Ijshaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: £IMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1. . ŠTEV. 227 V LJUBLJANI, sobota, dne 31. oktobra 1025. LETO IT. Na-sredi pota. »Slovenec« je objavil ta teden iz Beograda članek, v katerem nekdo silno toži, kako da so vse stranke in vsi listi Slovenije zatajili svoja načela in kako je na drugi strani ostala zvesta svojim načelom edinole SLS. Ta slavospev na Politiko SLS odločno odklanjamo, ker je vseskozi nezaslužen in neresničen. Niso vse drur;e stranke tako črne in ni SLS tak" bela. Kakor vedno, tako tudi v tej stvari ni resnica v skrajnostih. Pcle-g verskih načel je v zadnjem času glavno načelo SLS avtonomija ljudstva ali kakor je i: izraz razširil poslanec dr. Ocsar, samouprava ljudstva v vseh zadevah. Ker tudi beogrcjski dopisnik »Slovenca - utemeljuje s' j slavospev rta načelno zvestobo SLS predvsem vsled njenega vztrajanja na avtonomiji, zato se bomo tudi mi omejili na presojo poli-l'ke SLS samo v tem-vpraašnju. C e je SLS v resnici tako udana avtonomistični misli, potem je bila njena dolžnost, da jo je uveljavila najprej pri sebi in ni pr/zabila na njo tedaj, ko je bila na vladi. Tega pa SLS o sebi ne more reči. Tako je SLS vedno v stanu, da uvede tudi v cerkvenem življenju gotovo avtonomijo', na primer to, ki jo ima-jc katoliške cerkvene občine v Ameriki ali pa, ki so jo imele pravoslavne občine pod carskim režimom v Rusiji. 0 tanin prigariayaii/ikika, .je. ji j? pozdravil grof Bombeles. Zbrani seijaki so navdušeno pozdravljali kralja. Včeraj se je vršil lov, ki Je I rajal do 18. pop. Ustreljenih je bil 229 komadov divjačine. Kralj in kraljica sta imela posebno sreče. Na lovu so bili tudi genen>l Matič, vel. župan Trešcec, grof Draškovič, Oskar Pongratz, grof Kulmer in grof Bombeles. Nj. Vel. kralj itt kraljica sta zelo dobro razpok,žena. Danes se bo vršil lov na zajce. ZOPET DVANAJSTINE. Beograd, 31. okt. V finančnem ministrstvu pridno zbirajo podatke iz vseh ostalih ministrstev i novih dvanajstinah za december, januar, februar in marec. Nove dvanajstine bodo v drugi polovici novembra predložene skupščini. V tem času pa bo izdelan nev proračun, tako da bomo 1. aprila stopili v redno bu-džetno stanje. polske uprave 500 »Vardar«. Popust 50 odst. je dovoljen funkcionarjem dvora in drugim uradnikom. Posebne ugodnosti uživajo uradniki v upravi državnih monopolov in delavci v tobačnih tovarnah. Slednji morejo dobivati na podlagi rešitve upravnega odbora samost, monopol./ e uprave tobak ih cigarete po polovični ceni v iznosu 150 Din mesečno. Naredba velja cd 1. novembra. Proii pravilniku sc nastopile vse opozicijske skupine. Na predlog nar. posl. Puclja se ukine pravica finančnemu odboja na 1500 Jadran* cigaret, kakor ! bi’o predvideno. Dalje je določeno sckcija ra revizijo prošenj in pritožb, v katero je. bilo izvoljenih 9 članov vlade in 6 članov opozicije. Diskusija o uj o. t ki vladni!; avtomobilov se še ni vršila. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. . ,V'v ■ ur-« MJ niTiif mi- —i n-------------------— •"”» jc danes zvečer dr. Kcsta Kumanudi v Zagreb, kjer bo imel jutri v demokratskem klubu konferenco. Na seji so govorili tudi c konferenci vojvodinskih demokratov, ki se bo vršila v nedeljo v N vem Sadu. Obširen komunike so izdali samostojni demokrati, v katerem' I tavijt, da so na tvoji seji razpravljali c deiu carinske sekcije finančnega od-bera in da je treba z vsemi silami podpreti zahteve seljačkega saveza. Na seji je prišlo dc nerazpoloženja radi poročila voditelja PribičeViča in se seja danes nadaljuje. SESTANEK MALE ANTANTE PRIHODNJI MESEC. Bukarešta, HI. okt. Tukajšnji diplo-matski krogi z vso sigurnostjo trdijo, da se bo v najkrajšem času vršila konferenca zunanjih ministrov držav Male antante. Glede programa konference je bik, izmenjanih že mnogo not med Prago, Beogradom in Bukarešto. Konferenca se bo vršila prihodnji mesec v Beogradu. kmpo aniHiaii SEJE KLUBOV. Beograd, 31. okt. Včeraj popoldne pred razhodom narodnih poslancev so imeli gotovo vsi klubi svoje seje, na katerih so razpravljali o raznih tekočih strankinih vprašanjih. Večina poslancev je sinoči odpotovala iz Beograda. Demokratski klub j sklenil, da potu- Končno davčno- vprašanje! Ne zadostuje, da se samo p o v e, da je stranka proti pre kdačenju, treba je tudi kaj storiti. In s tem pridemo na bistvo vprašanja. Vsaka opozicija je brezefektna, je * prazno opozicionalstve, če ne rodi vedno novih akcij. Zlasti bi morala to vedeti in se po tem ravnati SLS, ker je bilo njeno avtonomistično načelo v Beogradu brez debate in brezpogojno odklonjeno. Po akciji pa se SLS ne upa seči, temveč se zadevolj uje z dekla matorsko gesto. Posledica tega je, da je avtonomija izgubila v masah na veljavi in da ljudje v njeno zmago ne verujejo ve?. SLS je ostala na sredi pota. Dokler ' je bil boj za avtonomijo le beseden boj, je biia SLS silno bojevita, ko bi se imelo preiti k dejanjem, je SLS obstala. Zbala se je konsekvenc boja in zato ni- j ma pravice ponašati se z načelnostjo. RAZMEJITVENA KOMISIJA Z ITALIJO KONČALA DELO. Sušak, 31. okt. Razmejitvena komisija, ki je imela določiti mejo od Sušaka do Slovenije na podlagi odredb rimskega sporazuma, je končala svoje delo. Obmejne kamne bodo postavile občine. Člani delegacije so obvestili o tem zunanje ministrstvo-. Isto je storila tudi italijanska delegacija. Mnogo doslednejši je bil Radič. Tudi on se je zbal zadnjih posledic boja in ker je znal, da bi ga poostritev boja morala privesti do revolucije, je odnehal in ubral drugo pot k cilju. SLS se do te doslednosti ni mogla povzpeti, temveč je še naprej govorila, da vztraja na svoji poti. toda zbala se je po tej poti korakati dalje. kdr r pa ostane sredi pota, ni vzor načeln sti, temveč je le-v škcSlo prebivalstvu. !n zato vidimo, da se centralizem tem bolj utrja, čim bolj poudarja SLS svtijo zvestobo do avtonomističnega načela, pa ostaja pri tem pasivna. 1 udi za SLS je samo ena rešitev. Ali na desno — ali na levo, toda ne obstati sredi pota. In ko se odloči SLS za eno ali drugo stran, tedaj se more šele govoriti e njeni zvestobi do načela, kai se kaže le v boju in ne v pasivnosti! ! i8| 3 INVALIDSKI ZAKON V NAČELU SPREJET. Beograd, 31. okt. Zemljoradniški poslanec Kokanovič je začetkom seje za-j hteval razne izpreinembe glede izvajanja agrarne reforme v Bosni. Minister 1 Pavle Radič je njegove predloge odbil, ker da so samo demagogija. Nastal je zato ester spor mod P. Radičem in Kolar vicem ter je l il slednji poklican k redu. Nato se je prešlo na dnevni rod, na nadaljevanje debate o invalidskem zakonu . Po pojasnilih ministra Simonoviča in posl. Bazale se je prešlo i- pla-o• vanju. Od ‘244 poslancev je glas vak> za invalidski zakon v satelit 181 p: • Hioev (tudi zemljoradniki) proii pa Slovenski Narode, da Francija ni priznala sovjetske Rusije, pa čeprav vsak bralec časopisov ve, da je sovjetski veleposlanik v Parizu Krasin. Včeraj si je dovolil »Slovenski Narod« slične blamažne trditve iz naše notranje i. >i-tike. Tako ve »Slovenski Narod . da e v Ljubljani kandidiral tudi dr. Boža Markovič in da je bil na nje:-o\i li..ti tudi dr. Ravnihar. Vsak Ljubljančan pa ve, da je kandidiral dr. Markovič le v mariborski oblasti, dr. Ravnihar pa da je bil samostojen kandidat v Ljubljani. — »Slovenski Narod« je pač star in zato postaja pozabljiv in zato ni pozabil samo svoje nekdanje tradicije, temveč tudi na dogodke, ki sc se odigrali pred dobrim pol letom. — Kadarkoli je slavna SDS v stiski, se redno ( glase njeni speli k skupni napredni fronti. Ko pa je v vladi, ieuaj pa pojmuje tu ironte tako, da zlasti preganja naprednjake. Sedaj SDS zopet pridno agitira za iiapiedno fronto hi koncentracijo naprednjakov. Ali gospodje res mislijo, da urez te agitacije Slovenija ne bi vedela, da je SDS ne •vmio v stiski, temveč pied polomom? = Učitelju, ki vprašuje v Učiteljskem 1 c varisu«, če se sme računati na izplačilo razlike uradniških plač, prijateljsko