116. fleuHRfl.
g LinflUanL p HcđeUo a. mula 19Z2.
leto IV.

libaf« t«Ul dan popoldne, Uvira*! aodoljo la praiaikt.
Instratl t do 9 petit vrat A 1 D, od 10—15 petit vrst š 1 D 50 p, večjl inserati petit vrsta 2 D; notice,  poslano, izjave,  reklame, prcktid  petit vrsta   3 O;
poroke, zaroke velikost  15 VTst 30 D;  ženitne ponudbe  bese da  75 p. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravntttto „Slov. Naroda1' la „Narodna ttakaraa11 Knafltva ulica ftt 5, pritllćao. — Telefon At. 304.
UreOatttTO „Slov. NaroO" Knafiova ulica *t 9, I. aadatropl«
Telefon *tov. 34.
Dopis« sprefeaft« !• podjiisaa« la sadost.to  frankovane* MT*   Rokapiaav sa ua   vrata,   "fjjaj
Šgy Posamezne Stavilka: 'Vt
v Jugoslaviji  navađne dni  73 par, naslafio 1  O v lno3Qmsivii navađna dna i o, nedeljo 1*25 O
Pošfnlna plačmia v gotovini.
„SloTeaakl Narod" volja t L|iiblianl ln po poiti:
¥ Jugoslaviji:
celo'etno naprej plaćan . D  ^O^— polletno. . . * \^ * p 60-— 3 mesečno ..,•,.     ,      30-—
1.......10—
V i&ozemitru;
celoletno   .   •» .•*-•#•   •   P 210*-" polletno     f   V't^t^i *.     *. V^~
3 mesečno      •i'^"" p^%. \ "   »    54*— i            . *    i   ";.         i v_
Pri morebltnen! povijanju se ima daljša naročmita donlačati. Novi   naročniki   naj   poSljejo v prviĆ  naroČnlno vedno    #flF"   po nakain-cf.
Na »amo pismena naročih brez poslaive denarja se ne  moreino o/iratj.
Ivan  Mrmolja,  narodni  poslanec:
0 Radiću in o hrvatskem vprašanju.
Na moj članek v »Slov. Narodu« z dne 23. marca je odgovori! Radić v »Slobodnem domu*. Obso-ja me, ker sem pisal v »batiiiaski« »Slov. Narod«. Očita mi dalje, zakaj da nisem v Beograda ns^topil proti delitvi Slovenije in Hrvatske in me vpraŠuje. zakaj da nisem objavil tuđi zadnjega DO^ovorn. ki sem <rn iinel ž njim Moj članek sam odobrava ter pravi, da je resničen in umesten. Zamerja mi pa, da sem si sproti vse razgovore zabeležil ter me naziva zato prefrigancem. Vsled teh očit-kov Čutim dolžnost, da podam kra-tek odgovor.
V »Slov. Narod« sem pisal. ker ni v »Kmetskem listu« žal prostora za večje razprave. Hotel sem pa tuđi, da prodre moj članek v širšo javnost in zato sem «:a dal na razpola-go »Slovenskemu Narodu«, ki je da-nes gotovo najbolj nestrankarski in najbolj zmeren list v Sloveniji in sem uredništvu hvaležen,, da je moj čianek objavilo.
Ker govori Radić toliko o batinanju, £a moram spomniti na raz-mere, ki so vladale na Hrvat?kem, posebno v Slavoniji, ob prevratu. Vladala je popolna anarhija. Ljudstvo se je na svojo roko oborožilo in plenilo. Občinarji so ustanavljal! vaške svete ter prosili srbsko vojsko, da napravi red. Ti hrvatski narodni sveti so sami določevali kazni z batinami za vse one, ki so kradli ali nadlegovali prebivalstvo. Ti so uvedli sistem batinanja. Ne zanikatn, đa so se tega sistema po-služevali pozneje tuđi vladni organi iz strankarskih osirov ter da so batinali Radićevce. Toda zakaj stavi Radić mene v isto vrsto z batinašl, je njegova stvar. Druga stvar pa je, če misli Radić, da se bo % očitanjem batinaštva  oiveti!  krivcem.
Osveta je bila mogoča le, če je priSel Radić z vsemi svojimi poslan-ci v Beograd in stvoril z zemljoradnik! in drugimi seljaki enoten klub, močen okoll 100 članov, kakor je bilo namišljeno. S tako moćnim klubom bi Radić diktlral ustavo in po-polnoma potolkel svoje »batinaške« protivnike. Samo to je gola istina, gospod Radić, ki je ne spravite s sveta, pa naj Vam bo še tako nepri-jetna. Sami veste, kaj bi pomenilo, če bi tuđi vseh nas 8 poslancev na-stopilo v vprašanju delltve    države
na  oblasti   proti  vladajočinm  strankama ISO poslancev.
Da niste Vi sami krivi, da niste prišli v Beograd, sem pokaza!. Če pa niste mogli obvladati svojih pri-stašev in po svoje voditi svojih poslancev, ni treba zato natvezati vse-mu svetu, da je kriva »batinaška* vlada., kor niste prišli v Beograd. V svojem Članku sem dokazal, da je imelo ćelo Vaše strankino vodstvo voljo iti v Beograd, da pa niste mogli prodreti s tem sklepom v stranki sami.
Meni ni politika vlnčncra, tem- ! več resna stvar. Kdor hoče dobro narodu, ki je država, mora biti pošten politik. Ce zvracate sedaj vso krivdo Vaše konfuznosti na beogradsko vlado samo zato, da ohra-nite enotnost stranke, ne boste s tem koristili narodu. Za vodstvo države v korist naroda je treba medstran-karskesra sporazuma. Zn do^ecro sporazuma i>a mora pošten PolitJk zapostaviti koristi stranke Interesu naroda!
Očftek prefriganosti, ki sem si ga nakopal z beleženjem važnejštti razgovorov, je tako smešen, da se ne snlača nanj odgovarjati.
Da pa nisem prlobčil zadnjega razgovora z Vami, je vzrok ta, ker je bll moj prvi članek že v uredništvu, ko se Je vršil Rajln poslednji razgovor. Ker mislite, da sem se ga bal priobčiti, storim to sedaj.
Bilo je dne 21. marca. Stopil sem v Radfćevo knjigamo, kjer je bfl dr. Košutić ml.. Kakor navadno me j© prijazno prncdravil in mi re-kel, da je tu dr. Maček, če ni hotel ž njim govoriti. Pozval je dr. Mačka, ki me je povabil v gornje prostore. DejaJ sem mu. da sem hotel mimogrede vprašati Radića, če v re«nic? misli to o nas, kar je izjavi! dopisniku nekega angleškega lista, da smo se dali mi samostojni kmetje kupiti od vlade. Dr. M^ček mi je nato odgovoril, da Radića zdaf ni tu, da pa on misli, da je rekel Radić to le glede muslimanov.
Vprašal sem ga, če obstoji dogovor med njimi, našimi klerikalci in dr. Novačanom. Dr. Maček je to zanikal .
Vprašal sem dalje, kako da v splošnetn misli o politiki. »Ali niste več seljačka stranka, ker ste stvorili blok? Še lansko leto ste poudar-
jall edinole misel sela, danes pa pišete le o hrvatskem narodu.«
Dr. Maček: >Z ustanovitvijo bloka nismo ovrgli stranke. Kot seljačka stranka gremo tudt v naprej v volitve. Blok je le narodna potreba. Interes naroda je tuđi interes kmeta. Bil sem odvetnik na dežeii. Ko je prišla vremenska nevarnost kmetu, sem se jaz enako fresci ko kmet, kajii to^a je tuđi mcija škoda, če on ne more  dati ničesar.«
Jaz: »To pa še ni dokaz, da je vseeno za interes se h/e, ' \o ima v rokali upravno oblast, ali kmet ali meSčan. Pri upravi se stanovski interesi   križajo.«
Dr. Maček: »Sedaj ni to važno. Uvelj a vi tf se hočemo kot hrvatski narod. Kdor hoče z nami govoriti, nas mora priznati kot celoto. Mi se hočemo potrajati z H.rugfcnl le kot Irci z Anpl'jo.«
Jaz: »Pa 7T*ate> da so se ti borili stoletfa.  Hočete Vi  storiti isto?«
Dr. Maček: »Hočemo. pa makar,  da  se bijemo tisocletje.«
Jaz: »Toda svoje dni ste bili drucračecn mnenja in pokajali smo se 7«  sknnno delo.-<
Dr. Maček: »Ne vam. MSslim, da ne. Isto storite tuđi Vi in deklarirajte se kot slovenski narod! Zakaj b? govorili, da smo on narod, Če smo na v resnfei tr?ie?«
Jaz: »Niti pod Avstrijo niste bili teg:a mrtenja in niti takrat, ko ste ustanavljali stranko. Oovorili in pisali ste, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod ter zahtevah* u|e-dinjenje.«
Dr. Maček:  »To ni istina.«
Dr. Maček je nato ukazai, da mu prinesejo progrram stranke ob njeni ustanovitvi I. 1904. Nekamo V zadregi mi je čita! m#d načelnirm točkami programa, đa smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod.
V tem sta priSla dr. Košutfć starejši in dr. Pernat. Oštro sta me prijela kot vladinovca, ter mi rekla, da je Radić doli, če hočetn govoriti ž njim. Vsi smo šli dol, ker je bilo že dvanajst rn so zapirali  trgovino.
Radić je stopi! proti meni ves razjarjen ter kričal: »Vi ste prodan-ci, za denar ste se prodali. Vi ste izdajice našega naroda. Vi ste lupeži i dr. Novačan je lupež.«
Jaz: »Gospod Radić! ToreJ Vi trdite, da smo se vladi prodali za denar. Delate nam s tem grdo krivico. Vedite, da sem stopil v politi-čen boj kot idealist in kot tak de-
lam. Pri politiki ne iščem sebe. Ce ne morem delati za določeni program, se vinem k plu:^a«
Radić 5.j je nekoliko umiril in popravil svojo izjavo rekoč: »Ne rečem, da ste prav Vi dobili denar, toda stranka sca je dobila.«
Jaz: »Stopili snio v vlado kot neodvisna parlamentarna skupina, da dosežemo pridobitve za kmeta. V vladi ostanemo le pokojno, da dosežemo izenačenje davkov. Ako se ta naša zahteva ne izvede, smo svo-bodnf in moremo vsak Čas izstopiti.«
Razburjen je nato Radić zbežal iz trgovrine.
V mirnem pogovoru sta me spremljala več kot pol ure dr. Pernat in dr. Košutić. Med drusjim sta me vprašala: »Kaj storite, če mi le to dosežemo, kar zahtevamo, ker se sedaj borite proti temu. Ali ostanete še naprej  s Srbi?«
Jaz: »Mi hočemo na vsak nriči n sporazum s Srbi. AH vi vztraj5> te na tem, da pri raz^ovorih za sporazum ne boste nicesar po-pustfli?«
Dr. Pernat: jKD tem bi se dalo govoriti. ^
Dr. Košutić se je nato prijazno poslnvli od mene, dočlm sva se z dr. Pernatom razgovarjala se naprej. Ko toži čez razne neprevidno-^ti. rečem: »Nj prav, da sa nanxj tako vzgajđ. Vedite, da se bo narod, Če dobite Vi upravo države v rokći* ravno tako jezfl čez Radića, kakor sedaj čez Parića. Vseeno bo morat plačevatl Sole, uradnlitvo, bolnice itd.«
Ko sva se fazŠla. mi pravi dr. Pernat, naj ne zamertm, Čo so me trdo prijali.
»Kaj bf zamerlf. sat fe to v^k-dnnjost  politične  borbe.«
Pismo iz Prage.
V Prasf, 14. maja 19Z2.
Velika Zlata Pra#a uiiva svobo-đo v neumornom delu za ure-diter raerner v mlad! državi, ki stremi vedno \iije in vlšje. Pra^ra postaja v vsakem ozirti prekrasno srlavno nmto češko - $lova§ke države, za-vedajač se od dne do dne velfke na-lofire. kl jo mora izpolnjevati kot sre-dH6e vsega naroda. Vsi delavd. do-litioni. sodialni. kulturni i. dr. hite v Prmgo, kjw se zboruje. razpravlja o vseh mogočfh zadevah, tako da Je videtl povsod samo eno željo in samo eno stremljenje; — urediti raz-mtre v novi državi tako. da bodo zadovoljile narod, da postane država močna ln velika. Z veseljem ie opažati, kako se premašuje povsod z največjo požrtvovalnostjo naivečie težaye. s katerani se mora boriti mlada republika. Vse delufe z lahko-to in x veliko pravdarnostjo. Češki narod fe potiosen na svojo republike: zaveda pa se tmh* svoja moči ln svoje dolžnosti v slovanskem svetu.
S 13. majem je bila otvorjena v Pra^i velika gospodarska raastava. Priredila io je kmetij-ska družba na Ceškem. Tfeoči in ti-soči kmetiškegra ljudstva iz rse državo %n nrihiteli v Praffo. da vidijo razstavo, da se ndeleže raznih zbo-rovan} kmeti^skfh org:anizacii ali da sodelujejo Dri raznih gospodarskih napravah. S ponosom so korakale te kmetiške množice v pestrih narodnih nošah po Prajri: med njimi je —---------------------------
vladalo iskreno navduSenJe In povsod si sliSal {zjave čaškth tn slova1-^CkTh kmetov. k'I so prtčale o Vejiki Ijube7?ni kmeta dv svoie držaVO. 0o-spodarska razstavjv re btln nrirejdn^ na aeroTrmerTi fazstavnern prnstAni. kfar se \TŠe vse ras&tave. Podaj a krasno sliko vcUk^?a gro-sp^ar^TOl-s:a ra^T-oia na č^ik^rrr. Midve&i ^of rasstave ^avremajo n*urfl«!icn1^Si fiTospodarski strofi. mzs^vl*eftt ^i Češke industrije. Zoio zag^jrJ\ 4 je razstava perutnifte In Ićoil^ ki I4 pt>* lCA«ala. k^ko z&id raatlta Jd \ft ^ano-cfa jrospodarttVa ftteđ cešHm? K'me-ti Zanimivf so tuđi ftkldkl rt&hih grospodargkfh orsani^ac^j, V oj0\ je Yideti ogromno dolo c^Slcfn frtnoju-skili srrotfovnjakov tn rfsrtmatlcnC razvoj terra đela. fstl dart fe tbcfoV^-r la tucti ČeŽko - slrvv^nskti Volnidka; .iednota. zboroVaitfa so p'e t^^lAžUp osTomna maso ćefeih krmelt\V, vtu-ko pozornost jo vebudn fifdvbr dj^ Kramara, kl se f0 odlocriQ lihvfll^r ti preveliki ceritvl naroda V MfMp karsrvo. Izjavit je, dft kdor nnrođno in socijalno enako Čuti. spnrfi V tkio stranko. V nfl ie dana strokovnbVj skitpinam porx>fna avtonntnua* da ta* stopajo svo|o kor!&t. OdloČno io na^ stopil proti fzvrSevanfu ajrrarnci ro-. forme v tei oblilci. kakor se sedai iz-vaia. čei đa ustvaria samo krao'tiiS skl proletarijat.
Isti dan Je pristala V Pr$R6 ffw-coska detogractia pod vt>dstv6m fcr^ Bjdenta mesta PArt^a. Cezara CmW! kl je bila navdušeno sprejet% ođ $o.*> stopnikorv raznin oblastev^gokolstva in rnnnirofrrnjrtoira ohčinstva.   Ce^^r
Fr. «.:
Gospodična Rederean(eT3v njena dala io njeoi prejenikL
Moj prijatelj, ki je oficijal na fi-nanci, ima služkinj<>t Pepa ji je ime, Kodermuc se piše in je jako zaok^ož©-no bitjo; na ramah ii Sfc<ii vdlika zrela pcmaranda in se prijazno smehlja y evet. Drugače je Zdrava in brez ženina in brez mrčeaa. Toliko sem io po^ smal že poprej.
Pa sva sa raugovarjala s prijateljem, oficijalora na financi, in sem mu omonil, da ima moj kuhinjski strah v celoti boijše dohodke, nego jih imam jaz,
Odg^voril je, da sem oeel, in i© razložil vso stvar.
Najprej je pohvalil svojo Pepo, kakšen da je biser; če bi se ji poleti ne potile noge, je dejal, bi bila bret made-ža, ne docti drugaftna ndgt> n«b«6kl krl. latec.
In potem je povedal, kolikšno daje temu biseru plaćo: za dobri dve tretil-ni manjšo, nego jaz svojemu strahu.
Kako je to mogoče?
Ker da smo vsi ekupaj osli, Je dejal. — Oiel mu je obiiajna beoeda bre«
žaljivega pomena in namena. — K«r da mislimo, je dejal. da je plača m Mislimo, da ima človek le ielodec, pa po-zabijamo, da ima neumrjočo duio tuđi. >Moj ljubdekc, je dejal _ liubćek
mu je druga vajh&na beseda \n  pomeni
toliko kakor osel __ >moj ljubček, pri
meni jo red in ugled in izpodbuda. Duša«, ja dejal, >ima bolj žive potrebe nego telo. ali so te potrebe čisto dnu gačne, nego so tetosne.c
>ViHiš<, je dejal. >naša Pepa za-me ni Pepa ali ćelo kuhinjski gtr<ih, kakor je tebi tvoja, ampak je £Ofprxlič-na, gospodična Jožica in gospodična Kodermučeva. In poleg gospodične ji grd še službeni naslov. Red mora biti, moj ljubček, in ugled in izpodbuda, to je ea netimrjočo dužo in ne gnusni mamo n.
>TJživamo n&& bisere, je dejal, >že peto leto. Najprei je bila postunja. Danes bi jo nazival pleničnt> asistentko, toda v onih dneh še ni bilo teh ozirov na (dozo, na red, na ugled in na vse-Poeelska buna j» isbruhnila ftele pofene. je, čez kaki dve leti. Tada« pa «0 bile plenicd pri nvis i« trajm> upokojene, pa sem naridil naslov naše Pepe tako, da sem jo pofltavil za metelsko aspirantko. Naslov ]d primeren področjn, dostojen je in blagogla*en — lepSi ]• gotovo, kakor >pisar druge klaae«.
>O SToJein novem činu ]e prejela dekret. Saj ve*: na ministrslmn papir-Ju, na omli poli. In je stalo zapisano s strojem: »Gospodi&ia Jožica Kodermu-čeva —  blagy>rbdie — metekka ftfpl-
rantka __ tukaj.  Imenujemo Vas itd.,
itd.c  Datum  podpis.  __ Hakr<unil.  j©
bila ponona! £arela Je kakor eoinc©
iz?:a grebena, koj si jo dala podstaviti p^ete.c
>Bila f& vrlina izkasanega zraupa-nja. Kvalificirala se je jako __ in trajalo ni dolffo in žo smo jo mogli pripustiti k prak?n v našem oddelenju ea ku-ho in prehrano.c
>Postala jo štedilnlška oficijantka s Famostojno in neomejeno disciplinarno oblastjo -nad Sčurki.«
>Po primorni teorotični In praktični izobrazbi se je ob vztrajni marljivosti in na podlagi uspeenb prebStega ku. hinJ8kega rigoroza v kratkem času pov-«pela na ugledno stopnjo knhalniške kontrolorke s pravico slamnika.c
iVsakikrat, kadar je napredovala, je dobila dekret, po poHi seveaa in proti pbtrdiln na povratnici, da Je bilo bolj imenitno — >gospodičnac in >blago-rod]M in vse, kakorw spodobi, tn edro. ženo z iskreoimi fertiticaini bd mene ln aeoe.<
>Vldiš. ljubček, to je ti-sto, po čemer koprni neumiioča đoAa. iJe pomisli: dekle je staro komaj dvaindvajeet let, pa ima sedaj pb Bop^tnem povifta. nju i* naslov in značaj komlsarke za kuh© in prehrano! Takt karijarm ni mačji knfteljlc
>Dobro!c sem dejal. >Tooa kako se «rledata B»str<*n  T>lačef<
>Žastran plac^? Plača je w redu. Pla-čo im« pi-imerno tvojttm od]ičn«mrt do-sto|an?t\Ti. ^ij v^5 — čim višja step-nja, tf*m slab$i dohodkl. Ne Bjor«n pomagati _ v dwnokr*tskl dobi livtirtb. I
Toda sem že povedal in ^i sliial, da mtani mainon ni poglavitna stvar. Naša niti za trojni denar no gro od nas, đa bi se odpov^dala blagorodju, gospodični in komisarki in so zopet pogre/nila na stopnjo proletarske Pepo in aanlčiB^ vanega kuhinjskega strahu.c
>Seveda, prejemke ji je bilo treba
uravnati kolikor toliko __ to z&htev*
duh ča«a. ali ne? Da je slaba, naša valuta, io pa tuđi re«.<
»Prej je po vrhu dobi val naš biecer v^ako leto par novih Žkarpetov, na stari nar pa n%ve podplat^ ^- io <Halo pet. sto tron, kakor gro&. Uravnala sva ft plad> jas in moja mikrctna tako, da sva ukinila tovile in podplate. Zatt> pa sva ji pa primaicnila vsak meeec 90 kron. Sva prihranila 260 kron kakor groš, pa jih dajeva našemu biseru 200 sa bo-ziČ» 60 za novo leto in fe> biser sijajnt> itdovoljen. Midva tndi. N^trctnejši temelj srete pa ja čloreku, »apomni si, sado v«ol|nibert. <
Izjavil sem, da sa tfoper pravilnost tega r«ka ne upam kaj tehtnega ugo-varjati.
Prijatelj pa se ]e dalj^ uitil, kaj Jo Sa vte itoril la svojo kuhinjsko diko. Prevede! Ji Je pla^o v dinarj©! Z dekretom seveda. Merd plače se si cer ni ispremenila, itevilka so je ćelo iti-ritratno skrili a. Vendar da mora V«ak praviftnlk priznati morali&ni uŽinelc na_ vedenega ukrepa. kl da je rasodeval ti to brigo za dobrobit zvesto nazoe« dćeoka.
No in potem jo pridel s poglavitT^iii fitvurjo: vćeraj da jo svoji koniiRark^ l^epodični Jožlci Kodennutovi, iz iasU nega nagiba do voli 1 izdatno redno dra-ginj^ko doklado. Zgolj ti jo postavi 1 pogoj, da v>e pei-ilo opravi doma. Ru-cunal đa je in izraotmll: kar bo pribra-nil pri perici, polovico te^a bo dal P<> pi, polovica bo pa ostala nj^mu, ki d« Jo bolj potroben doklado ntjg(>  fVj>*-
Dal som duška svojemu prepr»&u nju,  da  f& umazanec.
>Kaj?< je rakel. >Uma2an0C^ KdoJP JazP<
Potrđil setn, đa jo pravilno rafcu-mel smisel mojih besed. On đft jo oma* zaneo, ki prvi fip*da v domfu^ parilo ?I najostrejsim lugom, z najjtrso krto^ov Njegova komisarka na kuho ln prehrano pa da očitno ni pri 9abi, sioer bi ran bila le davno uli a.
>Kaj?< jo rbhnel> >Ni pri tett.? Kdo? Naša PepA? — Lo podasu HnS* čeki Ali veš kaj govori.%? Kaj pa vlada? Kako pa vlada ravna e svojimi na-mesčenci, h©? Pa jo vlada um.uan^ hef Reci, če se upaž! Tamlo stoji poli* caj. — Pa so naiaošoftnci neumni. ho? Ne boi, Jaka! Jaz niftam uinaianoc, P»-pa nj neumna, ampak ti, moj ljubWCi U otel.c
Moj prijatelj, of i ci jal na fin&oei« rad pretirava. M*ni ni imo JaJca. Pri moji veri. da nd! Niti nikomur v mojem sorotl3 tvu.                            __
DruR«^^ n<* tajim d<\ riaft> bree f** dra niao bile njegove be«#d^
tran 2.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 2 1 maja 1922
siev.  llb.
• Caire ie y svojem pozdravnem govoru, kakor tuđi pri poznejših prili-kah Donovno povdarjal velike zaslu-re češkega Sokolstva za osvobodi-tev naroda ter shvil cjelo Sokolstva. Francoska delegacija si je ogledala tuđi gfospodarsko razstavo. katcra so posetile tuđi vec?e deputacije iz Ho-iandsKe in Belgije.
Te dni se vrsi v Pra2i kongres Visokošolsfciii prcfesorlev. pri k_ate-rem scdeluJ3 tuđi zastoraik liubljan- I ske univerze, rektor dr. Krek. Kon- I gresa se je udeležil tuđi predsdnik Masirvk. ki je v c'alSem govoru po-jasnil potnen vzgojnesra ćela profe-srjrjcv. povdarinjoč zlasti, da zahte-va reforma sol tuđi reformo učiteljev ter da je svoboda prinesla tuđi čvobodo v sele in uciteljstvu, od čc-•sar pričakuje mircgo za napredek naroda, kaiti učitelj in dijak ne smeta skrivati svojega notranjega prepri-čanja pred njkemur.
Iste dni ie zborova! v Pragi Slavni odbor Češ!te Obec Sokolske. Zborovanja so se iideležili zastnpni-ki ceiokupneira češko-slcvenskega Sokolstva. Iz Ljubljane se ie udelcžll tuđi zastoprnk Jusfcslcvenskega So kolstva, dr. Riko Fnx. ki ie imel na-Jogo pripraviti in dogovoriti vse potrebne zadevc rlede zleta. Na zboro-vanju češlceR'a Sokolstva so bili podani obširni referati o deki Sokolstva, ki so pokazali ogromen napredek te najvecje organizacije češkega naroda. Z velikim navdnšenjcm je bilo sprejeto poroCilo DOdstaroste Štepa-neka o prji3ravah za I. jusroslovenski vsesokolski zlet v Linblfani. kateresa Ke udeleži do 7000 Sokolov in Sokolić. Z velikim navdušeniem ie bil snreict predlos:. da se odpošHe na naraščajski dan dne 23. juliia v Ljnb-Hano do SCO naraščaia. ki naj tuđi na-stcpl nri javni telovadbi.
Tako se vidi ori českem narodu novsod stremljenje izboljšati sedanje razmere ter ustvariti močno državo. .Vse dela in dela ter stremi po zboli-sanju razmer.                            R. F.
MariHoFsko pismo!
V Mariboru, 1S. maja.
