113. številka. Ljubljana, v sredo 20. maja. XVIII. leto, 1885.
Ilhaja v8»k dan ive*er, izicam nedelje in praznike, ler velja po poŠti prejeman za a v s t rij sk (M) g erske dežele za vse teto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr, i* jeden mesec 1 gld, 10 kr. Za poSiljunjo na dom računa se
'0 kr. zh uieiec, po  0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje 16 od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrat t.uka, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvole franho -ati. - Kokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravni šiv o je v Frana Kolmana hiSi, „Gletlali&ka stolna'. Up ravni Stv is naj se blagovolijo pošiljati naročnine, leiJauiacije, oznanila, ti j. vae administrativne stvari.
ta
HO pO
Dragi rojaki!
drugič gremo pod grof Taaffe-jevim ministerstvom po minuli Šestletni d6bi k volitvam za državni zbor. Tako dolgo se še ni držala nobena vlada, odkar nam je presvetli cesar podelil ustavne pravice, kakor sedanja.
Gotovo najboljši dokaz, da načela te vlade, ki hoče vsem narodom biti jednako pravična, najbolje ugajajo naravi, željam in potrebam razno-narodne avstrijske države.
Zatorej nas z radostjo in zaupanjem napolnuje slovesno v prestolnem govoru izrečeno zagotovilo, da bo sedanja vlada z vztrajnostjo in udanostjo za državno blaginjo nadaljevala nastopljeni pot, da začeto delo dovrši. Nadaljevalo se bo torej prizadevanje, da se doseže vsem jednako koristno ravnotežje v državnem gospodarstvu, posebno pa, da se popolnem uresniči po ustavi vsem narodom zagotovljena narodna ravnopravnost kot pogoj prave ustavne svobode, kot pogoj resnične sloge in bratovstva mej raznimi narodi te države.. / Našim poslancem bo pa še posebna naloga, da se tudi nižjim, pod prejšnjimi tako imenovanimi liberalnimi vladami popolnem zanemarjenim stanovom, in to: kmetu, obrtniku in delavcu, kolikor mogoče, zboljša težavno življenje, da se dopolnijo in olajšajo pota trgovini in prometu po zgradbi naši deželi potrebnih železnic, da se posebno nam izpolni dolgoletna želja zastran dolenjske železnice in da tudi naša dežela dobi potrebne kmetijske in obrtnijske šole.
Res, da nam iz raznih nemških krajev na ušesa doni krik jedne stranke, ki v imenu nemške kulture in nemške hegemonije zahteva zatiranje naše narodnosti in našega jezika in s tem zatiranje našega dušnega in materijalnoga napredka; ki v istem hipu, ko izreka avtonomijo posamičnih dežel in kraljestev za pogubno državni moči, dela na odcepljenje Galicije in Dalmacije od sedanje državne zveze in po tem takem na omajanje samostalnosti in moči naše čestite Avstrije, ki je zdaj jedina bramba, jedini ščit našega deželnega in narodnega bitja.
Kakor nas pa ti, za človeško omiko nečastni pojavi silijo k skrajni opreznosti, tako nas zopet tolažijo in hrabre* pravicoljubni, prtrijotični ghisovi od druge nemške strani, iz tabora nemških konservativcev, poudarjajoči na podlagi naše sv. vere pravico, spravo in ravnopravnost vseh avstrijskih narodov. Takim Nemcem radi podamo svojo roko in bomo ž njimi ter v prijazni zvezi z našimi slovanskimi sodržavljani delali za blagostanje nas vseh, ter na srečo in slavo skupne naše domovine Avstrije po lepem gaslu našega presvetlega, vse narode jednako ljubečega vladarja: „Viribus unitis". (Z združenimi močmi.)
Ako so pa to naša načela, katerim gotovo vsi radostno pritrjujete, potem ne bo treba dolzih premislekov, kake in katere poslance bomo volili v ta državni zbor. Kdo bi nas mogel v njem primerneje zastopati in bolje delati na to, da se nameni v prestolnem govoru naznačeni, dosežejo, ko tisti, kateri so za ista načela kljubu velikanskim težavam zvesto in vstrajno že delali v pretekli dobi državnega zbora, ter dejansko dokazali, da so tej nalogi kos.
Može, ki Vam je priporočamo za poslance, že poznate iz skušnje množin let in veste, da se moremo na-nje popolnem zanašati. Vsi so naši rojaki, častiti in spoštovani v domovini in drugod. Oni so popolnem nezavisni in torej lahko brez strahu in brez stranskih ozirov zastopajo naše koristi zgolj po svoji vesti in svojem prepričanji,
Tudi drugod, kakor je vidno iz javnih glasil, bodo stari poslanci državnozborske desnice, ki so ji bili zvesti, zopet voljeni. S temi svojimi starimi zavezniki ponove" naši dosedanji poslanci še krepkeje prejšnjo trdno zvezo v nepremagljivo hrambo proti vsem sovražnim napadom na naše pravice in v dosego tega, kar je naši državi, naši deželi in našemu slovenskemu narodu potrebno.
Saj nas skušnja uči, da posamični poslanec, naj si je še tako moder in delaven, v državnem zboru sam ne opravi ničesar; le od složnega ravnanja naših poslancev v prijateljski zvezi z jednakomislečimi poslanci drugih dežel je upati dobrih vspehov.
Izrekli so se pa tudi vprašani zaupni možje za sedanje poslance, za nekatere soglasno, za druge z odločno večino.
Centralni volilni odbor vam torej po vsestranskem preudarku z dobro vestjo soglasno priporoča stare poslance — izimši Ljubljano, kjer se je gosp. Peter Grasselli, župan Ljubljanski, iz službenih ozirov poslanstvu odpovedal.
Centralni volilni odbor se trdno nadeja, da se boste po tem priporočilu vsi ravnali, zvesto držali se narodne discipline, dobro znajoč, da s trdno disciplino tudi mala vojska zmaguje, brez discipline pa velika propada. Naj vam bodo v tem izgled ravno naši dosedanji poslanci, na katerih trdni slogi in disciplini so se brez vspeha razbijali sovražni levičarski napadi.
Bodi še dostavljeno, da vse te poslance — razen onega za Ljubljansko mesto — vam je priporočal že naš nepozabljivi stari voditelj, zdaj že v božjem miru počivajoči, rajni g. dr. Janez Bleivveis, čegar spomin nam je svet in čegar gaslo: „Vse za vero, za dom, za cesarja", nam bodi tudi zdaj naše jedino vodilo.
