SV. številka. V L|uM|anl, v toreh 8. marca I9ZI. LIV. leto Uhaja vsak daa popoldn* lavteoUI ae*el|« to pratnllie. tnaarati i Prostor 1 m/m X M m/m tn male oglase do 27 /w//n višine 1 K, od 30 m/« villne dalje kupčl|skl In uradni oglasi 1 m! m Ki*—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 tn/tn K 3*—. Porok*, raroke 80 K. Zcnltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—% Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Inseratov na! se odloži znamka xa odi-ovoc Upravalatvo „Slov. Karod««* In .Jfaraiai i-is^ir*«* ulica it Sy -jiitlično. - Tatetoa it. 314. t flor a v Llbbiiaai ta po pofttl i V laosamstfo t elolctno......K 420*— polletno.........210-— 3 li.-sr.*M ,......H 10S-- .......35 - Pri morebitnem p viijni.i se ima daljSa naročnina doplačat!. Novi naročnik* nai po4l|eio v orvt* aafocaiao velna po nakjznlci. Na samo nlsmen« naročila tmcz poslatve denaria se ne noremo ozirali. mii^«^irtiaiw^igiii ini^m i m n - * ' i .....mi ii>i-Mfngwn t - m ir MSlo«OQskl Ifarol' v«ji|a V Jujoflhviji i celoletno naprej plaćan . K 3"0- ttollet.no . . •»•••„ HO* — 3 mesečno • ••••• m 75*— l .......- 2v- CreOiilstco rt31ov. Narod«'1 Easflova nI oa sL 9, L nadalropi«, Telefon atev. I4a Doplce aprelema le podpisano In sadostno ?r(naova-i0, jpaV Rokopisov na vrata« Posamezna Številka valla V20 K PoStnirta v a o to v C nI. —S— Ljubljana: Delajte, etakler ie is £asi Vesti, ki prihajajo iz Koroške, so take, da mora spričo njih zvalo-viti tudi najmirnejša kri. Nezaslišana so divjaštva. ki jih uganjajo koroški Ncmcf in razni nemčurji proti našim rojakom. Kaj takega so zmožni k večjemu še naši ljubeznivi sosedje na zapadni meji. Nikdar nI bilo v mirnih časih pri količkaj kultiviranih ljudeh dovoljeno. ubiti človeka brez vsakega povoda kar na lepem, A zvabiti ga z zvijačo In lažjo sredi noči Izpod strehe z edinim namenom, da ga ubije kakor zverjad tam sredi gozda, to m pač le oni, ki Je dosegel vrhunec propLlostL Dan na dan čujemo o silovitostih, ob katerih se moramo vprašati: Kako je mogoče, da dopuščajo kaj takega oni. ki Imajo danes vso oblast v rokah? Kje je humani-teta, .rje civilizacija?! Večkrat sem razmišljaj o tem, s kakimi čustvi sprejemajo naši ljudje tostran Karavank vse te vesti. Ali jih sploh či-tajo? Ali se zavedalo, kaj oomenuo? Imei sem često vtisk. kakor bi jih ne ganile kdovekaj. Morda Um celo ne verjamejo?... In hnel sem priliko, prepričati se, da Je res tako! »Veš. meni se zdi. da so vse te vesti nekolika pretirane!« mi Je opomnil nekdo. In tako sodi sto m sto drugih, ki niso imeli še nikdar opraviti s koroškim Nemcem. Take misli pa vstvariajo napačno ra-ZDolof enfe. take misli so vzrok one ravnodušnosti, kateri rrri Slovenci tako lahko zapademo. Tn vendar so te misfl povsem nanačne! Ml zvemo nasprotno samo majhen del tega, kar se v resnici godi. Lahko trdim: Kolikor koroških Slovencev, toliko rmičenfkov! In duševna bol in obup — nI mar to nič? Nedavno sem se srečal s koro-fkim Slovencem beguncem. Pravil fni je, kako se mu le podilo — res. pravi krlžev pot! Povedal ml Je samo nekaj poglavitnih stvari — doveli, da me Je pretreslo v dno srca. »Ce bi vam hotel povedati vse.« Je dostavil, »bi napisali lahko samo o meni celo knjigo.« Najbolje pa me Jc rezalo v srce to. da se Je ves čas med pripovedovanjem tako čudno smehljal. Delal se Je pogumnega, dati sem čutil, kako mu notranje vznemirjenosti ovirajo dobiti glas Sedal se potika fe od novembra lanskega leta po LJubljani, a ne posreči se mu dobitl količkaj prikladnega stanovanja, niti ne lokala, kjer bi lahko na- mummimmmmmmmmmMmmmmmmmMmmmmmmmmmm^mmmumiim\\\ ni n Revolucionarna moda. Žensko obleko Je moda Izprerrve-nffa v erotičen problem. Namen ženske modne obleke ni lepota harmonije, nego potenciranje ženskih telesnih mikov. Nase opozarjati, demonstrirati, provocirati in potencirati svoje dražesti. — le na to misli modna ženska. Zbujati pozornost, zanimanje in če mogoče občudovanje JteU vsaka ne preveč stara Ženska. To nI očitek, nego le naravni produkt naravnega zakona. 2e majhno punče hočo biti lepo. !n obeša nase trakove, peresa, se češe na vse mogoče načine ter natika najbolj tmešne stvari. V tem oziru ni med divjaklnjami in kulturnimi damami bistveno nobenega razločka. Dre le za obliko. Nobena noče hanrionlje, ki se H zdi pusta in fillstrska. mrgo naravnost stremi za disharmonijo, za naglašanjem posameznih telesih vrlin. Ce teh vrlin nI. če Jih nara^ a ni dala sploh ali premalo, si Jih ženska, divja ali kulturna, kmetlška aH rrbestna. naredi umetno sama ali si Jih vsaj Izdatno poveča. Pretiravati v pozitivnem In negativnem oziru. ru dvigniti, tam znižati, tu zvečr". t*--zmanjšati, je naloga 5lv*,: namen mode in f-v že od Evinih časov. daljeval svoj gostilniški obrt. Kamor pride, mu svetujejo samo. da nai se pač potrudi. Komoden način, tznebitl se nadležnega človeka! No. začel je misliti na Macedonijo. Pomislite, z z lepega Vrbsketga jezera pa v Macedonijo! Po ko bi te ljudi od časa do Časa vsaj potolaži! kdo! Ko bi ti nesrečniki vsaj vedeli, česa se fini je nadejati. Saj morajo v svoji beli omagati, ako jim nihče ne p^ve, da se zanie dela, da se za njih bodočnost skrbi A to Je ravno: Ali se sploh kaj dela? Jaz sem doslej živel v veri, da se dela. oa da se iz gotovih razlogov o tem ne piše po časopisih. Zdaj pa čitam v listih dopise, iz katerih po-snemljem. da se je do zdaj storilo ubogo malo in da se samo čaka, čaka... Človek bi mislil, da to ne more biti res. Toda če se poroča od verodostojne stran«,.. Treba, da vprašamo: v čigavih rokah pa je koroška zadeva? Komu pa je poverjena naloga, da stori v tej stvari vse, kar je Še storiti mogoče? No. morda pa sploh nI nikomur poverjena, morda se zanašamo zopet enkrat na goli slučaj, kakor je to od nekdaj naša lepa navada, in morda se našim državnikom vsa ta stvar niti ne vidi važna dovelj. da bi se zanjo zavzemali. Tako prijazno se nam je bila nasmejala enkrat sreč*, tako krasnih darov nam je bila nasula v naročje, kaj od vsega tega smo obdržali? Ko bi bili imeil v tistih kritičnih dneh le enega moža. ki bi bilo tičalo v njem nekaj od kakega Napoleona, ko b! bili imeli le nekoliko takih ljudi, ki bi se bili zavedali, da se pravi vladati pred videva ti, kako vse drugače bi bilo lahko izšlo za nas! Tako pa smo se samo irgračkali. — Strašni so udarci, ki so nas zadeli od takrat, ko nas je bila dela usoda na preizkušnjo, a še s irašne'ša le za-vtnst, da smo preizkušnjo siibo prestali in da smo si sami krivi, ako nas je doletelo ;oliko razočarani. A vprašanje, kdo je kriv. pride lahko še na dnevni red! H tedaj se pokaže, kako kratkovidne so bile nekatere me-rodajne osebe, kako lahkomiselna in često celo dvoumna so bila nlfh dejanja in rehanja. Toda iai bo pozabljeno! Samo delajte, delajte, dokler je še čas! Delaite in recite Koroško, ki se po mojem prepričanju še rešiti da! Mnogo se piše zadnje čase o re-presalijah. Po mojem mnenju so represalije ono sredstvo, ki nam ga kaže trenotno najmanj uporabljati Represalije! Ali naj tudi mi morimo? Ali naj tudi ml pnžlgamo? To pač ne gre, ne glede na to. da kaj takega ni v naši naravi. Vse drugo pa, kar moremo v sedanjem času ukreniti, je v prim-eri z groznimi k.v-roškimi zločini tako malenkostno, da po moj -.-m mnenju nikakor ni umestno, dajati našim nasprotnikom povod za kričanje In zavijanje. Za re-;>resaliie. če ne pride ilru^ače. Je še časa dovelj. Zdal pa treba, da vse to, kar se na Koroškem dogaja, spretno diplomatično i7koristimo! Torišče našeea delovanja morda biri zdai Pariz. Tam treba na podlagi ne-> bitnih dejstev odločilne kroge prepričati, da ima vsako popuščanje proti Nemcu samo zJe posledice, ta'ii treba gospodom s primernim poudarkom pojasniti, da .JnKoslaviia po nlkaklmi pogoji ne more mirno gledati, da bi se njeni sorojaki pobijali kot brezpravna žival. N* verjetno se ml zdi. da bi bili v Beogradu res tako brezbriž:ii napram koroškemu vprašanju, kakor se navadno trdi. Saj vendar tudi /a obstoj drŽave ni vseeno, ako se povezne na Grintovec in druge vrlv \*e Karavank pruska »nikelliauba*. Seveda. Avstrija je premetena dov !j. da se sedaj uradno izreče proti združitvi z Nemčijo, samo da si prilasti Koroško. Koroška pa je lahko v par desetletjih ponemčena In potem se Avstriji ne bo ničesar več bati. Naloga naše diplomacije )e, prepričati gosoodo v Parizu, da le v eminent-nem interesu vseh zaveznikov, da meja med Avstrijo in Jugoslavijo i.e teče po grebenih Karavank. Naši zastopniki v Beogradu pa naj ele-dajo, da bodo glede Koroške z mc-rodajnimi krogi v neprestanem stiku in da niti za hip ne prenehajo čuvati nad tem, da se v stvari res dela. Delajte, dokler je Še čas! Našim koroškim rojakom pa bodi za enkrat v tolažbo to, da ima Jugoslaviia ob koncu koncev svejo — armado! S^ia Mstauif2§a oisgka. —d Beog-rttd, 4. marca. Današnjo 1 sejo ustavnega odseka otvori predsednik dr. Ninčič. Za/ne se debn'a o čl. 4o. ki fco nanaša na narodno «kupSćino. — Posl. dr. Sima MarkoviČ (komunist) pr«*dlas-a da se razpravo o čl. 45 razdeli ter da »o o vt?