Preteklo neđeljo !e naše strankarsko in politično življenje izrazito odsevalo na dveh oiiciielnih prireditvah. Dopoldne pri proslavi otvoritve ambulatoriia PTL, zve-čer pri proslavi 60letnice Slovanske Čital-nice. Dopoldne smo še spravili skupai za-stopnike slovenskih strank, nismo pa spravili slovenskih zdravnikov, in to vkliub temu, da ie zdravniško društvo protektor *»ojne organizacije proti najhujšemu so-vražniku IJudskega zdravja. Odzvali pa so se oficiielnemu vabilu — nemški zdravniki. Ako bi bili Nemci prišli zvecer v Narodni dom, bi se zato ne bi! podrl. Nemci bi bili veseli, ker bi bili videli, da je sovraštvo med slovenskimi strankami zarežalo glob-1jf> brazdo nepremostljivosu, kakor v tlneh ustanovirve Čitalnice med Nemci in Slovenci. Res ie, čitalnice so se preživele; toda špecijelno ta čitalnica na severni mej! vsebuje vso naSo zgodovino zadnjih 60 let ,A kar Je se bolj aktualno: prav ta čitalnica *e še danes poklicana kot edino še preostalo kulturno društvo, v katerem se fltorcio in se morajo najti vsi Jugoslaveni in Slovani spleh, živeći v Mariboru. Je danes še edini tabor, v katerem bi na& Nemci morali videri edine. Proslavitelji 601etnice so bili sicer res složni, toda po svojem političnem mišljenju 50 vsi \z naprednih strank. Opazil nisem niti enega izrazitoga pristaša SLS.
Ker smo že pri SLS, povemo odkrito: J« ni bil prvi slučaj njene abstincnce od javnih skupnih narodnih pri reditev. S svojo ostentativno abstinenco so pričeli že po prvem narodnem prazniku leta 1919., ko so se Čutili užaljene od govora prof. Voglarja ,raz balkon mestne hiše. To svojo absti-neneo ?=o s psr izjemami prenesli tuđi že v repolitfCne prireditve, vendar take pri-irttitve, kjer bi se slovenski živelj v Mariboru moral pokazati kot kompakten. Po demcrtstraciiah dne 13. oktobra leta 1920. nas Nemci nišo videli več v kompaktni masJT kot Slovence, vedno Ie kot strankar-.ie. Ob tci prillki je SLS oficijelno ponudila svoje simpatije Nemcem, in to v tistih brid-kih urah, ko so koroški Nemci pozirali do-/§nove iudi njihovih prisfašev na KoroŠkcm in surovo pretepali in izganjali njihove naj-boliše duhc\-nike. PriČakovali smo, da SLS krene na drugo pot, ko ie razglasila svoj revidirani program »vposlobljenja* v naj-žirše ljudske sloje, da zbere >vse slovensko ljudstvo« pod svojo zastavo. Splošna politična situacija je bila takrat za realizacijo tikega programa zelo ugodna. Pasivnost v nasprotnih strankah, nezadovoljno?! med uradništvom, delavstvom, malim! •brtniki in trgovci je marsikoga snala čisto v tabor ali v<aj bliaii tabora SLS. K temu usp«hu 5r> naj več pripomogli prvi dr. Ko-rnittvi ŠlrSi Javnosti namenjenl shodi. Po teh ifppchih pa je SLS svojo takfeko sprc-^enlla: pot sfranlce ne vodi veC E ljudstvu nego Ijudsfvo samo mora k stTanki. Izostali so masi Ijndshra namenieni shodi z Gmciitviio na strankinc pristaSe ta vablje-«8 iz na^r»ro1nih taborov. Napram Javnosti jrladko tckočl strankin široj doživUa na znotraj zastoje vsled nasprotij dveh stni!: ef.o strujo radikalov s posvetno nadvlado tvori nova arrnada mlaj^c duhovščfne, in-tel^erfce, kme'tskega ljudstva. 1rr?čansko 5oc! delavstva ^er MižaJoČ se štajerskim republikancem in komunistom meče raz \aov nsdionatizeai in   verski tercUaliseflD, «
zastopaioč samo splošua kršćanska naček; dru&a struja i absolutno duhovni&ko nadvlado se rekrutira iz sUrcjšega duhovm-Štva, laj i kov, kon^ervativcev, verskih fa-naUkov-katollČanov ter se bliža tuđi ena-ko mtslečini NemcenL Prva, radikalna, raz-polasi z voČJo privlačnostio v masah, ker se po znanem dr. Šuštersi£cvem receptu ne briga toliko, ali ker drugi interesi bolje kažejo, ćelo nič za versko mišljenje pri-stašev. Druca, konservativna, razpolaga z močio ccrkvene oblasti in kar Je še vpliv-
Iuejše, z denarjem in tiskom. O nadvladl, oziroma zmagi ene struje nad drugo odlo-či iz\"olitev bodečega škola. Od njega bo odvisna tuđi rešitev vprašanja, ali so štajerska SLS popolnoma odloci od naciio-nnlizma ia zaplove z razvitimi jadr! v ka-tolisko intemacijcnalo ali pa se začne zo-pet praktično zavedati nekdanjega narođ-nega dela. Bodoci škof odloči tuđi o vpraSanjis, a^i se srne duhovščina udeleze-vati   repubilkanske propagande.
Pri proslavi čitalnice srr.o videli, da imamo v Mariboru Ie eno narodno stranko in da se na toj platformi naravno najdete v zadnjem času živahneje delujoča JDS in lc še životareča NSS. Ako bi imela JDS nekaj več takih za podrobno delo agilnih moči. kakor dr. Reisman, ki razume vsako se t."»ko nepolitično napravo spretno spra-\1tl pod okrilje JDS, bi bil njen položaj docela drusačen, kakor je v resniei.
Pravni vesfnik.
VPRASANJE PREOSNOVE POROTE.
V sreda dne  17.  t. m.  je  sklicalo  društvo    Pravnik*   svoje   člane   na   sestanek, da  zaključi  diskusijo  o vprašanju preosno-ve   porote.     Dasi   je   bila   udeležba   to  pot dekaj  medlejša  kakor pri  prvih  dveh  se-stankih, 12. in 19. aprila t U vendar diskusija  ni   bila   nič   manj   zanimiva  niti   manj rlodovita,   V  dveurr.i   debati,   katere   so  se udeleževali pole^ referenta g. prof. dr. Do-lenca sg;. nadsv. dr. Pajntč, predsednik \iš, dež. sod. Kavčnik, univ. prof.  dr.  Skrumo-vič, ndvetnik dr. Lavrenčič, nadsvet.  Nagode,   podpreds.  \i?.   dež.   sod.   dr.   Rogina  in predsednik  sestanka,   dr.   Majaron  sam,   se je   glede  preostalih    vpraSanJ   o  preosnovi porote   ugotovilo  sledeče:   1.  Ne  kaže.  da bi   se   pripuščalo  kakor  doslei  obtožitelju, da  on  uvala  porotno   razpravo   s   svojimi ra^blinjenimi  razlomi  cbtožnice, ki  so  vča-sih  še na po\"zročitev neugodnega razpolo-ženja   napram  obtožencu  preračunleni.   Do- . sti   je.   da   iar.ese   drža\Tii   pravdnik   tenor  j oMožnice. Inače  b! moral dobiti  rudi  zaso-  i vornik tako!  za ebtožiteljem be*;fdo.   Arma  ! sint aeqnalia!« je  povdarjal g. dr. Rodna. Pač pa je potreba,  da tako? po preči tanju tenorja   obtožnice   poda   "redsednik  porote uvaJalni,   popolnoma   objektivni   opis   dc~ \ hn^kega   stanu   (formulacije   g.   Kavčnika), ; dočim  naj  na koncu  dokaznega  postopanja  j priđe   —   ne:    resume"    (razložha   bistvenih  \ posledkov   dokazovanja).   ampak  —  ekspo-  j zć  kot  razJapa   samo   zakonitih   določil,   ki  ; utegneio   priliajati   za   konkretni   primer   iz : materijalnega   in   formalnesa   prava   v  po- | štev.  (G. prof. Skumovič bi želei tak eks- | poze   že  na   začetku  porotne   razprave,  g. | Nagodi pa ie za cbdržanje prečitanja raz- j logov  cbtožnice   in  tuđi  resumć-ja)   2.  Pri j debati  o stavitvi  vprašanf  na poretnike  in o  razmerju  glasov, potrebnih  za  potrditev, < se  je — na prešnjo  g.  referenta — pred-  j vsem razmotrivalo o predlogu %, podpred- i sednika Rega!lyja, W ga ie pcdal v svojil j člankih v »Slovencu«, da naj se vzame Ie ; šest poromikov   ^a porotniško klop,   tako, ■ da bo prosta večina glasov obenem tuđi žc dvetretjinska.  G.  referent  je  izja\il,  da  bi se cn  približa!  temu predlogu,  ker se mu  j zdi, da bi se dalo ob nujni potrebi štedenja \ državnih izdatkov tak predlog iz finančne-?:a stališča lažje  sprejeti.  Vsi  drugi  govor-  ; niki pa so  bili  odločno za to,  da  naj  se, j ako se že ne bi mogla ohraniti dvanajsto- i rica za porotno klop (— »,šest* — ni nobe- j na porota!«, je vzkliknil  g. dr.  Majaron  v j debati.   —),   obdrži   vsai   osem   porotnikov  j za Klop, a cd teh naj bi moralo za potrdi-  j tev vsch vprašanj, ki se tičejo krivde, gla- • so vati najmanj šest z »da«. Štedenje nika- | Icor ni na mestu, ako gre za to, da dobimo j dobro  pravosodje.   G.   referent  je   obliubil, da  se  bo  vnovič zavzel  v   smislu pravca-danaSnie   debate.  3.   Glede  posvetovanja  o kazni   ie   pokazala   debata    soslasnost    v mnenju, da  kaže  kot izpremembo sedanjlh predpisov uvesti to,   da  se  pritegne  samo prvak   porotnikov   trojici    državnih    sodni-kov.   da   izreko   skupai   kazen;   pritegnitev sedefa  Števila porotnikov hi  stališče obto-ženca   pogoršalo.   4.   Ravnotako   soglasno, kakor ttsdl  odločno se ie  odklemil predlog nacrta novega zakona o poroti, da bi imel! pravico držp.vn! sodnikf, t. j.  senat trojice, ukiniti   veljavnost   porotniškega   pravoreka na kvar obtoženca, če§, da so se pororniki cčividno zmetili.  To bi pomenilo nekak?no kontrolo porote, ki bi i! izpodkopavala vsa-ki  ugled   in   zanikala   upravičenst   porote sploh! Glede cnakega ukinjenja porotniške-na pravdoreka v priđ obtoženca se je sicer r.   dr.  Skumovič  priključil   mnenju  naCrta, da nai  zadošča za ukinjenje večma v se- { natu, vsi ostali  govomiki  pa  so zahtevati, | da    ostani   pravica   korekture    vezana   na j enoglasnost senata.  »Ne gre, da bi se poroti zameriio. da se je pomotila pri pravo* reku, če učen! sodniki sami med seboi nišo enakega nazora«, je utemeljeval to zahte-vo jr. KarČnik.
Koncem    diskusije    se  Je    r.   referent vsem   uđele*nikom  diskusijskih   sestankov toplo  zahvalil   za  pripomoč t razbistrenfii vprašan!. rekoC,  da mu bođo mnenja nal-uledne^ih   slovenskih  juristov   služila kot dobra opora  pri  posvetu v zakonodajnem j svetu. Veseli ga, da Je debata pokazala, da j smatralo  slovenski  Juristi poroto za potre-  ■ ben institut kazenske pravde, to pa  ne  Ie . za  najtežje,  ampak osobito tuđi  za poHtič- i ne  delikte. Po  osebijih izvesti ih in  mero- I đainiti pottttkiti   se Je prepričaj,   da stoje '
vm politične stranke na istam staliiću. Na pobudo g. predsednika Kavčnika pa se ie. da izve še mnenia iz širokih ljudskih Pla-sti, obrnil na vse državne pravdnike v Sloveniji, da vprašajo občlnska predstojni-štva v svojem okolišu, ali žele poroto ob« držati. — 6. picchcđnlk Kavčnik Je nasve-toval odboru Pra\Tiika«. nai otvori v istem smislu pismeno enketo, kakor ie to že na prvem nestanku pr©dlagal, in to potom dnevnega časopisja, na knr je g. pred-sednik sestanka zaključit zborovanJe z zahvalo k. referentu za inicijativo, vsem uJe-Iežnikom pa za pokazano veliko zanimanje.
^z Seja naće';tva dčmokratske stranko se vrši v torek, dne 23. maja poDol-Jne ob 15. v strankluem tajništvo! (Narodni dom), člani se vabilo na polnr^tevilno udeležbo.
™ Shodi demokratske $tranL« v mrtriborskem okrozju *& bodo vršili pri-hodnio neđeljo, dne 21. t. m. v Movent-trraškc-m okraju \ št. A'"idu nad Mislinji^ ttT v šinnrtnein pri Slovenjgradcru, v maivnrierSkem okrpaju Pr* Šv. Antonu na Pohorju in v mariborskem okraju v Zgornji  Kur.coti.
1         ~  Žalostile poa!edi«» pVm^nsk^sra
Slovinism«. »Jusro^lovdnski H«t« iavw,ia: N'oi^<*mo danen razpravljati o nazivu >balkaniznia<, ki se je udomačil v političnem življenja. Pripomnimo 1^, da smo vsi brez plemenske razlike zaslu. ■ žili, da na-3 inozemstvo imenujo ^hal-kance-v. Skoraj v .stirih letih nismo znali urediti notrnnje politične razmrro in so vedno doknziii^mo. da ni^tno zreli za to državo, ki je vM brez razlike n«> znamo prav ceniti. Najnov^jši žalostni po-jav našega javnoga življerija je prena-štinje plemenske mržnje na snci.alno-hu-manitajTio in kulturno poljo. Teza, pojava ne meremo drugace imenovati liepro barbarstvo. Mar ni barbarstvo, ako napada srbski &ovinisticni list umetnika samo zato, ker je prišel iz Za.srreba a ne iz Beofirrada? Mar ni barbarstvo, «ako ninogi uMtclji uporabljajo solo za šir-jenje plemenske mržnje? Ogorčeno se moramo vprat>n-ti. kam vodi ta bedasto-ču hrvatskih in srbskih sovini3tov? Ali nara hočejo res uničiti socijalno in prosvorno življcnjo? Ali ni ž«> ekrajni ca?, da se proti tem tipom, napojenira s . strupom plemenske mržnje, postavi v bran v<sr» naša zdrava jugoslbvenska j javnost?
j          -Jz Juposlovenska državna    zavest
i v Ružili Americi.    Ob    pri lik i prihoda našega  rrenornlne^a  konzula   cr.   Gri?o-gona. v Buenos    Aires pi«e tamkaišnia »Zajednica«:     Kot prvo in najstarejše plašilo  jnsro-lovenskih    izseljencev    v i južni Ameriki, ki ie od svoje prv^ <^te-! vilke tio danes ostalo zvesto in dosled-I no svojemu narodnemu programu, je vi-' ćelo in spoštovalo v Hr\'atu vedno ^rna, ! v Srbu Slovenca, v vs?h treh pa euotno, i narodno, državno  fnakopravno    ćelo to. j Tega narodnoga programa ne bo  >Za-I jednica< kot plašilo Hrva tov. Srbov in Slovenccv v južni  Ameriki  nikdnr za-| pustila. >Zfi;"G-dnica<, kot glasilo Hrva-| tov, Srbov in Slovencev r južni Am^ri-| ki, ie edina priobSila za na^s izs>eljeni-ko narodno viđovdansko u-stavo ter po-j zvala  izseljenike,    da   spoštuje   ustavo ! svojo domovine in pjena službene    za-i stopnike, dokler bo/Io ravnali  ž njimi, kakor zahtevajo zakon, pravica in na-; rodna  čast.    Tuđi  ob Vašem     prihodu dpelird, na vse Jugo-slovene, da se u^"T-stijo pod zastavo zastopnika svoje ujedinjene domovine in svojega ustavnega i kralja.
|         =  Tuđi Iatilja sklone pogodbo z
S-usijo. 1 talijanski zunanji minister . Schanzer jo izjavil dopisniku ^Corrie-! ro d' Tta!ia<, da ie vodila- Italija na £C i pbvski konferenci svojo laerno politiko. | Pri tem j© prišlo do nasprotij r.npram i an^le.ški polifiki, pa tadi do .co^l«i«nih i na žira nj. Koneno y& izjavil, da s-i> so p'o-! ložili v Genovi temelji aa pogodbo med ! Ttalijo in Unsijo ter izrazil upanje, da i bo ta pogodba v krntkem času dovršeno | d^jstvo.
= Itallfansko-poljskl gospodarski do-Ifovor. Italijani porcčaio z velikim ^ado-Ščcnjem, da se ie v Gen ovi dosegel vsaj eden dogovor, ki utesiie biti v veliko korist Italiji, in sicer italiiansko-poljski gospodarski dogovor. Korist se obeta zlasti Trstu ker se ima odslei vsa poljska emi-svačija poehiževnti trža^kera pristani^Ča. Poljska ima površine 295.000 m* (ofcoli 15.000 m* mani neco Tta!iia> in šte!e okoli 30 milHonov prebiv«1cev. V Ameriki živi okoli 4 miliinn^ Poljakov. W so pre-cei premoćni. Tako ie nričakovari velfkega r>nlj*;kefia prometa \t Evrope v Ameriko in rVatno. Za doser»o do<zn\'nrz !e bilo treba velfkega bofa proti Hamburg« H Ođan-«kemu. nnrrr>darsk! dopovnr med Ttafifo in Po'JsVo t» opsega tiidi slede nabave re*r<v !eia *z OaTfdfe enakn Do^t^arne t ItaTiio. Vakr^nn umivalo trv^devro fe drn^e deže-le, ki so s!;!eni!e s Poljsko srospedarsko po-K«dbo.
patrij?r!in Tihonn. Mo^cor?T:i li?fi vn-roraio rn^dr^brtopti o pror?an r»roti pa-trinrhv Tihonu. ki ie bil obđolžrn. da pe j«3 pkup^o p 17 dubovruki in 54 lnliki urrl ko7ifip!c?ieiji cprkv^nrgrA irr^tia. MosktovPki listi pišeio: V rTvorano vsto-r>i mož visok** T>o?tnv.». N^1 r»r«h i^ns ■veliko »veto clik^v. Niesjori brnda !n !a-RTt* eo mri. Ortleeen io v frno chirtbvnl-sko obl«ko. TiT^n b* cbme uroti tvttM-toriiu in ra nlasfo^nrn. Pt^rt^^ik: Vaše ime? Tihont B^^^vin. Kr=tno in
^četovo ime? __ Vapilij Tvntio^?, vpe>
TOflki patriarh Tibon. Patriarh odprto-v»ria f»amozavp«itno na vsa Vr»ra5*»nia. PrMseđ^ik: Kai spadi iv>^ ^p^o vmra-
vo?__V?i vemiki v TriMji. ^t> r^-^r^?
__ Se razume. In cerkveno imetj«? —
Nttttvno. Ali vmin Je, državljan Bjela-
vin, zji.ino, da Je takozvano cerkvenn inititie državna li:at? — Da, vein. Kaku more te turej upi ovijati z imeijem, ki ni važe? To jt* \>r±z pomenu. Rimski papež io ravnoUiku L,.,spod.u' držive, ki ne ohatoji. luietje so lahko    vzam«.\
Kdo \itm ga je odvz-l?__Ne in<>ni,
rtinpak cerkvi in bogn. Kdo i'e to storilV ^— Sami vesto kdo. Kakor pra/ite, eto vkljub temu, da se vau je c-lvzelo imet-;«t*. ravnali tako k.ikur bi bilo vaše. — ro.skuši i?e lahko. VI.da se lahl.o moti. I/.v edene i v eerkvenera pr*>vu trdijo, (li dotičvii ukaz sovji r-ke vL-^de Qe na-fl';rotuje cerkvenemu jiravu. — To ni pravilno. V svojem >ozivu sto rabili i «"'oodo profanacija, ftii vesi>.\ kaj po-iiiv ni brscua U'.i? —• .-.ioj poziv ni proti so\ieiJ.i vlaui, ampak proti onim, l:i hodo odvzeli ccrkveno im^tje liuhovni-kom in vernikoni. Ti po toro\ tatovi"? — On. tatovi posvojnih preilm^tMV. FJov-wt?ka vlnda jim ie torej zapovrd.tla, naj In-.ul^jo? __. Xi~o bili primorani. So ljudie praktičnoga žlvl^nji, mola stvar pa je, d.i jim k;*žcrn pot «ro^podo->"o. rivd^ednik: Obtoženfc vi ?te opro-^of^ni!
fcx &z '-■ '■ ■■' --: * *:--1 f■-■«     v •-'■ u t"-  . A r... :i : ' ^
__ Vpra*anjrt ju?o.-slovenske 7/i^ta-
vo j>r; s-verano^tih povrsilom dnlioda. kraljfvfcke dvojice. X 8*\ii politićn^«:'M di-uštva ^Edinosti^ ?•*? je "novd-irinlo, t{r\ hi bft spn\i»*m kr;iljr-wko dv<vvv* r\'<\ slovenskili tloh ivino^ro prisrčnf-iši. ?ko bi oblast dovolila Jiuroslov«nomt da iz-veaijo svojo trohoinio. Pklenilo g^ \^ <la prro fle^putarij.t h •rrn^t-nlnfunr c-iv. komisanu in inu to snoroci. Zprodilo se ie to trikoj in p<*n. riv. komitpr j^ ne-mudom<i brzojavi 1 v Hiru po toptvjir'ia. n.ivr»dil.i. Nnša troboinioa ji> zcolj r,a-ro'ina in nima opraviti ni^ z nik-^k^ rlrža\Tio zastavo. P'i pod Avstri.irv rii-^i smeli Italijnni v Primori" izvr.^nti it«-lijnnske tro'>oinioe ie sledilo iz tiiroto-vitvo, da jo taka zustiv.i itnlijan?ka državna in propovMnl.i jo je avčtrij.ska ohl.iF^. Jugc-lovmi pa so brj^tovano \z~ javljali svojim itilijanskim sod^žMs-nom, da oni pimaio ni? proti it-iliinn-Fki troV<imV*i in r\i mri i pii'i lahko i-.vn-hofl-uo vihrnla med primorskimi Ifnlijjp« ni. Pa šo r,°kni dnijrerrn moramo omeni-ti. Slover.ci za- O^dadom. katere nazivamo vedno bene^ke Slovenr-e, smo;*o že od nekdr»j ob vs^ki pril:ki i zvečati f\"O-io ?lovensko troV-ojnioo. N"i? ciidn^ga v\, nko pridc-io Mnvensici nftl>omiki v Viđati .« c!ovcr.~"ko. zi-tavo ir\ n'crv \i-dPlinski šknf priđe med ni?1 ali jTre na >Tataiur era pozdrnvrja med beneškimi ?!ovenei po^no s1^venskih tr^^ojnie. In ti Slovenci čo iako zvć*=ti italijnnski dr-žavliani in italijanski listi so bili p'olni livalo o- njiiicem po žrtvo vnTrioni vojp-fkf-m Flužbovarriu v svol'ovru Vojni. Tem gotovo ne odrer-eio nbo p]over-=ke zastave. Zato pn nni bi svobodno pla-nolaio pov=odi mM JuTO^lnvcni. It.-^li-jan?k«i vlnda l;ihko- računa, da jili 3 ta-kim dovoljenjem priklone na?e. k^r Ju-go?loveni ne j zinemo ljubi jo svojo zastavo  __ z odklonUnini  otigovoroin  ra
onn ?nma pokvari kralio\-?l<p svečan^ti
v Julii ski krnj ini. __ Odgovor iz Kima
je pri^el in so rrlasi ođivlonilno. T?imska vlada pravi, da »se je stvar prepozno sprožila in da ni^o izkljueeni incidenti.
—   Iz   Gorice,   IS.   maja.     Priprave   2a kraljev prihod v Gorici so v polu cm  teku. Slovenci  do  danes  še  nišo bili  povabljeni na   sedelovanje   pri   sprejemu.    Oblasti   so sicer po trcijih  osebah nekai  tipalc — za-iipno  in  privatno  — pri  naših  liudeh,   nai-br*c  pa samo  zato,  da  bi   se  informirale  o naših  namerah.   Povabila v  oiicijelni  obiiki do  danes  še  ni  bilo   in,  kakor se  vse  zdi, ga  tuđi  ne bo. — Dcželni  odbor  je izdal posebne plakate in  letake, v katerih  pave-ličujc  kraljevo   dvojica.  Za  nas   Ju;.;oslove-nc  je zanimiv oni  del proglasa,  ki  govori o kraljici   in njenem jiir;oslovenskem poko-lieniu:   -Z   iskrenim   zadovoljstvom   ugotav-Ijamo   danes,   in   si   moramo   ćelo   tolmačiti kot   dobro   znamenje,   da   si   Njegovo   Veličanstvo  Viktor   rZmanuel   III.  ni  izbral  svo-)e visoke družice pokorivši se hladnim političnim petrebam. am^ak Ie na^nenju svojega srca. V Heleni Petrović-Njeguš, obču* do van ja   vredni    cvetki   Crne   gore,    zibeli slovanskih   ?okoTCA'-  ki   so  v   svojem   junaštvu  najvišje  po'etcli.  Je  na*>cl  Visoko  đru-žico   svojemu   prcstohi.   Tesna   Ijubczen   ie privezala  slovansko  knc£:nio  t  italijanske-mu  knezu,  in  iz  te  z\^eze  se   je   ustvarila ona italijanfka obitelj, ki je radi svojih nc-prenosliivih   vrlin   naivečje^a   cbčndovanja vredr.a.  T;idi rta?a  debela  ie  obitelj, H  sc-stoja   iz  ljudi   različnejta   plemena;   In   ba5 po    prekrasnom   vzjricđu   Viscke   kraljeve dvojice.    Helene,    črnngnrskc    kneginje    in Viktnrja   Emanuela    iz    kraljeve    savoj^ke hišc, se hočemo tuđi mi v porki, nevenliivi m bratski ijubc-rni  in r?-?uroxliM  volji  spn-jiti   v   en   sam  rod.   £.1  bi   koristili   5kupnl domovini...«
—   Pred  rrihn^o?n   ita?I??nr*:c:a  kr?^;a. Iz  Goric?   nr;m  porrčah:    PrihndnH  teden priđe   itahianski   kralj   v   Gnricn.   7a   spre-jem   se   vrSijo  veTiVc  priprave.   Prinravliajo se ttidl  vajni  oškodnvarci. d"» izkoristijo to priliko   in   pokažejo  krali«   razmere  v  opustošenih   anektiranih   czemljih  v prn\i_lnči. KaVor -znano,  se  je  vrš;l  prfd neVaJ  t^ni v Gorici shođ voin'h oSVnđovnrjce^. nn !:a-terem se je skleni!o staviti vladi ultimr.t do dne 1. maia t. 1. v katerem termin:i W morala pokarari vsai — d^ro vol!o. Te dobre vo"c! d*> d"»nes ?e ni pokazala, ker so ravno došla  iz  Rima  pnročila.   d^   so  s^   rarhlla prurn^nila   med   vlado   in   za^nnrtV*  ^irih o^kodovancev. 7ato !e sW<*nf1 dne 15. t m. nđhor fa ohr?no vojnih cš^M^vincev 5VU-carj   na   dan   21.   mala   ve'!f-   *^*   voTnih' o^off^van'-ev   v   Poricf   nn   T^V^nnVI   frtr. T^   *V1en   ?e   im-*]   rr]   h»1nT?«'1i   oMa^Mh vri;Vo sVr<K;. T^t^'1 Tiritle fn 1->hv^ W i*vrW rcri-n.   *pM--i   bf   f'v^M.   da   V^-^'h-'n   ni taVo ra đavoli no. V?V^f H mu t*> hoteli do-oovedati razni visoki funkdjonarfi.
