8*»šinina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Cena	2	din;
DRUŽINSKI TEDNIK
Kar je moralno napak, nikakor ne more biti politično prav. GLADSTONE, eden izmed največjih angleških državnikov (1809—1898)	Leto IX. Ljubljana, 28. oktobra 1937 Štev. 41.	dane*: NaSa 6. novost:
	»DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo In uprav« • Uubljanl, Gregorčičeva ul. 27/1II. Tel. It. **-«. Poitnl predal It. Ul. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani It. 15.393. — NAROČNINA: i!i leta 20 din, >Ji leta 4« din, ilt leti M dl*. V Italiji na leto 4* Dr, v Franciji 50 frankov, v Ameriki S»/i dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, netrankiranih dopliov M sprejemamo, ta odgovore Je priložiti za 3 din znamk. - CENA OGLASOV; med besedilom stane vsaka enostolpčna petltna vrstlea ali njen prostor (višina l milimetre In Širina 55 mm) din 7‘—. Med oglasi stan« vsaka petltna vrstica din 4'50. Notice: vsaka beseda din I.—. Malt oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod le posebel. Pri večkratnem naročilu primeren popust.	„}HetUa sc tnoži" (Nai novi nagradni natelaj) (GL str. 5)
		
fata/a Uesanie
Ondan sem videl film, ki me je ga-w“- Prav preprosta zgodba o postaram, obubožanem zakonskem paru, ki Je nepričakovano prišel svojim otrokom v breme. Otroci niso slabši od arugih in videti je, da sta tudi stara Va vrla človeka. Kljub temu se ne razumejo. Stari rod je v napoto mlademu gospodinjstvu. Čas obrabi dobro voljo. Staršem manjka takta, otro-pa potrpežljivosti. Zeti in sna-
ne marajo več živeti s starši, ki tth nanje veže samo skupno življe-n3e. Naposled pošljejo mater v ubož-?i!c°. Tamkaj sirota umre.
Ko sem odhajal s predstave, sem mislil na kesanje teh otrok. Nedvom-510 jih bo pričel gristi kes takoj po smrti staršev. Dokler so ljudje živi, ro,vnamo z njimi naspol nežno, na-sPol razdražljivo. Ljubimo jih, zra-pa vidimo njih napake, ki nas dražijo in nam včasih otežujejo življenje. Prvo nam je, da utešimo svoje Kelje, in ko nam je že kar preočitno, da, bomo dosegli utešitev teh želja samo z užalitvijo njih, ki jih ljubico, si tolažimo vest:
»Res je, njej ali njemu bo hudo, \oda zmerom se vendar ne morem žrtvovati! Sicer bom pa to malo žalitev popravil s tem, da bom drugič bolj nežen.«
Pri teh računih pozabljamo na smrt. Nekega dne pa iznenada pride. Zagrešenega tedaj ne moremo več :Popraviti. Prične se čas kesanja. Smrt zabriše slabosti pokojnih, pusti nam samo še kesanje zaradi naše trme. Celo pogovori in kretnje, ki so se nam zdele včasih nadležne ali smešne, se nam zazde zdaj, ko so Kam za zmerom odvzete, ganljive in °tožne. Pričnemo razmišljati, kako lahko bi bili razveselili in potolažili pokojne in kako malo truda bi nas to siftlo.
»Dobra besedica,« premišlja v črno oblečeni sin, »kratek obisk, pogovor po telefonu, pismo, vse to bi ubogemu starčku nedvomno ožarilo enolični dan. In jaz mu nisem privoščil tega 'veselja, samo da sem lahko še nekaj trenutkov preživel s tisto mlado žensko, ki me je tako imela na prebitek dovolj v svoji družbi. Našel sem dovolj časa, da sem pisal svojim gospodarjem, svojim prijateljem — nisem pa našel trenutka za pisemce svojemu očetu. In vendar sem ga imel rad, tako iz srca rad...«
Ne preseneti me, kadar citam, da se divjaki in preprosti ljudje boje Pokojnih in da jih skušajo potolažiti z žrtvami. Res je, mrtveci se v sanjah vračajo in hodijo trpinčit žive, če so jih le-ti v življenju preveč žalili. Le oitajte Anatola Francea »Smešno povest«, ki je eden najlepših njegovih romanov. In berite tudi Chateau-briandovo priznanje po smrti gospe de Durasove, katere zvesto prijateljstvo je večkrat vračal z nepotrpežljivo okrutnostjo: »Odkar sem izgubil to tolikanj plemenito bitje... se neprestano s solzami kesam krivic, ki sem z njimi tolikokrat žalil ljubeča me srca. Pazno bedimo nad svojim značajem! Pomislimo, da bi včasih z globoko ljubeznijo laže ugla-dili vse tiste težave, ki bi jih danes zaman radi odkupili s ceno svoje krvi! Kako naj poravnamo storjene krivice tedaj, ko naši prijatelji ležejo v grob? Ali more biti naše prepozno obžalovanje, naše neplodno kesanje zdravilo za trpljenje, ki smo ga zakrivili? Pokojnim bi bil^ en sam naš smehljaj, dokler so še živeli, ljubši ■kakor vse naše solze zdaj, ko so mrtvi.«
Nikoli ne odrekajmo živim ljubezni, ki jo naše kesanje zaman poklanja ‘njihovemu spominu.
Andre Maurois
TRI UGOTOVITVE
Kadar bodo zgodovinarji pisali zgodovino današnjega časa, bo morda prvo, kar bodo podčrtali, neverjetni Propad mednarodne morale.
»Temps«, Pariz
*
Naj se še tako čudno sliši: okoliščina, da si je Japonska izbrala letošnjo jesen za nov vpad na Kitajsko, le Potrjuje splošno prepričanje, da letos ne bo vojne v Evropi.
VVinston Churchill *
Misel, da bi bilo moči gospodarske težave z vojno odpraviti, je nebotična blaznost.	Dr.	Schacht
Razgled po svetu
Propad Evrope J
črnoglede napovedi angleških In ameriških časnikarjev
V Ljubljani, 26. oktobra
»Španska farsa se spreminja v zgodovinsko tragedijo Evrope«, smo brali nekje te dni, neposredno po padcu Gijona. Pisec te domislice ni zapisal besede ,farsa' (burka) zaradi zmage španskih nacionalistov nad Asturci, čeprav je bila ta nacionalistična zmaga vse prej, samo španska ne. Dogodki na Španskem so na koncu koncev vendarle samo španska zadeva — ali naj bi vsaj bili. Farsa je početje londonskega nevmeševal-nega odbora, tragedija je pa tisto, kamor bo to početje prej ali slej Evropo pripeljalo, če se ne bo londonska gospoda še v poslednjem trenutku zavedela, da že 15 mesecev pleše na robu prepada. Da se razumemo: .tragedija1 ni treba, da bi bila baš vojna; tudi več svetovnih časnikarjev, ki temeljito poznajo evropske razmere, so istih misli, kakor smo jih mi že tolikokrat razvijali, da namreč prave vojne nevarnosti danes še ni; toda tragedija Evrope se utegne odigrati do nepopravljivega konca tudi brez vojne; in takšna tragedija bi bila bržčas še tragičnejša.
Londonski nevmeševalni odbor je bil pretekli teden na tem, da se razbije — te dni je pa poslednji trenutek Italija odnehala in pristala na londonske predloge. Vsa Evropa se je oddahnila, najbolj pa londonska gospoda — ne vedoč, da je izvojevala samo Pirovo zmago. Koj drugi dan po pobotanju v xie-vmeševalnem odboru je namreč brzojav razglasil širom po svetu, da so »nacionalisti« zavzeli Gijon in da bodo zdaj lahko vrgli severne čete pred Madrid in skušali tam izvojevati odločilno zmago nad republikanci.
Ni nam na umu, da bi napravili enačaj med angleškimi in valen-cijskimi interesi; toda prav tako ni enačaja med Francovo politiko in politiko britanskega imperija. Stara resnica je, da Anglija stoji in pade z ravnotežjem sil na evropski celini; s Francovo zmago — in po zavzetju Asturije bi moral biti človek slaboumen, če ne bi resno računal z njeno možnostjo — bi se pa sedanja neuravnoteženost v Evropi tako nagnila na desno, da bi Anglija tudi z vso svojo težo tehtnice izlepa več ne izravnala. Angleži si morajo danes hočeš nočeš želeti zmagovitega odpora republikancev — namesto tega pa njihova cincarska in nemočna politika hote ali nehote podpira Sa-lamanco. Mussolini je vešče izrabil razmere: zavlačeval je svoj pristanek na londonske predloge tako dolgo, dokler niso fašisti zdrobili asturskega odpora, in ko je italijanski diktator naposled s široko gesto dal svoj pristanek, je doživel celo to, da mu je London k njegovi zmagi še čestital...
Morda nam bo kdo očital, da smo prečmogledi. Na to naj odgovorimo: še zdaleč ne tako, kakor nekateri Angleži sami. Zadnjič smo dali besedo uglednemu časnikarju Vernonu Bartlettu, danes naj pa spregovori A. J. Cummings, zunanjepolitični urednik londonskega lista »News Chronicle«:	i
*Lloyd George je nekoč izjavil, da je sedanja angleška vlada sestavljena iz samih nervoznih razbitin. Najbrže naši ministri ponoči dobro spe, najbrže zjutraj temeljito pozajtrkujejo in ohranijo stoičen mir, če jim pošlje Mussolini zaničljivo noto, ali pa če Hitler terja katero angleško kolonijo. Prepričan sem,« pravi Cummings dalje, »če bi se ti dobrodušni ministri lepega dne zagledali kot nesrečna posledica svoje diplomacije pred eksekucijskim poveljstvom narodnih socialistov, da ne bi nobeden od njih storil sramote svoji domovini. V normalnih razmerah ni nujno, da bi naloge konservativne vlade presegale njene moči. Takšna vlada zna biti zmerno nesposobna in brez katastrofe reakcionarna.
V sedanjih razmerah so pa današnji ministri nezadostni. Vso politiko Chamberlaina, njegovih tovarišev
in prednikov je sicer prevevala poštena želja, da preprečijo vojno, toda uspehov ta politika ni rodila. Italijanski vpad v Abesinijo in iz njega nastalo ogrožanje angleških interesov jim sicer nista šla v račune, mislili so pa, da bodo stvar uredili z nekoliko — ne preveč! — blufa in z nesebičnim podpiranjem Zveze narodov. V španski vojni jim je bil spočetka Franco ljubši od dozdevnih rdečkar-jev, in ko sta Hitler in Mussolini začela ogrožati anglo-francoske postojanke v Sredozemlju, so na vsako novo teptanje mednarodnega prava odgovorili le s plahimi in jalovimi protesti. Ko so pristali na japonsko po-siljenje Mandžurije in priznali roparjeve posebne interese na Kitajskem, so morali osuplo odkriti, da njihov razbojniški prijatelj angleških interesov prav nič bolj ne spoštuje kakor kitajskih. Konservativci so samo to dosegli, da je vojna danes bližja, kakor nam je bila leta 1918.-------—«
še mnogo bolj uničujoča je
videti požara, če mu kdo zažge samo njegov skedenj, sadni vrt in plot, in bi bil rad še hvaležen, če se le ogenj ustavi pred njegovim stanovanjem, da ne bo živ zgorel v postelji.
V tem smislu imam zelo čedno upanje, da bo mir v Evropi obvarovan. Razveseljivejšega upanja nisem mogel odkriti.«
V svojem drugem članku analizira Lippmann vzroke sedanjih evropskih razmer in odpira razglede v bližnjo bodočnost. Čeprav se nam zde ti razgledi mnogo pre-črnogledi, logične in psihološke podlage jim le ne moremo odreči.
»Pravilna se mi zdi domneva,« piše ameriški publicist, »da so tri velike nacionalistične države — Japonska, Nemčija in Italija — na tem, da si ustvarijo nove imperije: azijski imperij na Daljnjem Vzhodu, germanskega v Srednji in Vzhodni Evropi, novo rimsko cesarstvo ob sredozemski obali in v Afriki. Ti novi imperiji lahko
be mnogo doij uuu-ujuut je vstanejo samo na razvalinah starih: sodba ameriškega publicista Waltra| Anglije Prancijei Holandske. Kar se Lippmana V »New Y°rk Herald danes (Jogaja, na Daljnjem Vzhodu, bi Tribuni«. Moz je nekaj tednov po- ^ ^ m0raj0 tudi v Evropi zgoditi, če
hočejo Nemci in Italijani uresničiti | svoje imperijske želje. Nihče naj ne i trdi, da je njihova častihlepnost fantastična: prav tako pristna je, kakor je bila Cezarjeva ali Napoleonova, in prav tako resno ji moramo pogledati v oči. Ce naj se Hitlerjev in Mussoli-
Kralj Jurij VI. je te dni v obeh zbornicah parlamenta, ko sta se prvič sestali po poletnih počitnicah, prečital prestolno besedo. To je bil prvi nastop kralja Jurija VI. v parlamentu.
to val po Evropi in je zgostil svoje vtise o evropskih razmerah v nekaj člankih svojega lista.
»Poskusil sem dognati,« pravi Lippmann, »ali kaže v Evropi na vojno ali na mir. Prav tako kakor Kitajska in Japonska pravno še zmerom živita v miru, čeprav so njune armade v vojni, vlada tudi na vseh kritičnih točkah starega sveta stanje, ki sicer ni vojna, a mir prav gotovo tudi ne. V Berlinu in Rimu sedita ruska poslanika, toda nemške in italijanske ladje so ruska letala obsipala z bombami, in italijanski torpedi so potapljali ruske ladje. Francija in Italija živita v medsebojnem miru, toda v francoski Afriki rovari podtalna propaganda. Anglija in Italija živita v medsebojnem miru, toda mogočna propaganda si prizadeva, da bi pobunila Arabce proti Angležem, a Italijani so prepričani, da London neti upore v njihovem cesarstvu. Zato vprašanje ni lahko. Kajti čeprav narodi ne žive v miru, nimajo prave vojne; pravilno vprašanje je, koliko bo vojne, ali bolje, koliko več je še bo.
