten delavec tšče službo. — Nastopi lahko takoj ali po dogovoru Serafinovič Živojin, frizer, Zagorje ob Savi 37. 409 UČENKE ZA GODBO ki Imajo veselje do petja in glasbe, iščem. Plačam mesečno din 200 do 250 z vso oskrbo. Ponudbe s fotoerafiio na: Kapelnik D*mič. Milenka Grčič* 2 Novi Sad. 400 KUPUJEM EN PRODAJAM -abljene čevlje, moške obleke ta perilo. Klavžer, Vosnjakova 4. 421 MFORMACJf Beseda l. Din davek posebej. Najmanjši znesek 15 Dtn UsLA STA DVA PSA mlada, rdeče barve (seterja). Izroči naj se ju proti nagradi na Resljevi cesti 9/1. 420 srv. STROJI NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI MOTORJI 1 R 1 C i K 11 Z &l V. STROJI N urraCnj vozički, skirojl. avtomobilčki, kolesni deli FRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA arlovška c. 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova 26 Ceniki trankol NENAVADNO TENKA a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za vaše zdravje! Majhni i si vodnik oo radijskem sveto |e ,NAŠ VAL" sporedi evropskih postal na vseh valovih, strokov^ Članki, roman noveia. novice a radijsk<_^H tn televizijskega sveta, filmska pregled oagradni natečaj, smesmee zhaja vsak petek «o je tudi iept- ilustriran. t »*KA V A Ljubljana ttnafljeva ulica 6. vleaečna naročnina tamo I U.— dinarjev 1 Makula turni papir proda oprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s NAPODNA (SKARNA LJUBLJANA CMAFUevA s IZVJffinjh VSB VPSTg TTSrTnvn tmVBOSTM i A VAJFiN&J&B E. C. Bent1ey: 36 .Skok ikozi okno' ROMAN — Tako, zdaj je vse v redu, — je dejal, — zdaj pa zbogom. Ostanite tam s tem zavitkom. To so bile njegove zadnje besede, ko sem zopet počasi pognal avto. Marlowe je vstal in si zakril z rokami oči. Bil je razburjen. Potem se je pa zopet obvladal in nadaljeval svoje pripovedovanje. — Nedvomno veste, kaj je pri volanu reflektor. Trent je prikimal, toda Cupples ni vedel in tako mu je moral Marlowe pojasniti. _ To je majhno okroglo zrcalce, pritrjeno pred Šoferjem, da lahko vidi vse, kar se godi za njim, ne da bi se obračal. Ko sem pognal avto hitreje, sem opazil v zrcalcu nekaj, na kar bi rad pozabil, kar bo pa večno živelo v mojem spominu. To je bil Mandersonov ooraz. Manderson je stal sredi ceste, zri je za menoj in mesečina je polno obsevala njegov obraz. Pravijo, da lahko iz človeških oči gleda peklo. Oe bi ne bil vedel, da je sredi ceste stoječi človek Manderson, bi ga ne bil spoznal. To je bil blaznežev obraz, skrivljen, spačen, zobje so bili stisnjeni v ajajtsjsjateem rezanju. Videl sem samo njegov obraz, rwm ^ mogel videti, kakšne kretnje je delal. Avto je sdrvel naprej, toda ta čas, ko sem sofiral, se je moj duh naenkrat zdramil. Vse mi je postalo jasno in malone hladno, kajti zdaj sem vedel, koga in Česa se moram bati. Instinkt me je svaril, naj se ne udajam samo čustvom. Ta mož me je smrtno sovražil. Toda njegov obraz mi je povedal še več. Izražal je satansko zadoščenje. _ Ustavil sem avto. Prevozil sem bil samo nekaj sto metrov, toda oster ovinek je bil zakril kraj, kjer je bil Manderson izstopil iz avtomobila. Naslonil sem se nazaj in se zamislil. Nekaj se je moralo zgoditi z menoj. V Parizu? Nedvomno, kajti zakaj naj bi me sicer poslal prav tja in z denarjem? Najprej tega vprašanja nisem rešil in razmišljal sem o drugih stvareh, ki so bile tistega večera vzbudile mojo pozornost. Njegova laž, da sem ga pregovoril k izpre-hodu ob mesečini. Kakšen naj bi bil njen smisel? Mislil sem, da se Manderson vrača brez mene, ker ker sem na poti v Southampton. Kaj bo pripovedoval o meni? Kako bo pojasnil, da se je vrnil sam in brez avtomobila? In ko sem si zastavil to vprašanje, mi je naenkrat šinila v glavo misel: Kje je tisti kup denarja? Toda v naslednjem trenutku mi je šinil v glavo tudi odgovor: V mojem žepu. Vstal sem in skočil iz avtomobila. Kolena so se mi šibila, čutil sem, da me zapuščajo moči. Zdaj sem videl pred seboj ves načrt. Zgodba o papirjih in potreba, odpeljati jih v Pariz — je bila samo past. Ce imam pri sebi Mandersonov denar, lahko trdi, da sem ga okradel in da sem hotel pobegniti. Takoj se bo obrnil na policijo in mi jo nagnal na vrat. Aretirali me bodo v Parizu, kjer bi živel pod tujim imenom, ko bi dal poprej pod tujim imenom spraviti avto, se preoblekel in se pod tujim imenom odpeljal z ladjo. Moj zločin bi bil kakor zločin človeka, ki ni imel denarja, pa ga je nujno potreboval. Ko sem bil prišel tako daleč, sem potegnil iz žepa usnjeno torbico. Niti za trenutek nisem dvomil, da je moja domneva pravilna in da je v torbici denar. Ko sem jo pa držal v roki, se mi Je zdelo, da je v njej nekaj težjega, kakor so bankovci. Mar je bilo v nji še kaj, kar bi me obremenilo? Končno pa nekaj sto funtov ni bilo tako mnogo, da bi človek kakor sem jaz tvegal sedeti zaradi njih v zaporu. Ne da bi se prav zavedal, kaj počnem, sem pretrgal trak, ki je bil z njim povezan zavitek, in zlomil ključavnico. Marlowe je za hip obmolknil in stopil k pisalni mizi pri oknu. Iz predalčka je vzel ključek in ga podal Trent u. — Spravil sem ga kot žalosten spomin. To je ključek od ključavnice, tri sem jo zlomil. Lahko bi si bil prihranil trud, če bi bil vedel, da leži ta ključek v levem žepu mojega telovnika. Gotovo mi ga je položil tja Manderson, nedvomno ko je sedel kraj mene v avtomobilu. Sicer sem ga pa našel šele dva dni po Mandersonovi smrti, toda policija bi ga bila našla v petih minutah. S torbico in njeno vsebino v žepu, s tujim imenom, s tujimi naočniki in vsem drugim bi bil težko koga prepričal, da nisem vedel za ključek v žepu. Trent je ogledoval ključek, ki ga je držal v roki. — Kako pa zdaj veste, da spada ključek k torbici? — Preizkusil sem ga, čim sem ga našel. Toda da se vrnem k svojemu pripovedovanju: Zlomil sem torej ključavnico in odprl torbico pri luči avtomobilskih žarometov. Prvo, kar sem našel, je bilo to. kar sem pričakoval. V torbici je bil denar v istih bankovcih, ki sem jih bil dvignil v banki. Razen tega sta bili pa v torbici še dve majhni vrečici iz jelenove kože, ki sem ju dobro poznal. V teh vrečicah je imel Manderson demante, s katerimi je zadnje čase špekuliral. Vrečic nisem odprl, toda čutil sem drage kamne med prsti. Koliko sto tisočakov so bili vredni, nisem vedel. Verjamem, da je bila to najnevarnejša točka vsega načrta. Zdaj sem imel vse jasno pred seboj in moral sem se odločiti. Vedel sem takoj, kaj moram storiti. Mandersona sem bil pustil dobro miljo od hiše. Tudi če bi šel hitro, bi imel do doma pičlo uro, da bi doma seveda takoj vse spravil na noge s pripovedovanjem o tatvini. Zapustil me je bil približno pred petimi minutami. Vse misli, o katerih zdaj pripovedujem, so mi šinile v glavo bliskovito. Bilo je lahko dohiteti ga z avtomobilom. Gotovo pride do strašnega prizora. Le redki so bili ljudje, ki so tvegali energičen nastop proti Mandersonu. Toda jaz sem bil ogorčen. Storjen je bil podel napad na mojo čast in svobodo. Bilo mi je vseeno, kaj se bo zgodilo. Že sem obračal voz, ko sem zaslišal strel. Takoj sem ustavil. Najprej mi je šinila v glavo misel, da je Manderson streljal za menoj, potem sem pa takoj spoznal, da strel ni počil blizu. Razen tega nisem mogel nikogar najti na cesti, čeprav se je dobro videlo v mesečini Urejuje Josip Zupan« // Za •Narodno tiskarno* Fran Jaran // Za upravo in »verami del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani Ste v. ; ; »SLuVLA^i NAKUb- sobota, 27. januarja 1M0. £>u*au o K7irs«a5 ssdsa na Ljubljanskem