svetujemo, da na to izplačilo niti najmanje ne računa. U. finančni minister dr. Stojadinovič nima za take stva-’ n nobenega zmisia. = Pozno sta se spomnila. Učiteljski ^ c variš prinaša z velikanskim povdar-kem, da sta vložila poslanca dr. Žerjav m Pivko interpelacijo zaradi izplačila razlike uradniških plač. Ce bi objavi! učiteljski Tovariš« pred meseci, tedaj, k<: je bil dr. Žerjav še minister, tako interpelacijo na dr. Žerjava samega in z enako krepkim pevdarkom ko sedaj, pa ui mnogo bolje storil. Tako pa se bojimo, da bo kdo zaklical Učiteljskemu Tovarišu , da je naiven. — Spekulacija na pozabljivost. V to- tek je zapisalo »Jutro« v odgovoru na lažnivo jSlcvencevo' kuhinjo« notico, ki je piava špekulacija na pozabljivost .ljudi. Take piše med drugim v tej notici ■ •Jutro-!', da je 8DS napram vsem gospodarskim zavodom povsem objektivna. To objektivnost je menda dokazala t>D8 s tem, da je njeno glasilo »Jutro-objavilo nič manj ko 120 napadov na »Jadransko banico«. Efekt teh napadov jo preznan, oa bi nam bilo treba še o njih govoriti. — Dalje trdi ...Jutro« tudi, da je imela SDS boje s Trboveljsko. Ker o teh bojih v javnosti od gotovega termina dalje ui nič znano, bi . ilo zelo umestno, ce bi Jutro, posedalo, v čem so obstojali tisti boji. Kar se pa tiče »Jutrovih« groženj z »brahialno« silo, pa naj bodo te samo zabeležene kot nov dokaz »demokratičnega« prepričanja službenega glasila SDS. = Klevete samostojnih demokratov. »Reč« je objavila, da je kupil minister dr. Nikič v Zagrebu .vilo za 2 milijona dinarjev. Kakor se poroča v beograjskih listih, jo dr. Nikič vložil vsled te vesti tožbo proti »Reči«:. = Zopet političen umor v Sofiji. Ko je šel poslanec Dančo Cankov po ulici v spremstvu svoje žene in sestre, je na-krat pristopil k njemu eleganten gosp -d, nameril nanj samokres in nato sprožil. Cankov je imel še toliko moči, da je zagrabil napadalca. Ta pa je nato še enkrat sprožil in Cankova ubil. Atentator je nato pobegnil. — Umorjeni Cankov je pripadal socialno - demokratični stranki in bil zelo vpliven pri sestavi Cankove vlade po padcu Stambolijske-ga. Ko pa je postal režim njegovega brata vedno hujši, je zapustil brata in se docela pridružil s< cialno-demokrat-ski stranki. DELAVSKA AKADEMIJA. Peti večer delavske akademije je bil pravi proletarski večer, na katerem je u številni udeležbi — Uad 350 delavcev — predaval bivši urednik Delav-akd-kmei kega lista g. Ciril Štukelj o zgodovini Rusije do danes. Njegov <*>-v°r ni bil nav duše vaien, niti kan slavospev Rusiji, a je v kratkih, jedrnatih besedah očrtal le golo zgodovinsko resnico. Pričenši z naselitvijo Slovanov je omenil njih življenje in teze, govoril dalje o navalu Tatarov, ko se je način državnega življenja preustrojii, o nastopu vlade malih knezov, nato o izgonu Tatarov in o utrditvi samovolje carjev in o prelr du kmečkega ljudstva v sužnost in revščino. Nato sledijo upori, vlada Petra Velikega. V začetku 19. stoletja se je začel razvoj industrijalizma, ki je pospešil širitev' socialističnih in anarhističnih idej, padec Aleksandra II.,' ustanovitev tajne socialno - demokratske stranke s tremi skupinami: boljševikov, menjševikov iti ekonomistov. Nato sledi burne let'. 1905.' ped geslom: Popolna svoboda političnega udejstvovanja v Rubi. Ta revolucija je bila skušnja za revolucijo leta 1917., kjer ima velike zasluge Lenin. Revolucija leta 1917. je dala moč ruskemu proletariatu, ki je postal sedaj končno gospodar v svoji deželi, za katero je hrepenel doltja stoletja. — Izbornemu predavanju so sledili poslušalci z največjim zanimanjem. Pred in po predavanju je Delavsko pevsko društvo« zapelo nar pesmi, od katerih, je 'Duha moč« žela največ odobravanja. Koncert. \ Unionski dvorani se vrši da- nes v soboto ob 25. u.-i komorni koncert, nažj kojega sporedu so sledeče točke: Aleksi j inkler: Sonata za vijolo in klavir. Sonata im;, tri stavke ter je delo ruskega konserva-torijskega profesorja Winklerja, katerega moramo prištevati k vrstnikom najslavnej- . šili ruskih komponistov: Rimski-KorsakovaJ Balakirova ited. Sonata je izredno zanimiva' v motivih in raznih temah, ki popolnem* izčrpajo oba instrumenta, vijolo in ki. +■ na katerih se delo izvaja, »osebno zamud' je III. stavek, kjer so na preprosto bretonski' melodijo izdelane najrazličnejše varijafi.k- i Delo je -pisano zelo melodijozno in je vsled tega tudi zu vsakega lahko razumljivo. Izvajata pa profesor Jerat (vijeta) in ifhpehitk Štritof (klavir). Drugo točko sporeda tvori Beethovnova sonata v c-molu. Izmed številnih mojstrovih sonat je brez dvorna ta sonata ena najtežjih ter je pisana v najboljši moški dobi slavnega klasika leta 1802. Delo ima 4 stavke in sicer Allegro con brio z glavnim motivom, ki prepleta celotni prvi stavek. Nežna, globoko občutena kuntinela tvori jedro drugega stavka Adagio cantabile. Scherzo je ritmično zelo interesantno izpeljan, da, lahko hi rekli, da je v svojih mo--' tivih naravnost razposajen. Neka posebnost tega stavka je, da se v triu vi jo! inski motiv dosledno ponavlja tudi v klavirju, a vedno en takt vil vijolino. Četrti stavek Finale ie pisan v hitrem Allegro tempu ter ima izredno živ, temperamenten konec. Sonato izvajala prof- &l»'s (vijolina) in prof. Švajgnr-:eva (klavir). Tretjo zaključno točko pa tvori Dvorakov Tercet zn vijolino in vijolo.-— Pr. dorodoja vstopnic \ Matični knjig' Iitž. M. Klodič: rf* zi V.- M 'k _ •( * (14) Zanimiva je .udi primera med sledečimi j Korevje- * S •oge: Kočevje — Staritrg—Lukovdol (Vrbovško)—-Srpske ravice, Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica St. Janz.j Pri Zdilioveni začenja uspou Iti",,m. Pri km 24 smo v poli Severin in zopet ob Lujizini cesti. V nadaljnjem poteku »re a vedno - 16°/oo na južnem strmem bregu Kulpe se zedini pri km 28-5 s progo od Kočevja, s katero lezi vhoda v postajo Lukovdol (km 29-5) na skupnem spod-•11! ustroju Od Črnomlja do Severina ima železnica zna-orogc na kraški planoti, od Severina do Lukovdola pa idnjeeorsk.i znanj. V sedlu mi koti 244 zapadno Lome - Moličah nahaja se kratek obokan viadukt, ker leži ti ie od sedla. . »a sc bolje razume pomen železnice kot srednjegorske, j primerjam naš« z visokogorske železnico čez Ture: rod :Vor..-vice i. En, n. Kuri (Mu IIsva pr.) Kočevje- Nov ovne?*0 niarci Vrbovško 46 km KoCev]e- in ^rnn nelj-Vrbovske sev. Schwarzach St. Vcit-Pussarnit/ Dolžina 73 km 74 km p I število postaj brez začetnih in konč. postaje . 41 11 *) Dolžina malodane horizontalnih delov proge . Dolžina največjih nagibov okrog 25"/do . . . Število večjih mostov . j število predorov .... Zi 'm . ’:i e- 14 km uti 't4 y 4, na vsakih 19 km 1 8 19 km ali , 26 4' Un: oli 64»',, 39, na 2 km l 47 Skupna dolžina predorov i Zmagana višina v obeh ‘ smereh na km dolžine 7850 m ali 11 + 901 m 14.664 m ali 20 + 17-54 ni Dolžina................... ■ število postaj brez začetnih in končne postaje • Dolžina malodane horizontalnih delov progo Dolžina najveejili nagibov okrog 25 7„0 . • • .število večjih mostov . • Število predorov . . . • Skupna dolžina predorov Zmagana višina v obeh« smereh na km dolžine 40 km ali 75" „ 13 km ;ili 23 'n 2 na 22 km 1 6 7250 m ali 17 11 25 m 10 km ul' »VI ,, 2* ';?n cii 53 .