LETO XXIV	1984
JULIJ	ŠT. 14
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Uspeh v tovarni traktorjev
Traktoija novega tipa, ki sta dobila priznanje na Novosadskem sejmu
Tovarna traktorjev je imela 28. junija t. B skromno slovesnost - prvi traktor STORE 1104 je prevzel SIP Šempeter. S tem je bil kronan uspeh 18-mesečnega intenzivnega razvojnega dela. Prototipni traktorji so uspešno prestali vse preizkušanje in izpopolnitve ter dobili zeleno luč za trg. Prva serija dvajsetih traktorjev je v proizvodnji; ti bodo jeseni že zaorali po naših poljih. Izpolnjena bo vrzel v našem kmetijstvu, gozdarstvu in nenazadnje še na drugih pomembnih področjih.
Traktor ŠTORE 1104 ima moč 81 kW (110 KS), s pogonom na vsa štiri kolesa. S težo 5400 kg in 12 prestavami naprej ter štirimi vzratnimi zmore najtežje terene ob najzahtevnejših delih. Popolnoma sinhronizirani menjalnik in hidravlične zavore predstavljajo najsodobnejšo rešitev v konstrukciji traktorja. Domači 6-cilindrski diezel motor S 46T, proizvod IMR- Beograd, daje traktorju zadostno moč, ki se od takega orjaka pričakuje. Udobna, estetska in super komfortna kabina nudi traktoristu vse tisto, kar se danes za naporno in težko delo zahteva.
Na mednarodnem Novosadskem sejmu je traktor ŠTORE 1104 dobil pomembno odlikovanje »veliko zlato medaljo«.
To je dokaz, da smo dali našemu gospodarstvu pomemben doprinos, delavcem pa pomeni medalja priznanje za vložen trud in prizadevanje.
Prijetno zadovoljstvo za naš kolektiv je še zlasti v tem, da bo prvi traktor vključen v odgovorno delo preizkušanja SIP strojev. Ob takem tesnem sodelovanju na tehničnem področju lahko pričakujemo obojestranske koristi, ki so za neprestano razvojno delo izredno pomembne.
Lahko trdimo, da je traktor osvojen, da se mu je pot na tržišče odprla in prepričani smo, da bodo kupci dobili tisto, kar potrebujejo. Naslednji neobhodni korak je mehaniziranje proizvodne linije, ki je za serijsko proizvodnjo visoke kvalitete nujno potrebna. Pričakujemo, da tu ne bo zmanjkalo trdne volje in vsestranske podpore delovne organizacije in družbene skupnosti.
Uspešni rezultati vloženega dela so vzpodbuda za nove naloge, ki jih mlad, ambiciozen kolektiv že vrsto let premaguje. Skromna, a prisrčna slovesnost pomeni priznanje za nesebično in požrtvovalno teamsko delo mladih strokovnjakov.
P. A.
Dostojno smo proslavili Dan borca
Še vreme je bilo 4. julija naklonjeno vsem nam, ki smo se ob deseti uri dopoldne zbrali ob Vrunčevem domu na Svetini, ki so ga štorski lovci v ta namen skupaj z okoljem prikazali v novi »preobleki«. Novo pročelje, nova notranjost in preurejeno okolje s ploščo za ples - vse to skriva mnogo udarniških ur, ki so jih opravili lovci LD Bojansko r- Štore, potem ko jim je Železarna predala v upravo Vrunčev dom. Velika večina delavcev, borcev, mladine, občanov se je odpravila iz Štor in drugih krajev na tradicionalno proslavo peš, nekaj pa se jih je tudi pripeljalo. Glavni organizator, sindikat Železarne Štore, je skupaj z lovsko družino, kulturnim animatorjem, rek-reatorjem in planinci res dobro pripravil in izvedel to tradicionalno svečanost, saj je ob TRIM hoji, kulturnem programu, streljanju, raznih igrah, .glasbi in plesu kar prehitro minil dan prijetnega razpoloženja.
Ob rekordnem,številu 500 ljudi se je pričela svečanost z intoniranjem državnega slavospeva štorske godbe na pihala, kije že uro pred pričetkom z igranjem priložnostne glasbe privabljala na prizorišče proslave številne občane. Predsednik štorske občevske organizacije, tovariš Užmah, je nato v svojem uvodnem slavnostnem govoru orisal pomen praznovanja tega dne in borbo, ki jo je izvajal naš narod ter se zavzel za ohranjanje tradicij revolucije. Program so nadaljevali pionirji in mladinci osnovne šole Štore, pa naši ¡stari, znanci v lepih narodnih oblačilih — folklorni plesalci iz Kompot, nakar je predsednik LD Bojansko - Štore, tovariš Jelen, pozdravil vse prisotne v imenu oskrbovalcev Doma in nam zaželel dobro počutje.
Popularni rekreator Rudi je s. svojimi pomočniki organiziral zabavne igre na prostem, planinci so razdelili TRIM značke hodcem na Svetino in izpeljali streljanje z zračno puško in puščico v pikado, Skratka: kdor se je hotel gibati, je imel za to dovolj priložnosti, Največ gibanja je vsekakor bilo na novem betonskem plesišču, kije tokrat prestalo svoj krstni preizkus. Šest fantov ansambla REKREACIJA (štirje sp delavci v Železarni) zasluži vso pohvalo, saj so s kratkimi predahi igrali skoraj neprekinjeno - ob priložnosti jih bomo v tem časopisu posebej predstavili
Lovska družina Bojansko - Store je poleg hrane, postrežbe in vsega, kar sodi zraven, poskrbela še za tekmovanje v streljanju na glinaste golobe okoliških lovskih družin. Največ uspeha so imeli Celjani in tudi posamezno je za nagrado (svinjska glava) zmagal njihov predstavnik (sicer Štorovčan) Sandi Sivka.
Kar prehitro je minil dan, kot vse, kar je prijetno. Zaključimo lahko, da -postaja praznovanje Dneva borca ob Vrunčevem domu — Domu lovcev na Svetini iz leta v leto bolj množična ljudska slovestnost.
Jok
Veselo vzdušje na Vrunčevem domu
OB DNEVU BORCA
Kot že nekaj let nazaj, smo se tudi letos štorski železaiji srečali ob Dnevu borca,
4.	julija, na Vrunčevem domu na Svetini.
Nič kaj prijetno vreme prejšnjih dni se je na ta dan ustalilo. Hladen veter je povzročal nevoljo, vendarle so sončni žarki, v kolikor jih niso zakrivali oblaki, pogreli množico obiskovalcev.
Kar precej jih je prišlo: najbolj zagnani so trimčkali, nekateri z avtobusom, veliko pa jih je bilo z »jeklenimi konjički«, ne glede na drago gorivo.
Slavnostni govornik je bil podpredsednik krajevne organizacije ZZB Štore, tov. Franc Užmah. Razpoloženje so popestrili naša priznana godba na pihala pod vodstvom profesorja Zupanca, kompolski folkloristi in zabavno glasbeni ansambel.
Ob dobrem lovskem golažu, pijači in različnim športnim tekmovanjem je bilo vzdušje navzočih enkratno. Prijetno je bilo, ko so se pozdravljali znanci, kakor da se ne bi videli vrsto let. Borci smo to opazovali. Veseli smo bili razigranosti naše bodočnosti, mladine.
Izkoristil sem priliko in povabil na kratek razgovor tiste, ki so dokaj tesno povezani z dogodki na Vrunčevem domu. Žal mi je mladi sogovornik ušel, bilje sodnik pri tekmovanju, streljanju na glinaste golobe. A nič za to, pa drugič saj je na mladih bodočnost!
Bralcu moramo razkriti, da je bil že vrsto let problem glede prevzema in vzdrževanja doma Zveze borcev, Vrunčevega doma na Svetini. Borcev je, čisto razumljivo, vsako leto manj. Tisti, ki še kljubujejo, so že v letih, tudi bolehni in seveda počasi izpregajo.
Tako je Vrunčev dom, ponos borcev NOV naše železarne in okolice začel samevati in propadati.
Na kratko: Vrunčev dom so prevzeli v upravljanje lovci Lovske družine Bojan-sko - Štore.
In sedaj k razgovoru.
FERDO HALER, ing., je član borčevske organizacije, pa tudi lovec in častni član Lovske družine Bojansko - Štore.
»Lovci nadaljujemo tisto delo združenja borcev NOV, katerega so pred leti borci sami z zagnanostjo izpolnjevali. Mislim, da je to polog za obnovo tradicije NOV, kar ne more in ne sme propadati. To, da so lovci gospodarji objekta, je pač rešitev v kontinuiteti mladih in to je tudi argument, da se dom ohrani, vzdržuje in koristi svojemu namenu.
Notranje sem zadovoljen predvsem zato, daje obisk na današnji, praznični dan tako številen, daje organizacija brezhibna tudi s strani ZZB, lovcev in obiskovalcev in da smo uspeli dom urediti do te mere, da se vidi napredek. Na splošno sem vesel, da srečujem obraze, s katerimi se poznam več kot 30 let in da srečam nekaj mlajših, ki so dober polog za napredek železarne in kraja.«
Domačin FRANC PLAHUTA je skrbnik doma. Že upokojeni valjar, navdušen lovec.
V	tistih mladih, rosnih letih, ko so se po svetinskih bregovih zbirali partizani in vodili boj z okupatorjem, je Franc skoraj nevede cesto pomagal partizanom. Kot kratkohlačnik, bosih umih nog je prenesel marsikatero pošto, obvestilo in svarilo. Ko so lovci prevzeli Vrunčev dom, je Franc postal gospodar. Pravi, da je to težka in odgovorna naloga. Skoraj ves prosti čas prebije pri popravilu, sanaciji in obnovi doma. Veliko mu pomaga žena.
»Da, dom mi veliko pomeni. Mislim, da moramo to delo nadaljevati že zaradi izročila naših nekdanjih borcev. Lovci se bomo trudili, da bomo ohranjevali tradicijo Vmnčevega doma, doma naših nekdanjih borcev, danes tudi doma Lovske družine Bojansko - Štore.
Izredno sem ponosen, da smo dom, ki je bil že v kritičnem stanju, lepo uredili. Je ponos borcev in nas lovcev in to delo, kot sem že omenil, bomo tradicionalno nadaljevali. Prav tako sem ponosen na naše sotovariše, lovce, ki so izredno veliko prispevali, delali pri ureditvi doma, za kar zaslužijo vso zahvalo.
V	ta dom so vedno vabljeni bivši borci, seveda tudi lovci in vsi člani delovnega kolektiva železarne. Obenem se lovci zahvaljujemo vodstvu železarne za izdatno pomoč.«
Prav je, da preden nadaljujemo s še enim pogovorom, bralcu povemo, da so vsi lovci izpolnili obvezo o udarniško izvršenih urah pri obnovi doma in okolice, vendar je obveza trajna. Vsako leto vsak član lovske družine mora opraviti 20, lahko pa tudi več ur za ohranitev doma in ureditev okolja.
Ja, marsikje bi se lahko zgledovali po učinkovitosti, marljivosti in organiziranosti naših lovcev.
LUDVIK BOBEK je že nekaj let upokojeni član naše delovne organizacije Železarne Štore. Nekdanji aktivni borec je pred 25. leti začel udarniško z mnogimi drugimi borci graditi Vrunčev dom. Kljub letom je Ludvik prijazen, nasmejan možakar in se je rad odzval pogovoru.
»Leta 1960 smo nekdanji borci NOV začeli z načrtovano gradnjo doma Zveze borcev na Svetini. Sklenili smo, da ga bomo poimenovali po prvoborcu Celjske čete, tov. Vrunču.
Imam še listek, kot spomin, da sem za izgradnjo doma opravil 172 ur. Za tiste čase, ko smo hodili peš na Svetino, od doma pa je več kot poldrugo uro hoje in prav toliko nazaj, je to kar lepo število opravljenih ur. Kopali smo, transportirali gradbeni material, pomagali zidarjem in urejevali okolico. Veliko smo delali in 4. julija 1962. leta dom svečano odprli. Veseli smo bili izgradnje doma, saj smo se v njem sestajali borci, obravnavali tekoče zadeve, pa tudi obujali spomine na partizanske dni.	f
Leta so tekla. Borci smo se postarali, veliko jih je že pomrlo. Tako tudi doma nismo mogli več vzdrževati. Dom, ponos štorskih borcev, je začel vidno propadati.
Kolikokrat smo se na sejah pomenkovali, kdo bo prevzel dom, ga vzdrževal in ohranjeval tradicijo borcev.
Resnično smo bili veseli, da je to bila lovska družina Bojansko — Štore, ki se je z zagnanostjo vrgla v obnovo, organizirano pristopila in uredila dom tako, da je lahko v ponos tudi nam, nekdanjim borcem. Da je dom resnično v dobrih in skrbnih rokah, se vidi. Za to še posebej zagnano skrbi gospodar Franc Plahuta.«
Naj končam. Borci želimo, da bi se ta skrb nadaljevala, izrekamo zahvalo lovski družini in seveda želimo, da bi se tudi borci z lovci srečevali na Vrunčevem domu.
VER
SLAVNOSTI, HIMNE IN ŠE KAJ
V tem kratkem sestavku bi želel zapisati nekaj o naših himnah, predvsem iz zornega kota opazovalca, kako se kot udeleženci proslav ob igranju ravnamo. Res je, da sredstva javnega obveščanja v zadnjem času mnogo pišejo o tem (sedaj ob razpisu zvezne komisije), ali sprejeti novo državno himno, ali naj ostane stara »Hej, Slovani!« Nočem načeti v Štorskem železarju tega vprašanja, čeprav moram povedati, daje meni osebno do tega, da himna »Hej, Slovani« ostane. Kot sem že povedal, vas imam namen opozoriti na čisto nekaj drugega; pa naj preidem k zadevi.
Nedavno so na neki proslavi naši godbeniki zaigrali najprej »Hej, Slovani« (državno himno) in takoj nato še slovensko himno »Naprej zastave slave.« Zgodilo se je tole: ko so igrali himno »Hej, Slovani«, so vsi udeleženci vstali in se obnašali, kot je ob igranju himne normalno; ko pa so v nadaljevanju zaigrali slovensko himno »Naprej zastave slave« so vsi posedli. Dragi bralci, to meje spodbudilo, da napišem teh nekaj vrstic.
Potrebno je, da te zadeve razčistimo vsaj v osnovi. Torej, kot državna himna je še vedno veljavna »Hej, Slovani«; verificirana — veljavna slovenska himna pa je »Naprej zastave slave«. Če gre za slavnost jugoslovanskega značaja (4. julij, Dan borca), se igrata obe himni; če pa je slavnost samo slovenskega značaja (27. april, OF), v tem primeru se igra samo slovenska himna, lahko pa tudi obe. Če se torej zaigrata obe himni, vemo sedaj, da se pri obeh enako ravnamo in upam, da bo ta zapis v bodoče pripomogel enakosti ob igranju himen.
Še na nekaj bi opozoril, predvsem starše mladih občanov, da v času trajanja slavnostnega dela neke proslave umirijo svoje najmlajše in jih imajo v nadzorstvu ob sebi. Naši najmlajši velikokrat ne vedo, zakaj in čemu je neka proslava posvečena, tako da se neposredno pred ali ob slavnostnem prostoru zabavajo s svojo igro.