polju Dne J3. januarja 1810 je bilo za P3t rokovnjačev, ki jih je pri Sv. Krliteta Mtrel}«tili Pred sto :n več leti je bila javna varnost v nažih deželah pač Se zelo majhna in ne~ctova. Velike in pogoste vojne <*> bile vzrok, da je ljudstvo posurovelo in je r lo ži\,:"cnje mirnih prebivalcev kakor 1 aplja na veji. Saj so bile bas slovenske dežele t sta široko odprta vrata, skozi katera so se neprestano valile velikanske domače in tuje vojske. V naših krajih se je silno razpas'o razbojništvo. Avstrija je imela pač večje skrbi z neprestanimi vojnami in notranjimi neredi, kakor da bi -krbe^a za varnost svojih državljanov. Razbojniki so bi-i po večini vojaški begunci. berkar, ki je imel tudi pridevek Cencelj; Šinkovec, Bantanov hlapec v Limovcu; Učakar; Jurij Vezulak (Bezeljak?); Tomaž Vovjovec; Zucchiati oče, prejšnji učitelj v s t. Go*hardu; Zucchiati sin. Pavel Zore, učitelj v St Gothardu. župnik Rozman je bil razen tega obsojen, da se mu zaplcn. vsa njegova imovina. Obsodba je bila izrečena po čl. I. II.. IV. in VL zakona od 29. ni v ose (snežnika) leta VI. republike . Dopoldne je bila sodba izrečena, že isti dan. 30. januarja 1810 ob treh popoldne, torej pred 130 leti. pa izvršena. Na pla- bocisi da so pobegnili od vojakov ali pa j noti za z dom pokopališča prt sv. Kriato-so bežali pred naborom in vojaško suknjo, j fu se je zbrala velikanska množica rado- Ti begune, so se družili v tolpe m skrivali v pogosto nepristopnih gozdovih in gorah, kjer so na^Ii že razne izprijence in potepuhe tihotapca, tatove, roparje in morilce, pravo sodijo in zmečke človeške družbe. Kaj čuda, če so tudi vojaški begunci navadno poprej doma prav pošteni in delavni ljudje, polagoma zašli na kriva in zTc-činska pota! Rokovniači v naših krajih Ko so Francozi i. 1809 zasedi. Kranjsko, 0 našli tukaj že številne razbojnike, ki jih je ljudstvo imenovalo rokovnjače, ro-komavhe. £jpehmavharje ali šteklačarje. Potovanje v oni dobi po veliki ali cesar-šk. Dunajski cesti je bilo zelo nevarno. Vel koški, gosto zarasli gozdovi so segali prav do ceste, in niti močno oborožene straže, ki so navadno spremljale pošto in večje trgovske transporte, pogosto niso bile kos razboinišk m napadom in ropom. Na glave takih razbojnikov so bile razpisane nagrade po 100 goldinarjev, pozneje pa celo zvišane na 300 goldinarjev. A vse skupaj ni mnogo izdalo. Rokovnjači so imeli staro, dobro urejeno organizacijo, strogo, skoro vojaško disciplino, svoje po-g!a\Tarje in svoj rokovnjaški jez'k, v kate-icm so se le sami sporazumevali. O tem jeziku je moral slišati tudi pesnik Prešeren, ker pravi z tat rokomavh govon jezik drugim neumeten«. Med narodom je razširjena vera, da znajo rokovnjaoi z reko nerojenega otroka, v ognju opalje- 1 čarati ir se napraviti nevidne. Med rokovnjaci so bili meščani kmetje obrtniki zakotni krčmarji berač: itd. Podnevi so bili mirni vaš^ani in ugledni meščani, ponoči pa rokovnjaški razbojniki. Podnevi so marljivo opravljali svoje posle, ponoči pa še dcIj pridno kradli, ropali in tudi ubijali. Imeli so svoje zarpn ke v vaseh in trgih, pa ce!o pri oblastih med biriči in uradnimi slugami. Rek ovn jači so se skrivali v gosto zarasti h gozdovih radovijškega, kranjskega, smlecuvškega brdskega in kamniškega .-ornega, okraja Največje njihovo tabori- . vodnega ljudstva, ko je dospel tja močan j vojaški oddelek z zvezanimi obsojenci. Ro-: ko\-njače so postavili k zidu. Njihovi zad-I -nii pogledi «r» b*H uprti tja proti Kamniškim planinam in proti domačemu Črnemu grabnu . . Vojni komisar je se enkrat prebral obsodbo, nekaj hipov nato pa so zagrmeli streli in krogle iz francoskih pušk so predrle nesrečnike. Obsodba je bila natisnjena v francoskem, slovenskem I in nemškem jeziku ter v 600 izvodih raz-' deljena med ljudi in javno nabita. Slovenski prevod sodbe je oskrbel Valentin Vodnik, ponatisnjen je dobesedno v Jurčič-Kersnikovem romanu »Rokovnjaci«. Maršal Marmont prešanja rokovnjače Francozi so imeli z rokovnjaci težko delo, vendar so postopali z brezobzirno strogostjo, kar je imelo prav dobre posledice. Mnogo je k temu pripomogla tudi ustanovitev francoske žandarmerije v naših kra-j-h ter se je to ime ohranilo iz onih časov do dandanes. Rokovnjačev se spominja maršal Marmont, guverner Ilirskih provinc. v svojih spominih, kjer pravi: >Razuzdanost teh tatov in razbojnikov je bila tolikšna, da si prebivalci niso upali iz mest, če se niso prej vsako leto z razbojniki pogodili, koliko jim bodo dajali, več ali manj, kakor so bili imoviti ali ne. če se je hotel kak človek takega davka oprostiti, so mu razbojniki razdejali in opustošili njegovo posestvo. Moja dolžnost je bila, da to zlo odpravim. Toda moral sem najprej premagati nasprotovanje prebivalstva, ki je bilo prestrašeno, ko je slišalo, da se bo moralo zameriti razbojnikom ter se je balo za svoja posestva in za svoje življenje, če javna oblast zoper razbojnike ne bi ničesar opravila, kakor se je to že prej večkrat zgodilo.« Prebvalci vasi in krajev ob večjih cestah so podpirali in skrivali rokovnjače, ker so se bali njihovega maščevanja. Zato je izdal maršal Marmont 24. marca 1810, pač v zvezi z napadom rokovnjačev na francosko četo in blagajno v Črnem grab- jih je spravil k vojakom* nekaj v jetnia-nico in delavnianico, drugi so pomeril aH se dela lotili, poglavar vaih rokovnjačev je pa bil Gregor Hrastnar, po domače Veliki Groga. Bil je visoke čedne postave, enmalo podoizega obraza, snegobelih doi-z h las in zsniraj po vojaško oblečen. Zdaj že do malega slep Je prihuljeno hodil in se na dolgo palico operal da ga je bilo čudno gledati. Bil je razgovoren, dobro-voljen in serčen, ako je dovolj smerdule pod kapo dobil. Drugo svoje življenje je sam takole popisal. »Moja mati so bili v kamniški fari doma, je« sem nezakonsk soldask otrok, rojen leta 1761 v Ljubljani. Okoli dvajset let star pridem k vojakom, bil sem 8 let tambor pri grenadir-jih, 12 let sem se k to nosil. Moji vtkši so me spervega radi imeli. Ko sem pa neki večer v Šiški predolgo estal, sem jo napak zastavil; ko jo pa človek v mladosti napak zastavi, mu je rada zrni raj na poti. Taka se je godila tudi meni. Drugi dan sem bil kaznovan in potem sem začel vojakom uhajati, pa vendar nisem bil nikdar dolgo časa zapert; palic in šib sem pa brez števila dobil, toda vse je bio zastonj. Dvakrat sem bil v batalil hi sicer pri Veroni in Basani. Potem sem bil v vojski vjet m na Francosko peljan. L.. 1812 sem sel z Napoleonom nad Ruse. pa sem na Poljskem ostal. Vsega vkup sem ce-sarj 29 let služIl.< Ljudje pripovedujejo, da je rokovnjaški poglavar Veliki Groga svoje podložne v Udnem borstu nad Kranjem pod neko krivo jelko poročal, rekoč: »In nomine patre vzenv jo na k vatre, če gorso dobiš, pa to zapustiš.« Sesti dan tega meseca je v 94. letu svoje starosti na Tersteniku umeri.« Rudolf DostaJ. Kdaj je bil v Sloveniji najhujši mraz podatki iz razprave dr. O. Reye »Najnižje in najvišje temperature v Sloveniji44 Ljubljana. 