(i. -a 2 km 1 32 I"334 m el: 25 + 14? '5 m IS km - ali 5o " „ j 9 km cii 4 8"', j 4, na 13 km 1 4 C635 v". i ti 5 „ 8 58 m V idi se toroj. da je. nova železnica zelo podobna belokranjski, a prav nič, kakor nekateri mislijo, visokogorski, posebno ne, kar se tiče mostov. Bač pa je varjanta Kočevje ■rod Mora vice istega visokogorskega značaja kakor turska železnica! potom cest dobro dostopna. nova železnica ji križa trasa cesto iz Koprivnika in Dai I. I lOlltl K oprivnika 11 v inica—špeharija in Vinica—»-mouielj. V geološkem oziru bi bilo omeniti s odeče: Približno 2 km '»d Kočevia teče proga po radielitskih kreditih vapnen-eih. potem do Mezlja v triasnili školjkas+ih vapnencih. < d Mozlja do vhoda v predor pri Knežji lipi imamo školjs 1 dolomit iz Triasa, predor sam prevrta začetkoma te isto sklade, v sredi gornji Trias, proti koncu pa kasijanske trias- ne ’.::dc. .Brega med predorom in Starim trgom lezi zopet etk. ir.a imenovanih dveh formacijah, samo v obratnem »»•i v eni približno na dveh tretjinah, v drugi na eni r , "ni ibiizine. Zapustivši Stari trg preide železnica zopet si.TJ.asii vapnenec, ki sc umakne severno Radcnr že imeno- | - -i.i.M Jodom gornjega Triasa, v kejem ostane železnica d : ii Bino 2 km onkraj mosta čez Kulpo. Sedaj sledi ra-hio+lski vapnenec iu ravnotak dolomit do vinila v predor Dovnik. ki ga geološko obravnamo pozneje. Od Črnomlja leži proga do ceste v Adlešiče v diluviju, la Lah ib ja je vdrta v radioliški vapnenec. Onkraj ceste ima* vsesliizi do Lukovdola radiolitni vapnenec in dolomit. ' pri Zriihovem severno Kolpe imamo približno 2 km g.r-njega Triasa. Kakor ,se vidi, lezi cela železnica v vseskozi sigurnem ! n -i;i, kjer se nahaja tudi dovolj kamna iu peska 211 •: vadbe. Tukaj naj povemo tudi. kar je treba n progi Sevnica št, Jani. g Ker bo smer Zidani most—Trebnje glavna smer pr<'-Jg metu. ne pa smer Trebnje—Zagreb, ne gre. da bi + moralo ' prisedše iz Zidanega mostii v postaji Sevnica, «:br* •ali da morejo zapustiti postajo na istem zapndnem l+”< ter kreniti proti Trebnjem. Tu bi, pomenilo izgubo ++v u nepotrebne stroške v strojni službi. Želeti je, cla treba • h racati, ampak da je dana možnost, da na svojo pot v dosedanji smeri, t. j. da zapustijo .' Z a vzhodnem koncu in potem šele zavijejo proti (Mj ustja 1» namero leži sevniška postaja preveč v'a""zlipilBtivši na Mirenske doline v Savsko, tako da bi pro».cma|H prostora vzhodnem koncu postajo Sevnica, im*' jo p,-j vzhodnem za oster ovinek nazaj proti dolini »*£" pI(Ht čez Savo bi ležal koncu postaje Savska dolina morala železnica v pre- v esirem ovinku in (akni s)> torej morala v predoru, dor na južnem bj skupaj s podaljšanjem proge, tblgcin ckroglO|. '.,„s!edica. in zaradi potrebe še c neg* ki bi bil« 7(.|ri podražilo gradim te sicer kratke it*: ! ■ *!,' °Ne preostaja torej drugega kakor graditi nasproti noAtanj novo prehodno postajo na obstoječi progi Zidu ni mest—Zagreli, kjer je potek te proge v terenu tak. da bi to bilo zelo lalike napraviti. Iz te nove postaje lloštanj morejo vlaki naravnost naprej čez most preko Save in dalj® proti Trebnjem, ker leži postaja zapadno pred vhodom v Mirensko dolino, tako da je za direktni dostop v to do»n prostora dovolj. Postaja Boštanj bi bila takorekoč drue postaja za Sevnico, na kateri bi se vsi vlaki ustavlja i. Tatar-bunarska tragedija. Pariški odvetnik Henri Torres je prisostvoval nekaj časa kišinuevskenui P*'ccesu, o katerem smo svoječasno podali tudi mi. Sedaj informira Torres 0 svojih opazovanjih evropsko javnost. Predvsem opisuje predzgodovino procesa, nato pa nadaljuje: 600 strani obsegajoča obtožnica temelji na trditvi, da so tatar-bunarsko re-volto izzvali, po nalogu sovjetske vlade in s sovjetskim orožjem, boljševiški agenti. Cilj je bil: Pobunjenje Besarabije in priključitev teritorija sovjetski Rusiji. Uradne osebe v Bukarešti so mi izjavile: »Dokaze imamo, da so prekoračile ruske regularne čete, ki so jih vodili oficirji, Dnjester. Tudi čolni, v katerih so se prepeljale čez reko, so bili najdeni. € To je nesramna laž! Takega dokaza sploh ni. Zahteval sem, da se mi pokažejo »ccrpora delietiv, da se piepiičam na lastne oči. »Ogromna skladišča orožja« so se skrčila na pet ali šest pušk, par granat in trak z naboji za strojnico, toda — i>rez strojnice. Da se informiram popolnoma, sem Prosil vojaške obtožitelje, da mi pokažejo one sodpe spise, ki vsebujejo po mnenju vojaškega sodišča odlpčiine dokaze in kompromitujoče dokumente. Vojaški obtožitelji so moji želji ugodili In nočem ničesar zamolčati. Odločilni dokazilni dokumenti so sledeči: 1. Pri »glavnem obtožencu« Justinu Batiscer-ju se je našlo sledeče: a) tatar-bunarske revolucionarne organizacije anonimna notica, b) poročilo z navedbo kraja, kjer se nahaja ključ za demonti-ranje železniških tračnic. Ti dokazi dvomljive vrednosti so prav malo zanimivi. 2. Listine, podpisane od nekega »Pla-tova«. Tega »Platova« pa doslej niso identificirali. Te listine so adresirane na nekega Nenina, ki je baje prav tako, kakor Platov, ruski agent, ki ga pa pravtako, kot Platova, doslej niso mogli najti. Vsekako pa trdi več obtožencev in več prič, da sta obadva rumunska funkcionarja. Te listine so brez vrednosti, dokler se ne ugotovi, kdo da sta Platcv in Nenin. Pri kom so našli te listine? Pri neki osebi, ki je bila identificirana, pri nekem besarabijskem kmetu, ki je bil getovo v stanu navesti za ugotovitev resnice potrebne podatke. Žal pa so rumunski vojaki tega kmeta ustrelili, ko je skušal »pobegniti preko morja.« Torej gre za korespondenco dveh oseb, ki ju ni mogoče izslediti, najdeno pri mrtvecu! 3. Potrdilo o 120.000 lejih, ki so jih kaje izsilili ustaši s smrtnimi grožnjami °d tatar-bunarskega poštnega blagajnika. To potrdilo se glasi: »Prejel sem 120.000 lejev, da jih izplačam rdeči armadi. Podpisal za Nenina, predsednika revolucionarnega odbora.« Tu bi bilo treba, da pridejo prejemnik in dva njegova uradnika osebno pred sodišče ter potrdijo pristnost listine ustmeno. Toda obtožnica sama priznava, da je prišla večina obtožencev samo radi tega na zatožno klop, ker so bile najdene pri njih puške. To so puške, ki so jih hranili kmetje še izza svetovne vojne! Drugi, pri katerih niso bile najdene puške, so obtoženi, da so jih pometali, ko so videli, da se bliža rumunska vojska, v morje. Večina obtoženih kmetov je brez političnega prepričanja, ostali so pristaši stranke Zaranistov in le malo jih je socialistov. Sicer pa je liberalna stranka — stranka, ki se ne da primerjati z nobeno francosko stranko, ker reprezen-tira vladni terorizem v službi velefinau-ce in veleindustrije ter izvaja, odkar je prišla v vlado, neusmiljeno diktaturo nad kmetskim stanom — navajena ravnati z vsemi, ki ne mislijo tako kot vlada, cd sedmograških nacionalistov do socialistov, kot z boljševiki! Ce tudi je med obtoženci par socialistov, vendar ni nobenega dokaza za direktno ali pa za indirektno udeležbo ru-munske komunistične stranke pri tatar-bunarski revolti. Da je naletel ta upor potem, ko je postal dejstvo, tudi na drugi strani Dnjestra na simpatije, se ne da utajiti. Toda prav nobenega dokaza ni niti za najmanjšo zvezo. Liberalna vlada ni imela poguma, da bi bila prepustila ta odiozni in smešni proces v presojo poroti, edino po rumunski ustavi kompetentni instanci, temveč'je delegirala zanj vojaško — pravo vojno — sedišče. Dal sem ugovarjati po svojem kolegu Paraschivescu-ju in kompetenco. Toda vojaško sodišče je moja izvajanja zavrnilo z utemeljitvijo: »Vojaško sodišče je pristojno, ker je bila pobuna udušena od rumunske vojske.