To moti nastopajoče, naredi pa tudi neprijeten vtis o slavnosti Če bi mati ali oče otroku pojasnila, čemu je slavnost namenjena in zakaj ter mu na primeren način pojasnila posamezne točke programa, bo otrok to razumel, si zapomnil proslavo in s tem je dosežen velik vzgojni moment, a otroci se bodo slavnostnih proslav spomnili celo življenje.
Še nekaj za starejše, in sicer, naj se spomnijo (še posebej predsedniki hišnih svetov in odgovorni uslužbenci v Železarni), da dan pred državnim ali republiškim praznikom izobesijo zastave ter postore še vse drugo, npr. čiščenje. Opažam, da se na tem področju vedno bolj obnašamo neodgovorno. Storimo vedno pravočasno to državljansko dolžnost in tudi drugega opozorimo nanjo. Upam, da v bodoče v Štorah ne bo več hiše, stanovanjskega bloka, v tovarni TOZD in drugih, da ob praznikih ne bi bila okolica počiščena in zastave izobešene. Na naše zastave, ki so s krvjo prelite, bodimo ponosni; s tem se nam bo utrjeval naš slovenski in jugoslovanski ponos in tako bomo dokazali, da smo odgovorni in zvesti člani jugoslovanske samoupravne družbe in Titove Jugoslavije, skupnosti narodov in so nam sveta Titova načela bratstva in enotnosti.
Bralce prosim, da mi ne zamerijo. Vendar sem smatral, da bodo navedene malenkosti, ki pa to niso, če jih bomo odpravili - o čemer ne dvomim - doprinesle, da bomo naše praznike še svečaneje proslavili ter tako dokazali visoko državljansko zavest štorskega železarja.
Ocvirk F.
VEČ INOVACIJ
V prvem polletju 1984 je 106 predlagateljev prijavilo 89 novih predlogov, kar je skoraj za 60 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Prihranek v tem obdobju znaša 54.007.465,82 din, inovatorjem pa je bilo izplačano posebnih plačil v višini 2,77 % od vseh prihrankov. Med predlagatelji se povečuje delež KV delavcev.
Tratnik
Sanitarije v modelni mizami
CENTRIFUGALNO ULIVANJE V LIVARNI I
Že leta 1977 je bil postavljen v stranski hali centrifugalni stroj za litje kolutov. To je nemški stroj firme Albert Rothfischer. Po takratni smernici razvoja naj bi na stroju delali kolute za valjanje šivnih cevi in ostalih kolutov do premera 0 400 mm. Stroj bi takrat morali dopolniti z manjšimi pečmi za taljenje oziroma hranjevanje taline. Postavitev le-teh pa se je zavlekla, tako da je ta centrifugalni stroj postajal vedno bolj »spomenika.
Lani so se začeli poskusno ulivati koluti za izravnalno reducima ogrodja (IRS) 0 348 x 127 v Sisku. Vsi koluti so bili razrezani in nato metalografsko raziskani. Na podlagi teh raziskav Se je izdelovala in dopolnjevala tehnologija litja. Prvotno se se koluti odlivali enoslojno, nato pa se je prešlo na dvoslojno tehniko ulivanja. Po prvi tehnologiji je bilo izdelanih in odposlanih v Sisak nekaj kolutov, ki pa so bili mehkejši od klasično litih. Kljub temu v Sisku niso opazili Slabše vzdržnosti, kar potrjuje, da centrifugalno litje daje kvalitetnejše odlitke. Poleg tega dosežemo pri centrifugalno litih kolutih izplen 70 %, medtem ko je le-ta pri klasično litih kolutih 32 %. To pomeni priharanke na vložnih komponentah, legiirah in krajše čase struženja.
Začetek proizvodnje na tem področju je bil dolgotrajen. Po ulivanju vsake pro-be je bilo treba čakati na proste kapacitete v obdelovalnici, tako da včasih po cel mesec niso bile probe obdelane. Poleg tega se je posadka izbirala sproti iz obstoječih livarjev. Sedaj se uliva serija 100 kom. dvoslojnih IRS kolutov, katere streže ista posadka. Žal centrifugalno litje še ni popolno opremljeno. Manjka precizna žerjavna tehnica, monorel za hkratno ulivanje z obeh strani specialne ponovce, oh-lajevalne jame itd. Na stroju samem je potrebno predelati livni sistem in sistem vpenjanja in snemanja kokil. Posebno pozornost pa bomo morali posvetiti zdrž-nost kokil, kajti dosedanji rezultati so bili porazni.
Na tem stroju nameravamo ulivati vse ravnalne in reducime kolute dimenzij do 0 400 in dolžine 150 mm valjamiške obroče za sestavljane valje ter ostale odlitke rotacijskih oblik z istimi gabariti. Odlitki so lahko iz vseh naših litin (tudi iz pravkar osvojene kromanitne litine) s trdotami od 100 - 700 HB.
Stroj Albert Rothfischer ima horizontalno oš vrtenja, ki ima na obeh koncih po en kokilni komplet. Talino moramo v čim krajšem času izliti v rotirajočo kokilo. Vrtenje kokile se nadaljuje do polne strditve odlitka.
V isti hali je tudi centrifugalni stroj firme TULSA (ZDA), ki ima vertikalno os vrtenja z enim kokilnim kompletom. Predviden je za ulivanje kolutov in ostalih rotacijskih odlitkov z gabariti od 0 400 - 0 1100 in dolžinami do 700 mm ter težami do 1000 kg/kom.
Obratovati bo začel v IV. kvartalu letošnjega leta, takoj po izdelavi kokilnih kompletov.
Skupina strokovnjakov iz naše Železarne pravkar pripravlja projekt izdelave centrifugalnega stroja za manjše in srednje valje. Projekt bo izdelan do septembra letos, tako da bi drugo leto stroj že lahko bil postavljen.
Ta stroj bo omogočal ulivanje mlinskih in opekarskih valjev premera 0 200 do 0 1000 ter dolžine do 2400 mm in manjših do srednjih dvoslojnih valjev od 0 200 do 0 550 in celotne dolžine 2400 mm.
Maksimalna masa taline,, ki bi jo ulivali na tem stroju, bo znašala 3500 kg.
Ti stroji bi bili v stranski hali livarne in bi skupno z dvema hranikoma taline prevzeli del proizvodnje, ki se sedaj izvaja v livnih jamah.
Centrifugalno litje je pogoj za kvalitetni obstanek pri ponudbi valjev tržišču. S klasičnim načinom litja ne moremo podreti na svetovni trg in tudi domače kupce imamo le zaradi trenutnega pomanjkanja deviz za uvoz. Tehnološki razvoj proizvodnje valjev v Štorah je odvisen od uresničitve projekta razuvoja do leta 1990, ki predvideva postavitev takega stroja pri precejšni rekonstrukciji obstoječe livarne.
Mlakar Franc, dipl. ing. met.
Ulivanje v centrifugalni stroj

wmgmmmmmmmmsmM
V modelni mizami
V tem času, ko na vseh ravneh bijemo boj za stabilizacijo gospodarstva, ko v organizacijah združenega dela, SIS, družbeno-političnih in samoupravnih organih kroži množica napisanih informacij o težkem ekonomskem položaju širše in ožje domovine in delovni ljudje že na svojih plečih čutimo hiter padec življenjskega standarda, je kajpak težko pisati (morda še bo komu zdelo celo odveč) o stvareh, kot je STANJE MODELNE MIZARNE v naši tovarni - pa vendar... »O vsem mogočem pišeš, Jok. Celo dejavno Komisijo za informiranje imate pri sindikatu, resnica o nas mizarjih pa ostaja v našem delavniškem štirioglatem prostoru,« so mi očitali tovariši iz omenjene delavnice. Kajpak (kot vedno) sem se lotil naloge in tako je nastal tale zapis.
Obrat modelne mizarne zaposljuje 32 delavcev in deluje v sklopu TOZD livarna strojne litine. Včasih, še pred vojno, je bilo v tej isti delavnici skladišče. Zgradba torej spada med najstarejše v Železarni. Po osvoboditvi je bila v tem prostoru delavska menza vse do leta 1954, ko so v bivši menzi zapeli svedri, žage, stružnice, dleta modelnih mizarjev in kjer pojejo še danes. Stara menza je bila občasno ob pomanjkanju večjih prostorov v Štorah tudi prizorišče kulturno-prosvetne dejavnosti (tako sem' tam okoli leta 1950 kot fantiček prvič v življenju gledal igro na odru; bil je to DOMEN z igralci Ernestom in Vladom Sajovicem, Jožetom Šuhlom idr.). Od 1954 do letos se ta delavnica ni več spreminjala, z izjemo vgraditve stenskih ventilatorjev, ki izpihajo ven le manjšo količino prahu s starega lesenega poda, prekritega z žagovino. Tudi provizorij toalet in garderobe je vreden svojega imena. Največji problem predstavlja dejstvo, da delavnica nima ločene lakirnice in so torej delavci izpostavljeni počasnemu zastrupljenju s hlapi močno izhlapevajočih barv, poleg tega pa še s hlapi kisline iz lužilnice v neposredni bližini, kjer lužijo profile za TOZD jeklovlek.
Delavci modelne mizarne so se večkrat potegovali tudi za priznanje beneficiranega delovnega čaša, pa s tem ni bilo nič. Večkrat so jim obljubljali, da bodo opravili meritve zasičenosti zraka v delavnici, zadnjič na predavanju Civilne zaščite Železarne - pa zopet nič.
Za potrebe mizarne štipendira TOZD livarna strojne litine šest učencev. Stari delavci trdno upajo, da bodo mladi ljudje lahko delali v bolj zdravem okolju kot oni sami, še predvsem zato, ker si skorajda po vseh TOZD in DS modernizirajo ali so si že uredili svetlejše in bolj zdrave delovne prostore.
Jok
m

M
H
S
IZ NAŠIH TOZD
MIZARJI ŽELIJO BOLJŠE POGOJE DELA
FINANČNA
KONSOLIDACIJA
GOSPODARSTVA
Med ključnimi cilji družbenega in gospodarskega razvoja SRS v letu 1984 smo se opredelili tudi za začetek sanacije finančnega položaja združenega dela.
Iz programa finančne konsolidacije gospodarstva so že sprejeti nekateri zakoni. V nadaljevanju vas želimo opozoriti na vsebino sprejetih zakonov, odlokov in predpisov.
ZIS je 20. marca t.l. sprejel Odlok o uresničevanju ciljev in nalog skupne emisijske in denarne politike ter skupnih ciljev kreditne politike v letu 1984. Odlok je objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 17 od 6. aprila 1984. Določa natančnejše okvire in naloge pri uresničevanju skupne emisijske in denarne politike ter skupnih temeljev kreditne politike v letu 1984, ki se nanašajo na uravnavanje količine denarja v obtoku, smeri uresničevanja kreditne politike, ohranjanje likvidnosti in uresničevanje skupne selektivne kreditne politike. Med določili odloka, ki v primeru njihovega neupoštevanja neposredno vplivajo na likvidnost OZD, so naslednja:
-	na podlagi prijave pristojnega organa tržne inšpekcije, da OZD ne spoštuje predpisov o družbeni kontroli cen, mora banka, ki tako OZD kreditira, najpozneje v petih dneh po prejemu prijave ustaviti nadaljnje kreditiranje OZD ter od nje začeti izterjevati že dane kreditne in druge plasmaje;
-	če Zvezni sekretariat za trg in splošne gospodarske zadeve ugotovi, da je nastalo umetno pomanjkanje posameznih vrst blaga na trgu in katere OZD imajo neopravičeno visoke zaloge takšnega blaga, o tem takoj obvestiti banke, ki kreditirajo zadevne OZD, ter Narodno banko republike in NB Jugoslavije. Banke so dolžne na podlagi obvestila takoj, najpozneje pa v petih dneh, ustaviti nadaljnje kreditiranje takim OZD in začnejo od njih takoj izterjevati že dane kredite in druge plasmaje za te proizvode;
-	OZD, ki v smislu 81. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih poslih v tujino zadržijo del deviz za družbeno priznane reprodukcijske potrebe na deviznem računu več kot 15 dni od dneva priliva deviz na devizni račun, banke ne smejo dajati novih kreditov za pripravo proizvodnje za izvoz, za proizvodnjo za izvoz in za izvoz blaga in storitev.
Če banka ne ravna skladno z navedenimi zahtevami, ji Narodna banka ustavi črpanje primarne emisije v zvezi s temi krediti in začne od nje izterjevati terjatve iz naslova črpanja primarne emisije na tej podlagi ter obvesti o tem NB J. Primarne emisije tudi ne more črpati banka:
-ki ne izpolnjuje predpisanih minimalnih splošnih pogojev glede kreditne sposobnosti,
gg- ki se po predpisih šteje za nelikvidno in ne ukrepa glede odprave vzrokov nelikvidnosti,
. - ki daje plasmaje uporabnikom, ki niso kreditno sposobni ter ne poravnavajo svojih zapadlih obveznosti v zvezi s krediti in drugimi plasmaji in ki svojih nastalih blagovno-denamih poslov ne zavarujejo z inštrumenti za zavarovanje plačil po veljavnem zakonu,
-	ki ne kontrolira namenske uporabe plasmajev in ne ukrepa proti nevestnim dolžnikom iz zapadlih kreditov n drugih plasmajev,
-	ki ne izpolnjuje obveznosti iz SaS, sklenjenih na ravni SFRJ.
Z uveljavitvijo Zakona o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov (Ur. list SFRJ št. 20 od 20. aprila letos) bo omenjena masa sredstev za osebne dohodke v tistih OZD, ki bodo izkazovale neporavnane dospele obveznosti. OZD, ki ni poravnala zapadlih obveznosti iz naslova prometa blaga in storitev ali iz naslova investicij, zanje pa tudi ni zavarovala plačila po zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ali ni poravnavala zapadlih obveznosti do bank in drugih upnikov iz vseh naslovov, sprejeti zakon prepoveduje, dokler teh obveznosti ne poravna, da razpolaga z delom družbenih sredstev za izplačevanje akontacij osebnih dohodkov za obdobje od 1. julija do 31. decembra 1984.
Ob predložitvi nalogov za izplačilo OD za navedeno obdobje bo moral uporabnik družbenih sredstev istočasno dostaviti Službi družbenega knjigovodstva pisno izjavo o tem, ali ima na dan izplačila OD neporavnane zapadle obveznosti oz. ali ima zapadle obveznosti, za katere ni zavaroval plačila v skladu z zveznim zakonom.
Iz prepovedi tega zakona so izvzete nekatere dejavnosti, med njimi tudi črna metalurgija'JS-ptmoge 0107. V primeru, ko OZD na dan izplačila OD nima poravnanih zapadlih obveznosti oz. zavarovanih skladno z zveznim zakonom, sme izplačati akontacije OD v višini izplačanega povprečnega čistega OD na delavca v letu 1983, povečanega le za 50 % rasti izplačanih akontacij čistih OD v družbenem sektorju v republiki, ki jo določi Služba družbenega knjigovodstva v letu 1984 v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. Odstotke rasti izplačanih akontacij OD določi navedena služba na podlagi podatkov iz zadnjih periodičnih obračunov, ki smo jih predložili v tekočem letu, v 30 dneh po poteku roka za predložitev periodičnih obračunov. Za nespoštovanje določil zakona so predpisane visoke denarne kazni tako za uporabnika družbenih sredstev kot tudi za odgovorno osebo.