če mislimo na to, kako je bilo pred 25 leti, vidimo, da smo se že znatno barbarizirali. Naš nekdanji ,jaz‘ bi pomilovalno skomignil nad nami, če bi nas danes videl. Navadili smo se, da se nam okrutnost na debelo in z njo razočaranje, zverinstvo in sramota zdi bolj ali manj normalna in se niti pre več ne zgražamo nad njo. Z neverjetno naglico pozabljamo one civilizirane pojme spodobnosti, ki so se nam še pred kratkim zdeli instinktivni. Ne samo da nič več ne branimo idealov, ki jih v srcu priznavamo; udobnejše se nam zdi, da. nič kaj preveč vanje ne verujemo. Takšni smo nekako kakor človek, ki ne mara še
nijev imperij uresničita, se mora Francija stisniti v svoje meje in Anglija omejiti na svoj otok. Moralo bi, da se tako izrazimo, biti prav tako brez nevarnosti, streljati na angleškega poslanika na cesti v Prago ali na Dunaj, kakor je bilo brez nevarnosti streljanje na angleškega poslanika na cesti v Nanking; morali bi priti tako daleč, da ne bi potem London, Pariz ali Washington nič posebnega ukrenili, a tistih par jalovih protestov bi se že preneslo.
Mir, ki vlada v Evropi od leta 1933., sta Anglija in Francija odkupili s tem, da sta prepustili postojanko za postojanko. Takšna vrsta miru lahko traja še več let, kajti Anglija in Francija imata še mnogo postojank, ki jih lahko drugo za drugo zapustita. Takšen mir sploh ni treba, da bi rodil splošno vojno, če bo dovolj dolgo trajal, se bodo ugled, moč in strateške postojanke Anglije in Francije zdrobile na kose in razpadle tudi brez velike vojne. Prepričan sem, da je takšen Hitlerjev in Mussolinijev namen.
Statistično je seveda moč Anglije in Francije mnogo, mnogo večja kakor moč Nemčije in Italije, toda zdi se mi, da imajo diktatorji prav, če sodijo, da sta vojna morala in strnjena, disciplinirana organizacija izdatnejši od materialnih bogastev. Nemčija in Italija sta naroda ,V orožju, Anglija in Francija sta pa danes zgolj naroda ,z‘ orožjem.
Zasedba Porenja, Abesinija, Španija: diktatorji dosezajo svoje cilje brez vojne. Vsak uspešen udar podraži in otežkoči morebitni odpor. Tako n. pr. je težje braniti Srednjo Evropo, odkar je Porenje močneje militarizirano, kakor je bilo kdaj koli poprej. Težje je braniti sredozemske postojanke, odkai spadajo Portugalska, nacionalistična Španija in Baleari v območje Nemčije in Italije. Ti politični uspehi znatno odtehtajo vrednost nove francoske in angleške oborožbe. Zapustil sem Evropo z občutkom, da nista danes ne Francija ne Anglija zares prežeti e voljo, upreti se grozeči nevarnosti, če prideta Mussolini in Hitler do spoznanja, da so demokracije res tako dekadentne, kakor se delata da mislita, potem bo položaj zelo resen, če so demokracije res dekadentne, je pa bodočnost starega sveta spet v rokah vojaške kaste, in meščanske dobe, ki se je začela z renesanso, bo konec.
»Zrelost nikakor ni treba da bi bila dekadentnost: to je Nemčija doživela pri Verdunu.« Tako je zapisal ameriški žurnalist JohnGun-ther v knjigi »Inside Europe«. Mi bi še dodali: »... to so tudi Angleži dokazali na Sommi in Piavi.« v
Ali je mogoče, da so Angleži in Francozi v teh 20 letih tako padli?
. Observer
TELEFONSKI KABEL
Prebrali smo uredbo o polaganju novega telefonskega kabla Beograd— Zagreb—Maribor do državne meje. S presenečenjem in razočaranjem smo morali ugotoviti, da v njej ne srečamo že izdelanega načrta tistega dela, ki bi šel iz Sevnice do Ljubljane in dalje do Postojne, kjer bi se priključil že dograjenemu italijanskemu omrežju.
Kolikor nam je znano, so proračuni za položitev tega postranskega kabla že zdavnaj gotovi in jih je že dobilo ministrstvo za pošto in brzojav v pregled. Celotni stroški bi znašali okoli 15 milijonov; spričo velikega kredita za glavni kabel to gotovo ni tako velik znesek, da bi morala zaradi n'ega tretja prestolnica naše države še za nedogleden čas ostati brez priključka na svetovno telefonsko omrežje. Namesto postranskega kabla, ki bi enkrat za vselej uredil vprašanje telefonske zveze Slovenije in njenega središča z Beogradom, nam zdaj obljubljajo obnovo navadne žične napeljave Ljubljana—Trebnje—Sevnica. To napeljavo imamo že danes. Dolga je okoli 90 km in zada:a naši domači telefonski upravi že teta in leta skrbi in težave. Z obljubljeno obnovo bi se te nevšečnosti morda omilile, a telefonske mizerije, ki ne škoduje samo našemu gospodarstvu, temveč tudi državni blagajni, ne bi bilo konec. —
Ljubljana in tisti del Slovenije, ki k njej gravitira, predstavljata v postavkah dohodkov poštnega ministrstva številke, ki pomenijo vsako leto I lep prispevek k čistemu dobičku tega ministrstva. Že zato bi bilo prav, da osrednja poštna uprava ne pusti v nemar nujnih potreb Slovenije; pri tem smo pustili ob strani psihološki moment, čeprav je nedvomno prav tako važen, če ne še bolj.
(Po »Jutru«)
ŽELEZNIŠKI PROBLEMI SLOVENIJE
Mnogo je bilo krajev, kjer ni bilo1 železniških zvez; državna železniška politika je stremita za tein, da z vsemi sredstvi zgradi železnice v teh krajih. Pri tem so ostali zanemarjeni veliki prometni problemi na severu; to je seveda imelo slabe posledice za železniško službo.
Po prevratu je Slovenija dobila lcot zaključek svojega železniškega omrežja zaradi nujnih potreb samo dve novi progi: Ljutomer—Gornja Radgona in Rogatec—Krapina — če ne upoštevamo novega mostu na železniškem križišču pri Zidanem mostu. Šele leta 19B5. so začeli graditi progo Št. Janž—Sevnica, ki pa nima tistega gospodarskega pomena, kakor bi ga mogla imeti, če bi Slovenija dobila zvezo z morjem. Zato je nujno potrebno, da začnemo čim prej graditi železnico Črnomelj—Vrbovško, ki bi stala 125 milijonov in bi bila dolga 42 km. V prav posebnem državnem interesu bi bil dvojni tir Zidani most —Zagreb. Po tej progi gre velikanski promet, ki ga je le z največjim naporom moči obvladati; trn la to ne sme trajno tako ostati. Prav na tej progi nastajajo velike zamude, tem večje, čim bolj je proga obremenjena. Po tej progi se razvija veliki mednarodni promet, ki je vajen drugačne točnosti.
V zvezi s tem je treba urediti postajo Zidani most. To je tem lažje, ker je za znaten del te proge že zgrajen spodnji ustroj in ne bi bilo treba investirati več kakor samo za nabavo in položitev tračnic in razširitev postaje. To bi stalo po proračunu 85 milijonov din.	(Po »Slovencui)
NEPISMENOST V NAŠI DRŽAVI
Srbsko kulturno društvo »Prosveta« v Sarajevu je izdalo obširno spomenico o pismenosti v naši državi, sestavljeno po statističnih podatkih prosvetnega ministrstva.
V Jugoslaviji zna pisati in brati samo 55% prebivalstva, starega več ko 20 let. Število analfabetov pa ni v vseh krajih enako. Tako imamo banovine, kjer je več ko 70% prebivalstva nepismenega. Več ko 60% analfabetov imajo drinska, moravska, vr-baska, zenska in vardarska banovina. Najmanjšo nepismenost ima dravska banovina (5-54%), največjo pa vrbaska (72-60%).
Boj proti nepismenosti gre zelo počasi od rok. Tako smo v desetih letih dvignili pismenost v državi samo za 7%, t. j. z 48 na 55%. Ce tudi v bodoče ne pojde hitreje, bomo čakali še najmanj pol stoletja, preden bo pismenost v vsej državi na tisti stopnji ka-, kor pri nas v Sloveniji.
|	(Po	; Jutru-)
na&iA. dni
Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
»Mladini neprimerno/«
Skoraj vsak viesec, če ne vsak te-', den, lahko čitamo na mnogih reklamnih izložbah kinematografov', napis, ki se po navadi košati na naj-', vidnejšem mestu:	»Mladini nepri-',
memo.U Torej kino predvaja film za', odrasle, ki je pa mladini neprimeren.', Že pred temi reklamnimi slikami, kjer', je napis »Mladini neprimerno«, se', gnete mladina in z užitkom opazuje, slike, da bi videla kaj >mladini ne-’, primernega«. Prav ista slika se nam pokaže, ako pogledamo v čakalnico kina. Tudi tukaj je občinstvo sestavljeno v veliki večini iz nedorasle mladine, ki se tre pred blagajno, kjer je tudi na najvidnejšem mestu ta napis. Blagajničarka prodaja vstopnice vsem, ne glede na starost, samo da imajo denar. Pa tudi stražnik se ne zmeni za to, čeprav bi moral vsaj on napraviti red. In naposled pušča še biljeter v dvorano velike in male, da imajo le vstopnico.
Zdi se torej, da ima napis: >Mla-dini neprimerno /« samo namen, privabiti mladino, da napolni _ blagajno kina z denarjem, ki ga je utajila staršem, ko je kupovala zvezke in knjige, ali ga je pa celo izmaknila doma.	P. C.
Tudi na deželi zna biti »luštno«
Ni dolgo tega, ko so se zbrale dame in gospodične iz sreskega kraja blizu Ljubljane, da se malo pozabavajo v neki gostilni. To ne bi bilo nič hudega, če bi se res samo zabavale, in sicer gospe s svojimi možmi gospodične pa s svojimi izvoljenci.
Njihova zabava je trajala pozno v noč do zgodnjega jutra. Tu ni bilo samo petja, vriskanja in cviljenja. Skakale so kakor srne na stole in mize ter pri tem vzdigovale svoja krila tako visoko, da so kazale bedra in še druge intimnosti svojega spola.
Vse to sta opazovala dva tujca, ki sta prišla slučajno tisti dan službeno v naš kraj. Dame ju pa tudi niso pustile pri miru, tako da so kmalu skupno nadaljevali zabavo Morda bi to rajanje trajalo še dalje, ako ne bi bil prišel mož ene izmed navzočnih dam ob štirih zjutraj naznanit, naj gre »milostljiva« varovat otroke, ker mora on na delo. Dame so plačale svoj račun, ki je znašal nekaj čez pol »jurja« in se odpravile k počitku.
Vestna čitateljica Usta
Sodobnost
Gotovo ve vsakdo, kje je slavno-znana šelenburgova ulica, kjer je neka trgovina, v kateri prodajajo slovstvene in znanstvene knjige ter pisarniške potrebščine. Ta trgovina ima to dobro (ali slabo?) lastnost, da služijo njena izložbena okna marši komu za ogledalo.
Ondan sem šel tam mimo. Nekaj časa je stal pred izložbo lepo oblečen gospod, a z razmršenimi lasmi. Ogledoval si je Cankarjeve Zbrane spise. Ko se je nagledal, mu je kar iv hipu smuknila roka v žep — mislil sem, da bo privlekel denarnico in šel kaj kupit — privlekel je pa glavnik, potegnil trikrat, štirikrat po laseh, se dobro pogledal v »ogledalu« in si če z roko popravil frizuro. Preden je glavnik spravil, je otresel seveda še lase, pa še visoko nad glavo ga je idvignil, če ni morda še kak las ostal na glavniku. Potlej ga je spravil in ponosno odšel, češ: zdaj sem pa spet sa med ljudi I
Cankarju v izložbi se je pa nemara *nilo storilo, ker bi se tudi on rad počesal, pa ni imel ne glavnika ne ogledala, zraven pa tako razmršene lase...	G. T.
Spoštovanje sivih las
Ne morem si kaj, da vam ne bi, gospod urednik, sporočila za »Zrcalo« dogodka, ki sem mu bila ondan priča na enem izmed ljubljanskih tramvajskih postajališč.
Na postajališču je obstal voz cestne železnice. Drobna, stara gospa stopica k stopnicam. Že se je s trudom povzpela na prvo, toda v svojo nesrečo pri izhodnih vratih.
Ker ni nikogar, ki bi hotel izstopiti, bi človek menil, da bo slabotni potnici tudi ta vstop dovoljen.
Kaj še! Strogi sprevodnik z drugega konca voza že kliče: »Slišite vi, nazaj, nazaj! Tam je vendar izstop, vstopiti morate tukaj!«
Stara gospa je nekoliko zmedena. Okleva, gotovo ne iz kljubovanja, temveč v zadregi, ne vedoč, kaj bi.
Kronika preteklega tedna
Ganljiva ljubezen mlade gimnazijalke
Kako je, če se dekle uglednih beograjskih staršev zaljubi v siromašnega uradnika
(r) Sremska Mitroviča, oktobra.
Plavolasi 261etni Vladislav Pahi iz Erdevika, mladenič s sanjavimi sinjimi očmi in s tihim, ljubeznivim nasmehom okoli ust, skromen nižji uradnik v ministrstvu, je očaral mlado dijakinjo iz bogate in ugledne beograjske rodbine, črnolasa mladenka, srednje vitke postave, zelo živahna in ljubka, je o prav takšnem fantu s sanjavimi sinjimi očmi že dolgo sanjarila in ko je pri svoji bogati teti spoznala mladega Vladislava, si je dejala:
»Ta ali nobeden!«
Spogledala sta se. V tem pogledu je bilo nekaj, kar je oba globoko presunilo.. Valoviti plavi lasje, nežen dotik rok, še en vroč pogled — in ljubezen je vzcvetela. Njuni ljubezenski sestanki so bili čedalje pogostejši. Tesno objeta sta neskrbno sanjarila o sreči, o tisti lepi sreči, ki sanjajo o njej menda samo pravi zaljubljenci. In takšnih je na žalost tako zelo malo...