*>k«-m odstavku pose-be razpr°vlja in poseb**- gl&suje. — Poslanec Deinetrovič (demokrat) ugotav-Ija, da se o prvem odeta v. 8L 4o stranke ž« niso poorazumele in da se rudi od-s^k sam se ni sedlnil. Glede predloga posl. dr. Si me Markoviča izjavlja, da ko vse parlamentarne skupine na stali-£fiu proporcionalnega sistema. Parlament mora dati izraza razpoloženju i naroda. Da pa more parlamentarni sistem fukcijoniniti, je treba, da pravilno opravlja sv< ie posle. Vsled teca misli, da teera sistema ni treba omenjati v ustavi, da se znlconodajru na ta n.i-čin ne vežejo i^ke. Ugotavlja^ da se \c stranke etrinjnjo. s zakrito raan.i-£in, se pa glede 61. 45 ožji odsek ni sporazumel, predlaga, naj se o tej točki za enkrat ne elasule, ampak naj se razpravlja v klubih in tam doseže sporazum. Med tem naj «e v ustavnem odseku razprp.vlla o drugih klenih ustavnega načrta. Sledi razprava 61. 46, ki govori o volilni pravii. Posl. Divae (socialni demokrat) smatra, da se ne f>me emetevati volilna praviea vojakov. Zagotoviti je tre »a tudi volilno pravico žen^k. ki so za vojne zaslužile, da uživajo iste pravica kakor n*»£l'i. — Posl. dr. Žarko Miladinovifi (radik^lec) trdi, da se zmisel za žensko volilno pravico v narodu Še ni dovolj utrdil in da je večina proti njej. — Posl. dr. Janko Simrak (jugoslov. klub) meni, da morajo ženske dobiti vol ino pravico. — Nato se spreimo člen 46, ki se glaBi: >Volilno pra\ ioo ima v*?ak državljan po rojstvu ali prirojstvu, ako je izpolnil 21. leto. Aktivni In čnstnlki na razpoloženju, podčastniki in vojaki pod zastavami nimajo volilne pravice ln tudi ne morejo biti izvoljeni. Vprašanje žensko volilne pravice se bo rešilo 6 posebnim zakonom«. — Nato pride na razpravo 61. 47, ki se nanaša na volitev poslancev. Glasuje se o tem členu, ki ima tole besedilo: >Za poslance v narodno skupščino morejo biti voljeni samo oni. ki imajo volilno pravico brez ozira na to. ali so vpisani v volilni imenik. Od vsakega poelanoa se zahtevajo ti - le pogoji: \, da je po rojstvu aH prirojstvu državljan kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev — prirojeni državljani, ako niso srbsko - hrvatsko-6loven*ke narodnosti, morata v kraljevini preoivati vsaj deset let, odkar so bili prirojeni: 2. da je konča I trideseto leto in 3. da govori in ptso narodni jezike. — Odsfk preide nato na razpravo o čl. 48. — Pavle Cubrovič (demokrat) se izjavlja za najMrAo volilno pravico uradnikov. Predlaga, da izvoljeni uradniki oMrže vse pravice. — Dr. Bogumil Voćnjak (zemljoradnik) veli, da uradniki niso |>odvrženi nobeni suverenosti. Zlorab pri volitvah niso zakrivili uradniki, zaradi tega jim gre pasivna volilna pravica. — Minister dr. Trifkovič zahteva novo redakcijo 6L 18, ki se sprejme, Prvi odstavek to nove stilizacijo ^e gla.-i -»Politični, finančni, carinnki in uredniki r.a agrarno reformo ne morejo kandidirati, ako niso eno leto pred razpisom volitev la-"topili lz državno pluiboc Drugi odstavek so glasi: >0>t 11 uradniki, ki so navezani na pokrajinsko pripadnost, ne morejo kandidirati v volilnem okro4« Ju svoje pokrajinsko pripadnosti. Urad)« niki, ki so izvoljeni za narodne poslan* oht'rže vse svojo pravice razen pray vice do napr'Mlovanjac. — Cl. 49 se Bprojine z večino glaaOV ln se glasi: >Vsak narodu! poslan00 predstavlja ves narod in ne samo onih. ki so ga is* volili. Poslancem ne more nihče dati in tudi oni od nikogar in nikoli sprejeti kakršnihkoli zahtev ali obveznih navodil. Vsak narodni poslanko mora priseči, da bo vemo čuvai u«tavo<. — Cl. 60 ae spretme v t^i'e red akciji: >Naxodna skupščina se shaja v prestolnici v Boo* gradu za redne zasedanje vsako leto dne 20. oktobra, ako s kraljevim ukazom že prej nJ bila sklicana k Izrednemu zasedanju. Ako bi se vsled vojne pronieritila prestoinic4c, z!>oruje skupščina v kraju zučasno prestolnice. ReuV no zasedanje se ne more končati, dokler se ne resi redni proračun Ne more se odgo(T A za več kot dva meseca. Za vofie ostane narodna skupščina alripaj, ako sama drugače ne skleno<. — Cleua 51 in 52 se sprejmeta z večino glasov. Cl. 51 se glasi: >Narodna skupščina voli Zva vsako zasedanje lz svoje sredine predsedništvo*, čl. 52 pa: >Narodna. skupščina pregledava pooblastila svojih članov in odločuje o nlih<. — Nato se sprejme čl. 53. — OL £>4, ki »o je tudi sprejel, se glasi: *Krsa; sklepa dogovore z drugimi državami Za potrditev dogovorov Je potrebno pre<""hdobre* nje narodne skupščine. Dogovori, da taje vojake smejo zasesti ozemlje kraljevine aH da korakajo preko nJega, niso veljavni brez predhodnega odobrenja narodne skuoščlne«. — Cl. 65 se sprejme brez debate in so glaAi: Zikone razglasa kroli z ukazni, ki vsebuje aa* kon, kattm.ga Je spre^lanar.skupščina. lTkaz morajo sonodpisiti ministri. Minister za pravosodje mora na ukaz pritisniti državni pečat ln jkroetl za to\ da »Sfafbeae Novine« objavijo zakon, ki ftopl v obvezno veljavo 15. dan po razglasitvi v »Šlttibeslh Novinab«. ako zakon ne odredi drugače. — Sprejme se čl. 66, ki veli- >Narodna skupščina ima pravico enkete pri preiskovanju o popolnoma upravnih vprašan i ih«. — Cl. 57 se sprejme z večino glasov ln se glasi: >Vsak član naredne skupPči-do ima pravico, naBlarlJnti na ministre vpraAanJa in Interpelacije. Ministri so dolžni, odgovoriti na vproftanja ln Interpelacije tekom Istega •'sedanja *a vloge, ličila, korzeti, dekoltaža, ne- [ naravna obutev, raznovrstne vice ter blazinice spredaj in zadal. Ideje l. 1780. so zmagale po vsem svetu in svobodomiselni revolucionar, ki Je ubijal vse tradicije, fe vsilil svetu rudi svojo uniformo, še predno ga je osvojil materijalno. Nenadoma kot izbruh objestne kaprice ! Je prišla revolucionarna nv>dn ter ie zagospodovala povsod z neodoljivo vehemenco. Kakor bi bušknilo morje čez vse evropsko kopno, h poplavila pariška moda vse človeštvo. Revolueljonama moda je pome-njala gospodstvo svobodnega državljanstva in padec fevdalstva. Nova forma življenja Je zahtevala nove vsebine. Ker pa je pi<51a prenaglo in ni bilo niti časa za Iskanje in ustvarjanj«*, niti menda ni bilo ortalnalne iznajdljivosti, je segla Parižanka, stoletja merodajna diktatorlca v modnih vprašanjih, nazaj v staroklasl-čno dobo — grško In rimsko. Ni se sramovala plagirati, sa) je moda že od vekov vedno nov plagijat. Dokazati Je hotela, da Je človeštvo zopet svobodno, da Ima zopet klasično silo v sebi. zato pa tudi klasične mišice v-«--*^ telesne oblike. Namesto 'roz\ posadili na ol-. ki pa ]e bila „V narodni skupščini imajo pravi-eo govoriti samo poslanci, dlani t I ada In njeni poverjeniku. 01. r30 aa razdeli v dva dela. Prvi del se plast: >Glaao-Taaje v narodni skupščini je javno, samo volitve se vrše tajno. Glaa se mora addati osebno«, drugi del (tlen tVO pa* >Noben aakonski predlog ae ne moro •pretresati v narodni »kupicini, dokler ga ne prouči pristojni odsek. O vsakem gakonekcm predlogi* rs mora glasovati v Istem zasedanju narodne skupščine. Ki ae ne sme razi ti. dokler se fc& zakon-akl predlog ne sprejme*. Na predlog Sudanca Divača ta sprejme k temu enn ae tale dodatek: Narodna skupiti na moro polnomočno raspravljati, ako je na seji prisotna treijina vseh poalaaeev. Zrn pohioartoeae akt epa pa je potrebna večina vaeh prisotnih poalaaeev. V primeru enakega števila glaeov aa predlog o katerem ae glasuje, ama. tra ia odklonjen Nato ae sprejme 61 en 62, ki se glasi: »Niht-e na more pozvati poslanca na odgovor radi glasa, ki ga j s dat pri glasovanju kot član narodna akupaeine aH ca lajava in za postopanje pri izvrševanju njegovega manda, ta, bodisi v sejah narodne skupščine, ali pa v odsekih, aH če drugod vrši poslansko dolžnost po odredbah aknpičt-ns. Poslanec je odgovoren samo narodni akupKČini v smislu poslovnika«. Nato se sprejme člen 68, ki doloma, da ae ustava ne more iapremeciiti brez ©oobrenja narodne skupštine. Sprejme M tudi člen 64: > Poslancu gre imunitetna pravica c dnem, ko le Ml Izro lient. in 61. 