« Po tej logiki bi bila kompetentna da me sodi tudi policija, če me aretira! Tatar-bunarska revolta, katere začetek je tako skrivnosten, da lahko domnevamo, da jo je provocirala liberalna vlada gospoda Bratianu-ja, z namenom, da uduši opozicionalno gibanje v krvi, je predvsem spontana reakcija besarabij-skih kmetov zoper nasilen režim. Zoper režim, čigar krivičnost in krutost je naperjena predvsem z vso silo zoper Moldavce, nekdanje rumunske iredentiste, ki so bili radi svojega iredentističnega mišljenja od nekdanjega carističnega režima preganjani in ki so preganjani danes od vlastcdržcev Rumunije, kateri so se priklopili. NEKAJ ŠTEVILK O KULTURNEM DELU RUSKIH RUDNIŠKIH DRUŠTEV. V Sovjetski uniji deluje 3417 klubov z 900.251 člani, od katerih odpade 601.412 na moške in 255.118 na ženske sodelavce. Razen klubov so v vseh podjetjih, kjer ni klubov, »Rdeči koti«, 7995 po številu. Rudniška društva so ustanovila 6803 knjižnice z 8,414.040 knjigami. Število abonentov znaša 1.176.714. Mesečno se razposodi 2,880.011 knjig. Pod vodstvom rudniških društev deluje 4500 športnih klubov s 350.000 člani. V klubih se je vršilo decembra 1924: 20.425 predavanj, katera je posetilo 2,666.069 poslušalcev. V istem mesecu je bilo dalje še 29.884 gledaliških večerov, »živih časopisov«, koncertov, družinskih večerov s 7,907.455 posetniki. Število klubovih obiskovalcev znaša na leto nad deset milijonov. Šport LJUBLJANSKI NOGOMETNI DERBY. Ilirija : Primorje. Redka in vedno le službenega značaja so srečanja med Ilirijo in Primorjem. Redno le dvakrat na leto si stopita ta ostra rivala v slovenskem športnem živ- vsem je seveda za to odgovoren sodnik, ki mora imeti igro tako v rokah, da že v kali zaduši vsako ostrost. Po dosedanjih dispozicijah ima soditi to tekmo g. Vodišek, ki je baš v eni zadnjih tekem prav mirno toleriral ostro, naravnost surovo igro. L. N. P. se je v želji, da se ta tekma izvede čim bolj mirno, zaprosil ijenju nasproti, ki pa si baš v nogometu tukajšnjo S. Z. N. S., da na to tekmo de- nikakor nista enakovredna. Z eno samo izjemo je Ilirija na tem polju vedno dokazala svojo veliko superiornost. In vendar pomeni vsak nov nastop med tema kluboma za naše občinstvo pravcat športen dogodek. Ljubljanski derby! Naslov, kr ga resnici na ljubo povedano, tekme med Ilirijo in Primorjem nikakor ne zaslužijo. V športnem oziru ne nudijo te igre prav ničesar. Primorje v zadnjih letih svojemu nasprotniku zdaleka ni bilo kos ter je igralo tako inferiorno vlogo, da je Ilirija z njim napravila, kar je le hotela. In vendar: derby vleče! Najzanimivejša internacionalna tekma ne privabi ponavadi toliko gledalcev na igrišče, kot ta »derby«. Moment umevne ri-vaiitete, toda neumestnega sovraštva, ki vlada na žalost med tema nasprotnikoma, je toliko mikaven, da vpliva na dober poset tekme. No, jutri je zopet na programu: Ljubljanski derby. Dve in pol leta je že minilo od onega velikega dogodka, ko je Primorje v grandioznem boju brezpri-korno in zasluženo porazilo Ilirijo ter ji s tem zadalo prvi poraz v prvenstvenih tekmah na lastnih tleh izza njenega obstoja. Od takrat se je pa v moštvu Primorja mnogo, mnogo izpremenilo. Ne vsled lastne krivde, ampak drugi, dovolj znani vzroki so bili, ki so takratno moštvo Primerja razbili, tako da se do pred krati;ega nikakor ni moglo povzpeti več do večje višine. Letošnja fuzija z Laskom je šele v nogometno sekcijo sedanjega A. S. K. Primorje prinesla nekoliko več življenja. Uspehi tega dela so bili vidni v prvih nastopih jesenske sezone, kjer je novo moštvo v par igrah s svojim odličnim nastopom naravnost presenetilo ter dalo upanja, da vstane Ilirija v tem mo-štve konkurent. V prvenstvenih tekmah pa je zopet nastopila reakcija. V tekmi proti Jadranu je moštvo popolnoma odpovedalo ter tudi v nato sledečih ostalih prvenstvenih tekmah pokazalo jako slabo formo. Sedaj stoji to moštvo pred svojo najtežjo nalogo. Forma na papirju ni nikdar zanesljiva, vendar jo topot podkrepuje tudi dovolj drugih razlogov, ki ne dajejo prevelikega upanja na uspešen nastop tega mladega moštva. Ilirija se v letošnjih jesenskih tekmah nikdar ni dvignila nad povprečnost Igrala je vedno svojo običajno igro, enkrat malo beljšo, drugič nekoliko slabšo, vendar odpovedala ni na lastnih tleh nikdar. V igrah proti Primorju pa je dosedaj vedno dala iz sebe vse. Poleg drugega bo to navedeno dejstvo igralo jutri zopet gotovo največjo vlogo. Torej kakor vse kaže, ne bo ta jesenski derby nič bolje izpadel kot pomladanski. Upamo pa, da se bo od slednjega vsaj toliko razlikoval, da ne pride do takih mučnih, obsojanja vrednih incidentov kot zadnjič. Pred- legira sodnika, ki ni član nastopajočih klubov. Sekcija pa je imela svoje nazore ter delegirala kakor nalašč sodnika, ki je eden vodilnih članov Ilirije. Nikakor ne odrekamo g. Vodišku sposobnosti za sodenje, vendar kot izrazit pristaš svojega kluba ne spada v nedeljo v svoji oficijelni funkciji na igrišče ter se izpostavlja s tem upravičenim prejudicom. Zelo čudno luč meče tudi na njega njegova neumestna, predvsem pa neprevidna opazka, ko se je napram našemu sotrudniku izrazil, da z ozirom na dopis L. N. P. baš on nalašč vodi v nedeljo to tekmo. Ta korak naše sodniške sekcije ne odobravamo ter pričakujemo, da bo imela v bodočnosti več uvidevnosti, predvsem pa strpljivosti. Prosveta. Opozarjamo na današnji koncert Društva učiteljev glasbe. V nedeljo, dne 1. novembra sta v Narodnem gledališču v Ljubljani dve predstavi. Drama vprizori ta večer ob 8. uri prvikrat v letošnji sezoni Zupančičevo tragedijo »Veroniko Deseniško« v isti zasedbi, kakor se je to krasno delo vpri-zarjalo tekom lanske sezone.'V operi pa. se poje Verdijeva velika opera >Aida«, v znani prvovrstni zasedbi. Obe predstavi sta izven ter se vrši predprodaja vstopnic od fianee naprej pri dnevni blagajni v operi. Naši odri. Na Šentjakobskem gledališkem odru je vprizorila v nedeljo tukajšnja češka pomožna šola igro »Pro tatička Masaryka«, ki je dobro uspela. Občinstvo ni štedilo s priznanjem mladim in navdušenim igralcem. Kot zastopniki raznih korporacij in oblasti so prireditvi prisostvovali dr. Beneš, Gan-gel, Triller in Likozar. Sokolski gledališki oder v Št Vidu nad Ljubljano je otvoril svojo sezono z Golarjevo veseloigro »Vdovo Rošlinko«, ki gotovo ni zaslužila tolike reklame. Igralci se lahko zadovoljijo s pavšalno pohvalo. Šentjakobski gledališki oder je pred maloštevilnim občinstvom ponovil Cankarje,vo tridejansko dramo »Jakob Ruda«. Tudi to pot je gostoval v naslovni vlogi režiser Narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek, ki je svojo vlogo dobro rešil in je bil mestoma celo boljši kot pri premi jeri. Gospod Dobnik, Broš in Koželj so bili dobri. Justina je ubila karikatura, Dolinarja pa slabo pojmovanje vloge. Od ženskih vlog je bila še najboljša Rudova hči Ana. Na manjše vloge (Ko-šuta-delavci) se je polagalo premalo pažnje! — Naslednja predstava na Šentjakobskem odru so Baluckega »Težke iibe«, na Ljudskem pa Raupachova ža-loigra »Mlinar in njegova hči«. —1—. Mrcvarstvo. (Dalje.) Velikansko neznanje ali nerodnost ali pa ubojeskupaj se kaže pri formalnih rodilnikih. Kar se tiče zobov, vozov, konjev itd., kakor se zdaj po »osvoboditvi« (menda od slovnice!) skoraj dosledno piše, namesto zob, konj, voz itd., niti ni vredno, da bi govorih Takim ignorantom bi bilo treba kratkomalo parklje posekati. So pa še drugi, ki Qe zua:0 delati rodilnika izr lastnih imen, a. pr. Lajovic, Krivic itd., m sicei zato ne, ker ne vedo, da je v starem pravopisu nadomeščal sedanji polglasni »e« (zlasti v končnicah) polglasni »k. Zato pa mislijo, da se mora glasiti rodilnik od gorenjih dveh slovenskih priimkov: Lajovica in Krivica, namesto Lajovca in Krivca; pridevnik: Lajovčev, Krivčev, a ne Lajovicov ali Lajovičev in Krivicov ali Krivičev. Saj 16 tudi Prešeren sam pisal Prešerin, a takrat ni nikdo pisal Prešerina, temveč Prešerna. Danes bi seveda, o tem sem Piepričan, pisali Prešerina. Skoraj dosledno se čita dandanes Čer-Qy-ja, Sovilsky-ja, Gradac-a, Pupovac-a itd. Ce bi take rodilnike pisal človek, ki bi Slovan in se je slovenščine učil iz slovnice, Še bolj pa iz časopisov, bi mu človek ne zameril, toda za Slovenca po rodu je to sramota, zlasti za Slovenca, ki se šteje za Slovana sploh, za Jugoslovana pa še posebej. Rodilniki iz gorenjih priimkov so: Cernega, Sovilskega, Gradca, Pupovca. Gradaca in Pupovaca je sicer tudi rodilnik, toda množine in ne ednine. Tolstoj se glasi v rodilniku Tolstega in ne Tolstoja, dasi bi bil ta poslednji genitiv še opravičljiv, ker v slovenščini nimamo pridevnikov na -oj. Od rodilnikov (namreč nepravilnih) je prvi korak ali prva pot k nepravilnim dvojinam. Kdor se hoče v teh izvežbati, naj gre^ v ultraslovensko gostilno, kjer se naroča in plačuje v slovenskem jeziku, toda po nemškem vzorcu. »Kaj imate, prosim?« »Imam dve juhi, dva mesa (sicl), dve prikuhi, dva kruha, dva četrt (!) vina in dve kisli vodi.