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Rene Lefebvre.  Posloveni! * * g Stat noininis niubra.) Dalje)
Triiudvajseto poglavje. Obravnava pred mirovnim sodnikom.
Vsedši se poleg Humbuga pazil sem le na to, da sem se vzadaj spoštljivo zadržal. Humbug je male neznatne prepire naglo razsojeval, jaz sem pa sobano ogledoval.
Odra ni bilo nikakoršnega, ki bi bil sodnika nad pregrajo količkaj zvišal; priprosta pregraja je ločila sodnika od občinstva. Humbug sedel je za veliko pisalno mizo, na katere jedni strani je pisal elerk ali sodni pisar. Sodniku nasproti jo bil nek križevat predel za zatoženca; malo spredaj pred zatožencem stala je miza za tožitelja in priče. To je bilo vse. Priprostost prozorišča je pomnoževalo še to, da nikdo ni bil posebno oblečen. Nikake uradne noše, nikake kapice, nikake lasulje! Ta priprosti narod ima toli priprosto zaupanje v pravosodje, da brez vseh navadnih oblik nanje veruje.
Povsodi se čuti prava puritanska čvrstost. Pristavite Še častno mesto za brzopisce. Ti zastopajo narod, ki sodnike nadzoruje in pravosodje presoj uje. To je črez in črez ljudovladsko! In vender ni je države, kjer bi zakon bolj spoštovali ter v sodnike bolj zaupali. To je jedna izmej onih čudovitih prikazni), ki najočitniše spričujejo, da je Saksonec za svobodo ustvarjen kot n. pr. Francoz za vojsko in Nemec za kislo zelje in modroslovje. Neumno je bilo, da so naši očetje mislili, da svoboda, ta težka hrana, vsakemu želodcu ugaja. V svojej nevednosti te dobre duše še slutile neso, da so razposebi-joči(races individualistos) in o sred ičijoči (r centralistes) narodje (dva kaj lepa izraza!), katerih jedni so ustvarjeni, da osamljeni kot orel plavajo po praznem prostoru, drugi pa, da čredoma žive ter se kot ovce striči dajo. Politika, vera, modroznanstvo, svoboda, to vse so le prirodoslovna vprašanja; le različitosti so, po katerih se homo civilisatus od vseh dvonožnih in štirinožnih živali razločuje.
Čudovita najdba! Neminljiva večna slava vzvišenim veleumom sedanje dobe!
Ko so bile vse državljanske pravde odpravljene, pripeljali bo zločinca v predel.   Bil je mlad
bled mož z dolgimi lasmi, bolj ženskega in nesramnega lica. Na Ilumbugovo vprašanj« povedal je svoje ime in bivališče, pristavil je, da je krojač in da je nedolžen.*) Potem se je usedel, zukopal roko v dolge goste kodre ter svoje tožitelje gledal z zani-čevalnim smehljanjem.
Gospod sodnik, rekel je redar (policeman), ta je jeden izmej najbolj prekanjenih sleparjev v mestu; zasačili smo ga v gnječi, kjer je bilo v četrti ure odrezanih pet žepov. Prijeli smo tega nam dobro znanega glumača; v žepu je imel te velike škarije, razen tega pa nesmo nič pri njem našli.
Ali ni druge priče ali druzega dokaza V vprašal je sodnik.
Ne, gospod sodnik.
Tedaj, izpustite tega gentlemana in drugi pot skusite biti bolj spretni in srečni.
Tat je pozdravil Humbuga ter odšel popolnem miren, kot človek, ki o odvezni sodbi nikdar dvomil ni.
Kaj! rekel sem Humbugu, vi izpustite tega prepekanca ?
*) To plead guiltv, aH not guilty pravi se priznati svoje hudodelstvo ali pa reči, da sem nedolžen. Zakon le to zahteva od zatoženca.
Kandidatje, katere Vam volilni odbor priporoča v soglasno izvolitev, so:
dne 28. maja t. L
a) Za sodnijske okraje: Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike     c) Za sodnijske okraje: Postojina, Bistrica, Senožeče, Vipava,
Lašiče, Ribnica, Litija in Zatičina: Logatec, Lož in Idrija:
gosp. Karol Mlini, g0sp. Adolf Obreza,
kanonik in deželni poslanec v Ljubljani. posegtnik in deželni pos,anec [z Cerlmice
b) Za sodnijske okraje: Kamnik, Brdo. Kranj. Loka, Tržič.      ,v ~    j •• i    i   •    u „ _.    „       .   . ^
Radovljica in Kranjska gora: '        '     d> Za sodn,Jske ok,aJe:n^mfMetlika  ' KostanjeVI°a« čr*
prevzv. gosp. grof Karol Holienuart, n ™J '' Preifer
tajni svetnik Nj. Veličastva, predsednik najvišemu računišču in graščak v 6UDF* w«J^"» ■ ■ ^■■^■5
Ravnah na Notranjskem. posestnik in deželni poslanec.
e) Za sodnijske okraje: Kočevje, Trebnje, Žužemberg, Radeče
in Mokronog;
svetli knez Ernest Wliitllschgratz,
bivši državni poslanec.
IX. V »©stik ixx trgih
dne S. junija/ t. 1.
a) Za Ljubljano, ki voli 2. junija, in za obrtno in trgovinsko b) Za Postojino, Idrijo, Vrhniko, Lož, Radovljico, Tržič, zbornico, ki voli 3. junija, vsled soglasnega sklepa volilnega shoda Kamnik, Kranj in Loko:
dne 19. maja:
prevzv. gosp. grof 14 uro i llolieimart, g0SP- dr- J©«ip Pokltikar,
tajni svetnik Nj. Veličastva, predsednik najvišemu računišču in graščak v posestnik in deželni poslanec v Ljubljani.
Ravnah na Notranjskem.
c) Za Rudolfovo (Novo mesto), Višnjo goro, Krško, Kostanjevico, Črnomelj, Metliko, Kočevje in Ribnico:
gosp. grof Albin Margberi,
graščak v Otočci pri Rudolfovem,
Centralni volilni odbor v Ljubljani
dne 20. maja 1880.
Luka fcvctee, Ivan n urnik, Peter GraueUI, »r^Joaip Tofinjak,
deželni poslanec. deželni odbornik. župan in deželni poslanec, deželni poslanec.
Ur. Karol vitez ItlHit* is-1 rsl< niski. J,nkn ISnoie.
deželni poslanec. deželni poslanec.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubi j an i 20. maja.