Strogemu materinemu in očetovemu očesu pa hčerkin nemir in njeni pogosti odhodi zdoma niso ostali prikriti. Budno so začeli paziti nanjo. Najeli so posebne ljudi, ki so vohunili za njo, in kmalu so bogati starši zvedeli porazno novico: da se njihova hčerka sestaja s čisto navadnim uradnikom iz ministrstva. Lahko si mislite, kako je morala biti ponosna imovita rodbina ogorčena! In tako je dekletov oče, ugleden in bogat mož, kmalu staknil na glavi siromašnega Vladislava nekakšno »maslo«, in mladenič je na vsem lepem kratko in malo sfrčal iz službe. Toda to še ni bilo vse. Da bi fanta še bolj ponižal, in to samo zato, ker se je predrznil ljubiti njegovo hčer, je izposloval, da so ga po odgonu poslali v njegovo lepo rojstno mesto Erdevik blizu Sremske Mitroviče.
Medtem ko je Vlado žalosten igral svojo staro kitaro in otožno prepeval »Otožno nedeljo«, je mlada zaljubljen-ka sanjarila samo o objemu s svojim predragim večno ljubljenim Vladisla-
vom. Brez njega ni in ni mogla vzdržati. Zato je jadrno odhitela na železniško postajo in se je odpeljala proti Erdeviku. Vsa nestrpna je pozno ponoči stopila na postaji Kukujevci. Do Erdevika je še dolgih devet kilometrov! Toda ljubezen se ne ustraši niti še tako dolge poti niti temne noči in tako je zaljubljena lepotica vzela pot pod noge in je kar sredi noči krenila na pot, da bi čimprej prišla v objem svojega dragega.
V Beogradu so pa tačas na vseh policijskih in orožniških postajah neprestano brneli telefoni, toda o črnolaski ni bilo ne duha ne sluha. Zdajci je nekomu prišlo na misel, da se je ubogo zaljubljeno dekletce najbrže zateklo v Erdevik. Kmalu nato se je pred skromno kavarnico v Erdeviku ustavil krasen avtomobil. Izstopilo je več gospodov ki so se predstavili kot književniki in prijatelji Vladislava Pa-hija. Prijazno so pozdravili skromnega tihega mladeniča in mu v gostilnici pri dobri kapljici povedali, da imajo zanj službo v Beogradu. Vlado ves prevzet od sreče ni niti slutil, kaj vse ga še čaka. Veselo je ubral strune in od veselja zlival vase kozarec za kozarcem. Njegovi »prijatelji« so bili zelo dobri in gostoljubni! Kmalu nato so ga povabili s seboj v Sremsko Mi-trovico. Veseli Pahi je seveda takoj pristal. Avtomobil je z ujetnikom drvel skozi noč. V Mitroviči so pili dalje. Na lepem se je pa eden izmed tovarišev utrgal in je z železniške postaje brž telefoniral v Beograd o uspehu.
»Toda kje imate mojo hčer?« je onkraj telefona vsa obupana vprašala objokana mati.
Ko je napočil ugoden trenutek, so nič hudega ne slutečemu mladeniču povedali, za kaj gre. Njemu ni bilo mar samega sebe, mučilo ga je samo to vprašanje: »Kaj se je zgodilo z ljubljenim dekletom? Nemara je pa naredila križ čez svoje življenje?« ga je v strahu zgrabilo za srce. In fant je voljno odšel z detektivi v Beograd.
Ko je nad pokrajino vstajala jutranja zora, je mladenka izmučena, pra-
šna in z raztrganimi čevlji prišla pred Vladislavovo hišo. Vsa srečna je potrkala na vrata in čakala, da se ji prikaže njen ljubi. Nič ni čutila utrujenosti, saj je prišla k njemu, ki ga ima tako silno rada... Ko je zvedela, da Vladislava ni doma, so ji na oči privrele vroče solze. Brž so jo odvedli v sobo in jo ogrnili z debelo odejo, kajti dekle je bila pošteno pre-mražena in se je tresla ko šiba na vodi.
Telefoni so v Beogradu še zmerom brneli. Erdeviškemu stražniku so iz Beograda obljubili lepo denarno nagrado in še službo, kakršno si bo le poželel, če takoj sporoči v Beograd vse erdeviške novice. In ko je mož postave zvedel, da se je pri Pahijevih ustavila lepa črnolaska, je to nemudoma sporočil v Beograd, potlej se je pa napil in je tako zmerjal župana in vse občinske odbornike, da je pri priči zletel iz službe.
Z največjo naglico je prišla dekletova mati s svojo sestro v Erdevik. Toda vse ljubeznivo prizadevanje obeh žensk ni moglo dekleta pripraviti do tega, da bi se vrnila z njima in da bi odšla iz tega »brloga«. In v strahu za svojega dragega je dekle izposlovala, da so Vladislava izpustili. Ko ga je deklica zagledala, je vsa blažena stekla proti njemu in mu je padla v naročje. Njena mati je pri tem — omedlela.
Toda objem ni trajal dolgo. S solznimi očmi je gledala ona v njegove kalne sanjave oči in mu tiho šepetala o svoji brezmejni ljubezni.
»Nikoli, prav nikoli te ne pozabim. Ljubim te. Samo ti si moj...«
In ko je avtomobil počasi drsel po ozki cesti, je dekle še vzkliknilo:
»Zbogom, dragi! še bom prišla k tebi v Erdevik!« in je ljubko pomahala v slovo.
Svoje obljube pa najbrže ne bo mogla tako kmalu izpolniti, kajti njeni strogi starši jo bodo oddali v zavod, Vladislavu Pahiju je pa sleherni obisk v Beogradu prepovedan...
(Po »Vremenu«)
Zadnji izkaz Narodne banke z
dne 15. t. m. zaznamuje spet povečanje zlate podlage. V prvi polovici oktobra je zlata podlaga v celoti narasla za več ko 21 milijonov dinarjev. Devize izven podlage so po najnovejšem izkazu padle na 661.8 milijona dinarjev. Posojila zaznamujejo malenkostno nazadovanje, postavka »raznih aktiv« se je pa spet znatno dvignila. Obtok bankovcev je v drugi četrtini oktobra nazadoval na 5771,7 milijona dinarjev, obveznosti pa so narasle na 2490,7 milijona dinarjev.
■ Na Rakeku so te dni odkrili spomenik kralju Zedinitelju. Odkritju sta prisostvovala tudi zunanji minister in ministrski predsednik dr. Milan Stoja-dinovič in ban dr. Marko Natlačen.
■ Novo železniško postajo Groblje .so odprli na kamniški progi med po-[ stajama Domžale in Jarše-Mengeš. Kot zastopnik ljubljanskega železniškega ravnateljstva je inšpektor g. Jenko po kratkem poročilu o zgodovini kamniške proge izročil novo postajo prometu in se obenem zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k njeni otvoritvi.
■ Zaradi klofute je ondan v Poti-skem Svetem Nikolaju blizu Velike Kikinde umrl ugleden gospodar Djor-je Mundar. V gostilni se je sprl z gostilničarjem Gvozdenoin Nikoličem. Med prepirom je Nikolič pripeljal gostu takšno klofuto, da je ta kmalu nato izdihnil.
■ Za vogalom se je hotel potuhniti ;341etni bivši delavec Mihael Ned, do-Ima iz kranjske okolice. Nevarnega kolesarskega tatu je policija že dolgo I iskala, kajti na Dolenjskem je zagrešil [več tatvin, mimo grede je pa prišel ;tudi v Ljubljano in je v gramozni ja-[mi izmaknil nekemu delavcu večjo [vsoto denarja. Policija bo tatiča izročila sodišču.
Sprevodnik pa ne odneha, in tako mora uboga ženska spet dol in k drugemu koncu tramvaja.
Na cilju je — pred vstopom v voz; gotovo ji je precej odleglo. A glej ga spaka!
Še preden more deti nogo na prvo stopnico, tramvaj meni nič tebi nič odpelje. Ti stara reva pa pojdi peš ali čakaj v mrazu na prihodnji tramvaj!
Povejte, gospod urednik, ali ni tudi vas malce strah tistih časov, ko bomo tudi mi stari in betežni?
Z.
Slovenski ne znajo
Pretekli mesec sem obiskala neko zelo imovito slovensko trgovino v slovenskem trgu blizu Ljutomera.
Povedali sem svojo željo, da bi rada govorila z gospodarjem te tr-
■ Sadjarski kongres je bil te dni v Mariboru. Obiskali so ga odlični predstavniki te stroke iz vseh delov naše države.
■ Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z »MEZ* predivom za ročna dela v Ljubljani, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta, odprto od torka 2. novembra 1937 do vključno petka 5. novembra 1937. dnevno od 10. .do 18. ure nepretrgoma. Vstop prost! Ne prodaja se!
■ Velik voz je povozil pred okrožnim sodiščem v Kragujevcu kmeta Ra-disava iz Lapovega, ravno ko se je vračal s sodišča, kjer je napisal svojo oporoko. Vse svoje premoženje je zapustil svojim vnukom.
■ Na cesti je rodila zdravega otroka Marija Glavaševa iz Sarajeva. Ko se je sredi noči vračala proti domu. so jo na cesti iznenada popadli porodni krči. Stražnik je brž poklical rešilno postajo, toda še preden je rešilni avto pripeljal, je porodnica rodila.
■ Huda prometna nesreča se je te dni pripetila v Radencih. Gostilničar in mesar France Ilešič iz šratovcev v občini Slatini Radencih se. je na ostrem ovinku zaletel z motorjem v neki tovorni avtomobil. Motor je vrglo kvišku, da je zletel na avtomobil. Ilešič je pa težko poškodovan obležal pod težkim tovornim vozilom. Zlomilo mu je roko in je dobil še druge težje poškodbe po vsem telesu. Nezavestnega moža so takoj odpeljali v bolnišnico v Mursko Soboto.
■ Uredba o odkupu bombaža je izšla lani proti* koncu leta. Ta uredba odreja določitev odkupne cene, ki je lahko za 50% višja, kakor je znašala povprečna cena bombaža na newyor-ški borzi prejšnje leto. Obenem uvaja uredba prisiljen odkup domačega bombaža in bombažastih izdelkov. Za-
govine v neki poslovni zadevi. Uslužbenec mi je povedal, tla ima gospod, pravkar neko stranko in naj malo[ počakam. Med čakanjem sem zasli-[ šala dobro znani glas omenjenega; trgovca, ki se je ravno pogajal z ne-; kim ključavničarjem zaradi popra-; vila ključavnice, in sicer v blago do-; neči nemščini (seveda ker je bolj; »nobel», če človek švabčari, in ker: menda slovenščina tudi nima potreb-, nih izrazov za popravilo ključavnice).
Žalostno je to. Na Koroškem Nemci povsod zatirajo slovenščino, pri nas v Jugoslaviji pa nekateri ljudje kar propagirajo nemščino.
Tipično je pa to, da je omenjeni gospod trgovec drugače velik sloveno-fil. Oba gospoda, trgovec in ključavničar, sta pa pristna slovenska obrtnika, toda kadar je treba občevati med seboj o kupčijskih zadevah, govorita po švabsko.	Slovenec
I
NT
Hranilne
knjižice
vrednostne papirje vnovčuie P° najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. Izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje
Alojzij PLANINŠEK
TRG. AG. BANČNIH POSLOV LJUBLJANA Beethovnova ul. U I. nadstr. Tel. 35-10
A
I
radi pravilnega izvajanja tega prisiljenega odkupa bodo uvozniki bombaža odslej dobivali dovoljenja za uvoz bombaža le tedaj, če bodo od zadrug odkupili dodeljene količine domačega bombaža. Letošnja letina je bila prav dobra in je znašal povprečni pridelek surovega neočiščenega bombaža 700 kg, t. j. 200 kg očiščenega bombaža na 1 ha. Skupni pridelek očiščenega bombaža cenijo na 800.000 kg. Doslej je znašal največji pridelek očiščenega bombaža samo 300.000 kg. Vzlic temu povečanju predstavlja ta količina le majhen del naše domače porabe. Domača produkcija bo krila le 4% celotne porabe. Za letošnji neočiščeni bombaž dobe pridelovalci okrog 5 dinarjev za 1 kg, t. j. 17 do 18 dinarjev za 1 kg očiščenega bombaža. Zadruge pridelovalcev so že dobile stroje za čaščenje bombaža.
■ Z električnim tokom sta se ubila v Žapužah pri Dravljah 241etni hlapec Marko Nemanič in 201etna dekla Julka Kastelčeva, ker sta spoznala, da s svojo ljubeznijo ne bosta mogla 6kozi življenje. Dekle je pred devetimi meseci zanosilo in niti fant niti ona nista imela ničesar, s čimer bi si lahko ustvarila skupno življenje. Pričakovano otrokovo rojstvo ju je spravilo iz ravnotežja. Ondan je Marko vrgel čez električno žico kos navadne žice, potem je pa eno roko podal Julki, z drugo je pa prijel za žico. Tok visoke napetosti ju je v hipu ubil. Drugi dan ju je na vse zgodaj našel Ivan Žabjek vsa ožgana in ležeča pod drogom električnega daljnovoda. Njuna tragična smrt je zbudila iskreno sočustvovanje in pomilovanje pri vseh, ki so ju poznali.
B Lice in eno nogo je odgriznila
svinja šestmesečnemu otroku bogatega poljedelca Kopačača iz Rakitne blizu Sarajeva. Otrokova mati je odšla po opravkih v hlev, med tem je pa svinja pririla v kuhinjo. Prevrnila je otrokovo zibelko in ga razmesarila. Ko se je otrokova mati vrnila, se ji je pokazal strašen prizor. Mala Milun-ka je kmalu nato izdihnila.