« Na to (po slovensko nerazumljivo) naštevanje dobi vsakdo račun in ga plača. Toda na ta nepravilni, po nemškem našemljeni način ne naštevajo svojega za-pravka v gostilni ali restavraciji morda neuki ljudje, to je kmetje, ne, — temveč gospodje, ki se štejejo, da so kaj, in da so Slovenci. Pa niso. Ni še dolgo tega, kar sem slišal, da se je slovenska (!) gospoda smejala, ko je priprost človek plačeval, oziroma našteval zapravek: »dvakrat po eno juho, dvakrat meso, dvakrat po dve prikuhi, dva kosa kruha, dve četrti vina in dve (to se pravi dve steklenici slatine, kakršne mere sta pač) slatiue in ne kisle vode. Tako naštevanje ni gosposko, temveč kmečko! Zalibog, pa pravilno! Toda to stremljenje po gospoščini ni samo pri nas doma, temveč tudi drugod. Predvsem pri Nemcih, odkoder smo se te spakovalnosti tudi mi navzeli. Znano je, da so se morali Nemci prav tako truditi za svojo čisto nemščino, kakor smo se pozneje mi za svojo slovenščino. In kakor je bilo pri Nemcih Vse grdo, neolikano in ne vem še kaj, kar ni bilo eponašano po francoskem in francoščini, prav tako so se tudi pri nas zgražali ljudje nad govorico in obnašanjem, ki ni bilo po nemškem vzorcu in njim všeč. Še več! Nemci so bili tako nesramni, da so se iz našega originalnega izražanja norca delali in so nam postavljali za zgled svejo na nemško prevedeno francosko našemljencst, naši slovenski ljudje pa so jih posnemali. Čudno pa to ni. Nihče ni prerok v svojem kraju. To je že rekel Kristus, ko so ga bili njegovi rojaki pregnali iz njegovega rojstnega kraja. Kdaj so 2e pri nas nosili kmetje vi. soke pete, a dokler jih ni moda prinesla iz Pariza, so bile kmečke, torej nedostojne in negosposke. Bržko pa so postale svetovna moda, niso bile take pete več kmečke. Enako je z brkami. Kdaj so pri nas že kmetje pristrigovali brke ali si jih brili! A dokler se ni temu reklo, da je angleška ali amerikanska moda, toliko časa je veljala taka kultura obraza za inferiorno. Toda to se godi po vsem svetu, pri nas pa še posebej. Kdo ne ve, da na primer Nemci in Italijani, da, celo Ma-djari ali Mažarji ne najdejo pri nas nobene kulture in civilizacije, pač pa jo dobijo vso polno doma in pri takozvanin divjakih, kjer je je sicer tudi nekaj, toda v prekleto pičli meri. Zlasti Italijani se radi bahajo s svojo dvatisočletno kulturo in pri nas se dobe ljudje, ki temu pritrjujejo. Toda ti naši ljudje ne pomislijo, da pri nas razun med starei, pa med prav starimi starci, in med otroki ni ljudi, ki bi ne znali čitati in pisati, dočiin jih je v gornji Italiji okoli 30%, v spodnji pa celo čez 70%. Poleg tega pa pri nas niti v najzadnji hribovski vasi skoraj ni hiše, kjer bi se ne dobila vsaj ena knjiga, dočim so v Italiji, celo v zgornji Italiji po cele vasi, ki ni najti v njih niti ene knjige. 0 časnikih pa niti vjj&dno, da bi govoril, kadar bočo Dnevne vesti. VOJNA ODŠKODNINA PRECANOM. Sedaj, ko se sestavlja proračun, treba spomniti tudi na one, ki so bili dosledno pozabljeni od vseli vlad, na vojne oškodovance iz prečanskih krajev. Dasi je izven vsakega dvoma, da je naša država dolžna plačati tudi preča-nom vojno odškodnino, se je dosedaj v praksi skoraj že popolnoma uveljavilo načelo, da gre vojna odškodnina samo Srbijancem in Črnogorcem. Že s stališča enakopravnosti je zato treba to protizakonito prakso odpraviti in vnesti v proračun primerne postavke tudi za povračilo vojne škode prečanom. Pa tudi najprimitivnejša pravica zahteva to, ker nič manj od srbijanskih so bili razrušeni primorski domovi. Naj pa se zganejo tudi prizadeti oškodovanci sami, da se ne bo ob volitvah reklo, da se ne more nič storiti, ker ni tozadevno nobene postavke v proračunu. Sedaj se sestavlja proračun, sedaj je čas in zato prizadeti, zganite se! — Cenjenim naročnikom ^poročamo, da smo današnji številki priložili poštne položnice v svrho poravnave tekoče naročnine. One cenj. naročnike pa, ki so naročnino že za vnaprej poslali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem ali prijateljem, da se na naš list naroče. Opozarjamo istočasno vse zamudnike, da ako v teku 14 dni ne poravnajo zaostale naročnine, da jim bomo list brez nadaljnjega ustavili, naroč-•nino pa iztejali. — Higijenski zavod kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je dobil lastno telefonsko številko 568. Telefonski govor je mogoč z zavodom od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih pa le od 10. do 12. ure. — Napredovanje v sodniški službi. Pomaknjeni so: dr. Matija Lavrenčič, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Kozjem v 4. skupino I. kategorije; Alojzij Žigon, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodi-šča^v Litiji, dr. Alojzij Lešnik, okrajni sodnik pri okrožnem sodišču v- Mariboru fn Kajetan Premerstein, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Logatcu — vsi v 5. skupino I. kategorije. — Razpisana pnzniška mesta. V moški kaznilnici v Mariboru se odda eno ali več mest paznikov-zvaničnikov. — Prošnje je oddali do 1. novembra. Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu«. — Vračanje slik iz portretne razstave. Narodna galerija sporoča, da je pričela vračati slike, ki jih je dobila na posodo zti portretno razstavo. Slike se dostavijo vsem na dom, kakor so bile sprejete. Ker je število izposojenih slik veliko, l>omo z vračanjem gotovi do 10. novembra in prosimo vse, ki slik še niso prejeli, do tega časa za potrpljenje. — N. G. — Število prometnih nesreč v Berlinu je znašalo po statistiki rešilnega urada meseca septembra 9247. To so to- rej samo nesreče, pri katerih je nudil žrtvam prometa rešilni urad pomoč. Od teh nesreč so jih povzročili avtomobili in motorna kolesa nad 300, električna cestna železnica pa 134. Meseca avgusta je registriral rešilni urad celo 10.162 nesreč, od katerih odpade na avtomobilski promet v Berlinu dnevno 10 nesreč. Najbolj nevaren čas so jutranje ure, ko se prične delo v trgovinah, tovarnah, pisarnah itd. ter večerne, ko se to delo neha. Ponoči in okrog poldne se pripeti prav malo nesreč, ob nedeljah pa skoro nič, manj, kakor druge dni tudi ob sobotah. Število nesreč narašča od leta do leta. Največji kontingent ponesrečencev odpade na moške, znaša namreč 75% celokupnega števila. Skoro vseh ostalih 25% ponesrečencev je ženskega spola. Otrok se ponesreči primeroma prav malo. Vzrok temu je v prvi vrsti dejstvo, da otroci v glavne prometne centre, kjer je nevarnost največja, takorekoč sploh ne prihajajo, število moških ponesrečencev pa je zato tako visoko, ker je moških ob časih največje nevarnosti veliko več na cesti, kakor žensk in ker so moški pri prekoračenju cest mnogo manj previdni, kakor ženske. Moški postane, če mora dalje časa čakati, nestrpen ter se skuša, navadno prav smelo, preriti skozi množico prometnih sredstev, doeim poišče ženska — ki je že po naravi bolj previdna in bolj neodločna in ki jo ovira navadno tudi obleka pri naglem kreta-nju — varen prostorček in počaka, da gre lahke brez nevarnosti čez cesto. V skušnjavo, da bi skočila na hitro vozeči električni tramvaj, večinoma ne pade, ker riskira, da si strga krilo. Pač pa jo zavede njena nedolžnost pri grozeči nevarnosti mnogo bolj pogosto kakor moškega, da se odloči ravno za napačno pot. Sicer odpade največji odstotek ponesrečencev na tujce, ljudi iz province, stare može in stare žene. prvovrstne izdelave in kakovosti btaga je naša zimska zaloga oblek in ulstrov Q Jos. Rcjina, Ljubljana — Kakšne občutke ima človek, ki doživi prometno nesrečo? Odgovori na to vprašanje, ki je bilo stavljeno v Berli-m, večjemu številu ponesrečencev, so bili zelo različni. Vendar pa se da ugotoviti v splošnem, da ponesrečenec v trenutku nesreče ne občuti prav nobenih bolečin. Strah učinkuje tako močno, da paralizira vsak drug občutek. Bolečine se pojavijo šele po nesreči, ko je ponesrečenec rešen, perkusija živcev pa šele več ur poznčje. Zanimiv primer za to je slučaj 12 letnega dečka, ki je prišel vsled nepazljivosti pod električni kdo primerjati Italijane s Slovenci. — Res je, da marsikaj, kar imajo drugi narodi, mi nimamo. Toda pomisliti je treba, da smo si to, kar imamo mi, pridobili sami, da smo si to pridobili ne samo za priviligirane stanove, nego za ves narod in da je to res last vsega