Kar se tiče volilnega gibanja, je najpomenlji-vejši volilni oklic nemških liberalcev na Češkem. Pomenljiv je zato, ker je narodni boj najhujši na Češkem, znamenit pa tudi zato, ker češki Nemci odpošljejo jako veliko število poslancev v državni zbor. Ta oklic nam sicer ni prijavil nič novega. Ravno tiste fraze, rajno tiste tožbe, ki jih vsak dan premlevajo nemški liberalci v kandidatskih govorih, lirž z začetka v oklici tožijo, da sedanje ti-Bkovne razmere ne dopuščajo, da bi mogli vse povedati, kar jim teži srce; pri tem pa ne pomislijo, da so sedanji tiskovni zakon sami sklenili, da so zatirali ž njim slovanske liste. Potem pa naštevajo krivice, ki se češkim Nemcem gode pri sodnijah in druzih uradih ter v šolah, povsod se namreč vedno bolj uriva češčina, to tja. kjer je prej ni bilo. Nadalje tožijo čez spremembo volilnega reda za državni zbor in za trgovske zbornice, po katerim bodo zopet izgubili nekaj poslancev. Program je skozi in skozi nemško-nacijonalen. Vidi se, da so češki Nemci
otresli vse .druge politične uzore, razun hrepenenja i po nekdanjem gospodstvu. Svoboda in kar je dru-' zega še lepega, vse se je moralo umakniti narodnemu šovinizmu. H koueu pa ta oklic vabi k slož-nosti. Sicer se v tem programu ne najde nič pozitivnega, iz česar bi mogli sklepati,  kako mislijo postopati, samo toliko je gotovo, da se češki Nemci v zboru postavijo na ultranemško stališče. — Pred-včeraj je v Leopoldstadtu v telovadnici gimnazije na Dunaji prof. Suess razvijal svoj program in se ponujal za kandidata.   Ves njegov dolg govor bil je jako suhoparen. Prizadeval se je dokazati, da nobena druga stranka, katerih je mnogo na Dunaji, kakor: ljudska stranka, narodnostni klub, stara gospodarska stranka, klerikalci, protisemiti razne demokratske stranke, ne more dostojno zastopati Dunaja in njega koristi), kakor samo zjedinjena levica. Nekateri volilci so bili zadovoljni z njegovim dokazovanjem, drugi pa zopet ne. Bolji je pa vse-j kako bil kandidatsk govor demokrata dra. Ferdi-| nanda Kronavvetterja v okraji Josephstadt. Ta VBaj i ni samo praznih fraz žvečil, ampak je povedal, kaj j da hoče. Rekel je, da se bode potegoval za občno ! direktno volilno pravo in da se naredi zakon, ki I bode zabranjeval vsako uplivanje na glasovno pra-
Nedvomno, ker tu ni stvari, ki bi se tikala hudodelstva (corpus delicti.)
A slabo ime tega zanikerneža, odrezani žepi, škarije, to so pač dokazi.
Ne, odvrnil je Humbug; to so le gole sumnje. Kaj verjetno je, da se je ta človek gnjetil med množico, da bi kradel; a zakon kaznuje le hudodelstvo, ne pa namena. Zakon priznava pomišljevanje, strah in očitanje vesti. Ko bi ljudi obsojeli že zaradi golega namena, kateri poštenjak ne bil bi v svojem življenji desetkrat obešen? In vrh tega, ko hitro vi Bodniku priznate pravice čitati v srci zatoženca, kaj bode potem človeška pravičnost druzega kot hinavska samovoljnost? Potem ni več kažnjivo dejanje hudodelstvo, ampak to dela le trmoglavost in predsodek sodnikov.
Srečna dežela, vskliknil sem, kjer zakon tatu varuje.
Še bolj pa varuje nedolžnega, odvrnil je Humbug. Kdo se bi pri vašem izpraševalnem in preiskovalnem redu odtegnil osobnemu sovraštvu ali pa političnemu maščevanju? Kateri sodnik bi pri Vašem razlaganji in pojasnjevanji ne bil podvržen zmoti in kesu ? Themis (boginja pravice), dragi prijatelj, je slepa; ne vidi ne, čuti pa. Če hočete, da
bode delovala, položiti morate na nje tehtnico corpus delicti, nekaj stvarnega, nekaj težkega, kar tehtnično skledico navzdol potegne; a sumnje, na-meni in nameri, slaba preteklost, vse to nič ne tehta: Sunt verba et voces, praetere»quo nihil.
Ta trenotek jo ustopil kot redar (policeman) opravljen velikan, ki je v rokah držal malega moža ter ga noter privlekel; možiček se je obnašal kot hudiček v blagoslovljeni vodi; vender porok nesem za natančnost te primere. Velikan je šiloma potisnil pritlikovca v predel; potem si je popravil suknjo, katere ovratnik je bil odtrgan, obrisal si je ves razpraskan obraz ter je rekel ves zasopljen:
Gospod sodnik, tu sem vam prinesel upornika.
Ne zamerite, rekel sem Humbugu; vi pač ne bodete na mah sodili o prestopku, ki se je zunaj sodišča dogodil V
Zakaj ne? odvrnil je Humbug, osupnen po mojem vprašanji.
A red in oblike? Denite vender tega človeka najprej v zapor, redarstvo naj prej stvar poizveduje, potem naj se nasvetuje kazen, po tem na-svetovanji kazni preiščite vi sami korenito in resno vso zadevo in to preiskavo naj se potem na drobno presodi, da se ne pripeti kaka pomota ali pa ne
vico nepremožnih ljudij. Državna uprava se mora tako premeniti, da se bodo davki porabljali v pivi vrsti v korist onih, ki jih plačujejo. Kar se tiče direktnih davkov, treba bode na to delati, da se upelje progresivni dohodninski davek. Pred vsem je pa treba skrbeti, da se redni stroški tudi pokrijejo z rednimi dohodki, kajti sieer bode država vedno zavisna od velikega kapitala. On je za obširnejšo samoupravo. V gospodarskem oziru je on zato, da bi se zadeve, ki se tičejo javnih konstij, kakor zavarovanje, prometne naprave, preskrbo vanje kredita, ne prepuščale več privatnim društvom. Kar se tiče obrtnije, misli on, da bi zadruge po novem obrtnem zakonu, ako bi prav izvajale svojo nalogo, utegnile mnogo koristiti. Nato se je izrekel proti carinskej zvezi z Nemčijo, ker skušnja uči, da po carinskej zvezi gospodarsko silnejša država si podvrže slabšo državo tudi v politiškem oziru Ce ze hoče Avstrija s kom sklepati carinsko zvezo, naj jo z balkanskimi državami. H koncu se je pa izrekel za nemški državni jezik, ker to je neobhodno potrebno bilo izjaviti, kajti drugače ni niti mHiti, da bi ga Dunajčani volili. To zahteva mišljenje, ki vlada sedaj na Dunaji in skoro po vseh nemških krajih v Avstriji. — Po kmetskih občinah se po
prikaže kaka strast. Pustite si časa štirinajstih dni, cel mesec, če treba tri mesece, na čas pač ni gledati; a ravnajte se po redu in oblikah; te so pravo varstvo svobode.