Da bi se izognili posledicam teh zakonskih rešitev, moramo v finančnih službah intenzivno skrbeti za ohranjanje tekoče likvidnosti, preverjati, če se dejanski obseg obratnih sredstev (zalog, terjatev, obveznosti, vrednostni papirji) giblje na višini potrebnega obsega obratnih sredstev, v temeljnih organizacijah in ostalih strokovnih službah (zlasti komercialnih) pa je potrebno izvajati aktivnosti za op-timalizacijo zalog surovin in repromateriala, zlasti pa še zalog iz proizvodnje, preverjati in zniževati stanje eventualnih nekurantnih zalog, odprodati opremo, ki ni v uporabi, ipd. Dospele fakture in ostale listine, iz katerih izhaja kakršnakoli finančna obveznost za plačilo oz. zavarovanje je treba takoj po prejemu pravilno likvidirati in čimprej vrniti za pravo mesto, da je dokument pravočasno dostavljen finančni službi za poravnavo.
V Uradnem listu SFRJ št. 26 od 18. maja 1984 je objavljen Zakon o zagotavljanju obratnih sredstev, v št. 28 od 31. maja letos pa še Pravilnik o načinu sestavljanja obračuna obratnih sredstev in virov obratinih sredstev ter obrazec OBS, t.j. obračun obratnih sredstev in virov obratinih sredstev s stanjem na dan ... Bistvo tega
zakona je, da smejo po njegovi uveljavitvi OZD uporabljati poslovna sredstva za investicije v osnovna sredstva in za dolgoročne plasmaje le, če imajo obratna sredstva pokrita s trajnimi in dolgoročnimi viri.
Pri obračunu obratnih sredstev in virov obratnih sredstev smo dolžni sestaviti za vsako TOZD in delovno skupnost po stanju na dan 31.12.1983 ter dostaviti Službi družbenega knjigovodstva do 25. oz. 26. julija t.l., vnaprej pa v 75 dneh po statusni spremembi oz. do 15. marca za preteklo leto. OZD lahko sklene, da se obračun sestavi tudi med letom s stanjem na zadnji dan po poteku trimesečja ali s stanjem na zadnji dan v mesecu, to pa v primerih, če se stanje obratnih sredstev oz. stanje virov obratnih sredstev spremeni. Na podlagi obračuna obvesti SDK pristojno temeljno banko in pristojni organ občine, katera OZD ne zagotavlja in v kolikšnem znesku ne zagotavlja trajnih obratnih sredstev iz trajnih in dolgoročnih virov sredstev. V primeru, če z obračunom ugotovimo za TOZD, da ne zagotavlja trajnih obratnih sredstev iz trajnih in dolgoročnih virov sredstev, je treba takoj izdelati podrobni program za postopno zagotovitev trajnih in dolgoročnih virov sredstev. Na koncu vsakega leta od 1984. dalje mora manjkajoči znesek zmanjšati najmanj za eno sedmino, do 31. dec. 1990 pa lahko manjko zagotavljamo iz kratkoročnih virov sredstev in virov drugih obratnih sredstev. Dokler ne zagotovimo trajnih obratnih sredstev iz trajnih in dolgoročnih virov ne sme TOZD uporabljati sredstev za investicije v OS, razen v primerih, ki so našteti v zakonu in praktično dopuščajo le možnost uporabe sredstev proste amortizacije iz leta 1984 za nakup
OS.
V teku je nadalje postopek za spremembe v obračunskem sistemu, s katerimi naj bi uveljavili realnejša razmerja v pridobivanju in razporejanju dohodka z odpravo vseh virov fiktivnega dohodka. Predlagane so naslednje spremembe: presežek pozitivnih tečajnih razlik nad negativnimi se naj izvzame iz delitve dohodka in razporedi v poslovni sklad; da se vsa amortizacija, obresti, stroški bančnih storitev in plačilnega prometa obravnavajo na način, ki je določen za materialne stroške, ter da se tekoče opravlja revalorizacija zalog. Tako bi se zmanjšal dohodek za razporeditev in s tem tudi obračunske osnove ter viri sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter za druge namene pri razporejanju dohodka.
Z dopolnitvijo Zakona o sredstvih rezerv bodo v posameznih trimesečjih letošnjega leta omejeni izdatki iz skladov skupnih rezerv v primerjavi z doseženimi zneski v enakih obdobjih lani. Povečanje izplačil iz republiškega in občinskih skladov bo možno le do zneska, ki bo ustrezal odstotnemu povečanju maloprodajnih cen v posameznih primerjalnih obdobjih.
Približevanje obrestnih mer doseženi stopnji inflacije je utemeljeno, pomeni pa seveda še večjo obremenitev gospodarstva, čeprav bodo v globalu ohranjena razmerja med dohodki od obresti in izdatki za obresti. Pričakuje se, da se bo zaradi visokih obresti zmanjšalo povpraševanje gospodarstva po kreditih, kar pa zahteva skrajno racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi v vseh oblikah in na vseh ravneh.
Pričakujemo tudi zakon o razmejitvi oz. kritju negativnih tečajnih razlik. Le-teh je samo v Sloveniji v temeljnih bankah in LB-Združeni banki po ZR za leto 1983 razmejenih in nepokritih preko 38 milijard din. Novo nastale tečajne razlike je v bankah potrebno sproti poravnavati iz tekočega dohodka deviznih porabnikov. Negativne tečajne razlike pri OZD in SIS do 31.12.1983 morajo pokriti OZD same ali si poiskati sanatorje v okviru njihovih notranjih organizacijskih povezav, tekoče negativne tečajne razlike pa je treba kriti v breme celotnega prihodka - končnih uporabnikov deviznih sredstev.
Košec Franja, dipl. oec.
RAZVOJ GASILSTVA V ŠTORAH
(Nadaljevanje iz 13. številke)
V tem letu je dobila elektro-jeklama avtomatično CO2 napravo za zaščito pečnega transformatorja. Začeli so zamenjavati stare in dotrajane izolime dihalne aparate, nabavljati orodja in drugo opremo.
Iz poveljniškega poročila v tem času lahko razberemo, da je bilo 370 spremstev pri požarno nevarnih delih, 312 črpanj vode, 64 začetnih požarov, pet intervencij izven naše tovarne. Naši gasilci so gasili v TIM Laško, ko je gorela novozgrajena tovarna kot posledica nepravilnosti valjenja; v Cinkarni Celje, ko je zgorel Lurgi filter, in v okolici Štor, kjer smo gasili gospodarska poslopja.
Na občnem zboru leta 1975 je direktor Železarne Štore dal gasilskemu društvu priznanje za njegovo delo, kije bilo plodno in požrtvovalno; poudaril je potrebo
Gasilci Železarne Štore na vaji z avtomatsko gasilsko lestvijo v Celju leta 1981
(Nadaljevanje na 5. strani)
VISOKO PRIZNANJE ZA ŽELEZARNO ŠTORE
Koordinacija železarne mi je dodelila prijetno dolžnost, da se udeležim srečanja samoupravljalcev Jugoslavije, kije bilo v dneh med 23. do 25.6.1984 v Skopju, in da prevzamem visoko priznanje, plaketo samoupravljalca Jugoslavije, kije bila podeljena naši delovni organizaciji za dosežke in uspehe na področju razvoja, krepitve in ustvarjanja socialističnega samoupravljanja in seveda tudi za vse dosedanje delovne uspehe.
Srečanja sem se udeležil v okviru slovenske delegacije, ki je štela skupno 21 delegatov. Predstavljali so delovne organizacije, klube samoupravljalcev slovenskih občin, republiški sindikat in socialistično zvezo. Srečanje se je odvijalo pod stalnim pokroviteljstvom SZDL, sindikata, kluba asociacije samoupravljalcev Jugoslavije. Srečanje je enkrat letno v enem izmed središč republik ali pokrajin. Lani je bilo v Ljubljani, letos v Skopju, za prihodnje leto pa je že določen Beograd. Temeljna naloga klubov ali srečanja je skupščina, ki v svojem enoletnem mandatu pregleda in oceni statutarno stanje, predloga ustrezne spremembe in dopolnitve, imenuje in potrdi novo vodstvo, sprejme in potrdi predloge za podelitev priznanj DO, klubom samoupravljalcev ali posameznikom z istim, že podanim ciljem. Na vsako republiko ali pokrajino odpade 5-6 priznanj oziroma plaket, zato je to odličje toliko večja in pomembnejša pridobitev za izredna prizadevanja in dosežke.
V	nadaljevanju so delovna skupščina oziroma sestanki, kjer obravnavajo na osnovi uradnih referatov pomembnih DP ali sindikalnih veličin osrednje teme in pomen srečanja.
V	dva dni trajajoči razpravi poteka izmanjava mnenj delegatov vseh republik in pokrajin. Kolikor mi je bilo možno oceniti, je bila zelo živahna razprava, ki je nakazovala številne osnovne zamisli razvoja in postopoma prehajala v vse zvrsti, kise porajajo v naši družbi. Opozarjala je na anomalije nekaterih možnosti in spodrsljajev ter uspehov, naj sije šlo za vprašanje organiziranosti in delovanja temeljne organizacije, DO ali pa uspehov, kijih pogojuje vsa DP nadgradnja, do zveznih ukrepov in njenih odlokov pri napredovanju - v resnici pa krnitvi osnovne koncepcije samoupravnih pravic delavskega razreda Jugoslavije.
Razprava se preoblikuje v zaključke, ki so povzetek stanja in jih bodo posredovali vsem sodelujočim oziroma aktivistom samoupravljanja kot priporočilo pri njihovem nadaljnjem delu razvoja, utrjevanja in širjenja samoupravnega sistema kot edino možnega v naši ekonomski DP zasnovi.
Sledila je slavnostna podelitev plaket; ta seje odvijala v skopskem gledališču v navzočnosti številnih vodilnih teles iz Makedonije ter zveznega merila.
V	Sloveniji so jo sprejela tri podjetja, med njimi tudi Železarna Štore, kluba samoupravljalcev Jesenice in Maribor in dosedanji predsednik, tov. Kastelic.
(Nadaljevanje s 4. strani)
po skupni akciji službe varstva pri delu, gasilcev in političnih organizacij za kontinuirano in vsklajeno delo na področju požarnega varstva in varstva pri delu. Aktivnost članstva je bila na zavidljivi višini in temu primerni so bili doseženi uspehi. Na ranih tekmovanjih so imeli gasilci, kot že leta prej, odlične uspehe, in sicer člani, članice, mladinci in pionirji. Posebno so se izkazali mlajši člani do 30 let na mednarodnem gasilskem tekmovanju v Kapfenbergu v Avstriji, kjer so zasedli med tekmovalci iz Jugoslavije prvo mesto. Sicer je društvo s svojimi enotami sodelovalo še v Kozjem, Podčetrtku, Velenju, Celju, Mengšu in drugod, povsod pa je dostojno zastopalo gasilsko društvo Železarne Štore.
Svečani 30 občni zbor društva 21. 2.1976. je predstavljal enako obletnico organiziranega požarnega varstva v Železarni Štore. Vprašali se boste, zakaj je v 130-letnem delovanjem tovarne minilo samo 30 let organiziranega požarnega varstva; treba je povedati to, kar je že rečeno v začetku tega sestavka. Dodati moramo še to, da tuji lastniki niso niti najmanj zaupali združevanju naprednih slovenskih delavcev; gasilska ideja jim je bila ravno zaradi tega tuja.
Na zboru so poudarili, da se je vzporedno z rekonstrukcijo in razširitvijo tovarne, zlasti pa z izgradnjo novih objektov v Štorah II, sodobno, tehnično opremljala tudi gasilska služba in društvo. Razširjena je bila poklicna gasilska služba, članstvo se je izobraževalo in urilo za nove, zahtevnejše naloge. Dobro opremljena služba je dobila svoje stalno mesto v gasilskem domu, v Štorah II pa je bilo dodatno potrebno nabaviti orodje in opremo za najnujnejši in hitri nastop v primeru potrebe.
Društvo je štelo tedaj 72 članov sposobnih za gašenje in še 36 pionirjev in mladine. Izvajanje požarnega varstva v tovarni po zahtevah Zakona o požarnem varstvu, ki je bil pred kratkim sprejet, je gasilce še bolj obremenilo, še posebno poklicno gasilsko službo, kar se odraža v tehle številkah: v preteklem letu je bilo 38 gasilskih spremstev pri delu varilcev, 96 pri delu na plinskih napravah, 148 kontrol plina, 190 pretakanj kisika, 411 črpanj vode in 1240 polnjenj ročnih aparatov oziroma kontrol le-teh. Vse to potrjuje, kako visoka je že bila stopnja požarno-var-nostne kulture in zavesti delavcev na področju družbene samozaščite.
V	naslednjem letu so za potrebe gasilske službe nabavili sledeče orodje in opremo: ročne in prevozne gasilske aparate za tovarno traktorjev, 2 prikolici z gasilskim prahom s po 250 kg vsebine, 2 nizko tlačni črpalki, 3 zaščitne obleke odporne proti ognju, ena garnitura za gašenje s srednjo gasilsko peno in drugo orodje.
V	tem letu je bila ponovno aktivirana enota žena. Strokovni vzgoji so posvečali vso pozornost, vaje in predavanja so imeli odraz pri nastopih, akcijah in tekmovanjih. Tako so člani društva osvojili prvo mesto v Sloveniji, pionirji so postali republiški prvaki, na državnem prvenstvu v Makarski pa so osvojili tretje mesto.
V	naslednjih letih je gasilska služba močno napredovala, tako v strokovnem kot organizacijskem smislu. Delo društva in gasilske službe je bilo predvsem usmerjeno v preventivno dejavnost, analizo vzrokov nastankov začetnih požarov, seznanitev zaposlenih s požarnimi nevarnostmi, sodelovanje z vodstvi TOZD pri reševanju protipožarne problematike in ureditvi notranjih organizacijskih razmer. Povedati velja, da tudi pri gasilski dejavnosti in v društvu ne gre vedno gladko, še posebno ko gre za drago opremo, za finančna sredstva in podobno. Problemi so se vedno zadovoljivo reševali, samo opozoriti je bilo treba na njih. Vedno ih povsod mora biti prisotno prepričanje, da z ničemer ne smemo biti zadovoljni,
V razgovorih, ki so zelo živahno potekali, je bilo razvidno zastopstvo Slovenije, kije jasno in odločno posredovalo hotenja po večji odločnosti odpravljanja anomalij in poglobljeni aktivnosti samouprave nasploh. Ti poudarki so prihajali kot odmev tudi od drugih številnih diskutantov in dajali ton nujnosti poglobljenega delovanja samoupravnega sistema ter njegovega prelivanja iz teorije v prakso. To naj bi zaživelo povsod, tudi tam, kjer je še v povojih, od najodločnejših poglabljanj, do svojega polnega zaživetja.
Slovenska delegacija me je sprejela kljub nepoznavanju zelo vljudno in korektno in že po nekaj urah sem imel občutek, da sem srečal stare znance ter prijatelje in tako smo se tudi razšli.
S tem bi bilo moje poslanstvo v nekem smislu zaključeno. Ce mi dovolite, predajam prejeto odlikovanje z vsemi številnimi čestitkami delavcem Železarne Štore, ki so si to visoko odličje prislužili s svojim poglobljenim, vztrajnim in nesebičnim delom na področju sprejemanja in utrjevanja socialističnega samoupravljanja in pri tem beležili uspehe in napredek. Hvala!
Žibret
NOVICE IZ INVENTIVNE DEJAVNOSTI
V	Železarni je bil 12. 6. 1984 sestanek organizatorjev inventivne dejavnosti iz občine Celje, na katerem so izmenjali izkušnje pri organiziranju in normativni urejenosti inventivne dejavnosti.