■.'PRAšAN/r    SVOBCD.SE TRGO-VINE V GSiNOVi IN NAŠE STALI-ŠCE.
PiC-dscd::ik lur.donfkoga C-jbden -i luba d i r (ie'orge F a 1 s h, znani •■.u-iteij za t voboduo trgovino ja prrd-i'^il predsetlstvii genov^ko koiLf^reuce v iuiL-nv. zMf-iupuikov raznih o-i'K>miza-i:ij, dtiujočih za ?vobo<io v trgovini spomenico, ispisano thi njega v iiiicnu omejijone^n klul>a, od vseuoili-.-t-negd docenta van Dorpa v imenu i; u 1 a n d s k e unijo za r-voMođno trgovino in od dr. Kolonmu R a 1 k a-n y i a v imv>nti ogrsko^a C o b d ft-n o v e g :i «lruštva. Ka tom meetu bodi cuioiijcuo, (ia ?e imenujota aiigle.^ko in ogrsko Col»tionovo društvo po Ricbardu
Cobdenu    (1^0-1 __ 05),    nnglo^kem
»lrža\Tiiku. I^o-M se je bori! za odpravo tupozv.'Miih Corn-L.iws (žitni zakoni), ki so določali visoke carina na uvoz tujcgii žita v Aiiglljof v -jvrao za-ščitr> <!oma^og;i žita. V tem energičnom boju ]e koneno zmair.il 1. 1.S46. Tod;\j je pio. di-lo na Angleskem načelo svoMdn* tr-iro\'inr».
Ocnvnifn.? 5nv>rr.eniea, prf^llo^^-n* gonovski konfpronci. izvnja v glavnom tako-ld: iSvetovnA trgovina /n.«1aja; pkernj povEodi prn<hikf-.iia nj.zaduif» in krpiti 30 tožko pri'lohiv.i^o. Vporab-Ijcna olat-uiota Rrc^lstva. h> pooptrujejo zlo in narodi ec prepađeni. Učip**k vfo-ga tega ie, da dcžolo, ki ^o prr.ixva.inlo z<t prodajo, no rnore3«> prodaje ti, ona pa, ki .so prTsiljon«* k n-'ikupovmiju, ni?r» v et,anu kupovati, \ara\-no f*tlo vrdno streme za vzposta-vifviio r*vnote-žia ter rfo^ozHio. d?i nnrodi ne kupuio-jo veo neno prodaj rio in nnrobo. Krediti dovx>ljeni oi ameriSlc? in anfrlefike vlade onim tležMain. ki ^0 prisiljone kupovati, ki pa nirua.jo bla^a za proda*. ti. zamorejo lo žačasno zaustavljati p^>-lora. nist> pa v .st?uiu ptnlno popraviti položaj. Da izl>oljsnnie postAiio staln*>, morajo narodi ne samo kuT>ovan, vtmp&k fidi prolijati. Narodi pa, ki se pritožu-jejo o glabi prodaji svt^^ftgii blafra in svojih proizvodov, *jo vei z redkinii iz-jemanii povi?jili svoje do te dan j»* ali pa ctlo uvedi i nov? cirint.% da bi naroili ki so prisiljeni prodaj a ti njim ali sploh r.e mogli prodaiati, ali bi pa mbgii prodavati Ie mrio£o mani. Višajo ee čari-re in postavliajo se novo zabrane, da £q oromogCK-ujo iinrodnm s slai>o valuto cerio prud liati. To pa te ovira naravno, po ravnotežju etren^Ča izravnanjo ceu, kat ero odvraća u a rodo s ^labc^ valuto od tesra, da bi prodajni i pod cena-mi sveto\Tiega trpa.«
Spomenica kon'% 2. zahtovo, da se v s\Tho gofipfidarskega ozdravljenja ia l-lafrinje vsr^a sveta, odpravijo visoki carinski tarifi, uvozne prepovedi, kon* cesije in drusro ovire Irgovini.
Vse, kar \o eit-iti v oni spora cm i oi, ?e innre še iT-n^e Citati v gospodar.^kih razpravah zast^pnikov nae?el svobodn© trgovino. Teoretičnio pra\ilno je. .iko so iiiit'L v vidu blacjinjo in f^o-^rjodar^tvo vegoljne^a člove-tva sploh, ali veaj skup no s u civilizovanih narodov, ne pa ilarinjo in posp^Klaretva posaraezno^A naroda oziroma po^amezno države. Ko* risti posamezn^ državo ?o lobko v kri, oečem nasprotju s korlstrai skupnosti dnisrih držav, kojn so odvisne rnl \x>-^ebne stopinjef katero io dofw*glo ozi-rrrna ni Že doseglo gospodarstvo poe^ dine države. No mnrt> se pa^5 zahtevati, da, nared. ki §e ni dt>5«egel ]K>polnegft pjespodarske^a razvoia, žrtvuje evo je « koristi ?ro-=T>odarskiTnu M^gorju drupriu r.art>đov, ki Ftoj^ na viSji stopnji go-^pod<vr?keg:a razvoja.
Ta!: narod ^mo mi. Tu£?oelove»ni. Va-^a dr7-!v?i ima v #ebi vw> podnio za t^k razvoj snojesa pospodarstva, da *e lahko, "ako ne popolnoma, pa vea.i v visoki meri ostimosviojinio od vsega in vsak^u ca tuj^eja uvozr. Mi smo danes pretež* no agrarna država. Imamo pa vse ptv. gojo za razvoj la-^tna industrije, kl nam je potrebna. Imatno v Rvoji ^ortvo-darski zakladnici nide, promop:. vorlna pilo. ogromno ^urjie itti. Ka.-o lriBtrw> in-tlustrijo moramo p*>spešiti! To pa j« j proti konkurenci industrijeino močno f i ti moenej^o razvi tih držav lo tedaj mb-goC-r*, ako šeitimo svojo industrijo z xr \sakem oziru primernimi carinaml. V to pvtIvo smo rrimorani, da 3 potrebnimi rarinpkimi odredbami in čg treba z zn~ branarni prcprreiti sploh vsak nam samim potrebnih Bitrovin. Zlasti veljja to nam samim potrebnih flurovln. Zlaeri pravilo gosp. racijoualnosti glede pre, knrafroe«T& izvažanji živine, v kolikor in kadar bi mo*reT spraviti ta par forre — izvoz v nevarnost kar v<:*$ obFtanek naše, .^Hai plodonosno živinorajo. Tako pretir.ivrvnio dnbi^kaželjn'eRa izvo« za pa bi moglo spraviti ceno me^a v naši državi na visine, na tako strme vrbe, <l.i pos^aneio kratkomalo nedo-sogljiv© domačomu konzumentu. Tati i l>i df»plodno dvi^ale delavske plaT-^ in s teni dražile cene na'o industrijalne ■prothikr-Ho. Sloreči n^m^ki ,i?o»podar» ski veleum in pi?atelj T^ i s t ]e v evo, 3 em znanstven'=-m dr-lu *N a r o d n 1 sistem politično ekonomija zaAtopal načelo, da si mora v&ik narod v-fvariti ?voj nopolen «li fkora| popolen gospodarski organizera. Ni nararer mo^oce doliti narodov v polje* deljsko, industrijske in trgovske. Polie-deljptvo šarao hira, ako ga ne podpirv.ta industrija in trgovina. Narod mora imeti ambicijo, d.i voštano ifftoča-no D'oljodcl^c. industri.ialer in trgover. ?e-le, ko jo to dnersrel. po.^tnno polnole-ten. Da do«r>e tlo te evolucija, treba nm je voijk in vijotov, nrimemih njegovim mo^erii in njegovemu razvoju. Dru^aće s^ zalcii in pad? ob prvih ko-rnkih ter ?e ne dvicrnt1 več. Tsto teorijo, ki jo na živa jo sistem zmerne zaSčit-
Stev. 116.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 21. maja 1922.
Stran 3.
ne   carino,  fcaetopA   am«ritt)3   tPOiBlU«
iki profesor ekonomije M. Simon N. Pathen.
Vsi  ti argumenti    veljajo sa nado mlado  v  gosj>.   povojlh  tioočo  državo. Saj bi se je vspričo naših    ogromnih narodnih bbgastev radi polaatili na go- j »podarskem    polju >jx>lnoletni« narodi ! in posebno naši e*>«adje. Ni čudno torej, da so gornjo spomenico podpisali zastop- { niki  industrijsko  razviUh narotb>v.  In ; kar nič ni čudno, da se tuđi italijanski ; minister za trgovino Rossi  vnema za ' avobodno trgovino in sicer 8 posebnim | ozirom na našo državo, od koder upa I uvažati cene surt>vine v Italijo ter nam | usiljevati mani vTedne    izdelke    lafeke : Industrije.     Proti   takim    naraeram  se I mora  naša  država   v  interesu  svojega ! gospodarskega,     razvoja  braniti  s  pri-raernimi, ne pretironimi, uvoznimi in iz- i voznim! CArinami, in v primora potrebe i t&o z zabranami uvoza in izvoza
•    0    •
POKRAJINSKA   RAZSTAVA   V   MARI-     i
BORU.                                I
Najmne   oene   za     prostore.     Ker     je  j
ebrtna razstava za razvo] obrti neprecen- ! Ijive važnosti, ie potrebno, da se je udele-te obrtniki v čim večjem številu. Da se omogoči udeležba tuđi manj premožnim obrtnikom, je odbor znlžal najemnlno od 60 Din na 25 Din za kvadratni meter. Prvotna določba, da mora vsak razstavljalec najetl najman] Itiri kvadratne metre, se Je razveli avila in dobi vsak obrtnik toliko prostora, kolikor ga rabi, torej tuđi samo en kvadratni meter. Odbor pri £a kuje od obrt-nikov, da bodo to vpoStevali in se razstave polnoštevilno udeležili.
Za Izvrševanje del na razstavl je odbor pa sprejetih ponudbah pooblastil sle-deče tvrdtee: za spcdiciiske posle: tvrd!« »Orient«. d. d. v Mariboru; mizarska deta: mizar Jo?a Volci i. Slavenska ulica 36; dekoracijska dela: Blaž Jagodič, Aleksandrova cesta 45: slikarska dela: Franjo Horvat, Slovenska ulica 10 in Franjo Am-rrožič, Grajska t'Iica 2; fotografiranje raz-stavnih prostorov in predmetov: fotograf Vladimir ViaSič, Gosposka ulica. Vsi raz-stavllalcl se naprošajo, da se za izvr'eva-nfe del na razstavf poslužuiejo edino-le omenjenih tvrdk. ld so se obvezale, da del raslnžka odstoptto fondu sa isrrađbo »Va-jeniSka doma v Mariboru«.
Reklama. V svrho reklame se izda po-seben razstavni katalog, katerega se naj rarstavljalđ najizdatnejše poslužujejo. Katalog bo obenem vodnik sa razstavo. ter bodo v njem po razstavnem redu naveđe-ai vsi razstavllalci. Vscm obrtnikom pa prlpod^mio, da inserirajo v tem katalogu, 1d se bo natisntl v vf*oketn Steviln in bo potom razstave razSirjen po vsi Sloveniji« vsleđ Sesar bodo imeli oglasi v tem katalogu nalvečH uspeh. Inserate strrejema za in nooWi£5?nf anončrf zaved, Ivo 5uSnlk, Slovenska ulica. Priporočlilvo Je. da se interatt radi pravoeasae sastave kataloga čimprelc naroče.
. — Važna naloga za naSe letu« trgovce. Prof. dr. Potrači© je pred kratkkn pii-občH v šnmarskem listu iržaške usance ml lesno trgovino. SedaJ Jih ohjavlja rudi »Hrvatski drvotržae«. Gotovo Je velikega trgovskega Domena znanje tth usa&čnih predpisov v Trstu, ld so bili sastavljeni še v predvoinem času In njegovih produkcijskih in tržnih racmerah. Pri te] prilikl pa ponavljamo svojo gospodarsko željo, da bi se v naii jugoslovanski državi, ki je pravi jzaklad najrazličnejiega in tuđi v svetovui trgovini zelo vpoštevaaega lesa in Jesnih prođuktov, ftmprej ustanovile, ngotovile In širom nai© domovine objavile naše Jagosiovanske usance 2a lesno trgovino. Velevažna ta kodifikacija ima gotovo namen gospodarskega poduka zlastl za nale manije trgovce in gozdne posestnike. Ima pa rudi Se to viž-no nalogo, da našo lesno produkcijo In trgovino regulira, vzravna na tej enotni pod-lagi. Kupci naSega blaga se morajo prej an slei ukloniti tem našim nsancam, kar sprva mogoce ne poide lahko In glađko. Ta smo-ter pa se mora doseći že radi čimveč!« eiiotnosti v produkciji in prodaje* pa tudl radi za§čite interesov naših z lesom zelo ealoženih prodajalcev napram prebrisanim in zelo — živahnim kupcem.
—g Lasnl Izdelkl- Cenjene g. trgovce opozarjamo na današnji oglas »LasniCar-ske delavnice Albin šinkovec, Vifi pri Ljubljani«, ld je začela izdelavati vlasulje za >punčke« iz pravih las poljubnih friznr in velikosti. Ta tvrdka Je najbrže edina v Sloveniji, ld se peča s temi izdelki, torej ne bo potreba več naročati iz inozemstva dragega nadomestlla ter plačevati tako visoke cene.
—g Tranzit tobaka t poštnlta paketlh. Finančno ministrstvo je dovolilo tranzit tobaka v poitnih paketih preko nale kraljevne .
—g Plsemske pošiljke za Švioo, v ka-terih so carini podvTženi predmeti, njso dovoljene. Ako hočejo stranke poSUiatl carini podvTžene predmete, jlti morajo po-sl?ti samo v poitnih paketih, pa ne v pi-semtkih PoSilikah.
—  g Prodaja starih stvari. Eomau-da mieeta v Ljubljani n&znanja, da se bo 26. maja t 1. ob 10. uri dopolđne v vo-jnčnid Vt>jvt)dd Mt&i^a, objekt V javno prodalo ptaro posodo iz pločevine (-skle-tle. krožniki, kaserole itd.)     Predmetni oclaa \& v pisnrni tTerbvsk^ !n ohrtnifik© zbornice t Ljubljani    intere««ntom na I vpoarled.
—  Tzvo« pofttnih paketom % mesnimi izdrlld.   Po  odlokn  minlatrstva  sa posto in brzojav se smejo pb*tn% rx£11$k» Ho 5 kff. v kn terih so mesni izdelki (sa-!nm*. klob^se, pmjftti  itd.), inklana pero tn ina, sveže meso in divjačina poii- i ijati v indzamstvto ozLroma dobivati 1b j inozemstva   (raien  U pokraj^*    *4* *
raasaia gov^ja ku^a), pa tinti poiiljati preko na*ega osemlja brez   potrdila o izvozu in zdravatventosti in brez vete-rinarne kontrole na meji. — Za pošiljka s tgoraj naved«nimi predmeti,    ki tehUjo već ko 5 kg pa zadostuje, da je I pošiljka krita z ov^renjem Onega veta. | rinarja, ki je pristojen aa kraj, kjer se
poitna pošiljka odda. |        —« Katalog razstavljalcev IV. Praike-I ga   vzorčnega  vetetrga   te   izšel  ter   stane ; 20 Din.  Naroča so pri oficijelnem  veletrž-; nem zastopniku anončni in reklamni družbi 1 A loma Companjr,  Ljubljana,  Kongresni  trg 3.   Katalog    absega    saznam   razstavljalcev po  alfabetu,  strokah  in skupinah,  dalje  se-znam  inserentov  ter  raznovr^ma  navodila. Zastopanih  je  preko  2700  blasovnih  strok. ki vsebujejo pač vse, kar more Jugoslovanski   trgovce  potrebovati.   Srbohrvatski   ključ k   bla^ovnemu    seznamu   tega   kataloga  sa dobi  za ceno 5 Din.  Kdor potrebuje prvo-vrstnih naslovov za trgovske zveze iz Ce-škoslovaike,  jih  najde  v imenovanem katalogu.
— ff Uvoz dalmatinske ga vina v Slovenijo se od dne do dne množi. V Ljubljani se toči ta fcas že v 12 po^til-nah in S vinctoMh. Cene litru »o 28 do 32 Kf kvaliteta dobra.
—g Brezplačno vraćanje na II. orijen-talnem trgu v Bratislavi razstavlieolh vzor-cev. Ravnateljstvo čelkcKlovaSkih drža\rnih železnic v Bratislavi naznanla, da se za vračanje   razstavljenega    blaga     dovoljuje
prednost   razstavnega   tarifa,  bodisi,   da  i«
ostal od razstavnega blaga samo del ndz-Žreban ali neprodan, ako se predloži vozni list o odpravi ćele pošiljatve na trg in predptsano potrdilo razstavlislnega odbora.
—g ViorČui semenj y Budimpeiti se bo vrtil 17. do 26. juni ja. Podiobne informacije o tem •emnju je mogoče vpogledati v pUarni trgovake in tobrt-niške zbornir-e v Ljubljani.
~Z Prodala Jelovih desk. Državni ko-misar na aekvestrovanem imanju Snežnik (Schfinburg-VValdenburg) naznanja, da pro-da dno 14. Junija t. I. ob devetih dopoldne v svoji pisarni na Snežniku potom ofertalne licitacije 800 ms jelovih de*k. Predmetna objava je v pisarni rrgnvske in obrrniSke zbornice v Ljubljani int#rtientom na vpo-gled.____________    _^__
UVOZNA PRFPOVFD ZA LUKSUZNO BLAGO UKINJENA.        |
— Beovrrad. 20. maja. (Izv.) Fi- | nančno ministrstvo je na vse ob-rnejne in glavne carinarnice od poslalo naredbo, s katero se na pred-losr finančnecra odbora v sporazumno s finančnim svetom ukinM rrepoved uvoza luksuznoga bla^a. Uvoz tetra blaffa bo dovoljen proti frotovemii povišanju carine. Naredba stopi takoi v veljavo.
KonterenciM ib ^hphL
ZAKLJUČNA   SEJA.  —   GOSPODARSKI    PROBLEMI.    -    NAČELA    UNIVERZALIZMA,
— Genova, 19. maia. (Izv.) Po oblčajnem ceremonijelu in pomuu je bila zaključena genovska konferen-ca. V zsrodovinsko važni palači San j Giorgio je bila danes dopoldne za- i kliučena plenarna seja. Točno so do- 1 speli vsl delegatje, tuđi Barthou s ftaneoskimi člani, Jaspar z Belffijcl, Netnci. Rusi in druge narodnosti. Poslednji je stopil v dvorano Lloyd Oeor^e. Dnevni red sele ie bil for-malnega značaLa. Seja ie imela odobriti tele točke: 1.) Odobritev zapisnika druge plenarne seje. 2.) Pred-loiltev resolucij gospodarske komisija. 3.) Predložitev sklepov prve politične komisije. 4.) Poročilo komi-siie o verifikaciji mandatov. 5.) Nacrti o delovanju Rdečega križa v radrnem času,
Pred5*dnik Facta ie otvoril sejo s kratkim otvorltvenim lovorom. Po odobrenju MPisnika je predsednik gospodarske komisije franeoski delegat C o 1 r a t Doročal o dt|pvan]u te komisije ter obširno očrtal glavne točke gošpodarskega obnovitvenega prpgrama ra Evropo.
Colrat pritrjuje splošnemu mne-nlu, da se Evropa ne more gospodarsko obnoviti samo z visokodone-čimi fraiami. marveč moramo ta obnovo praktično izvetti. Navajajoč najvažnije vzroke za gospodarsko neravnovesje. je povdarial, da ie nadprodukclja v nekaterih državah mnogo pripomogla k temu. Velikat naloga xa obnovo Da vsekakor rjji-pade gospodarski produkciji pri obnovi Rusije. Ni pa v bodoče dopustiti, da odvajajo um«tne industrije z dežele kmečke sile in tako oovzro-čajo poliedelsko neprodufccijo, do-čim se po mestih pojavlja industrij-
I ska nadprodukcila.
[ V vprašanju produkcije sirovin je treba nastooiti nova nota. Treba organizirati izmenJaTO sirovin. Treba je organizirati posredovanje med Dosamnimi državami in narodi, da se zonet tako vzpostavijo redni toki evropske trgovine, ki $0 bili med vojno mestoma pop.olnoma opustošeni, me-stoma obtnjeni v druge smeri. Kar se tiče svetovne trg. in Dotom nje izmenjanega blaga, ie treba ugotovi-ti,da $e je Ste vilo množine blaga za polovico zmanjšalo od onega pred izbruhom svetovne vojne 1. 1913. Ne moremo tožiti o zastanju produkcije, o brezposelnosti in o slabem trgov-skem Drometu na trgih sirovin, yen-dar ie Dretresljivo dejstvo. da je Dad-la kupovna sila obubožanih dežela. Pa tuđi sistem umetnih omejitev je mnogo prlspeval k stagnaciji. Več kakor razkosanie zemljevida je po-nehanle proste trg. pomnožilo razne meje in postavilo nove mejnike. Čas Ie, da se vrnemo k zdravemu gospodarstvu, katero na edfnole more garantirati narodom pogodba Zveze narodov.
Glede tarlfov je gospodarska komisija skuSala spoftoratl svobodo držav, da jim bo mogoče urediti last-no narodno gospodarstvo po svojem jirevdarku in s tarifi dobiti novih vi-rov dohodkov. Gospodarska komlsi-ia priporoča, da se v evropskem ta-rifnem sistemu doseže stabnbsaptta. Zelo obširno je gospodarska komisija raspravljala o vrpottavitvi međna-rodnih posrodb.
Usoda Crrocie je odrfsna tudl mnogo od tega, <Ja narodi vzpostavijo redne in normalne odnošaje. teme-Ueče na podlagi medscbolnih medna-rodnlh pogođb. Kdor bi skuSal te po-
godbe kršiti in porušiti ta bi deloval Droti interesom Evrope in proti stremljenju, ki preveva vse delegacije, zbrane na tein kongresu.
Ncrmki delegat dr. Rathenau je za Colratom očrtal štirt glavne principe, po katerih naj ^e doseže obnova Evrope. Kar Je Ocnova iz-vedla, to bomo mogli gele v poznej-ših letih objeletivno presoditi. Na mostu pa tuđi ni napačni orjtimizem. Pravo blagostanje za Evropo priđe, če dobe splošno priznanje temeljna načela: 1.) Cetokupttf dolsoTt vsake države ne smelo prasea^H nlenih orodukcOftkJh mpčL Sedai i*? đrugače. Sedai so vse države obenem dolžni-ki in upniki. Sedaj ne vemo, ali naj izpolnlmo svoje obveznosti, alt naj zahtevarrto izpolnitcv svojih zahtev. Vse dežefe zro samo na eneva, ki bi bll edm! upnlk in bi dal vsem kredite. 2.) Drugi princip: Nobsn npnik ne sine SToieša dolfn&a ovferatl, da ne bi plačal svojPh doteor. 8,1 V«po«ta-vitev sretorne?*« »OBpodsffStva fe moeoča. če ie (kmefe medsebolno w-apen|e. Sedai Se veđno obstoja stanje, ki otnogoča vegoino propagando. 4.) NI zadottf, da se sklenefo oocod-be samo med pcsanm!fcf t^đ ni za* dostL da se sktenelo pocodbe med več narodL potrebno ie sodefOTanie rseti narodov. Potrebne so skupne žrtve za obtiovltfcv Evrope.
Ruski delegat Č i fi e r 1n ie «a tom povzel be^edo in otnenil Ie ne-katere pridržke k členu 6. mirovne-ga garancijskesra pakta, aahteval ie ggtova doloČila za varstvo đelav-stva. posebno glede bresposelnih pod por. Cičerin ie dalje spreiel resoluct-\S> gospodarske komisijo z gotovinH pridržki.
Z ozirom na kratko dobo seje ie predsednik zaključil razpravo in dal na glasovanje predložene resolucije in tuđi mirovno Karancijsko pogodbo. Vse države, zbrane na genovski kon-ferenci. so predlagrane resolucije in sraranctfsko pojrodbo v načelu spre-jele. nekater z ceotovimi pridržki.
Predsednik facta je izrekel v zaključnem govoru iskreno zahvalo za spoštovanie. ki spo jo izka^ovale vse delegacije Italiji. Facta je izrazil upanje, da doseže Evropa finančno ozdravljenje. S posebnim povdarkom pa je izrekel Btgvek:
»Imamo z nalvečfo skrblfivostlo resiti največH oroNem povrnitev RusQe v okvir evromjceea eosrKMjar-ske^a žfvJUtenia. Toda čas. kl Ie bil odmerjen konferend. Ie bfl prekratek« da bf omocoćn končno refcltev tem naltefavnelfesra vnrašanja.
Res je. da nismo dospeli do konšneffa sporazuma, toda resili smo najvažnejSe: upanle na poenoifi in končnl mpek ooeaianf.
Će bo haaška konferenca pre-masrala vso še sedai obitojeČe težko-če. Ima vendarle Oenova elavno za-slugo za bodoči nspeh. Vse države, kl iih je popreie svetovna voiska raz-družila, so na tei konferenci utemeljile novo evropsko politiko, kl nosi mača! unlrerzfilnottt In oacffikadle. Tem idejam skuSa tuđi Italija dati svoi pečat. Provizorično in še ome-jeno prlhaja iz Oenove po mirovni garancliski pogodbi beseda: »Mir ▼semu svetu?«, mir ki je zaželjen od vsch narodov sveta.
Tacta je zaključit: V Imenu Kall-tatskeca kralla. vlade In Kallianslce-?a naroda Izrekam srcne fn udane nazdrave vsetn navzočlm delegatom ter felhn Iz dna srca veliko blagostanje In srećo Tsem narodom.            J
SPORAZUM MED ITALUO IN    JUOOSLAVIJO.