"Umirite se, doktor! pri seji precej bodemo to preiskali v pričo ljudstva, v pričo vse drŽave. Ta luč prešine vsako pomoto in vsako strast.
Solem f|iiis discerc falsum Audeat.
Zatoženec imel bode vsakatero poroštvo, katero le zahtevate, razen prestižnega zapora; to se pa njemu, mislim, ne zdi toli imenitno kot vam.
No, nadaljeval je redar (policeman), še le včeraj sem došel s kmetov ter sem bil danes zjutraj prvikrat na straži. Kar prileti ta gospod k meni, obupan, zasopljen, rudeč kot rudeča repa; — Policeman, zaklical mi je, vender sem vaB našel. Naglo, naglo, pomagajte; treba vas je. — Kaj pa se godi? vprašal sem ga. — Oh, odgovoril mi je ter glasno vzdihnil, oh godi se ostudno hudodelstvo, če je vi ne ustavite! Ali vidite tam doli množico ljudij; tam je mož, ki z debelim korobačem svojo ženo pobija. Le poslušajte; vse kriči: umor! Tecite vender hitro, da zabranite nesrečo.
(Dalje prih.)
vseh kronovinah sedal vrše volitve volilnih mož. Iz poročil, ki smo jih dozdaj dobili, se pa se ne more zanesljivo sklepati, katera stranka^ bode kaj prido- ; bila, katera izgubila. Na Zgornjem Štirskera se kaže, da bodo konservativcem „bauernvereini" s svojimi kandidati odtrgali kak sedež, vender to še tudi ni ; gotovo. — Poslanec dr. Russ je že izumel več na- j Črtov, po katerih naj bi se doseglo sporazumljenje mej Cehi in Nemci na Češkem. Ti njegovi nasveti ! se pa neso priljubili niti Čehom, niti Nemcem, bili i so tedaj vsi mrtvorojeni. Nedavno je zopet izumel I tak načrt in ga razvil pred svojimi volilci. Nasve- j toval je, da bi se poklicalo ministerstvo iz samih Uradnikov, katero bi dognalo sporazumljenje. Odpravila naj bi se pa znana jezikovna naredba za Ćesko. „Pokrok" odgovarja na izpeljave tega Nemca In pravi da uradniškega ministerstva ni treba, ker i se ima izvesti sporazumljenje mej narodnostmi, ne za s kako vlado.  Čehi so vsakokrat pripravljeni | sporarumeti s'e na podlagi popolne jednakopravnosti. Jezikovnej naredbi se pa ne odreko, ker se mora | priznati Čehom isto pravo v nemških okrajih, katero uživajo Nemci v Čeških. — Podrijanski volilci so se izjavili proti Gregru za češko višjo šolo, za zemljiško kulturo, kakeršno imajo Nemci na Dunaji, splošno volilno pravo, pravno uravnavo razmer mej deželami češke krone in ostalo državo in splošno sporazumljenje mej narodnostmi.
Naučni minister baron Conrad izročil je sedaj spomenico, katero je bila rusinska deputacija izročila cesarju, gališkemu namestništvu, da o tej stvari poroča. Ob jednem se je vprašalo rusinskega metropolita in rusinska Škofa v Przemislu in Stanislavu, kako mislita o tem.
V nanje države.
lliiNija bode letos nabrala 230.000 vojaških novincev, tedaj GO00 kakor vlani in 12.000 več kakor predvlanskem. — Generalni gubernator na Finskem grof Hayden objavil je v uradnem listu, da se za Finsko uvedejo prejšnja cenzurna omeje-jenja, ker so nekateri listi nepatrijotično pisali o rusko-angleškem konfliktu. — Ministerstvu za centralno Azijo, katero misli osnovati Rusija, bode pridan sovet, sestavljen iz bivših gubernatorjev central-noazijskib pokrajin.
Razmere mej Anglijo in I&iiftijo so zopet bolj napete. Rusija žolr, da se meja zanjo tako uredi, da jo bo mogla braniti proti napadom sovražnih rodov. Zato pa Rusi ne morejo odjenjati od svojih zahtev. Ako v Angliji tega ne spoznajo, potem bi bilo mirno sporazumljenje nemogoče. Rusi se pa nadejajo, da bode angleška vlada to spoznala, in jim prijenjala.
Mi smo že omenili, da so na Sv. Jurija dan bili izgredi v Plodivu. Bolgarsko prebivalstvo v Vzhorinji lliuiieliji in Makedoniji je jako razburjeno, ker neće Turčija bera tov izdati škofoma v Uesktlbu in Ohridi. Dolže pa, da so tega krivi Grki, ki hujskajo Turke proti Bolgarom. Nemire v Plodivu zakrivil je pa pred vsem grški konzul, ki je s svojega balkona govoril jako hujskajoč govor na svoje rojake. Vzhodnorumelijska vlada in ruski konzul sta vse mogoče storila, da pomirita narod Tudi vojaščina ni mogla dosti opraviti. Kakor se govori je razburjeno prebivalstvo ulomilo v jedno grško lekarno, nekaj prodajalnic in kavarn in tam vse razbilo in polomilo. Ko so se grške zastave snele, se je ljudstvo samo od sebe pomirilo. Sicer so pa razmere na Balkanu jako napete. Le jedne same iskre je treba, pa bode vse v ognji. V Sredci iz hajajoč „Makedonski glas" prinaša v poslednji številki vojno pesen, ki se končava tako: „če Turčija Makedoncem ne pošlje škofov, bomo mi vojvode." Govori se, da se za sredi junija v Makedoniji pripravlja ustaja.