26. januarja. Sodbe lakov o vremenu ro vodno zelo aibjektivne. zato pogosto trdimo, da »takšnega mraza ne pomnijo niti najstarejši ljudje« ali da ni bilo že 50 let toliko snega. Zato vas bodo nedvomno z nimale ugotovitve strokovnjakov o toplotnih razmerah v Sloveniji. V tem pogledu je posebno poučna razprava našega znanega meteorologa dr. Oskarja Reve, ki je napisal zanimivo razpravo za lanski letnik Geo grafskega vestnika. Pisec je obravnaval predvsem podatke tistih vremenskih postaj, ki so jih zbirale šče je bilo v težko dostopnih Kamniških { __71 . ct-^m, ~a planikah in v Učnem boSu pri Naklem, j z nafitopnlim **> Strogimi Od- 1. Vsaka občina je odgovorna za vse zločine zoper javno varnost, v kolikor se Imeli so tuci svoje stalne lesene koče. kjer so živeli s svojimi priležnicami in vlačuga-mi. Zato detomori v lastnih vrstah niso hAi baš redki. Kako malo so se rokovnjaci tresli pred zasledovanjem' oblastev. dokazuje to, da so imeli pred nosom Ljubljane, na Rašici, sveje ute in ognjišča. Rokovnjaci nso bili ljudem to, kar razbojniki, temveč so j h smatrali za nekakšne junake. Seveda pa so se jih na vso moč bali, jih v primerih potrebe piikrivali in jim rajši zlepa dajali, kar so zahtevali. Bali so ^e pač maščevanja, da bi jim rokovnjaci ne postavili rdečega petelina v streho. Kmetje so smatrali take dajatve za nekak reden da vele. Krvava sodba v Ljubljani zvršijo na njenem ozemlju. 2. Občine so odgovorne za vse blago, ki se odvzame s silo popotnikom ter se jim mora povrniti od občine, odškodnino dobijo občine od razbojnikov, katere naj zgrabijo in privedejo pred sodišče. 3. Za razbojstvo ali umor se bo zaprlo v občini, kjer se je to zgodilo, dvojno število občanov, kolikor je bilo popotnikov oropanih ali umorjenih. Sedeli bodo na tržaškem gradu toliko časa, dokler ne dobijo pravih zločincev v pest. 4. Rokovnjače bo sodilo posebno vojno sodišče in obešalo ob glavni cesti pri vhodu v vas za nedoločen čas. Prebivalci jih bodo morali s traži ti 6 mesecev, dokler ne še v francoski dobi je bilo vse polno ro- , bodo popkoma strohnela; če pa bi kovnjačev v na.-ih kraj h po mestih in na kmetih. Najbolj nevarno je b'lo v oni dobi potovanje po Dunajski cesti, ki je vodila s štajerskega čez Trojane skozi Črni graben v Ljubljano. In tako se je zgodilo, da je napadla tolpa rokovnjačev 3. julija 1809 ponoči četo Francozov v Št. Ož-boltu pod Trojanami, pobila več of:cirjev in vojakov, ki so prenočevali na posti ter odnesla polno blagajno denarja, katero so hoteli Francozi prepeljati skozi Crni graben v Ljubljano. Napadalci so bili nahuj-skani od sodnika galemberške grašč ne. domačega župnika in dveh učiteljev, ki pa so po krvavem zločinu vsi pravočasno popihali čez mejo na Štajersko. Med umorjenimi francoskimi oficirj: sta bila generalni adjutant kapitan Boissac ter tajnik in to'mać maršala Marmonta, poročnik Vemazz. Vseh hudodelcev je bilo 35. toda večina i h je pobegiJa čez mejo takoj po zloči-wl Francozi so zgrabili 11 udeležencev, večji del kmetov. Te so postavili 30. januarja 1810 dopoldne pred posebno vojno ; "IšOe, rle ccTLseil de guerre special«', kateremu je bil predsednik baron pl. Rou-9ei:c. pelkevnik 5. lin jskegi polka in član cestne legije, ćiani sodišča so bili: francoski kapitan Detallant. Pessav, Dejonglas in Tissct, vsi člani častne leg je, ter poročnika Giraud in Alliez. Tožilec je bil častni leg-Icnar, kapitan Ceste. Zagovornica obtožencev in obenem tolmača sta bila ljubljanska odvetnika dr. VVurzbach in dr Ksan. Priziv proti izreku tega posebnega souTSča ni bil mogoč. Sodba je bla le pooclna op:ostitev ali pa smrt. ki se je :ncra2a izvršiti takoj. Obdolžene rokovnjače so pripeljali z močno stražo, toda brez verig in nezvezane pred sod šče. Vsi sklepi sodnega dvora so b:li soglasni. Obsodba se je glasila na smrtno kazen, ki se je morala izvršiti še isti dan. šest obtožencev je b lo oproščenih in takoj v prostost izpuščenih. Med ujetimi in pred sodiščem navzočnimi so bili na smrt obse jeni: 1. Martin Molka, star 56 let, cestar, doma na Učaku pri Št. Ožboltu; 2. Anarej Gr 1, star 30 let, kmet pod brdsko gospodo, doma blizu št. Ožbolta; 3. Luka Knez. star 43 let, kmet na Trojanah; 4. Luka škofec, star 33 let, kmet na Trojanah in 5. Jurij Dobovšek, star 20 let, hlapec v št. Ožtoltu. (Pisatelja Jurčič in Kersnik sta uporabila v svojem romanu xRokovnjaci« razna rokovnjaška imena ki dogodke po svoje, pač »cum licer.tia poeti-ca«.) V odsotnosti (in contumacam) so bili na smrt obsojeni: Anton Dobovšek; Ign. Frid. Fajcnc, sodnik galemberške graščine; Jakob Grkman; Franc Jerin; Izlakar; Jurij Kes s prdevkom Lavrič; Janez Leveč; Lipa; MTnar; Jurij Mozer; izginila prej z vešal, mora občina plačati 1000 frankov globe. Ta okrožnica je bila natisnjena v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku; en izvod se hrani v Narodnem muzeju v Ljubljani. Ukaz je bil oklican v vsaki župniji tri nedelje zapored in nabit na cerkvena vrata. Te odredbe so bile 16. novembra 1810 obnovljene in razširjene tudi na Gorenjsko ter so imele najboljše posledice. Občine so odslej same pazile na rokovnjače. ker so imele zaščito pri francoskih oblastih. »Novice*4 o rokovnjaSih Ko so Francozi zapustili nase dežele, se je javna varnost v naših krajih zopet poslabšala. Rokovnjaci, ki so se bili poprej umaknili v težko dostopne planine In gozdove, so dobili znova pogum ter so se preselili zaradi novih, zanje varnejših razmer, z nižave. Zopet so se množile tatvine, ropi in umori O takratnih razmerah je poročal leta 1841. vodiSki kaplan Va-lenčič deželn m stanovom kranjskim in leta 1842. v obširni spomenici celo cesarju: 3>2e 21. julija t. 1. sem si dovolil predložiti visokemu deželnemu predsedstvu kolikor mogoče obširno zgodovino znanih potepuhov, ki nosijo dandanes dvojno ime: plajšarji ali rokovnjaci (Plaiaharje oder Rokounazhen) in ki se klatijo zlasti po ljubljanskem okraju ter beračijo, izmikajo, kradejo in ropajo. Kakor je razvidno iz tukajšnjih župnijskih uradnih krstnih in mrtvaških knjig, obstoji omenjeni divji rod zločincev že več kot 200 let in se zelo bujno množi tako z naravnim potomstvom kakor tudi s pristopom drugih ljudi, ki se bojijo dela, navadno pa z vojaškimi obvezane!, vojaškimi ubežniki, z vojaki, ki so bili odpuščen z odpustnicaml, in tudi z osebami, odpuščenimi iz kaznilnic, in z drugimi zločinci. V istem poro-člu navaja kaplan Valenčič: »Kakor uči izkušnja, so sodni sluge okrajn h oblastev imeli menda z razbojniki obeh spolov posebne zveze«. O rokovnjačih in njihovem zadnjem poglavarju je poročal neki A. št. z Gorenjskega 14. marca 1855 Novicam: xše pred desetimi leti je bilo veliko slišati od rokovnjačev. To so bili prava nadloga deželi, ki so po malem berače val i. po malem pa tudi kradli in s silo jemali. Marsikateri pošteni Ženici, ki ni bila pri volji jim dati masla, špeha, jajc, plečeta ali mesenih klobas, ker drugega niso barali, je priletela kaka gorka s šteklačo po gerni. Imenitniših med rokovnjaci je bflo dvanajst, ki so prav co imeli, križem mavho nositi, če bi se bil kak menjši prederznil mavho na križem d jati, so ga dobro opo- 22 let živel brez goltanca Nedavno je umrl v Beogradu Milan Za-rič, bivši trgovec, o katerem je svoječaano pisal ves evropski tisk. Zarič je bil hudo bolan, imel je raka v goitancu. Njegova bolezen je bila ena izmed najtežjih primerov raka v grlu. L. 1917 je Zariča operiral dunajski profesor Maschek. Operacija se je proti pričakovanju zdravnikov zelo dobro posrečila. Bila je tako zanimiva, da so jo filmali. Ta film so pozneje predvajali na kongresu zdravnikov na Dunaju. Profesor Maschek je računal in napovedal, da bo Zarič živel še kakšnih deset let, toda Živel je po operaciji Se polnih 22 let. Pri operaciji je izgubil jezik in vse govorilne organe. Tudi hraniti se ni mogel normalno. Kljub temu se je do nedavnega čutil zelo dobro in je redno opravljal svoje vsakdanje posle. Nedavno je zopet zbolel za rakom