V	Ljubljani je bilo 25. 6. 1984 na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije ustanovljeno Društvo za zaščito industrijske lastnine. Glavna aktivnost društva bo vzpodbujanje in razvijanje zaščite izumiteljskega in sploh inovacijskega dela. Tako je bila dana pobuda za spremembe v Zakonu o patentih, ki delovne organizacije ne vzpodbuja k prijavi izumov.
27.6.1984	so predstavniki Železarne Štore, tovariši Marolt, Škorjanc in Tratnik, na povabilo Zveze sindikatov občine Ljubljana-Vič predstavili organiziranost in rezultate inventive dejavnosti in DIATI v železarni predstavnikom delovnih organizacij iz te občine.
Na pobudo Komisije za inventivno dejavnost se je 28.6.1984 in 2.7. sestal team za pripravo novega pravilnika o inventivni dejavnosti. Pravilnik je potrebno uskladiti s pravilnikoma Železarn Ravne in Jesenice, upoštevati je potrebno delo inovacijskih krožkov in zagotoviti večjo povezanost MID in projektnega razvojno-raz-iskovalnega dela.
Nagrade in plakete INOVATOR-CELJE so za dosežke v preteklem letu prejeli tudi inovatorji iz Železarne: Marolt Boris, Ocvirk Leopold, Kolar Marjan, Kapel Franc, Romih Jože, Janžekovič Srečko, Jazbinšek Janez, Logar Viktor, Potočnik Drago, Veber Zoran, Mlakar Franc, Tucič Vasilije, Basle Ivan.
Posebno priznanje za razvojno usmeritev Železarne Štore pa so prejeli člani KPO.
ampak moramo stalno gledati na izboljšanje, še posebno če gre za izboljšanje požarnega varstva, da bi obvarovali premoženje in sredstva za proizvodnjo. Velika skrb je bila namenjena gasilskemu podmladku; vedno smo se držali pravila, da je potrebno mladega navdušiti za delo v gasilskih vrstah. To je bil tudi razlog, da je bilo deseto jubilejno srečanje gasilskih pionirjev iz SR Slovenije in SR Hrvatske 29. maja 1977 v Štorah, kjer se je zbralo kar 1300 pionirjev in veliko ostalih gasilcev z obeh strani Sotle. To srečanje je bilo pod pokroviteljstvom Sveta občin celjskega področja, kar je dalo dogodku še poseben pečat.
V letu 1977 je dobila gasilska služba prve UKV zveze in komandni pult, kar je omogočalo lažje in učinkovitejše obveščanje in vodenje akcij z enega mesta.
Izvajanje srednjeročnega programa razvoja požarnega varstva sprejetega leta 1975, kije bilo do sedaj počasno, seje začelo s skupnimi akcijami s SIS za varstvo pred požari občine Celje z nabavo s programom predvidenega orodja in opreme. Tako smo za potrebe našega društva oziroma tovarne nabavili sledeče: avtocister-no TAM 5000, moštveno vozilo, Rollglis napravo za reševanje ljudi iz večjih višin, motorne črpalke 8001 min., vodni top za gašenje in drugo. Štab za civilno zaščito pa je društvu dodelil v uporabo prikolično raztegljivo 22 metrsko lestev; to je bilo priznanje občinskega štaba CZ in želja za sodelovanje v naprej.
Na slavnostnem 35. rednem občnem zboru industrijskega gasilskega društva Železarne Štore 17. januarja 1981. je predsednik dipl ing. Slavko Plevnik ob analiziranju prehojene poti gasilskega društva in organizirane požarno-vamostne zaščite v Železarni Štore dejal: »Jubilej 35-letnega delovanja našega društva in organizirane požarne zaščite narekuje, da pregledamo do sedaj opravljeno delo, da ugotovimo naše pridobitve ter udarno moč enote in da prilagodimo našo dejavnost požarni obremenitvi v okviru današnjih in bodočih potreb. Vse od ustanovitve gasilske čete v Štorah (tako se je društvo v začetku imenovalo) je bila naša skrb posvečena predvsem zavarovanju delovne organizacije, objektov, strojev in naprav, kakor tudi objektov družbenega standarda in stanovanjskega fonda pred ognjem. Društva ne moremo ocenjevati samo po tekmovalnih nastopih in vajah, temveč predvsem po delu, ki ga opravlja za varnost v okolju, v katerem deluje. Kdor se zaveda in čuti, koliko je bilo s posredovanjem gasilcev v 35 letih obvarovano, koliko skrbi in gorja so gasilci preprečili, je postal njihov prijatelj in sodelavec.«
Statistični pregled začetnih požarov, gasilskih intervencij in reševanj ter prostovoljno delo, ki ga je članstvo opravilo, dovolj zgovorno potrjujejo navedbe predsednika društva.
Letos seje gasilsko društvo Železarne Štore že začelo pripravljati na proslavljanje 40-letnice gasilskega društva in organiziranega požarnega varstva v Železarni Štore, o čemer bo v Železarju še mnogo napisanega. Povedati pa velja, da letos mineva 30 let, odkar imamo v Štorah gasilski dom, zbirališče gasilcev in center za razne izobraževalne akcije delavcev Železarne in krajanov Štor.
Naj mi ne zamerijo, če sem se v tem sestavku izogibal navesti imena tistih najbolj vnetih za razvoj gasilstva in požarnega varstva v Štorah. To sem storil zato, ker so vsi člani društva, še danes aktivni in tisti, ki so članske vrste iz različnih vzrokov zapustili, pa tudi nekateri že pokojni, vsak po svojih močeh pomagali pri razvoju požarnega varstva v Železarni Štore. Vendarle naj naštejem vsaj vse dosedanje predsednike: Mežek Franc, Klinar Anton in dipl. ing. Plevnik Slavko; poveljniki: ing. Heric Alojz, Hajnšek Erih, Kumer Karl, Rezar Jakob, Zdešar Mirko, Krumpak Štefan in sedaj Klakočar Janez. Tajniki so bili: Seme Lado, Vidic Anton, Mackošek Anton, Kaluža Ladislav, Teržan Albin in Užmah Darja.
Drage zaloge
V tej številki objavljamo daljši zapis o zalogah, ker smatramo, da je to področje izjemno važno v gospodarjenju naše delovne organizacije. Glede zalog so nam v DS za finančne in računovodske posle posredovali zapis o zalogah iz vidika finančnega poslovanja. V DS za komercialne posle pa smo se pogovarjali v področjih za nabavo in prodajo o problematiki zalog. V zvezi z zalogami v Tovarni traktorjev pa pripravljamo v naslednji številki daljši zapis o ukrepih, ki so bili izvedeni v tej TOZD za zmanjšanje zalog.
FINANCIRANJE OBRATNIH SREDSTEV - ZALOG
V	zadnjih nekaj stabilizacijskih letih gospodarjenja smo priče stopnjujočem zaostrovanju pogojev gospodarjenja kot posledici ukrepov tekoče ekonomske politike, s katerim se poizkušajo zaustaviti negativne tendence v gospodarjenju v na-rodno-gospodarskem merilu in doseči kvaliteten premik k racionalnejšemu in uspešnejšemu gospodarjenju nasploh.
Eden od ključnih ciljev ukrepov, opredeljenih v stabilizacijskem programu, je nedvomno finančna konsolidacija gospodarstva oz. ozdravitev (izboljšanje) finančnega položaja združenega dela Le-ta je namreč daleč od zaželenega stanja, izredno kritičen položaj na tem področju pa se kaže predvsem v stopnjevanju neučinkovitosti in slabšanju likvidnosti združenega dela. Med vzroki za zaskrbljujoče finančno stanje združenega delaje prav gotovo eden najpomembnejših dosedanje neustrezno obravnavanje financiranja obratnih sredstev (zalog).
Med zunanjimi dejavniki (vzroki) neustreznega obravnavanja financiranja trajnih obratnih sredstev je potrebno omeniti predvsem neustrezno normativno (zakonsko) ureditev obračunavanja zalog in rezultatov gospodarjenja. V pogojih visoke inflacije, ob hkratnem izostanku revalorizacije zalog, je pravzaprav z zakonskimi predpisi omogočeno prelivanje inflacijskega dohodka v tekoče rezultate gospodarjenja, kar nedvomno pomeni prenašanje pretekle ustvarjene akumulacije v finančne izide in s tem siromašenje finančne moči združenega dela.
V	okviru internih dejavnikov — razlogov za neustrezno obravnavanje in obnašanje na področju financiranja trajnih obratnih sredstev je potrebno omeniti tako premajhno poznavanje posledic neustreznega financiranja obratnih sredstev kot tudi (predvsem v preteklih letih) usmerjanje ustvarjene akumulacije predvsem v investicijsko potrošnjo in istočasnega zagotavljanja virov za financiranje obratnih sredstev z zunanjim zadolževanjem. V pogojih visoke inflacije in realno negativne obrestne mere je bilo tako zadolževanje kratkoročno celo ekonomsko upravičeno, ob izostanku ustreznih sankcij za prekomerno zadolževanje ob splošni socializaciji pa je postalo nedvomno eden glavnih razlogov za sedanji finančni položaj združenega dela.
Za DO Železarno Štore je mogoče ugotoviti, da je še pravočasno, v okviru politike financiranja, posvetila ustrezno pozornost financiranja zalog - trajnih obratnih sredstev, saj je, za razliko od stanja pred nekaj leti, zagotovila zadovoljivo stopnjo v kvaliteti financiranja zalog. Kljub vsemu pa je, v pogojih naraščanja inflacije in ustreznega povečevanja potreb zalog, skrb za nadaljevanje takšne politike še toliko potrebnejša. V zvezi s tem je potrebno zlasti:
-nadaljevati (v okvirih možnosti) s pravilnim vrednotenjem zalog in rezultatov gospodarjenja,
-	namenjati ob razporeditvi ustvarjenih finančnih rezultatov ustrezno pozornost financiranju obratnih sredstev,
-	pospeševati hitrost obračanja zalog z njihovim omejevanjem v okviru možnosti (povsod tam, kjer je to mogoče),
ggl- zagotoviti racionalnost na vseh področjih poslovanja, kjer lahko kakorkoli pripomoremo k izboljšanju finančnega položaja in zagotavljanju (povečevanju) tekoče likvidnosti
Nedavno sprejeti Zakon o zagotavljanju obratnih sredstev (s svojimi omejitvenimi določili) takšno obravnavanje financiranja obratnih sredstev uzakonjuje. Ne glede na zakonsko verifikacijo pa je zagotovitev ekonomskih načel v financiranju obratnih sredstev predpogoj za normalni potek tako tekoče reprodukcije kot tudi uresničitev načrtovanih razvojnih ciljev vsake ekonomske celice.
Jevšenak Andrej
Zaloge so predvsem drage
Dovolj ali premalo zalog
ZALOGE V NABAVI IN PRODAJI
Glede zalog smo se pogovarjali v Področju nabave v okviru DS za komercialne posle s Sotoškom Avgustom in Sivkom Janijem. Po njunem mnenju so visoke zaloge v veliki meri posledica razmer, ki vladajo na trgu.
Kar se tiče zalog osnovnih materialov za proizvodnjo, se ti kupujejo navadno v večjih količinah in predstavljajo za delovno organizacijo tudi veliko finančno breme. Ruda se kupuje skupaj z VOEST in pride naenkrat v velikih količinah - prevoz z ladjo. Neracionalno bi bilo, da bi se ruda nabavljala v manjših količinah. Tudi pri elektrodah je nujna zaloga v višini 100 ton, kar predstavlja prav tako veliko finančno breme, saj tona elektrod stane okoli 30 starih milijonov. Starega železa še uvaža 3.000 do 4.000 ton na mesec, ostalo je domače staro železo. V prejšnjem mesecu gaje bilo na zalogi 10.500 ton, kar predstavlja približno mesečno porabo. Gredice iz uvoza prihajajo po posebnih sporazumih in v kontingentih iz vzhodnih držav, kjer obstaja poseben režim uvoza. Glede ferolegur se tiste iz uvoza kupujejo v okviru SOZD Slovenske železarne na licitaciji in to je zelo pozitivno. Z domačimi ferolegurami pa se obratuje praktično brez zalog, ker vlada na trgu precejšnje pomanjkanje. To pomanjkanje ferolegur izkoriščajo proizvajalci, ki zahtevajo razne devizne soudeležbe, združevanja za lasten razvoj, kar vse otežuje normalno nabavo. Podobna situacija je pri sodi, kjer so tudi precejšnji problemi z oskrbo.
Glede teh osnovnih surovin lahko rečemo, da zaloge kreira predvsem situacija na tržišču in režim uvoza in so kljub višini finančnih sredstev, ki jih vežejo potrebne, saj bi njihovo zmanjšanje pomenilo ogrožanje poteka proizvodnje. Pri oskrbi z rezervnimi deli in z ostalim materialom, ki je potreben za proizvodnjo, se prav tako pojavljajo problemi z nabavo in je marsikdaj potrebno robo nabaviti takrat, ko je na razpolago, in to v večjih količinah, kot so trenutno potrebne. Posebni problemi so pri vijačni robi, klinastih jermenih, žičnih vrveh, gumah itd. Včasih nam uspe, da določeno robo dobivamo brez devizne participacije. Vendar se na področju nabave teh materialov pojavljajo problemi participacije in celo vezane trgovine.
Pri nabavi teh materialov lahko znotraj tovarne napravimo določene korake za njihovo zmanjšanje, in sicer, da ne naročujemo na zalogo tistih materialov, ki niso nujno potrebni za potek proizvodnje. V temeljnih organizacijah bi morali skupno z nabavo preveriti materiale na zalogi in odprodati vse tiste, ki jih ne potrebujemo. Tudi na tehničnem in tehnološkem področju bi bilo potrebno poiskati možnosti prilagajanja razmeram na trgu in dragemu materialu, ki povzroča, da so zaloge postale izjemno draga zadeva. Tu mislimo predvsem na naročanje takšnih materialov, ki se trenutno rabijo, in katere se ne da nadomestiti s kakšnimi cenejšimi materiali.
Vsi v proizvodnji kot tudi v nabavi bi morali imeti pred očmi, da zmanjšanje zaloge za eno milijardo pomeni za tovarno prihranek 420 milijonov.
Kot zaključek je bilo rečeno, da so visoke zaloge surovin in repro-materiala v veliki meri posledica razmer, ki vladajo na našem tržišču, in da, vsaj kar se osnovnih materialov, kijih potrebujemo za proizvodnjo, tiče, kakšnega bistvenega znižanja zalog ne moremo pričakovati, ker bi s tem ogrožali samo proizvodnjo. Precej pa je možnosti za znižanje zalog z zavestno akcijo v temeljnih organizacijah kot tudi komerciali; skupno naj se prouči, kaj je resnično potrebno za normalno proizvodnjo in tudi kaj storiti za znižanje porabe posameznih materialov ali za nadomestitev z drugimi materiali, saj je tudi z več manjšimi prihranki možno prihraniti veliko.
V	zvezi z zalogami smo se pogovarjali tudi s tov. Gerkešom Štefanom, vodjem prodaje v DS za komercialne posle. Dejal je, da na prodajnem področju zalog gotovih izdelkov v tem trenutku praktično ni nad normativi, ki so določeni, in sicer: v TOZD elektroplavž brez zalog, Jeklarna brez zalog, Valjarna I zaloge do 400 ton, Valjarna II 1.500 ton, Jeklovlek 300 ton. Pri vseh teh TOZD gre za zalogo v višini 3-dnevne proizvodnje. Livarna I nima zalog, Livarna II zaloge do 200 ton in TOZD MO do 50 ton valjev.