Belgijski kralj pride v četrtek v Berolin. Tam ga bodo kaj slovesno vspivjeli. Cesar je za-ukazal veliko večerno godbo, katere se bode udeležilo 1000 muzikantov.
Dopisi.
Wt levega brega Noee 18. maja. [Izv. dop.] Na le nekoliko pozabljeni udarec, ki je zadel Ko-baridce, opomnilo nas je „poslano" v „Lj. L." in v „Edinosti", s katerim se je zljubilo Logaškemu poštarju g. Muleju odkriti modrost svojih ust. Ne vemo, kaj ga je k temu napotilo. Njemu vsaj nihče ničesar očital ni, nihče se mu ni pritoževal, in dasi vera, da je g. Muley oblasten mož, da se „čutiw, kakor bi Nemec rekel, vender mislim, da g. Mu-lej ni imenoval g. Paliske poštarjem v Kobaridu. Njegovo opravičevanje bilo je torej neopravičeno, nepotrebno, pravo prisiljeno zelje, začel je gasiti, akoravno se pri njem niti saje neso unele, vse menda samo zaradi tega, da se zopet čita njegov podpis in njegov naslov kot načelnik poštarjev na Kranjskem, Primorskem itd. Podkovan pa je dobro, kajti odgovarjaje dopisnikoma v Soči, razklada zakon in druge stvari, o katerih dopisnika niti zinila nesta. G. Mule j trdi, da je imel g. Palisca mej prosilci gotovo največ sposobnosti. Lahko mogoče, a vse, kar je mogoče, ni res. Vsa ta gotovost ob-Btaje v tem, da zna Palisca italijanski govoriti in
nemški lomiti. To pa je baš za Kobarid neobhodno potrebno, kajti v Kobaridu in po Soški dolini govori se le laški in nemški, slovenščina je tu popolnem nepotrebna.  To je tudi Palisca dobro vedel, zaradi tega pri skušnji v slovenščini na tri vprašanja ni rekel ni bev, ne mev.   Pa v očeh g. Mu-leja je menda za Kobarid le oni sposoben, ki slovenski ne zna. Klanjamo se tej modrosti Logaških mogotcev in polubogov. A ne glede na slovenščino, ima v Kobaridu vsekako mož, ki imajo vse potrebne lastnosti: da poznajo ves okraj, vse avstrijske dežele, da govore tri jezike, ne pa samo jednega, kakor g. Muleja srček, g. Palisca, da so popolnem vešči poštnemu uradovanju, kateri možje so se pri tem imenovanji po krivici prezirali. A taki možje mogočnemu Muleju neso po volji. Kajti čarobno njegovo gaslo slove: Gosp. Paliska je že star poštar, ranjen je bil tam in tam, zato treba mu dati boljšo službo.   To je kvintesenca njegovega petoliznega argumentovanja, javni interesi so mu deveta briga. Kobaridska pošta je zaradi Pali sce na svetu, ne pa I Palisca zaradi poŠte in zatorej glavna stvar, da Palisca J dobi boljšo službo. Čudom se čudimo, da se nahaja v j Slovencih še pero, ki se drzne kaj tacega javno zago-j varjati. „Mesto naj se odda najsposobnišemu". Dobro, j dobro! Prvi pogoj sposobnosti pa je — tako sodimo mi i s svojim prostim razumom — da javni funkcijonar razumi jezik ljudstva, s katerim mu je občevati. In čo ne zadostuje temu prvemu in glavnemu pogoju, so vse druge še toli lwalisane lastnosti, le zlata pena.   Tako smo sodili  soglasno vsi Slovenci. Sedaj je drugače, odkar sta besedi „narodna volja" izključeni iz slovarja prožnih naših narodnjakov, odkar sta se pojma „jezik" in „narodnost" vrgla mej staro šaro in odkar se je proglasilo načelo, da kadar je izbirati mej idealnim pravom in materijalnim dobifkom, naj se vselej hlastno in z  obema   rokama  posegne po dobičku. Taka je sedanja javna morala.
I/. I^jiiMjanske okoliee 10. maja. (O regulovanji Save.) Kogar je pot dovela do Save v Ljubljanskej okolici, vzdihnil je nehote: „Koliko rodovitne zemlje leži tu neobdelane!" Prošnje in peticije občin do ustavoverne prejšnje vlade bile so zaman. Vsak potoček v nemških pokrajinah bil je prej na vrsti nego velika, deroča Sava. Zaman je kmet tožil o velikej povodnji, da nema zemlje, da mu je nemogoče velike davke odrajtovati. Vsaka prošnja je šla v koš. Na svetu vse mine, vse se polagoma preminja, in tako prišla je tudi pomoč ubozemu kmetu in pred šestimi leti jelo je delo urno od rok iti pri Lažeh, od tod dalje proti Dolu in Sv. Jakobom na Savi. Letos delajo „škarpo" na treh krajih in sicer v Podgradu, Brinji in pri Sv. Jakobu na Savi, kjer delo urno napreduje, da bode mogočna Sava vedno le po odkazanej jej strugi valila svoje peneče valove proti Hrvatskemu. Koliko sto in sto oral sedaj peščene zemlje spremenilo se ' bode v teku nekolikih let v krasne travnike! Za to urejenje mogočne, ob povodnji celo razposajene Save smemo mi Posavci pač veseli biti. Koliko tisočakov zaslužijo delavci in vozniki kamenja vsako leto! A kaj je to proti onej koristi, katero bomo čez nekaj let uživali.
Kakor pri vsakej reči in pri vsakem podjetji, tako se tudi pri reguliranji Save nahajajo sebičneži, ki hočejo, da bi Sava mejila njihovo posest. A za Boga, kam bi prišlo tehniško vodstvo, ko bi se oziralo na vsacega posamičnika! Ko bi se hotelo vsa-cemu ustreči, potem bi pač druzega ne kazalo, kakor Savo nazaj obrniti proti Gorenjskemu. Tu velja, možje, jedino občna korist.
Delo gre urno od rok in nadejati se je, da bode v Podgradu že ta mesec končano. Bolj počasi gre ono v Brinji, kjer jim vedno naraščajoča Sava dela veliko preglavic. Vodja tukajšnjih vodnih stavb je g. stavbeni pristav M. Kirschschlager, kateri je, dasi Nemec, pridobil kmalu srca vseh, s svojim prijaznim vedenjem in s svojim jako temeljitim znanjem tehnike, kateri vedno dela na to, da ljudstvo kmalu zadobi toli zaželjeni svet v svojo last. Iz teh vrstic izprevidi lahko vsak, da lahko z zaupanjem gledamo Posavci v bodočnost. Dobili bodemo več sveta, s svetom več pridelkov, s pridelki več blagostanja. e.