v grlu in je zato pismeno zaprosil za zdravniški konzilij. Zdravniškega pregleda se je udeležil tudi prof. Maschek poleg cele vrste uglednih zdravnikov. Zariča so ponovno operirali, toda tokrat brez uspeha. Umrl je v starosti €9 let. PFAFF ŠIVALNI STROJI *5©K Is šole. Učitelj: Imenujte mi nekaj prozornih stvari. — Voda. Dobro. Se kaj. — Steklo. No, ali je še kaj. — Luknja ključavnice. TAVČARJEVA 7. TELEFON 2687 točno najmanj 10 let. Oziral se je na vremenske razmere v Sloveniji in ne le v dravski banovini. O toplotnih razmerah v Juljski krajini se je posluži] podatkov 9 dobrih postaj za daljšo dobo, a ker je toliko postaj vendar se premalo, je pritegnil še nekatere mlajše postaje. V dravski banovini je dobrih postaj z opazovanji nad 10 let 21. Za izračunavanje srednjih temperatur je pa še pritegnil 6 mlajših postaj. .Srednja najnižja januarska temperatura je v Sloveniji v kotlini Babnega polja. Znaša —7.9 in je torej Babno polje naj-mrzlejši kraj v Sloveniji. Strokovnjak sklepa, da so najmrzlejši kraji visoke kotline, ki leže 700 do 800 m nad morjem in ki so obdane s hribovjem. Na habnem polju je bila ~ osle j v Sloveniji opazovana I najnižja temperatura, in sicer —32.8 fe- j bruarja 1. 1932. Niti 1. 1929 ni bilo nobenega tako mrzlega dne. L. 1929 je bil najhujši mraz v mnogih krajih Slovenije 3. februarja. Zelo mrzel predel v Sloveniji, če se oziramo samo na januarski minimum, je tudi alpska dolina okrog Trbiža, kjer je povprečni letni minimum —7.1. Tu di ta dolina leži približno enako visoko nad morjem kakor Babno polje (756 m). Skoraj prav tako je mrzla je gorska doima na Jezerskem (890), kjer znaša srednji januarski minimum —6.8. L. 1929 — 3. februarja, — ko so v zadnji dobi opazovali najnižje temperature v večini krajev v Sloveniji, je znašala temperatura v Ljubljani —25.6. Najmr-zlejše je bilo tedaj v Sloveniji pri St. Pav- Važen problem Ljubljane Nojaa potreb« oodljenia cestnega hrupa, zlasti aa Zaloiki cesti iu v Labudak. '>>lini (na Koroškem) kjer je temperatura znašala —32.8. V dravski hanovini je pa bilo najmrzlejše v Celju, kjer je temperatura znašala v*e!o —31. V Verze ju. na Murskem polju, je temperatura znašala —27.3, se mrzlej^e je pa bilo v Lendavi. —28.4. Leta 1932, 13. februarja, ko je bilo v zadnjih letih pri nas najbolj mrzlo, je bil dosežen rekord na Bab-nem polju, kakor rečeno, —32.8. v Ljubljani je znašala temperatura .stesra dtae —23 Zanimalo vas bo tudi. kdaj je bislo zadaja leta v Sloveniji pozimi najtoplejše. Maks mum je bi! dosežen 29. januarja leta 1932. — torej lota, ko je bil dosežen tudi minimum — v Trstu 18.2. V dravski banovini je pa bila zabeležena najvišja tcmperatuia v Mariboru 13. jor-uarja leta 1920. in sicer 17.9, medtem ko je 29. januarja 1. 1932 bila tam najvišja toplota 6.8. Absolutni maksimi temperature se pozim: ne pojavljajo ob istem čnsu v več krajih. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani pozimi 1. 1931. 5. januarja. Znašala je 13.6. Najvišje srednje letne temperature so v obmorskih krajih. V notranjosti Slovenije znašajo srednje letne temperature nad 10 stopinj v Panonski ravnini. Srednja letna temperatura v Ljubljani in Mariboru je enaka: 9.6. V visokih kotlinah je precej mrzlejše. Tako znaša srednja letna temperatura na Bahnem polju. Rakitni in na Jezerskem po 7, na KoprivnA-ku pi Bohinju 6.7, v Ce'ovcu 8.4 itd. Največje nihanje med julijsko maksimalno ln januarsko najnižjo temneraturo zasledujemo v krajih .kjer se fte 'Tcaže vpliv celinskega podnebja. Največje likanje med obema »krajnostima ali amplitudo izkazujejo kraji: Kočevje 32.9, Babno polje 32.8, in Lendava 32.7. To nam kaže, da je največja amplituda v krajih, kjer je januarja najnižja temperatura. Temperatura zelo niha v zaprtih dolinah in kotlinah^ v absolutnih višinah 500 do 700 metrov. V nižjih legah je nekoliko manjša amplituda. V Ljubljani znaša 30.8. Amplituda v višjih legah pojema zaradi nizkih maksimov. To mo ugotovitve o toplotnih razmerah v Sloveniji v zadnjih desetletjih. P:scc navaja na koncu svoje razprave Še literaturo o tem predmetu. S temperaturnimi razmerami se je bavil obširno pri nas prvi profesor Ferdo Seidl ter obdelal dobo 1851 — 1880, a tedaj še pri nas niso opazovati temperature z ekstremnimi termometri, pač pa so jih uvedli v T-jubljani ±n 1. 1878. Od 1. 1879 do 1912 je bil opazovan v Ljubljani absolutni maksimum 3. julija 1905 36. aasolutni minimum pa 11. decembra 1879 —26.4. Se dl navaja v svojem delu. da so v Ljubljani neuradno opazovali temperaturo —28.8 stopinj 2. februarja 1830. Oficielna meteorološka opazovanja so se v Ljubljani začela šele 20. marca 1850. V Korcški kotlfni je bilo v prejšnjem stoletju najmrzlejše 29. januarja 1855. in sicer 30.6. Na štnjerskom je veljalo za najmrzlejšl kraj Celje; decembra 1. 1870 so tam namerili —30, v Mariboru so v preišrijcm stoletju opnzovali najnižjo temperaturo le —23.1 in sj cr ; l-nuarja 1888. Matim hlapec v Erzi novi krčmi pri St. ! kali in mu naberačeno blago vneli. Pa ne- Ožboltu: Podrnilšak; Peček sin; Plodnik; 1 kdanji kranjski komisar gosp. Janez Pajk, Anton Rozman, župnik v S t. Ožboltu; Ja- sedanji poglavar loške okrajne, je temu . bob Zajec, čevljar brez doma; Jakob Se- počenjan/j krnili y ffcjpm nrtSei, nekaj | Ob tej cesti so naložene skladovnice „ nitnih kock. kar pomeni, da med najbliž-nja cestna dela spada tudi tlakovanje ceste, najbrže v njeni celi dolžini od Sarabo-nove trgovine dalje proti vojaški bolnici. Tlakovanje te prometne ceste je gotovo nujno potrebno, zato je prav. ako mestno cestno nadzorstvo izvršuje priprave za ta dela Ni nam znano, v katero kategorijo mestnih cest spada Zaloška cesta in kakšen način tlakovanja je po načrtu določen za to kategorijo ulic in cest. Tudi ni znano, po kakih vidikih se na splošno sestavlja program za tlakovanje mestnih cest. t j., katere in kakšne ceste naj bodo tlakovane s kockami, katere z asfaltom, katere z betonsko prevlako itd. Gotovo so za način tlakovanja posamezne ceste merodajna važna načela moderne gradnje in vzdrževanja cest in moderne izkušnje, ki jih imajo v tem pogledu velika mesta zunaj po svetu. Novi čas je tehnična vodstva za gradnjo in vzdrževanje velikih prometnih žil in prometa na njih postavil pred zelo važno novo nalogo, kako preprečiti ali zmanjšati šum in ropot ki ga povzroča moderni promet po velikih mestih. K moderni higijeni industrijskih obratov spadajo nujno ukrepi za omiljen je skrajno škodljivega ropota in nemira, ki ga nujno prinaša s seboj nova produkcijska tehnika. Večni nemir iz jutra v noč. neprestano divje ropotanje strojev m tehničnih naprav slaoi organizem delovnega človeka, da prezgodaj odpovedo živci, sluh in vid. Moderna tehnika je ustvarila cel sistem ukrepov, ki naj paraliziralo škodljive učinke divjih udarcev strojev na človekov organizem. Tudi cestni promet mora biti v tehničnem in higijenskem pogledu urejen po modernih zahtevah komunalne zdravstvene politike, m vse. če odstranjujemo s cest prah in smeti, skoro bolj važno je vprašanje, kako celotno cestno življenje urediti tako, da živci prebivalcev ne bodo stalno od jutra do pozne noči na natezalnici in na najtežji preizkušnji. Spominjamo se piščalk prodajalcev premoga, ki so spoznali, da ta pisk ni prijeten in da ga je treba zato olepšati in bolj prijetno prilagoditi razboljenim ušesnim živcem mestnega človeka. Tudi avtomobiliste in motoriste smo že nekoliko navadili na mirnejše vožnje. Na ponoćne