V	komerciali se držijo teh normativov zalog gotovih proizvodov, vendar se dogaja, da se, tako kot npr. v preteklem mesecu v Valjarni II in Jeklo-vleku, pojavijo večje količine. Skupno z vodstvi teh TOZD je uspelo te količine zalog znižati. Trenutno je večja zaloga kot normalno v TOZD jeklovlek, kjer čaka material na odpremo za Poljsko, kar bo zaradi sporazumov možno šele na začetku tretjega kvartala.
RENTABILNOST
V Železaiju smo že pisali o produktivnosti in ekonomičnosti. Danes bomo obravnavali tretjo pomembno ekonomsko kategorijo, tj. rentabilnost donosnosti. Za prikazovanje rentabilnosti najpogosteje uporabljamo' kazalec ustvarjeni dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Med poslovna sredstva štejemo tako osnovna kot obratna sredstva, ali drugače povedano oz. finančna sredstva, ki sodelujejo v proizvodnem procesu.
Pravimo, da je poslovanje tem uspešnejše, čim večji dohodek ustvarimo na enoto poslovnih sredstev v obračunskem obdobju. Ker je družbeno gospodarska donosnost razmerje med dohodkom in poslovnimi sredstvi, jo je mogoče povečati, če:.
|||g- povečamo dohodek in zmanjšamo poslovna sredstva,
-	povečamo dohodek ob nespremenjenih poslovnih sredstvih,
-	zmanjšamo poslovna sredstva ob nespremenjenem dohodku,
-	povečamo dohodek v večji meri, kot se povečajo poslovna sredstva,
-	zmanjšamo poslovna sredstva v večji meri, kot se zmanjša dohodek.
Vemo, da je dohodek razlika med celotnim prihodkom in odhodki v ožjem
smislu, zato pač ni težko sklepati, kar utegne vplivati na njegovo spremembo. Prav tako vemo, da so poslovna sredstva sestavljena iz osnovnih in obratnih sredstev; zato spet ni težko sklepati, kaj vpliva na njihovo spremembo.
Za praktično ponazoritev prikazujemo donosnost ali rentabilnost poslovanja proizvodnih TOZD Železarne Štore za že končano obdobje tega srednjeročnega plana:
Bazni indeks 1981 = 100,0
TOZD	1981	1982	1983	1982	1983	1983/82
Elektroplavž	29,7	43,4	24,0	146,1	- 54,7	55,4
Jeklarna	43,9	28,5	34,0	64,9	77,4	119,3
Valjarna I	43,3	59,0	45,2	136,3	104,4	76,6
Valjarna II	25,5	36,7	28,5	143,9	111,8	77,7
Jeklovlek	41,1	40,8	30,9	99,9	75,2	75,7
Livarna I	28,6	46,2	62,4	161,5	218,2	135,1
livarna II	75,1	74,0	41,6	98,5	55,4	56,2
MO	66,5	72,6	57,7	109,2	86,8	79,5
TT	14,9	7,4	22,3	49,7	149,7	301,4
Železarna	41,8	35,0	36,9	83,7	88,3	105,5
Tabela prikazuje dinamiko rentabilnosti vseh proizvodnih TOZD Železarne. Iz kazalcev za posamezna leta je mogoče ugotoviti, da je rentabilnost v posameznih TOZD na različnih nivojih, na kar vpliva različna struktura proizvodnje in tudi različno potreben obseg in vrednost poslovnih sredstev. To se odraža v višini baznih indeksov. Iz njih je razvidno, da rentabilnost izrazito niha iz leta v leto.
V letu 1982 je zaslediti povečanje donosnosti poslovnih sredstev v naslednjih TOZD: Elektroplavž, Valjarna I, Valjarna II, Livarna I, MO. V letu 1983 v primerjavi z baznim letom 1981 pa v TOZD: Valjarana I, Valjarna II, Livarna I in TT. Če ocenjujemo rentabilnost v letu 1983 v primerjavi z letom 1982, lahko ugotovimo, da se je izboljšala v TOZD: Jeklarna, Livarna I in Tovarna traktorjev.
Na nivoju delovne organizacije je v letu 1982 prišlo do izrazitega padca rentabilnosti (indeks 83,7), v letu 1983 je padec v primerjavi z letom 1981 nekoliko nižji (indeks 88,3), v primerjavi z letom 1982 pa je rentabilnost večja-z indeksom 105,4.
Kazalec rentabilnosti lahko komentiramo tudi tako, da rečemo, za koliko dinarjev dohodka smo ustvarili na 100 din uporabljenih poslovnih sredstev. Za leto 1983 bi potem veljalo, da je največjo rentabilnost ah donosnost povprečno uporabljenih osnovnih sredstev dosegla TOZD livarna I, saj je na 100 din poslovnih sredstev ustvarila kar 62,40 dinarjev dohodka oz. novo ustvarjene vrednosti. To potrjuje tudi kazalec akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, po katerih je tudi vodilna s 27,4 %. Najnižja rentabilnost je bila dosežena v TOZD TT v višini 22,3 %, vendar pa je to znano več kot v letu 1982, ko je znašala samo 7,4 %. Iz tega razloga je v letu 1983 ta TOZD dosegla tudi največji indeksni porast donosnosti v primerjavi z letom 1982 (indeks 301,4). Omenjeno doseganje kazalca rentabilnosti je vplivalo tudi na to, da je TOZD TT poslovno leto 1983 zaključila s pozitivnim finančnim rezultatom.
Gibanje rentabilnosti ostalih TOZD je razvidno iz tabele. Vzpodbudno je, da se rentabilnost delovne organizacije kot celota izboljšuje. Nadaljevanje pozitivnega gibanja bomo lahko dosegli le s skupnimi močmi vseh, ki delajo in ustvarjajo v Železarni.
Obstoječa in nova osnovna in obratna sredstva je nujno še bolje izkoriščati. Le tako bo mogoče povečati dohodke na enotno angažiranih poslovnih sredstev. Danes so stroji in naprave izredno drage in nam ne more biti vseeno, kakšna je stopnja izkoriščenosti teh kapacitet. Po drugi strani pa vemo, daje vedno višja tudi obrestna mera za najeta obratna sredstva. Iz teh razlogov je racionalno obračanje finančnih sredstev zalog in izkoriščenja osnovnih sredstev ena od ključnih nalog uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Roženičnik Jože, dipl. oec..
Obravnava inovacij
Na osnovi sklepa 2. seje komisije za gospodatjenje TOZD valjarna II z dne 25.
5.	1984 in 3. seje delavskega sveta TOZD valjarna II z dne 7. 6. 1984 pripada:
1.	Tov. Šelekaiju Vladu iz TOZD valjarna II za inovacijski predlog št. 957, »Preprečitev zatikanja konca kolobarja ob loputo«, pavšalno plačilo v višini 4.000,00 din.
SM D 160.
2.	Tov. Djugatoviču Živojinu in Zbilu Antonu iz TOZD valjarna II za inovacijski predlog št. 956, »Prestrezanje odrezkov pri menjavi kible na Škarjah 4001«, pavšal-
no plačilo v višini 3.000,00 din. Avtorja si plačilo delita v razmerju 50:50 % in prejme vsak 1.500,00 din.
SM D 160.
3.	Tov. Djugatoviču Živojinu iz TOZD valjarna II za inovacijski predlog št. 953, »Pogon valjčnic na Škarjah 4001«, pavšalno plačilo 6.000,00 din.
SM D 160.
4.	Tov. Šelekarju Vladu iz TOZD valjarna II za inovacijski predlog št. 952, »Prestavitev krmilnih tipkal prečnega voza«, pavšalno plačilo v višini 2.000,00 din.
SM D 160.
5.	Tov. Gradiču Leopoldu in Kramerju Petru iz TOZD vzdrževanje za inovacijski predlog št 972, »Odpiranje in zapiranje tehnološke vode na progah«, pavšalno plačilo v višini 4.000,00 din. Avtorja si plačilo delita v razmerju 50: 50 % in prejme vsak 2.000,00 din.
SM D 120.
6.	Tov. Arhu Antonu, ing. iz TOZD valjarna II za inovacijski predlog št. 759, »Rekonstrukcija gorilcev na koračni peči«, drugo posebno plačilo v višini 7.172,15 din na osnovi povprečnih prihrankov 96.619,15 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
SM D 120.
7.	Tov. Gradiču Leopoldu in Artičku Rafaelu iz TOZD vzdrževanje za inovacijski predlog št. 474, »Izboljšava pnevmatskega krmilja ravnalnega stroja Bronx PBR 6«, tretje posebno plačilo v višini 11.450,77 din na osnovi povprečnih prihrankov 114.620,40 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c. Avtorja si plačilo delita v razmerju 50: 50 % in prejme vsak 5.725,38 din.
SM D 161.
Na osnovi sklepa 2. seje komisije za gospodarjenje z dne 1.6.1984 in sklepa delavskega sveta TOZD livarna I z dne 7. 6. 1984 pripada:
1.	Tov. Cmoku Branku in Senici Martinu iz TOZD vzdrževanje za inovacijski predlog št. 473, »Izboljšava okvar na stikalih PV 35 KV«, tretje posebno plačilo v višini 14.101,63 din na osnovi povprečnih prihrankov 179.570,16 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. Avtorja si plačilo delita v razmerju 50:50 % in preime vsak 7.050,81 din.
SM F 110.
2.	Tov. Paviču Milanu iz TOZD livarna I in tov. Krajncu Francu iz TOZD mehanska obdelava za inovacijski predlog št. 784, »Orodja za vpenjanje V-20 kokil na stroj«, prvo posebno plačilo v višini 56.815,58 din na osnovi prihrankov 2.397.131,90 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. Avtorja si plačilo delita v razmeriu 50: 50 % in prejme vsak 28.407,79 din.
SM F 140.
Na osnovi sklepa 2. seje komisije za gospodarjenje TOZD livarna II ž dne 29. 5. 1984 in sklepa delavskega sveta TOZD livarna II z dne 11. 6. 1984 pripada:
1.	Tov. Gorniku Ivanu in Šešerku Milanu iz TOZD vzdrževanje za inovacijski predlog št. 502, »Predelava sklopke na viličarjih INDOS 2,51«, tretje posebno plačilo v višini 5.357,10 din na osnovi povprečnih prihrankov 66.368,28 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. Avtorja si plačilo delita v razmerju 50:50 % in prejme vsak 2.678,55 din.
SM G 150.
2.	Tov. Cmoku Francu iz TOZD energetika za inovacijski predlog št. 901, »Zavarovanje kardana in reduktorja na vozičku žarilne peči v livarni II«, pavšalno plačilo v višini 12.500,00 din.
SM G 160.
3.	Tov. Šumeju Juriju, dipl. ing. in Podgorelcu Mirku iz DS priprava proizvodnje za inovacijski predlog št. 529, »Spremembe pri nosilcu nosilnega valja«, prvo posebno plačilo v višini 35.985,80 din na osnovi prihrankov 1.261.080,00 din. Avtorja si plačilo delita v razmerju 50 : 50 % in prejme vsak 17.992,90 din, drugo posebno plačilo v višini 36.336,10 din na osnovi povprečnih prihrankov 1.296.110,00 din vsak prejme 18.168,05 din; in tretje posebno plačilo v višini 35.985,80 din na osnovi povprečnih prihrankov 1.261.080,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a, in prejme vsak 17.992,90 din.
SM G 140.
Na osnovi sklepa komisije za gospodarjenje TOZD jeklarna z dne 5. 6. 1984 in sklepa delavskega sveta TOZD jeklarna z dne 11. 6. 1984 pripada:
1.	Tov. Hrovatu Ivanu in Fendretu Emilu iz TOZD jeklarna za inovacijski predlog št. 842, »Naprava za struženje ekscentričnih somikov«, prvo posebno plačilo v višini 13.167,00 din. Avtorja si plačilo delita v razmerju 50:50 % iti prejme vsak 6.583,50 din. Plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 99.000,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
SM B 150.
2.	Tov. Gobcu Jožetu iz TOZD vzdrževanje za inovacijski predlog št. 541, »Namestitev podesta na transformator jeklarne«, pavšalno plačilo v višini 4.000,00 din.
SM B 120.
3.	Tov. Seliču Antonu iz TOZD jeklarna za inovacijski predlog št. 977, »Zaščita končnih stikal«, pavšalno plačilo v višini 4.000,00 din.
SM B 150.
4.	Tov. Podpečanu Ladislavu iz TOZD vzdrževanje za inovacijska predloga št. 967 in 968, »Šablona za centriranje vencev kristalizatorja kv 100 in kv 140«, pavšalno plačilo v višini 4.000,00 din.
SM B 150.
5.	Tov. Podpečanu Ladislavu iz TOZD vzdrževanje za inovacijski predlog št 969, »Prevračevalec kristalizatorja«, pavšalno plačilo v višini 6.000,00 din.
SM B 150.
6.	Tov. Bračunu Vinku iz TOZD jeklarna za inovacijski predlog št. 944, »Obesno uho za protiutež«, pavšalno plačilo v višini 6.000,00 din.
SM B 150.
Na osnovi sklepa komisije za gospodarjenje TOZD valjarna I z dne 20. 6. 1984 in sklepa delavskega sveta TOZD valjarna I z dne 22. 6. 1984 pripada:
1.	Tov. Milanoviču Slobodanu, dipl. ing., Logarju Francu, ing. in Ramšaku Antonu iz DS priprava proizvodnje ter tov. Halerju Ferdu, ing. in Drofeniku Ivanu iz TOZD valjarna II za inovacijski predlog št 714, »Obdelava letev hladilne klopi«, eno posebno plačilo v višini 9.320,90 din na osnovi prihrankov 135.379,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. Vsak prejme 1.865,18 din.
SM C 160.
Služba za inovacije
DELO SINDIKATA V DS PRIPRAVA PROIZVODNJE
Pred pol leta smo se delavci DS PP sestali na letnem občnem zboru OOZS, kjer smo obravnavali bolj ali manj uspešno delo v minulem obdobju in kjer smo tudi izvolili nov 10 OOZS naše delovne skupnosti in si zadali naloge za bodoče delo.
Naša programska usmeritev za delovanje OOZS DS PP izhaja iz usmeritve Zveze sindikatov Slovenije in usmeritve občinskega sveta ZSS - Celje, ki pravi, da mora biti celotna programska usmeritev OO-ZS podrejena aktivnostim pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in s tem krepitve družbeno ekonomskega položaja delavca v združenem delu, kar je temeljni interes vseh delavcev.
Z ozirom na splošno gospodarsko stanje ne moremo pričakovati kakšnih objektivnih izboljšav in prav zato moramo vzpodbuditi vse subjektivne sile in lastno prizadevanje na tista področja, ki so v preteklosti kazala negativne trende.
Priprava proizvodnje je ena najvitalnejših funkcij poslovnega procesa v naši DO in lahko prav naša delovna skupnost s svojo aktivnostjo močno vpliva na rezultate dela. Vsi moramo biti prepričani, da so kljub objektivnim težavam še rezerve pri izkoriščanju kapacitet, lastne produktivnosti, kakor tudi pri prizadeva-
SAMOUPRAVNE AKTIVNOSTI V TOZD IN DS M A J-JUNIJ 1984
Delavski sveti TOZD in DS so sprejeli v tem obdobju v obravnavo:
1.	Osnove za obračun stimulativnih dodatkov za leto 1984.
2.	Obračun stimulativnih dodatkov za razdobje I—III.
3.	Primeijavo med dovoljenimi in izplačanimi OD po republiškem dogovoru za razdobje I—III.
4.	Obračun variabilnega dela OD za razdobje I—III.
Navedenega gradiva še niso potrdili v dveh TOZD.