65, ki se nanaša na vsdr-žavanje reda. Seja se nato zaključi. ■osti ae mora o izpolniti Nikdar na smemo pozabiti, da noben človeški zakon ne more izpremenitt neomajnih zakonov prirode. Naša neposredna naloga je, da uredimo državno gospodarstvo. Nedvomno napredujemo gospodarsko. Narodi se pričenjajo od~uniče-vanja vračati k produkciji. Kongres in uprava bosta vse storila, da bi podpirala politiko vlade, ki izpodbuja za napredek. Upam. da bo Amerika oprezna proti notranjim nevarnostim nravtako, kakor proti nevarnostim, prihajajočim od zunaj. Mi ne prepoznamo nobenega razreda, nobene ■ • izjemnega stališča ! rod?.. Ko je svet« civilizacijo, smo zastavili svoje vire in grvlienje za nieno obrambo. Pretila revoiudia bomo razvili < r zakona it, reda ter se jI bomo pos>'e*ill Iznova. Pripravljeni smo izvesti IlboU-šavc nikdar na ne nasilnega uničeva- nja. Dandanes ko narodi bolj kakor I kdaj prej streme po vzpostavi in razširjenju trgovine, moramo svoje carinske tarife prilagoditi novemu položaju, da se obdržimo proti konkurenci. Mi stremimo po udeležbi pri svetovnem izmetijevatnem prometu, zakaj tam je treba iskati pot, ki nas privede do ve- ) tjega upliva in do zmagoslavja miru. Treba jo najti sredstev proti nevarnostim In posledicam brezposelnosti. Vsakemu Amerikancu mora odgoja dati možnost da se povzpne na višjo stopnjo. Ako N Ime! predsednik sam odgo- ! vornost za to, da se dosežejo tt smotri v Ameriki, ne M bil prevzel te službe. Toda ra nilm stoji sto milijonov, ki pr?d Rocom in držnvo dele odgovor- I nost z nl*m Prisegel ie, misleč na mesto svetega pl*ma. ki s* glasi: »NIČ dntgega nc zahfeva Ooisnnd od njih, kakor da so pravični in p smili eni fn da so nonifno pokore svniemu Hr^m*. Jugoslovanska misel te naziv naie države. Demokratki »Jug« niše sned drugim: Nedavno so srbski kmetje v Topoli klicali »Živela Jugoslavija« in pozdravljali predsednika nase fconstltuante. Poleg srbskih ln državnih »astav so visele v Toooll tudi hrvatske. To je najboljši odgovor onim. ki trdijo, 'da bi naziv Jugoslavija za na*o državo fMn'zročil v narodu odnor. To le najboljši od govor onim, ki trdijo, da bi bito Id »prehitro«, ker so v narodu še pre-jreč rarvite zgodovinske tradicije. Vse fc> nI ves. V vsem našem narodu, tako jf srbr.kem. kakor v hrvatskem 1« slovenskem de'u našega naroda, te iugo-atovartska misel bolj ukoreninjena, ka-Iror pa v nekateHb njegovih stranka**-isJdh voditelifh. Pisec teh vrstic ie bil L ML v Sfbm. kjer se > prendCal da |e bil tamkajšnji narod fe takrat promet fngoslovenske mish* in narodnega, edlnstva. Ta narod *e že takrat vedel, da je nase trfedfofenfe gotova stvar. !AVo bi narodi odW^1 o nazivu. M se naša država že sedal imenovala Jocrck-sfavija. Prepričani smo. da se ho nas'a" država kliub službenem nazivu vedno Imenovala Jngmf svila. Prepričani smo. da ho ts nartv končno '▼brisal seda^ie-jgn. Zato WB ni iznenadilo, da fe bidl v ustavnem odboru zmagalo strankar-atvo. = PogatanJa na*e- vlade z culno-ahmcf repuNTke A vstr tlo so nadarinfe-Jo jutri v torek v ^e^gradn. Predmet razpravljanja Je vora Sanic o odornvi sekvestrov. o dvigi zaoore nasTh depo-tov. o plačilu zasebnoviravnfh teria\ev, ©hstoiočih med obo'esrransklmi državljani, o poravnavi teria'ev proti bi-VierTru avstro - ngisktmu erari«. Tz LJnblfane sta odšla k tem noiretanjem bančni ravnrtfeli g. A. Pranrcrrrfk tn >rta!n rapsJlske nov^odbe. NaSs \1ada najn-erava fmp.novati ?sr*r1 dele-jate* Erva od teh sta že določena ln alccr sta to jrse dr. L. Rakoflč, na§ po-aianlk v Vatikanu, ra M. Todoro^ič, na-Šefnlk trjrovinskcR-a odele^'a v ministr-gtvn za trgovino m Industrijo. <= Pogajanja z muslimani Dne 5. t. {S. je ministrski predsednik Nikola Pa-Đć pozval na konferenco zastopnike muslimanskerra kluba dr. Spaho. dr. Karamehmedovića in poslanca Vilovića. Pozajanja so traj&la do 12. Nato pa so imeli muslimani še sejo v svojem kluba, kjer so delegati poročali o pogajanjih z ministrskim predsednikom. Muslimanski delegati so zelo rezervirani proti javnosti in ne izdajo svojih zahtev. Oovori se. da zshtevaio noleg ostalega tudi to, naj se Jim kot odškodnino za odvzeto zemljo izplača 450 milijonov dinarjev. Ministrski predsednik Pašlć jo pozval muslimane na nasled* njo konferenco ob 16. K tej konferenci sta kot predstavnika zastopnika demokratskega kluba pozvana tudi dr. Davi-dović hi Voja Marinković. Od muslimanov se i. deleže konference poleg ostalih tudi Vi lovič in dr. Mrasnlca. Ker ia dr. Hrasnica znan kot najbolj ve$č poznavalec agrarnih \-pra5ani, se da sklepati, da se bo razpravljalo o agrarni reformi. !z dobropoučenlh virov se doznava, da so muslimani predložili ministrskem upredsednlku rvo4e zahteve, razdeliene v tri oddelko: Prvi del vsebuje odredbe, ki bi imele ^riti v vstavo In ki oo že večinoma zabeleže- ne v načrtu ustave muslimanskega kluba. Te odreube se nanašajo na versko in prosvetno avtonomijo, na šeriatska sodišča, na poučevanje verouka in ustanavljanje versko - avtonomnih Sol, na proporcni sistem pri volitvah v narodno skunščlno ter na notranjo ureditev države. Dmsn del rahtevm, da se ukinejo nepravilnosti v Bosni in lier-cesrovini, ureditev vpra*ania beshikov ia odšTcodnjno za kmečke naselbine. Tretii del vsebuje zahteve politično-praktičnega znečaja. Zahteve, ki so v prvem delu. vse^uieio pogoJe, pod katerimi bodo muslimani pomaga'.i v!*dl pri đnroŠaniu ustave, dmri del vsenu-ie no«r»?e za eventualni vsfon stranice v vlado, tretii rlel na se np"s^a na re-sarte hi iznremembe v noVraPnskth >-bdsh. k>tert zahfe^'nio muslimani, če M stopin v vlado. = rv-^lrifa^r?« n^hnarPt^ Fszmeftfve-na komisija v ?r''fn ie imeli 4. t m *e4*x na kate**! se le ramravltule * rwn<$alHetah evaVn^cPe. Olrde rotm in načina «vaV«ia-cije se d-'e*«ti Se »f«o wv>r»r»Tmril. = rtalHansti sosf«,,* ari Nltem 4. t w. Ie snreffl iri"In h a Vi** nroff aot'iem wn fs*»nfcVfl \ri«v>^? ?oT* v C^.-trfoHe^Htn'^rn. Cs^onfiHc t^ nor^Čn!«. i> «v,»v»' nrn#e«/Nr v-.-«-« \-i Vot S^h »+nnff1 r»*-ed i»ier»e* T> TV><*rv»rmV «1,iXAirU TvVafffvtl ^»Vl nrwl3nnf Vi ta fa eW*«^ zavrel 7« arive-l«n jnslov§nsVni e^'^Vov na aem-5Vu> unfvfrvšk ie aomirit ipvnnsf nn-fora ra^r^'^ra v vrf^^^rnm »**rro-'•nr?ve«, Poslanik Te rartr«.^? fv-.to**? v Wemc?ff1, |pr»^rrvW1 o wara-v-r»4T» n^^ter^^aii vr»tr»^ In zatrdi, o*« ie sveir^*al aem-sTrfm dijakom: sprejmite Jucmslove^e. ker oni niso šovinisti. Jugoslovenski rfl-Jaki so mtelicentrn in namerni. Poala-nik von Koller se sklicuje na nekera PTofesorja v W0rzhurgu, ki mu fe pisal: Po^lilte nam mlade ljudi Jugosloven-skega naroda, mi jih bomo tpreisJi kot prijatelie*. O kakem antaironizmu ne more biti govora. Več ju«oslo\*enskik dijakov je preživelo celo božične praznike v nemikih družinah. Poslaništvo v Beogradu ima zadoščenje na tem, ker se ni noben jugoelovenaki dijak, ki je hote! studirati v Nemčiji, vrnil, ne da bi ga bili spreieli. Poslaništvo bo skrbelo še nad al e ea j u gosi oven ske dijake v svrho vzpostavitve dobrih odno-šajev med Nemčlio In Jugotlavijo. a« Gustav Fierv« nem sitim socmri-stom. »Victoir« oriobčuje članek, v katerem raklinia Oustav Herve nemške sociaMste. naj stopijo v vlado, kar bi pomenilo pomlrjenje mod Francijo in Nemčijo, Herve pravi: Nočemo varati nemškega naroda z trpanjem, da bo uničena versalllaka mirovna pogodba in da bodo Francozi pozabili na svoje zahtevo napram Nemčiji, ako vstopijo socialistične večine v vlado. Če bi zavezniki v kabinetu videli Hudi. ki garantirajo za republikansko razpoložo* n*e in svobx;doml«elnost. H mogel ta kabinet doseči mnogo olajšav versajtl-ske mirovne pogodbe. Ako socialisti niso popolnoma Izgubili političnega duha* bi mogli doseči v doglet strokovnjaka 7elezni?ki nadzornik Avranao\i^ in za pdbe ae fe na arrenara izobesila "a^a zastav«. Anrleži, Italijani in rVaucozti se že rnl^li. — 7»1'on o Vomoe*enoi sorP^č. 5talni zakoprKlainj svet pravosodnega ministrstva ie Izdelal zakon o Vocrmetenei sodf*č na^e VraMevine. V tem sverr se nrha^a rrtdi <*r. M?l-kovIČ, dekan InridiČne fakttitete v Subotici. ♦ef'e-n. M?pi>tr?erv^ za trro".*Ino in in-dfi*+n'o ie v snrvrazumu s nrosver^Im ministrstvom določilo, da se izenačifn plače u^ffeuam na rfrovskih akademijah ln rrsAWslrih šolah s Mačanv dni-gih .sre>dn^*ol0Vfh profe'fc m rovf'nn? ar«*fflf^, Mtnlst^^'o za Š*rt-m" Ri m^e ?e f^tno,!^« r»r*sebno Votnl-a^»r» nrecr^drrvnf ndnošate v našTit r«t-dar«Vih ?n gozdnih «redi?čHi. da na li- cu mesta proučujejo stanle teh nod-ietlj . — Nabava telefoosl/1h po*rc'^-5čln. Ministrstvo za po^to in brzojav ie pri budimpešatnskih tvomlc^h naroČilo ve-čje množine telefonskih aparatov in telefonskih potr^b?,:;n. ker se »pnža preccJSnJc pomanJ\3-nje tega materijala. — O novem voznem re''u. Mojstrstvo za nrontet ie za 9. t m povabilo zastopnike vseh Železniških ravr.a-teiistev v kraljevini na posvetovanje o novem voznem redu, ki H «fonil v veljavo dn* 1. iunMa t. I, in bi nehal veljati dne 30 mata \9?2. — *oed»feH! v Jomstarlil «o si ustanovili ortr^nlzac:«o. VI se zrive »?a-veg špeditera Tngoals^ i!e« in Ima sedež v Zarrefra. Ho začetka marca le nr!