naroda. Mi res nimamo plemstva, pač pa imamo snažne domove, pridnost, ukaželj-nost itd., in že to je dovolj, da nam vžiga v duši in' srcu ponos in da se ne bi smeli dati smešiti in zaničevati od tujcev, zlasti ne od Nemcev in Italijanov. Kdor je svetovno vojno prebil, kjer je imel priliko spoznati vse vojskujoče se narode, ve, da se nain Slovencem ni tie-ba prav nikogar sramovati. Sploh pa smo mi poldrugmilijonski narod dali percentualno več ljudi znanosti nego drugi večmilijouski narodi, ki so živeli pod popolnoma drugačnimi pogoji. Torej vse imamo mi, samo nekaj ne, to je: ponosa! Še danes me je sram, ko se spomnim, kako* je prišel k nam po prevratu neki francoski major in kako slavo smo mu peli v ljubljanski operi. Pa ne samo to. K nam vsak lahko pride in ne da bi ta prosil, se mu odpro privatna in neprivatna vrata, na razpolago so mu vse mogoče udobnosti, a ne, da bi se to zgodilo samo iz uljudnosti, privatno, ne, to se napravi oficijelno, tako kutaN W prišel na primer sam naS vla- tramvaj. Deček je bil na poti v glasbeno šolo. Hodil je po tračnicah. Za njim ■ je privozil električni voz. Dasi je voznik zvonil, se deček ni umaknil, nakar je voznik voz zavrl. Kljub temu je voz ! dečka prevrnil, tako da se je zagvozdil v obrambeni mreži. Težkih poškodb pri tem ni dobil, vendar pa so morali voz ; dvigniti, da so ga osvobodili. Deček je j ostal pri tem primeroma miren ter je odšel nato v šolo. Toda, ko je prišel domov, so se pojavili pri njem znaki pre-tresenja živcev, ki so se izražali v napadih krčevitega joka, prestrašenosti in tresenju, tako da je moral ostati več dni v postelji. Neki gospod, ki je doživel avtomobilsko karambolažo, opisuje svoje občutke takole: Šofer je vozil v prekomerno hitrem tempu. Gospod v avtomobilu je občutil nenadoma, da se bliža od desne nekaj velikega, grozečega. Instinktivno se je vrgel na tla. V istem trenutku je čul pokanje in žvenket razbitih šip ter začutil silen sunek. Obenem mu je prišla zavest: Karanibola-ža, toda zame ni nevarnosti! Avtomobil je odletel na trotoar in je obstal s polomljenim sprednjim delom. Gospod se je prav neznatno potolkel in obrezal, * dočint je odletel šofer v velikem loku daleč na cesto ter obležal težko poško- ' dovan. Napetost živcev je dosegla pri j gospodu svoj višek v trenutku grozeče ( nevarnosti, dočim je bil v trenutku nesreče same brez občutka, po nesreči pa tudi ne posebno razburjen. Naslednje dni so se pojavljali pri njem redno živčni napadi, ki so se izražali v tem, da je doživljal nesrečo na zelo mučen način vedno iznova. To je trajalo par tednov. — O usodi srezkega načelnika Blažiča, prote Miloševiča in šoferja, ki so jih odvedli, kakor smo poročali, albanski kačalci, se doslej še ne ve nič pozitivnega. Dognano je samo to, da so jih odvedli odmetniki v nepristopne albanske gore. Skrivališče je obdano krog in krog od naših in albanskih žandarmerijskih oddelkov, vendar ga doslej še niso našli. Albanske oblasti gredo namreč našim orožniškim oddelkom na roko ter so pedvzele stroge mere, da se razbojniki izslede in aretirajo ter reši življenje njihovih žrtev. Iz Ohrida poročajo, da je naše prebivalstvo radi ugrabitve silno razburjene. 200 oboroženih kmetov je prekoračilo albansko mejo in pomaga orožnikom iskati sled za odvedenimi. — Obsodba v prizrenskem procesu. V sredo je bila. v Prizrenu izrečena sodba zoper muftija in tovariše, ki so umorili inženirja Bartoša in Dragoviča. Obsojeni so bili pobegli kačaki Šalih šaban in ostali in contumaciam radi umora inženirja Bartoša vsak na 20 let robije, radi umora inženirja Dragoviča vsak na 20 in radi poakušenega umora kofijaža ! vsak na 5 let robije, torej skupno vsak • na 45 let robije v težkih okovih. Mufti Da se prepričate, da sle dobili pravo MAGGIieV°zabelo morate dobro paziti na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem Pri napoljnevanju zahtevajte izrecno MA6Gljeva zabela iz velike MAGGIje,e originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MAGGI zabela. jen dalje radi trojnega umora na 60 let ječe v težkih okovih, končno radi dvojnega umora na 40 let ječe v težkih okovih. Šalih Šaban je torej obsojen vsega skupaj na 145 let ječe v težkih okovih, prizrenski mufti pa na 45 let težke ječe v lahkih okovih. Vsi obtoženci so soli-darično obsojeni na plačilo odškodnine očetu inženirja Dragoviča v znesku 215 tisoč dinarjev, mladoletni hčerki inženirja Bartoša pa 150.000 Din. S sodbo niso zadovoljni niti lurki, niti kristjani. Turki so pričakovali, da bo mufti oproščen, kristjani pa, da bo obsojen na smrt. — Nov napad kačakov. Na cesti Peč-Andrijevica so pričakali v sredo kačaki 6 trgovcev, jim odvzeli ves denar, ki so ga imeli precej pri sebi, jih slekli ter jih pustili gole na cesti, nakar so izginili brez sledu v gozdu v smeri proti albanski meji. dar k nam. Taka uljudnost pa je po mojem hlapčevstvo! In prav tako hlapčevstvo je vzrok, da je naš jezik po tujem, zlasti nemškem vplivu popolnoma pokvarjen. Zakaj govorimo in pišemo: danes zjutraj, včeraj zvečer, danes zvečer, v tej uri, ob kateri uri, nimam časa itd., namesto: davi, sinoči, drevi, osorej, ob-korej, ne utegnem itd., če ne iz same bojazni, da bi nas kdo, ki ni Slovenec, ne razumel, oziroma, da bi se iz nas norca ne delal, -skratka: iz samo svoje ldapčevske ponižnosti in hlapčevskega sramovanja, češ da si upamo imeti svoje posebno izražanje tam, kjer ga drugi jeziki nimajo. Zato pa pri nas nikdo več ne ve, kaj je »zemlja« in »prst«, ki se oboje imenuje po nemško samo Erde! Zato se pri nas pehajo pismarji kakor za stavo, da bi pri nas vpeljali pasivno glagolsko obliko, kakor na primer: obtožilo se ga je; išče se Uršo Plut; Klemen je eden tistih tipov, ki. priznajo zločin šele, kadar se mu ga dokaže itd., kar je popolnoma napačno in se je že sto- in stokrat grajalo. Toda kaj pomaga vse to! Ta pasiv je bil k nam zanešen iz Primorskega po vplivu italijanščine . in so se ga ljudje, ki ne znajo niti osnovnih pravil našega jezika, od srca l razveselili. (Dalje.) LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O- BERNATOVIČ. Hadži Rustan Ramadam Šporia kot glavni organizator zločina, je dobil istotako vsega skupaj 45 let ječe, toda z ozirom na svojo visoko starost, v lahkih okovih. Ostali soudeleženci so bili obsojeni vsak za vsak umor po 20 let, za poskušeni umor pa po eno leto robije, skupaj torej vsak na 41 let ječe v težkih okovih, samo 90 letni Hadžija Bajram bo nosil z ozirom na svojo starost lahke okove. Kačaški poglavar Šalih Šaban, ki ima na vesti še več drugih deliktov, je obso- Izredno ugodna prilika za nakup čevljev. Od danes naprej se prodajajo različni čevlji za moške in ženske, zlasti pa se prodaja velika zaloga otroških čeveljčkov OKNZIJSKE VRSTE tovarn in trgovin PEter KOziua pod lastno ceno samo v trgovini ua BltEGU, nasproti Sv. Jakoba mostu, dokler ta zaloga traja. — Nravnosten škandal v Hamburgu. Kakor poroča »Beiliner Tageblatt«, je b*1 te dni v Hamburgu razkrit nravnosten škandal, ki utegne zavzeti še velike dimenzije. Ravnatelj orientalskega seminarja, hamburški univerzitetni profesor dr. Ritter je bil aretovan z dvema trgovcema vred radi težkih nravstvenih zločinov, izvršenih na' mladoletnih dečkih. A retovanci so zahajali v telovadna in plavalna društva mladoletnih ter se vozili s svojimi prijatelji na dolga potovanja. Pri tem so ložirali ž njimi v hotelih ter uganjali orgije. Zapeljani dečki so vsi iz veleuglednih hamburških rodbin. Šk#u* daloznenui početju troperesne deteljic® so prišle oblasti ua sled, ko se je vrnil te dni neki deček iz take ekskurzije P0^ polnoma onemogel in duševno str Hamburg. 