B Lepo zalogo obleke je imel na prodaj mesarski pomočnik France Pod-bevšek v neki hiši v Ljubljani. Policija je zvedela, da so te obleke sumljivega izvora, zato je ondan napravila ; hišno preiskavo. Podbevšek je spočetka jvse tajil in se je izgovarjal, da mu je •obleko izročil v varstvo neki neznanec. [Nazadnje je priznal, da je vlomil v [stanovanje dveh svojih tovarišev in [jima pobral vso obleko, perilo in čev-[lje za približno 4000 dinarjev. Fant [je že star znanec policije.
[ B Dvanajst živih orlov je ujel Jo-[van Matinovič iz vrkovine blizu Banjaluke. Mož trdi, da jih je ulovil v svoji [staji, ko so se lotili ovac. Z roparicami [zbuja v vsem okraju veliko pozornost.
B Huda avtomobilska nesreča sc )e te dni pripetila pri Zatrniku nad 0°r' jami pri Bledu. K mlademu šoferj* tovornega avtomobila Marjanu Sušw’;U je prisedla manjša družba, namenjen8 proti Gorjam in Bledu. V družbi s® bili hotelir Ivan Kenda, posestni* Matko Ulčar s petletnim sinčkom, J*" kob Kunstelj in Verica Sodjeva. Me Zatmikom in Zgornjimi Gorjami le hotel šofer prehiteti voznike, ki 60 peljali težke hlode. Krenil je za spoznanje na desno, v istem trenutku je pa že zagazil s ceste. Avtomobil j® izgubil ravnotežje in se je dvakr*1 prevrnil po travnati strmini. Pod se" boj je pokopal Jakoba Kunstla in perico Sodjevo, ki je tik njega obležal* e smrtnonevamimi poškodbami. Kakšnih 5 m dalje je izdihnil Ivan Kend8; šofer, posestnik Ulčar in njegov 5letm sin so pa ostali nepoškodovani. Veric* Sodjeva je zaradi močnih notranjih krvavitev kmalu nato podlegla.
B Obrekovanje je spravilo v obup 21)etno lepotico Heleno Dičkejevo i* Sombora. Dekle je bilo izredno leP® in zelo marljivo. Njen gospodar Jovan Simin jo je rad videl zaradi njene lepote in zaradi njene pridnosti. Ondan je dekle hotelo spremeniti službo; mojster jo je dolgo pregovarjal, toda ker se dekle le ni dalo pregovoriti, jo je ovadil kot tatico. To je nesrečno mladenko tako potrlo, da se je pri pr'®1 vrnila domov in se zastrupila. V P°* »lovilnem pismu je napisala, da takšne sramote ne more preživeti. Krojaškega mojstra Simina so prijeli
B Neznani zločinci so se ponoči spl*: zili v sloveči samostan Savino v Bok' Kotorski in so odnesli mnogo zlatega nakita, več starih Ikon in desnico kip* Matere božje. Ukradene stvari so vredne več milijonov. Čudno je, da na tatove niso lajali samostanski psi, ki s° bili na dvorišču. Zločina sta osumljena dva potepuha.
B v zvezi s skorajšnjimi pogajanji z Belgijo se je izvedelo, da znaša n*» dolgovni klirinški saldo 31 milijonov dinarjev, poleg tega je pa še odprtih računov za približno 15 milijonov dinarjev. Naš skupni klirinški dolg v Belgiji znaša torej okoli 45 milijonov dinarjev.
B Zaklad so ukradli neznanci upokojenemu lovskemu čuvaju g. Princ* iz Zaloga. Mož si je med dolgoletnim službovanjem prihranil 100.000 dinarjev. Ta zaklad je imel varno shranjen v treh pločevinastih škatlah, ki jih' je ondan pokazal svojim sosedom, naio jih je pa nekje zakopal. Pri delu g® je najbrže nekdo opazoval, kajti P®”1® je ugotovil, da mu je škatla s 30.000 dinarji izginila. Navzlic vestnemu p°' izvedovanju tatu do zdaj še niso niogh izslediti. Nesreča je čudaškega mož* zelo potrla.
B Vasovat je hodil v sosednjo v a* 181etni Josip Lančič iz Vuglovca (Hr-vatska). V Bedencih so pa vaški fantje sklenili, da mu bodo pošteno posvetili. Ondan so ga počakali na cesti 111 ko se je vračal od 6vojega dekleta, so mu kratko in malo odrezali no*-Hudo ranjenega mladeniča so brž prepeljali v bolnišnico, zločincev pa *e niso našli.
B Slaboumni 401etni Ivan Oletifi 1} Hlapčine, občina Sv. Martin na Muri, je letos v juniju zažgal več poslopji in je hotel vreči v Muro nekega triletnega otroka, kar so na srečo še 0 pravem času preprečili. Nato je vzel s seboj v čoln Sletnega Štefeka Končiča in je sredi vode čoln prevrnil Sam je skočil v Muro, otroka pa 50 komaj rešili. Moža so oddali v Lep0' glavo.
Banka Barurii
11. Rue Auber. PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančn® posle najkulantneje. — Po*tn> uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemaj0 plačila na naše čekovne račune-Belgija:	št.	3064-64.	Bruxelle®:
Holandija- št. 1458-66. Ded Dien?‘: Francija št. 1117-94. Pariš: LuxeH>-burg: št 5967. Luxemburg-Na zahtevo pošljemo brezpla^h0 naše čekovne nakaznice
Smeh razkrinkal morilca
Iz doživljajev pariškega Sherlocka Holmesa
(n) Pariz, oktobra.
Pierre Rouleau, najslavnejši pariški kriminalni uradnik, znan pod imenom ,Gospod X', je pred kratkim po izpolnitvi svojih službenih let stopil v zasluženi pokoj. Ondan ga je obiskal ugleden pariški časnikar in je nato napisal tole zanimivo poročilo:
V majhni sobi pariškega policijskega ravnateljstva mi sedi nasproti sivolas, droben mož, ki bo te dni za zmerom odšel iz svoje pisarne. Tega moža so Parižani trideset let poznali le pod uradnim imenom .Monsieur X‘ in samo njegovi poklicni tovariši vedo, da Se 2 meščanskim imenom imenuje kriminalni nadzornik Rouleau. Toda njegovi uspehi so mu priskrbeli še eno ime. Ker je namreč veleduhovito razvozlal na videz nerazrešljive kriminalne zapletljaje, se ga je prijelo ime •Pariški Sherlock Holmes'.
Moj prvi uspeh
»Trideset let je dolga službena doba,« mi je dejal .Monsieur X*,« in v •nojem poklicu človek ta čas marsikaj doživi, toda enega zapletljaja, ki je svoje dni zbudil v Parizu velikansko Pozornost in čigar razplet mi je pripomogel do slave, ne bom nikoli pozabil!
Bil sem še mlad kriminalni uradnik, ko so mi zaupali razjasnitev skrivnostnega umora dveh žensk v ulici Saint-Denis. Edini otipljivi dokaz je bil smeh, in prav ta smeh je pozneje Postal usoden za morilca.
Gaston Baucaron, mlad inženir, je živel s svojo ženo Klotildo v ulici Saint-Denis v vzornem zakonu. S tem se je pričelo moje poizvedovanje. Neke noči je pa zbudil hišnico rezek smeh: ta čudno zveneči smeh je prihajal iz Baucaronovega stanovanja. Hišnica se Pa ni zmenila zanj in je spala dalje.
Drugi dan opoldne, ko se je Bau-
Dediščina za slabe učence
n š. K. Parii, oktobra. Nedavno umrli pariški bankir Fricard je zapustil kaj nenavadno oporoko: na smrtni postelji je določil 600.000 frankov za — slabe učence.
Fricard je bil v mladih letih sam slab učenec in se je moral petkrat seliti s šole v šolo, vzlie temu je postal ugleden in bogat mož. Pred smrtjo se je pa odločil, da bo poskrbel za slabe Učence s posebno ustanovo, in tako jim je podaril lepo vsotico, skoraj 1'/* milijona dinarjev.
Obresti te vsote bodo vsako leto porabili za vzgojo desetih posebno slabih učencev, če bodo le kazali kakršno koli nadarjenost za ta ali oni poklic.
Nov avto iz stotih starih
(n) Newyork, oktobra. Vsako večje ameriško mesto ima v bližnji okolici svoje .avtomobilsko pokopališče1. Na teh pokopališčih leže stari avtomobili, ki niso za nobeno rabo več.
Neki knjigovodja iz San-Francisca se je pa odločil, da bo po najcenejši poti prišel do avtomobila. Novega si ni mogel kupiti, zadovoljil se je pa tudi s prenovljenim, ki si ga je zgradil iz stotih starih zavrženih avtomobilov. Od vsakega .mrtvega* avtomobila je vzel tisti del, ki je bil še kolikor toliko dobro ohranjen, potlej je pa izbral najboljše dele in si je dal sestaviti ,nov‘ avto. Na svojo idejo je bil zelo ponosen in napotil se je s svojim nenavadnim vozom proti Newyorku. Ustavil se je v vsakem večjem mestu in pripovedoval časnikarjem, kako potuje; tako si je dobro poskrbel za reklamo.
V Newyorku imajo pa dovolj drugega dela, kakor da bi tratili čas s čakanjem na iznajdljivega knjigovodjo in tako so ga namesto deklice z rožami počakali le strogi stražniki, ki so novopečenega vozača takoj prijeli, ker je vodil avto brez šoferske legitimacije.
Čudna dediščina pariškega režiserja
n š. I. Pariz, oktobra. Ugledni gledališki režiser Charles Dullin je moral ondan v ravnateljevo pisarno. Tamkaj so mu pokazali kaj čudno listino: neki pariški notar mu je sporočil, da se ga je neki nedavno umrli večkratni milijonar spomnil v svoji oporoki. Režiserju je zaigralo srce. Notar ga je še naprosil, naj se prav kmalu zglasi v njegovi pisarni.
Dullin je nekaj dni živel v sladki omotici, prepričan, da se ga je milijonar spomnil z lepo vsotico, ki jo bo porabil za uresničenje svojih umetniških načrtov. Dogovorjeni dan je ves vesel odšel v notarjevo pisarno. Tam kaj so bili že zbrani pokojnikovi prijatelji in njegova rodbina.
Notar je odprl oporoko in prebral več odstavkov, ki so se tikali samo rodbinskih določb, potlej je pa z jasnim in močnim glasom pričel čitati:
caron vrnil iz tovarne, je že čez nekaj minut ves iz sebe pritekel k hišnici in zaklical:
»Brž po zdravnika, zdi se mi, da je moja žena mrtva!«
Mlada žena je res negibno ležala v svoji postelji, na njenem telesu ni bilo niti sledu nasilja ne kakšnih ran; šele sodna obdukcija je dognala, da je smrt nastopila zaradi zadušitve.
Inženir je povedal, da je v proslavo svojega rojstnega dne popil z ženo nekaj steklenic šampanjca, potlej sta pa oba okajena zaspala. Drugo jutro je zgodaj odšel v službo in zdelo se mu je, da žena še spi.
Tega zagovora nismo mogli ovreči in tako smo hočeš nočeš morali verjeti, da se je mlada žena po nesreči zadušila.
Hišna preiskava
Tri mesece pozneje se je inženir spet oženil. Tudi to pot je bilo videti, da živi Baucaron s svojo ženo v srečnem zakonu. Neke ncči je pa hišnica spet začula čudni smeh. V hudi slutnji je stekla v inženirjevo stanovanje, toda vse je bilo v najlepšem redu in zakonca sta dobre volje sedela v svoji sobi. čez dva dni je bila Lucija mrtva. Kakor prvikrat je bil inženir tudi to pot zelo žalosten in presenečen in ni vedel nikakršnega pojasnila za ženino smrt. Obdukcija je spet pokazala smrt zaradi zadušitve.
Tedaj so zadevo meni poverili. Najprej sem neopazno opazoval Baucaro-na in kmalu sem ugotovil, da se spet smuka okrog nekega dekleta iz tovarne, kjer je služil in kjer si je bil izbral tudi prvi dve ženi. Sluteč, da si izbiia novo žrtev, sem se odločil za naglico, da preprečim nov zločin.
Razvozlanje uganke
Tik preden se je drugi večer inženir Baucaron vrnil domov, sem odšel v njegovo stanovanje in naredil hišno preiskavo.
»Charliju Dullinu zapuščam rokopis svoje enodejanke, ki sem mu jo hotel podariti v vprizoritev že pred desetimi leti.«
Dullinu se je seveda podaljšal obraz, I delce je pa vseeno sprejel in kmalu ga bodo vprizorili v njegovi režiji. Režiser upa, da bo pri vprizoritvi zaslužil vsaj nekaj za odškodnino svojih sladkih upov...
»Napoleon ni bil nikoli na Sv. Heleni!«.
n Q. X. Newyork, oktobra. Ta drzna trditev ne bi bila vredna uvaževanja, ako je ne bi bil zapisal tako tehten učenjak, kakor je profesor Geoffroy Goldsmith iz Washingtona.
Njegova knjiga »Napoleon never at Saint-Helena« je letošnja ameriška knjižna senzacija. Goldsmith hoče dokazati, da je Napoleon na Sveto Heleno poslal .dvojnika*, sam je pa umrl na neki angleški križarki. Najzanimivejše je, da profesor to svojo trditev podpira z zgodovinskimi dejstvi. Tako dokazuje, da Napoleonova banka, "firma Perregaux, ni hotela vnovčiti nekega Napoleonovega čeka s Svete Helene, češ da podpis na njem ni Napoleonov. Profesor navaja še 58 podobnih dokazov.