-stonllo dd članov. Načelnik > g. Ha-dcer, nodnačel^fk v. Vb rt. h iafari so prlčcfl *vr>fe gia^^o -^^rd-t-r^-Vo-ea-ri^ki viie*nlk«, ki izhr^a vsak teden ^ot rma^Kra pr't^ra znvTe*>^Veira srro-Vnvneva Usta »Trsjovae<, Ma ustanovnem zboru niso h;ft zas^o^^ni Soedlterjt iz SrWle PačnnaiA fa na nn*h nristop in so flm rezervirali m^ra v odboni. — V »mravT monop^inv s 3. k*Vot poroča ».Tu^osiovenski Llovd«, fKfnti-still 300 nsineš^encev. Ver «n oes-**ni. — Pamafns m rarVr^Mn vUr?fr>. V «^edo. 0. m vrli v «a J>OTTri eerftvi v Peomadn nnr?id noče. da bi se v mejah ftaMjanske države dn:-gemu narodu odrekala pravica in svoboda. Italijanski gospodje znalo lepo govoriti o pravici rn svobodi tisti Čas, ko oblacajo Slovence s krivico in suŽnJofctjo. Dr. Pettanno-ve besede so v očitnem nasprotstvu z oblastveno zaščito lallstov. ki se razteza celo na sodno dvorano, fašistov, ki so eiavn! predstavite!!! italijanske politike napram Jugoslovanom, m Izvajanje te politike kaže. • da Italija komaj čaka trenotka, ko | raznarodi svoje nove državljane. Mardlnfiisiia spomenica. Spomenica, ki jo je novi ameriški irradsednik Harding ob svojem nastop« službe naslovil na narod, pravi*. Čuvstvo svobodnosti, neodvisnosti lil narodne zavednosti nam kaže ves svat obsfegajočo nadvlado kot nekaj takeg.a kar bi nasprotovalo vsemu, kar častimo, in zato ne more najti odobravanja naje republike. Razumeti moramo, da niti trgovine najt^js vežejo narode in da uihCe ns more sprejemati, ki nc daje. Ml na svojem kontinentu nismo utrdili svoje trgovine tako, kakor bi bilo to mogoče vspriČo na&lh virov in naših zmožnosti. V novem finančnem in trgovinskem ustrofu hočemo živah-peje delovati Ves civilizirani svet se |e preveril o nesebičnost! in poštenosti naše demokracije, ki ni nikdar mislila na odkrito volna nikdar na nasilno razširjanje ozemlja, ki ni nikdar apelirala na orožje, preden niso odpovedali vsi razlogi razuma. Naša najimenitnejša naloga ie. da se Povrnemo na vajeno pot Potrebne so obnovitve ln sanadie. 2clet bi da bi mozel to nospaiitt. No- botiemn narodu nočem dati povoda, da bi se vojakov?! proti nai... Mi a^mamo nobenih narodnih predsodkov, na poznamo nobenega duha osvete. Mi ne sovražimo, ne zahtevamo, ne sanjamo o nobeni osvojitvi t oroži em. Ako bi nam navzlic temn kdo vsilil vo'no. upam, da ae bo pri narodni obrambi zbrala vsa Amerika ln da bo vsak moč in vsaka že*a storila svofo dolžnost Ob tem bi nnsprofcrvnlo idealom demokracije, ako H skrbel del naroda sa osebni dobiček, dočlm hI aa drutri del žrtvoval M umiral sa obrano domovine. Ako bodo vsi skuoa! vrlih* svnlo dolžnost nenram domovini, ne bo nobene dcsorganiriclie našega gospodarskega. Industrijskega ia trgovinskega nstroja. V domovini ne bo nobenih težVih vojnih dolgov, nobenih ocrornuni bogastev, Izviraioclh ?* žrtev naših voiakov. OhŽatovanle storjenih napak pa nas ne sme slepiti soričo naiog seHanlostl. Kakor Vsi narodi, ki so trpeli zaradi vojna, stojimo tudi ml ored ladolženltm, » ki nam uteona nuni iati posum otaa/«a> Sokolski priznik © Logatcu. Včeraj sa js vkljub slabemu vremenu is obi'nerau dežju radovaJ osvobojeni lo-catec. Zjutraj ob je odpeljal iz ljub- ljanskega ciavneea kolr>dvora poseben vlak a Številnimi Izletr.iki, Sokoli in Sokolican?! ter velikim Številom civilnega preblva'stva na Vrliniko. Tn se ie ra kolodvoru takoj razvrstil sprevod, na čelu zastave sokol-akth društev Logatec in Borovnica, pred njimi fanfara Sokola FL. 2a zastavami je korakalo stare^inarvo j'utofilovenskeia so-kolsKeea saveea, za njim pa članstvo vseh ljubljanskih dru$tev, pr^oz teca pa tudi dnbro zastopana okoliška drufttva V sprevod« ie bilo kikia ?5n bratov v kroju in približno isto Število sester. Na Vrhniki se je priokus« Ša vrhniški Sokol z tastavo ter oddelek konjenice ljubljanskega Sokola Ne da bi se kaj ustavil, se je sprevod napotil prod Logatcu, spremljalo pa ta Je $e st?vilno civilno občinstvo. Med potjo je p-lčel nadati de*, kar pa nikakor nI mosln nniciti dobre volje in rarpoloženia teletnl-kov. Pred L^jratcen* ksmor so izletniki prtepeH okrog pol 11. nre dopoldne, se Je sprevodu prlkl|u?lt ie Soko' la Cerknice z aastavo la dru»i del sok.^ska konjenice. Lotalec saai si ja od*l praznično obleko S hI* so plapolala naie sastaje. Pred vhodom v tri to bili aoatavlleni mlaH z nanisl, sa trgu pri hotab Kramar js bil postavljen govorniški oder, vc* v zelenju, okroe nJega sa narodne noše ▼ polkrogu. Pred odrom sta bila postavljana dva oddelka bratov ia s enter Iz Lmratca v krojih. Ko Je priapal sprevod pred hotel Krama-, aaorfl )• prthalatočrni Iz tri SttvHno zbraatta domaCeea občinstva aavđušen »ZdravoI• Ko se jt sprevod ostavit, stopfl fs aa oder načelnik logaškega Sokola br. SmolcMsaJev kratkih besedah aahva-M aa it a vil &n poset ter izrazil svoje veselje nad de's tvom, da se ie po daevfh rob-arva vrana domov zastava logaškega Sokola. Za nit« Ie v imena stareHasrva hifft-slovensVtga sokoNkaza savera eovorll dr. Ravnih ar. Izrazil la v imenu taveza veseliš, da se js logaški 5okol vrnil v okrilja fngnalovenskega sokolskega savet«, eb-aa tudi upanja, da bodo v d oglednem ftasti tudi bratje In sestre onkraj demarVa-elj^ke Črte odrei^en{ in vrnjeni materi Juto-slsviji Vsi sedanji neodrescai bratje so sicer pokorni svoiemu sedanjemu zoapodar-iu, a bodo ostaK svesti sinovi matere Juzo-slavije. Zato bodi naš prvi poid-av In na5a ttevna pozornost obrnjena proti Jugu, prott Gorici. Trstu itd, Nalo*a sokolstv* pa je v Pivi vrsd, da se uresničijo ta nase želje, da se uresničijo upi bratov onkraj demarkacijske črte. Nai eTlj bo dosežen lele takrat, ko bo p apolala sokolska eastava ob obalih jadranskega morja. Sokolstvo Je te mora biti jedo našega državnega ln narodnega odinstva, f»to so njegove naloge velike in svete. Ko se je podpisala ranall-ska pogodba so plapolale po Ljubljani m po celi Slovenlii črne zastave v mak žalovanja nad izgub' j enimi našimi brad. Nslosa Sokolov bo, da jih od-ešijo in da z belo-modro-rdečo zastavo stre okove in verige, ki Jih tfaei'0. ?okoIsrvo je napravilo na ČeSkeni Jako dr?avo. pripravilo Je pot uje-dlnlenju. Tudi pri nas, kjer Imamo demokratsko državo, bo tvorilo Sokolstvo Jedro edlnstva. Zalo so aasi državniki uvideli velik pomen sokolske vzgoje in (rile so odredbe, ki ščitijo to vzgolo. To pa ne pomeni, da se sms tedaj Sokolstvo solnčitl brezde'no v tolneu vladfne mlloin". delovati mora naprej, trdna in vztrajno, dokler .te bo maščevana Ootpa ?Veta, porušena Ma-rodna doma v Trste Irt Puil. maščevano nasilje na Koroškem. OorHketh. l>rlmorskera m Istri! — Onvor dr Viadlmlrja Rsvnlhar-Ja |s bfl prektnlea aa raznih mestih z f.\-vahnlmi medklici w pritrjevanjem. aiv« starosta.brat Avgoat Krajfher je po kratkem nagovora, v katerem Je poudarjal potrebo, da mora kmalu prid dan, ko bodo tudi v Postolni, Idriji, fiortd h Trstu zaplapotale Šepet hale sokolske zastave. Izroči' zastavo logaškega Sokola zastavonoši br K o t a I k n. ki lo Jt z obljubo, da le hoče ohdrlatt aeomadefevano. rudi pravael. Fanfara Sokola II. Je zasvirala himno »Lepa naš domjovma«, ki Jo Je navzoče občinstvo jx-*lu*a1o razkritih glav. Ko je bi'a predala zastavo končana, se le zopet rarvU sprevod, ki fe krenil v TrornJ! Logatec kjer :'e hncl ganljiv nagovor žu^an g. Puniali, obdan od občirskih svetoval-cev, siVskih otrok in nj'hovih staršev. 7 z lep pozdrav se je zahvalil v kratkem nagovora v imenuj starešinstva savata br. dr. R a v n i h a r. Ni o se je sprevod vrni, zopet v Spodnji Logatec, kjer ;e bil razhod. Popoldne so sc sokolski izletniki vrnili zopet na Vrha! Narodno gospodarstvo, Strašna razvrednostitev Bvatrijske krone in pa \elika potreba po mobii-ril" sredstvih slasti tsl nAup inozemskih surovin, kare. |e ;jlačcv?ti na bazi tuje valute ali pa v tuji valuti, sili velike dunajske banke da pomnožu-jejo v veliki meri svoje delniška Klavnice. Tekom lanskega leta so vse več-Je duna ske banke prccej močro po množile svoje delniške glavnico. Pri tem jih je mnogo iskalo opore pri inozemskem kapitalu tako v Franciji, gliji, Hclandiji, Italiji. Ameriki. K temu Jih je navaiala na eni strani čelja dobiti zveze v inozemstvu, kar imj svoj tehten pomen ne le za gospodarstvo ir. za finance, annak tudi za politiko. Na drugi strani je bi'a merodnina živa potreba, ker Jnma ni bilo moč privabiti tolik'h Henariev v naročie bnnk Glavna barka »Kreditanstalt« je ponmožila lani svo; kapital od ?00 na .320 milijonov kron. »Bodenkrcditnnstalt* od 75 na 105 miliionov. »Bankvereint od 180 na .