—  Beograd, 20. maja. (Izv.) Mi-nfstrski svet je na včerajšnji seji podrobno razpravljal o Lloyd Gwjr«e-ovih    predlogih za sporazum    med Italijo   in   Jugoslavijo.      Definitivni sklepi še nišo storJejn. O predlu^ih jq bil obveščen tuđi ministrski predsednik PaŠić, naproSen,    da spor'»;; svoje mnenie k oredlo^om.
—  Beograd, 2'\ maja. (Izv.) Pt> nekaterih       infonruicijah       vsebujc Llovd Oeorgejev prcdloff za sporazum tele točke: 1.)  r.stanovitev prometne, a ne svobodne nevtrahu co-ne za mesto Zadcr v širini od 5 do 15 km. 2.) Vsi prebivalcl nicsta Zadra si lahko uabavljo v tei coni živiia za eno leto.      3.)  Uvedeio  se potne olajšave v prometu.     4.) Italija ima takoi Izprazniti    trctlo   dalmatinsko cono in Sušak.   5.) Potom šestčlan-ske. Iz enakih delov obstoječe jugo-slovensko - italijanske komisije    se ima    na Reki izvr^tl »-a^mcfitcv po rapa!l9k] pogodbi    V slučaju, da se v  tem vprašar?u  p<wviio snori. so Ima zadeva    predložiti    v    razsoHo predsedniku      švicarsko    repoblfke.
Njegova sodba Ie merodafcia in ob* vozna za oha pocodiiika.
—  Oenova, 1S. maja. (Izv.) Ju-čoslovenska djlejracija je danes   na čast italijanskim delegatom in novl^ narjem prired'la prlluteliski dinor.
— Dunaj. lš. maja. (KB.) Iz Ocncu ve javlia dopisni urad: Obiavljajćt da so razgovori v St. Mar^herlti o jadranskem vpraiarju tako daleCJ rapcedovali. da io bila za liiko Bar^ Vončno doiočena ttalDnn^Ko - lufiro-slovenska i omlsiia t nalogom, tla L'brcr.e vw potrebtio za eiiininaclKi luke od svcbcdneua me^ta Rcfar, Med tem Upraznl Italija tretlo dal-matinsko cono, tako tuđi reško prc<J-rnesUu Sušak. Zadni ie zauotovlicn rcobhodno potrebni proniet z blljU nio Susroslovensko okolico. Tuđi općinska pravica v Dalnacili jo uteioaa po obojestranskih žeLiah.
—  Gcnova. 1R. maja. (Izv.) Ministrski predsednik Facta    in    mini-stor Schanzer sta snoči Dovabila Ju-^oslovenske    del^atc* in nuli damo na obed v Kradu RaKKio.
Držovni preurot na Boisonkem ?
VFST! Šl! NIŠO AVTENTICNF. — MOMENTI IN VZROKI ZA FVF.N-TUALN1 PREVRAT. — POLITIĆNI POLOŽAJ V BOLGAR1J1 JE NAPET. — KRALJ  BORIS POBFGNIL?
— Beograd, 20. maja. (Izv.) Vsi jntranji beogradski listi, vecinoma z veliko rezervo, priobčujejo alarmantno vesti o državnem prevratu na Bolgarskem. Vesti temelje na in-formacijah in poro-čilih, ki jih poda-jajo iz Bol^arske v Cartbrod. oziro-ma v Bosiljgrad prLbegli potnikt Vesti vele:
Vsa bolgarska mteja je popotno-nta zeprta. Vhod v državo ie zabranjen. Železniški promet ukinjen, Pre-stop meje je dovoljen v tzredno iz-jemnih služaiih. Našim kmetom, ki imajo na bolgar^ci strani svoja po-sestva, posebno onim v selu Izvoru pri Bosiliffradu. je zabranjen prehod mttje in ne morejo obdelovati na Botearskem ležečih zemljlSČ. Potni-ki, dospeli \x Bolirarske. vele: V Bof-gorsk] }e nastal pravi nered. Komunisti so se uprli proti sedaniemu režimu Stambolijskega vlade. V mrfo-STfH mestlh in ćelo na def ell so si pri-lastili vlado. Povsod vihrajo fdeča zastave. RftzŠirjenf so letaid. tri govore o revoluciji, o revolucijski fdeft In proglašenju republike. Krali Boris ie bate Iz SofUe oobegnil v Varao. Kmeti«. pristali 2etnUoradnl§ke stranke so izvrSlli pokolj zjad komunisti (?). V Boteareki ie nastala cae-ičaofika vofatfL
Druga poroC!la rele. da so se Iconiinitti DOhntti v SofOi vlada Vr-te §e ftaH in krvavi bofl do nSoah med komunfed ki orieiašl stresa režima.
— Beograd. 20. maja. (Irfv.)     V
političnih kroffih so alarmantne vesti sprejeli z največjo rezervo.. Ver-jetno pa ie. da stoji Bolgarska z ozi-rom na sedanji^ zelo kritični in napeti položaj v stadiju dalekosežnih odio-čitev. Notranjepolitična situacija ie bila zadnje dneve selo napeta. Med opozicionalnimi strankamU .socijalisti. komunist] in anarhisti je v Sofiji nastalo veliko nezadovoljstvo in ogorčenje, ker Ie krali na predlog vlade ukinH sofOskl občfail gotove avto-nontne oravice in svoboičine. To nezadovoljstvo se je razširilo zadnje dneve tuđi na dejelo. Opozicijonalnl tisk je zadnje dneve Ljuto, ne štedeč Z izrazu napadal kralja Borisa.
Ootovi krogi pa so tuđi rarvill agitacijo proti ruskim beguncem. Zadnje dneve je notranje ministrstvo izdalo stroge naredbe proti Vranglo-vim pristaipm. lzvrieoe so bile šte-vilne aretacUa
V Sofiji te bilo aretiranth rx>Ieg polkovnlka Samohvalova 5e več ostalih ofleirjev In beguncev. Posebno senzacijo je vrbudila aretacija ruskih generalov Putepeva in S a 111 o v a. Notranje ministrstvo pa ie sku&alo na vsak način odstraniti Vranglovce iz dežele In Iih odpravi-ti v Carigrad. Notranje ministrstvo je izdalo tuđi ruskim beguncem poriv, da so lahko vmejo v Rusijo. Vse Dotne stro3ke do Odese Je pripravljena plačati bolgarska vlada. Na ta način Ie skušala bolgarska sedanja vlada ustvaritl milje, da bi se mogla pribltžati sovjetski RusUi. Po mne-nju nekattrlh beogradskih političnih krogov je tudl sedanji ministrski predsednik StamboliJski v Genovi y dolgotrajnih razeovorih z ruskim delegatom Rakovskim skuša! pripraviti stike s sovjetsko Rusijo.
Zunanjepolitičnl položaj Bolgar«
sko pa ie bil zadnje dneve vrlo kru* Učen, Bolgarska delegacija ua m-novski konferenci ni dosegla zaže-ljcnih nspehov, Danes 20. u m, po? teče rok za odgo^-or, ki Ra ima pre^ ci^no in strinktno dati Bolgarska ni ultimativno noto reparacU^ko konil-slio sjede plač U a reparaciteklh oh rakov in gledo spreletja konvencUc o gospodarski hi fluančni ^oiuroli za-voznfkov y Bofgarskl in o sprejetju nekaterih, od Zaveznlkov zah(^vuH nih zakonskih predlo^ov. Proti za-htevara zavezniške reparacJJskQ kt> misije je nastala po vfcei Uolffarsl^ oštra agitacija. Povsod §o se aadoie dneyo prireJaiJ protestni shodL
S tega vfđilca Jo tcCSba Dr^spJaU. vse alarmantne vesti, kl v blštvu n« teključujojo kakepa prevrata^ Ta prevrjit oa n& more bjh tako Ictv^v ta revolticijonareti. k'akor g^ šlikaki DotnBka ppročila. Vsekakor pa, \% treba počafcati na aVtenticna P6fo-čila, Zanimdvo Je. da $a StambčliJsicS 2 Gtaove Ie ni ooVMi
— SoQa. 20. maja, OzVJ OIS^lo ruskih emlgrantoV »Ru^kole DJe^ Je zadnje dneve ljuto rmnadald jbol-erarako rja<fo ratil prdftteJa«Ja V/^^ glovlh prtStMev. Oftneral Vfaftft?l je sam & dni Vložll oH bolgar&kl VlaHi odločft! Dfotest
^- Sofija. 20 maja, (itV.) Ten* denca vseh opc»z!|iJonalritn političnih sirank je, 4a js Br>l^aiikA nailool na soviettko Kusjjo,      .               >
\. •
___..      ___               -j.         Ih1         Lifj           -          _'
Glasbenl uesfnfk.
—   Na   Boacertnem    sporedu   Ju^osto-vtnske«a   Akadem&ke^a   Glasbenega   Dru-Stva   »Mladost«  ii  Zagreba,   ki  se  vrsi   v ponedellek  dne  22.  maja ob  osmih  xv«čer v   dvorani   Filharmonitne   družbe,   so   naj-boljSe    )ugoslovenske    zborovsk©   kompozicije,  kat«r$   poja  »bor   »Mladosti«   na   svojt koneertni   turneji   v   Angliji.     Zastopani   so naJbolJŠi   jusoslovtnski   skladatelji,   kot Ma-nojlović,    Milojevlć,   Mokranjac   DobrooJć, Hatze,    Konjević,    Jozefović,    Stolzor    tor Dev in FajgelJ. Večina na spored stavljcoih. kompozidj   do  danes  ai  bila  !Ui  nikjcr {^> vajana.                                                            .
—  Jttgosiovensko akademJćno  glasbcoi>! društvo   »Mladost«   iz  Zajeba    priredi     u! nedelio,   dne 21. t m. ob 20, v   edisk^mj Narodnom  doma koncert.
—  Prelovec Zorko: Jaz bi rad rdc&b rol . . . Moški zbor z bariton solom. Prjf redba    za  dvospev  $  spremi) evanj em  kli-vlrja.   V   Ljubljani,   1922.   Izdala   in   tiskala Zvorna   tiskamau   Te   popularna,   skoraj   žd ponarodele   pesmt,   ki   tako   dobro   od^ovar-)a naš«mu narodnemu petju, $$ 9QtoVQ taa^. vesele vsi slovenski zbori.
—   Adamlč   Emil:     VasoT^lec     Mošld «bor.   Mala   pesmarlca.   §t   12.   V   LJubljnnf* 1923.    Založila   in   tislcala   Zvezna   tiskama* Ena najbolj originalnih, efektnih in res v%&* skozi naših zborov Je ta-le Adamičcv »Vai sovalec«.  Slaven  la Ie po  vsej   domo\ini Dobrodolel  torej  v novi  Izdaji!
Akadenufco   pevsko   đniltvo   »MLADOST« li Zagreba^ priredi
v ponedeDek dno 22. t   ni. ob o*rnfh zvtet v dvorani  »FHharmooJčne  drulbc«
KONCERT
pred tarnejo na  AniMko. Vttopalce    v    pisarni    .Glasbeoe    Mat!«©«.
4. stran
SLOVENSKI    NAROD«   dne »1. maja 1922.
116 štev.
Pr. Anton Sa&uHn. direktor PokoJ-SiinSkega zavoda.
Storostno znvarounnje pri-imntnlh une^encev.
(Konec.)
Glede dođatnega zavaro-v^anja je rreba objasniti, da bi bilo, ai©> gledamo le na razmere pred vojno, potrebno Ie za one zavaro-yan€e. ki projemajo dohodke preko fHksiraa zavarovanja na eni stra-*f; na drugi pa za vse v obče, koji si želijo zsvarovati: 1.) dopolnitev BOfcojnine od 75% na 100% plače in 2.) dopolnitev od 40 let na 35. odnos-hd 30 let službe. Dopolnitev pokoj-p&*e na Bolne 100% prejemke je tođi že danes po zakonu mogoče v smisla olena IV. novele iz leta 1914 .— dočim bi se moglo dopolnitev na rnanišo zavarovano dobo upoštevati in oraoeočiti z novim zakonom.
Končno se nekaj besed o potrebi noveliranja sedanjega zakona iz leta 1921. Pokojninski zavod je zava-ravalnica, on Dobira premije in iz-»dačuje rente. Kakor se dobi pri pri-. .vatnih zavarovalrticah za veliko pre-pnio veliki kapital, odnosno rento, a za malo premijo !e mali kapital, odnosno rento, tako ie tuđi pri pokoj-»inskem zavodu. On upravlja vpla-Čarri kapital, kakor druge zavaroval-nfce. Ker pa sloni zavarovanje na zakonu in ne na privatni zavaroval-ni pogodbi, se mora zavarovanje vršiti strogo po določilih zakona. Zato-rei se ne zavaruje name.ŠČenec za -kako poljnbno rento, temveč za ono rento, ki odsovarja njegovim službenim prejemkom. Zgoraj smo pove-dali. da naj bi preiema! nameščenec cb upokojitvi pq 40 letih službe tri četrtine svojih prejemkov kot pokoj-cino. Dan.es Da ne znašajo prejemki samo 18.000 krpn letno, temveč toliko dinariev pri srednjedobro plaćanih zavarovancih. eri vis.iih uradni-kih pa se dokai več. Računa se lah-ko s povprečnino 60.000 kron letno in bi moralo zavarovanje segati do 120.000 K letno zavarovane svote. Le poiem bi odgovarjaia pokofnina. "Ako pa Zavarovanje obsega samo Ć6\ teh donodkov in se seveda pla-čuje le del resnične premije, kdo in jtakrj bi mog:el Dlačevati viŠUm Dre-rmjam odgovartajočo rento? Odkod jiai bi zavod v^el denar? Zatorej Je neobhodno potrebno, da Je in ostane zavarovanje vsikdar v skladu z go-spodarskirai  razmerami.
Vse to pa velia s pogoiem,   da prejema zavarovanec ćelo dobo za-varovanja   povprečno isto ali tako plaćo, ki se le Dolagoma zvišuje in i ročimo tekom 10 let podvoji. Za tajce slučaje pa, kl fih doživljamo izza ivoine, da sč službeni Drejemkl po-dvajajo tekom enega leta.    odnosno .onegra in pol leta kar    početvorijo, jjakor smo doživeli    od    1. januarja £920 sem. kjer smo    ugotovili    povprečnino z 9000 K letno. na 1. jul i ja 1921, kjer    ie    znašala povprecnina okVtfi K 40.000, za take slučaie pa v zakonu ni  preskrbljeno. — Pa tuđi ne bi morio biti,    kaiti    statistične ugrotovitve,  ki  so  bile  podlaga   pr-votnemu zakonu, so se zbirale v letih od 1893. do 1906. Pred vojno smo tor ej imeli K 1500 povprečnega let-nesra zaslužka, 1. januarja 1920 Šest-Jcrat toliko, t. j. 9000 K, 1. julija 1921 >veČ kot 26krat toliko, t. i. nad 39.000 idron — olp-ogrlo K 40.000. In danes MStmamo še 50%1 na to. to bf bilo wkrat več kakor pred vtrtno, to le 60.000 kron.
Potrlejmo tore] katastrofalan ilquiek d r a gr i n j e, ofciroma pada-# 3 a valute v zavarovanju I Zgro-raj smo rekli, 9a je nabranega za |2^letno zavarovanje 4900 K, iz ka-Wc*a kapitala bi se plaćala letna in-valiđiTa renta. K 1012. Dotičnik pa iie postade irrvalM. tcmveC je zava-Trovan še vnaprei. K starim 1012 kro-,'nam rente pridobrva vsak mesec eno tisinino plafcane premije kot rento. S 1. JulUetn 1921 se ie zvišalo zavarovanje na 6kratni iznos — ne oa tuđi jtarj nabrani kapitali. Da jbi se moglo tuđi za prvi 12^ let dati vđatičn«nu 6kratno večjo invalidno tdtto. i. I 6072 kron leto. bi bilo po-trebno. Vložent kapital od 4900 kron fcošestoriti, kar bi znašalo 29.400 K. Ako sprenTenimo zonet valuto, to le Sedanje zavarovanje iz kron v dl-narje in hočemo tuđi stare rente v dinarjih izplačevati, le ootrabno, da i^reinenimo tud! stari katritaj \z kran v dfimrfe, t. j. narnesto Drvotnih 4900 Ddnosno 61cratno 29.400 K. potrebujemo 4krat toliko 117.600, kar znaša i4feratno pomnoženje stareea kapitala. Tn to bo š?o tako ffotao na-prftl đokler se ne ustali drasrfnia in valuta! — Od 1. iullia 1921 pridobiva dotičnik radi 6krat večje premije tfkrat večle odlomke k rentf. Kor las-mo vidimo, da ie potrpbno še nadali-
Ut porStflte tmJ r đoniš, ie te '
zopef tudl tnkaj primanjkljaj iz kron v dinarje. Da bi vetjali ti odlomki, t j. ta ena osmina premii v dinarjih, bi morala biti tuđi premija vplačana v dinarjih. Da bi torej imel zavarovanec vsikdar tri četrtine zadnfe plače zavarovane za pokojnlno, bi bilo potrebno, da se njegova stara rezerva sproti spopoJni na ono visino, kl se potrebuje.
V tem je dovolj natančno pokazana potreba, da so zavarovani sproti vsl dohodki   nameščenca   in   se
sprot! vplačuie konstantno odffovar-jajoca premija. Kajti vsak mesec, v katerem se zviša plača nameščenca. a ne tuđi pre-miia. prinese nov primanjkljaj v rezervi, Zatorej je neobhodno potrebno, da se sedanja plačHna ta* rtfa orila^odl sedanihn olačam name^ Sčencev. Kajti le tedaj bodo pokojni-ne večie, će bodo večia tuđi vplačila. O načinu zboljšanja starih l^a-pitalov pa enkrat prihodnjič.
Sokolstoo.
VSESOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI.
—  L jugostovenskl vsesokoUki stot 12.
<to 15. aY£U5ta, VcJj.o tuucj^c sć biižamu treouiku, ko prihui iz vsch dciov naše Ur-zave Sokolstvo v belo Ljubijano k prvi olimpijadi jugoslovenskcga Sokoistva. De-ia za priprave te^a zieta so v poiiiem tiru *n do 300 marljivih sokolskih rok ie na delu, da izvrši vse predpriprave te ogromne prireditve. V pi?arni Jusoslovenskcga Sokolskega Saveza v Narodnem domu se zbirajo dan za dne\*om razni odseki k večurnim sejam, po sejah pa se zbirajo zoptt posamni delavci, da izvršijo sklepe ods'jkov. Na telovudišču za glavnim kolodvorom so začeie rasti prve tribune in vidni so ic cbrisi ogromnesa telovadišća. Po vseh društvih naše sirnc države vlada za zlet veliko zanimanje in zietna plsania le z največjim trudom in naporom zado-voljuje različnim željam žup in društev. Pa ne samo med jugoslovenskim Soko!-stvom, temveč tuđi pri drugih slovanskih sokolskih organizacijah Je zavladalo veliko zanimanje za našo prireditev, v prvi vrsti med češkim sokolstvom, ki je na prvi poziv prijavilo 12.000 udeležencev. Priia-vili so svojo udeležbo tuđi poljski in ruski Sokoli, tako da bo zbrana v Ljubljani skoraj ćela slevanska sokolska družina. Od ostalih narodov so prijavili svojo udeležbo Francozi, ki z zanimanjem zasledu-jejo naše priprave za zlet tako da se je prijavilo hidi društvo francosklh gimna-stov iz Alžira v Afrild. Udeležijo se zleta tuđi Belgijci in najbrže rudi Luksenburžani. Od ostalih narodnosti dosedaj nišo pri-spele prijave. Veliko zanimanje za zlet je zavladalo med amerikanskim Sokolstvom in naši časopisi v Ameriki prlnašajo obšir-na poročila o zletu. Program zletnih prU redltev je sledeči: poleg oficijelnih zletnih dni se vršita še d\-a predzletna dneva. in sicer:
dne 23. žutili narasčajskl dan.
Ta dan ie posvećen naši mladini od 6. do 18. leta. Naraščaj mora biti v Ljubljani v soboto, 22. julija. V nedeljo, dne 23. Julija se vrši zjutraj tekma naraSCaJa ip iz-kuSnja xa proste va'e. Po izkuSn!i se vr§I povorka nara^čaja po mestu in popoldne javni nastop. Tega  dne  se uđelcži tuđi
Češki narašCaj.
kl priđe v Liubljano s posebnim vlakom v številii 6 do 800. V ponedeHek, dne 24. Ju-lija se vrši dopnldne pregledovanie me?ta in naraščaiske akademije, popoldne gledali sce in druge zabave.
Drugi predzlerni dan, dne 6. avgjista Je   posvečen
ćf'aštvn in vojaštva.
Dijaki srednjesolci nastopijo s predi>i-sanimi prcsrJmi vajami in s telovadbo na orodju. Voiaštvo Ima ta dan tekme in popoldne ja\Tif nastop. Ražen tega se vršijo med 1. in 7. avgustom razne dijaške prireditve, katerih podrobnejši program bode Še  objavljen.
Dne 11. avgusta se pr!5ne međnarodna tekma in tekma članic, dne 12. avgusta na-daljevanie tekme in tekma Članov — prihod gostov. Oba dneva zvečer se vrSe razni pozdravni večeri, koncerti itd.
Dne 13. avgusta zjutraj izkušnje za javni nastop, popoldne iavna telovadba. Netelovadci se podajo 6b 9. zjutraj na grob prvega staroste J. S. S. dr. I. Oralna. Ražen tega se vrše Ist? dan dopoldne dve matineji, razni promenadn! koncerti, zvečer pozdra\-ni  večer, gledslišče  itd.
Dne 14. avgtista dopoldn« skusnje, p<v poldne lavna telovadba, nastop vojaštva Ift naraSČaja. DopoMne se vr5e nini koncerti, zvečer gledalište, slovanskl večer, koncerti  Itd .
Dne 15. avfusta dopoldne povorka, popoldne javna telovadba. Pri povorki ni-stopi celnkirpno Sokobrvo v kroju. Po končani povorki so Sokolstvo ratrvrsti na Koncrre«;nem trgu, kjer se pnkioni mestu Ljabljani. Zvečer se vrši v Tivoliju poslo-vilni večer.
Dne 16. av^sta se vr?e trleti v rzzne fcraie na5e države. PodrobnpJ5i prn^rarn vseh   teli   prireditev  se   ob?avl   pravpča^no.
— Zletni znak!. Člani sokolskih dru-Stev, ki so bili člairi sokolskih društev 30. marca t I. dobe za zletns dnf, t ?. od 12. do 15. avgusta poseben rletni znak, 1d ca je izdeiM akademični kipar Dolintr. Zletni ?nak sm^?o dobit! sama član! sokolskih dniSfev, kakor fe preie omenfeno, nikakor ne nečlanl. ZTetn! znak cr:ravičii|e Clane k prostem vstopu na telnvadlSČe, fc vsetn priređitvam. dalje Ic ufosieniu r9k*n v soknhiro rti3?«tavo v zlofnih dneti, v skupna pr«!noč?5č« \n v mcizei. Nt telovadiKti Je đoločena ?ra član« v krniu, M iinajo «nak. Tx>sebna članska frirmna. Cena zna?cti 20 Din. Pozivliamo feratsica dmSrva, d« na-roče lakoj zlefne znake ra svofe Clanc. Hcnar Je poslati naprej. Na ntročtla bret (Tcn?!rja se ne> ftflra.
ŽELEZNI^IO! OLA.ISAVE ZA VSE-SOKOLSKI ZLET.
— Beograd, 20. maja. (Izv.) Pod vodstvom   načelnika     ^elesnfekejra odseka zletne oisarne g. Švaj^erja je prišla V Beograd deoutacija   Soko-
lov, da intervenira na mer dainih mestih jjlede transportnih olajsav in fflede organiziranja železniškega in narobrodnecra rrometa s^a Časa jugo-slovenske.ea vscsokolskesra zleta v Ljubljani. Deputaciji je mnogo nrino-mc»:el na usnehih minister poliedel-stva R. Fuceli. Poseženo je, da bo železniška uprava dovolila nad 40 specijalnih vtakov fz raznih krajev naše države in da bo vožnja znatno znižana.
—   »Ljublianskl   Sokol«     priredi   v  ne-delio. 21.  maja  ceh'dnevni  pešizlet  svojega članstva v civilni obieki na Sv. Katariji3 in Grmado. Odhod  toč.io ob 6 in pol  zjuiraj izpred   Narodne^a   doma,  pei   čez   Pndiuik, Toško   čelo   -   Sv.   Katarino   -   Grmado   -Medvode.    Povratck   z   rlakom     oh   20.45. Jestsine za ohc*d je prinesti  seboj!  Zdravo!
—   Sokol   Moste  naznanja   v^emu   član-stvn,  da   je   predntački   zbor  sklenil.   da   ie telovadba  2a  vse  članstvo  do  24.   letr*   obvezna  t?r se bo v«akega. ki   neonmvičeno ne  obi^kiife  telovndbe  crtalo  kot člana  al Članico društva. Odbor.
•         —     Starina  mpđ  Sokoli.    Mo?irpk:
i Sokol r>rftznui> 2S. maja bvoio «tiri-le-! sptfa»tnioo r telovodbo in veliko ftlnv-no?tj"o. ^['•hkn. poena trn ta oh Pnrinii, z drevj«0™ in sl.ipom Trnavo od r»nravo Sflme okM*^nn, bo v losr s^rrm<*rnpnn pOKori^r^ nnrodn^ ^v?5fl.n5offi. ki pp ho ob zvokih ^faribor?«ke cro^bo ?lavili s planir,?ko vrr^loftjo. Krvmnr že ne bo dovoli pogiba, baino razflvetlj<ano -nlpRi-^ce na vodi, šofori z mrzlimi in toplimi okropčili v?eh vrat. ta bo ira^l svoje re-pelje na rajc»rr.i okrocr mžrtin.. kier bo ^umadinipc pekM j^nck^. S<? dr«^i stari nlaninski obb'«ii bodb vsakeera s^opta bocato odškodovali za ma^hen tnid iule_ lež^e. Pri donolrlunskih vlekih čaka^o na Ttečici bb Pfiki vozovi, da se bo vsak-ilo lahko popeljnl na -slavnostni prostor. cdkocT^T bo z ocrni lahkb poletel na vrh Ojstrice. Kdor r>a se ne str&Ši tričetrt-urnesra sprehođa erez trat© in spomla-dan^ki i?ozd, mahne Jo kar iz Paske vaši po markirani pbti. Za pozneiši odhod večemih vlnkov je prflBkrblieTio, ča« pa se še naznani. Pravi vfeseliaki pa se odpeljejo z godbo in vo-zovi v po^ede-ljek zjutraj.