Najbrže profesorjevi dokazi, naj bodo še tako neizpodbitni, ne bodo prav nič spremenili... (»Morgen«, Dunaj)
Sprva nisem nič posebnega opazil. Ze sem hotel oditi, kar sem za hladilnikom zagledal nekaj po dolgem zgrnjenih rjuh. Iskal sem dalje in sem pod hladilnikom našel vrečico s ptičjim perjem. Ne da bi mi bila jasna zveza med temi predmeti in med dejanjem, sem slutil, da imam pred seboj morilno orodje, in instinktivno, kakor pač mora ravnati kriminalni uradnik, sem meni nič tebi nič dejal Baucaronu: »S tem ste umorili obe svoji ženi!«
četrt ure pozneje mi je že vse priznal. Baucaron se je bil že po nekaj mesecih hotel iznebiti svojih žen. V strahu, da bi mu kdo ne prišel na sled, si je izmislil peklenski načrt za umor. Ko se je žene naveličal, je pod kakršno koli pretvezo priredil dobro večerjo z obilno pijačo. Ko sta bila potlej z ženo dobre volje, je za šalo močno privezal z rjuhami svojo žrtev za noge in roke na posteljo; rjuhe namreč na členkih ne puščajo podplutb.
Zdaj se je pričelo smrtno mučenje. Prav po malem je morilec začel ubogo žrtev ščegetati s ptičjimi peresi, ki sem jih našel pod hladilnikom; žena se je najprej smejala, ščegetanje je »a postajalo vse neznosnejše in ne-usmiljenejše in naposled se je uboga žrtev zasmejala s tistim rezkim, grozotnim smehom, ki je sredi noči dvakrat zbudil hišnico. Prav ta smeh mi je pripomogel, da sem v mislih združil perje z zločinskim dejanjem. Ko je inženir videl, da je žrtev zaradi smeha brez moči — pri drugi ženi je najprej svoj .postopek* le za šalo poskusil — tedaj je uporabil peto rjuho. S štirimi rjuhami je le ,za šalo* privezal svoje žrtve na posteljo, iz pete je pa naredil zanko in jo vrgel ženi okrog vratu. Z neznosnim ščegetanjem in z zategovanjem zanke je dosegel, da sta se nesrečni ženi med smehom zadušili...
Baucarona so obsodili na dosmrtno ječo in ga poslali na Hudičeve otoke, še danes me pa obide zadoščenje ob misli, da sem tedaj s svojo spretnostjo in s svojim hitrim nastopom rešil novo žrtev iz krempljev tega vampirja.	Charles Delambre
Zmagovalka nad Hudičevimi otoki
Tragična smrt junaške francoske odvetnice
n U. I. Pariz, oktobra.
Prejšnji teden sta sc v Merk-nesu (Maroko) z letalom ponesrečila slavna pariška odvetnica Mireille Moregerjeva in njen pilot. Letalo se je bilo šele dvignilo z letališča v Merk-nesu, prihodnji trenutek je pa še treščilo na tla. Mireille Moregerjeva in pilot sta bila pri priči mrtva, niena sestra, ki je bila z MireiUo v letalu, se je pa nevarno pobila.
Poročno potovanje — na Hudičeve otoke
Mireille Moregerjeva je bila nedvomno ena izmed najbolj priljubljenih in najslavnejših Francozinj. Svojo nenavadno priljubljenost si je pridobila v srditi in neizprosni borbi proti kazenski koloniji Cayenni v francoski Gua-yani, proti tolikanj osovraženim .Hudičevim otokom*. Koj nato, ko je odprla odvetniško pisarno, se je Mireille poročila in sklenila iti na poročno potovanje tja, kamor menda še nista šla dva mlada poročenca — na Hudičeve otoke. Po vrnitvi je pa priobčila svoje
'^kcrpel in, Sxrloxv J
Topla kopel z bujno penečim se, izredno blagim in dišečim Solea milom z aktivnim lecitinom, ki pronikne v kožo — to jc prava blagodat!
Privoščite si neposredno nato, ko sto se osušili, ko so kožne luknjice še od* prte, masažo celega telesa (razen na podplatih in pod pazduho) s Solea kre* mo, ki vsebuje kolesterin! Ta pronikno pri drgnjenju globoko v nevidne kožne odprtinice in na idealen način dopolni učinek Solea v * mila.
Dražesten občutek čistoče in svežosti, prerojenja, povečana elastičnost in moč — to je Solea kopeli Voljna, gladko napela koža, zdrava, mladostno sveža zunanjost, to su uspehi lednega uporabljanja Solea mila in Solea kreme!
K
mil# ia krema
vtise, doživljaje in opazovanja iz ca-yennskega pekia.
Ta dogodek je imel najprej kaj nenavadno posledico: sto osemnajst ka-znilniških paznikov je vložilo tožbo proti Mireilli Moregerjevi, češ da so njena poročila o kaznilniškem življenju globoko užalila njihovo čast. Mlada odvetnica namreč ni preveč pazila na besede in obtožbe. Povedala je dosti tistega, kar so povedali o Hudičevih otokih že mnogi pred njo, povedala je pa tudi še mnogo več. Moregerjeva je poročala strogo stvarno in nepristransko — vsaj ona je tako trdila; drugačnega mnenja so bili pa cayenn-ski pazniki. Dejali so, da so Mireillina poročila le zlobna izmišljotina, in so vložili tožbo proti pogumni boriteljici za odpravo cayennske sramote.
Senzacionalen proces
Proces mlade odvetnice proti sto osemnajstim kazenskim paznikom je vzdignil mnogo prahu. Ugledni pariški zagovornik Jean Charles Legrand, ki se je bil izkazal že pri Staviskega procesu, je izposloval, da je zadeva prišla pred porotno sodišče. To ni seveda sto osemnajstim tožiteljem nič kaj dišalo, kajti pred porotniki je dovoljen vsak resničnostni dokaz. Gospa Moregerjeva je imela pa cel kup zelo zgovornih fotografij in je zmagala na vsej črti. Ob času procesa se je javilo tudi več kaznjencev in vsi so bili pripravljeni dokazati resničnost odvetničinih trditev glede življenja na .Hudičevih otokih*.
Potek procesa je bil za mlado pariško odvetnico pravi triumf. Oprostili so jo v vseh točkah in borba proti .Hudičevim otokom* se je zanjo zelo častno končala, posebno, ker se je kmalu nato francoska vlada odločila zloglasno
kazehsko kolonijo na Guyani za zmerom odpraviti.
Odprava cayennskega pekla
Dva ministra, Rucart in Moutet sta ukrenila vse potrebno, da sta Francijo vendar rešila te kulturne sramote. Dotlej je francoska država izdala za csvennsko kazensko kolonijo okoli trideset milijonov frankov na leto. Teh t.ideset milijonov frankov je pa v resnici vrgla proč, saj so v bližnji holandski koloniji kaznjenci gradili železnice in ceste, a v francoski Guayani so rasli gosti pragozdovi do kaznilni-ških vrat...
Na .Hudičevih otokih* je tičala napaka v sistemu, v ljudeh in v osnovi te strahotne kaznilnice. In zdaj je žena, ki je izvojevala junaški boj proti temu peklu na zemlji, našla tako tragično smrt...
Žrtve pretirane vitkosti
Zakaj so umrle Jean Harlovva, Barbara la Marrova in Renata Mullerjeva
Spet je v borbi za nekaj bore kil padla nova žrtev — mlada, simpatična filmska igralka Renata Mullerjeva. Kdo se je ne spominja iz ljubkega filma .Privatna tajnica*, kjer je tako prisrčno in ljubeznivo upodobila žitje in bitje današnje delovne ženske? Nedavno jo je pa zaradi splošne oslabitve organizma pobrala bela žena...
Umetnica je že pred leti zaradi pretiranega hujšanja nevarno obolela. Tedaj se je še nekako izmazala. Nedavno se je pa nekaj potolkla, nastopile so razne komplikacije, in telo, oslabljeno po bolezni in pretiranem hujšanju, ni moglo več kljubovati sicer nedolžni bolezni.
Smrt Renate Miillerjeve je pač tipičen primer posledic pretiranega hujšanja. Uboga igralka pa ni edina žrtev filmskovitke mode! Tako je v Ameriki že pred več leti ta moda uničila lepo filmsko igralko Barbaro la Marrovo in šele pred nekaj meseci ljubko, .očarljivo znanko s platna, Jea-no Harlowo. Obe igralki sta morali kočljivi točki svojih filmskih pogodb plačati z življenjem.
Zivljensko nevarna izguba teže
Kdaj pa postane hujšanje nevarno? Menda vam lahko na kratko odgovorimo: pri pretiravanju. Hujšanje je nekaj let sem tako v modi, da je postalo že nekakšen šport, ženske se na vse kriplje trudijo, da bi se otresle
nekaj pičlih kil. Poznamo celo kuhinje s presno hrano, vse mogoče postopke z mlekom in kislim zeljem, razne diete, kozmetične operacije in di-jetsko kuhinjo. In vsaka prisega, da je njen postopek najpopolnejši in najzanesljivejši.
Vsi ti postopki pa samo dotlej niso nevarni, dokler ne prekoračijo prave mere in ne zaidejo v pretiravanje.
Hujšanje pod zdravniškim nadzorstvom s smotrno dijeto in s pažnjo na zdravje pač ne more škodovati organizmu. Kakor hitro pa prekoračimo varnostno mejo, utegne biti še tako nedolžen postopek nevaren.
Mnenje zdravnikov Dunajski profesor, zdravnik Hein-rich Schur je nedavno energično povedal svoje mnenje o hujšanju in shujševalnih postopkih:
»Cim več je masti, tem več je zdravja,« smo rekli včasih in ta izrek je postal tudi ljudskoznanstveni pregovor. Zdaj so tisti časi minili, zato pa smo zašli v drugo skrajnost: Vitkost po vsaki ceni: za ceno zdravja, da, celo za ceno življenja!
Ne bom govoril o vseh posledicah teh nespametnih shujševalnih postopkov, ki uničujejo lepoto in s katerimi dosežemo ravno nasprotno, kar smo želeli. Naštel vam bom samo neka-
tere posledice te bedaste Igre z življenjem:
Vodenična oteklina; opešan je mišic in včasih tudi sušica mišičevja; motnje v prehrani; impotenca; nervoza; nevralgija; razne druge živčne bolezni; poapnenje kosti; omehčanje kosti; razne kožne bolezni; akne (izpuščaji); kožna vnetja; bolezni hrbtenice; slabokrvnost; vodenica; črevesni katarji.
Vsaka teh bolezni je lahko smrtna. Seveda prav zmerom ne nastopijo takšne komplikacije. Eno je pa gotovo;
Po vsakem pretiranem hujšanju se narede na koži gubice in gube, polt Izgubi prejšnjo svežost in napetost. Te hibe so nepopravljive.
Ni mi treba omenjati razne manjše neprijetnosti kakor vijoličaste roke, rdeče nosove, ki so neštetokrat posledica hujšanja. Ako se ne gibljemo, mišice hirajo, ako pa sistematično stradamo, odrečejo svoje delo prehranjevalni in prebavni organi.
Hujšanje je postalo pa že nekak šport, škodljivost vseh mogočih mlečnih, sadnih in stradalnih postopkov si povprečen človek pač komaj predstavlja. Seveda, včasih je treba iz poklicnih ali drugih vzrokov nekoliko shujšati. Tedaj se pa obrni do zdravnika, da ti on pove. kako in koliko ti kaže shujšati.«	«	Q-	X.
Praktična darila
(n W. k.) London, oktobra. Angleški knjigotržci so nedavno uvedli praktično novost, ki bo najbrže všeč vsem ljubiteljem lepih knjig. Danes lahko že v vsaki knjigarni na britanskih otokih, pa tudi v kolonijah in domi-nionih kupiš knjižni ček.
Knjižni ček je umetniško izdelan, vnovčljiv je pa pri vsakem angleškem knjigotržcu; na sprednji strani je prostora za nekaj vrstic; tam lahko napišeš nekaj ljubeznivih besed, na primer voščilo, ček lahko izpolniš na poljubno vsoto denarja. Za čekovni obrazec sam plačaš 3 pennyje, t. j. 3 dinarje.
Novi ček bo prihranil darovalcu ia obdarovancu dosti truda, pa tudi neprijetno menjavanje knjig, ki je še posebno nevšečno, če darovalec in ob-darovanec ne živita v istem kraju,
»Clerk of the Closet«
n M. K. London, oktobra. Kralj Jurij VI. je v svoje dvorjanstvo nedavno uvrstil tudi .Clerka of the Closet*. To starodavno službo, ki Izhaja še iz časov pred angleško reformacijo, je kralj dodelil winchestrskemu škofu Garbettu. Pred reformacijo je bil .Clerk of the Closet* — closet pomeni v tem primeru cerkveno klop, v kateri sedi kralj — tudi kraljev spovednik.
Pozneje je bila pa njegova dolžnost, da je v cerkvi sedel pri kraljevi klopi in kralju preganjal vse dvome, ki so se ga lotili v cerkvenih zadevah. Pod nepobožnim Karlom II., ki se je na smrtni postelji spreobrnil h katoličan-stvu, je imel .Clerk of the Closet* š« posebno čudno delo. Med dolgimi ia dolgočasnimi pridigami je moral sedeti pri kralju in ga zabavati. Svoja delo je opravljal tako temeljito, da ja smeh s kraljeve galerije pogosto zelo motil sveti obred in pridige. Ko se je duhovnik nekoč pritožil, je Karel IL izjavil, da mora poslušati dovtipe, sicer bi pri tako dolgih pridigah zaspal.
Danes ima pa ,Clerk of the Closet* drugo nalogo: kraljev svetovalec je T duševnih zadevah. Njemu so podrejeni kraljevi kaplani in on tudi izbere kraljevega pridigarja.
Težavno
»Ali vaš pobič že govori?«
»Kajpak, govoriti smo ga naučili ž*i lansko spomlad, zdaj se pa trudimo, dal bi ga navadili molčanja.«
Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
V sedanji čas postavil In v stihe prelil Ivan Rob
VI.
I Manica tja k oknu skoči misleč, da to je Lovre Kvas; a zmoto brž spozna, ko čuje nesrečnega poeta glas.