Vodjem samoupravnih delovnih skupin je bilo posredovano v obravnavo gradivo:
1.	Finančni plan za leto 1984.
2.	Finančni načrt interne banke.
3.	Plan investicij za leto 1984.
4.	Predlog za uvedbo stimulacije za preseganje planskih ciljev.
Vse navedeno so obravnavali v vseh TOZD in DS in potrjevali na zborih delavcev oziroma na delnih zborih in nato verificirali na delavskih svetih.
Na predlog za uvedbo stimulacije za preseganje planskih ciljev za leto 1984 smo zbrali vse pripombe in jih oddali strokovni službi v nadaljnji postopek.
Delavski sveti TOZD in DS so v tem času potrjevali tudi:
1.	Predlog seznama prosilcev za dodelitev kredita v letu 1984,
2.	Spremembe in dopolnitve SS o ustanovitvi območne vodne skupnosti Savi-nja-Sotla.
3.	Potrdili so sklepe za nakup bungalova na Kopah.
4.	Prioritetno listo prosilcev za dodelitev in zamenjavo stanovanj 84.
OSTALA PROBLEMATIKA OBRAVNAVANA V POSAMEZNIH TOZD IN DS
V	TOZD livarna I ugotavljajo, da primanjkuje delovne sile in da je v TOZD zaposlenih večje število invalidov, za katere ni primernega dela in je nujno problematiko rešiti na nivoju DO.
V	TOZD TT so potrdili SsS s formiranju cen Poslovne skupnosti proizvajalcev in uporabnikov krogličnih ležajev Jugoslavije. Potrdili so SsS o formiranju cen DO Partizan, Titovo Užice. Obravnavali so tudi SsS o dolgoročnem sodelovanju v pristojnosti JUMV in potrjujejo povišanje cene članarine.
V	TOZD energetika so sklenili, da podpišejo sklep o razvojnih nalogah s strojno fakulteto Sarajevo.
Strnili smo tisto, kar smo menili, da vam bo pomembno kot informacija s tem, da moramo poudariti, da samoupravne aktivnosti v vseh TOZD in DS potekajo iz najrazličnejših področij dela in življenja delavcev posameznih TOZD in DS.
Ana Tomažin
Adjustaža valjarne I
nju na kvalitetno-tehnološkem področju za večji izvoz. Intenzivneje se moramo usmeriti v odpravljanje subjektivnih napak - predvsem v tehnološki disciplini pri iskanju rezerv v materialnih stroških in pri tehnologiji. Prizadevati si moramo za večje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, za boljšo kvaliteto, za rokovno zanesljivejšo proizvodnjo, da nas ne bi dodatno obremenjevalo odplačilo anuitet in drugih investicijskih dolgov.
Poleg tega zahtevajo procesi tehnično-tehnološkega razvoja in družbeno-eko-nomskih sprememb od nas vseh dodatno usposabljanje, dopolnjevanje, obnavljanje in poglabljanje našega znanja, da bomo dinamičneje in vitalneje zmogli uvajati sodobne tehnološke rešitve in inovacijske dosežke, kakor tudi preobraziti in dvigniti učinkovitost v svojem delovnem okolju.
Kot je razvidno, so naloge in cilji zelo zahtevno postavljeni. Od nas vseh pa je odvisno, kako jih bomo realizirali. S prizadevnostjo vseh delavcev DŠ PP lahko smelo pričakujemo, da si bomo edino tako utrdili našo socialno varnost.
IO-OOZS si je že na svoji prvi redni seji zadal sledeče akcijske naloge:
-	vztrajati in zahtevati od odgovornih subjektov, da se do konca leta 1984 realizira nedokončana naloga, ki zadeva OPIS DEL IN NALOG za celotno področje DS PP;
IO-OOZS DS PP se zavzema za dvig učinkovitosti funkcije priprave proizvodnje skladno z zahtevami razvoja tehnično-tehnoloških procesov in družbeno-eko-nomskih sprememb predvsem na področju; makro in mikro organizacije;
-	formiranje oddelka STUDU DELA IN ČASA oziroma ga zasesti z ustreznimi strokovnimi kadri, skladno z veljavno mikroorganizacijo in to upoštevati pri planiranju kadrov ter nadaljevati z dopolnilnim izobraževanjem za potrebe študija dela in časa ter uvajanje GEORGA sistema in postopni prenos tehnologije na računalniško obdelavo.
IO-OOZS DS PP se zavzema za zaostritev in dosledno odgovornost delegatov za izvajanje delegatskih nalog. Sedanji težji in zelo zaostreni pogoji gospodarjenja v vsej družbi še bolj kot doslej terjajo skladno in zlasti učinkovito delovanje samoupravnega delegatskega sistema. Ne moremo pristajati na sprejemanje odločitev mimo samoupravnih delegatskih poti, zato se 10 OOZS DS PP zavzema tudi za zaostritev odgovornosti od odgovornih subjektov za politično podporo v smeri aktivnejšega izvajanja samoupravnega in delegatskega sistema. Z ozirom na pogost pojav nesklepčnosti delegacij je zavzeto stališče, da odsotnost delegata na seji lahko opraviči le organizacijsko nadrejeni vodja dela.
Na zahtevo občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS-Celje smo 8.
2.1984	sklicali temeljno kandidacijsko konferenco, kjer smo obravnavali listo evidentiranih možnih kandidatov za nosilce odgovornih funkcij v občini, republiki in federaciji, in kjer smo razširili predlog možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije in predlagali tov. Bulca Marka.
Na isti seji smo v zvezi z volitvami v samoupravne organe DS, DO in SOZD sprejeli sklep, da se predlog kandidatne liste posreduje vodjem samoupravnih delovnih skupin, kateri so bili zadolženi za izvedbo delnih kandidacijskih zborov za dokončno oblikovanje volilne liste. Vsi člani IO-OOZS priprave proizvodnje pa so bili v zvezi s pripravami na volitve dolžni nuditi pomoč vodjem samoupravnih delovnih skupin.
Osrednja tema tretje redne seje je bila obravnavanje pripomb na zaključni račun 1983, sprejetih na zboru delavcev DS PP po samoupravnih skupinah. 10 OOZS je iz zapisnika samoupravnih delovnih skupin ugotovil, da so delni zbori delovnih ljudi DS PP obravnavali zaključni račun za leto 1984 m da ni bilo bistvenih pripomb. Delavskemu svetu DS PP smo predlagali, da poda pozitivno oceno poslovodnim delavcem in delavcem s posebnimi pooblastili za rezultate poslovanja na nivoju DS PP in DO.
Iz zapisnika SDS je bilo tudi razvidno, daje zbor soglasno sprejel predlog programa za povečanje jeklarskih kapacitet v TOZD jeklarna.
Obravnavali smo tudi sklepe prve seje 10 pri konferenci OOZS-ŽS, kakor tudi program dela, kije bil sprejet na programsko volilni konferenci za leto 1984.
Med ostalim je bil sprejet sklep, da se morajo vsi člani 10 aktivno vključiti v akcijo za organiziranje blagajne vzajemne pomoči s ciljem, da se vsi delavci DS PP včlanijo.
Na četrto sejo 10 OOZS priprave proizvodnje smo povabili predsedstvo 00 ZSMS, sekretarja naše OOZK in člane delavskega sveta priprave proizvodnje. Osrednja tema te seje je bila obravnavanje vlog prijavljenih kandidatov na javni razpis za prosta dela in naloge vodje DS PP in ocena primernosti prijavljenih kandidatov (ing. Mackošek in ing. Tucič).
Prisotni organi so z enotnim sklepom ugotovili, da ni objektivno možno opredeliti posameznega kandidata za bolj ali manj primernega in se dokončna izbira kandidata prepusti v odločitev razpisni komisiji iz DS - DO - ŽŠ. Na omenjeni razširjeni seji smo tudi določili kandidata za politično šolo ZSS - tov. POVALEJA.
Obravnava varnostnega načrta OOZS - DS PP in priprava načrta NNNP 84/85 sta bili prednostni točki dnevnega reda pete seje. Člani IO-OOZS in vodja DS PP smo se seznanili z varnostnim načrtom OOZS DS PP, kar smo potrdili s svojimi podpisi. Varnostni načrt naše sindikalne organizacije smo vložili kot Sestavni del varnostnega načrta DS PP pri upravitelju varnostnega načrta DO-ŽS. V slučaju aktiviranja varnostnega načrta bo OOZS vodila svojo aktivnost po tem dokumentu.
Glede na posredovane usmeritve in gradivo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za akcijo NNNP 84/85 smo sprejeli sklep o uresničitvi navedenih akcij:
L Krepitev samoupravne delavske kontrole:
V mesecu juniju kritično oceniti stanje delovanja naše SDK |P§- Na osnovi ugotovitev usmeriti akcijo na hitrejše uveljavljanje SDK na zakoniti osnovi.
2.	Požarna preventiva:
-	V mesecu juliju organizirati kontrolni pregled gasilnih naprav z ozirom na požarno ogroženost po področnih pripravah z istočasnim krajšim predavanjem o uporabi gasilnih aparatov za vse delavce področne priprave dela.
3.	Usposabljanje delavcev DS PP za naloge SLO in DS:
-	Do konca junija se mora organizirati razprava na temo RBK po delovnih skupinah skladno z akcijo komiteja za SLO - DO Železarne Store.
4.	Preventivno izvajanje varnostnega načrta DS PP:
f- - V mesecu septembru preveriti varovanje dokumentacije, arhiva in delovnih prostorov.
(Nadaljevanje na 9. strani)
DELO SINDIKATA V DS PRIPRAVA PROIZVODNJE
(Nadaljevanje z 8. strani)
5.	Kontinuirano vključevanje v vse akcije komiteja za SLO in DS DO Železarne Štore ter narodne zaščite.
Pregledali smo tudi gradivo:
811“ ukrepi po odmrznitvi cen ZIS,
-	investicijska vlaganja v letu 1984,
-	finančni načrt 1984,
|j||- predlog stimulativnega nagrajevanja.
Dogovorili smo se, da se navedena gradiva obravnavajo na delnih zborih v DS PP, skladno s postavljenimi roki. Za izvedbo je bil zadolžen predsednik zbora delovnih ljudi v DS PP in vodja samoupravnih delovnih skupin. Člani 10 OOZS so bili zadolženi za posamezne področne priprave, da se na delnih zborih kritično oceni trimesečno poslovanje, sprejeti usmeritve in konkretne naloge v zvezi z ukrepi ZIS. Na obravnavano gradivo smo podali pripombo, da so predvideni ukrepi ZIS usmerjeni preveč enostransko v organizaciji združenega dela in da bodo stabilizacijski učinki izostali, če ne bodo z ukrepi in s konkretnimi nalogami vključeni vsi subjekti, tudi SIS, DPO, državni organi in druge strukture na ravni občine, republike in federacije.
V naši osnovni organizaciji sindikata skušamo uvesti čim boljši način obveščanja članov 10, pa tudi ostalih delavcev priprave dela, z vsemi aktualnimi akti naših DPO in strokovnih služb, kakor tudi z informacijami občinskega sveta ZSS Celje. To nam kolikor toliko uspeva tako, da vse aktualno gradivo, ki prispe na našo osnovno organizacijo, damo v kroženje članom 10 po področnih pripravah, kateri so zadolženi, da posredovano gradivo proučijo in tolmačijo v svojih delovnih sredinah.
Na prvi naslednji seji obravnavamo in uskladimo vse pripombe, mišljenja in stališča delavcev DS PP. Opisana oblika informiranja nam daje dobre rezultate in jo bomo v bodoče še skušali izpopolniti.
Naša posebna zadolžitev in odgovornost je razvijati kolektivno delo. Delavci naše DS pričakujejo in upravičeno zahtevajo, da naša osnovna organizacija sindikata odločno izraža njihove interese. Poskušamo se odločneje spoprijeti z vsemi slabostmi, ki vodijo v nenačelnost, nespoštovanje in neizvrševanje dogovorjenih stališč, kar slabi naše delo in ne prispeva k uveljavljanju neposrednih interesov delavcev.
Upam, da mi je s temi vrsticami vsaj delno uspelo prikazati delo naše OOZS.
Član sveta za informiranje Slavko Povalej
POROČILO O DELOVANJU SLUŽBE SPLOŠNEGA ZAVAROVANJA NA PODROČJU GIBANJA V VAROVANEM OBMOČJU
Služba splošnega zavarovanja (SSZ) deluje na podlagi načrta zavarovanja, pravilnika o delovnem redu in drugih samoupravnih aktov v DO. Med pristojnosti SSZ spada med drugim tudi nadziranje gibanja delavcev med delom, prihodov in odhodov z dela, kakor tudi gibanje vseh ostalih oseb (domačih in tujih poslovnih partnerjev). V skladu z naravo obiska SSZ vodi tudi ustrezne evidence. Na področju gibanja delavcev ŽŠ vodi SSZ naslednje evidence:
-	knjigo izdanih propustnic (za službene in privatne izhode),
-	evidenco zamudnikov in H- evidenco kršiteljev.
Število zamudnikov 165.
Navedeni podatki so za razdobje'od 1. 1. 1984 do 31. 5. 1984.
Pri delu oz. obravnavanju delavcev, ki prihajajo - odhajajo s službenimi in privatnimi propustnicami, se delavci SSZ srečujejo s sledečimi problemi:
-	delavec ima službeno propustnico, čeprav ima privatni opravek,
-	delavcu se ure odsotnosti zaradi privatnih opravkov ne odtegujejo oz. mu jih ni potrebno nadomestiti,
-	delavci vezani na gibljivi delovni čas se za privatne izhode »pozabijo« izpisati,
pri obravnavanju zamudnikov nastajajo konfliktne situacije, saj zamudniki običajno nočejo pokazati delovne izkaznice.
Za težave pod prvo in drugo točko so izključno odgovorni delavci, ki izdajo pro-pustnice in je problem rešljiv z njihove strani.
Razen z izhodi delavcev pri vratarju oz. na vratarnicah se delavci SSZ srečujejo tudi z delavci, ki delo zapuščajo preko ograje in na drugih mestih, kjer to ni dovoljeno. Teh kršiteljev ima SSZ v prvem polletju skupaj zabeleženih 154 in z ustreznimi dopisi je seznanila vodje TOZD/DS. Prav tako je obravnavala 89 delavcev, ki pri sebi v času storjene kršitve niso imeli delovnih izkaznic (podroben pregled po TOZD in DS je razviden iz priloge).
V zvezi z gibanjem delavcev je potrebno omeniti, da je nadzor zelo težak, in sicer iz naslednjih razlogov:
-	območje ŽŠ ni v celoti ograjeno,
-	razdrobljenost območja na dva dela,
tv;— možnost prevoza med starim in novim delom,
-	vezanost posameznih TOZD in DS na oba dela varovanega območja.
Ne glede na objektivne težave Služba splošnega zavarovanja vseeno poskuša ujeti kolikor toliko pregleda nad gibanjem.
To dosega z naslednjimi načini dela:
-	kontrolo vozil in potnikov na vratarnicah,
jr obhodi delavcev SSZ znotraj varovanega območja,
- preverjanje prisotnosti na delovnih mestih.