Domače stvari.
— (Volilni shod.) V mestni dvorani sešlo se je včeraj zvečer toliko volilcev Ljubljanskih, da se tako impozantnoga shoda v Ljubljani ne spominjamo. Navzočnih bilo je par stotin volilcev. Cesar-
ski svetnik M ur ni k pozdravi volilce, povabljene v ta namen, da se zjedinijo o kandidatu ter predlaga predsednikom župana Grasselli-j a.  Slednji, z živahnim odobravanjem vsprejet, prevzame predsed-ništvo in po kratkem nagovoru vpraša navzočne, ali želi kdo besede.   K besedi oglasi se dr. V o 5-njak, ter v obširnem in korenitem govoru predlaga kandidatom za mesto Ljubljansko grofa Ho-henvvarta. Govornik potem temeljito opisuje delovanje grofa Hohemvarta: v prvej dobi, ko je bil minister in v drugej dobi, ko je prevzel vodstvo avtonomistiške opozicije, katero je tako izborno vodil, da se je iz manjine premenila v večino, katere železnega obroča levica ni mogla pretrgati. Pripoveduje, kako previdno je grof Hohenvvart v vBeh slučajih postopal ter kazal pravo državniško modrost, da tudi v opoziciji ni nikdar bil proti dovoljenju bud-geta, dočim je levica to skrajno sredstvo pri prvej priliki uporabljala. I za Slovence stekel si je grof Hohen-wart mnogo zaslug in pri vsakej priliki je drage volje podpiral in priporočal naše želje in zahteve na upliv-nem mestu, vsekdar bili so mu na srci interesi dežele kranjske in Ljubljanskega mesta.   Da se torej takemu državniku, izbornemu govorniku, možu, kateremu bi Češka, Moravska in Galicija rade ponudile poslanstvo, ko bi že pri nas ne imel gotovega volilnega okraja, izkaže naše izredno zaupanje 8 tem, da ga postavimo kandidatom, to je v ponos vsem volilcem bele Ljubljane. Gosp. grof Ilobenvvart bodi torej naš kandidat za državni zbor. (Živahni živioklici.) Dr. Ivan Tavčar izjavi v imenu „od-ločnejše narodne stranke", da bode i ta za grofa Hohenvvarta glasovala, da s tem ovrže neosnovana očitanja,  kakor da bi bila „odločnejša narodna stranka" nasprotna grofa Taarfeja politiki. Po Tavčarjevem jako dobrem in tudi umestnem govoru vršilo se je glasovanje, pri katerem je bil grof Hohenvvart jednoglasno kandidatom za Ljubljano proglašen.   Sodeč po tem volilnem t shodu smemo sklepati, da bode udeležba pri volitvi ' jako mnogobrojna, volitev pa sijajna in dostojna I tacega državnika, kakeršen je grof Hohenvvart.
— (O volilnem gibanji.) V Senožečah ! izvoljeni so kot volilni možje: Zelen, Suša inMe-j den, vsi trije za dra. Dolenca. V Dvoru na Do-! lenjskera izvoljeni so, kakor se nam poroča, volilni I možje, ki bodo glasovali za g. Hrena. — Na Vrh-I niki bil je v nedeljo popoludne volilni shod, pri katerem se je volilcem predstavljal dr. Poklukar. Iz-mej 93 volilcev, prišlo jih je 40. Dr. Poklukar poročal je o svojem dosedanjem delovanji v državnem zboru. Od strani volilcev izrekla se je želja, da bi se napravila toli potrebna železniška postaja za Vrhniko. Dr. Poklukar odgovarjal je povoljno na vsa vprašanja in bil potem jednoglasno kandidatom proglašen. — V Žužemberku izvoljenih je 11 volilnih mož, ki bodo vsi za kneza VVindischgiatza. Udeležba bila je ogromna. Sešlo se je okolu 150 volilcev. Pristaši g. Hrena podlegli so le za par glasov. — O položaji na Dolenjskem piše se nam, da fakcijozni krogi silno agitujejo za dra. Wurzbacha. V tej skupini bode torej boj treh kandidatov: grofa Margherija, Šukljeja in Wurzbacha in zgoditi se utegne, kakor smo že pravili, da bode izvoljen nemški kandidat, ali vsaj da bode ožja volitev. Malo hvale pridobil si bode pri narodu, kdor je temu kriv. Dr. VVurzbach pridobil je baje Višnjane s tem, da jim je obljubil, da dobe okrajno sodnijo v Višnjo-goro. Kdo se ne spominja pregovora: „Kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, pa hrbet obrača". — Pred sklepom lista se nam poroča, da so v Bošta-nji 4 volilni možje za Hrena, 1 za VVindischgratza.
— (Iz Toplic na Dolenjskem) se nam piše: Tudi pri nas bile so te dni volitve tistih pet mož, ki bodo pozneje v Rudolfovem volili državnega poslanca. Žalibog, da smo z resnično dobro voljo le slabo izdelali, kajti prišlo je vseh volilcev vkupe le 19 posestnikov iz vse naše občine, pa Še izmej teh je komaj polovica upisanih v volilne listine, akoravno so že po več let prepisani na svoja posestva in plačujejo no samo 10 gld., ampak po štirikrat toliko davka, brez naklad. Kdo je ta greh zakrivil, ali naše županstvo, ali pa višje oblastvo, tega ne vem, a najbrže sta kriva oba. Volilci pa naj bodo v bodoče bolj pazni in naj reklamujejo, ako neso upisani v volilne listine.
— (Volitve.) V Novi cerkvi so izvoljeni v volilne može 4 narodnjaki, mej njimi g. kanonik dr. Gregorec jednoglasno, v Doberni sta vsled hude borbe prodrla dva liberalca in dva narodnjaka, na Frankolovem  zmagali  so  Slovenei, vodja jim je
g. župnik Dolinšek, jednako v Stranicah so vsi za Goedelna, na čelu jim Župnik g. Fr. Berlič, v Pirešicah so propali Hakelberg-Verwegovi šulverei-novci, izvoljeni so sami trdni narodnjaki, mej njimi g. župnik Kunaj. Živeli Slovenci 1
— (Osobne vesti.) G. J. Piichler, pristav v Kamniku, imenovan je okrajnim sodnikom v Tržiči. — Pristav Karol Dejak imenovan je pristavom pri deželni sodniji v Trstu. — G. Alojzij Schaffenrath, podpredsednik veteranskoga društva kranjskega, praznoval je pretekli ponedeljek štiridesetletnico svojega državnega službovanja. — Poročila sta se včeraj g. Viktor Schiffer in gospica Hudovernikova. — Umrl je 10. dan t. m. v Gorici Julijan Felinski, profesor dogmatike na akademiji v Varšavi, brat nadškofa Felinskega.