—     Prapor     metliške^a     Sokola.     Te dni   bode   končan   prapor   metliškega   Sokola.    NaČrt   je    ntpravil    nadučitelj   fiozo Račić   po   originalih,   napravljenih   v   starih časih  za.  Aletliko.   Gospa   Haringova  v  Čr-nomliu  ie  dala  na  razpola^o 2elo  star oti-rač,   na  katerem   imajo  poleg   drugih   krušnih ornamentov tuđi  stiliziran metlišk!  c:rb. Značilno je, da je tkano platno »na skatli-
! ce«. katero tehniko so uporabljale tkalice i v Žumbcraku in jo uporabljajo dnnes le Se ! Bojančice v Sloveniji. To platno se odiikujo po posebni Čistoti in lični vnanjosti. »Tarai (stative) ima r*5 dva para ničalnic, dočim belokranjska krosna le 1 par. V 2um-berku se že davno več ne tke. kar 2ničl tuđi na starost otirača. Prva stran prapora | je izvezera s 36 stiliziranimi ptfčki: v src-! dini ie Sokol z ročko v krcmoltih. To risbo je narrd'l akademični slikar Maksim Oa-spar;. Dni^a stran ima ceometričen ornament 7 monodramom v ćirilici tn latfn'ci v v sredi. Vezna tehnika se pribitžnie belo-krani>k! ftkaničenhi). Na praprtru pTovla-dnjie kakor v večinl belokranjskih ornamentov — modrn barva. Prapor Je krasno de!o .na katero bn lahko non^«nr» vse \n-gosloveTisVo Sokolstvo. Brez besed povc o veliki požrh'ovalnosti Sokolić, ki so rre-sede'e 722 nr pri tem napornem d^ln. Tdmično stran je vodila z vzsleđno r»o?rtvovalno^tfo «ara. dr. STrkova. sestra Savezr»ec:a pod^taroste br. rTnntjla. Pri d*!u so Ji krepko pcm^^ale sestre: Flai^mariC-va, Omrz!!eva, VVei?«ov^. Kobalova. Gu-<?tirova. Kftstel'čeva. Bsrlctova fn Podcnr-nlkova. Dro« Je irdelala domača tvrdkt Bp^'n 1 drn« v LJuhlJaii. Prapor bo raz-stavljen ob rriliki kraljeve poroke v Beogradu in nabijan!.
—     Sokol    Korcšfca    Beli - Javornlk. Priprave  ra  razvitie  prapora  se  z vsakim dnem   izpopolnjujejo.  Zictni   Iepakl   so  raz-poslani   vsem  bratskim  društveni    Korcnj-ske  sokolske  župe. VabMena    po so    tuđi ljubljanska   društv*.    SpOTcđ   prireditv*   ft sledeči:  V   soboto,  27.   ob   30-  Je   svečana bakljada   %   obhodom   »kozi     Javornik     in KoroSko Belo. Pevskt zbor \n godba prire-dita podoknico kumici $. Bajželj in br. starosti. V nedeljo, 28 .t  m. ie pri jutranilh vlakih ob 9. sprejem frostfyv. Nnto so skuS-nic tz popoldanski nastop. Ob 11. Je odhnd na slavnoM! prostor k rarvitfit In vpisova-nju y spominsko kuliso. Ob 15. Je pričetek Javne  telovadbe. Nato Je  ljudska veselica. Pri  prireditvah  sođeltijejo  «odba  kovinar. Jer,  sokolski  pevski rtx>r  z  Jesetiic,  pev-»ko rfntšrvo  »Sava«  In  prt  ple«u  wlo«sW orketter.  Vožnja  Je  proti  fzkazilu    rletnib izkarnic na prosah dri. Zelemice polovična.
Zbfrajte znsmlce
JujosiouensKo Matico!
KONGRES   JUaOSLOVENSKIH   IN2E-     ] NJERJEV   v   SARAJEVU.
Dne 23. t m. prične v Sarajevu zbero-vati kongres jugoslovenskih inzenjerjev. Zborovanje traja oficijelno dva dni in se zaključi kongres dne 25. t. m. Za ta kongres vlada med iuxo$ioven>kimi inženjerji veliko zanimanje in se je že priglasilo nad 400 gostov. Sarajevska sckciia Udruženja jugoslavenskih inženjeriev priredi ostalim članom udruženja iskren in prijateljski sprejern. Tuđi ljubljanska ^ekcija se i:dclr- i ži v polnem številu tepa kongresa. Sekcija je odlocila, da ie shurni odhođ slovenskih insenjtrjfv v nedello dne 21. f. m. cb /.5.56 2 brzovlukom proti 7.azrrbu. Stik v 7ic?a-nvm mostu je oh 17.4, odhod proti Zjgr:hu ob 20. tukr da mariborski in ostali Člaiii iz $tajer?ke vpo?.tevajo to zvez*^. Ju*na /e-lezivca jo doloCila na svojih probah za vse člane 50 f'o popusta. Prrkinjonic vožnje pa i ni dovoljeno. Tuđi državna želesnica ie dovolila Kostnm in civilnim inženjeriem po-lović'1.-! vožnjo. Nn7ai -^rcde je proicktirana vn?nia po morju Oruž-Bakar. Eventt:-a'no se doseže zni/ana vožnja na parn'ku DoHčniki. \\ žele potovati po morju. imalo nditl !z Saraieva v fetrtek ob 6.45. °rilika i? dam. (ii ct ' ~A f\\\c> H^brovr/k. ^"';t in Bakar. Putovanje po morju bi trajalo do ."»1. t. m.
wS88š$k prafesarje?.
V Prarri, 17. in-'.n.
V  nerleljo  1-1. t. m. 30 je totvoril v poFianski  zbornici  T.  državni    konsrrps i;e?-kf»?lovftških vfcv/ili-kili profr?oricv pod  pokroviteljstvom  pr^dsednika  M.^-parvkn-.
Otvoritv^no "3PJ© pe je udoležll prod- j sediiiK Mar,aryk, or^dse-dnik poslnn-ko zbornica Tomašfk, prodeednik ppiip.tp. Prašok, ministri rdržnl, dr. Srohar, C^m\\ Novak, dr. Dolanek^, £rfimc*k ili St'inčk. nadalje zn?tonniki v=oli c^-ŠkoelovaJkih k»jlrumih dni?tev, razni popltnci, načelnik creneralneira fttnna Mitf^lha-im^r, pon^rnlni ir>*r.ektor dr. IJ^ciirr itd. Lj'ibljonsko univerzo f*t» znstopala rektor dr. sr. Krck i« dr. Frankcnbersrer. NivzoČi -o bili bidi zn_ otopili ki poljske jsra, vseuonišC-.a in pariške Sorh-onno. AkM**rnpki sonati uni-votz v Beogradu. Zn^rehii, Cr.mbriderp Kimu i. dr. so poslali pi sin one pozdrave.
Konr^os le otvori 1 prof. Srdinko, ki jo poudarial, da bi če^koslov-i.ški^ narod ne fcil danes svoboden. ^tko bi ne bilo predsednika M.if^t^^- Omeril je tncli, da so bili povabl.ieni na k^ncrres nemžki vseuč-ili^ki profesorji. ki se pa po vab i Ki niša odzvali.
Noto je govoril pn?l=ednik Mas*-ryk. ki je med drugim rekel: Veak pro-frpor je vzffojit.dju ki mora biti vzgled mladini. Vojna in revolucija ?ta oitu-ili bvepesnenile po temeljiti ^ol=ki reformi. Toda šol-^ki reforma p om eni pred vsem reformo u?itelistva. Vzcoia mladino ni t^žka, toda vrcovi ?tnrib povzrornja ttv žave-. Kepnblikn. in demokracija F-ta nam ]>rineeili svobodo in ž nio svobodeo solo in svobodno učitcl|?tvo. Od svoaodne pole oricakuicm mr.ogo ?.r\. razvoj nnep-f?p. naroda Poformno zahteve vsobri>io žr-lio zbli/.nrii> mod v?rncilip?i in lfnd-Ptvom. Znhtpvajo ?e lind^ka rsenCi^i-eča in tildi liud-7kn5n!?M u^itolii brepe-nijo po vFeuč'ilipki izobrnrNi. To je d<>_ kar -*plc£n<? duševno lako te. Toda vsts-nrili?ixa se ne smeno otlf ov"er1ati znanstveni proclzno^ti in strofi. N"?.dr]jo it> izvpjal: Borb"» političnih ^trank oja^uie strankf^rrko pripadnost in stranko ne poči'jajo v vl^do, v urnd« in v parlament vedno najbolj?ih ljudi. Volitve v'\-•?o zado^tna pa ranci ja za i>olitiono in u^r,•^^TTlo prak«*. Zn^no^t jo delo. T"?«-ucilisro irr>a dane? nnlovTO' 1xiti vz.^lod « svoj > dvM^rno^tjo. Vsi ptojirrm prrd vpra.P?»n';i. ki sta jSih rodili -vetovna vojna in rrvolnrii«. Kriza tk»vojne dobe nisTfiisa v^nkom-i mislrrfmn neUelju, J prr^.vR-T^ v<ruč?lioliCir»u doVžno^t raz- i tni^lirnja o ii^^rT? m nalo^nh našega naroda  in  nnše  državo.
Pop'olilp.o ?^ jo vrjila sefa «^kcii^ 7.n ?flo.*na v^encili^ki TPrnSnnia in !?cl:cife ?.n rne«i!\f»rodna znn^^trena in vjuMirHHSJin vpri5nnin. f)-L\ HnriS^lc je rfferir^l o T>?vnrT»o>ti nivrlimciie Iro-brazb<», ^r. Friedrich o domeči «ncyklo. pedi^ni 1'terrtnn. dr. Svnnibora 'o gro-prnfirno-s.-t.itTavirnopi at!isu čv.ViCopIo-vaek«* repi^b!i!:e.
V  pon^ljok  nopolrine in  popoldrte so nprf^li^vale r^^o ^r^onV ■stvoi** dvlo. V snlcriii  za ora:ft^i7.ir»iio le    refriirnl dr. J^Hv^kn o ^plr^ni  š-ol«ki    reformi. prnf. Bvi3?ruv&ky o prii^rav^ti za čtndH-ftko reformo-, prof. oa brnski    unirerr.i Hr.Skover»  o  delitri  lTrpUov  na   fi1o70f-(«kib   faknH'otal), prof. ITlnva o refomi međi'"in?lc^y?* *rtidiin i. dr. V p^kHii vr\ dijr'skf*  Trnove  f<>  ref^rirfll   dr.  Ko~tl;-vfr \r BrMi«1«r* o Irmenlavi    điiikov Tfiod PlovaSko in Ce^ko. Dr. Jflknbec n« o Tvodpori 7T\nn*tvenPca publieistirnožra rlelovarna diiakov. V pr'kciM  m modna-rodna  znin-tvriin   in  vsrnril"clca   vprn-?5a.T>ja Je referiral nrnf. Vovorn>* o v<>-ttifnv u?onin  kT^jRirnib jezikov pa imi-reT«ab, Prof. Votoč^k trn o ir^-lmroil-nem f^od^lovanjti uninpr«. K^n^idnii nnj bi bili flolfcni  T»ri?>biiifi ^vot> d!»^rt/«oi-j(» v*fl| v ifvlefku v kik^m svetovnera jez'ku. Dr. ?>id1rv i> referlral o r>Hnn-rodnetii   ForiMovnnfn   znflr^tv^^'Ti     **n.i-Mfir t<*T s?ahrev»l. nflj nriT»rav?i!« ^Slo-ninvfi^irn an»ji^*frriia dm^fva zbližanj© ; z jnro^oven^ktrnl.
P^nlrlna ob 1.«. p** i> vrf il#» «lov(v<-T»a zrklin^na sej.i koTKrr«^^. knttro f1© *<* iidf*!0/^ me^ dru^imi fi^i iu^o^ln-vrn^i Po^T^n'V rfr Vo'^i^Tc. Po^lovil-p! •»omr i** im*! r-rtf. ?n^. TTr«!ir.v. ]:? \* kon-stflitr^l. <1a ^© Imel korntrc** v "\^fi-kem bziru ua^dovoljiv uipeh. Govornik
[ 9? je spominjat zlasti savezniSJc^ Jugo-' e-1 ivij^ in  ru^kili  koicgov  tor    kondal: Na  sviiienje   na  prvcin    v«eslrvanskem konirn>u vneu^iliških profesorjev!
SPORLD   NARODNTOA   GLEDALISČ*   V LJUBLJANU
!                              URAMA.
Ncdcija, 21. maia: .Marija Stuart, gostovanje tragfdii:]e ^c. Marije Vere 1« Beograda.   LjVLll.
OPERA. Nedelja, 21.  maja:   Luiza.  Izven.
—   Opera.   Lvo   Del.bes:   Lukmć.   Samo na  korist  prcJ^tavam  je, ako poroča  kritik tadi o rerrizah... G. L o v š o t o v a ie  po dolgih  let.h  Jjopet zelo razveseliiv  slovenski   talent    Iz   konecrtne   dvorane    Je   kar 1 {rapaniiui  nu^i>  iko^ila  na  oder.  S  pop-)l-, nim  pcvsl.im  u^pch<im.  Njen  sladki, prf>zni : glas  ie  dozdevno  šibak, a v istini  povsem ; sposoben' fon.jv   ter   prodircn   v   najveiiih ansarr.biih; vr'uu tega v koloraturi  dovoljno izurjen.    Nežno   dekelce   I.akmč   ie    seveda že prerasla in onjenialskt žar čustev In mi-; mičr.ih   i^raz^v  jej   ni   dnn.   Tako   \e  njena »Lakmer   užitek  ti  uho.   G.   Prvott   (ki ! ga  nam  je zaJniič  tiskrmil  SKrat premenil I v Drosto)  ie  naš  g!a^o\Tio naj bol j  oblaj^o-
•  darjeni,   a   tuđi   v   igri   nalsrečr.em     tenor. ' Včasili   malo   pf;kokctira     in   poren ^miru   z
•  glasovno silo;  a  s tem  gotovi  publiki  vse-1 \c\ Imponira.  G. Zathev ie r^blf^n itrra-I lec in ranasljiv pcvec: le žal. dri ca le ta-! ko težko razumeti.  Teca ni  morda le vam I kriv,  ne^o  rudi   novošejoii   izgovor.   »Bran, \ daTT,   bcu,   Scu.    požrtvovaven,     izdaiavec, j skriu,  ubili'   itd.  <e  čuje  v peti«    zn  rrojt j u^esa   neznosr.o  rovtarsko,   a  Jrv'ari  bržč^s ! t'.Td:   u^ijivo^t   teksta.     Prav   na   mevu   Ic i Mallika     zdČ.   Kalo uske,     diskretni    v
igri  in octi«. Dr>her tip le postavil  z   Bn-
tiii  prav  Izborne  ma'^ke.   Hajaderi   ple^cta
temperamentno  in   <   slikovito  gradio  zđč,
I Ni kiti na     in   velenadarjena    domačf?ika
! sdč.   VavpotiCeva;    tildi  tercet    rdC
jSvobodova,     Chladkova   in   ?pir-
| kova,  se  v baletu   odlikuje.  Čenr.i  ie  ba-
I letnf   zbor   deloma   Kolono^,   đe!oma   v   trl-
j kojih.  Je  neumliivo.  Lep^e  W   W1  ve^  ?bor
enako goJono*.  Da   so   Inđflcl   tako   temn^-
ru'avl   ali   Indijansko   čokoladni,   !e   pač   lo
^icentin.  na  rmSem  odni.  Čudno  te,  da  ima
temnooolti   Nikalanta   č»str>   belo^lto   h5fr.
Mnrda iei  ?e W1a mati  PvTopciln? —  ?e
čudnejse  pa  le,  da  imalo moffe  Inđi  veCl-
nnma ruiava lica. miava čela. a bela uSe-
sa in  belc vratove. Dekoracije  e. Skru?-
nen   (zl^^n   dva   portala)     io  zoi>et    lr-
ho^ne.   Re^fia   dobra:   orke*;ter     snr^JI  prav
distincvinn  in bre^hibno pozorcn.    Dr. 0.
__  no  l^tnirA  fUnov  (*pvr.  zbora
Fr. Rn^a  in    Jak. 1j n m b a r j| a.    V rtn??m on^rr^nn  ?;boni  irnnmo dva vrla r>*v<'f>.  obn. ^^li'na  tertfvrisTa   ki  pojeta v* 30 let.  Fr.  Rir* dolufo pri  op^ri  že od lota  1-^PO.    ko smo  imeli  pred^tAV« se v rifr>!rn£kt rlvorani; Jakob Tjumbnr i> oporni čUn od f^^ninrja mcfm<--A 1892. Fr. *Rn«i 30 nastopnl no^t^tokrat tildi kot Solist in čtevilo njegovih opornih  par-t\\ \t* reliko. Pol if cr\ nr. ^aptnika, v ^Čanebn^c.    Ntt:olnia v ^^Toniarii    na j lcrovc.  Dona   Alvara     v     ^AfricUnkU, ! Gla-nika v >Tvoh<*n*rrinu<. pl.i v >Aidic, j mlinar, vaien™ v i Staram ??eriinii<, R*v I m^ndftdn V >Cftrmon<, Ruiza v >Tnibar I flurjuc. VftPkft v »Fr^nočiSČii v Grana-rik,'   Valentina v >T'rhxu    sprt>fu   c*lj-Mv-em;.    Kicarda  v  ^Ernaniju«,     vodjtt filumafev v >Pr<vdani noveetic eM>dnik"A v     >r.i.i.skoradne>m   pl«viv.     Fin vi ja   v >N>o-»*mi<:, Gastona v >Tra\iatU. Jauka v  i'Vođniakut,    >fnksa in Kilijana,    v ^Carostrrlfu«. Ix»ron7A v >Fra Diavo-I Ju«   itd.   T>  partiji©  kažemo hkratii   pe-[ -stiosit na^ga opor. repertoaria zodnjili i [\{\ let.    Rua jo bil  Anpaževnn    tildi  v j opor.   zbor  znsrrebški,   a  nnto   jo  «>dšftl j v Djakovo. "kjoT je bil kornlifit Strops-| rnayf*r.iov^ katedrale. Celih 7 let je đo-( loval  ondi,  a na to 30 je vrnil  zopet k i na-5i  operi kot polist za mauj^o partijo ! in  čl-ni zlmm.  Ru?* je m^d naj boli  za-plužniml "-lovon. T^vci: ldoili?t, ki mu ! 3.» p©v.-ikn  nrnetn<>-t nai^iRJi  u?itok   in r..iilopšti rnđo^t. Večor za voćor>nm bodi k slnišnjam nli k prodstavain So nad S0 let. V fitnlniri  ^o dobivali  nnši požrt. vovalni povri po 3 froldinarjo za pr«i-?tn.vr!   Za  Rkulnio iflv^n   niti  beli^a. ?^Mo kasnojt> fo bili nnpr'jzirani. Dohivn-li b'o pažo po 12—15 prold. na rnesoc teT r.n -^fJoTsk^  partijo po  1—2  ff^ld.  Rus p«i je likmfii To«? <x?m «%dolbvnl pri na-£]"!> n^jboli^ih pcv«»kih dnvAtvih t<?r d<v \xijn pr»  dnno*.     Kj^r  frr>hf{.  tpnoristov, Jo R115* prvi na mc*tu. Xc 1. 189S. jo pri, rojal konrrrto r>o Slovoniii v družbi ge. Irme T»n'nko\**>, M.  Frdyo7,kow?keRa in rok.  kapelnika II.  J'eni&ka  in  prircjnl iih je t"o kr.pnoje opetovano. Znan jo kot vri trr.-ir p"> vsoj dorabvini. Tovariš mu j<? J a 1: o b L o m b a r, kl je imW dve cir^otl^tii   nnjlepH   in   n^jizdatnf-jli   Uv lior naac^.i  oprni^era r.bora. Tildi I^om-Kirjov  or-orni   r>r»ertoir     je*   ogrt»n>«n. r«i»1 je vod B(*ni?koni, Torrwv^cm,   Tali-rhom. R"inrrjom i. dr. do«leij t^r n^.^to-pnl rčn^ih ludi kot 3oli««t v operah, bpe* ret-^h  in  narodnih  ppevoi«?rah.     K;vkor PvU^ i© r.v&sto vztrnjil tuđi  v najtožjih f'a?i!i  pri  naJrm   elednliiieu  ror  ostal  » svojo   fconb,  odlično   zbor.   altistioo,  od poi*-« tka nn<e oporo do danrs z«indftljiv f.teh^r  v«nk*o  predstave.    Rua.  I^omhar in nje tov a žen*i pa st« tuđi med on i mi pi*vci. ki ho hkratu dobri l^ralci, ki «0 7na]o vživeti v operno drjnnie in Kna-oa1<* in *o eato v*em reži^^riom in ka-neh\ikom    <lra sročeni     pol^lavri.     Tuđi T-omnar jo pr'ko rtf> lf»t odli^on član na-?»ib  p^v^k'ili dnistpv  t?r j<> pel  že    na nfptrvilnih koncert ih. T*»h ti\*h skromnih in tiliih kulturnih delavcev, ki d^-iujpjo fl sv<?to liub^zniio z» umetno^t in narodno  probuio čfi^tno  in  uepfr^no  ž« troje*  d'eF.Hlotij,  ^^  * rominjamo   torej  a priRnnnjeui  in   raUvalo.     Vior bo pcv-sk«siu nara.iOAJu.                            J. K-n.
Stev. 116.
-SLOVENSKI    NAROD«   dne 21. maja iy*2.
5, stran.
Dneone oestt.
V Ljubljanu 20. maja 1922.
—- Kronskl dar: kraljeva vila na Ble-
du. Preleti smo nastopno avtentično poro* čilo: Odbor, ki se te bil pred dvema mese-cema odločil, da zbira sredstva za naknp 0. Vi/indischgrčtzove vile na Bledu in da lo pokloni Nj. Veličanstvu kralju povodom njegove poroke, je imel včeraj popoldne svojo plenarno sejo. V tej seji so prišle na razgovor tuđi vesti, ki so se sadnji čas širile proti od bor ovi akciji in gotovim z njo združenim osebam, češ da se na merodaj-nih mestih ne odobrava odborova akcija. Odbor pa je mogel na pod!agi avtentičnih izvestlj so glasno konstatovati, da se njegov namen na istih mestih slejkoprej odobrava in da je sprejem patriotične poklonitve po-vsem zasiziircn. Odbor torej z veseljem nadaljuje započeto delo in je tuđi hoče dokončati v prijetni zavesti, da se s tem izvrši dostojna manifestacija liubezni in uda-nos ti do A7- Veličanstva kralja povodom njegove ženiive, obenem pa stori neprecen-Ijivo uslugo ožji domovini. Kdor je iste ga mnenja, bo rad podpiral odborovo akdjo. Koncem te seje je odbor poslal Nj. Veli' čanstva  kralju udanostno brzojavko.
—  RAzPust  upravnesa    odbora »Mestne hranflnice ljubljanske.« Od-
delek rninistrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani je razpnstil upravni odbor »Mestjie branftnlce Ifribllan-ske«. Za v!adne£a komisarja je imenovan vladni svetnik dr. Ignacij Rutar, ki prevzame posle uprav-nesra odbora. Vladnemu komisarju bo prideljen sosvet, obstoieč iz zastou-nikov vseh strank. Kakor čujemo, bo-do v ta sosvet poklicani dr. Triller za demokrate, Jue za narodne socijaliste, Zajc za klerikalce in Kocmur za socijalne demokrate,
—  »Nov! čas« za vojno, kakor-Šne se ni vioel svet. Novostrujarski »Novi čas« je v četrtek    presenetil jugoslovensko javnost s svojim žarkim zavzemanjem za    rusko-nemški militarizem. Rjove navdahnjen    boj-nega duha in že vidi Francijo poraženo pred seboj. »Novi Cas« ve za vojni dogovor med Rusiio in    Nemčijo. Združena armada bo štela 20 milijo-nov vojakov in sicer prve vrste (la-kota daje m«nda posebno moćne re-krute!). z najdovršenejšim    orožjem bodo opremljeni ti   voiaki.   Nemški generalni1 št.ab opremi 180 ruskih pe-hotnih pol kov. potem pa še 20 artl-lerijskih. brodovje bo vzorno ureje-no. vojnih  ladii v izobilju,  aeropla-nov vse polno. V svojem militaristič-nem navdušeniu govori »Novi Cas« o novi vojni, kakor je še ni vide! svet. Jasno ie, da se Rusi pripravljajo na nove voj. pohode.   Tako miroliuben je včasih »Novi Čas«, zgraža se nad vsakim orožjerrr in ako    Novočasar zagleda puško, pade   v omedlevico. Sedaj pa je zaj?orel v militarizmu in kliče ves ohorožen    na    boj.    Pred očmi mu lebdi »ruski val jar«, kate-rega bi tuđi    »Novi   Čas«   rad valil po Evropi. Ves besen divja kak dan proti militarizmu   v    Jugoslaviji,   z enako besnostjo pa nori sedaj za rusko-nemški    militarizem.     Šuštersič pravi, da pišejo klerikalci vedno, kakor kaže«. Danes pobiiajo nekaj, za kar  se jutri  ogrevajo.  Kakor  kaže! K pameti Da ne pridejo še tako kma-ln.     Šp se preveč zaleteli v bojno razpoloženje,    ki uničuje    živce    in možeane.