razgrajače po cestah pazijo stražniki, seveda pogosto samo z enim očesom. Z eno besedo: v nt umetni politiki naših mest vidimo skromen napredek. Nekaj pa je, na kar poklicani premalo mislijo: kako omiliti divji ropot in še dlvjejše cviljenje naše cestne električne železnice. To je gotovo težji problem Pri trasiranju bodočih prog bodo inženjerji mogli pri dobri volji marsikaj tudi v tem pogledu zbolj-sati ali vsaj preprečiti najhujše Morda se da marsikaj tudi na sedanjih progah omiliti, morda je včasih treba samo nekoliko več mazila in olja — in tehnično popolnejšega upravljanja z vozom Posebno pozornost v naši mestni prometni politiki nedvomno zasluži Zaloška cesta. Ob tej cesti se vrste vse ljubljanske bolnice, splošna državna bolnica, bolnica za rakasta obolenja, ženska bolnica. Slajmer-jev dom. Leoninum in vojaška bolnica. V V neposredni bližini je bolnica za duševne bolezni. Promet ob takih objektih, kjer je delo zdravnikov naporno in zahteva največji mir, kjer leži sto in sto težkih bolnikov, ki jih neprijetno moti najmanjši šum, bi moral biti obzirno miren in tih. Ob takih zavodih ne bi smele teči glavne prometne žile. Brezobzirnost napram bolnikom in tudi napram delu zdravnikov je, če ves dan neprestano udarja na uho ropot tramvaja, njegovo cviljenje, zaviranje, ropot, ki je v zvezi s premikanjem voz itd. Včasih se strese ves objekt, kakor da bi zarohnel potres zemlje. Tem skrajno neprijetnim posledicam modernega cestnega prometa, zlasti po ulicah, ob katerih so razvrščene bolnice, mora mestna prometna politika posvetiti naj skrbne j šd pažnjo. Treba bo zbrati vse tehnične iznajdbe in vse moderne izkušnje in jih primerno uporabiti za domače razmere. Zdi se nam. da je moderna gradbena tehnika že toliko napredovala, da bi bila pri dobri volji dana možnost potrebe mirnejšega razvijanja prometa po mestnih ulicah. Komunalna politika ne sme brezbrižno zanemarjati dejstva, da spada omiljenje ropota in šuma po ulicah k zahtevam moderne mestne zdravstvene politike. To skrb mora mestna občina ljubljanska pokazati najprej pri ureditvi cestišča in prometa na Zaloški cesti. Predvsem mislimo, da bi bile umestne lesene kocke, ki ropot nedvomno zaduše in omeje. Tudi tramvajski promet sam bo treba na tej cesti prilagoditi potrebam tega kraja, da bo manj cviljenja, manj premikanj in manj divjega drdranja po razmajanih tračnicah. Na te potrebe novega časa naj mestrv cestno nadzorstvo in CE2 pravočasno mi* slita in pokažeta maksimum napora, da bomo tudi v tej smeri napredovali. Ne kvarite nedolžnih dreves Vsi tisti, ki so prisegali svojt prvi ljubezni i,zvestobo do groba« in ki so svojo prisego ovekovečili v skorji najbližjega drevesa, se radi spominjajo teh lepih časov, čeprav so si morda do krvi obrezali roke. Nihče med njimi se pa ni zavedal, da dela s tem občutno škodo. Kako velika je ta škoda, ne ve nihče, tudi tisti bruseljski meščan ne, ki je posvetil svoje življenje prepričevanju ljudi, naj nikar ne izrezujejo zaljubljenih src z monograml v nedolžna drevesa, ki ne morejo nič za to, da so ljudje zaljubljeni. Mož je razposlal po vsej Belgiji vprašamo polo. v kateri je prosil ljudi, naj mu napišejo, koliko dreves je v njihovi okolici okrašenih s srci in monograml, koliko dreves se je zaradi tega posušilo in nazadnje, kolika škoda je nastala iz tega. Uspeh njegovega prizadevanja ni bil popoln, kajti ko je objavil podatke v Ustih, se je moral omejiti samo na drevesa s srci zaljubljencev v okolici Bruslja. Tam jih je okoli 150 tisoč. Mož ni povedal, ali jih je preštel sam, ali so mu dali te podatke na magistratu. Javno je pozval zaljubljene parčke, naj al izbero drugačen način ovekovečenja svojih priseg, da ne bodo delali lastnikom dreves škode. 43 podjuoffiiic ▼ gradnji Oddelek za ameriško vojno mornarico v Washingtonu proučuje načrt si tev 42 novih podmornic ^^^j^Hi »SLOVENSKI NAROD« aoboU. 27. Januarja 1940. ■ Stov. 22 NAŠI ZIMSKO- ŠPORTNI KRAJI VABIJO Crnrni^^ni^lrn rlr^linn - Mojstrana, Gozd - Martuljek, Kranjske KJUrnjesaVSKO aOlina . gora p0dkorcn, Rateče - Planica Bled Julijske Alpe: $&t' Komna' Vo*c'' Pok»uka> Rnhini * Stf Jancz v Bohinju. Knmimnlr** • Sv Kriz-Planina. Je' OUninj . Gorjuše, Konec l\CirClVCLTlKe . zersko, Tržič, Kofce Kamniške Alpe: Kamnik, Krvavec, Velika Planina, Korošica Zas U Vje : Trojane, Zagorje, Planina nad Sevnico, Polževo Ostali kraji kakor Radovljica, Kranj, Skofja Loka. Brezplačne informacije: Tujsko prometna zveza, Ljubljana, Tyrševa 11 in vse bdjetarne »PUTNIK«_ DNEVNE VESTI — Vojna škod ji. Preieli tsšo: Ko je miša država pred približno 18 leti dala državljanom bivše kraljevine Srbije odškodnino /a ^k»>do. povzročeno med vojno, smo pričakovali, da bodo dobili odškodnino tudi ostali jut*os'ovcnski državljani za škodo, ki jim jo je povzročila svetovna vojna, posebno vojna z Italijo na Ciori^kem, v Dalmaciji in v obmejnih krajih bivše Kranj ske. Zato jc tudi večina vojnih oškodovancev prijavila že takrat višino svoje škode, vendar pa te prijave doslej še niso bile rešene. Ob koncu maja ly3° so listi prinesli obvestilo, da so bile prijave naših vojnih škot' poslane banski upravi v Ljubljani za ugotovitev dejanskega stanja in VI-vne celokupne škode. Upali smo, da se bo to v kratkem zgodilo. Pred približno enim mesecem pa jc bilo zopet objav: i no v listih, da so sc naši ministri pokazali naklonjene za rešitev te odškodninske zadeve in da sc pripravlja načrt zakona, s katerim sc bodo določile vse formalnosti j*lcdc ustanovitve sodišč za ocenitev vojne škode in načina likvidacije ter izplačila odškodnine. Rečeno jc bilo. da bo ta načrt končno redi-jjiian in predložen v odobritev ministrskemu svetu. Preteklo jc od tega časa že nad mesec dni in vsa zadeva še vedno počiva. Zato se bojimo, da se bo stvar zopet zavlačevala. Cc pomislim, da so vse ostale države, ki so bile v svetovni vojni, svoje civilne državljane odškodovale za vojno škodo, si jc lahko misliti, kako grenke občutke povzroča pri vojnih oškodovancih zavlačevanje tc odškodninske zadeve, katere rešitev čakajo že nad 20 lci. Zato bi biio prav. da se stvar pospeši. — Vojni oškodovanec. — Važno za trafikante. Udruženje trafikantov za dravsko banovino obvešča vse člane, da poteče v sredo 31. januarja rok za vlaganje davčnih napovedi. Naknadna davčna napoved je dovoljena le na utemeljeno prošnjo, ki jo jc treba do navedenega roka vložiti pri davčni upravi in kolkovati z 10 din. Trafikanti po deželi so mnenja, da velja tudi za letos kakor lani, ko se je za odmero davka vzela kar prejšnja napoved, toda letos je bilo izrecno objavljeno, da je treba vložiti novo davčno napoved. Za trafikante pride v po&tev samo dohodek od kolkov, znamk in od prodaje galanterijskega blaga. — NOvi predpisi za potovanje v Italijo. Po novih predpisih sinejo potniki iz naše države vzeti v Italijo samo po 250 lir v kovancih, dočim so jih prej lahko 300. Razen tega zneska lahko potniki uvozijo v Italijo denar, ki si ga nabavijo pri pooblaščenih zavodih in >Putniku* in sicer do 300 lir v kreditnem pismu in do 2.500 lir v hotelskih bonih. — Sestanek jugo-Moveiisko-nemškega gospodarskega odbora. Oktobra je bil v Beogradu sestanek jugoslovensko-nemškega stalnega odbora za gozdarstvo in so ob tej priliki razpravljali o zvišanju cen za naš les, vendar pa ni prišlo do nobenih definitivnih sklepov. Med tem so se razmere na našem lesnem tržišču tako spremenile, da ne moremo več dobavljati Nemčiji lesa po starih pogojih. Zato