— („Škrata") izšla je 8 številka Vsebina: Pred volitvami. Pesen. — Vaške slike. — Pred volitvami. Listek. — Bivšemu dekletu. Pesen. — Škra-tograini. — Pogovori. — Drobiž.
— (Ciganska godba), ki se je na potu na razstavo v Antvverpenu, za par dnij ustavila v Ljubljani, svira danes v Čitalniški restavraciji.
— (.Nenavadna kupčija.") V notici pod tem naslovom nesmo pisali, da je bil dotični mesar iz Ljubljane. K ljubu temu piše se nam iz mesarskih krogov, da so omenjeni prašiči na vago prodani dva centa manj tehtali, nego je krčmar računil, in da se je mesar, ki je prašiče gledal le četrt ure, predno je kupčijo sklenil, samo za petdeset funtov zmotil, da bi se pa ta zmota še zmanjšala, ker bi bil krčmar moral prašiče še deset dnij krmiti. Zmota krčmarjeva da je torej večja, nego mesarjeva.
Podpisani odbor „Narodnega doma" naznanja, da se je vsled želje več društvenikov preložila seja občnega zbora z dne 26. t. m. na dan 31. t. m. ob II. uri dopoldne v Čitalnični dvorani s sledečim dnevnim redom:
1. Predsednikov nagovor.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Poročilo pregledovalnega odseka.
5. Volitev predsednika.
6. Volitev upravnega odbora.
7. Volitev pregledovalnega odseka.
8. Posamični nasveti društvenikov.
Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu.
V Ljubljani, dne 20. majnika 1883. Za upravni cdbor društva „Narodni dom", dr. K. Bleivveis vit. Trsteniški,       dr. A. Mosche,
podpredsednik. predsednik.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Vipava 19. maja. Občini Šturje in Ustje jednoglasno za gosp. dra. H. Dolenca.
Ilazne vesti.
* (Železnica mej Metkovićom in Mostarom) otvorila se bode za promet v 12. dan junija 1.1.
* (Žalostne vesti iz ogerske prvostolnice.) Iz Budimpešte se 17. t. m. brzojavlja: Pri tukajšnjem sodnijskera dvoru nameščeni Ivan Esory ustrelil je danes svojo lastno 9 letno hčerko, streljal na svojo na dvorišče bežečo soprogo, katere vender na veliko srečo ni zadel, ter naposled še samega sebe ustrelil. Povod groznim zlodejstvora dala sta obup in žalost, ker Esory ni postal kan-celist. — Na Elizabetinem trgu so pa našli danes dopoludne 73letiega oštirja Morica Felsenbacha mrtvega s prerezamm vratom. Preiskava je zasledila, da se je nesrečni mož sam zaradi neozdravljive bolezni usmrtil. Samomorilec zapušča lepo premoženje nad 60.000 gld.
* (Kobilice.) Iz Bukarešta se poroča, da je pokrajino Dobrudžo poplavilo tolilo požrešnih kobilic, da so morali tjakaj poslati obilo vojakov, kateri sedaj uničujejo škodljive brezštevilne mrčese. Ministerski predsednik Bratiano podal se je sam v nesrečno pokrajino, da se prepriča in uveri o preteči nevarnosti in o grozni škodi.
———■———^————————
Zdravljenje pospešuje. Pri odprtih runah, oteklinah in ulesih m zMoloviin „Francoskim žganjom" odpravi prisad in 8 tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenica^ po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po iekaruah in špecerijskih prodajalnicab na deželi zahtevaj izrecno M o 11 - o v izdelek z njegovo varstveno 7n.imko In podpisom. 2 (11—4)
Eksekutlvne dražbe.
(Iz uradnega lista.) 1. eks. drtb. posestev Josipa Pehanija iz Mokronoga, .'idol gld, 48-21 gld. 80 kr., 274 gld. 40 kr., 2u2 gld. SO kr. 313 gld., 318 gld. 60 kr., 142 gld. 40 kr., 249 gld. 60 kr., 186 gld ., 18227 gld.. 122 gld., 214 ld., 513 gld. 60 kr., 233 gld. 60 kr., 72 gold. 80 kr., 171 gold. 20 kr, 1766 gold., 652 gld. 40 kr , 161 gld. 80 kr., 422 gld. 90 kr, 24. junija v Mokronoga. 1. eks. dražbe posestev: Josipa Orahka, 60 gld., Josipa in Marjete Lakncr iz Prerigla, 680 gld., Jakoba Pavlisica iz Brezja, 350 gld., Mdiaela in Marije Suteja iz Brezovice, 264 gld. 35 kr. Vsi 19. junija v (.'ernomlji.
Trine ccim* v LJubljani
dne 20 maja t. 1.
	rl. kr.	Špeh povojen, kgr. .	ari. i kr.
Pšenica, lik.l.   .   , .	6f8		- 86
Rež,        j,     .   . .	5 f>3	Surovo maslo, n	-|mI
Ječmen,    „ ...	5 20	Jajce, jedno ....	-J 2
Oves,       p    .   . .	357	Mleko, liter ....	- 8
Ajda,       „     .   . .	5 53	Goveje      meso, kgr.	- 64;
Proso,      | ...	585	Telečje         , j,	-60
Koruza,    „     .   . .	6160	Svinjsko       , „	— 70'
Krompir,   „ ...	S 21'	Koštrunovo   „ _	— 40
Leča,       , ...	8 -:	Pišanec .....	— 30
Orah.....	8 -	Golob......	- 17
Fižol,       , ...	850	Bedo, 100 kilo   . .	1 78
Maslo,           kgr. .	— 96	Slama,   *    „     . . Drva   trda, 4 □ raetr.	1 69
Mast, „	-82		7 20
Speli frišen, „	—,54	„   mehka,   . „	5-'
Meteorologično poročilo.