—   Socialnodemokratičnl  buržujL   »Na-prej«  prinasa nova odkritja o svojem $o-cialno  -  demokratičnem  generalnem   štabu bolniških blagain. Generali so bili zelo ka* valirski med seboj, na infanterijo — urad-ništvo — pa  so docela pozabili. Dasi  za-dolžcni do ušes, bodo morali uradniki kma« lu razeapani h odi ti po cestah. Tako poroča uradnik,   i-kl  mu  smrdi   taktika  g.  Kocmur-Ja«.  Proti   vladi  so bili  socialisti  vseh  vrst prav te dni  silno  rezkih  besed zaradi  drž. nameščencev; a gle}, isti socialisti so proti lastnemu uradništvu brez srca! 2e nad le-to dni obetajo rvišanje plač, a ostalo je le pri obetih. ZdaJ uradniki vpraSujeio socia-liste:  »ali nas imate res Ie sa norca? Za generalni Štab je denarja dovolj, da se more z avtomobili vozarlti. UradniStvo priha-Ja k pameti in ne bo več verjelo Kocmur-jevim  frazam.   Prihodnji   Prvi   maj   nas   na boste   več*   imeli   na   špagi,   kakor   stt   naa imeli   letos.«
—   »Obzorova«  geografija.      Da   »Ob-ior« opetovano uporablja nemška izmišljena imena za povsem slovenska  mesta in trge, smo žigosali  že veCkrat A  da »Obzor«  ne  razločnje več slovenskih  poknjln, smo zvedeli     iz njegove Številke z dne   17. t.   m-   Slovenska   Štajerska   le   »Obzoru«   n Koroškoj!  Iz  »Obzora«  smo doznali, da so mnogi  (■)  uradi po slovenski  štajerski za-č>li   sestavljati  svoje  objave  in  pozive  — strašno, strašno! — »u ćirilici«. Ker pa neuki  narod  ni  vešč ćirilice, pi§e    »Obzor«, na^tanejo zle posledice za dotične stranke, a  to — zdaj prihaja fenomenalno    logični sklep — vlači  zopet    za scboi    slabljonje našega   edinstva!  — Konstatiramo, da naši slo\cnsld  Štajerski  uradi  paČ čitalo in  nz-umeio objave  in  pozive v ćirilici, a da  i ih ne   sestavlja   prav  noben   slovenski    urad. Žal tako naglo se vendar ne da pravilno pisati srbSCine v ćirilici. Vsc nradne reSlt-ve  naših  uradov so slovenske ter se vsi odloki  v ćirilici  strankam ustno  ali  pismeno  prevajajo v slovenščino.    SrbšCinm    Je slovenskemn   neukemu   narod«    prav  tako raiumliiva ali rastunUivejša    kakoc hrv»- I
SČina. Le ćirilice Se ne ume čitati. To<U ci* rilico uče že po vseh naSih solah in kmalu |o bo *nal vsakdo čitati. Cc smo se morali stoletja ubijati z germansko »Runenschrif-to«, a nas vendarle ni vzel vrag, nam )e ćirilica tem manje opasna, ker verao, da je pismo slovansko — izum bratov sv. Cirila in Metoda. Ćirilica vlači za sehoj kvečjemu povećanje našega slovan-skega edinstva; zakaj kdor zna čitati ćirilico, lahko tuđi Čita bolgarski in ruski tisk. In  to ne škoduje nikomur.
— Državni praznlkl. LJradno se objavlja: Katoliški episkopat vse naše kraljevine je na škofijski konferenci za vse katoličke škofije latinskega obreda doJoči!, da se praznik sv. Cirila in Metoda praznuje prvo nedeljo po 5. Juliju, ako p* ic ta dan nede-Ija, istega dne 5. julija. Ministrstvo za vere le vrelo ta sklep katoliškega episkopata na znanje. Pravoslavna cerkev bo proslavljala ta praznik po svojem koledarju. Državni praznik dne 24. maja vsltd tega odpade. V veljavi ©staneio še nadalje državni prazni-ki: 25. juni ja (Vidov dan), /. decembra (praznik ujedinjenja) in 17. decembra (rol-stnj dan NJegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.). Državni praznik dne 12. Julija je vsled smrti blagopokojnega kralja Petra I. Osvobodiiclja odpadeL AH se bodo na ta dan vrSile kake spominske svečanosti, Še ni dotočeno.
•f- Dvorni svetnik Kolenc, Pišajo nam: Kakor ste že porr»5ali, je umri dne 6. t. m. v Grudni dvorni svetnik Kolenc. Pokojni Kblenc je služboval kot političm uradnik v Ljutomeru in Celju in na Koroškem v Velikovcu in Spitalu. bil je tuđi nekaj let v Bovcu. Nazadnje je bil vladni svetnik v Celov-c\\ in kot tak upokojen z naslovom dvarn^a svetnika. Ko Je bil okrajni plavar v Vdlikbvcu. mu je bil dodeljen kot okrajni komisar sedanji dvorni svetnik Kremenšiek. — Redek slučaj, da a ta službovala naenkrat dva slovenska uradnik« pri uradu na Koroškem, kateri slučaj se gotovo ni vec pojavil. Pred kakima dvema maseoema je pra-Til evojemu prijatelja, da hoče §vt)jo poelodnjb voljo popraviti. Ako tec;a ni Ptoril, bo ostal v veljavi njegov kodi-cil iz leta 1916. Po tem irodicilu je do-ločil svojo imovino za ustanovo petih štipendij, katera se naj bddajo v prvi ^^*sti dijakom iz njegovega sorodstva, Če pa teh ni, dijakom slovenske narodnosti. Določil je tuđi volilo >Družbi sv. Cirila in Metoda«, podnornemu društvu za slov. vseučilisčnilc© v Gradcu in podpomemu društvu za koruška dijake slov. narodnosti. Iz tega kodirila se fcr-cali blag značaj pokojnikov. Čo tuđi jT9 zadnji cas živel v tujini, bil je vendar od!oče*i in zaveden narodnjak, ki je vroče ljubil svojo domovino. Osobito je veliko podpiral slov. đijak*. Optiral je za Jugoslavijo in nestrpno čakal, da -se njegt>va prošnja resi in se mu nadaje pokojnina. Po otročje ©e je veselil na dan, ko se preseli v Ljubljano in ko mu bode m'ogoce izpruhajiti se po ljubljanski stolici. Tega dneva ni dočakal. Ni se mu spolnila želja, da bi pooival v domači grudi. Smrt ga je prehiteia v tujini.    Naj mirno počiva v tuji zemlji 1
Slava njfcgovemu spbminu!    __    Stvar
vlade pa je, da se takoj začne zanimati za njegovo oporoko.
—  SomišljenikJ dr. ŠušteršiČa so imeli, kakor smo  že  poročali,  nedavno  tega  se-stanek   pri   »Levu«   na   Gosposvetski   cesti. Sklenili so poslati  trgovca Antona  Volto k dr. ŠušteršiČu, da sa obvesti o sklepih se-stanka in ga po vabi, da se vrne v domovino. Volta ie, kakor čujemo« v torek od-potoval v Volders pri Inomostu.
—  Oscbne vesti s poSte. Premeščeni so: kontrblor Davorin R&dej iz Maribora v področje poštnega ra\Tiateljstva v Splitu, kontrolor Hubert    Jurković   iz Gornje Radgone ▼ Maribor,    poštarica Antonija Zagorjan iz Oorknice v Ljubljano, poštarica Joeipina Teplej iz Velike   Loke v Kranj;   poštarji   Fr. Al-brecht in Ant. Mah iz Ljubljane v pod-ročje poštne»a ravnateljstva v Velikem Bečereku,    Leo  Helmich   iz  Mežic* v Cerknioo, Marija  Porenta  iz Maribora v Onnož; poštarji (poštarioe) Ivo Jam_ nik iz Selnice ob Dravi v Rogatec, Ana Job iz Maribora v Onnož, Marija Rovis iz OrmiDža v Metliko. — Imenovani bo: za poštarico postna odpra^Tiica Marija Janmik v Vrliki Loki  (Dolenjsko); ka po^tarje   (poStarioe)     začasni    poftt&rji (poštai-ice) pri glavni pošti v I4ubljani: Rajko Korit*ky, Ciril Kokošar, Marija Globodnik,  Olga Samoiič,  Ana Krato-chwill, ^tefka 2uljan, Anioa Pire,   Vi. ktorija Ragazzi, Silva Dekleva in Dra-gica Rebola; pri  ljubljanski kolodvorski pošti: AlojjziJ Knez, Ivan Jančl^aj, Valentin Pečnikar, Feliks Kadtmc, Gu-fetav Dvofak,  Or^tko Kol)>e, Valborga Verbajs In Marija Rbgc;    t llariboru: Vaclav Kunftt Frane Urbič,    Natalija Llngelj, Marija Hreščak, Marifa Urban. r-ič, Dušica Skerl, Josipina Naglič, Ivan Plau^teiner, Jernej  Cunta, Ant Frija-telj, Fr. JurjaSovlc in Martin    Šetina; T>rl posti ▼ Celju t    Ana Mastnak, Vida Modic. Dragica Kuralt, Slava Rodic in Terozija Grobelnik: pri poSti ▼ Ptuju: Pavel  RobiC in  Marija  Pritatožift;  pri pošti v Gornji Radgtmi:   Slavko Vilt-kovič, v Ziđanem mosta Ana Str>nif. — Trajno 90 rpolcojeni kontrolorji Viktor Zalaznik in Jakob Božič na glavni p*t>-feti v Ljubljani; upravnik Frano Kolb« v Litiji In Pardl Krulej y Trtorljah; poštarji   (poštarice)  Hedvika Kalin na
glavni polti v Liubljaai, Luka L#na#si na Rakeku in Antanija Warthol v Tr-žieu.
— Pofovanje ▼ Beofcrad povodom poroke NK Veličanstva našega kralja Ie vezano na posebne legitimacije, katere se bo Izdalalo, ia sicee sa <»ebe, il slam^eio v
Ljubljani, na policiiskem ravnateljstva v Ljubljani  v predsedstveni  pisarni.
—   Prrroslavoa  služba božja    na  dan
slovan. prosvetiteljev sv. Cirila ni Meto-dlia bo dne 24- t m. ob 9. v tukajsnii pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišića.
—  Smrtna  kosa-  Dne   19.   t.  m.  ponoči Je   v   Ljubljani   izdihnila   svojo   bla^o   dušo gdč.   Ida  Trampuževa,  učiteljica  v  Opatiji-Voloskem, hči Frana Trampuza, kmet. svet-nika   pri   pokrajinski   upravi     v     Ljubljani. Pokojnica je  žrtev povojnih  razmer,  njene vroče iskrene ljubazni do naroda in do svo jega pokliča. Casten  ii spomin!
—   O   tekmovalnem   strrljanju.  Tn-koj po polomu 00 v N>mriii or^.inizirali po   vsi   državi     mladinsk.i      streliania. Srreljanja se vršijo vsako l<»to, najbolje streloe  objnvijo  po  č?.sopi--:ih.     Nesnn-motno bi bilo. ako bi prezirali tikro pojave pri naših sosedih. S'.oinininrao bb tuđi, kako fe mina Avstri.ia gojila stre-l.iar.je pri  mlnxlini.     Ve-^li   nn?.     da  jo vrevzola     pokroviteljstvo   te  pri rodit ve naša  vojnika oblnst.     Dobro   3**.  č&  ?e pri prav lianžo brat je Srbi   in    Slovenci, kako si borno    branili    skupno    svojo skupno domovino. Pozdrmlumio to pri-reditev, ker ie nmestno, da j<* naša mladina  pripravljena  z^  v.=«.    s3ur.iio.     Cm brani, če treba, z orožiem v roki svojo domovino.
—   Še đve mestni  tirnđniški  stano. vanjski Iiiši bo zffradiIn me«tna oblina ljubljanska, ker ji je kredit  15 milijo-rtbv K do voljen.    Hi?i morata biti naj-manj dvonndstropni. ce ^ horo u radništvu  rrsno  poma*?nti   135    stanovani.«ke mizrerijo.    Treba bi  bilo pa  z  zcriadbo takoj pri Teti.
—  Protestna stavka. Na državni trcov-sJd   Soli   ter  na  trgovski   akidemiii   v  Ljubljani  je  stopilo  danes  —  kakor  nam  poro-čajo — učiteljsko osobje v protestno stavko, ker so mu vzlic ponovnim urerenenm !n osebnim intervencijam s strani oddelka ministrstva   za  trgovino  že   izr.a   1.   Tannarla i  I.  nišo izplačali  v zakonu  d^ločcni  h^no-raril   ra   nadure,   ki   jih   je   bifr>   učirel1<;tvo primljeno   prevzef!   radi     pomanjkanja     \7.-prašanili   moči-   Kakor    smn   se   Informiralf, niso med  prizadetimi  samo  d^rn'rivnl   d*?,. nastavltenc!. marveč rnđ? p^.trod^ene m^či, ki se  hon^ilTajin po  števffM  nfiti  tir.    ^7^-r^\Tio Je. da so tf pastav'imc*. ki so odv»«. ni Ie od pla^i'a za nliri TT-?teno đ?lo, *«rf-tn te hrervesrnostf s strnrf  d»"ža\Tie tmra-ve  najboli   ohčutno  pn*rad-t'.   7,-n^n   ram   i* naravnosf  n*»?irven   «1«?-»'.   Hn   neka   noe-^H-hpna  iT^*«fi5-a. Vf pntt?iT?e t^ri^TT^Vo ?4  00 >ir.  trt  d^nHa   cd n^veta leta  dtH  vinar'a! A. rte «:lede na fa kaVo zelo terVo Je »i?t-telfs'fvo   $prič/>   veJn^mcr   rastoke   dra?n"nfe nrizadeto   vsled  tejra  breriisne^neRo   čaVa-nia   na  fznlnčiln   frd^  prislrfcrfh   ^'n^-lev, so f rifiml \Tfd o^itno nn'zadet* rtirli  ro* ditelti   včevcev.   W   ffm   radi   stavlfe   nrrf^. so'Tov   nekaterl   predmeti    tvrnotnorna      rđ-pad-Jo.   takr>   da   ifh   iz   dnfi^Tiih   T>Teđmc?nv n6  bn Tr?o<»oče klasificirati   in  izdube  torej ce!o  šolsV ^  leto.
—   Delavnice fuž. železnlce zaprte. Iz Maribora   nam  poročajo:   V  petek   zjutrai cb 5.  so zaprti   delavnice    Juž.  železnice. Namcsto  delavcev jih  ie  zasedlo    orožni-
štvo in policija, pripravljeno je tuđi voja-štvo. Ta skrajni korak se ie ukrenil, ker so ostala zadnja prizadevanja po posebni komisiji brezuspesna in je delavstvo vztra-jalo pri svojih zahtevah. Do danes dopol-dne ie bilo še vse mirno. Ako bo delavstvo res izvajalo, za kar se ie za ta skrajni slučaj odločilo in ako vlada izvede še svoj zadnji adut v smislu že v prejšnjib naših poročilih omenjene okrožnice, potem ni iz-ključeno, da Maribor doživi drugo povećano izdajo Zaloške ceste v Ljubljani- Upa-mo, da je vlada za. vse eventualne slučajc dovolj pripravila, da se na eni strani uve-Ijavi respekt pred oblastjo a na drugi strani da se uvažuje resnično in od oblasti tuđi priznani obupni položaj pri zađe tega, nad 4000 oseb broječega delavstva (vštevši družine).
—   Stanovanje  malena državljana.  Ne pozabite  priti  k predavanju    g.  dr.  2ivka Lapajneta, ki  se vrši  danes ob 8.  zvečer pri »Zlatorogu«, Gosposka ulica.
—  Mednarodiia razstava psov v Ljub-ljanL    Pokrajinska   uprava  je   dovollla   na prošnjo Kluba ljubiteljev ptičarjov, da srne-jo na razstavo tuđi psi iz onih krajev Slovenije,  za   katere   je  odrejen  pasji   kontu-mac.  Lastniki  takib  psov  se  morajo izka-ffati   pri  pristolinem  političnem    okrajnem oblastvu    s potrdilom    razstavnesa    vodstva, da so psi prijavljeni k razstavi. Taki psi  morajo  na  razstavo z nagobčnikom.
—  Prirod« In ZKodovIna. Društvo slu-šafeljev filozofske fakultete priredi na uni-vem v zbornici javno predavanje v nede-IJo  dne   21.   t   m.   ob   desetih.   Predava   %. univ.  prof.  dr.  L.  Hauptmann:  »Priroda in zgodovina v Jtjgoslovenskera razvoju L« Vstop prost
—  Združite? Kandlje z NotIih mettoa. Kandiia se združi z mestno oba no v No-vem mesto. Za zdniZitev je glisovalo «5 občitiarjev, 7 pa proti .
_ Einsteinovii teorija. Društvo >Soča< opozarja ^'oje član« in vse prijatelje društva >Soč-£<, da pred ara cla-n^s V soboto dne 50. t m. ob pM 9. ev©-čsr ▼ pro«torih hotela Lloyđ gospM prt>f. dr. Cadež t> Einsteirorl teorifl. Po predavanju poje Z. J. 2, Ker bo predavanje zelo zanimiVo in pođučnb, vabi k obilni udeležbi todbbr.
—  »Pohaj^anje ▼ dolini I— tfloHf«i»fcl« uprizori   dramska   sekcija     Jugosl.   napred. akad-  dniStva  »Jadrana«  v dvorani    »Na* pred. diJaSkega doma«  (v bivSi areni Nar. doma. đohod iz Tomanovt ulic^T v sredo, dne 24. maja ob 20. Vabimo vse prijatelje napredne  akademsko   omladine    k   obilni uđeležbf. Predprodafo vstopnic le prevzeli Iz   prijaznosti   ga.   Sevcr   (V  trafiki,   Šclen-burgeva  ulica).
—  Sentiafob&I ftedaKškl od«r v Lfub-Hanl. PtorIfaflAa ui. 27., f. Dane«;, v sAr»o-in /%K ft   zvečer zadnjič vesaloiffra »Nebesa
na ^erc'ii , ki  fe ena najboljih  ve^elolger.
—  lio/đul piiiiiii !><> v n^drljo, 2 . maja v Rc^allvjevem gaju pod utrdbanii sta. rega  Ijubljanskega    ijrudu   v  prid    šenija-kubski   knjižnici   in   šentukobuvcinu   glv.Ja- ; liSkcmu odru. Piknik traja ves dan.              j
—   Najdena   hranllna   knjižica.   Dne    ]<•.   i t.   ni.   jo   bila   iiaidcna   hrnnilra   knjižnica   /   j vložcn'm   zneskom    1000   Din.   na   potu   cl Kleć   do   št.   Vida.   Naiditclj:   han   rTrjavej, j Mala vas št.  1, p.   Ježića  pri Ljubljani.         j
—   Zahva'jujeva   *^e   tem   potoni   najis- : krenej^e   vsem   sorcdrr.kom,   prijateljem   in ! znnncc-iii    za    izražene    čestiike    povodoia najiru  2late  poroke.
Ivan Fn  Helena Majaroo.
__  TVkmovalno ^trr!janje  s  krofrio
i>riredi  »Slov.   lo\.-!c^  (lništ\o     ni   hin-kofini ponedoUftk   5. juni ja na vojlarkcm str^lit^ou v Ljui>li'ii!i. Streljuiiio t>o pri- i r^di pod pokrovit rii^tvoiii « a.-tno^:i atl-iiit.-inta Nj'^pj-1 Vcl. p. er^r^rala G.jor^ja Dokića. Pričetek j*» o;) 20. uri. St clji-lr> ?g 1 o v toh-Ie skuoi^.ih in razdelilo se bo tn-le dariln.  1. mlvlin^ko .^treli.i-rio ran 2 > mer. 5 strelnv, pripuši'-eai  ?.<> str^lcl od Mt—20 !ot: pn'o dnrilo T»n<l::i, drugo  darilo  pn^ka,    3.  rl^rilo :i(K) K, 4, 5T G, 7 in 8 darilo do 100 K. Najholifi strolcc dobi razven 1. tlarila rnstno di-plomo mo.isfr=!rp^.i mlafloctrc*lra. 2. ?tro-1 janje z voj^sko- f»u^ko na 400 m, 5 stre-lov,  pripušten  i<3 vs*»k  aktivon  ali  rc-zerrmi elan voi^lct*, žandarmoriio ali r o, lioijskepa z>x)ra. 1. dnrilrt rastna diploma    vo.v»žk<?pra  moi?tr«k^ara   strolra   in 1000 K. 2—21 dTri'o po 100 K. Pri strp-Ij.tniu v prvi  in -dru-7i   'kunini  ?o hrdo \ dobilo pn^k«* in naboji r^rnti otl^kodnini j na     č?t:'**liP("u.     Za  strrljanj*31  v  finijih ! skupinali  prinovo vsak  svom  pušVo in ! naboje. 3. streijenje z lov«ko pnsko r»a 1(»0 m, 5 etrelov. 1. darilo 2000 K. 2. f?a, rilo 10CIO K. 3. drrilo Tr«3 K,  1 in f, da-rilo r>o 500 K. Pripuščeri jo vs.*kt ki jo dopolnil 18 loto. 1. afrtMi.-<.nji€ lovoev na 100 m. 5 strolov, pripušćeni so le r-lani kakoiri  lovskega dnistva ali  lulnižvni«*. v   SKS.   ki   Si?   izkaž^io   z   losritimacijo. \ Sfroljg  f-o 7a ča^tno diplomo mojstrske-era lovslco.j^a strele.u Zn.aeovaleu ■?© do-d^li veliko prehahlno darilo. 5. ptrolia-i'i> na divjejra lovcn nn f.0 nr. 3 minnto viden, 3  strele.  Pripu.:e^ni  &o vsi  po>l cn.^kirai ro^oii kn.kor k 4. clnipini. Raz- | d'^li   s*o  10 d^ril v prorTm^+ib.  Strflj^   so ! l.nliko z v??t-!kim brožiom. ki -trelja kro- j sio. Tekmo vodi «frpl«ki mo'-f^r ir. An- j ton   Juvančio,    knpetan  v  p-»l:oju.    V j strelsko razForlišče ?o postavljani jrosp. « dr. I. IvO^Tenčio. pr^F-Hlnik ^^lf>*-. lov. j dr.<. vi§ii fori.  =vet   A. ^fladir. fman<\ | ];rokurator dr.  H.  Souvan.  4.  in  5.  'U-nna  priredi   >Slov.   lov.  dr.-*:  v r»;?vilio-nili  l.iuMiTriiskec.'i  soin^i^^i rnzp*avr> ro-flrovia. Tpto'pcrncv ?;o prirVMa na l.ui^lian- : skem sejmiseu I. marlTnrodna razstava psttv.
—   Hermes  ?   Primorje.     Na   prostoru Ilirije se vrši v nedeljo, dne 21. t m. ob pol   1S.  prijateljska  nogometna  tekma  med i moštvi   naslovnih   klubav.     Hermes,    ki   Je  ! izšel   iz   pomlddanskih   prvenstvenih   tekem  ' kat  prvak   II.   razrednih   moštev,   soji   lepo i skupno  igro  in   razpolaca   z   moćno    napa- I dalno vrsto.   Smatrati   sa  Je   torei   kot  res-  ; nega  in opnsne^a  nasprotnika  Primorja,  ki  j ima   dobro  in   požrtvovalno  obrambo.   Igra j domačih   moštev   obeta   biti   jako   zanirnlva J ter nuditi občinstvu res športni užitek. Kot j predtekma   se vrši  ob   16.   prvenstvena  te- j kina med Ilirijo III. in Svobodo Moste rez. j Med  odmorem   tekme Primorje   :   Hermes j fc vrša Iahkoatletskc tekme v teku. Vstop« niua za obe tekmi skupna.
—   Službena   objava   L-   N.   P.   Pn*en-stvena   tekma    Jadran   —   SvoK^da,   L'ub-liana se  vrši   radi  tehniČnih  ovir  mesto  na igriJČu   §parta-Primorie     na   isrišču     Svo-boda-Moste.  ob   16.30.  Tajnik   II.
I. društvo hišnlh  posestnikov  v  Ljubljani.    Vsi  hi$ni   posesmiki,   ljubljanski   in okoliški, naj  si  bodo člani  ali  nečhn;  ni-Sega   društva,   se   ponovno   opozarjajo,   da ; se  zanćsfjivo udeleže našega občnesa zbo» j ra in  obenem  shoda.  ki  se vrsi  to  nedeljo  : ob  pol   desetih   dopoiJn-j-   v   veliki   dvorani Mestnega   doma   v   Ljubljani.   Pričnkujemo, da  ne  bo  nihče  izostal, in  da pridejo  vsi do zadnjega.                                                  j
Borzna porodila.
—   Zagreb,  20. maja.   (Izvj   (Kro-n#)" Prosti promet:  Ciirih 52.70, 53—,
Pariz    24.S5.   26__,    London   12-:h).—t
1233.—,    Borlin    93—,    94.—,    Dunaj 2.78,  2.80,   Praga  525._,   529.—,   Tr^t
14___,   14.10,     Budimpešta   35.—,   3o.50.
Valute: dolar ----—,  2GS.—.
__ Carih. 20. maja. (Izv.J Prrdbor-
5ffi: Zagreb 1.875, Berlin 1.755, Dimaj 0.052, Budimpešta 0.045, Praga 0.075, Milan 26.75, London 23.340, Pariz 47.562, Newvork 5.21.
__  Curih,   19.   maja.   (Preko  Duna-
jaV ZAcr^b 1.90. Dunaj 0.053, Budimpešta 0.67, Bwlin 1.751, Pra«a 10.—, Milaa 96.S0, Pariz 47.51, London 28.31, Xewyork 5.2301.
_ MiUn, 19. maja. Zagreb 6.82, Berlin 6.57, Praga 37.25, Pariz 178—f London 87.90, Newy°rk l9-4<\ Ourih S7S.—.
—  Tr»tf 19. maja. (Oddsmo t>b 1610). Bebgrad 27.55, Berlin 6.55, Praga 37.25, I ondon  87.75,    Ciirih    377.50,    Pariz 177.C0, X©wyork 19.70.
__ Punaj. 19. maja. Dc\izo: Zagreb 35.67, 35.73, Beograd 142.38, 142.K2 Praga 191.40, 191.60, Ctirih 1918.75, 1921.25, Valute: diaarji U2.2£. 142.52, coske krono 191.15, 191.80, nvicarski (ranki 1908.75, 1911.25.
i        -^   Sarajevo,   z\   maja.   U«".)   Sprejcm
! »Glasbcnc   .Matico-   v   llivlži   io   b-l   uadve prr>rccn.   Maučari«.-   ic   v   im uu   ^bvenskili ! rojakov i^^drivi! dr   Prem. v im^nu Cebo-! ^lDvakov   Pa   direktor   Vlah.   Takoi   po   pri-■ hodu   sta  se   Javila   vodi a   Hul>aJ  in   prjd-• r?jnik  pevskega  zlura  I'runk  pri   niini^tr-skcni prcd>cdniku ir. I'aŠ'ču, ki jih pa radi bolc.Tni   ni   mopel  sprejeti.   Popoldno  je  bi! izlet k vrelu  fi^ne,  katerega izleta Ma  sts u.iJ^:b   rudi    ministra    dr.   K^manr.di    m Stanjić. Včcrai je bil svečan sprelem v Šaraj^', u.   ?Gla^bcno   Maiico«   s*>  priiakovala pred    palačo   »Naprudka*    vsa    sarajevska kuluiira dn:5tva, na johi iim pevska  *Sku zz*r »Trebcvić* in ^La Lyra* z za^uvam*. J Sokoli  v  kroju  in   Stevflna  mr.o:>ica.   Mati-! čari^   je   rozdravil   dr.   Bogđ.iti   Vi do vi C. v imenu -»O!asbcne Matice* ra «-* fc ?d]\v\-!il prjd5cdn!k pcvfkefra zbora,  Josip l'runk. ZveCcr  je  bil   s»«a?cn   Koncert v  jrlodaliSču. kjcr   so  pokloni'a  društva  »Oajrc^t-,    -Kolo srr>':--'h    šestar?*.    -Nanrcdak*,    »Presveta-, '»Zadru? a      Jueosiovcnkinia*,      ^Slovenski kl'.ib*.  »Češki BesiJa«. »La Denevol-:nzia« anincV»v>rT   Matici«   kra^cn    venec:    nadalir. sta poklonila  »Matici« vence tuđi Jidovsk« pevsTio  dn.-Uvo   »T.a   Lvn*    in    ^r;i)<?vfkn kulturna   đrw?^-a.   Sokolsko  drnStvo In   sarajevska    5^koUka    tup*    m    ^ta    iJtročilA »Cili^bfni   Vaticlr   krafne   r^'C-    V   \mrmi »Ola«=b^nc   Va*loe«  ^3  !e  zahvali! Vorrertni vrdja  Mntcl  Htibal. OHčhish'o Ie prlreUlo pevcem   tir»vdu»enc   ovacije.   Dane*   nor^l-I dne o'i tr:-h ^e vr^i v Sirafcvv 7^d"ii kon-! cert. Vat'ČarJf  *c vrncio v Ljubljnno v nv I nedeliek npoldne.