Ljubo ji ni tožeče petje, ker Marjan ji pri srcu ni; ji okno brani takt zapreti, zato vsa jezna obsloni.
Nad njo pa lina se odpira, iz nje se Urša Plut ozira.
VII.
Od spodaj Marjan pa poet vse zvezde, mesec bledi kliče z besedo žalostno za priče, da zanjo žarno je razvnet.
A vsaka pesem bo izpeta, če še tako lepo zveni; utihnil jezik je poeta in k zvezdam gledajo oči.
Tedaj iz vedra mu razlije na glavo Urša Plut — pomije.
VIII.
»Izvrstno!« Manica zaploska, smehljaje okence zapre, a Marjan mislil je, da pesem mu pohvalilo je dekle. — Podajam vam usodno zmoto, romanov starih rekvizit, ki je z junakovo slepoto zavlekla fabule izid. —
Tako je Marjan kljub pomijam se vdajal upa melodijam.
IX.
Ko spet samota starih sten je našo Manico objela, ni srcu svojemu verjela, da vanj je zlezel Lovre njen. Čeprav pred njenim mehkim krilom izginil športni je napuh, čeprav pred njenim sex appealom je klonil mu svoboden duh, čutila vendar je, da veže jo tenka nit iz njene mreže.
X.
Ko take misli je končala, se vrgla je na otoman.
Iz sobe, kjer sta stara spala začula glas je dobro znan.
Tja k steni brž uho pristavi, ker radovednost jo srbi: kaj neki ata mami pravi morda pogovor gre o nji?
Na otomanu se presede, skoz zid potegne te besede:
XI.
»Po hiši sem se že ogledal.
Vsa čast ti, vse je »comme il faut«. A nekaj vendarle ni v redu: skrbi me Manica močno.
Ko Marjana sem ji omenil, se ji podaljšal je obraz.
Bojim se, da mi štreno zmedel je ta berač — inštruktor Kvas.
Da konec temu naredimo, zaroko jutri razglasimo!«
XII.
»Ej, dragi očka, le počasi,« po tihem Manica mrmra,
»le kar zaroko to razglasi, a potlej čuvaj se gorja!
Pa prav nalašč ga bom ljubila?
Kaj »štrena« tvoja mi je mar?
Ne bo ločila naju sila, ne ti, ne Marjanov denar!«
Tako nas včasih trma spravi v objem prečudežni ljuba vi.
PASTA ZA ZOBfc
Po
priporočil« naših zobozdravnikov
o^sod -
Dobi se b
OBLEGA GIBRALTARJA
(1779 do 1783)
4. nadaljevanje
»Le kakšen bo konec?« se je dostikrat tesnobno vprašat Elliot, kadar je pomislil, kako ga čedalje bolj zapuščajo moči. Tri dolga leta je že vzdržal, tri leta brez konca in kraja.
Kaj bo četrto prineslo?
O tem ni moglo biti prav nič dvoma^ če je pomislil na sovražnikovo moč in na njegove priprave. Da, Elliot je bil pravi siromak v primeri s sovražnikom. Toda nekaj je imel, dar ki ga nasprotnik ni poznal: trdno je stala njegova truma, v veliko družino se je bila strnila, preizkušeno v triletni stiski, po pravici ponosna na svoje uspehe in slepo vdana svojemu vodniku.
Elliot je vedel nekaj strašnega, toda dokler je le mogel, je prikrival svojim ljudem.
Sovražnik je pripravljal tam preko v Algecirasu plavajoče baterije, prave pravcate plavajoče trdnjave.
In kadar bodo te gotove — in vedel je le predobro, da jih grade noč in dan — da, takrat bo napočil dan odločitve.
Strah ga je bilo teh plavajočih baterij. Gibraltar je bil z morja ranljiv, in še kako! Če se tem- pošastim posreči napraviti vrzel v obrambo, in če jim bosta sekundirali združeni bro-dovji s svojilni tisoči ognjenih žrel, in če nato še s kopnega..
Elliot je obupno stresel glavo. Le na to ne misliti, le na to ne misliti!
Skrčil je pesti in nohti so se mu globoko zarezali v dlani.
V Algecirasu so se pa dogajale skrivnostne stvari.
Neki francoski inženirski polkovnik je bil predlagal poveljstvu, naj zgradi plavajoče baterije in naj z njimi napade trdnjavo. Predlog je doživel ugoden sprejem in inženir je dobil dovoljenje, da zgradi deset takšnih trdnjav.
Velike ladje so pristajale v Algecirasu in tedaj se je začelo kovanje in žaganje, podnevi in ponoči. Neznanske množine lesa, najboljše lirastovi-ne, so zabili v naprave, vdelali črpalke, zbili podstavke za baterije in jih zavarovali z vsem mogočim. Nato so privlekli topove najtežjega kalibra — 212 topovi — in jih razdelili na deset baterij.
Ali so bile te plavaioče trdnjave nepotopljive? In nezgorljive?
Velike gmote vdelanega lesa so onemogočale potopitev — ali bodo pa tudi razbeljenim kroglam kos?
Crillon je zahteval preizkušnjo. Ni potrebna, so odgovorili strokovnjaki: v 64 minutah 6e učinek razbeljenih krogel izgubi, zaradi pomanjkanja zraka v tirdem lesu. Z malo vode se prepreči sleherni ogenj; sicer je imela pa vsaka baterija še posebno gasilno napravo.
V začetku septembra se je začelo s kopnega nezaslišano obstreljevanje. Dve sto in trideset topov je hkratu začelo bljuvati železo in ogenj na angleške baterije. Dostikrat je udarilo kar po dvajset izstrelkov hkrati v gibraitarska kritja.
Elliot je vedel, da je napočil čas velenapadov.
Z morja so grmeli topovi z devetih linijskih ladij in petnajst topničark jim je sekundiralo.
Glas se je raznesel po Gibraltarju. Zdaj so branilci vedeli o plavajočih baterijah. Še tega je manjkalo, kakor da še ne bi bilo dovolj gorja.
Topniški stotnik Witham je klel.
Manjše zlo
Angleški konzul v Jokohami na Japonskem se je zelo bal potresov, zato je poslal svoja dva precej razvajena otroka v London k dedku in babici. Malčka sta srečno prispela v Evropo in se vselila v svoj novi dom. Dva dni po njunem prihodu je pa konzul že dobil brzojavko iz Londona:
»Pošlji potres in vzemi otroka!«
Zlata nedolžnost!
Petrčka je oče v sveti jezi pošteno našeškal. Fantiček se je zatekel k mamici in ji med jokom in stokom potožil :
»Mama, le zakaj si se morala poročiti !«
Babjevernost
Gospodinja: »Plačala vam bom torej 12 dinarjev na dan. In drugače, ali ste morda babjeverni?«
Nova služkinja: »Prav nič, brez skrbi mi lahko plačate 13 dinarjev!
Zapravljivec
»Rad bi vedel, kaj počne Kovač z denarjem. Včeraj ni imel niti vinarja in danes spet ne!«
»Ali te je prosil za posojilo?«
»O, ne — jaz njega!«
Najhujše
»Kaj je najhujše pri laganju?« vpraša učiteljica, hoteč dekletcu razložiti pojem slabe vesti.
»Najhujše je, če laž na dan pride,« se odreže dekletce.
Za ladje so bile najboljše orožje razbeljene krogle; euhi les in jadrovina vojniih ladij se hitro vnameta. Toda za to bi bili morali imeti zadosti streliva, a prav tega je manjkalo. Tedaj je Hanovrčan Schreckendiek od 5. pehotnega polka, ki mu je poveljeval general de Lamotte, predlagal stotniku, naj bi sa napravili peči, da bo na njihovih rešetkah zmerom pripravljena žareča municija. Stotnik je kar poskočil ob domisleku, vrhovno poveljstvo je bilo takisto za to, in tako so pri baterijah kmalu zagorele Schreeken-diekove peči.
Topniški ogenj je postal pravcat pekel; en sam dan je padlo na trdnjavo več ko 4000 izstrelkov.
Kadar je garnizija premišljala, kaj še bo, je marsikateri hraber vojak prebledel. Kaj se bo zgodilo z ženami in otroki, kadar izbruhne vihar? In vse je kazalo, da ta vihar ni več daleč.
Kar so tiste hude dni počeli v trdnjavi, je bilo nadčloveško. Skoraj polovica junakov je morala opravljati težko stražno službo. Sicei se je garnizija pomnožila s pomorščaki na 7o00 mož. Toda kdor je videl te votlooke ljudi, živeče le še od nevarnosti in lakote, jih pač ni mogel vzporejati s polnovrednim vojaštvom. Izmozgani borci so bili to, vsi prepotrebni pri-zanašanja, vsi prej za bolnišnico kakor za baterije.
Elliot je vse pripravi] za sovražni naskok. Sestavil je navodila do slednje podrobnosti, in vsak vojak je natanko vedel, kaj bo storil, kadar bo sovražnik napadel. Bojni načrt je odrejal. da je treba sleherno ped zemlje braniti do skrajnosti, a če bi se že sovražniku posrečilo zavzeti kakšno postojanko, je preudarni poveljnik že vnaprej vse odredil za protinapad.
Nihče ni dvomil, da bo Elliot do smrti vztrajal na razvalinah; kdor je pogledal staremu v obraz, je bral na njem nemo in neukrotljivo odločnost.
Najprej so straže vikale druga drugi, potem celi oddelki in naposled je vsa garnizija zarjula v en glas:
»Brodovje Njegovega Veličanstva!«
Brodovje, slavno angleško brodovje prihaja 1	.
O, prečudežni pogled!
Anglija, ljuba stara Anglija, ki svojih ne zapustiš!
Ponosno in veličastno so se bližale mogočne linijske ladje, z rahlo napetimi jadri v jutranjem vetriču.
»Štej, Jack, štej, ti ki imaš dobre oči.«
In Škot je štel: »Ena. dve, tri, štiri... deset... dvajset... trideset.«
»Otroci, otroci, hvalite gospoda!« '
In Jack je štel: »Pet in trideset, štirideset..,«
En sam krik zmagoslavja je zagrmel po mučeniški trdnjavi.
Kakšno brodovje! Same mogočne linijske ladje, vi so ko bok e z množico topov. z živežem na prebitek.
»Dajmo, molimo!« je zaihtel neki belolas podnarednik.
Kakor molitev so zapeli možje in jokajoče žene staroslavni napev: God save the King...
Presunjeni so peli iz globine srca angleško narodno himno.
Jack je pa naštel petdeset linijskih ladij. Gorje zdaj sovražniku!	|
Poravnajte naročnino!
Bliže in bliže je prinašal vetrič temne orjake.
— — — Kaj je pa to?
Tisoči so opazila hkratu.
To niso angleške zastave... to niso angleške...
Zdaj so videli, videli so svoj pogin.
Saj to so španske zastave, saj to so beli francoski prapori!
Možje so sklonili glave. Topo so njihove oči zastrmele v tla. To pomeni konec!
Tej sili noben Gibraltar ne bo kos.
S smrtjo v srcu so se splazili na svoje postojanke.
Ko je general Elliot povprašal po vzroku petja in izvedel, kaj se je zgodilo, so se mu zameglile oči in potegnil si je z roko čeznje.
Anglija, Bog te obvaruj!
Napetost v trdnjavi je postala neznosna. Vsa španska in francoska mogočnost, se je zdelo, je zbrana okoli Gibraltarja. Oči vsega sveta se upirajo v to pečino. Naj živi vrli general Elliot, toda dvema velesilama ta trdnjava ne bo mogla kljubovati.
Zjutraj ob šestih, dne 13 septembra 1782, pred Gibraltarjem.
Signali na zemeljski ožini Španski napadalni polki so se v gostih rojih razvrstili. Za mogočnimi topovi so stali topničarji. Bledi in neprespani so Angleži opazovali izza svojih skalnatih baterij strahotni prizor. Bližal se je konec sveta.
Njihovi pogledi so se obrnili na levo.
Ladje, same ladje, in zastave na njih so veselo vihrale v iutrnjem vetru in s palub so bučali rogovi in vreščale piščalke. Z daljnogledom si lahko razločil duhovnike v zlatih mašnih oblekah. Z vzdignjenimi rokami so blagoslavljali špansko-francoske oddelke.
Solnce je vzhajalo, vzšlo je in oblilo s svojimi zlatimi žarki grozoto na komi e in in na morju.
Eltiot je z dalinogledom sledil plovbi brodovja. Odložil ie daljnogled, njegove oči so bile rdeče obrobljene.
»Vroč dan bo. Storili bomo svojo dolžnost.«
Molče so mu sledili štabni oficirji, vsi so bili polni težkih in žalostnih misli.
Z zahoda je počasi jadrala proti mestu temna gmota.
Plavajoče baterije. Deset pošasti se je počasi in potuhnjeno bližalo.
Kakšnih 700 metrov pred kraljevskim nasipom so se ustavile.
Garnizija je z grozo in presenečenjem zrla na plavajoče trdnjave; zdaj so se zasidrale nasproti mestu in obrežnim utrdbam.
Elliot je bil za vse poskrbel,- Šest in dvajset topov je bilo pripravljenih, da odbije napad z morja; krogle so bili razbelili in s strelivom je bila vsaka baterija založena.
Mir je; vladal v trdnjavi. Razločno se je slišalo rožljanje sidrskih verig, j
Tedaj se je na lepem zabliskalo iz mesta, in na ladje, pripravljajoče se za vsidranje, se je vsula toča granat in karteč.
Najprej so odgovarjali basi plavajočih baterij, s kopnega je pa nič manj ko 186 topov bruhnilo svojo železno gmoto na obrežne utrdbe. 96 angleškim topovom je stalo nasproti 328 sovražnih.
Veliko špansko-franeosko brodovje ee za čudo ni ganilo.
D a I | e p t i b od n lit
vsak
nima toliko denariai da more potovati v-kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopalifta Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte!