^00 mili ionov. »Cskfmiptcgeseli-schaft« od K)0 na 150 miliionov, »An-globank« od lco na 200, »Depositcn-bank^ od !cr» na 300, »Verkehrsbank« Od 121? na 17S. »Merkttr* od SO ra tffi miliionov, *Wjcner KonHiieizlauSai od 45. na loo miHJonov, »Lotnhard- in Eskomptebank« od 30 na 100 mPHo-ncv. To ie bi'o hrsko leto. Med tem Je drčala avstrijska krona vedno bolj navzdol. Danes pomeni 100 milijonov avstrijskih kron komaj en milijon IW carskih frankov in poi milijona holand-skih goldinarjev. V skrbi za zadostna lastna sredstva. Id so zavodom varna in zvesta, dočim so vloze nestalne hi se menjajo, ie letos že početkom leta zopet pričelo pomnožcvnnie delniških gldvnSc pri duna:skih bankalii Vodilna dunajska banka »KreditanMaltc pravkar pomnožujc svoj kapital od 320 na 400 milijonov kron, Dočim je ta zavod lansko leto dai eno tretjino novih t'el-nic ameriškemu kapitalu, ki je dobil potem zastopnike v urravnem odboru, »o se sedal naslonili na hoJandski kapital. Od pomnožene glavnice dobe itiri petine delnic stari delnIčar i dočim prevzajne petino deln'c holand-ska grupa po zelo visokem tečaju, ki presesra tečal ob času emlsiie za 4? »Kreditanstalt« ima v Aj^-J^terdamu že svoje prija tele v lansko leto ustanovljeni banki »Anutelbankc, Za eno pttlrio bo plnčatl holandski sk.;pini M milijonov kron, kar ra pomenja v ho-landskem iiovcu lc ^^0.000 bolandskth goldinarjev. Po irvedbi te operacije bo fmel Kreditni za\»od dtmajsJd s svoi'ml odkritimi rezervami Kastnih sredstev okoM ene mlliiirde avstrij5k1ri kron. Svota lo nebotjčn^u aH če Jo reduciraš na denar resnične vrednosti in vzameš Ic stod del za frank, postane mnogo oo-nlžnijša. Dejstvo pa le, da ae avs» ski finančni svet gihlje zck> živaiino. Na Dunau delajo velike kupčij. r;i borzi se vsak dan prcvrf.eio kolosalno vsote. V Avstriji le revSčlna volika. država Je zaplavllenn z dols:o\i in bankovci, a!I zasebniki »n tud', barke Imajo d^sti premoženja. V tem pogledu se ne smemo d.it^ »'»rit!, čenrav večno stokajo kakor berr 5 Iz »*avade. V tem vekanju leži namen. zis*em in ciljrr*?. Banke imajo poleg drugih vrednosti zlasti tudi močno posest delnic največjih In naibclJSlh industrij ter pp>-metnih podjetij. Finančna In eksrx r r. organizacl a Dunaja, ki Ima srečno lego, je mogočna. Avstnici Imaio velik vpliv na na§ promet s Češkoslovaško In Nemško. Brezobzirni so ln navzlic svoji raziedenosti IzkotiSCaJO s\*ojo vmesno lego. Rraniio usrešno naš k'ip-čliski promet s Čehi, ta.'co da celo paketni promet ne gre gladko, ar zelo počasno. Včasih so predr-no nagajivi, kak'^r se le baš zadnje dni ro~ kazalo, ko so zaprli naS železniški promet s Praro v trenotku. ko se ie otvoril vzorčni semeni v Pragi. Ml smo a Čehi wed rta vseh koncih nremehki in ponusfliivi. Nemcu Imponira le (d« ločna mo^atrwt__ V Lmbtjant 7. marca 192L — Rooresallfe za Koroška, Na sobotni seji drželne vlade sc le razpravljalo rndi o nemSkom terorhi Koroškem in o sredstvih, ki bi naj v bodoče onemogočila nadallna nenv ška nasilstva na slovenskem življu v Knrotanu. Po dalj?? razpravi • deželna vlada prišla do caklhička, da je treba podeči po represalHah. Sklenilo se je med dnieim: 1. Da se s:a\ i centralni vladi predlog, na! se zatvori nemška gimnazija v Ljt3bli' 2. da se odpravilo paralelke na državni renlki in glrrmaznf v Mariboru ter 3. se zspro vse nemške maniš':i-ske .Šole v LJubl'ani in v Mariboru, kjer je izid pravkar izvrScneua I skevna oblast tuli proti njim nastopila, — Pesniku Stritarja k njegov? 85 letnici. V sobotni seji deželne vlade je predsednik dr. Vilko Baltič stavfl predlog, naj se pesniku Josipu Stritarju ob priliku njegove S5 letnice nakloni častno darilo v znesku de* set tisoč kron. Predlog Je bil soclasno sprejet Istočasno se je sklenilo naprositi ministrstvo za prosveto, da dovoli Stritarju enako, kakor pesniku Aleksi Šantiču, častno pokojnino. Nadejati se Je. da bo ministrstvo rado ustrecio tej želji deželne vlade za Slovenijo, ki je obenem tudi želja vsega slovenskega prebivalstva. — Čehi In Stritar. Pesniku Stritarju je k 85 letnici brzojavno čestital tudi tukaisnji cehoslovaSVt generalni konzul g. dr. Otokar BeneS. — Vesel pokr i med uredništvom. Popolno opešanje avstrijskega denarja le privedlo do teca, da so fe zopet pojavila med delojemalci vseh vrst zahteve po zvišanju prejemkov. Delodajalci so priznali upravičenost pribolJSkov. Nameščenci te sami uvidevajo, da večno zvi nje piač vodi do poloma drŽave, občin, podjetij. Pri mezdnih pogajanjih g dunajsko obilno, ki so se završila pretekli teden, so zastopniki uradni-Stva sami izrekli, da izprevldevalo potrebo intenzivnejšega dela m da so pripravljeni delati mesto šest po sedem ur. Nanovo se le uvedlo vpra-šanie dopustov In določilo, da dr> pust ne presega za nob^neira uradnika letno dobo petih tednov. — Upokojitev uciteljstva. Ministr-atvo presvete je sporazumno z ostalimi ministrstvi odredilo, da imajo odslej vb! učiteljl(ice), svoje prošnje aa upokojitev s vsemi potrebnimi prilogami (dekreti, zdravniškimi Ispričevali i. t d.) opremljene vlagati potom svojih predpostalienih oblasti na ministrstvo presvete v Beogradu. — Ta odredba pri ta, da Je pravica do upokojitve uciteljstr ^ odvzeta zanaprej višim eolskim svetom — Naši profesorji povabljeni v Pariz. Koncem aprila bo v Parizu konferenca srednješolskih profesorjev. Profesorsko društvo kraljevine Srbov, Hrvatov fn Slcrvertcev Je dobilo povabilo, naj se udeleži te konference. Bržkone se Je udeleže trije delegati, profesorji iz Beojrrada, Zagreba rn Ljubljane* — Ka) Je z dnMrinfsklnif dokladama aa vpokofenee južne železnice? Prejeli smo v objavo to-le pismo: Društvo vpo-kojenoev južne telesntce vpraša tem potom obratno ravnateljstvo, kdaj da sečne Izplačevati nam priznane dra-glnske dokladet* Sedem let trpimo ln umiramo gladu brez vseh dravinjskih doklad v zalivalo za nase zvesto in po-iteno službovanje. Sedaj ne moramo već čakati. Zahtevamo, da nam ravnateljstvo takoj in brez odloga začne razkazovati doklade po vrsti, zakaj Izgovora ni več, da ni denarja. Imamo dokaze v rokah, da je ravnateljstvo državne Železnice dobilo denar in izrecen ukaz, da izplača takoj vse zaostale dolgove pri južni železnici. Zato zahtevar mo Se enkrat, da se napravi konec našemu taljenju, ter se nam takoj i splača :o vse in vsem dravinjske doklade. Odbor. — Umfrovflesi Je s pravico na penzijo, ki mu po zakonu pripada, dr. Žiga VoduŠek, sekretar finančne prokurature v LJubljani. — V A'aiiboru Je imenovan za pomočnika komandanta mariborske pukovne okrožne komande podpolkovnik Alojzij Srnec. — V Srn rje pri Jelšah se presen s svoja odvetnliko pisarno g. dr. šandor HraSovec, dosedaj odvetnik v K o* Je m. — Kap ga le zadeta. V nedeljo okoli 7. zvečer se Je polkovnik v pok. Ivan Polajnar poslavljal na Frančiškanskem mostu od svojega prijatelja, podpolkovnika Jevnlkarja. Na na-gloma mu je prišlo zelo slabo. Gospod Jcvnikar je hitro poklical izvoščeka, ki ju je odpeljal na dom v Komenskega ulici 7. Potoma je z. Ivan Polajnar umrl. Zadela ga Je kap. Polkovnik Polajnar ie bil svoječasno poveljnik dopolnilnega poveljstva v Trsti'. Bil je zelo priljubljen. — Pri Sv, Lenartu pri Vel. Nedelji je umrl gospod Ivan Kosi, nadučltelj v pokoju r 76. letu starosti. Pokoj njegovi duši! Vojni ubežniki. Narednik Ernest Berger pri godbi dravske divizij je pobegnil. Od svoje čete, 2. poni baon v Brčki Je d?*'e pjbe*nil redov Jakob Cvetko iz Sodencc, okraj Ptuj. — Izprememba poitnfn okrajev v St Vidu pri Zatlčml bi Veliki Loki. S I marcem se izločilo kraji Dolenje Prt preča, Vr* hovo, Martirija vas ta Steasnja vas Iz okoliša ooStneza urada Št Vid pri Zatieini ter »e pride!« okoHSu postnega urada Velika Loka. Hkrati «• uvede v krajih Dolsnje Prapreče, Vrliovo ln Martlnja vas dostavljanja poštnih pomik M sa. Dostavljajo se bo vsak dan razca nedelj. — Delo v tiavnl LJabijajtiAni strugi. Valed ugodnega vrdmena zadnjih štirih tednov se je dele pri nabreznih ildovih v tej strugi nadaljevalo. Ostala dela se pri eno izvrševati takoj ko bo do ve delavcev na raapolAgo, — Delo na stavMeeth. Na par eUv-M frči h se je delo se Jelo nadaljevati. V te| stavbni sezoni se bo potrebovalo o kolu 50—100 zidarjev. Sleer pa ae do-vata stavbni materijal: opeka, kamenje in pesek ter les. Snaženje in ometa vanje dograjenih Hi, ki so se med zimo sušile, se prične tekom druge polovice marca. — Brei laasTetijave js Sv. petra nasip od Zmajevega do Sentpetrskega mostu, kar ni za prebivalce hi* v bret-raeeecnih nočeh prav nle vabljivo, za razne >ta!nne elemente« pa kakor nalašč dobrodošlo, Torej: S—4 žarnice na ta naaipl — Zadnji aiviaaai semenj je bil irredno živahen, in eieer tako glede konj kakor goveje živine, r.l*ti I^po rezanih volov. Promet na ecjmifcru je bil iaredno velik in >kupčija< sa |e ra kupee kot prodajalce dobro obnesla Da je pri§V-> na ^e^era tudi mnogo zunanjih knpeov, ne nmo sa.no po sebi. Toda n*A trg ne bo imel od teh >pitanih« volov nobenega haaka, ker gredo kajpada — drugam! — Zlikevstvav. Neki zlobne* nam vsak dan raz desko preti tiskamo trga >Sloveneki Naroda Ta hudobija zasluži najatrožjo otv 1 ;l>o. ker spada tako dejanje p!enik Fr., stanuj na Rimski «»oati it. 9. je noli-eftl ovadil, da mu js bilo v noči 4. marr«a 1921 vlomljeno v drvarnico in ukradeno iz lata 85 1 petroiaja s pločevinasto posodo vred. Škoda znaie 500 kron. storilec nesnan. — Tatvina dofariev. Iz Zagreba favTJaJo, da Je Tmasta Štefan. 21 let star. krojne, nizek in vitek, sumljiv tatvine 2000 dolarjev na zagrebškem kolodvoru. 8 seboj Ima 820 dolarjev in je odpotoval cea Karlova«, mocroč^ v ljubljeno. — Stekel pes, Ia Metlike nam pBejo: Ta teden je popadel v Metliki stekel pes *ri osebe, dva mofcka in eno šolarteo. Vsi trije so šli takoi v Pasteurjev zavod v Zagreb. Lastnik psa je neznan. Tekom enega leta se le že park rat pojavila pri nas nasia steklina. Vidimo tupatam kakšnega prav starega psa. Naj tih gr^podnrji pravočasno spravijo na drugi svet, da ne bo podana vedna nevarnost oasje stekline. — Izgaha denarja 87.000 K. Lah Fran, posestnik is Fare St 19 občina Bloke je dne 16. februarja 1921 na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani izgubil crno nsnjato listnico, v kateri se je nahajalo 27.000 K. Denar je obstojal iz 6 4 4009 K. ostalo pa iz 400 kronakih novčani c. V llstniri ao se nahaja i i tudi poStnl iv*eepisi: eekovni kuponi in računi različnih trgovcev. — Poškodbe la nesreče. Treovec Blaž S t i m e c iz Ljubljane si Je dvakrat zlomil nogo na r>cimu v Celju. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Delavka Alojzija Vozel v rudniku Trboveljske premogokopne družne v Zagorju si je pri delu zlomila nogo. — Posestnice sina fz Strug pri Pibnici Antona BoŠtljančiča Je v nedeljo po neprevidnost! ohs treni z dvocevko njegov brat. Težko ran'enega so prepeljat! v LJubljano v bolnico, kjer je Boštljančlč umrl. — Koza v Zeleni lemi. Pri drutinf 9a-Infk v Zcleal }amf st. 7T>, so se pojavile kosa. Repertoir VareJnega gledališka Lfatljani. Drsal: Ponedeljek T. marca: Golgota. Rti 0. Torek, 8. marca. Zaprte. Sreda, 9. marea Bajka # volku. Red Đ. Opera: g. Julija Betatta. Izveo. Ponedeljek, 7. marca. Zaprto. Torek, 8. marca: Tosea, Ped C. Sreda, 9. marca: Mlgnon. Red D. — Goetovaaje g. Jali)a Betetra. Koliko let je. od kar je rajnega Fr. Ger-blča najboljši gojenec stopil med osob-Je slovenske opere ln koliko let, odkar je bil ta čudovito nadarjeni, s izrednim str redke oblagodarjenl slovenski pevec nas prvi operni basiat? Samo 17 let je, odkar js Jultj H e tet to nastopal na našem odru. spooetka tudi kot igraloo in solist manjših bf»&ov4kih vlog, a od let* 1905/6 dalje že v največjih partijah. Njegova velika muzikalnu inteligenca, prekrasni, mehki, prožni, obsežni glas ter živa igra ao mu biie odlike že takrat in odšel je na dunajeki konservatorij ter je bil kot absolvent takoj angaževen za •olista na takratno dvorno opero. Tam te ostaJ doslaj- Opetovano je .-..*-!<. val v Liubljani na koncertih, na naS^m odru pa je po 14 letih v petek in nedeljo nastopil zopet prvič. Zapel in zaigral nam Je Lotaria v Thomaaovi »M i g n o nc rsestransko sij.'no. Njegova pevska 'umetnost atoji dfine« na viaku, njegov ^!«a jo plemenit bron, nic^of» ipra rio-vr&ena. Kako g. n C tet to iaano izgovarja tekfct, obvladuje z lahkoto vifiins in nižine in kako rnšoniia ii vsakega tona toplota in čustvenost ki oo«rja, js rooj-atisko. Za lirike spevna basovske partije d^nea g. Betetto nima tekmeea ne le v m /atriji, novo ae daleč po osrednji EvropL Publika ae nm ja Isredni u*itek zaljvaljevhla a najviharnoj. im ploskanjem in vrklikanjem. Sno^nja prelistava je bila robce prav dobrr.; v prvi vrati ae je odlikoval Bmoviko^ ork«»ater, m<°*\ sollati pa gdčna. T h i o r-r y j e v a. ki jo v petju oprav aijnjna in g. K o v a e, ki napreduje od vloge do vlogd. —t— — Rzzsfftva kipar^kr* oanutlov za palačo Trboveljske preinoeokoone družbo se je otvorila v nedeljo dne />. t. m. v umetniškem pavillonu v Latermanovem drevoredu. Razstava le vstopnine prosta In je odprta dnevno do četrtka 10. t. m. od 1-5. do 17. ure. — H!ahol fz Prage isvlia. da izvrši SVOTO koncertno turnelo i>o logosla-vlji v mesecu majnfkn t. L VrHrl se bodo koncerti v vseh vrcTh mt<(^ .Tti«:o^Iavije. Za 15. marca nsoove^nni koncert toreI odnade. V LJubljani se vrši koncert na'br?e 15. mala t 1. S oinolifiifJs — n. pokraJinsfcl riet Jnsrosfov. $of(oi. ^*»ve7a se vr5i leto? v Osijeku in sicer 27., 29. In 29. iunija. Priprave so v teku. Razpravljalo sc Je še o nekaterih organheacnih zadevah, predvsem va*en r>a je bil skico, da se v svrho izdajama sokolskih broSur itd. ustanovi Jugosloven^ka Sokolska M^flca. zadruga z omeieno zavezo. Delež znaša 100 K. — I. Ingoslovcffskl vsesokoi«kj zlet se vrsi leta 1922. meseca avgusta v Ljubb'nri. — Odbor ova seia JnroFlover»sJre Iflua mu h nfifffife. «*- PukItI va?<*r. V» e^aat v LtnM'ani ? prire?*^naVo t^^or^^no dm^ivor v *ohom rveeer v veliki dvorani o^leirirkcnra do-ms Vrn«r«o utne^i v^#r. k1 «e jra ta ndttlAfila. akoral r»oVo*f«n-ilr»a m^ka 1-fdonita in ?te\-ilro a »rodne ob^in«ttvo. Me^ nri-^nrriTrni mrv*« onsvlli ^e^^ln^rra pr^daerlnika drla. VilVa B a 1 11 8 a no-ven>nika *a pravo9orlftre drta. Vladi« miri» Pnvr:ih»r1a pr^dsodnlka v!5j(?ara de*el»?eca aodi*e^ T. K n v e" n 1-k a, ra*:toon*k« rnr»*tne obline mac rnr-natftlta rlr. Vib'utlna. T a r n I k a Itd. Predaednira 2en«Veca telovadnega dm^tva gp. ^nnnnii Franle dr. T a v -carjeva «e v nr:?renib bep^dah po-rf*rf»vi!a make roate, noriarinio? inkr*^ nf* bratsko ljnb-*zen, ki jo mie Rlovon-ei napra-a veTikemn, a -edej foli ne-fr^Amn rnr-k^rnn narortn. V ?m<-nu >T7'u!keaa Krn£Va<: ta govorila ga. Te-rezina Ar J e a k e v a, aajpif AhJoa da ara^io rtiski b^*ma«! vaa^ei raei?nati a »kremno slovanske pevio^fe. Podored-sedn:k ni«Vr-;a kmfka g. »t vnt"V-\ k novemu SMienlo ve"V^ dezaokraraka Puai-la kot altna 7Ri*itni^^ vaeb PTovanov. V imenu T?u«ov *ta ae va ^T.f.f>^ 8^r*''vn zahvalila g. A n '1 t ! f p r g k i in vsa-arllilVi prof>f*r»r B 1 1 i m o v 1 ć. Profesor HiMrnovi<* is govoril, flacd le v Lfub-ljanl »ele od r^5*»oea septembra. lepo gleoko slovep.^?5r^. kar je vrbuiiHo v»-b'Vo rvozornog♦ P^leg godbe Dravske divili*e sta skrbel* rS. pevske In orlaa bene torke fdena. Kopatova in tra. Markova. Veeer ie tl?a?ne napel in >ženskemu fa'orarlnemu drnatvu« Je na tej leni effredftvl le eastltati. — Pevak" zbor »Olatkeae Ifatleee. V torek, dne 6. i m. akurvna pevska v«^ ja sa K*a*an zbor ob 8. zvečer. Polno-itevilno! — Odbor. — P»v«ke irn^rvs >T^f-ih!laBak3 Kvam«. Psnsftnja skupna vaja odpade, ženski 'ihor v «redo, wro*iki v četrtek zveeer ob obi**atrsih urah. — Odbor. — »Slovenska dijaška zadruga ▼ rVeea ae »Naprednemu In vosoodar-tkema dni^rvni za ?enrr>etersfTi ln kolo-dvorsk! rtkrat* naitoplele zahval jule za podnoro Ition K !., katere nam Je imenovan^ iruftVO, zaveda'o? se le-fcavneva gmotri^va no1nSfjfa. v katerem se nshaiain fnkafsnn »Vsdemiki, veft-avMliite iraklQnllo. Oibof. nalnouzjša poročil VOJAŠKA UPRAVA V OSVOCO-JENEM OZEMLJU. — Beograd, 6. mnrea. Kraljevska vlada Je sklenila, da se vsi krail ki nam pripadejo po rapallski ro-^odbi. za&asno poetavlio pod volaiko upra v o. IZID OBClNSKIrl VOLITEV V BEOGRADU, —d Beograd, 6. marca. Danes so se v Beogradu vrSile volitve v novo občinsko upravo, ki so se končale takole: Za rad'kalno-dcrnokrrit-sko Usto to rlasoralo 5543( za komunistično i?075, ta renublfVansko 372, In za socijalnodemo*kratsko 650 vo-IBcev. Potenrtnkem so zmagati demokrati ln radlkalcl. Predsednik občine je postal Pobran MItrovič, podpredsednik ra Bora Paicvič. OGROMEN P02AR NA KRASU. — Trst, 6. marca. Po m^f nn X. t. m. je nastal p^ar v smeri prnti Opatiemu s*Iu. 7a^rln ie goreti trava, gozdiči, nasadi. Po2ar se ie strahovito ra.ršlril in naoravtl na prostoru kakih prt kvadratnih kilometrov oeromno škodo. Ljudje so hiteli z vseli strani, da hI DOflrasili, na * niso upali prav blizu, ker so sledile eksplozije za eksplozijami, katti fta-iiianskf oblasti se ?e sedaj ni zlfubllo da bi bila počist'Ia te Vraie in spravila proč nevarne eksplozivne stvari, "»točasno je bil po,*ar na OradiSču, ki le noepelil p«>slonfa v vrednost: 40 000 lir. Kdo požira?! TKI PJyO KRATKA VfKITE T 8AN REMTJ. — San Remo, 5. marca. Opoldne je prispela torpedovka >Paloctro< s truo-lom kralja Is'ikite. Truplo ©o pmrtHjMi v mako cerkev, kjer *o j« irooetavili. Ki ki ta je oblečen r narodno noso. Na* vrx>e je kralj Viktor Emnnuel. kraljica-bči, družina pokojnega. Poftlo je okoli sto crnogorskih oficirjev, ki so ilh sprejeli kralfiea Milena in prinra Danilo in Pftev. Oficirji so ponovili svojo rva-atobo Orni gori In odžli s klicem: >21-vela Orna gora!< — San Remo, 6. marce. Pogreb kralja Niki te ae je vršil danes z ogromno udeležbo. Poroča ae. da, ko Je umirr.l, se je spomlnfal Cme gore in zadnje nje-pove b*»eode so bile. ^'Im in me po-kopljete začasno v Ttali'i, dokler ne zmaga pravična crnogorska stvar. Beg blagoslovi ip podpiraj mois nesrečne Črnogorce! —d Pariš. 