Tako je bilo izvedenih več akcij po vseh naštetih načinih dela. Rezultati akcij niso bili najboljši. Tako se je npr. dogajalo, da so bili nekateri potniki na kombi-busu iz Štore II in Štore I izključno namenjeni v gostilno Bizeljčan ali pa na daljše pogovore k sodelavcem, vendar ne v zvezi z delom. Pri obhodih znotraj varovanega območja je bilo večkrat ugotovljeno, da delavci spijo ali pa se sončijo ter pomikajo brez dela sem in tja. Velikokrat so spali, ostali pa so delali namesto njih in jih obenem ščitili pred posredovanjem delavcev SSZ. Pri preverjanju prisotnosti na delovnih mestih (predvsem v DS, kjer imajo gibljivi delovni čas) ni bilo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti.
Iz opisanega je razvidno, da se delavci SSZ trudijo, da bi se stanje na področju delovne discipline spremenilo. Vendar to ni dovolj, še vedno prevladuje zmotno prepričanje, daje za red odgovorna edino SSZ, vsi ostali (vodje oddelkov, obratov, področij itd.), ki imajo v svojem opisu tudi zabeleženo odgovornost za red in disciplino, pa na to nalogo kratko malo pozabijo.
Andrej Steiner
Razmerja med DO in TOZD glede na obligatornost povezovanja TOZD v DO
DO predstavlja obvezno (obligatorno) obliko povezovanja TOZD. To združevanje predstavlja eno izmed oblik medsebojnih razmerij, ki nimajo lastninskega značaja. TOZD ož. v njej združeni delavci so »skupni upravljalski nosilci« organiziranja DO kot samoupravne organizacije.
DO, samoupravno organizirana na temelju obligatornega združevanja TOZD, ne predstavlja nek seštevek aktiv in pasiv združenih TOZD, temveč ustvarjene možnosti po učinkovitem izvrševanju pravice upravljanja in razpolaganja z združenimi sredstvi v širši družbeni asociaciji Glede na konstrukcijo, ki jo določa ZZD (čl. 243 in 244 v povezavi s čl. 420), je podana možnost, da se oblikuje TOZD kot tržno poslovni subjekt. V praksi pa je to vodilo do mnogih negativnih pojavov, ki dobivajo v današnjem času izraz težnje po ukinjanju velikega števila TOZD. Mnoge TOZD so stopale v poslovna razmerja velikokrat mimo vednosti DO in opravljale na takšen način pravno poslovni promet (predvsem je bilo to izrazito za Slovenijo). Na osnovi tega so se mnoge TOZD izoblikovale na tržišču kot podjetja: z lastnim računovodstvom, komercialo in drugimi dejavnostmi, katere bi morale spadati v delokrog DO. Zakonska intencija glede obveznega združevanja TOZD v DO je bila ravno v tem, da TOZD v njeni sestavi skupno planirajo razvoj in skladno z njim združujejo delo in sredstva, da skupno utrjujejo medsebojne odnose v skupnem poslovanju, doseganju dohodka (ki je v tem primeru veliko večji) in drugih skupnih ciljev in nalog pri delu in pravno poslovnem prometu. Med skupne zadeve spadajo tudi skupno nastopanje v pravno poslovnem prometu, skupen izvoz proizvodov DO, raziskava trga, reklama in propaganda. Vse to predstavlja univerzalnost DO kot eno izmed njenih temeljnih značilnosti. V tem pogledu se na ravni DO tudi skupno utrjujejo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov, organizirajo skupne službe, predvsem pa na osnovi načel, ki so poudarjena v naši samoupravni družbi, to je vzajemnosti in solidarnosti, zagotavlja ekonomska stabilnost in socialna varnost delavcev. DO kot takšna oblika povezovanja TOZD in samoupravnega organiziranja delavcev, ki delajo v teh TOZD in v katero so združili svoje delo in sredstva, predstavlja učinkovito obliko poslovanja in doseganja drugih interesov združenih delavcev. Tudi v primeru DO Železarna Štore so v Samoupravnem sporazumu o združitvi v DO navedeni podobni vzroki združevanja. Naj navedemo samo nekatere: razvijanje in izboljševanje socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov, razširjanje in izboljševanje materialne osnove združenega dela, povečevanje učinkovitosti združenega dela in poslovanja, dviganje produktivnosti dela, lažje obvladovanje trga, smotrni razvoj vseh TOZD, samoupravno planiranje in medsebojno usklajevanje dela, ipd.
Pravna služba Vrečko Damjan, dipl. iur.
Tehtanje taline in dodajanje magnezija v livarni I
Z REKREACIJO LAHKO BISTVENO ZMANJŠAMO IZOSTANKE Z DELA
Telesno utrjeni ljudje prenašajo nekatere bolezni, so odpornejši, ko gre za kirurške posege ter potrebujejo manj časa za okrevanje. Take in podobne domneve poučujejo nekatere razvitejše dežele. Prvotno je raziskovalce zanimalo predvsem vprašanje športne rekreacije, pravilne prehrane, zdaj pa proučujejo tudi vpliv dolgoletnega sedenja, pitja alkoholnih pijač, kajenja in drugih škodljivih dejavnikov.
Predvsem želijo doseči dvoje: pridobiti ljudi, da bi načrtno odmerjali del prostega časa rekreaciji, v nadaljevanju pa, da bi se kar najbolj odločili za zdrav način življenja. Gre za prebujanje moralne zavesti: človek je dolžan potruditi se, da bo zdrav in tudi v tem pogledu polnovreden član družbe.
Iz raziskav so bile potrjene znane domneve, da so rekreativci zanesljivejši na delovnem mestu, da lažje delajo, niso podvrženi rejenosti ter so v marsikaterem pogledu odpornejši proti stresu. Po večletni raziskavi v neki delovni organizaciji so ugotovili, da so rekreativci izostali z dela veliko manj kot pa delavci, ki se ne ukvarjajo z rekreacijo.
Rekreativci več vedo o škodljivosti alkohola in nikotina ter si zato prizadevajo, da so glede tega zmerni abstinenti.
Med tekači za zdravje je veliko manj rednih kadilcev. In še ena ugotovitev: čas za okrevanje je pri športno neaktivnih 2 do 3-krat daljši kakor pri osebah, ki se načrtno utrjujejo s športom. Taki in podobni podatki dovolj zgovorno pričajo, daje boj za pravilno športno rekreacijo pomemben tudi z zdravstvenega in v končnih posledicah tudi z ekonomoskega vidika.
LETNE IGRE SŽ	
V soboto, 19.	6. 1984, so se v Celju v organizaciji Žične odvijale že tra-
dicionalne športne igre SLOVENSKIH 2ELEZARJEV. Na športnih terenih	
ŠRC Golovec in	na Gričku je nastopilo preko 300 železarjev - športnikov,
ki so se pomeril	v šestih športnih panogah.
Največ uspeha so tokrat imeli štorski železaiji pred Ravnami in Jeseni-	
cami.	
Rezultati:	
Streljanje - m	: Žel. Store, Žel. Jesenice, Veriga Lesce
posamezno	: Dečman, Kočevar (Štore), Janša (Jesenice)
Streljanje - ž	: Žel. Štore, ŽeL Jesenice, Veriga
posamezno	: Kavka, Ambrož (Štore), Eniko (Jesenice)
Mali nogomet	: Store, Žična, Jesenice
Keelianie - m	: Štore, Ravne, Žična
posamezno	: Mlakar (Ravne), Cagalj (Štore), Belaj (Ravne)
Keelianie - ž	: Ravne, Štore, Jesenice
posamezno	: Cigler, Sabljak (obe Ravne), Brinčič (Ravne)
Namizni tenis	: Jesenice, Ravne, Štore
Odbojka - m	: Ravne, Jesenice, Veriga, Store
Odbojka - ž	: Ravne, Jesenice, Štore
Šah	: Veriga, Jesenice, Ravne, Store.
Ob zaključku	tekmovanja je direktor Žične, Anton Jelenko, izrekel vsem
priznanje za udeležbo na igrah, ki so prispevala k utrjevanju prijateljstva	
med delavci - železaiji SOZD SŽ, ter najboljšim ekipam in posameznikom	
podelil pokale in medalje.	
KAKO SO
PRIPRAVLJALI
INTEGRACIJO
SLOVENSKIH
ŽELEZARN
(Nadaljevanje iz 13. številke)
Osnove združitve
Na sestanku na Ravnah je bil obravnavan tudi način pristopa k združevanju. Predhodno naj bi osnovali'skupne službe, kot so marketing, ekonomske raziskave, tehnološke raziskave in podobno.
Združitev naj bi dala:
-	uskladitev proizvodnega programa
-	zasnovo enotnega investicijskega programa,
-	združitev poslovnih skladov za oblikovanje enotne finančno-kreditne poli-
-	osnovanje enotne razvojne politike,
—	mehanizem za vzpodbujevanje vlaganja v donosne dejavnosti,
-	vpeljavo sistema enotnega oblikovanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov,
-	enotno kadrovsko politiko,
-	skupno in enotno politiko oskrbe in prodaje.
Na takih zasnovah je odbor za koordinacijo pripravil: »Predlog modela za ZDRUŽENE JEKLARNE«. V tem predlogu je bila predvidena združitev v enotno delovno organizacijo, ki naj bi vodila svojo poslovno politiko po naslednjih osnovah:
-	tržna orientacija naj bi bila osnovno načelo dela;
-	osnovna obveznost vseh treh železarn je uskladitev in specializacija proizvodnega programa za večjo učinkovitost dela in boljše izkoriščanje proizvodnih naprav;
-	ozke podjetniške interese mora zamenjati enoten interes celotnega združenega podjetja;
-	z naložbami iz poslovnega sklada in virov akumulacije mora biti doseženo oplemenitevanje in povečanje produktivnosti sredstev;
-	delovnim skupnostim posameznih železarn se mora pustiti zadosti manevrskega prostora za razvoj samoupravne iniciative, poslovno proizvodne ustvarjalnosti, povečevanja dohodka in realizacijo produkta;
- oblikovanje in delitev dohodka naj bo usmerjena k znižanju materialnih stroškov.
Model je predvidel, da bi morala biti zasnova razvoja slovenskih železarn docela usklajena s konceptom razvoja slovenske kovinsko predelovalne jn druge industrije. Na osnovi tržnih raziskav naj bi zasnovali enoten proizvodni program tako, da bi s posebnimi plemenitimi in predelanimi jekli proizvajali visokovredne izdelke. Dosegli naj bi tako ekonomičnost poslovanja, ki bi zagotavljala normalno možnost obstoja in razvoja. Tem ciljem mora biti prilagojena organizacija tako, da bi bili res usklajeni vsi potencialni, delovno ustvarjalni cilji slovenske črne metalurgije. V tem smislu je bil v študiji obdelan tehnični, ekonomski in organizacijski del.
Zaključki in priprava referenduma za združitev
Kot zaključek je bil v študiji izdelan predlog, da v delovnih skupnostih vseh treh železarn:
1.	izločijo del strokovnih sodelavcev, ki bodo prikazali na podlagi zbrane dokumentacije koristnost združitve v eno poslovno skupnost;
2.	takoj je treba osnovati skupne službe, kot sta marketing in računsko-gos-podarska služba, ki naj oblikujejo jedro bodoče uprave še pred združitvijo;
3.	takoj naj bi pričeli z izdelavo statuta združenega podjetja;
4.	z referendumom in pogodbeno se je treba odločiti za enoten proizvodni program in za dinamiko ukinitve proizvodnje na zastarelih in dotrajanih proizvodnih napravah;
5.	sprejeti je treba oblikovanje enotne finančno kreditne politike in enotno usmerjanje razvoja tehnologije in proizvodnih zmogljivosti;
6.	podrediti se je treba enotnemu statutu in usklajenim- normativnim aktom.
Ta študija iz aprila 1968 in »Integralni razvojni program Slovenskih železarn«,
ki je bil pripravljen do oktobra 1968, so bili materiali, na podlagi katerih so pripravljali referendum o združitvi. Obravnava je trajala več kot leto dni, referendumi so bili v vseh treh železarnah 15. septembra 1969. leta. Do združitve so še marsikaj dopolnili in spremenili prvotne predloge in zamisli. Vse to je bilo zajeto v pogodbi o združitvi in statutu. O tem pa kdaj kasneje.
tike,
Milan Marolt
Na kratko o kulturi
Pihalni orkester Storski železarji in mešani pevski zbor Železar sta se udeležila tabora pevcev v Šentvidu pri Stični in dostojno predstavljala štor-ske železarje.
Mešani pevski zbor Železar in mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje zelo dobro sodelujeta na pevskem področju.
Amatersko gledališče Železarje bilo pri pobratimih v Paračinu, kjer se je dostojno predstavilo z novo igro »Veseli berači«. Prijateljske vezi so se še poglobile.
Likovni amaterji SOZD SŽ so uspešno opravili likovno kolonijo v Štorah - narisali so 34 del.
Likovna sekcija Železar je razstavljala svoja dela v Celju - v prostorih Komunalnega podjetja Celje; razstavljali so: Ščurek, Geršak Vlado, Renčelj Vlado in Filip Barič. .
Likovna sekcija Železar oziroma članica Magda Zagoričnik je pripravila v avli Kulturnega doma v Štorah zelo uspešno razstavo slik in poslikanega tekstila. Nežni spol je izrazil željo za še več takšnih razstav. Umetniki, na delo!
V	prilogi Storskega železaija je bil izdan snopič pesmi Francija Andrenš-ka pod naslovom »BELE SAMOTE«.
Ob izidu zbirke »Bele samote« Francija Andrenška je bila v avli Kulturnega doma v Štorah predstavitev njegovih pesmi, ki so jih izvajali na dostojni kvalitetni višini člani AG Železar: Truda Tomažin, Ika Jurak in Franci Kerznar pod strokovnim vodstvom Jordana Jožeta. Ista predstavitev bo jeseni 1984 v Šentjurju in v Šmarju pri Jelšah.
V	nedeljo, 1. julija, ob 12.15 uri je bila v okviru literarne oddaje radia Celje posredovana oddaja pesmi Francija Andrenška; literarno predstavitev so opravili člani AG Železar.
V	okviru srečanj SOZD SŽ so se na Ravnah sešle folklorne skupine - sodelovala je folklorna skupina Kompole; v Lescah pa pihalni orkestri - sodeloval je tudi naš PO.
Naš pihalni orkester sodeluje v okviru poletnih iger v Celju na Tomšičevem trgu s svojim koncertom.
V	Železarni Store se ustanavlja FOTO-KINO sekcija; vsi, ki se bavite s fotografiranjem ali snemanjem, se do jeseni prijavite kulturnemu animatorju na Lipo, bivši internat, soba 111, ali po telefonu št. 129.
Spomnimo se, daje letos 15 let SOZD SŽ. Na centralni proslavi v avgustu na Jesenicah bomo sodelovali tudi mi; prav pa bi bilo, da se spomnimo ob tej obletnici tistih tovarišev funkcionarjev, ki so takrat delali pri pripravah in združitvi, pa so še ali jih ni več v Železarni Store.