Sestanek s Šibilo
Napisal A. E n g e 1
M
Ifiu
mor
Zakonska psihologija
»Zakaj me spominjaš na moj beg, mislila sem, da si mi ga oprostil m pozabil!«
»Saj sem ga, toda nočem, da bi ti pozabila, da sem ga oprostil in pozabil!«
Pri umetnikih
»Prosim, daj mi moj ovratnik, svojo ovratnico in naiin robec, ker moram iti ven.«	(»Kvitko«, Praga)
Nepomembno
»Natakar, pokličite mi, prosim, gospodarja, te čorbe ne morem jesti!«
»Cernu, gospod? On je prav gotovo tudi ne bi jedel.«
Idealen služabnik
Služabnik je odprl vrata nekemu gostu: »želite?«
»Rad bi govoril z gospodom!«
»V kakšni zadevi pa, prosim?«
»Zaradi nekega dolga...«
»Prav žal, gospod se je včeraj odpeljal.«
»... ki sem ga danes prišel plačat.«
»Imenitno, gospod se je davi vrnil.«
Srečo ima
»Z mojo ženo je res hudo. Zmerom mi sredi stavka skoči v besedo.«
»Srečo imaš, jaz pa niti tako daleč ne pridem.«
šk&tslca
Mac Sporran se je vpisal za člana v neki golfski klub. Tajnik ga je opozoril, naj napiše na žoge svoje ime, kajti potem mu jih bodo laže vrnili, če bi jih izgubil.
»Imenitno!« je menil Škot, »napišite moje ime na žoge.« Tajnik je napisal ime.
»Ali lahko še spodaj dodaste .zdravnik? To je namreč moj poklic.«
Tajnik mu je izpolnil željo.
»Izvrstno!« je vzkliknil Škot. »Ali lahko še pristavite: .Ordiniram od 10. do 3.‘?«
Komaj je bil Franc Rohnslorff stopil iz vlaka, je že odhitel proti telefonski celici, da bi poklical svoj urad' V Londonu, odkoder je pravkar P1'*; hajal, je sklenil veliko kupčijo in zdaj je moral svojemu zastopniku nemudoma sporočiti nekaj silno važnega. Zelo se je razburil ko je tik pred njim stopil v telefonsko celico mlad široko-pleč mož in hitro zaprl vrata. Franc ee je pa opogumil in jih je odprl.
»Oprostite, gospod, ali boste dolgo telefonirali? Imam namreč nujen pogovor.«
»Takoj bom gotov,« je dejal mladi mož zelo prijazno in videti je bilo, da je kar najboljše voije.
Hitro je zavrtel krožeč in poklical številko: »A 19-2-83«.
Franc ee je zdrznil. To je vend njegova telefonska številka!
»Ljuba Šibila, hotel sem vas samo prositi, da ne bi drevi ob šestih po zabili priti v slaščičarno. Saj že ”0-6ie... Ce me veseli? Srečen sem! Va* mož je še zmerom na potovanju? Saj to je pravd migljaj usode! Na svidenie Šibila!«
Franc je cisto natanko slišal sleherno besedo, kajti pred celico se je hil skoraj prirasel. Zdajci so se vrata od? prla in širokopleči, izredno lepi mladi mož je žvižgaje stopil iz celice. Zelo vljudno pozdravi ja je je z z mag osi o v-nim obrazom odšel.
Franc je mrko gledal za njim. Potlej je skoraj planil k avtomobilom, ki so stali ob cesti. Razburjen je vstopil in zaklical vozniku:
»Bismarckova ulica 22. Vozite hitro!« je rekel nepremišljeno, kajti ura je bila šele štiri.
V avtomobilu so se njegove misli podile sem in tja. Šibila ima sestanek! Tega ne more in ne more doumeti! Ta ženska, ki sploh ne zna biti nezvesta! Dobro je vedel, da vsakogar ostro zavrne in da v njenih zavrnitvah nikoli ne tiči kakšno skrito upanje. Tak tudi ona! Tudi ona je torej takšna — kakor so druge? Kdo neki je »on«? Čisto jasno in natanko ga je videl pred seboj. Najbrže se je zaljubila v njegovo športno postavo, kajti njemu je bil že zrasel zakonski trebušček. Zaljubila se je vanj samo zato, ker je bil drugačen in ker je imel neprecenljivo vrednost, da se ji z njim ne bo treba poročiti.
II
Franc je stal pred vrati svojega stanovanja. Pozvonil je. Njegova ženka mu je hitela naproti v predsobju. Nežno ga je objela okoli vratu.
»Kako si me presenetil, dragecl Prezgodaj si se vrnil s potovanja.«
»Da, hotel sem te presenetiti,« je dejal bolj samemu sebi.
In ko je prišel v salon, se je moral prav siliti k prijaznosti.
»Najbrže se bo znala bolje hliniti kakor jaz.« je pomislil.
»To pot sem naredil v Londonu tako sijajne kupčije kakor že dolgo ne. Ali si kaj vesela, dušica?«
»In še kako!« je rekla z najnedolž-nejšim obrazom, kar si jih moremo misliti.
On je pa pomislil:
»Sestanka se mnogo bolj veseli kakor pa mojih kupčij! Mar so ji zdaj kupčije!«
In pazljivo je opazoval njene oči, prisluškoval njenemu glasu in njč-nemu smehu. Vsako črto ria njej je opazoval. Ali more kdo citati misli z belega ženskega čela?
»In veš kaj, dušica? Ker so se mj kupčije tako dobro obnesle, zato ti bom za tvoj rojstni dan kupil srebrno lisico. Tvoja vroča želja se ti bo nazadnje vendarle izpoinila.«
»Drugače si pa na moj rojstni dan vselej pozabil. Sicer bo pa šele čez enajst mesecev. Sploh si danes ves drugačen.«
»Ti tudi,« je hotel reči.
»Nežnejši 6i in ljubeznivejši ko kdajkoli. Ali si takšen nemara zaradi dobrih kupčij ?<
»Igralka!« je pomislil.
Samo v takšnih trenutkih nam pridejo takšne besede na um.
»Ne samo zaradi dobrih kupčij,« se je zlagal.
Potlej sta kramljala, neskrbno pač, kakor kramljajo zakonci. 0 najnovej-ših dogodkih in o modernih športih. S svoiim jasnim nasmehom mu je pra-
Nadaljevanje na 8. stran*
HERSAN
.MOiO'**'
'nost telovadbe v
Naše novo gospodinjsko tekmovanje
„}httka st vn&ži!"
f Kahg lahho iivita dva iloveka z mesečna plato 1200 din?
Prage čitateljice! Gotovo se še spominjate^ zgodbice o pridni in prak-y°ni hčerki, ki je pred tremi meseci Presenetila očeta s svojo novo oble-0 in s svojim natančnim proraču-novi. Motite se pa, ako mislite, da je * tem te ljubke povestice konec; naj-*antmivejše šele pride. Ste že rado-5ai 'le? vam bom pa brž povedala
■Lepega dne je hčerka spet prišla k °eetu. Z resnim obrazom in s težkim Mcem, mu je povedala, da mu mora hupati nekaj nad vse važnega.
»No, le na dan z besedo/« je menil 0ce spodbudljivo.
Hčerka je tedaj kratko in jedrnato Priznala: »Očka, omožila se bom/« »Lejte si no,« se je začudil oče, »s kom pa?«
Zdaj je hčerko obšla huda zadrega. »Oh, veš, očka,« je pričela oklevaje, »moj izvoljenec je uradnik, toda pla-ima še zelo skromno — samo 1200 dinarjev...«
Očetu se je razjasnil obraz: »Tak teko je to! Lasten domek bi si rada Ustvarila? Ali imaš pa dovolj razsodnosti in dovolj poguma? Ne bom U oporekal, a prej mi dokaži, da oosta z možem ob tem denarju lahko skromno in neskrbno živela!«
Hčerka se je vsa vesela oddahnila: »Očka, kmalu se boš prepričal o mo-gospodinjskih zmožnostih!« je razigrano vzkliknila, potlej je pa ste-Mii p0 listič papirja, da nastavi proračun za strogega očeta.
Sedla je za mizo in pričela premišljevati. To pot pač ne bo šlo tako nhko kakor tedaj pri obleki. Začela J« pisati: stanovanje, kurjava, obleka, hrana, zabava itd., pa ji ni šlo in H ni šlo v račun. Naposled je bila s svojim proračunom le zadovoljna
pa spozna, da so ji bili prav prvi neuspehi kar se da koristna šola za skupno življenje.
Zanima nas, kako bi si vi uredili takšno skromno gospodinjstvo. Ali bi prav tako kakor dobra hčerka imeli dovolj poguma za zakon na takšni podlagi? Zato smo se odločili za novo gospodinjsko tekmovanje, samo da bo to pot nekoliko težje od prejšnjega. Tukaj boste lahko spet dokazale svojo gospodinjsko spretnost in varčnost!
Odločili smo se, da bomo spet razdelili pet nagrad po 100 dinarjev za pet najboljših odgovorov. Vse dobre odgovore bomo priobčili na tej strani našega tednika. Pišite nam, kako bi si vi uredili takšno zakonsko življenje. Razložite nam lahko vse prav po domače, le vsota, ki jo v mesecu dni porabite za življenje dveh ljudi, ne sme prekoračiti 1200 dinarjev!
Odgovore pošljite v zaprtih ovitkih na uredništvo »Družinskega tednika«. Na ovitek pa pod naslov napišite v oklepaju:1 (»Metka se moži«). Odgovoru morate priložiti spodnji kupon. Na ta kupon napišite glavne izdatke, vse natančnejše opombe pa lahko razložite v pismu. Posebno nas bo zanimalo, ako bo ta ali ona pisala iz lastne skušnje. Tako bomo imele priložnost, da se bomo spet marsikaj novega in koristnega naučile!
Zdaj pa pero in papir v roko in le hitro nam pišite, a tako, da boste dokazale, da ne laže tisti slovenski pregovor, ki pravi: »Žena podpira pri hiši tri vogale, mož pa samo enega.« Vas iskreno pozdravlja
Saška
na sopari. Pašteto ohladi in spravi v dobro zaprte skodelice.
*** Goveja pečenka z zelenjavo: Govedino dobro pretolči, jo preslanim s slaninastimi rezanci, osoli, opopraj in peci v vroči masti ob dodatku drobno zrezane čebule. Med tem očisti zeleno, peteršilj in korenje, nareži v precej velike kosce in duši v slani vodi. Mesno omako podmeti s kislo smetano in žlico moke, še enkrat pokuhaj in polij z njo zelenjavo in meso. Izboljšaj okus z nekaj kapljicami rdečega vina. Serviraš lahko tudi z dušenimi gobami ali z dušenim rižem.
Pletena jopica
Včasih so zimski dnevi tako topli in prijetni, da te kar mika obleči jesenski kostim. Sem in tja pa le zapiha mrzla sapica in te skozi tenko jopico in bluzo pretrese do kosti. Tedaj prav gotovo obžaluješ, da se nisi bolje oblekla.
HRANA:
Zgrnila je listič in se odločila, da ga bo drugo jutro še skrbno pregledala, dobro vedoč, da je rana ura zlata Ura. Menda bo tudi to pot njen ljubi °ika zadovoljen? In potem? Potem!!!
Zavrtita se je na petah in zavriskala.
Potem bo kaj kmalu svatba!
»Prijetna zgodbica,« porečete, >ko bi bilo le v resnici tako!« Kaj naj vam odgovorim? Nekateri si znajo srečo ustvariti in obdržati z bore tisočakom na mesec, drugi pa niti z desetimi ,jurji‘ ne. Vse je pač odvisno od ljudi samih. Nekatere žene si urede gospodarstvo in gospodinjstvo res sistemsko, vodijo knjigovod-\\
stvo ih proračune, druge so pa tako,', ..............
površne, da niti ne opazijo, kako jim’’
Polzi denar izpod rok. Dandanes so Pa plače tako skromne in časi tako težki, da mora pametna gospodinja natanko vedeti, koliko sme porabiti 'noževega denarja in kaj vse sme kupiti zanj.
Ljudje si morajo pač življenje pravilno urediti in denar pametno razdeliti. V začetku zakona marsikatera novopečena ženica obupuje,
KUPON
STANOVANJE:  ...
OBLEKA IN ČEVLJI: ....
KURJAVA IN RAZSVETLJAVA:	....
RAZNI GOSPODINJSKI
IZDATKI: ZABAVA: _...
IME IN PRIIMEK:
KRAJ:
ULICA: .............................
pozne] <?»»»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«»«♦♦♦♦♦♦♦»
Vedi pa, da pozimi kaj lahko združiš eleganco in praktičnost, le dovolj iznajdljiva moraš biti. Ako se pod tanjše kostimovo krilo dovolj toplo oblečeš, ne boš prav nič pogrešala debelega zimskega plašča. Namesto volnene bluze obleci pa tenko batistasto ali poplinasto bluzo, čeznjo pa toplo
HERSAN ČAJ
DELUJE
dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. Pomaga pri pc*-apnenju žil in hemoroidih
OLAJŠAVA
bolečine in trpljenje pri revmatizmu in sklepnem protinu
UBLAžUJE
bolečine pri mesečni čiščl
ODSTRANJUJE
nepotrebno mast in pripomore do vitkosti DOBITE GA V VSEH LEKARNAH
Reg. S. br. 19830/1933
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
štetnimi začimbami, dodaj 1—2 žlici belega močnega vina in pusti v dobro omaščeni posodi vse skupaj eno uro
volneno jopico. Tako boš dobro zavarovana pred mrazom in vetrom.
Takšno pleteno jopico vam mislim danes popisati. Prav enostavna je in lahka, zato se je lahko tudi začetnica brez skrbi loti. Zamišljam si jo v svetlejšem odtenku, šive ob robeh pa v temnejši barvi. Izberi si pač tisti odtenek, ki se barvi tvojega krila najlepše poda. Jopica je precej dolga, saj
sega skoraj do bokov, rokavi so enostavni, ozki in ravni.