bo moral biti kmalu sklican stalni jugoslovensko-ncmški gospodarski odbor, da bodo na njem sklepali o nadaljnjem izvozu lesa v Nemčijo. Po sedanjih napovedih bo sestanek odbora 10. februarja na Dunaju. — Graditev tretjega odseka železniške prOge Cačak—Banjaluka. v prometnem ministrstvu v oddelku za graditev železnic v Beogradu bo 13. februarja licitacija za oddajo del v tretjem odseku nove železniške proge ćačak—Banjaluka. Stroški so preračunani na 34.258.545 din. — Licitacija za cestna dela Split—Sarajevo. Ekspozitura banske u.prave v Splitu je razpisala licitacijo csa rekonstrukcijo državne ceste Solin- Klis. Licitacija bo 3. februarja. Proračunska vsota je 5,300.000 din. To bo prvo delo na veliki novi avtomobilski cesti Split- Sarajevo, ki bo dolga 235 km. — Carinski zbornice, v Zagrebu bo kmalu sklicana konferenca zastopnikov bančnih in zavarovalnih organizacij. Na tej konferenci bodo razpravljali o novem davčnem zakonu, hkratu pa bodo tudi proučili načrt za ustanovitev samostojne bančne zbornice. Doslej so bile banke in zavarovalnice organizirane v trgovinskih zbornicah. — Likvidacija agrarne reforme na Hrvatskem. »Narodne novine* so objavile uredbo bana banovine Hrvatske o ustanovitvi posebne komisije za likvidacijo agrarne reforme. Komisija bo imela svoj sedež v Splitu in svoj delokrog v Dalmaciji. _ Novi premogovnik blizu Kaknja. Pomladi bodo otvorili novi premogovnik državnega rudnika Kaknja v Bos- ni. Pripravljalna dela so se že pričela. Po mnenju strokovnjakov bo novi premogovnik dal okrog pol milijona ton premoga. Plast premoga je debela 10 do 15 m. Do novega premogovnika je že zgrajena Železniška proga v dolžini nad 4 km. — Blagajnika rudarskega ravnateljstva so zaprli. Sarajevska policija je zaprla blagajnika rudarskega ravnateljstva Meh-meda Ceramido. Vzel je iz blagajne 260 tisoč din, da jih naloži v neki denarni za-\ od, nakar ga pa nekaj dni ni bilo v službo in so za njim poslali tiralico, toda v četrtek je prišel v urad sam, kjer so ga aretirali. Pri njem so najšli še skoraj ves denar, razen 24.000 din, ki Jih je zapravil v družbi neke ženske. — Gostilničar kolovodja vlomilcev. V Som boru so zaprli gostilničarja Imbro Papo, ki je oi*ganiziral s svojimi tovariši več vlomov v Somboru. Policija je našla pri njem celo skladišče nakradenega blaga v vrednosti nad 40.000 din. — Roparski um°r pri Crikvenici. Zagrebška policija je prejela včeraj radio-gram, da je bila pri Sv. Heleni pri Crikvenici umorjena kočarica Marija Car. Gre za roparski umor, toda roparji so umorili nesrečno žensko samo zaradi 23 srebrnih žlic, 2 ameriških dolarjev in 100 din go-tov-ne. — Vse lastnike radijskih sprejemnikov opozarjamo, da jim bo nudila radiofonija pravi užitek Sele tedaj, ko bodo poleg sprejemnika imeli tudi dobro urejen radijski tednik. »N«A val«, ki ga lahko dobi vsak interesent brezplačno na ogled, prinaša v številki za prihodnji teden članek »D. M. šijanec v našem radijskem orkestru«, zanimiva feljtona >0 dveh lovcih na čapljina peresa*; in >Ljubka zgodba o dveh Mehikancih«, pisano rubriko »Od tu in tam«, pregled »Radio in televizija« s poročili o najnovejših dogodkih na teh področjih, »F"ilmski pregled«, »Humor« in poseben pregled skupin evropskih radijskih postaj, ki oddajajo isti program. »Na« val« prinaša seveda tudi podroben spored najvažnejših evropskih postaj za tekoči teden in poseben izvleček najboljših oddaj, ki jih ne kaze zamuditi. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko: »Naš val«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina je samo 10 dinarjev. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, precej stanovitno vreme. Včeraj je nekoliko snežilo v Zagrebu. Včeraj je bila najvišja temperatura v Dubrovniku in Kumboru 14, v Splitu 11, na Visu 7, v Beogradu 2, v Ljubljani 1, v Zagrebu 0.0. v Mariboru —0.5, v Sarajevu —1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766, temperatura je znašala —2.2 — Stoletno starko zadela kap. Včeraj je subotiška policija prijela prijavo, da so našli mrtvo 100 let staro Jelisaveto Gen-celj. Zdravnik je ugotovil, da je ležala mrtva v svojem stanovanju že okrog 5 dni ter da jo je zadela kap. Starka ni imela nikogar, da bi zanjo skrbel, zato je niso nasu prej. V stanovanju je bilo tako hladno, da je truplo zmrznilo. It Llublfane —Jj Oruitvo »Soča« Matica — ženski odsek ~— vabi na svoj zaključek plesnih vaj v prostorih Trgovskega doma na Sveč-nico 2. februarja ob 20. Sodelovali bodo z izbranimi pevskimi točkami operni koncertni pevci in sicer Sonja Ivančič, Ksenija Viđali, Belizar SanC.n in drugi. Vstopnina 10 din v korist obmejnega šolstva in narodno obrambnih ustanov. Svirai bo priznani sokolski Broadway-orkester do 2. zjutraj. Obleka promenadna. Postrežba izborna v lastni režiji po najnižjih cenah. Nastopili bodo tudi naši vrli Istrani v narodnih nošah z istrskim kolom in svojo domaČo godbo. Priporočamo polnostevUno udeležbo vsem svojim rojakom in našim prijateljem k temu zabavnemu plesnemu venčku. 54-« lj— Oni, ki so se borili srn osvoboditev severnih krajev Jugoslavije na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju L 1018 in 1929 ter imajo pravico do spominske kolajne, dobe tozadevna pojasnila in tiskovine proti malenkostni odškodnini v informacijski pisarni Per Franjo, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Pohitite, ker rok poteka! Za pismeno pojasnilo priložite znamke ali kolek za 6 din. —lj Sneg, ki se s streli vslpa na ceste, morajo hišni posestniki odpeljati na svoje stroške. Predvsem morajo odkopati sneg iz obcestnih kadunj, da bo mogla voda ob južnem vremenu odtekati. Večina hišnih posestnikov je sicer zelo hitro in vestno očistila hodnike snega, sedaj pa jih prosi mestna uprava, naj z enako uvidevnostjo hodnike posipajo proti poledici, da na bo pritožb in nesreč ter s tem združenih glob. SPORT Naša hokejska representsooa potuje z Garrois<*-P»rtenk*roh©n. V zadnjem trenutku je »Jugoslovanski kliaački savane v Zagrebu na intervencijo ministra snoči sprejel pogoje, ki jih je 6K Ilirija postavila za svoje sodelovanje v naai hokejski reprezentanci za tekmovanje v Gsrmisch-Partenkircttnu. V istem smislu je intejrvajv 4 -ni tudi ban dr. Marko Natlačen, Zveza ln iHrija sta se pa glada sestave moštva spo-. zumeli že sredi tedna. Odprto je ostalo amo še vprašanje tehničnega vodje delegacije. Končno je zveza tudi pristala, da prevzame vodstvo načelnik hokejske sek-je Ilirije V. Vodišek. Naša hokejska reprezentanca bo odpotovala v Garmisch- . ^rtenkirchen v ponedeljek. Se ena dt«sJna produkcija Ilirije. Ker *:o potovala v Garmisch-Partenkirchen nara državna prvakinja v drsanju Silva Pal-metova in od tam odpotuje na Dunaj zaradi treninga, ni verjetno, da bi mogla nastopiti v tej sezoni še v Ljubljani. Zato se bo poslovila od našega občinstva jutri pri drsalni produkciji na klubskem drsališču. Produkcija bo ob 18. Z njo bodo nastopili vsi njem klubski tovariši. SPD Razočarana J era je bilo zelo razočarana: Nikdar več ne rečem nobenemu možu, naj se pogovori prej z materjo. — Zakaj? — Ker se je moj zadnji ženin poročil z materjo. Planinski vestnik začenja svoj 40. let nik. Ustanovljen 1. 1893, bi bil Vestnik : 1 .1940 dosegel že svoj 46. letnik, če b zaradi vojne ne bil prisiljen, da 1 .1914 i svojim 20. letnikom prekine izhajanje :r. ta letnik zaključi sele 1. 