6. marca. Trunio pokojnega kralja Kikite bodo najbrže prepalio li v Geti nje. ATENTAT N4 SOD VIKA DR. MA-GOROVJČA. — Pazin, 6. marca. V petek zvečer Je začelo gor«t> na okra1' sodišču v sobi s nka dr. Macoro-viča. Prihiteli so hitro Ihidle. ki so zapazili og-enj In pocras1!!. Pri tem so našli v sobi bombo, katero so tam položili ta!Isti. ki že dolgo časa ra-sledn'ejo dr. Magorovlča. Neki Italijanski odvetnik ga Je bil napadel že pri neki razpravi v Puli, da plSe v Italiji hrvatske zapisnike s strankami. Fašist! so tra hoteli obiti v uradnem prostoru. GROF KAROITI ODPOTOVAL V JUGOSLAVIJO. — Firenze, 6. marca. ' ^erad ie odpotoval grof Karolvi z družino v spremstvu karabinierjev proti meji. Orof Karolvi je bi! izrekol željo, da hoče odpotovati v Jugoslavijo. Oblast ptu le ustregla In ga odpeljala proti julijski meji. — Trdi se. da Je bil v stalni zvezi s korrHinističnim mednarodnim gibanjem, da fe Imel poino denaria, sorefemal le penroeto-ma tuje osebe, ki 50 potem nemudoma odpotovale ln zagotavlla se, da ie zadnje Čase dal komunistom velike svote ter da le tako znamo sodeloval pri zadnjih nemirih. (Treba bo tudi pri nas paziti na Karolvlfa in ga poslati tako! preko meje, čim se !z-kaje upravičen sum, da je v zvezi s prevratnimi elementi.) LONDONSKA KONFERENCA. — d Pariz, 4. rrrarca. Londonski poročevalec Agence Havas javlja: Nemški izvedene4 proučujejo nameravane represalije fn njihove posledice in pripravljajo odgovor na Llovd Oeongove pripombe, češ da neki davki na Nemškem v primeri z istimi aneleškimJ davki ne zadoščajo. Poleg tega se nemški strokovnjaki bavljo 9 proučevanjem vprašanja angleške mtmere. da bi se takoj uveljavile in uporabile sankcije. Instrukcije, ki Jih Je zahtevaj dr. Simons, pridejo najbrže v nedello. Mogoče Je, da se v ponedeljek predložijo Nemčiji novi predlogi. — d Berilo, 6. marca. Londonski poročevalec »Đerliner Tagblatta« javlja, da je minister dr. Simons včeraj Dopoldne odpotoval iz Londona. Sodilo, da je odšel na letovišče Lloyda Georgea, da bi se Ž aim neoflcljelno razgovarjal. To deistvo je v vseh krogih vzbudilo veliko presenečenje. V Londonu sodilo, da jt še vedro mogoče, d« prida 49 poorvnava. INSTRUKCIJE ZA NEMŠKE DELEGATE. Bcrolin, 6. marca. V včerajšnji seli parlamenta Je kancler lebrcnbaca podat kolikor dopušča polo?ai, izjavo r> instrukcijah, ki so jih dobili nemSki delegatje na pot v London. S;monsn je bilo izrecno naročeno, da r,c podpiše nobene obveznosti, ki N ie nemšld narod ne mogel izpolniti. Na tej faistruk« ci i ns s*nri vse mogoče za dosege mnz'imi Prepričan .cem, da bo nenv .^ki narod svest podpisu svojih Jelc^--t'^v, ako se mu d njo pocro'i ra to, kar more dati Ncmcijru ravnotako pa bo nemški narod zvesto itai m golimi de- i?2)ti. ?ko odrečdo PodpU za nlitevm al bi bile neizvedljive. V-^e stranke, razven komunistov, so i^'"a\iJe, da so nnrl^Vi noiroii ne^preml'ivi, vse stranke, ra7^/en n*»cijonr«Trev, so ra to. c*a ne opusti nobene poti za dosego sporazum^. fondon, 6. marca Med T on.^o^om fn Parizom se menjavale neprestano brzojavke. V dobro pod učenih kroglk nr?»\rio, da 'mr'o ncrr^kl drleeafe ?e v žepu nov oT-otinaJrt in da ie sc^an'e trenotno delovanfe samo »carnrnjfsee«. Dvom; ae. da N mo^li no\i nom^.1 predlogi ra'lovolu'ri zaveznike. TTna na se, da da;o nodl-^o ca razgovor v svrho zbliževanja obeh vidikov; FRANCOZI ZAPUSTILI KOTOR — Becnrrnd. 6. ntarca T^ Kotora Javi'njo službeno: Poveljnik francoske gamlzl'e Planca. Je dne 5. t. m. s svojo posadko vred zapustil Kr.tor. ODLIKOV4V.TF! DETO A fTJE BEOGRADSKE OBČINE. —d Rcograd. 6. marca. Francoska \ vlada »Klub zavezniškega edinstva« In ; pariški župan so priredili delegaciji i beo^radr;ke občine <*o«»ten banket. Kara-1 jovanovlć je bil odlikov-nn z redom čast-j ne legije III. razreda, njegovo sprem-I ftvo z :«tim redom IV. razreda^ i KAKO ITALMAN! DEMFNTTRATO VESTI O DOGODKIH V TRSTU IN POSTOJNI? —d Rhn, 5. marca. Vest gra-šlcega lista >Tagesr>ost«. da so v Trstu fašisti zažgali nekaj poslopff Slovencev ter da je doSlo v Postofri med prebivalstvom in ItnJManskimf četam! do spopada, je brez vsaka podlage. ARTILJERIJA PROTI DELAVSKI ZBORNI CL —* Stena, 6. marca. Včeraj je pri Sle te do bojev med fnMsH in komunlptL 8!ednji ao se zabarikadirali v svoji >Ca*a del Popoloc, kler Ir.va svoj sedef delavska zbornica. Streljalo se je sera in tja. Ko karahinjerjl niso nic opravili, Je priSla artiljeriia * dvema gorskima topovoma in razbila a/lavna vrata ln spodnji del poslopja. Na to so začeli prihajati Iz poslopja ranjenci. KaraMnJer-ji so r*e uklenlll In peljali v zarore. Na to pa so faM«ti pridivjali v »Caeo del Popokx in jo zažgali. Poelopjo ja t gorelo. SOVJETSKE BARTTCADE V KRAJU VTVCI. — Firenc, C. norca. V kraiu Vlnci (rojstni kraj Leormnla Vinclja) so prevzeli vso oblast v svoje roke naj-ekstremneiši elementi. Napravili ro velike barikade In nihče ne more iti te skozi, ne da bi ra ustavili. Vsakega pro'&čclo in postavile rtred aodlsce. kt poalufe na treru. Kon?nni«d i«nrnA?je vsakega n« tanano o nlT'ovi poli tirni pripadnosti. Sedai ie od^lo proti >sov-jetski oblasti< v Vlnci fetevibio vojaštvo. V TISK HARTVPfOOVV! POPLANICK V PARIZLT. — Pari k. (?. marca. Ka sploh komentira cnsooiaje Hardinravo poslanico simpatično. Zlasti mu Izreka hvalo rani Jasnosti ameriškega s'allsra n.^nram Nemčiji Nemčila Je 0Trr»*a'a kulture, rofcili so io znve7niki WiIson ja hotel nadilfe sodelovanje .Ti^'injenih držav v svetovni politiki, Hardlng pa r-ravi, da to ni mogoče, kar na ne izklicuje sodelovanja v vseh onih smereh, ki hočejo varovati mir. V arlavnem ie r>o * lani ea zadovoljila Francoze. k*»r na vsebuje nikake take izjave, ki bi mogla dobro služIti Nemcem bal *edai ko stoje v Londona proti Francozom in Angležem. PROTTBOI 1SEV1ŠKE USTAJE NI? — London, 4. marca. Pa^es Je dospel sem5-:al Krasin. ki ie izrazil svojo nado, da se anelc^o-mska trgovinska pogodba podpiše v najkrajšem času. Izjavil le, da mu o kaki revolucij? v Moskvi aH ' Lfeni-novem begu n? nfčesaf znaiteira. VSTAJA V KRONSTADTU. — d nlelslngslors, 6. marca. Tu se razširjene vesti, da so re mornarji v Kronstadtu polastili vsega otoka in da so vse tamkaj nahajaioče se komuniste polovili in usmrtili. Po drugih vesteh se le v Kronstadtu osnovala pod pred-sedstvom generala KozloA'Skega začasna vlada. JAPONSKI PP^^TOLO^ASLED-NTK. — Lendon. 5. marca. Japonski prestolonaslednik Je včeraj na krovu vojne ladie »Kancrri« odpotoval b • Vokahame na Ancicško* 4. stran. ,»LO\'d«Ki NA^OO", a** 8 marca 1021« 54. Štev. Gospodarski; uestL — Načrt odredbe o devizah in TaTntaii. Iz Beograda poroO-ajo: Načrt odredbe ki jo je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo o do-yizah in valutah, je ožji finančni odbor ministrstva na trgovino iz bremenil le v nekaterih nebistvenih rovkah. Naredba se predlo?! finančnemu ministrstvi:, da jo prouči, nato pa se odpo&jc v odobrenje ministrskemu svetu. — C Napoved &t odmero ori-etojbtnskega namestka, S 1. januarjem 1921 se ie pričelo osmo desetletje za odmero pristojbinske^a uarrsesrJca. V to svrho se mora vsf pristojbinsl remu namestkn zavezana Imovina na novo nnpovedati na.fkas-ceje do konca aprila 1921 pristoj-blnskemu oddelku finančnega okrajnega ravnateljstva. Ako se napoved ne predloži pravočasno, je plačati pristojbinski najrtjstek v dv j znesku za celo osnio desetletje: tudi se more zamudnik z redovnimi kaznimi prisiliti v naknadno predložitev predpisane napovedi; rudi zavezanci, ki sc bili do zdaj namestka opro- 1 ščenl morajo predložiti napoved in oprostitev za osmo desetletje vnovič izposlovati. Napoved je napraviti na posebnih tiskovinah, ki sc dobe proti povračilu nabavnih stroškov pri vseh davčnih uradih. Vse drago je razvidno iz naredbe ministra financ z dne 31. decembra 1°20. St. 14.064, Uradni Itsi it. 4, katero Je dobiti pri upravnistvu Uradnega lista po običajni ceni. Prizadeti krogi se v lastnem interesu ponovno opozarjajo, da svoji dolžnosti nemudoma zadoste, ker se posebru posivi ne bodo razpošiljali. — £ Na državni kmetijski soli aa Grma sa priredi petdnevni sadjarski rečaj od 5. do 9. aptiia t. 1. za kmetijske mladeniče v starosti od 17. leta naprej. Pouk bo eoretičen in praktičen. Tečajniki doba prosto stanovanje in v oziravrednih sluča-Jlh rudi prosto hrano. Proinja za sprejem v tečaj j* poslati do 23 marca t. L mi ravnaf^l.stvo drZavne kmetijske Sole na Grmu pri Novem Biti tU. — g Na drzavn! ktnettjskl Joli Grmu se priredi petmesečni vinogradniški tečaj sa sinove vinogradnikov in vtnlČarjev. In sie^r meseca aprila, maja, runija. septembra n oktobra. Tećaj sa aač^e t 1. april m t. L V tečaj se sprejme do * mlade nlčev v starosti od 17 di> JO leta, ki so končali z dobrim nteek^m tiudsko šolo. Tečajniki dobe brezplačno brano, stanovanje, pouk 1» mess 50 K nagrada. Poučevalo se bo: vi-r.ogradništvcs kletarstvo, sadjarstvo, živinorejo, pridelovanje k t me. spisje in računstvo. Prolnfe, katerim je priložiti rojstni lisi ati domovnico zadnje Šolsko Izpričevala sa zdrav- niško izpričevalo, ie poslati do 23 marca t. 1. na ravnateljstvo državne kmetijske Sola na Gniui pri Novem mestu. — g Švedaki monopol za vzlgali- se. Vačina akcij Kasselske družbe je prešla v švedsko posest. Ta družba ie na to nakupila tovarne v Anhaltu. Ah-au in v Odanskcm. P*ehod večine ak-eij največje nemške tovarne vžigalic v švedsko posest bo služIl v to. da utrdi vžigalsko industrijo, ki obvladuje svetovno tržišče). — g Gospodarski položaj na Hoten d si em. Iz rk/nih delov de/elc prihajajo porodila o zapiranju tovarn, sied temi so zaprti znano kakao tovarno Van Houten Vrše sa posvetovanja v edpomoč kiiai. > BOR1C 4 Pra&s. 5. marca. Devize: Amsterdam 2678.50, Reograd li.1.50, f lin 125.25, Buk)rt£ta 105.75, Sofija 03.50, Curih 1288.50, Milan Jftl Pariz 562JO, Londoe .