80l„ce, ampak — Ne samo vodu m so,l r’ tudi milo je predpogoj vsake uspesne želite. To milo je »Gazela«, kateieg dobite v vsaki trgovini. Ogromni naval na blagajne splošno priljubljenega Elitnega Kina Mjdka -j0v'V dokaz, kako krasen, kako veličastven in kako sijajen je velefinn iboljSi „QlIO'VAOIS ? predstave do Imenitna režija daleč prekaša vse pričakovano. — RnzkoSne^,^^ 0ijnl7j _ i2van. skrajnosti pokvarjenega Rima in rimskega cesarja Nerona. <)oma! Prekrasna umet- redno lepe žene. — pridite in prepričajte se! Mladino pus umetniški ovi(ester ,)0() niška godba, ki jo izvaja pri vseh predstavali nas goju ^ sebo. vodstvom proi. rersiugi' , r Predstave danes ob: 4., pol 6., pol 8., ». - Predstave jutri edeljo ob: .1. pol ■>, G., pol ^ ^ . . » »s i,er ao dosedaj že v predpoldan&kih urah bile r;!esdT;u;iu,,i’ ie odpr“ Co< nune, da ne zamudile v Val Elltnt KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. (Tel. 124) 5$ ’ % f; N* H : j« j ?4 r’ ***■?; f* ; O f' r 1 V i / '.V. fl: f* :« •- ■ ’'d r.-j ^ j® ■ M W si iteds ■- . 1 H ■Jsf P'- . '■ * £ u » V - •'. -' * 1 * - j„ %,4 -.1 iiijii J.) 1 N p f*'. -■ U« ■i 4 - ‘ vr l? S $ '-'i ? u > jjsjl & r ' ?Ef3»» Pl :r: M M - vm m w «ž y •* i V • S? (% j' 'i *’* 2* *'* v 1 *v V -1 v,> v »J v* w- f St0¥: £l'y .-.rv — v 'I~~s "v f •- f.'- -'~ il\Y:'ITiTi Vm"":; ' : •. i'.'j • :;'' r;:: :':: ri, 1; ; 4*. ^ ^•7 W V'T 1-1 | _• -i/, * f v V • ; >: ^ ■ A k pa w-4 . >:* fei j:- - . ;‘v; >;'S *<• 'i -j ^ f.-i ^ N k t-ši« ■;> v,- ’ -?’ri ' ■ 'M 'M ;-~J - • \ . ■ Šl k. e $ teh V f -&y ifc ^ w: ;. r >■} , M. k n ■' • lil crr- ■■■ - . - ... . «... - -• f' - - ■'«-> 4--. .... •-• s os« lejeno ■--ai ves« "'i :■ ■• v ■ ■■ H?* £'■<*$ ip»3 -’£$ te^H &l i M ' ;i »rji (S* i.v! • '■!;•■ jV- '.'Z fMT5»Tw strc-ž^sl , is r&py* PII i I tHiilifl? ?W k v-S1'^ '*č*8 t&jP E^j -&& & ® *• -j ’4 t* A . 'f’ntn UHU • ti .. ■?' s. S ti ’ fi V' \ •» i; si 'f ■■''• - c-, a te ti« <,J '**'» * y v . t i r ji " *- i fi;, -■• .* ' v t .s* již&o, proti poroštvu, . uredtiOst>i;h oči jev p m& - M kazila ir , ;:3.un coštn. h ra». -i ‘4.257 5 *«!**»: jpETSHOfiN" '-'CSlO^a U?S i«* CU !•: od‘3-12' , i: •:• i ■■ '— Hrana, ki ti ne tli.ši, te tudi ne redi. : ^-gaj tedaj po okusni in tečni hrani, kakor so izborne testenine . Pekatete-.. Do-he se v najrazličnejših vrstah. Izberi, J.ar ti diši! | — Za takojšnje zboljšanje okusa juh, '•mak in prikuh itd. naj se uporablja sa-u»o Maggi-jeva zabela. L|ubijaQ2i. 1— Uredništvo in upravništvo ^Narodnega Dnevnika« je v Simon Gregorčičevi ulici 1,: in ne v Wolfovi ulici 1. 1— Ha številna vprašanja obveščam .• sl. občinstvo, da prično molitve za mrtve dne 1. novembra točno ob i). pop. v Kapelici- pri sv. Križu, nato zapoj.; pev-zberi prt glavnem križu in okoli tričetrt na 4. prične žalna slavnost sa artve iz svetovne vojne pri judenbur-' em spomeniku, i— Merkurjev jour fix. Naslednji članki sestanek v četrtek 5. nevembra ob uri /.večer v salonu hotela Miklič, Kc-;eti ror.-i.a ulica. — Odbor. ^ošpodfirst«1«. LJUBLJANSKA BORZA, . ine BO. oktobra 1S25. Vrednote: Investicijsko posojilo iz ie- i^L oten. ib, loterijska državna renta za vojn« škodo den. 330, bi. 384; zastavni listi Kranjske deželne banke den. tiO, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske de- eine banke den. 20, bi. 22; Ceijs. a posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202; Ljubljan. ka kreditna banka, Ljubljana den. 230; Meri.antilaa i.-anl.a, Kočevje deu. 101, bi. 104: Prva hrvatska šledio-niča, Zagreb bi. ,Nihag«, d. (k :'.a iud. i trg. drvom, Zagreb den. :!-8, :i. -*U; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana v<-!>. 100, bi. 110; »šešuv, tovarna klo-d. d ftv.o^ja Loka den. 145, bi. 200; bukova drva, meterska, suiia, zdrava, ico Postojna tranz., 5 vag. den. 25.50, bi. 25.50; bukova drva, 1 m dolž., suha, ico nakl. postaja, 3 vag. den. 20, bi. 20; pšenica domača, ico Ljubljana den. 265; pšenica, ieo prekniurska postaja bi. 275; icoruza nova, sušena, nov., dec., v Kupčevi izberi, fco Postojna tranz., 5 vag. den. 200, bi. 200; koruza nova, medji-murska, na solncu sušena, fco Čakovec bi. 175; koruza nova, ico slav. postaja bi. 122.50; koruza nova v storžih, ico slav. post. bi. 75; otrobi drobni, fco Postojna tranz., b/n bi. 170; otrobi srednji, ico bačka post. bi. 145; oves slavonski, rošet, fco Postojna tranz. den. 200; ajda nova medjimurska, fco Ljubljana bi. 280; ajda, ico prekmurska postaja M. 260; proso, fco prekmurska postaja bi. 225; ■ aneno seme, fco Ljubljana den. 500: ii-žol mandolon, fco Postojna tranz. den. 345, bi. 350; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 300; krompir jed., fco štaj. post. bi. 80; krompir jed., foo postaja Beltinci bi. 76.50; krompir jed., prekmurski, fco Ljubljana bi. 85; kostanj jedilni, fco štajerska postaja bi. 300; laneno olje. fco Ljubljana den 1650; ježice, fco nakl. postaja den. 200; seno sladko, fco štajerska postaja bi. 80; seno kislo, fco šla je r-■ika postaja bi. 69. lii'RZE. Zagrob. S!’, okt. Devize: Nevvycii: ček 56.03-—56.63, London izpl. 272.43 -274.43. Pariz 288—242, Praga 166.48—168.48. Curih 1C84.125--1092.125, Italija izplačilo 222.68 -225.03, ček 222.8.-225.2, Berlin 1337.7-1347.7, Dunaj 791—801, Budimoeštp zoJtlj. 0.0794. — Curih, 30. okt. Beograd 9.21, Nevvvork 518.75. London 25.15, Pariz 21.67", Pr; ••• 15.375, Milan 20.50. Berlin 123.55, Bukarešta 2.46. Sofija 3.77, Varšava • 85.50, Punaj 73.15,' Budimpešta 0.007260. pridobiti lepo premoženje; io trdiic-v smo utemeljevali z računi, sb.tisliko. Ljudje so se morda čudili, zakaj ne opustimo žurnalizma in se lotimo reje domačih zajcev, tega rentabilnega posla. Neštetokrat sem dokazoval, d:i more posestnik 12 zajcev in nekoliko paineii v teku treh let zvišati svoje dohodke na 2000 f, ,iov ter da se to premoženje pozneje ko-piči brez vsakega truda. Spoznal sem mnogo lastnikov domačih zajcev, ki so pričeli z obli-gatnfm iucatom, vendar sem se čudil, da nobeden ni razpolagal z dohodki 2000 funtov. w ; Nekaj ni bilo v redu. Morda vpliva stalno ob- Jn odgovoril nekemu čitatelju, da*Ben John judi. !-ri čitanju •njegovih člankov momm priznati, da ti nasveti niso bili najslabši. l)u d; jih bil vpošteval, bi,si bil prihranil .'marsikatero pomoto. , trudna I« vase zakrknjena gospa je !.' sala :skuhinjske recepte«, o vzgoji in modi, slednje \ tistem drzno-osebnem stilu, ki ga še danes najdemo po raznih revijah. Lastnik oglavju »Domače kuharice« stare mom, bo izgubil nekje v Švici svojo prtljago vem, kako je prišla zadeva v to ali pa bo doživel havarijo pri Doverju. Če mu LiSi: u: Hircv 147. liiagu; bukovi plohi 50 in 35 mm, od do 3» cin, od 4 m dol/., napr., paral., ■ stre rob., I.. II., fco vag. Postojna ( ran /.. 715; jelovi (smreka in jelka), borovi hibdi od 25 cn> prem. in. (.d -!• m dolž. naprej, fco vag. na k L post. Štajersko bi. (Prevel F. G.) V prvih dnevih mojega žurualizma sem sodeloval pri reviji, ki je bila nekaka predhodnica današnjih ..magazinov«.. Ponašali sn.o se, da nam je uspelo Združiti pouk in zabavo. Čitalelj pa je moral oboje — pouk in zabavo — sam izluščiti iz objavljenih člankov. Dajali smo zaročencem dobro pre- i '/.iželel manj od njene plemenitosti: dobil j ssm'par ljutih pisem in tednik je izgubil Sti-i ri naročnike. Dotičnik je pisal, da je moral ; pia&iti svojo poslušnost napram našim na-;*• »vetom z razbitini porcelanom v vrednosti : dveh funtov, razen tega pa da ga »grofa za-i siiupljenje J;rvi. i Toda recept je bil zelo enostaven: stisni : mačko rahlo med noge ter. jo rani z osi rimi i škarjami na repu, ne da bi ji ga odrezal. Po-j zae.je smo možakarju s;;oročili, de se air-o •:;-ku operacija izvršiti le na vrtu oziroma v .leti. Samo idijot da jo je mogel izvršiti v — kuhinji. -Saš list se je bavil tudi s problemi etikete. latelje smo podučevali, kako je treba nagovarjati lorda in škoia, kako jim je srebati juho ... Bojazljivim mladeničem smo pripomogli do očarujoče okretnosti po salonih. Ljudem obojega spola smo dajali potom diagramov plesni pouk; pomirjevali smo njihovo dvomljivost o religijoznih stvareh in predložen jim je bil moralni sistem, kakršnega se ne bi sramovala nobena prižnica. Financijelnih uspehov naš lisi ni . beležil, ker je bil preveč naprede \ Zato je bila redakcija umijte viba. V moj resor, so spadali Nasveti za matere . Pisal, sem ji" s pomočjo ločene gospe, ki ji pokopala pet ottok. in ker sem 'mislil, tla sa ona na ie s,vari že razume. Bil sem avtoriteta na sle mišljene, obširne nasvete. Če bi jih bili vpo- dečiii področjih;'.