9	Ca> opazovanja	Stanje barometra v mLti.	temperatura	Ve-tro vi	Nebo	Mo-krina v mm.
t 1 o> i »-<	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732 70 M, 732 39 mm. 783-68 min.	6- 8° C 11-7«C 7- 4° C	si. jvz. si. SV*, si. vzh.	obl. □bi. jas.	7'7 mm. dežja. 1
Srednja temperatura 8-4°, za 62° pod nomialom.
ID-CLuaoslsa, "borza
dne 20. maja 1.1. (Izvirno telegrafifino poročilo.)
Papirna renta..........82 gld. 35
75 75 35
kr.
H2
Srebrna renta
Zlata renta........... 107
5°/0 marčna renta......... 98
Akcije narodne banke....... 859 „ -
Kreditne akcije......... 287 „ 9)
London............ 124 „ 50
Srebro........... — ,—
Napol.........                                        .   . 9 „ 85
(■ kr cekini   ....      .... 5 „ 85
Nemške marke   ....      .... 60 „ 90
4«/» državno srečke iz 1 1854  250 gld 125 „ 75
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 171 „ 75
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta.   . 107 „ 80
Ogrska zlata renta 4°/0...... 97 „ 60
,    papirna renta 5°/0     .      ... 92 n 50
56/0 Štajerske zemljišč odvez oblig .   . 104 „ —
Dunava reg srečke ft°/,   .   .    100 gld 114 n 50
Zemlj obč avstr. 4l/,°/0 zlati zast listi 124 „ —
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 50
Pnor (»blig Ferdinandove sev. železnico 105 „ 50
Kreditne Brečke.....100 gld 175 „ 75
Kndolfove srečke.....                     10   „ 18 „ 50
Akcije anglo-avstr. banke        120   „ 101» „ —
Trammway-društ vel j 170 gld a v .   . 212 „ 25
Zahvala.
Žalost o nenadnej izgubi našega ljubljenčka
Igorja
našla je nekoliko tolažbe v gorkom sočutji, s katerim so ga prijatelji in znanci spremili do preranoga groba. Izrekamo vsem darovateljem prekrasnih vence', za vso pismene tolažilne izraze in sploh vsem udeležnikom svojo najtoplejšo zahvalo. (300)
Žalujoča rodbina dr. Zarnikova.
Izurjen, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen ter trezen
dobi takoj službo pri advokatu čljcu.. O-vlcLo Sre-Tore-tia. v Brežicah (iciimi). (299—1>
(138—20) ♦
TJ m e ti* e
♦ zobe im zobovja!
£ ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu * #> brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj h in #>
♦ vse sobne operacije ♦
j zobozdravnik A. Paichel, |
♦ poleg Eradeckega mostu, I. nadstropje. X
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zhranih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po.........gjd j._
elegantno vezan po II. zvezek, nevezan po elegantno vezan po
III. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po
IV. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po Ako pa tudi od-dajemo vsak pos;imi- / fien zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naiočnina znaša za I., II., III. in IV. nevezani zvezek 3 gld. Za vse štiri lepo vezane zvezke b gld.
1 50
..... i 0-70
......1-20
..... n 0-70
......1*80
..... , MO
..... , 1-20
Naročnina za zvezek I, II., III, IV. in V. stoji 3 gld. 50 ki., za elegantno vezanih prvih 5 zvezkov 6 gld.
Naročnina pošilja so iinjprikladneje s poštnimi nakaznicami pod nislovom: g. j ob. Starč v Ljubljani, Marje Terezije cesta 5.
Naročniki dobivajo knjige franco.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr izvod, ako si naruče sknpno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. Staretn v Ljubljano naroćilno svoto P gold.
(22-22)_Odbor za Jurčičev spomenik.
H'kJ--k3-frkJ--t^-frl^l_*c&VTS£
ziožii F. S. Vita.
Ravnokar jc izšla druga knjiga teh glasbo-tvorov s sliko skladateljevo. Zadržaj knjige Je jako obilen In tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor se z glasbo bavi ali tudi samo poje.
Cena knjigi jo 1 gld. 00 kr., zares Itreduo nizUa. (194—13) Knjiga  se  dobiva  i/.ltljuoivo  pri samem skladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso:
F,S,VUhar rr SIsIsvl.
Pt-------n+5*i---8M4itt>---n4>&-r^ljđ
Hiša se da v najem
za poletno stanovanje, s 6 sobami, lansko leto novo naro-jena, v prav lepem kraji, pol ure od Lesee, pod Stolom, vas /«>«-.»% IliCH.
Natančno pove .Tniie/ Ćop v 3Iostuli p. Leseo. (283—4)
Trgovski učenec
iz dobre hifo, i dobrimi šolskimi spričevali se vsprejme takoj v neko špecerijsko prodajalnico. Kaj več bo izve pri
(295—2) J. ICultit soli n v Beljaku.
Prodaja vin. najboljših Bizeljskih vin,
vsa Luke Tavčarja lastnega pridelka, proda »© po 20 veder in več vkupe jako po ceni. Za plačilo se tudi 3 mesece počaka, će se dokaže, da se ni bati zgube.
Kdor želi kaj kupiti, naj se obrne na tvrdko A. Harimann v Ljubljani. (298—i)
Dr.
kapljice za
M|>raiig-c>r-R»V€» V
Tajni medicinski in dvorni sovetoik dr. r.iickiug, medicinski sovetnik dr. Cohu, dr. Miiniiing in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preikiui|e in je za izvrstno domače (ne tijno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolja, trebahobnlja, /.is I i/.en j n, želodenej kislini, vzdigovanja, omotici, koliku, škrofeljnbm itd., proti zlatej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do JediJ. Poskusite samo z malim in preprU cajto se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospoi'u leharjl Svobodi, pri Zlatem orlu, ua Treširuoveiii trgu. (716—39)
za hitro  pripravo naravne, „,♦«1 okrepčujočo kopeli smrekovih rit '    Igel.   Cena steklenici 40 kr., 12 steklenic 4 gld. av. 7. pri Juliji Itilliu i -ji. lekarji v lniiiiii-u. Np.-Avstr.: zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Yrukoezy-ji in v mnogih lekarnah cesarstva.
NB. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za (14JJ—6)       kopalni stol lft steienice.
v "bogati zToirlci priporoča pc najniižjili cexia.li
JOSIP GEBA,
Slonove ulice št. 11, uhlslv Slonove ulice št. 11.
II !■! I ■! I I ■ I I ■ I IMI 1111 MP
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žel ozn i k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
6665