RUSK!  SOVJFTt onOBRiLI POGODUO    7    \EYČLfO,
—   BcH'n.  ?n. maja.    (hv'rvo} Lkti javlj:ijo iz .Vioskve: Na podari ofc^'mcpa porrčila i".ck2ita    Joffcta
j so ruski fovvH: odchr-li r:^r!ls!ro r>o-irodbo. fik!efi.^no med NemčHo In Rušilo. Sovjeti so ro tei ratifiliaciU izdali uracln* Lomurikc. kl veli:
»Kl    pozdravljamo nisko-ncm-§ko ocH?Oi!ho. s!«l2ti?eno v Rnnalln ?-;at I cdfno izliodlšiče iz kaotičfiili bi vi>I-j nih težciv.   Ta i>o^odha   l>o?!I vsete? edlna sn?ornica /a vs.? ik^o^Ik'. k! I ?Fh ima  sovjetska Rusija sklcnitl  r. j ostnlini dr/avan!. Le v !zredn~ \z~ I icnirffb s!i!?^i:l\ k«er <e pri-r-akovnt! z^ ! Ritsifo vcčlrh \ or?5ti. rnoreio rimiiH komlsarii sklcniti draer^a ronrC<nxj;
AMERIKA PROTI SOVJETSKI RUSIJI.
—  London, 20. mala. (Izvirlno.) Rcutcr javlja iz \Vashingtona: Amc-riske države so sicer   izrazile   rr>
j pravl]en»5t. da se udele/e    komisijo ! strokovnuiVov. ki bi nroiićili finančn! i in fifosnndnrski položaj Rusije,    totia J američke državo so odlično proti tc-! mu. da bi se Rusiii nudila ■-ro^poilar-| ska in Hnančna pomoC, doKler vlada j v Rusiii sovietskl sistem. Po mr.cn.Mi J arneriških drz.iv je plavna ovfra za i obnovo Rusije soT}e*fcfnus. Amerika I se ni odzv!l3.    vabil'i na    r<*no\\sk<» ? konferenco. se ri odzvalu vabila r.a ■laaško konferenco, k?r je Kcnovska konferenca rr'Čela raspravljati politična vprnšania in u-* bil tomoli raz-nravani problem Pr!£iian?a sovjetske RusHe,
BOU3A   NA   KVESTURI   NA   REKX
—   Rofc;i.   10.   ni.Ja.   0/v.>    Ka-ahirijerH so    aretiriili    bivšega   lcgionaija    Solinasa. doma   iz   Si^dinije,   katorega   iSčel^  ohla.sU že   dalj   časa-   Ko  so  sa  pripdjali  na   kvc* šturo, je proti UaraMnjerjcni. kl so jn arc-tirali. vrgel h-mbo. I3omba Je raztr^ah ?r»« l'rasa  in   ranila  pet  karablnlcd^v.     Izvncđ ' te'i sta b-a dva knrjbinjerja tc2ko rarj^r.i, 1 ciali   trijc   pa   laliko.   Neka   ženska,   ki   je 1 bila  trdi  na  Kvesturi,  ia  ostala na Čudo\*if način nepoškedovana.
Zf 2?,tcnfe. Profesor Schauota na Plinaru, predstojnik porodnKkc klinike, spričiTJc v nekem izvidi1, cia s« »Franc .ložefova prrcnCica« v praksi vedno dobro obnaša.                     (4J
Antiseph'čno. čisle*c% osvežujo-; če, oživljujoCv in krcpk"iočc delu< je lekarnarja FclJ^ra prijetno di.šc-5 »Elsafluid«, mno^o moCncjši in bol; si kakor franco^ko zcanic za dranc.« nje rok, ro^ hrhta in celeca telesa. kakor tuđi kot ko^metiknm za ne«o, vanie kože, 1j»s ia ust, sko;; 25 let prii i ubijen. 3 dvo.inate stcklenice ali lSpeciialno steklcnico z zi^o. tom in postnino za 12 kron nfšilia Etige-i V. Feller. Stublca donja EU satrg 233. Hrovasko.                    dc
Glavni urednik: Rasto Pustoslem^ck.
Odgovorni vrtdnik: Ivan Podržaj.
— Lasnfčarska  delavnica   Al-b i n SI n k o v c c. VIč nrl LJuMjanl,
opozaria vcleccnienc interesente na razstavllenc rredmete v i^ioJjbi Oo-spodarskcua i:rada za nospescvanje obrti na Dunaiski cesti U. 22.
6. stran
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 21. maja t*tt2
5tev.  lift.
kože, obraza, vrata, rck, tako kakor tu-<8 lepa rast las, se morejo samo sk02l razumno nego lepote doacfi. TlsoČera jm'po2nanja so dospela od vseh delel sveta za lekarnarja Fellera:
^FA" liHjno mlečno milo
najbolje blago, najfinejie .milo lepote* 4 kosi z   zamotom   in   poštalno 120 K
ltSL§A" obrana pomada
ttrani vsako nt-čistost kože son-čne pege, ?aie-dance, nabore, itd., naredi kožo-mehko rolnato-belo in čisto- 2 porcelan.loncka z omotom in po-■**•*-—              Štnlno 80 kron.
sa rsst las
„fcrfcr;! kožo flave, preprečuje izpadanie lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut prerano osivelost Ud. 2 porcclanasta lortška z zamotom in  poštnino 80 kron
Proda] alci
?J>6 naročijo najrvanj 12 kosov od ednega
predmeta dobljo popust v mravi. Razno: LiHjt>o mleko 24 K; brkomaz 10K; najfinejši He?a-puder Dr. Klugera v velik'h original, škatuljah 40 K; natfi-pejši Hega čebni praSek v patent Ška-tljah 40 K; puder za gospe v vrecicah 8 K; zobni prašek v Škatljah 12 K;v vre-čicah 8 K; Sachet ći?ava za perilo 12 K; Schampoon za lase 8 K; rumenilo 12 !i-stkov 48 K; najflneiši parfem po 48 in 60 K; močna voda za lase fcO K. Za te iazne predmete se zamot in poitnina pesebej  računa.
EUGEM V.   FELLES,   !ekarn3r, STUBICfl donja,  Elsa trg 238. KrvaSko.
Rabilo
k občnemn zbora
Krne?ke hraniinkaln posojilnice v Smartnem pri Litiii
KE»«e £■ |uniTa t. I. ob 9. zjutraj
v p:sarni.
DNEVNI RED:
1.  Naeroor načelnika.
2.  Poroci!3   načeistva   in pregledo-Valeev racu nov.
3.  Potrditev letnega  računa in bilance.
4.  Čitanje revizijskega poročila.
5.  Spremerr.ba pravih
6.  Voiltev   načelstva   in   pregledni-kov raoinov.
7.  fiasno-erosti.
Ob neskiepčnpsti obč. zbora se vrši pol rre pozne'e drugi z istim speredom in m jstem rrostorti, ki je sklepten ob vsakem šievitu članov.
Načelstre-
Iščem prostor
primeren «« tfalavalo«, približno 16 X 5 <»«, ta dl n*d«ljeflo, t Vodovodom, z možnosejo do eieklriČpega pogona. Ponudbe pod .Deitvnica 3716' na opravo Slov. Narodi.                 3716
Sandali
moftke veltkoatl, par K 50. pri S«««r
& Komp<( Woifova bika 12, Ljubljana.
36?0
Zahvala.
?ahvaliujem   se  tem potom g. Pavla Coplnu, les. trg. U Got«i*tcet   ker mi
e   vrnil   nazaj   ^zgubijeno   zlato   uro z briljanti, odkianjajoč vsako nagrade*.
Nikola Eirchner, stud, ing.
Pvra specijalna trgovina z rokavicami in parfumi
nudi:
za birmo
bele rokavice
ter  svilene
flor nogavEce.
Pristul
EflU de COLOGHE „4711"
id Marila Feriaa im. X
ustno   vodo   ODOL
O.  BraČkO,    Ljubljana. Dunajska    cesta   štev.   12.
Slike z naše rivijere.
SpSsal Ivan Podria],
Cena 3 dinarje.
Dobiva s« v „Narodni knfl-sarni" in drugod.
IFažno ze industrNce in vse kupce raznotfrstnih
strojev                      3219
ino, biiriau Milan Vuletić
SRNO, ftranzoskd tr. 16. C. S. R.
Tehniko - projektovalna   in tehniško - komercijalna pisama  izdeluje
pcpclse proiekte, n&fcrte, telurtae elaborata Iz etloirapae
iafe^strija raznih tvornic, električnih central, modernih opekarcn, mlinov, velikih žag, modernih parnih pekaren, pivovaren, slad-korn'c itd. Izvaja njih instalacijo, posreduje pri kupovanju prvoraz-rednega tehn.mak;.jala in vsakovrst. strojev novih in dobro obranjenih, zainleresuje zunanji kapital za domaća podjetja. Za vse informacije glede podvignje kakršnekoli industrije ali dobave katerekoli vrste strojev in materijala se obrnite naravnost na bureau.   Po   želji stavijamo  na  raapolago  inženirja  strokovnjaka.
na prometnem kraju,
ps-lmernt za denarnl zavod ali vzmo pisarno, se daje v najem
v   Mariboru.   Najemnina   po   dogovoru.   Ponudbe   pod   geslom „Ispi prostori" Ljubljana, poštno ležeče do 25. maja.           333«
—                                              i
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in    I
znancem  pretužno vest,  da ^ naša  iskreno   ljubljena  hčeika in    I
sestrica                                                                                                  I
Ida Trampuž
dne 19. maja ob 10. ari zvečer  po  dolgotrajni mukapolal boleiol    I
v cvetja svojega življenja, previđena s sv. sakramenti Bogu vdana    I
izdihnila svojo blago duJo.                                                                  I
Pogreb se bode vršit v nedeljo dne 21. maja ob 4. uri po-    I
|    poldne iz hišc žalosti, Atetni trg it 19.                                              I
*             Ljubljana, 2a maja 1922.                                                I
i                                   Oloboko lalmfefa rtUtat   I
j________________Franc Trampuž.    [
: Pbfllnl stro]
. .ReoM^Ko«', dobro obranjen, se oeno _ ffoda. PUalov pove npNivniStvo Slov^-■   akeg« Naroda.                                  9670
1 flabiomlko bi-------
BorUaAeriko blago
kaker igrale, broške itd ođdaja vsted popotne rasprodaje >aloj|e globoko pod ' ceno A. OAanl«^ LjaSiana — Janet Trdinova idka 2, vogal Dnnajake ceste iUv. 2.                                             3717
lm kriRfiifiilankB delavaleo
ati pa tadl posaMesn« oradje in stro!«, 1 eventualno se udele|ta s kapitalom pu maofSi obrti. Poaudbe n* Aloma Gom-p«ny, anonfoo In reklamno družbo, Ljubljana, Kongresni trg 3, pod lilro .Kl|Ravničarska delavnica*.           3719
Nalstareifta slovenska
pleskorsKo in Hterska
delavitica
IVAM BRICEU,  Dunajska c. 19,
se priporroča. lrvišitev točna, crne smerne.                                          1001
Č8¥ljarskl stroj
dnndeics, dobroidof. se proda. Več pove Sliva Marine, Radeče pn Zui/ncm mosta 65.                                          47^0
Vcčjo sobo
s popolno prehrano, za kar pUča 3"00 K n«s«tn), lAoe ^*»|toat, Dop^: na pe4tni pr*H*l \   LJ«bl)ana.              3705
^ibifl 3C«dsik por^ena
Maribor, 13. maja 1922.
j Pravi turSka elektilfno pražana in mkta
kava
zajamčeno popelacma elata in cđftko-vana z x!a*o kolajno, se dobi vsa'-c d^n svefa najcenefe samo pri trrdM Jmvm R. J^vanavi^, Toila (Bo5M). Raz-postlj«rm> v po**r;n z.».vitkih cd 5 kg naprei po povzei>d.                         ^^*;
Za poldrugl  mnix>n    dobi   reaen   trgo-vec 10O m* verHc
irgovski lokal
m 300m» veliko skladl«če. kakor tuđi stanovanje ii 2 99b ▼ novottavbi v Milim gav.   kolodvora  za  novrmber  1 1. aa i dobo IO l«t le proti plaeMa davkov. i Le retrvi refcUtantl naj pofijt>o nailove I do  1.  janja  t. 1.  pod  .PrUolnont - B* na   An.  zav.   Drago  B««el^H(  &  dru?, Ljabijtna, Sodu« »1. 6.                   3708
Hfša
t gospodarskim poalopjtni in mottno tehtnico »a naj bol j prometnem kraju, v kate'i se je 45 let treovina in goatHnt z nj^oHltni vs9thomixvrtevala, se r»di starrcti pr»4a. — Več se izrt pri J. ModloM, Nova vas pri R-»htitu.    3702
Za se3l]o in letouliča!
Želim vstopiti za časa tujske se-zije v lctovišča kot 4ireV<rlce «11 kl]«£aurfcm hotela. Govorim laški, nemški in slovenski in tuđi imam večletao službovanje v „Grand hotelu". Ponudbe pod „Direktrice 3695" na upravo S!o-venskega Naroda.                  3595
nVERA"
industrija perila.
Specijalni   tvoniiSki   proizvodi
moškega perila
kakor tuđi najmodernejiih lautno
patentlrantli
imfll  trmi*  trn agrinlaL
MlMn II.         Td. 1-49.
Zagreb.       i SaniafcMi!   Uuum:
Proda se
*M*a /aam in tfoo^kJ lotnl klo-
Mdl.  Ka ogfeđ od 11. do 16.    Na^ov j»«t<> ufr»¥a f»lov. Narodb             3^3
PisarniSfcj ravnatelj,
prvovfiftna   noč,  «r«dn|Ih let  z aotg*-ieteO prtilo v veam iftduatr^tth pod
tm% viSc sli.ven^ne in nemilCuA, lit« pftni^n«   slo/tr    Vstop  1.  iifH;fl.   Cv«i. poaOdbe   na   upravo   tega lr§ta pod pi imniltki ravnatelj.                              SS5O
3 pietilni strofi,
ned tami dva vsorčna 6 40, in 12/56 snimke ,Gro**<»r\ ter 5/53, zmrrke .Pop"  •• prodajo,  lsto^m *« proda
nov šivalni stroj
Ce«a po dogovoru.   Vp.'aJhti ja p,j L? gat hi &iuz, s*rf)t\c\ pitt!'?st-. r>,   B^v-virJe P. LeaoB,   Gorenjsko.   (>jt«scja   se &h**o va«k da«.                                              36j4|
Ženitna ponudim.
Mlad, simpatizeri, premoien trj^vec In po^estuik *e!j znan,a t*6\ sl;^4|i   ip
dlfno 64 IS—22 let ?amo reirve po nudhr.viekakTrssli^Ojiod , SWa-3r»7 • na uprava'Srvo. Sff»*a tajnost za;*rr.Čena
Kolje zo vinogr^'s
cepano   ia   žagfno, v večjih   mnoiinnh, se po   naifitfi   ct.\\   oddfi.   iJ.;nud^e pod .Kolje za \iac^raCe 3707" na urr Siov. Naroda.                                        L7O7
Knjigovodkinja
Z   znanjem   srbohrv.^ščine    želi   mas'.a. Ponndb^.   pod   .Dobro   mrSto/3710"   n npn^. Slov. Naroda-                         3710
! skoro oova,   so proda«   Ogleda se v nor!j*rwki Mli*"< 6, I-                         36»v
Krasna parcela
v bliUoi m^sta se proda, ^aslo/ rove uprava Siov. Naroda.                       ^£92
Zanenlam
$ik1nadstrnpno moderno hl&o v Gradcu v aredtaf me^a za hiio ali poses'vo v itigoat^viji. Natančneje: L. Hofman, tsfr**, Prilaz 69                                36<59
3 cWrre ravežbMe in zanesjjivs
Bij^th orRnfnikp fLMtInb ^uisilllliiiiC
potnaviujoni. Piaea d^bia «3*top takoj *rt po dogovori. J^nton Staia«
tlo« «ftw:^ki mo^^ier   Sisak, Unittka 3701
niffl z fiostilno
no prod«i na naibolj prcn^etaeui krain v sredfhi LJuhi^mc Cena po do-govom. R«#ni kttpd pUmeno od 25. *J^ W nwJa n*>d .Promet 3671' na y£?. t!ov.  Nafr,3a                                       Sdfl
Z000-3000 R nosrođe
kdor m: pr«*«Wrhi rn^jhen prot4or za vrarakn   tlslavnloo   na   VUu   ob
gkvni ocsii. I\ask)v pove uprava Slov fiireda.                     ^                   37^
HI&ursKo orerJJc
vs«h visf iii'a c<<bl*jj stnln'1 v 2a'ogi pa-škaina Ka^er v i jub'jam ^firnbiugrva it^cn Edlno rszpečf-ranie za Jup-n^'^HJ ■> iKlalkov anam^^r; frme H>iđ«brarvd, M&ufli^n. V zalrM?! *^o v->» vn»'j? r;aj**-r.rit!n in prtpr»nf?h palio, kolos, w--vfic, nuli, «r ko« t« V«ctti f,>e-^♦jitrt'tn Jie:>aTn t- np>M » najkrajicm la^u. Or»<!^irlfl! r^štrf^ tirjri-* se n.^ «e!jo tako; «<»tj;4rx Rc^qrflt:»re vseh vjt Mr>..1»* st f^LJf^?T«;o. Ki»oe?avrrii» I rft>ar»kin wetrši4&*i s«; vri pod pfvo-vrstnioi stfoko.fihn vodstvom.          3687
z vsmi; stre idai d^l-jje (t^em delav-:x*h rt.^'i, so proda. Prnudbe na I. Str.rfV. f/\.%r fcof. p«:d .Ćcvilarska '.!--!.ivpt»Cfl*   S!ov*:iir!"»   ni.   15.                3676
E&8&ov?h drva
vruko mno/i'v, pol «11 h b, s^mo »iav".-S-.TiC, kuri &t. Pravnik, Ce'-e.    0674
v mcitu na deiclt, piirraven ^a vsako viijo irguv:rr>. Naslov pove uprava f>t. iNa*-cdn.                                                   365r>
i Oaiiar si prihranite«
ako kupite nsmesto t.-^i^'irne blagajne
„djniiifl iSiltioll mpM
„THgla^1* i. z 9, z,
L^ubl'ac : Zr9^07 trg čt. 10. »%    v    •          K    vtr
znatna .F -il i" se p^oiia po ugodni c<rrd. Naslov pove upfava St-'-v^rtfke^a Narov-..                                             3677
StavSc^o podjerje m ot t^ p- ^k      11,5 c CCS 3 "" "^« ^9 M SMS ' ■ v «2 » u       teto 8 Ck> J lc «. «»I* <f 3 i
IMIsa. ^ifili iiš 8.7!
se pnporoća za vja Tld.jrska in c! ::rvbn;i de.a, izvr^uje nflh:e tn • -l^f^e. Delo solidno. —   Primarno
caoe.                             .">^":„- i
Soba.
Dva tiradnika l&6cta dve meblovani sobi al» pa vsaj eno s sc-sra^'-Ti vtr.--Avbl Zn vtakf> sobo se ptf"a 800—1203 m^o-ifno Ponude pod .SMnn 36^4' ra upravo Slov. Narod«.                        M$\
Stanovanje
obsto|e*e Iz 2 sob s prltiklinami, v sredini me<?'.$, so tavo) lamtnja z roakirn «fi vedlim v kateremkoii d-Aa r^eifa a!i na ^etif^rijl — PonuJbe p'd Jstano anje 3619* na opravo Slo^-cn-skega NarođA.                                  ^879
Trgovina zždeznino
„pri Zlati lopati"
Eriavec  &  Turk
(prej Hamitiaptchmldt)
LRibijana, Ualvazorjev trg 7
nas proti    križevniftke   oerkve.
Zalog a cementa in karbida.
Kupi se
ojiroma vzame v naj.m Jtna tii&a ali vila z veC    sobaml v prfjasntai   kraja
na ■ / rf.aj^em b*:/u Žclc^ni^tf. Pon-.dbe pv d „Gorcnjska 3698* na upravo SJov. Karoda^____________________________Ž698
ŠtTR. Zaktel
lačno redno ordinirali v to-r«kf dne 23.mria od 9.do li
đop. in od 2. do 4. pop. na Sv. Petra cesti št. 5, U. nadstr.    3699
?3 acjoiai cenl
na prodaj
lep, velik   grant^n z 18 pio*ča:; ■Jofcr.i nova pao*u,   dobre hiomatifne h»r«noftr^«j    kojrćeg   n   drrt^ke ^^?.1 c    VpraJjtl   Židovska stcxa ^iev. 6, v ttgoAni.                         S7» U
Dr. in}. Miroslav Kasdi
oblattveno poverjeni stavtmi mžeatr in i          mestni stavbenlk
%i\\m. firafl-ie It. 13.
Siavbno podjetje in tehnička pisama za betonske, žeie^obetonske In vo drte zgradbe, arhitekturo ia vsaJfeovritr« visoke stavbe.
':.r:itatf.    —    Pra|*tir«a)s.
Žl€e In kabl! za električne spoje, cevl in gHmfra^e vrpes sa isolacijo, žica za dinamo, železae iics In vftI, aa|boSJše gumene cevl
za psreaosporse Isrizgalke
iz sveiovne tvornice
WIEN - B3DAF&ST * t d.
nudi po tvorniških ceaah s s^oie^a bogaiaga a kladi A ca v Zagrebu ^Uvtio zastop-tvo
ZAS33B, PaFiMMliaslia oesia I., Teliion 10 ali 12—30, Bnojavi: Orbis. BV   Ii^e^o se krsfevni ag&nd za na deielt.    ^3Q
Olavno castopslvo
0. ŽUŽEK,
UUBUANA. Sodna 11
Tet inier. 461
Fiat   TOrinO:   4 cilindrski 6 15 HP 9/20 HP
6 cilindrski 14 30 HP 12 cilindrski 50—60 HP Superfiat
Austro Fiat: 4 ^iindrski 9/24 Hp
Tovom! avtomo&ilE !stih zaarnk od 1-5 ion.
Svetovna znanika v nakupu kot obratu najcenejša.
Štev. 116.
»SLOVENSKI   NAROD*   dne 21- maja 1922
stran 7.
lolon zo perilo Uogner
____________GRAZ,  Radtt»kyitMtta 6 II____________
__________   »e prlporota za fino c!?mslco perilo   ___      . ,  _______
I™ ^S w ^5 3 & I ■ » S 5% iS     13* |^ i ^ -j *j ^ *w
~"                          najsoli dnejfe     i^vrSitvc.
MladenK
ki Je dovršil  4  gimn.,   xmo2en  slov.,
nemšk., ital., pis. poslov, I5če primerne službe proti stanovanju tn hrani. Ponudbe pod .Gimnazijst* na upr. Slov. Naroda.                                            3624
Lovska oprava
stara, se proda. — Križan«ka ulica 6, Ljubljana.                                     3665
crgovski pomoćnik
špecerijske stroke, slov., nem., Ital, išče prmcrne službe. Ponudbe pod .Špe-ceri«t* na upr. Slov  Naroda.          3626
Tr ih im a" tnarna frckoles li
Najcenejša dvokolesa in otroski vozički raznih modelov. Sprejmejo se tud! dvokolesa in otro5ki vozički v polno pre-novo, emajliranje z ognjem in poniklanje. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Zvonarska utloa 1.             2120
Prva gngostov. barvarlja, krinarstvo In strojarnica
P.Semko9 LlĐbljana. GHoce 230.
Sprelema llsfčje kože v barvo ka-
kor  vsa v to stroko   spadajoča   dela.
L>elo   prevzemam    v   trgovi ni   čevljev
pstr-   Orađlftčo   *U 10.   -*S«
Kupujem   kože dlvjaclne.
Došla
vecj« množina plaftčevln zrač-
nlo za dvokolesa, gjmaza otroške vo-zlčke in nova dvokolesa. Velika zaloga otroSkih vo7.ičkov raznih modelov in Sivalnfh strojev. Cene na zahtevo. Fri Batjelu, Ljubljana, Karlovska cesta 4, Stari trg 28.                                    3261
Za M\§ prodajo.
^Diana", francosko Žganje. Velika in stana zaloga po originalnih tovarniških ct'nih pri tvrdki Franc Gulda v Ma-
rr-.-'-i                                           3215
Metilovana wM ti
se takoj odda soHdnemu gospodu. Ponudbe z navedbo pokliča na upr SL Naroda pod „Solidnost 3696*    3o9*5
Hiša
v sredini mesta se proda, preuredi se tuđi z maiimi spremembami za sk adi-Šče, ena soba kupcu takoj na razpolago. Naslov pove upr Slov. Naroda. Posredovale! izključeni.                          3644
OtroškI voz?čkl,dvokoSesa,£i-valnl »troji, pneuittatika za cJvokolesa, motorje in ota*oške vozičke ter vsakovrstni cSeli, najcenaje v veliki izberi. Cene <~6Q£           na z^htevo.
Tovarna »TRIBUNA*  Ljubljana
Karlovska čest?    i.     Zvonnrska ulica 1
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popra vila in vožnje. Le prvovrstno b'asp in dek> po solidnih cenak nudi Jugo« Hvžo d. z o. z. v Ljubljant.______1*319
la kraljevo porckš
je naprodaj krasno, originalno dari!o za mesto ali večjo občtno v Sloveniji.— Naslov rove upr. St^v. Naroda.      3711
različnih starih vr«6 prodam po nlzki ceni. Ogledajo se lahko vsak dan. Prtžern,    Čirčiče pri Kranlu.    3714
P kovski vaienec
se sprejme takoj. Poštenost, zdravje* krepkost, in starost čez 15 let so rred-pogoii. NatanČneje se poizve v Ljubljani,  Sv. Florijana ul. 8.                   3637
Za ¥ajenca
v trgovino ali obrt želi vstoplti Čvrst In pnkupljiv dećek, 15 let star, ki je dovršil 4 razrede osnovne sole in zna nekoliko nem^Čine In laščine- Naslov pove uprava Slov. Naroda.                      3713
Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri
Franc Cerar
totsrnar ▼ itobn potta DomiaU
Prevzemajo se tuđi stari klobuki
in slamniki v popravilo  pri Ko-
vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre-
šernova ulica št. 5.