1920., z letorr 1921 pa nadaljuje redno izdajanje. Planinski vestnik je v štirih desetletjih posta' važen činitelj planinstva m domačinstva Kot glasilo Slovenskega planinskega društva v neposredni zve«! s pokllcn m strokovnim in z narodni ni nameni/m tega druživa sledi trajno in preudarno iprirodn evoluciji plan nstva pri nas in drugod. Ob Pktnimkcea vestnika se zbira družna modrih bodrilcev. vztrajnih delavcev, navdušeno podjetnih piomrjev; plannsko delo oživljajo i zastopnice ženstva, enakopravne, kakor so enako delavne. Kličemo pa v naše vedno strnjene vrste še druge, nove. Ker privilegijev ne poznamo, je dobrodošel vsak, kdor ve o naši snovi kaj povedati. Planinski vestnik se naroča pri Slovenskem planinskem društvu v Ljub-I Ijani, Aleksandrova cesta 4-1. Svetosavska proslava v Mariboru Lep uspeh Šolske proslave Maribor 27. januarja Kakor vsako leto je Maribor tudi letos zelo svečano proslavil znamenitega narodnega prosvetitelja sv. Savo. Po šolah so bile lepe sveto&avske proslave, dopoldne ob pol 11. pa sc je pričela v polni dvorani Sokolskega doma prisrčna šolska proslava, ki je zbrala mariborsko šolsko mladino, pa tudi odlične predstavnike vojaške in civilne oblasti ter nacionalnega in društvenega življenja. Kot uvod je bilo svečano rezanje kolača, ki ga je opravil mariborski protojerej g. Simeon Ivošević. Nato so ubrano odpeli gojenci tuk. šole za rezervne Častnike pod vodstvom dijaka D. Zebreta državno himno in himno sv. Savi. V prisrčnem nagovoru je pozdravil vse navzoče dijak VIII. raz- reda klasične gimnazije Dušan Bencina. Spet so zapeli dijaki vojaki in sicer Ma-rinkovićevo »Hej trubaču« in Hajdrihovo ».Jadransko morje«. Vmes so bile tudi dekla maci jske točke. Ob zaključku pestrega sporeda jc nastopil mešani zbor trgovske akademije, ki je pod odličnim vodstvom prof. V. Mirka lepo in skladno odpel V. Krekovo »Pogovor z domom*, Schvabovo "Dobro jutro« na besedilo Župančičeve »Zarje« in Jenkovo »Zbor cigana iz Vračare«. Vse točke sporeda so zbudile toplo in prisrčno priznanje vseh navzočih, ki niso štedili s ploskanjem in odobravanjem. Drugi del letošnje s\etosavske proslave bo drevi v Sokolskcm domu s koncertom in tradicionalnim družabnim večerom. Pred otvoritvijo gledališča mladega rodu Otvoritvena predstava bo dramatizirati „Martin Krpan14 Maribor, 26. januarja Svojčas smo poročali o ustanovitvi društva »Gledališče mladega rodu« v Mariboru, ki ima namen redno uprizarjati umetniško, pedagoško in narodnostno vredna dramska dela za mladino in s tem vzgojno vplivati in posredovati umetnostno vzgojo. Nadalje je namen omenjenega društva skrbeti za pedagoško vrednost predstav na podlagi temeljitega proučevanja vphvov predvajanih iger na otroke med predstavo in po njej ter z organiziianim obiskom ;.n podporo širše javnosti omogočil obisk predstav vsem mariborskim in okoliškim otrokom nc glede na njihov gmotni položaj. Gledališče mladega rodu je bilo v Mariboru potrebno. Pobudo za to so toplo pozdravili vsi, ki jim jc pri srcu veselje in duševna rast naše mladine. Sedaj pa smo tik pred uresničenjem namenov gledališča mladega rodu. V kratkem bomo lahko slavili otvoritev tega prepotrebnega gledališča. Vodilni kulturni delavci pri tem gledališču so že pritegnili dobre moči. ki bodo stalno sodedovale pri gledališču mladega rodu. Odrska družina tega gledališča se že vneto pripravlja za uprizoritev »Martina Krpana«, ki predstavlja posrečeno dramatizacijo Levstikovega romantičnega junaka v priredbi prof. Smaseka Nedvomno j«? izbor snovi zelo posrečen m bodo nudile predstave naši mladim obilo veselja, razvedrila ter užitka, pa tudi potrebne duševne priprave za poznejše dojemanje kvalitetnih umetniških odrskih del. Upati je, da se bo eksperiment posrečil in da bo mladina s čim večjim obiskom omogočila obstanek, rszvoi in napredek ! te prepotrebne narodno kulturne ustanove i v Mariboru. Uspeli zimski prireditvi slovenjegoriškega sokolstva Meddruštvena smučarska tekma sokolskih društev Sv. Lenart in Sv. Trojica Mar bor( 26. januarja Letošnja zima je naklonila tudi našim \anorodnim Slovenskim goricam obilo bele opojnosti. Strupen mraz pritiska že mesec dni. Toda posledica trajajoče zime je bila predvsem ta, da so se letos prvič organizirale v Slovenskih goricah smučarske tekme. Na pobudo svetolenarSkih Sokolov je bila meJdruštvena smučarska tekma pripadnikov Sokola pri Sv. Lenartu in Sv. Troj1 ci v Slov. goricah . Ta prva smučarska tekma, ki je bila predvsem propagandnega značaja, je zbudila živahno zanimanje in pozornost. Člani so startali na progi 6 km, ki je vodila po pretežno valovitem terenu. Kot prvi je prispel na cilj član svetolenarškega sokolskega društva Roman Rozin v Času 46.55 minut. Sledi Zdravko Doki, Član svetolenarškega Sokola ,ki je prispel na cilj v 50.17 minutah. Tretji je bil Bojan Dreo od svetotrojiake sokolske čete, ki je dosegel čas 51.50 minut. Kot četrti se je plasiral Maks Rozman od svetolenarškega sokolskega društva v času 56.10 minut, Naraščaj pa je tekmoval na progi, ki je bila dolga 3 km. Prvi mesti sta zasedla svetotrojiška naraščajn ika. Prvi je Roman Minorič, ki je dosegel čas 29.47 minut, drugi Ernest Zoreč, ki je prispeJ na cilj v času 30.12 minut. Tretje mesto pa je zasedel naraščajnik svetolenarfikega Sokola Jožef Gajšek v času 36.36 minut. Bila pa jo tudi tekma začetnikov, ki naj bi izbrala med njimi predvsem one, ki ao 2e spo- sobni za krajše izlete po slovenj ©goriških terenih. Stojan Weixl Iz Sv. Trojice je dosegel od 25 dosegi j vih točk 24 točk. drugi je Dušan Križnic iz Sv. Trojice s 23 točkami, tretji Mirko Korošec, tudi iz Sv. Trojice, z 21 točkami. Organizacija prve slovenjegoriške smučarske priredtve je bila brezhibna. Dala je najlepše spričevalo vsem. ki so si prizadevali, da bi tekme čim lepše uspele. Vsak tekmovalec je bil pogoščen s toplim Čajem, prav tako tudi ostali, ki so marlj-vo sodelovali. Sokolski dom pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki je bil start in cilj vseh tekmujočih, je bil živahno žarišče vseh priprav in vsega dela. Kakor marsikatera dobra in koristna sokolska misel, tako je tudi pobuda za koristne smučarsko tekme vznknila v ponosnem Sokolskem domu v ozre ju naših valovitih in prelepih Slovenskih goric. Slovenjegoričani. ki se zavedamo, kakšne ga pomena je smučarstvo v naši dobi, smo z letošnjim snegom zelo zadovoljni. Svojih gričev ne zamenjamo n ti s Pohorjem. Ce pa nam bo tudi prihodnja zima tako naklonjena, kakor letošnja, potem bomo skušali izvesti prireditve v večjem obsegu, kakor so bde letošnje, ki so pa vsakogar prepričale, da trna smučarski sport tudi v Slovenskih goricah mnogo navdušenih pristašev in možnost zadovoljivega razvoja —zln. Mariborske in okoliške novice — V Maribor prihajajo vlaki z manjšimi zamudami. Včerajšnji potniški vlak iz Nemčije je imel samo 10 minut zamude, pač pa je imel večjo zamudo ju trn ji brzi vlak iz Ljubljane in sicer 94 minut. Upati Je, da se bo železniški promet normaliziral, kar se pa ne bo zgodilo v primeri pla- —■ Iz poštne službe. Uradniški pripravnik Ivan Rozman je premeščen iz Maribora k poštni telegrafski sekciji v Ljubljani. — Iz sodne službe. Sluzitelj Svetomir ftostarič je premeščen od sreskega sodišča v Ormožu k okrožnemu sodišču v Mariboru. K sreskemu sodišču v Ormož pa je premeščen eluzitelj Josip Horvat, ki je doslej služboval pri sreskem sodišču v Murski Soboti. Dnevničarka zvaničnioa Sonja Bezlaj je dopovedala službo pri okrožnem sodišču v Maribora. Na njeno mesto Je bila imenovana dnevničarka zvaničmea Danica Hva-stja ta Jezice pri Ljubljani. Notno lekarniško *m*bo imata od danes naprej Vidmarjeva lekarna pri Sv. Arami na Glavnem trgu 20, tel. 20-05, ter Savostova magdal enaka lekarna na Kralja Patra trgu 3. teL 38-70. — aMravnlsko esužbo srn elane OUZD ima Jutri v nedeljo 88. t m adravnik dr. Hugo Velker, Koroška cesta 10, tel. 25-27. — O problemih prvo pomoči je predaval snoči v Ljudski univerzi šef primarij n. kirurškega oddelka v Mariboru dr. Vladimir Brezovnik. V ■trokovnjaških izvajanjih je prikazal pomen in način prve pomoči. Svoja izvajanja je pojasnjeval z lepimi skl-optičnimi slikami, žel je toplo priznanje vseh navzočih. — Samo neoporečni. Tukajšnja »Delavska politikam poroča: »Samo neoporečni inozemci smejo v Nemčijo. Nemški konzulat v Mariboru pravi, da smejo sedaj potovati v Nemčijo samo Usti naši državljani, ki jih pristojni nemški uradi smatrajo za neoporečne.