OF
PREDLOG ZA SNEMANJE FILMA
V hitri rasti in razvoju Železarne Store je verjetno iskati krivdo, da večkrat pozabimo na določene obveznosti do družbe. Na kaj mislim s tem? Mislim, da smo pozabili na dokaj važen moment, to je, da bi našim znancem pustili dokumente o razvoju Železarne Store in samega kraja, in to na najbolj avtentičen način - na filmskem traku. Smatram, da je to dolžnost sedanje generacije. Do sedaj imamo dva filma, in sicer: 1954. leta je bil posnet polurni film o življenju in delu štorskega železarja oziroma je na traku zabeležena takratna delovna zmaga kolektiva v drugi petletki, to je izgradnja elektro plavža. Tudi pri gradnji novih objektov v Štorah II. je bil leta 1968 posnet film, vendar ga še do danes nismo uspeli najti. Če smo tedaj upoštevali približne časovne razmike 15 let, smatram, daje sedaj zopet trenutek, da pristopimo k snemanju.
Takoj bi bilo potrebno začeti s, pripravami in planiranjem sredstev, da bi to lahko opravili prihodnje leto, ko Železarna Store slavi dokaj pomembne jubileje.
Pravočasna priprava pogojuje obenem dejstvo, da bi lahko posneli kvaliteten film. Upam, da bodo vse odgovorne strukture v Železarni Store, družbeno-politič-ne organizacije in organi upravljanja upoštevali iniciativo ter pristopili k realizaciji s tem pa poravnavali svoj dolg do Železarne Store.
Kulturni animator Franc OCVIRK
Ob koncu šolskega leta
Železarske Store niso tako majhen kraj. Ljudi v njem prebiva vse več, tako da postaja štorska Osnovna šola zaradi naraščajočega števila učencev že kar pretesna. Vendar se še vedno poleg rednega pouka odvija v njej cela vrsta vzporednih dejavnosti, kot so nam jih ob zaključni slovesnosti ob koncu šolskega leta prikazali učenci. Pred polno dvorano - telovadnico (zanimivo, starši se redno odzivajo na prireditve v šoli) so se zvrstili pevci, recitatorji, glasbeniki in ravnatalj, tovariš Novak, je podelil knjižne in druge praktične nagrade najboljšim učencem ter nekaterim zunanjim sodelavcem šole. Leto je bilo uspešno: čez 400-članski kolektiv učencev od prvega do osmega razreda je zbral 15 ton papirja, delati je pričela SOL-SKA ZADRUGA (o njej smo v tem listu že poročali), bilo je niz kulturnih, delovnih, športnih ter humanih akcij.
MLADINSKI PIHALNI ORKESTER, sestavljen iz učencev OŠ Štore, ki obiskujejo Glasbeno šolo, je posebna zanimivost zavoda. Taedini šolski orkester te vrste v Sloveniji je letos nastopil v Pionirskem domu v Celju in požel vse priznanje starih in mladih poslušalcev, poslušali pa smo ga tudi po radiu. Neutrudni profesor Zupanc, vodja orkestra, na ta način kadrovsko izpopolnjuje godbo ŠTORSKIH ŽE-LEZARJEV, in to vse kvalitetneje. Glasbenim in neglasbenim najmlajšim krajanom želimo srečne počitnice, osmošolcem pa uspešen prvi resnejši start v življenju!
Jok
KINO ŠTORE JE ZAŽIVEL
Po dolgih letih tišine in mira se je v torek, 3. julija, v počastitev DNEVA BORCA zopet začel vrteti filmski program v Štorah z otvoritveno predstavo jugoslovanskega filma TIMOŠKA VSTAJA. Ta slavnostni kulturni dogodek smo v okviru TDF načrtovali tako, da bi se po filmu predstavili ustvaijalci filma ter da bi bil možen tudi razgovor z njimi. Žal je kljub predhodnim zagotovilom filmska ekipa dan pred premiero, to je v ponedeljek, 2. julija, odpovedala svoj prihod kljub našemu nezadovoljstvu. Odločili smo se, da kljub temu izpeljemo otvoritveno predstavo, da pa se v imenu organizatorja TDF pred začetkom filma gledalcem opravičimo, kar smo tudi storili. Še enkrat pa prosimo vse za razumevanje.
Vsekakor je bila otvoritvena predstava dokaj velik kulturni dogodek za Štore. Ko smo pred letom dni začeli razmišljati, da bi ponovno pričeli s filmskim programom, smo ugotovili, da je to nemogoče, saj so aparature in druge naprave stare že 30 let, tako da jih je potrebno predhodno generalno preurediti. Pri odgovornih v Železarni Štore smo naleteli na veliko razumevanje, kljub temu pa smo se vsi zavedali, da bo takšna generalna preureditev zahtevala kar velika finančna sredstva. Na razumevanje smo naleteli tudi pri Kino podjetju Celje, še posebno pri direktorju Horvatu. Ko je Železarna Štore zagotovila potrebna finančna sredstva, so strokovnjaki kino podjetja začeli z generalno preureditvijo kino naprav. Za določen časovni zamik je kriv potreben uvožen material, ki ga ni bilo vedno na razpolago in je bilo nanj potrebno čakati Toda sedaj kino Štore zopet deluje in prične se redni kino program.
Naj se ob tej priložnosti zahvalim Železarni Štore in Kino podjetju Celje za to lepo darilo, ki smo ga prejeli za praznik, 4. julij.
In kako naprej? Konferenca OOZSS Železarne Štore - komisija za kulturo (ki je bila ves čas moralni spodbujevalec in usmerjevalec) je že sprejela določene ukrepe za bodočnost Kina Štore, in to: do jeseni 1984 se mora ustanoviti programski kino odbor, ki naj bi v bodoče vodil programsko in ekonomsko potrdilo kina.
V ta odbor morajo kandidirati svoje predstavnike obe šoli, krajevna konferenca SZDL, KS, mladinska organizacija v KS in Železarna Štore in konferenca sindikata Železarne Štore. Ob kandidiranju in ustanovitvi programskega kino odbora pa se mu nakažejo tudi bodoče programske usmeritve. Zanesljivo je, da je usmeritev pravilna, tako da bo Kino Štore ob podpori vseh ter v ozkem sodelovanju s Kino podjetjem Celje lahko dobro delal in mu je bodočnost zagotovljena.
Kako pa bo do ustanovitve potrebnega odbora? Na pobudo konference sindikatov - komisije za kulturo ter tudi ob gmotni podpori bo operativno in programsko Kino Štore vodil UO AG Železar. V juliju in avgistu 1984 bi naj bilo 10 kino matinej za mladino, a tudi kakšen celovečerni film; tako je za julij naslednji program:
7.	julija ob 10. urieff GOSTI IZ GALAKSIJE; sobota, 14. julija ob 10. uri - OBRAČUN DVEH POŠASTI; sobota, 21. julija ob 10. uri - JAZ IN NILSKI KONJ; sobota, 28. julija ob 10. uri - OBUTI MAČEK; sobota, 4. avgusta ob 10. uri - TARZANOV ZAKLAD.
Nadaljnji program za avgust sledi, kot sem že predhodno povedal; organizirane pa bodo tudi celovečerne predstave ob torkih, toda ta program še ni izbran. Z rednimi celovečernimi kino predstavami ob torkih bomo pričeli septembra meseca, kakšna celovečerna predstava v juliju avgustu bo pa samo »poslastica«.
Ob zaključku naj povem želje vseh, da želimo, da bodo kino predstave dobro obiskane; z našim obiskom na predstavah se bomo najlepše zahvalili vsem, ki so nam zopet omogočili kino v Štorah.
Vsem bralcem nasvidenje v Kino Štore!
Ocvirk F.
KADROVSKE VESTI
V mesecu juniju 1984 so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
NOVI ČLANI NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE:
Djakovič Dragica, NK delavka - DPG; Plahuta Anton, NK delavec - mehanična del.; Mustajbašič Irudin, NK delavec -S valjarna II; Repas Aleksander, KV predelovalec kovin, — valjarna II; Novak Ladislav, KV predelovalec kovin -valjarna II; Gologranc Srečko, KV livar in jedrar - elektroplavž; Vrečko Silvo, KV pridobivalec kovin - jeklarna; Mi-helak Janez, KV pridobivalec kovin -jeklarna; Kajba Franc, KV predelovalec kovin - jeklovlek; Šumej Marjan, SS gradbeni tehnik;j-jeklovlek; Zidanšek Rudolf, prodajalec — DS za komercialne posle - skladišče; Jelenc Milena, NK delavka - komunala; Vrečko Drago, KV avtomehanik in voznik motor, vozil -transport; Kliček Martin, NK delavec -livarna II; Grofelnik Stanko, KV livar in jedrar - elektroplavž; Markovič Jože, NK delavec - komunala; Desančič Dragomir, NK delavec - valjarna I; Josič Slavko, SS prometni tehnik—valjarna I; Mlakar Franc, PK upravljalec plinskih naprav - elektroplavž; Robič Ivan, KV monter ogrevalnih naprav - transport; Mlinar Milan, KV predelovalec kovin -valjarna I; Romih Franc, KV stroj, livar jedrar - livarna I; Toplišek Aleksander, KV stroj, livar kalupar- livarna I; Sajko Rafael, KV strojni livar jedrar - livarna I; Muškotevc Marijan, KV predelovalec kovin — livarna I; Končina Bojan, KV strojni livar jedrar- elektroplavž; Končina Suzana, KV frizerkaSSDPG; Kunej Renata - PK natakarica - DPG; Marčin-ko Ankica, PK natakarica - DPG; Goršek Milena, PK natakarica^’DPG; Kumer Vesna, KV prodajalka--DPG; Fidler Brigita, PK zlatar - DPG; Šergan Edvard, KV predelovalec kovin - valjarna II; Marinkovič Zoran, KV predelovalec kovin - valjarna II; Burzič Sulejman, NK delavec - jeklarna; Povalej Srečko, KV strojni livar jedrar - livarna H; Zorko Jožef, KV strojni livar jedrar - livarna II; Škoberne Ana, NK delavka -GKSG; Selič Karel, VŠ ing. strojništva -VTS; Kolman Magdalena, NK delavka -DPG; Vlahovič Dragutin, NK delavec -livarna II; Tepeš Marjana, KV strojni livar jedrar- livarna II; Borošak Stjepan, KV strojni livar jedrar - livarna II; Pre-kratič Mladen, KV predelovalec kovin — valjarna D; Mulej Bojan, KV predelovalec kovin - valjarna I; Žurman Marijan, PK obratni elektrikar - elektroplavž; Slokan Marjan, KV strojni livar jedrar - livarna II; Bračun Božidar, NK delavec - livarna II; Arifagič Avdia, NK delavec - livarna I; Lazič Radomir, KV valjavec - valjarna I; Kovič Mirko, NK delavec - valjarna I; Jazbinšek Igor, NK delavec - valjarna I; Čelešnik Roman, NK delavec - jeklarna.
IZ JLA SO SE VRNILI:
Smole Andrej, KV strojni ključavničar - mehanična delavnica; Bezjak Ljudevit, KV strugar - MO valji; Podgoršek Edvard, SS strojni tehnik - valjarna II; Korošec Jožef, NK delavec - livarna II; Guček Marko, PK upravljalec plin. naprav, Livarna H, Javorič Vinko, KV elektromehanik - valjarna I; Leskovar Dušan, KV strugar - MO valji; Mastnak Vinko, VS dipL ing. strojništva - TT priprava; Selič Srečko NK delavec - jeklovlek; Ohnjec Dragutin, PK žetjavo-vodja - valjarna II; Krajnc Marjan, VS
dipl. elektro ing. - DS za ekonomiko; Vrhovšek Miran, KV strugar - MO litina; Lupšina Janez, PK voznik viličarja — transport; Kolar Zvonko, KV obratni elektrikar — elektroobrat; Zajc Anton, KV strugar - MO litina; Pemič Vili, KV mehanik kmetijskih strojev - TT montaža; Trupej Ivan, PK varilec - valjarna II; Vodišek Jože, NK delavec - jeklovlek; Dvoršak Ladislav, KV strojni ključavničar - jeklovlek; Zvonar Branko, KV strojni ključavničar 11 mehanična delavnica; Vlahovič Dragutin, NK delavec - livarna II; Somek Nikola, NK delavec — valjarna II; Recko Bojan, KV strojni ključavničar-jeklovlek; Krajcar Zlatko, KV strugar - MO valji; Pirš Ivica, KV strugar - MO valji; Hercog Ivan, KV obratni elektrikar'-^ elektroobrat; Kovačevič Brane, KV strojni ključavničar -VTS.
ZARADI KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI SO ODŠLI:
Bajunovič Radenko, NK delavec -elektroplavž; Miklavčič Vili, NK delavec--livarna I; Fatur Janez, KV avtomehanik -valjarna I; Talundžič Fikret, KV avtomehanik - valjarna I; Jakše Franc, KV avtomehanik - TT obdelava.
V JLA JE ODŠEL:
Brence Robert, NK delavec - TT obdelava.
V POSKUSNI DOBI STA ODŠLA:
Kampošek Darko, NK delavec - valjarna H; Jančič Urban, NK delavec -skladišče IR
UPOKOJENI
SEKOLEC Ivan, rojen 26.6.1924, stanujoč Cesta Kozjanskega odreda 17, p. Šentjur. V železarni se je zaposlil leta 1948 kot vodovodni inštalater v mehanični delavnici, kjer je opravljal še dela inštalaterja preddelavca, inštalaterja varilne skupine in delovodje. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil leta 1973 premeščen v pripravo vzdrževanja za tehnologa Dela tehnologa je opravljal vse do upokojitve.
25.6.1984	je bil invalidsko upokojen.
KOŠTOMAJ Stanko, rojen 25. 10. 1928, stanujoč Ljubečna 25a, p. Škofja vas. V našem podjetju se je zaposlil leta 1950 kot elektrikar v elektroobratu. Kmalu je bil premeščen v TOZD elektroplavž za vodjo merilne postaje, pred upokojitvijo pa je opravljal dela in naloge delovodje.
29. 6. 1984 je bil redno upokojen.
VODOVNIK Marija, rojena 11. 5. 1932, stanujoča Štore 1. V železarni seje zaposlila leta 1959. Od leta 1962 je bila v komunalnem oddelku kot kuharska pomočnica, čistilka, skupinovodja in pletilja vrvi in šare.
30.6.1984	je bila predčasno upokojena.
PAVIČ Stjepan, rojen 23.12.1925, stanujoč Štore 75. V Železarni štore se je zaposlil leta 1952 kot strojnik stiskalnice v jeklarni, kjer je opravljal še dela in naloge vzdrževalca dodatne kurjave, upravljalca mazutnih naprav in talilca. Zaradi ukinitve stare jeklarne je bil leta 1979 premeščen v TOZD valjarna II kot vodja izmene v adjustaži. Ta delaje opravljal vse do upokojitve.
29.6.1984	je bil predčasno upokojen.
VENGUST Ivan, rojen 23.11926, stanujoč Štore 140. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1945 do 1949. Po odsluženju vojaškega roka sije ponovno pridobil lastnosti delavca v naši DO. Najprej je opravljal dela kot livni delovodja, nato kot topilniški delovodja. Leta 1971 je bil premeščen v šamotno kot vodja. Zaradi ukinitve obrata je bil zopet premeščen v jeklarno za vodjo priprave ognjeodpomega in repro-materiala.
30. 6. 1984 je bil redno upokojen.
OSET Franc, rojen 19. 1. 1924, stanujoč Kompole 74, p. Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1946. Po odsluženju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca v naši DO kot predstegač v valjarni. Leta 1957 je bil premeščen v TOZD elektroplavž za žerjavovodja. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
29.6.1984	je bil predčasno upokojen.
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Andrenšek Franc, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (ŠL 421 -1 /72 z dne 20.2.1974) - tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.