Sprejemanje v srsdo.
Zaloga v Celju Gosposka uL 4
Prodajalka
x deltle se sprejne za prodajo ŽJvil v banki. Hrano in stanovanje v hUi. Ponudb« pod: .Ljubljana/3598* na uprav. Slov. Naroda.                       3598
TrsovsKI PGfnlli
Iftče   mesto   potnka   pri večjem
podjetju. — Naslov pove uprava Sloven. Naroda.                                            3559
L. Hikul
UuMlafta.Ntstaltr|tLU.
priporoča svojo 2alogo
dežnikovlnsolntnikov ^ter sprehajatnlh pallc
Popravila sa tzvrluttlo toEao !■ idldat,
stanovanje
v Celju lamenjam za enako v Ljubljani takoj ali pozneje. Naslov pove upr. Slov. Naroda.                                  3647
lOlSte 501*1!
za člane, članice in naraščaj, ka-kor   tuđi  sukno   za  kroj   priporoča tvrdka
18 E. Shabgpnž M^t ■
Klavirje
i ufteiuj« la aoprsviia soMm  hi  teina
ter gre tuđi na
deželo.
Feliks Poyie ,igtt
Za večje posestvo
(grajSčina)  se  i^če:   upravitelj,  bi-1 lance  zmofna   knjiaovodklnjaf   in I •ienotlplstka,   zmožna   nemZčine. ^onudbe pod .Graj^čina 3349" na upr. Slov. Naroda.                                8549
z Hiefsnlm Nagom
se takoj odda. PoUve se Schdner Albina, Leskovec pri Krškem.     3495
Ucenec
za manufakturno stroko se sprejme tako j. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda.                                              3526
On¥nSIin P°Praviiam aj aj    aw n ■ ar bl ^   ■ aj                u A   * a         a            a
US lij U u naihitreic in
Delavnica:
Stari trg 20, I. nadstr.
Tostena išm Mm
(beguncl imajo prednost), katera je co-polnorna vešča v vseh poljedeljskih, vrtnih in gospodarskih poslov, kakor tuđi prašičjereje, mlekarstva L t. d.» se sprejme v stalno službo na srednjeve-liko posestvo v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši: plača dobra po dogovora. Ponudbe z navedbo dosedanjc a poslovanja in zahtevo plače Je na* sloviti: Poštni preda! štev. 27 v Ljubljani.                                                3579
ZsiDji mino slaioui
obstoieče iz 1 sobe, kabineta, kuhinje in pritiklln sredi mesta, % večjim 3 — 4 sob v okolici ljubljanski, če mogoče z vrtom. Ponudbe pod »A. L./35w" na uprav. Slov. Naroda.                       3596
Kom rt o
zdravo, in za krmo, Ima v za topi od K IO dalja tvrdka I. A J. Roje, Moste-Ljubljana, telef. 2.5O.   3594
Klet
velika, suha In opremljena, »e takaj od da« — Vpraša se v trgovini Julio Meinl d. d., Aleksandrova cesta 1.   3618
Rudarski inženjer
IŠče službe pri obratu ali za samo-stojnega jamomerca. Ponudbe pod •Rudarski inženjer 3353* na opravo Slov. Naroda.________________________3573
Jetika!
Dr. Pečnik „Jetika« in Dr PeC-nik . Die Lungentuberkulose *. Nemška izdaja je velezanimiva in se prodaja v Nemčiji in v Sviti. Kupite obe knjigi.
Graščina na Kranjskim
z 2000 orali se takoj proda plačila zmožaemu Ju^oslovanu. Informacije pod „GraSčina/3682« v uprav. Slov. Naroda.                3G82
Drsžbs pcsssf'iB.
V petek, 26. maja 1.1. ob 3. popoldne se bo vršila na po* •tali Brezovioa pri Ljubljani
prostovoljna dražba zemljšč
'vlož. št. 1673 in 1676 kat. obč. Brezovica.
ZemljiŠči merita skupaj 13.543* m in se raztezata v dolžiiv 450 m tik ob železniškem tiru postaje Brezovica, sta torej zelo prikladni za skladišČni prostor.
Izkiicna cena K 200.000.
Pojasnila pri družbi lesnih industrijalce'/ lfPaniiOiii&n v ifubliaiii, Dtusajaka ctata 33. (Balkan).                       3636
ponudbenega nafetafa.
Za linijski urad in za devet uradniških stanovanj namerava mestna občina ljubljanska zgraditi hišo ob artiljeriski voiašnici  na
IDunajski cesti. Nacrti o tej  zgradbi so izpoloženi  na vpogled  v  Mesinem stavbenskem uradu za  uradnih ur od
22. do 27. dne t. m.
Pri tem uradu in v ravnateljski pisarni mestnega dohodar-stvenega urada (Dunajska cesta 29) je dobiti event. nadrebna pojasnila.
Ponvđba fa vloilti v zapečatenlh ovitkih do 12. opoi-dne dne 3. funija 1922 pri Ravnateljstvu mesmega dohodar-stvenega urada (Dunajska cesta 29).
Ranleljstfi) mestooga dadointresego rt
dne 18. maja 1922.                                3697
Pomanjkanje bencina odstranjeno!
tocišsv na obret z ogSjjcm.
Tvornica moterjev in motornih plugov
b^^h     ^Ibb   ^^Hb^bl    h^^^^^B bbh   juj^M    ^j&%+.               v^^^B              ^^BKSBk^    ^fe^j avD   iSuR     ^^e   2 t*]t ^^^» ^B9   ^B^h
'^^^^^^^^^v ^a^^^^^^^r b^b^L^^^ ^a^B ^E^a\ 9Ah^^B^BW       9( ^jb^9        ^a^a^^^aHaV ^EL^^lnfji3 »j^v .JLj  fi^^>^^^^^ I^^9 aB^aV
Wian SL Drasdaerstrassa 81-85«
Noiorji na sesalni plin Bencinovi motorji
od 4-100 HP točno dobavni.
Novo!
Lokomobile na sesaini plin
na obrat z egl{em. Slavno sastopshra la zaloga i
Minerva d. d. Zagreb,
Duga ulica St 3.
3673____________________________
■I III M| li I   Pl
U ili u IIII III H
Mesnega  oddelka „Gospodarske z\eze" v Ljubljani
V ploiiah po 11 kg-
Dneiraa prodokclja 2000 kg.
Plošča ledu Din. 13"—.
Vtčjim naročnikem dostavljamo led vsako jutro na dom.
Dva brivska stola
dobro ohranjena se prod.ista. Vpra«*a se v brivnici   Kolizej«   Gosposvetska esta
3 >35
JnJcHrcntna gospodična
vc?či *ivar.ja, s peifci-uJm zr?.v]rm nerr.švi ne se iŠ?e za trajno in /. d'Arm pO5 opanjem k < vojp df-ri v starost: U1 in 12 kl. fJcahi Vinski! scpro^.i zdravnika, Karlovac.                        «3402
EočnI vbziček
na 4 !•:*'es.h (tiirn), y č(-i rtm „ s :n . se kispi pri Mfotjraf zov. du Cema« žar in ćiug, Ce^ta n^ jjŽi.o železn co
?2a be!j;ij<ko voja5:Jco).                  3rfj\
Jprejtae n prcža]s!Kn
izufena sp^ccriiske stroke, zmoiii -.-r'tr>sTo;'ir;M vodsiv* p:t,d.val:i -. Janez Zorn-sktif   Sp.   Š;ika   Ljab jana,   Cf
0. f. J*1!S
v   Lubiani \7 rilo ju    12.
UvrSajeni n^;afc"evenja   ter  popravila   gla«
E'jvirjtv in l?ar::.oni,ev speci.eino strokov-ho, tećao in ceno
<gy            m ^ ^^    (?tuka"L!rc) za s-^o-
m m W &g) *leaP modernlrni stroji ir iz najboli'ega materijala ter  dobavljam v vsaki množmi po na nižjl ceni.
los. &, Puh,
Ljubljana,    GradaŽrca   ulica   22«
TELEFON ŠT. 5!o.         5932
izdeluje :n prodnja na debelo in drobno po naini2:h cenafj. Pri vcejih množir.ah znattn   popust. —  Anton   Steincr.
Ljubljana, Jeranova    ulica 13,    Trnovo.
želi vstopiti v ka^o vei.ko trgovina z mešanim blagom. Nasiov pove urr Slov. Nar.                                       3553
gsnemov mrfor
za žacianie drv, 6 PH, popolnoraa nov, se proda« Naslov pove uprava Siov. Naroda.                                              ~6C9
Pletenine!     Pletenine!
Voinene ženske jopice raziične^a kroja, moške telo\Tiike z rokavi ali brez njih, svitre, dokoleaice, ovojke, šale, kape, kakor tuđi letne pletenine raziičnih vrst zz ženske in otroke, vse blago last-nega izdelka, priporoča &3f5$4 In drnfl, strojno pletHstvo, Be-gunje, pTLesce, Gorenjsko.   3584
KniicfovoUkisfia
"zurjena, \e5ča samosiojnc slovenske in nemSke korespondence. se sprejmo Ponudbe pod .Stev 17—3507' na tir>r. Slov. Naroda.                                 /507
s trgovskim losalom r..i prometnem prostoru v sredini Ljubljane se kupi. Po-nudbe se prosi pod .Resnosti663* na upravo   -Io/. Naroda.                      3663
Bnopi iesii
večjo količino Iščem. Cene in oshli pogoji na naslov Košta lvanovlćf Trg tabor 6, I.                               7593
v Slov. Bistrici, 5 sob, h!cvi, velik 1 rt. se proda. Naslov pove Karol Breznik, Ce'ie, Dolpo polje 1.    35*5
Izobražeiia vdova, Poljakinja, zmožna netnSkegft in franeoskega jezika, sposobna voditi večje gospodarstvo, vešča šivanja, stara 40 let, Isče z 10 letnim sinom primernegs mtstj. PonudDe pcJ .Vdova 3555" na upravo SI. Nar.    3555
(oblikovalo«, formerjl) se iičtjo za takaj. — Vprašanja, če le mogočc s prepisi izprtčeval na Becenica, ljevaonica čelika i Željera, Osijek III.    3604
v Rimskih toplicah
v najlepši solčnati Ie»i, s krasnim razgledom, s^2 proda, na željo tuđi s po-hištvotn. Kupcu je takoj ce.a viU na razpolago. — Okoli vile ca. 2 orala sa-dnc<Ta in zelepjadnega vrta, nekoliko trt in maTo g:osp^u.ujko po-i vj;l* i.Ui. Vpra^anja pod „U^odnos: 3^26" do 31. t. m. na upravo Slov. Naroda        3626
Traovshi lohn!
na jako "-i meinem kuiu sa odd.i •* vsem ir.\'*Mitarj;n vrec! z.rad: p»esti l\t. Dopisi pod .Lokal 3643- nn upravo SI. Naroda.                                            3643
Pisaini sfraj
„Ofiver*1 5tiv. 5, di bro chranjen. •• proda. Nas ov pof. e uprava Slaven. S.uoia.                                      3640
~|ukov gozž
?a srčn \ [epo zaraćen, se proda. Več se poizve na Blehvchovi cesti 14, Lji^l^na.                                     3631
RŠeštaTv bolfšl hiši
Išče s 15. jtinijem a!l pozneje v Sloveniji ženika srcd'iiih let, saniostojni ^ospod:nja, veSCa Šivanja in vseh hiSnlb dfci. Gre pa t'jdi kot sobarica nn le-toviSffe. Naslov pove uprav* Sl^vcnske^a Naroda.                                          3633
Mmm PdIiIIIiB
kateri ic obenem tuđi vcJč v Izdelova-nju kočij (KasTernrnrhTi r<jtretH."e za st.' no namelčenje Mariln Vattuo« vić, koSfrika, kova^Ka in seili.irsk.i in-custrija, Sarajevo, Pottkija ulica.   3-40.^
Preda se kcr.j
dober :?. Lhio m težko voJnj^. event, tadi   par  konj.  Janez   Zorman,
So.  Š ?ka L ubij  ni, Celov^ka c**«;ti 91.
t/ vsnkl množini se dobi n/*;cene je pr! Sever & Komp. Ljubljana, Wolf am •j! ca št.  12.                                    3492
Ps?nl stroj
12 HP, s srioječim parnim kotlom, sa ceno proda. Istotam 9e proda tudl dinamo, 6 H? na 110 voltov. Poizv© se v Liuhartovi ulici  16.                3622
Pisinnik moč
zmožn.i slovenščine, nemSčine v govoru in pisavi ter stro?episjaf so lice za tovarno v malem mestu ob železnid. Reflektira se samo na starejSo Žensko moč. Nastor takoj. Prusta hrjna, tta-novanjc. icčctna plača 1>000 1'. Let no 2 me-eca dopusta. Ponudbe pod .Dobra moć 3645' na upravo Slov. Nar.   3tJ4fc
učenec str. del. sole 1. Ictii., t&ce službo cer SoltVe poči!n;ce Con:'"VA po-nanbe je poslati pod .Krznar/3668' na uprs.-. Slov. Naroia.                       3668
z mekanim a.i rr.ar!utakl'.:rnim blifom v Lu'.bijml ali na deželi JŠvfcm, event. vstoplni kot družabi! k v kako dohro do*epodjetfe. Ponudbe pod .PriloŽnost* na An. zav. Dra^o Beseljak 4 druRS Ljub!-.ina, Sodna ul. 5.                   3597
Proda se no« modni pomladnl
teasld pbšč
zt 1600 K. Naslov pove apravnfStvo Siov. Nirodj,                                  3595
rorolnoma nove, v t;«'i djl;h, skupaj 12 m doljre, 360 m visoke, se prodajo prav ceno za 20.000 K. Vidijo se pri g. A. Wa!ilinfTf  Blcd.                3615
5Đ00 Ifi WM
cieinu, kt preskil i nubtirann ali prazni stanovanje v Ljubljani, obstoječ^ iz 2 do 3 soo In Kuhinje, t'cnudbe: Poljan« skl nasip št. 10 na N. B. Campa.   252S,
JiCL ^ S» O.
z dobro vpeljano trgovino me?>anejj;i blaga in peljikimi pridel!.?, na jako promettii Jržavni cesti, prednost e na Šiajerskem, se takoj proda. Dcptsl r.i I. Sušnik, Maribor, blovciulva u!. 15. 06?7
f^sT                          ___
i±'*~-*} 1Mjr «L^ LnA %b|^ iaviki ysW
%& B $*$ ^T W&
prvovrstne kvalitete t;e predaja na dc-b-!o. Po;i ;dbe na an.nćro družbo A!--ma Kcmpanv, d. z o. z. Ljubljana, Kon» gr«s«i trg 3, pod šifro .Lonfieao bUgo«
stran 8.
»SLOVENSKI   NAROD-   dne 21. maja 1922.
Mev.   Pi.
Zulfm panika
v praktični nemščlni. — Ponudbc pod >JPouk 3646" na upravo Si. Nar.    3646
Mesta
blagajničarke
ali pfsarnlSke moči išfe gospa, ki jfc obiskovala obrtno solo ter je zniož-na slovenskega in nemSktga jezika v govoru in piša vi. Ponudbe pod »Pisama 3642" na upravo Slov. Naroda.      3642
Jugoslovanska banka d. d.
Daln. glatm. K 300,000.000*—             Carini! « Oslleta.             Reierve K 50,000-000 i
Menjalnica v Ljubljani. Kolodvorska ulica št. 26.1
v                                                                            v                        ^        —— — w        — -— —-
[ Hupuje in prodale devize in ralate MlhilantMlto. |
IQa»eatafe wloqw na hrftattna knVt'oe In na tokoći raho p» a»lwl&|l obrasta! mtri.             "" i
Prvovrstna  ««^.^_^«_«««,«.
PUCHKOLESA
pnevmatike   in   vse   potrebžiine *
kupite MjcmaJ«  pH tvrdkl
ION.  VOil, r;M .. i^——£
Vse vrste
telefonskih brzojavnih
aparatov
|   in   potrebi&n  za  hiSo  in  javno  uporabo,  kompletne  tele-9                                          ionskc centrale
»Tungsram', **««»«*•"•«»•
t^K^BalDB^HI^B^BB^a^BB^B^K^^^BBlB^BBHBBa^BBvBBlBBlBBiBBiBi^^&SSB^BB^BB^B^SBahMZ^
l £^s ^ccs aaH aH9k ^^^fiBfc ^^BH^BV a^P^^^a^3^^aiB^Y ^^^Pm^k bIB^^^^^^ ^BSSV KH JBE&] I ^SflB^JSfift TiH taHl1 ^B^B; i*!^a9k ^B^rB^^^H^ SV^oB^ Sb^^PVs ^R9 hHh j^j I        #pBC&|j   J&n VSg   B^R   JEi wn   hEe   jE9T Sfi^  jBlt ^ES BM fi^A   EPl   ln|  !3BM
| Austro - Daimler - Puchwerke.
j                    Starao laalpptUHi
Ljubljana, Gledalištu u!, $t 2.
Damiler  6  cilindrski   60 HP.  —  Puch   tipa  XII   6/20
HP in Puch tipa VIII    14/38 HP.
Najboljši in najctnejši vozovi,   takoj   dobavni.   Od 20.
t. ra.  naprej   so   interesentom 6   cilindrski   Daimler   in
Puch tipa VIII   na  ogled in  preiskušnjo.
I                                                                                                                                                                                                                         !
STRESNA                      ZIDNO
OPEKA                    KAMENJE
se iM+tofro naibo^e z
„AMBI"            WPAX"
strojem ta ttrelno opeko                     strojem u zidno kamenje.
TI atrojf đdajo v vseh   drfavah  celega »»«U  a  prednmĐjo vsem
sli6ilm   strojem radi njihove osobit*  konltrukdje.
Opeka je po dobroti enaka vsakemu ilovnsttm bUgu |e crno In m
more proiarajsti na vsakem stavbiilu, nrihranitev dovontih stroikov.
—   Oferti in poseti Iniciiicrja bre^plačna   —
■"BICICVI9!   Q«   €■•    NsiaiMrasilfsiif   tr«   S.
BC O LESU
avtomobii%  deli la oprema, pnoTaatlka
mm         ": d,roobb.":
J. GOREC
Ljubljana, Qosposv«tska o. 14.
Oarata.                 Delavnloa,
Ustano«lj«no leta 1896.                       Ustanovljeno leta 1896.
Med^a-*odni transporti
Aržtomo E ^^icheri & Camp.
P o at oj n a
Centrala : Ponteha.
pod'UŽi.ke:  Pt^'.o?f;a  'PoStni preda! 17), Villach (Poitol predal 51)
Agenture: tocitianek, Trbiz, AniolJstefn.
— Odprema vtake vrste blaga. —
Specijc'na odprem * ž.vll, Žive in zaklane živine v katerikoli kraj.
jrevzema In lm vedrio v zaiogla karboflnej, katran, leani cement, strašno lopenhe, rtiberoiii ;and-:f.<    atre&nl lak, asf^llg
waiproof, cereslt i. t, d.
U"Mianska komercijalna družba,
LiiJlbiiS?I39 Bleiweisova ce3ta štev. 18.
Pii9ymatika
znamke .Pireli", vseh velikostl za automobile, motorje in ko!e*a so vedno v zalomi. Postavim tuđi franko Ljubljana po najnižji C'-jni in v^ako količino. Naroči naj se: Skladišče pneuraatike Pireli, Postojna.                                                                                          3213
i
i dalmatinski   proizvod   na   vagone   pri   tt.   R-    Forempoh#rl
drug,  Bakar.
Telefon 14________________________Brao javit Fortmpoher.
BiB^sIflSlBaasBV^H^^^aaaaK^^^^^BBSBBMBaE^slSSBa
Š                                        9   onica, Beograd, Rnti Mihaij-lova ul. 54.____________________________________________3560
Navežji davki -^s
kate^e plačate Vara nastanejo, ako ne gle-iite na to, kje nakupujetfe, zgubite dinar in imate poleg tega večkTtt še sitnosti.
Poskusitc enkrat z Umtrovanim katalogom rvrdkc H. Sattner, (-metnik Honrl Malre), Ljubljana
St. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre uie, fir«cl)alnc mamke ,IKO" iz lastne tvornice v SvicI, ktkor tuđi ffruge dohrc žepne ure, zapestftc, svetilae In sUnske -irc, verižict, prstan«, ztoestnlcc, uhane. narnteno oro-4Je, krstna in bfrmsk a diarila ter v»o drugo zlatnino in srebmino. Pa tuai porabne predmet« kAkor; Ikarje, oože, britve, lasestrthie in brivske stroja, jtekloreiee, <k>ie ZA tobait, svalĆice in snotke, nailffaJe in denaj-^~——                              nire kupite dobr» In ceno pri tvrdkl:
A. SUTTNER,  (itnetnik Menri Malreh Uubllana It, 1.
Sullsiii klobiiki
iepice in slamniki
Dalnovelilh oblik v vellbl lzberl po mano niski conl.
Modni sin Sluchiy • Maske
Židovska ulica it. 3.
Spreiemajo se fs^konstna popratili — lalii klobiii isdn f zalogl
Riffliilif     *°    Plot*ni°   v   rasnih   b a rvah   g|f|||ajr
U|1ll|l||l    za vezene, šivan e in obšivanje gumbmc    \lf|||1
ruvuiu      z?st3jjt?fl ]g tonnbka zalog]      »vilu
DemŠar&Osenar,   Ljubljana,   Kolodvorska ol. St. 35.
__^^________^^^H^^^^^i^^^^^i«ri^^aa^BBBaaaaaHaBBaBBBBBBBaaH^^^^^^^^^^_^_^_
Baaa^Baaaaaaaaaaaaaa^^^^^^^^^^^^^^^^»'^^^^^^^^^^^^^^^^"^"^^^^^^^^^^^^^"^^"-"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aa^aaaaaaaaaBaaaaaaaaBBl
"V   trgovini
a^^a\            aF^ .^^. ^^___^_^ jJ|_ ^^^         % aT
se dobe Se po iako nliki cenl:     ]
moške obleke........    od 160  Din oaprej
raglani..........    od 250  Din naprej
moike hlače........    od    80  Din mprej
damski pla>čt........    od  150  D n oaprej
damski kostumi.......    ad  180   Dm ntprtj
damske modne cbleke.....     od 200   Din uaprej
damska krila     ...'..«.     od    60   Din naprej
in biuze........v    .     od    30   Din oaprej
Spomladn* novosti vodno v talogl.
Krajeva! repertoril za Mio
Izlde w prihodnjlh dnevih.
Obsega vse kraje v Sloveniji in Prekraurju z dodanim slo-vensko-nemško-madjarskim besedilom krajev.
Ker naklada ni visoka, prosimo, da nam vsi interesenti takoj ja-vijo   svoja   naročila,   ker   pozneje   knjige   ne   bo   več   dobiti.
Cena knjigi je  40 Din.   Uredn*§t' o . Adresarja>a Slov.' v Llubl'an'. Sod. a ul. 5
Vefika diesžba v Ljubljani   lite
^opolnoma vešce^a hrvatskega in srbskega jezika v govoru in   pisavl (v latinici ♦n cirillc ) ter nemškes:a in slovenskeg.i jezika. — Reflektira se samo na  samo-^tojno meč. — Plača po dop-o\-oru. — Nastop s!u2b? takoj ?li v najkiai*em času Ponudbe pod šifro   .KCRESPONDENT"   na anončno družbo   Al-.>ma'Com?any Ljubljana.  Kongresni  trg 3.                                                                           37ls
na živahnem kraju v  sredini  mesta, z odličnimi in   sigurnkm   do bodki,   se   cdstopi   vsled   bolezni.   Pismene  ponudbe  na:   Biro ,ROKS", Katićeva 7, Beograd.                                                     3641
katran, kartmltarc!,
stresna lepeniss.
S^ĐfOTno f?sfiefapaDy sadra, porfland in rc^iaacenieiai, opeka,   trzveTze,   betonsko   lelezle,   Samotna   opaka   In
iseks.
„GRHDIUO"
industnjsko-eiektrično podjetje Ini.  TURHSER 8 Cg. o L!»a-
j|?S8lj   Sodna   ulica   §t.   1   (podružnica  v  Mariboru,   Aleksandrova cesta Št  44) priporoča veliko zalogo
slektromoforjev rr
ter dobavlja promptno
n gj noiarm en?K g r.
--------------------------------------------                                                                                                                                                                                                                                                     i
P. n. slavnemu  občinstvn   najvljudneje naznanjam,    da sem
ot¥orll trgoio s pobita fla V1do¥daosfti w\\ šiev. i.
Imam vedno v zalogi modeme spalnice, jedilnice iz trdega in mehkega lesa, najboliše domače delo. Nudim pa tuđi kuhinjske oprave različne kakovosti po nizkih cena>?.
Priporočam se slav. občinstvu in znamenjam z najodličnejiim spoštovanjem
Mafija Andiovic
icliarstvo, zaloga pohištva, Vidovdanska (preje Radecke^a)
e. fttev. 6.                                3678
Svinjsko mast
čisto, koruzo in pšenico na vagone nudim po ugodnih cenah. Pro-dajam bela in rdeča (šilher) vina dobre kakovosti po K 18. — Imam tuđi na   prodaj  večjo  množino  sodov od 5  — 700 litrov.
Ebenspanger d. d. BJalavar.
■Si     b^B     .aattlkh.     bbbbbbI 4Badkak   4M    ^aVkk.                     .^affaaa^aal BBa^aai   ^aaaBk     aaaa^H    <aa^a^^    ^BalkW
Mestna hranilnica ljubljanska raipisuje ajrsMo nov« 4aa4-Strepne stanovan.ske hite v L!abl|anif Daiaattaova altoa.
Nacrti, popis zgradbe s proračunami merami in stavbeni po-goji so na vpogled pri tajništvu hranilnice (Prtšcrnova ulica 3) vsak delavnlk od 8. do 12.  ure.
Skupno ponudbo za vsa deU je vložiti do vštetega 27. t m. 12. ure opoldan.
Hranilnica pri oddaji gradbe ni vezana na najnižjo ponudbo.
Iniibl sivo iie nranilnice ijuMjamlg.
Lastnina in    tisk    »Narodne    tiskarne«.
Za inseiauu del oUgovorea Valeotla Kapital,