« — Mariborske društvene novic«. V ponedeljek 29. t. m. bo ob 20. sestanek krojaških pomočnikov in pomočnic v običajnih prostorih. — Letos ne bo pojedine »lanikov. Seda-* danje vojne razmere na severu so povzročile, da Je letos malone popolnoma onemogočen lov na slanlke. Verjetno Je, da letos zaradi tega ne bo tradicionalnih pepslaičnih sianikovih pojedin, na katere se bodo mariborski sladokusci letos zaman veselili. — NOvt grobovi, v PulnJkovi ulici 9 Je umite vdova po podpolkovniku ga. Brna lafranova, stara 59 let. V Orožnovi ulici ; je umrla ena najstarejših Mariborčank a. Terez'ja Weixlova, vdova po »adučite-u, mati svetotrojiškega zdravnika dr. B. V"exla in mariborskega velet-rgovca V. vaixla. Dož.vela j« visoko starost 87 let. / Slovenski ulici 40 je umrla zasc^-iicn EaHja GračrSnik. ki je tudi doživela V.-oko starost 85 let. Na Tržaški 80 T& J« mrla Helena Valenčič. žena upok. Ž^lez-ličarja. stara 63 let. Žalujočim naše gl>-x>ko sožaJje! _ Združenje pekovskih mojstrov v Ma- "ibOru opozarja svoje člane, zlasti pode-2-lske mojstre, da morajo vlož ti do ken-?a meseca pri pristojnih davčnih vpravaJi ;>r'jeve za odmero pridobnine. Po uredbi o spremembah zakena o neposrecinh dav-cih niso mali pekovski obrtn v:i v, J rav-jalirart kakor so bili doslej v kraj h iz~ pod 20.000 prebvalcev. — Letošnji redni občni rbor podružnice Jugoslovi nskega turing-kluba v Mariboru bo v četrtek 8. februarja ob 20. v lovski sobi hotela »Orel« z običajnim dnevnim redom. Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji turinga iskreno vabljeni! — Uprava, 7. M. — Krojaški moJ*tn In roojstrce, ki izvršujejo obrt sami ali ki ima-o do dva pomočnika dobe potrebne formularje za vložitev davčne prijave (pavšaliranja) pri svojem združenju. — v Dravo Je hotel skočiti in sicer z državnega mostu mlajši moški, ki se je že vzpel preko ograje. Toda v zadnjem trenutku ga je zgrabil neki pasant ter m potegnil nazaj. Poklicani stražnik je možakarja odpeljal na stražnico, kler so ugotovili, da gre za 301etnega Ludvika P., sta-nujočega v LcSki ulici 18. Ker je bil možakar vinjen, so ga spraviM h >Grafu«. Beđaj se bo moral zagovarjati zaradi nedostojnega vedenja na javnem nrostoru. Pri zaslišanju samomorilni kandidat nI hotrd izpovedati, zakaj je hotel končati svoje življenje. — Smrtno nevarne poškodbe je dobil delovodja Anton Du'ar, ki je č:stll streho hiše v Gajevi ulici It. 15. Na strehi mu ie spodrsnilo, padel je devet metrov globoko in obležal na pločniku nezavesten s hudimi poškodbami po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnico, njegovo stanje je resno. — Drzen vlom. V prostore Tiskovne založbe na Aleksandrovi cesti 3 1e bil v nočnih urah izvršen drzen vlom. Doslei še neznan zlikovec je s ponarejenimi ključi odprl pisarniška vrata ter odnrl avtomati "no pisalno mizo, v kateri je bila železna r~č-na blagajna, ki jo je tudi odprl s ponare-ienim kliučem. Iz ročne blagajne je ukradel 402 din gotovine, iz neke druge pi^M-ne mize pa je neznanec na škodo Jadran« ske straže ukradel razne znamke v vre \-nosti 115 din. Vlom je zjutraj prva opazila uradnica gdč. Pahermkova. ki je o zidavi obvestila poMcijo. Daktiloskop ni mo;;d najti nobemh sumljivih nrstnih odtisov. — Naveličal se je življenja. V s^rr'-ih mukah je umrl v mariborski snlofnl bolnici 251etni trgovski pomočnik Franc Poi-hostnik iz Sv. Trojice v S'ovenskih goricah, Podhostnik je namreč v samomorilnem namenu izpil večjo količ'no octove k'sMTi , Nemudno so ga prepeljali v marl^orr^o bolnico, kjer so si zdrav*dki prizadc -"'i, da bi mu redili življenje. Toda vsa p:-.i-devan^a so bila zaman in je n?srečn! Pcri-hostnlk v groznih mukah izdihnil. Vzroki samomora niso to*no zn^ni. — Tudi v Koš&klh zaU'on'šče. Za svoje op*»karoiške delavce bo zgradila opekarna v Košakih zaklonišče za primer zračnega napada. — Drobne ve^rf. vTn^Carfu Janezu TM-mantu, stanujočemu na Merskem hribu 68. je neznani zlikovec ukradel iz stanovanja razno perilo in druge predmete v «dcuo-ni vrednosti okoli 500 dJn. Izpred hi^o na Koroški cesti 1 je izumilo posestniku Francu Ogrinu iz Sv. Jakoba v Slovenskih noricah 800 din vredno dvokolo. Na Trž~ ^ki cesti 1e padel s kolesa 251etni delavec Josip Habjanlč, ki je obležal z zlomljeno d nico. Zdravi se v mariborski snio^ni bo'-mci, kamor se ie zatekla tudi lTletn kinja Antonija Fras, ki si je pri padcu ni stopnicah zlomila desno nogo. — Vreme. Davi je bila minimalna temperatura —-5.5 c včpra^šnm maksimalna temperatura je bi'a 0.6 C. ViTLni sa i U2 je zmanjšala za 3 cm in je z-'utraj znašala 40 cm. Za mariborski okoliš nooov -duje tezenska vreme1"*oslovna oost^a oblačno, nestanovitno ln nekoliko toplejša vreme. Marib^rslko Ple#*li$iV SOb°tn, 27. jan. ob 20.: vKcnto Xt. Red C. Nedelja, 28. jan. ob 15: »Via Mala . Znižane cene. Ob 20.: >Zarcka na Jadranu«. Znižane cene. KOnec tedna v ni"ribor>d»cni gle--'ališčii. Drevi bo za abonente C zelo atibavna veseloigra, Konto X«-. jutri pa bo ti cbe predstavi po znižanih conah. Pcr>ot;?;ie bo znam en: ta švicarska s^ialnc-la-im'na'n'L drama >Vla Mala«, zvečer pa priljubljena Rasbergerjeva opereta »Zaroka na Jadra-nuc. Kugy cprrscen V včerajšnji številki smo poročali > k -ženski razpravi pied malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega so 1 proti 541etnemu hišnemu posestniku Jc: -pu Kugy;u s Frankonanove ceste, ki se j * moral zagovarjati zaradi obtožbe državnega tožilca da je pustil v času cd začetka L 1939 do 9. marca 1939 v Marfbc u svojo 731etno, zaradi tržke bolem' octen glo žene EHecnoro, za katero je bil dolžan skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so btte nevarne za njeno življenje, ker jo je zaklepal v nezakurjeno stanovanje, kjer jo je puščal brez nadzorstva m brez pomoči, ji ni dajal zadostne hrane in Obleke ter je ni poslal v bolneo. Državni težlec je Josipa Kugvj* obtožil zaradi zločinstva zoper življenje in telo po § 176-1 kazenskega zakona. Za razpravo je vladalo silno veMko za-n'nranfe ln je bila razpravna dvorana nabito polna občnstva. Zaslišanih je bil 20 prič, ki so deloma Kugyja obremenile, deloma pa razbremenile. Razpi-ava je traja.la od 9.30 do 13.30. ko je senatni predsednik g .dr. Čemer po kratkem posvetovanju kazenskega senata razglasil sodbo, v smislu katere se obtoženi Josip Kugy oprosti vsake krivde *in kazni. Proti sodbi malega kazenskega senata je državni tožilec g. Sever prijavil priziv. V senatu so mi: dr. Čemer kot predsednik, s .o .s. dr. Rebula in dr. OormovŠek ket narednika. Obtoženega Josipa Kugvja pa je zagovarjal civetaik dar. Rsiamaiu