*H Nevvork 76.25, Dunaj IOJOl Zagreb 53. Varšava 8.37. Budimpešta IS. Valute: Jngoslovenskl dinaru 304*10, nemške ma'-fcč 125.25, rotrmnaki ieji 105.75» bolgarski levi B0.25, Šviearski franki 1283.50. italijanske iire 380, hraAOOskl franki 550.5*». angleški funti 30?, ameriški dolarji 741* w%i.trljvke krone 10.20. aoijskt marke 7.37. — d CurfK I marc*. Devize! Bei Ra >.67V», HoUndlja 205.25. Nevvork 598 London 1331, Pari« 43.05, Milan J1.97S. Hruseli 45. Kodanj 103.50 Ssockliolai Kristijani]«. 9t>. B • not Al res 2! 5 Madrid 83, Praga 7i50, Varšava 065, Zagreb 405. Budimpešta 1.40, Bukarešta 8.15, Dunaj 1J0, avstiijjiko krtine 0VO. Od tedaj, ko je naš narod losev ifel. da se je oslobodi! tujega jarma, se je počelo na vseh [»oljih fosp darilcih pridobitev buditi livo stromlje-nje za čim popolnejša Sfiian ipt ijo od tu ga kapitala. i'udi okolnosti, katerim ai-smo mogli izogniti. bilo naso la-časno življenje vezano na ekonomsko silo nekdanje monarhije, tako da smo v teku dc&etiet*^ potrebos jlT skoro uerojs.A© sile. vztrajnosti ln modre previdnosti, da sc nc bi naše tako maloštevilne institucije spremenile v popolnoma tuje ekspozitur©. In sedaj, ke se je posrečilo nevarnost odstraniti, so se za! naši zavodi, nekateri več., nekateri man! krepko razvijati, toda nekatere poslovno panoge kažei » naravnost sijajen napredek. Tak Izreden napredek fmar o zazna/nov a t i posebno v stroki zavarovanja, kakor nam to dokazujejo rezi'.tati zavarovalne zadruge »Cro-u t i a* v Zagrebu. Ta zavod »c v mimiletn poslovne letu zbral na premijah fn pristol ih v stroki sa varovan ia proti elementarni Škodi 13.131.215 K 50 v. medtem ko so analogne številke v letu 1919 ?a te tri poslovne panoge zna-lafe 15,414.108 K oziroma 12,706.951 stek v teh treh poslovnih panogah 9.015.124 K 14 v. V .stroki Življenjskega zavarovanja pa je sprejela »Croatfa« v tem posiovnem letu ponudb ?:\ 51.049.127 kron ter izdala polic za 43,589.\27 K zavarovane glavnice, medt':m ko so Y pretila: skcin letu te številke z-a-šale 15,413.103 K oziroma 12,708.051 kron in je z oztrom na to znesel prirastek 35,696.024 K czdroma 30 n;il. 790.176 K. To nam ie najboljši dokaz, "tako se je zavest o gospodarski emancipaciji v našem narodu globoko uko-reninila in kal,o si le ravno naia »Crontia« znala pridobiti s svojim solidnim in Vulantnim poslo\'anjcm popolno zaupanje občinstva. >Croatii« je pred dvemi leti ustanovila za Slovenijo svojo podružnico v Ljubljani, ki posluje na na Starem trsru st. 11. IPDlzusdbe. Zgubila sc io včeraj na pot! v Logatec na Vrhniških ridah srebrna ura. Poltmi najditelj se or>si da Jo odda oroti nagradi v upravi na&eca i1.v t A. Nasla se le hranilna knjižica, vi cati jo naložena večja svota de~ narj.i. V!<./i:c!j naj se ortasl na naslov: Franc f^rclog. Celje, Za krcsljo 5. (ilavnl urednik: Rssto PustosIemSek. Odgovorni urednik: Božidar \ odcb. m OS«vfio Mttopeivta '•-> s."ja»»* i ^odatlSa traiisost svojega perl!^ Zlatorog £ ZBi HROMEL tizmrn S ZAGREBU 99 ti*** iivljsnaka rente, ueie otrokoa, elarsaes aa £ii£8Vai &i|Gs tifljenie, srjrztib« iz prcmićains sreu iaođi 2» etara Is atrElS} s*ch3ece s'pe prvti r-rcitja, pre l vlomu r t«iss-nim su»x$rođ«uaa. keitor tadi nm deilTetj« ia smrt s vpiaSikoa en'- f stas preailje Tajale« Siev. Ustrče -Clftfie leta 18*4. Velet^n liee. 336 Podružnica za Sloueaijo n Ljubljani, ££arl trg ^tsu. ti. reeiSjfls zavire ran** »roti navgođa« na talei« mei In pareoreda sa asto Bivijosuuo dobo* LAVAKOVALNI ODDELKU — Mn .....ftzpfe — TffiH — Uatti nm)i Jllaaom odredbe q, bistra rolns ln moniorioa «»e iatnoro;u vpo-r»9l}aU fivl^enske police ,Ca04T AC* !&ot ionltoa kavcija 6 a« tat ko t. Sprejemajo ee v vseh kreph Slovan',« spntobnl za3000 K za sobo, kjer Je mogoče porta-viti štedilnik. Ponudbe pod »Nujno 1601* m upravo Slov Naroda. 1691 Impregnirane škatli (doze) iz papirne mase za eliaate barve, masti in lake iiđelnfe rartenaina tovare a J. BsnaC sin, ijitijais. Ne zahtevo se ćopj^jejo oferti in vzorci. H Prostovoljno dražb V četrtek, 10. marca 1MI, se bo vršila javna prostovoljna draibs raznega pohištva, perila, oblake, kuhinjske posode itd. v Linbliaai. Pod TranAe it. 2 v IL aadstr. Predmeti se lahko ogledajo na dan dražbe od pol 9 naprej. Pojasnila daje tudi odvetnik čr. Josip Klepeo, Ja-ces T^rdlncva nL e« 16S7 Trgovci! Lik n leiezo v fteioefi-cah po 80 m 'ucat K raapoiilja: Joulo Bati« Litija.____ 1690 3osdsri avetf e OploMet pro^a vsak aeesee i M 51318101 $M tat Poniidtot sa to mnoitao je poslat za-?*tlrom v?aWega p^estca v ta prti kuverti pod označbo .Oleit-deake" na označeni urad, kateri daje ' tdl pojasnila. !r.S3 hlH S toi m Ur™£X aarctia f L;.:bi an- na kri'iiču B'e i wcijcvt, Trraike in 1? tnske csat«. K j« i 5x>v« api. Slov. Naroda. 16£2 I K&d 30 let v ebčiruto spravi de iJaH I občinski tajnik s• :-a UHki2»en v zasedenem ozemij i, ■Ičo enake iiofbe pri kski veif-; poljodelaka stroje In vso drugo leiesnlno ime wedno v zalogi Smodnik, Ui^ii 1 ■ ttbliansken „r^đmesH« ni>q| proaa po ugodni cool. Je eno-naditroprta akaiaj nova, na lepen sončnem prostoru, pripravni js aoit lnO al» za v**ko drago obrt Vodonrod v h r. Naslov r>ove uprava S1oy. Ner 1662 DrnHs ee uosaeletea fbtograftfen rfOvItl 5S aparsi 9 m Y\r.t povt apravnlir.vo 3Jovensk«ejjfi Na.oda. 1557 *a MotranjtkexB se proda posestvo 2 1 Hiama, goep. poaioDjem ln vrtom ter poij«m v ob.egu 12 or*Jov, 3fipravno ia vsako obrl !n tr.pov'no rVkfssatls da e pisarna Dr. Iraee Tivesr. Sadaa al «a i «5'•" 5 NtaMa (nem!). Pasiidbt n tirnih MU, pzkar. Urnim. 1627 Bdi tiaraii LS^s *U t« otrok: S so^i s knhiirjo ali 1 soba s kuhinjo stoti vis osi aagradt. Ponudile sod .B. I. 1157" na npr. Slov. Nar AVCfi (Gi Aa!ahastcr sa lohotchnOtt Alabaster za modele . . Slu katara aa elektrike Kosta nooahoolč, UabSlana, Zldirosfia ulica L klobuke £ade2, Lfublls aa, Enestnt trg. 0g. fclohniarjem la trfjerroom poi«l|am na tobtevo vzorce. )rtiion3 v lepem okviru in 2 lepi rtiki fprimofskl pokrajini) u Ceno prods'o Ogledajo se dnevnn od J.—4 Rtaljeva ceaia 24. U. deatio l tAl Prodi se ceno mM ma stopica t LMlliii jgmgg wft Ifl^j 11. Naznanilo. PodolsAni Jekob Kul|lit družabnik tehiflfne^^ rw effektrotehn. poeda §-v trgovirn tUlts, Kaa^rtsal trg le. 1642 Hiša V MARIBORU, dne 2, marca 1921. iakob SCulJiS. « Sjubljani ie priporoča cen), ^osp. itavb^nikom in cenj. občTnitra si naročila na vsa v mizarsko obrt spadajoča dela. Nove stavbe, oprava za bote't, iole, pisarne itd. — Preprosto kakor fino pohištvo vedno na zalogi. — V slučaju poverbe dela načrti in proračuni brezplačno. — Vta pojasnila daje gosp. Ferdo Primožič, načelnik, Trnovski pristan M, 4, „Croatia Jela frerivloa poratnđoementa a. se m godno proda. Vee pove vraroi*tvo Slov«xtsk-^- Na oda. ra not, dailio prertt«, p6*ie'«:M f a okenski, ,mtki srbohrvalakl ta (aBM '..^rearon-de»ej. .tenogaf m aerojcpUe« rtaatOfUm z aerUoei ali preje. Ponndbe pod .April IBiS" na upravniitvo Sloven-skrj^ Naroda. 1089 5? Nevesta31 TextH - bn^ort 6o. Scfaulhoff I drnp Zagreb. Mttm tlica 111. kat Agenturni i komisionalni posao. Generalno jastupstvo i tvorničko skJadiite Mn 'liMv. ItfmMt čarape, majice HmrJDfB i fioltinelB. liti žensko rublje Kari Fisrr.mar, ttflen frotir ručnika, nadalje pletene svilene ovrstnike (kravate) rukavice, žepne rubce, lanenog p^itna. Se i imlstki mMt, SSf % ii«n;a Sprejme »e. takoj. M. Pd')a*t>tc. D«?iea|l Lafatec 7S. 1553 Jttania hlia v Čjnbijani aH v okoliej se kt>ft. Ponudiva pod .J. R- 16Sa" na upravo Slovenske«?« Naroda. Ift85 I f ^«««S#A krx«e* €kabavne, ^tve, cvetje, iffilrJ*e za god «aJkv^, svete, prirodne, smrrtlke, kinovske, juf«> slovenske, stbahe, Zgodavla ke rtd Par^r aa oollce a e\et)ern, svileni bleikobni, v»eh *r>t zavitki krapnrga paplria, cigaretni paplf tn taljčice vsr*i znamk, k»neei()ak1. koaCeftji , trfovtki oarlr, notesi, lofmukm. kuverte. rlse^->ki pao4f i msnah In SkaSjah, zavl-jsmi. postakie«! In atn rkov papir wečlce, rrmCnfit frafitni ter po-re»a. drf»la, kr«jde, tablice, kamenčki, aatraceasSeo ^rr.lto, radirke, pa^atst vna#k. klozelnf papir, paotma vlulrns, ptvnrk, albumi za za fszfrcdiiice, to nvat^e knjlee. BBSetae tvatllce, porodni venci, okrasi za iuztc, Solake Bel^lmce Itd. »titra« oonel % kfesafto ooco^mfkel NajdOvr^nejJi smerlkartskl stroj s samostarterjem Avtomatsko pospešttfi delo stroja. Prihrani najmanj 15 % do 25 Vo delavnega časa. Osvedočite se o osobitih prednostih konstrukcije naiega stroja. Standard model Caatara trni Dsmpsm K 14.009 X S.500 IpiB D). Utrni strojevodje. ™ ektrs samo na r«ke mo^i, ki so bile zaposlene pri ozko trnih z>iaznl-ah bager-;-.h obratov. Nt tar jeni rerJCKtantt na po$l cjo j ■vele ponudbo rudnilkstn« vodft^ui v Koieviu, 110^1 Samoproda|a xa Jageslavilu. itffrefei VrhoTČeva ollea 19. i svc*člliatna knjltara St). Engll, lliea 30. 3e-sfrad: l^ijannvlts \ eVuaj Knez Mlbsljlova 47: LjuSliani* Jt Krefsr; Sv. Petri cesta 23.- Novi Sad: Krtta Piul; Sarsievo: HaOii Marko Schrelber; Cakovac .Medilmurie-, agent I koeJ-aion, poiao; Brud n S: Hija Tirna rac 99