>Smern!ce za notranjo ,dek<>- ■ Sl e vali, bi krog naših čitateljev z novo za- rafijo , Literarni ir.tsve.i za začetnike-;. Iva- j /nencu, ki je ootel kljubovati zakonu in poročiti'v Stockholmu bivajočo sestro svoje pokojne soproge, sem natančno opisal vse postaje, hotele itd. Režija je bila izborna. Čudno je le, da me tisti človek več ne pogleda in da mano še ni spregovoril besede, tistega slučaja ne bom pozabil in zato ne dajem mojim sotrpinom nikakih nasvetov. ' o ■ o, strešno opeke im:.mo vedno v zalogi 'odražone opekarno d.’d. v Ljubija.,;. Pameten škof. Pariški nadškof monseigneur bubois slovi kot jako liberalen cerkveni knez. V nasprotju s sv; jimi kolegi v drugih državah ni biča; niti shiminj-ja, niti > ti xtrotta v fulinihantnih pastirskih pismih, niti ui prepovedal damam v krr.t-! kih krilih, z golimi rokami in globokim decolettejem, vstopa \ cerkev. 'l'e dni je intervjuval. visokega cerkvenega dostojanstvenika pariški publicist Georges Martin o usodnih vprašanjih. Monseigneur Dubois je izjavil med diugim bledeče: Zenska moda je kot vsak drug kulturni pojav, izraz duha ea- konsko srečo vzbudil upravičeno zavist vse- daljo Resen opomn: nikaleničent (podp.sa- | sa. Bla»a Dclnp nhloVo nri •• . ;.-a ostalega sveta. Naročnikom smo dopove- 1,0 ^trmek Harry ;). !larry je bil dober, pa- ; v . ”. ‘ •; • cerajmpred- .lov di, da si morejo z re;o domačih kuncev 'meten starček ia je poznal \se 5-zav, mlaili.i i oiaj. l.pm so mogoče bolj odgovarjale (121) !)l!i6iKU i opisal Ituoun ii.ru.il. ikoK smfo, »Ali- pa nas bo vzel »Kolumbus« s seboj?« »Zakaj ne? In če drugače ne — kdo bi ne na-pravij, izjeme z vami in z vašim avtomobilom? Torej ",e n® b«ste peljali sami preko Oceana?« Okretno HG izogne Leonor vsem nadaljnjim vpra--anjem; zalivali se ter zapre okence. Vija.c Začne zopet delovati, cilj je mogočen parnik >Koluiiibusc, iSa parniku nehajo vsi delati in strme. Tudi to so že vedeli, da je dospel čudežni avtomobil v Cap-tovvn. Leonor se posluži enega izmed gornjih okenc, da jo razumejo. »Govorila bi rada z gospodom kapitanom.« »Pravkar se vrača tamle kapitan Arlen s suhe zemlje!« doln je že vzdolž plavajočega avtomobila. Leonor govori skozi okence s kapitanom, ki je zelo vljuden mož. Da, kapitan Arlen je voljan vzeti avtomobil s seboj. »A ostati mora na krovu.« »Ali pa bo stal dovolj trdno?« .-•Kakor skala. Dokler drže deske moje ladje. Le iokar se ne bojte, privezovati znamo dobro. •Koliko i>o pa veljalo?« To bom šele zračunal.« Prehranjevali se bomo sami.« »To prav nič ne izpremeni cene. »Ne, mi sploh ne bomo izstopili iz avtomobila. »Kako, sploh ne stopili iz njega?« »Ne, mi smo in ostanemo tu notri kakor v za’--ju, ravnajte z nami kot s tovorom, avtomobil je' le embalaža. Izstopili ne bomo vso pot.« Ali, zakaj pa ne? ; Gre za stavo.« »A tako, za stavo!« takoj razume Anglež. »To je drugače. Upam pa, da mi vseeno dovolite, da včasih govorim z vami.« »To pač! Torej, koliko bo veljalo? Le približno?« Kapitan premeri z očmi avtomobil. »Stopetdeset funtov šterlingov.« Leonor in Georg sta pričakovala pač mnogo drugačno vsoto. Gotovo pa jim ni rekel kapitan vsled uslužnosti tako nizko ceno. Tak kapitan odloča o vseh stvareh, kar ni direktno zoper njegove predpise, vedno pa mora čuvati interese svoje družbe, ne sme delati izjem, ne sme vzeti pasažirjev kot svoje goste. Ce to stori, kar se zgodi večkrat, potem ima za to dovoljenje — privileg, ki si ga ne pusti odvzeti pač noben kapitan. , »hif i olikost tovora je cenil izkušeni mož gotovo pra-mo. Zakaj pri ladjinih tovorih gre le za prostor, ne ; a težo. - , ■ « ! •a. ee ste ves čas v zaboju, potem ste tovor!« e smeje kapitan. Imam štiri spremljevalce.« Ali ostanejo ti tudi ves čas v avtomobilu in se prehranijo sami?« , ■Da. Petem je le stopetdeset funtov. In nalaganje in izlaganje?« »To sem že vštel.« * Takoj se začno vkrcevati. Mornarji polože okrog avtomobila vrvi in verige, škripec potegne igraje ogromen zaboj navzgor, ki ga pritrde z vrvmi in veri-;;omi za dimnikom , b srednjem jamboru. Leonor reče še enkrat Georgu, da, ni mislila, da bo tako poceni. Ce bi pa ne bili dobili tedaj v Arbaku onih pel-olo funtov?« dostavi potem še. Potem bi si pomagali na kak drug način,« odgovori Georg. Ok lopne plošče puste zaprte. Georg meni, da bi jih vendar spustili, a Leonor noče o ten; nič slišati. Dan mine, kot vsi clrugi. Skozi ckenca vidijo še celo več, kot mnogokrat na poti, kjer so včasih pre-vozili silne razdalje, a se scenerija ni izpremenila prav nič. tekmovalke moških. Nežni spol se je te- , kom desetletij bolj približal moškemu, i to se mora izražati seveda tudi v oble- < ki. Gotovo je izgubila ženska s tem j mnogo na gracioznosti, kar je obžalova- j nja vredno, pridobila pa je na sili in energiji. Vse to se izraža v modi. »Ali mislite, eminenca, da bi bilo v interesu cerkve, da bi se pospeševal povratek k stari ženski modi?' umetniškemu smislu in okusu kot dandanašnja kratka, globoko izrezana krila. Na drugi strani pa se ne more oporekati, da ima nova moda pred prejšnjo prednost, da je bolj praktična in preprosta. Življenje stavi na ženske dandanes vse druge zahteve kot nekdaj! Niso več samo matere in gospodinje, temveč mnogokrat v poklicnem življenju uspešne V modnem solor&u M- SEDE jj-STRNAD LJUBLJANA, Prešernova utica št- 3 so ctošle zadnje novosti v klobučevin sižh (filcasiih) £r* na|modernejših klobukih Žalni klobuki vati.-.o v zalogi. - Postrežba loCna. - Cene zmerne. r. z. z o. z. v Ljubljani MESTNI TRG ŠT. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. ■ ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllUl!. VEC1E IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti ustavitvi. fMmltKO posbedniSk im Speucijski BURi m j &|UBE)ANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Itn rt O T hrtoj.ivknmi Telefon lnfcnirban .OBOM". M«v. 4S4. PODEGŽNICE s Maribor, Jesenice, Rakek. Mtmljii vm v to stroko spadajoče posle in pod kulentnlml poijoJJ« laatopnlkl družbe spalnih voz S. O. E. ea ekapreme poSllJKe. ^ IIIHIIIIIlt11tTrt1MHIltt1Tt‘“*. ssssnesMeeneeeea«. Vrtnarske zadeve posreduje društvo „Vrtnarska šola4* v Kranju. MBtžiaaBBBaBBUBf ga« ■■■■HMaBfaHBBiBESSBI JMBBIMBiSMMIIMBtltfiliiN"*' aiAaoi&• »Sfc # 42 ** *£ i i • & \; 1 f » tovarna vinskega kisa, d. i o. z., Vz',llzu.t nudi i » naifineiši Ji? aaiokusrlši rs-mbni leis k i | **ns*e<«a fcii«. * s * *. itoolevatjte poituclSio 1 * S 8 S TehnKna in nitimcdemeis | . iirEiens kisam« v iugeslavlii. v i v* j' Pisartta: Hublja#«, Ptwsis!ta ctsls ?!ev. 1 j, ti. nlas^fapjt. st ianiNh—ihmibii—■nnimniiNMnaniimiim v ugimnimrnTninmifmiflB 3 za navadno leto 1926, ■ ki ima 365 dni. tflf 2 „VELIKA PRATIKA" je ■ najstarejši slovenski m B kmetijski koledar, koji H a ja bil najbolj vpoštevan | jjj že od naših pradedov, g B Tudi letošnja obširna Lz-jjj daja se odlikuje po bo-55 gati vsebini, zato pide p 1 prav vsaki slovenski I , ^ rodbini. — Dobi se v j 2 vseh ttgovinah po Slo- g O veniji in stane 5 D. Kjer f H bi jo ne bilo dobiti, naj I ■ se naroči po dopisnici pri g 3 J. Biasraka naslednikih f a tiskarna In litografičnl zavod | Ljubljana, Breg štev. 12 g -cšleArii&i: j i !cr modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne, biserne in druge, galice, nahrbinik«, nože ieadno oro, prtLoje. - “• Ljubljane« euzu Prešernovega spomenika ob vodi najboljši šualnl Stroj /a r o sli Insko ali obrtno ra oo. sva to v no znanih znatiiK.. „«WTZ W" „A0LER“ „F>H0NIX -isto tsm posi-mezne dele 20 stroje In «0 ese Igle. ol|8 lermem. nneumeflk« °ou» o «e:e n;ti ne stro) breirliženl Večletne garnnclia! ns »ellio: *>» '‘lo.o 1 Vaša knjiga: lugosloveni v Ameriki Gospodarski, socijalni, kulturni in nacionalni problemi Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ameriki. LJUBLJANA blizu Prešernovega spomeniiu — ob vodi.