Za jopico potrebuješ šest pramenov volne ,Delicate‘. Pramen tehta 50 gramov in stane 8 din. Potrebuješ pa Se dve dolgi igli, debeli 2 '/a mm. Jopica je res enostavna, saj jo delamo samo v gladkem, desnem vbodu. Najprej naredimo po kroju notranje dele prednjika in zadnjika, potlej šele rob. Prav tako izdelamo tudi rokave. Rob nato najprej pripnemo na notranje dele, jopico spnemo in pomerimo. Ako še kje nagaja kakšna gubica, lahko zdaj popravimo. Naposled rob trdo'prišijemo k notranjim delom.
Zdaj pridejo na vrsto debeli temni šivi. Te izdelaš docela po svojem okusu: nekatere bodo imele rajši te šive iz iste volne, druge iz bolj debele in grobe, tretje se bodo navdušile za klobučevinaste trakove in četrte celo za usnjene. Vidite, izbere je dovolj.
Ako so ti všeč usnjeni trakovi, kupi pri trgovcu z usnjem nekaj trakov in šivanko za usnje. Ti trakovi morajo biti pa precej ozki, drugače jih boš težko zvlekla skozi pletenino. Za klobučevinaste trakove lahko uporabiš star in neraben velik poletni klobuk iz klobučevine. Pazi pa, da boš trakove enakomerno narezala, in jih tudi
docela nevidno na drugi strani jopice zadelala. Kot ljubko posebnost ti priporočam trakove iz živoplsanega laka, hkrati pa seveda tudi gumbe prevleci z lakom, usnjem ali klobučevino.
Jopica je ob vratu precej izrezana, to pa zato, ker je ne nosiš brez bluze, temveč s tanjšimi biuaami ali športnimi srajcami. Ta jopica ti ne bo dobro došla samo pozimi, dobro ti bo služila tudi jeseni in poleti, saj jo boš lahko oblekla čez vsakršno obleko ali bluzo. Pazi na izbero barv! Se enkrat ti svetujem: izberi tisto barvo, ki je v njej večina tvojih oblek. Elegano« ni odvisna od pestrosti, temveč od umerjenega soglasja med kroiem, barvo in materialom obleke. Nihče tl ne bo očital, da nisi elegantna, če se bodo barve tvojih oblek ujemale z barvo čevljev in plašča. Ako si pa izbereš pri vsaki jopici, ali pa pri vsaki obleki drugo barvo, boš le težko našla tisto zlato sredo v barvnem soglasju 1
(n)
Četrtek: Slaninasta juha s kašo,, zdrobov pečen jak s kompotom. —j Zvečer: Riž z gnjatjo (ki je ostala| od juhe) in kisle kumarice.
Petek: Slaninaste rezine s kuhanimi! Jajci, vložena čebula, mlečni rezanci. 3 — Zvečer: Zelena solata in krom-i Pirjevi cmoki.
Sobota: Goveja juha s tirolskimi« cmoki, govedina s praženo cvetačo. —] Zvečer:	Paradižnikov	krompir*, j
Nedelja: Goveja pečenka s paradiž-J Hiki in zeleno solato. — Zvečer:« Pašteta iz divjačine**, kruhki z ma-j slom.
Ponedeljek: Mesne štručke z rižem J in solato. — Zvečer: Govej golaž, j Torek: Juha z grahovim pirejem,' telečji jezik z zelenjavo in slanim* krompirjem. — Zvečer: Krompir s« sardelnim maslom.	«
Sreda: Govej golaž s cmoki, goveja* Pečenka z zelenjavo***. — Zvečer:? Mehko kuhana jajca z vloženo salato.I
Pojasnila	t
* Paradižnikov krompir: Nareži naj *ezine kuhan in olupljen krompir in* Ra daj cvreti v raztopljeno presno t ftaslo. Ko je spodnja stran rezin lepot rumena, jih obrni in ocvri še na zgor- * fiji strani. Zdaj pridaj olupljene paradižnike, polij jih z nekaj presnimi Jajci, osoli, potresi z narezanim peter-Siljčkom in začini s poprom. Pusti še 11 e kaj časa na ognju. Paradižnike pred lupljenjem popari z vrelo vodo.
** Pašteta iz divjačine: Mlado meso dveh zajcev kuhaj v slani vodi s Pridatkom rezinasto narezanega korenja, zčlene, peteršilja in čebule. Med kuhanjem začini s soljo, lovorjem in Poprom. Ko se meso omehča, juho duši. Nato loči meso od kosti, ga pre-slanini z 20 dkg sušene slanine, tako ^a jo obenem z mesom pretlačiš dva-, krat skozi mesoreznico. Podmeti z C enim celim jajcem in dvema rume-t ^Jakoma, začini s soljo in drugimi pa-
Lepi dnevi, ko smo si na svežem zraku nabirale novih moči, so minili. Zdi se nam, da so nas počitnice nekam polepšale, toda bojimo se, da se bosta zdravje in lepota v dolgih jesenskih in zimskih večerih kaj hitro izgubila. Vsaka ženska se mora pa zavedati, da je skrb za telo prav tako važna* kakor skrb za dušo.
Kako si pa ohranimo zdravje in lepoto? S telovadbo, z dobrimi lepo-tili in z zmernim življenjem.
»V družbi telovaditi je prijetno,« mi je nekoč dejala prijateljica, »sama se pa kaj hitro naveličam pretezanja in skakanja po mrzli sobi!« Pritrdila sem ji in sem se takoj odločila, da bom odslej na naši strani prinašala tudi telovadbo v dvoje. Gotovo imaš doma sestrico ali sostanovalko, ki ima glede lepote in mladosti podobne želje kakor ti. Posvetuj se z njo in ponr^si
jo, da ti bo pri telovadbi delala družbo.
Vaje, ki jih vidiš na naših treh slikah, so kai lahke in kratkočasne. Priporočam jih tudi tistim, ki se navadno ne ukvarjajo z domačo telovadbo. Vem, da jim bodo kaj prijetna in lahka pot v kraljestvo telesne umetnosti.
Na prvi sliki vidiš dve dekleti, ki se na videz ruvata za kos lesa. Tisti kos lesa je v resnici okrogla, kratka palica; eno dekle jo prime bolj v sredi, drugo pa ob straneh njenih rok. Zdaj naj tista, ki drži palico v sredi, močno pritegne roke k sebi, druga naj jih pa tedaj iztegne. Tako naj se izmenoma ruvata za palico, dokler se docela utrujeni ne naveličata tega jalovega dela.
Na srednji sliki vidiš podobno vajo. Telovadki strneta roki v dlaneh, potlej se pa odrivata nazaj in gugata. Na ,ena‘ naj prva odrine drugo, na
Nekaj za razvajence
Penasta torta
Mešaj 12 dkg presnega masla, 4 rumenjake in 14 dkg sladkorja z limonovo lupino. Rahlo primešaj trd sneg iz 4 beljakov in z njim vred 20 dkg moke in za noževo konico pecivnega praška. Daj v tortno obliko in peci pri srednji vročini, da lepo zarumeni. 1‘olem odstrani modelu obod, torto pa še pusti na dnu modela, toda postavi jo vstran. Napravi trd sneg iz 5 beljakov in mu primešaj 30 dkg gosto kuhanega sladkorja z vanilijo Ta nadev daj	na torto, ga lepo
zravnaj in postavi	Za nekaj trenutkov
v	vročo pečico, da	sneg or! vrha bledo
zarumeni, a ostane v sredi mehak.
lahko	izmenoma vadita vsak večeri	Pikantni	paradižniki
trikrat.	♦	Dobro obriši	sveže, gladke in
Morda še veste iz otroških let, kako »okrogle paradižnike, zreži jih v pre-prijetno je vaditi »tehtnico«? Posta-*cej debele rezine, potresi jih 3 soljo vita se z družico tako, da bosta imeli 5 in poprom in ;ih opeci v kipečem hrbet ob hrbtu. Noge stegnita v so- Z presnem maslu. Hkrati pa opeci v ki-.:r>7:ii stoji. Zdaj vzdigni tovarišico J pečem presnem maslu tudi precej de-od tal, tako da bo stala le še na 5 bele in enakomerno narezane žemlje-prstih, potlej jo pa spet počasi spu-*ve rezine. Te rezine zloži nato na po-ščaj na tla. Isti gib naj ponovi tudijgreto skledo, položi na vsako žemlje-ona. »Tehtnica« je izvrstna vaja zalvo rezino eno paradižnikovo rezino in uravnanje hrbta. Prve tri vaje pat vse skupaj zalij s kremo. Krema jačijo prsne mišice in mišice na ro-X Pretlači dva do tri trdo kuhana ru-
,dve‘ pa druga prvo. Gibi morajo biti enakomerni in precej krepki.
Tretja vaja je menda najzabav-nejša. Stopi v sonožno stojo in se vzravnaj, pri tem pa nekako otrpni, da bo telo otrdelo. Tvoja družica naj J te pa ziblje naprej in nazaj, dokler ♦ ji ne bodo omahnile roke. Tedaj jo paj ti zaziblji, da se bo odpočila. To vajoj vadita vsak večer ♦
»menjaka, zmešaj z dvema presnima »rumenjakoma, dvema do tremi žlica-t mi stopljenega presnega masla, z žli-[co limonovega soka. nekaj soli in [sladkorja. Vse te dodatke stepi v vro->či vodni pari in jih pusti v njej, da [ostane krema topla. Krema mora biti [precej gosta, pikantna, pa ne kisla.
MAUMANM KOLESU.
^ nmmm
j in vse nada-rnatm - i mestne ds!e
dobite po ugodnih cenah in plačilnih poukih pri
S. REBOLJ & DRUG
Ljubljana • Gosposvetska 13
P R
LEMI
N
ŠEG
Čehi brez Masaryka
Optimizem in zaupanje sta geslo češkoslovaške notranje m zunanje politike
Spodnji članek, posnet po cu-riškem tedniku »\Veltwoche*, je aktualen prav te dni, ko je vesoljni nemški tisk začel po Goebbelsovem nalogu novo ofenzivo proti češkoslovaški republiki.
»Izvolite, gospod poslanik, spravite teh pet tisoč kron, ki jih je moj sluga danes dobil od vašega atašeja. Kupčija je temeljila na pomoti. Med nami Cehi ne boste našli vohunov. In zdaj,« je nadaljeval predsednik dr. Beneš, »zdaj bi vas prosil, da skupaj z menoj ugotovite, da je tri ura. Mislim, da sva si edina, da bo vaš ataše ob devetih čez mejo. Tako, zdaj pa lahko govoriva o evropskih razmerah.«
Prezident rad imenuje stvari z njihovim pravim Imenom, tako kakor so bili vajeni njegovi kmetski pradedi. Ko je prevzel predsedstvo republike, je povabil k sebi na Hradčane komunistične voditelje.
»Gospodje,« jih je ogovoril, »vaša naloga ni intrigiranje. Vaša naloga je, da naredite revolucijo. Nu, moja naloga je, da revolucijo preprečim.«
Tako je enkrat za vselej stvar razčistil.
Dr. Beneš je še kot zunanji minister sklenil z Rusi pogodbo o medsebojni pomoči. Toda Kusi se prav tako nimajo vtikati v češkoslovaško notranjo politiko, kakor se on nima vtikati v rusko. Češkoslovaška ostane demokratska in ne mara dati nobene pretveze ne notranjemu ne zunanjemu fašizmu.
Tomaž G. Masaryk, oče češkoslovaške republike, je inrtev. Odšel je s prcdseoništva šele tedaj, ko je vedel, da bo njegov naslednik dr. Beneš. Takrat se je z mirno vestjo umaknil. V srce svojega mnogo mlajšega naslednika je bil vsadil vso svojo državniško modrost. Modrost, ki jo lahko zgostimo v dveh, treh stavkih: »Optimizem, temelječ na zaupanju. Na zaupanju v demokracijo navznoter in v miroljubnost navzven. Hkratu pa popolna pripravljenost za primer, če bi kdo to zaupanje razdrl. Tudi to velja navznoter prav tako kakor navzven.«
Do leta 1933. ni bila zvestoba takšni politiki nikakšna posebna zasluga. Potlej pa, ko je vstal tretji rajh, je zaupanje doživelo hude preizkušn/e. Revizionizem weimarske republike je bil »pruski«, to se pravi, obrnjen na vzhod. Hitler, emigrant iz Avstrije, mu je dal južnovzhodno smer. Kmalu so ob CSR butali skoraj prav tako silni valovi kakor ob Avstrijo. In tudi tu se je nasprotnik vkoreninil v državi sami. —
Velika je bila izkušnjava, da bi se nacizmu, ki se je širil med nemš'co manjšino, postavili z njegovim lastnim orožjem po robu, to je, s silo. Toda čs-škoslovaška politika je premagala to izkušnjnvo. Komur je do demokracije, si desetkrat premisli, preden jo omeji, ker dobi o ve, da potem tudi sam izgubi tla pod nogami. Sicer je vlada razpustila nacistično stranko, toda njen nadomestek, sudetsko domovinsko fronto, je pustila pri miru. Mnogo pravih demokratov je s skrbjo gladalo takšno politiko. Ali Masaryk in Beneš ne ponavljata BrUningove in Strese-mannove napake?
Danes, po treh letih, lahko zapišemo, da je bilo zaupanje v moč lastne demokracije utemeljeno.---------------
Zunanja politika je element, kjer je dr. Beneš posebno doma. V Ženevi si je sedanji predsednik češkoslovaške republike pridobil sloves modernega Odiseja, ki najde zmerom pravi izhod. Toda to njegove zunanje politike še ne kavakterizira dovolj. Njena posebna značilnost je neomajno vztrajanje na črti, ki si jo je koj v začetku zarisal. To je danes v Evropi izjema. Skoraj vse države so od trenutka, ko je nastop tretjega rajha pretrgal dotedanji mirni razvoj, iskale odrešitve v poudarjanih .prostih rokah' in v nezvestobi. Praga je bila deležna najmanj tako mamljivega zapeljevanja kakor Varšava in Beograd, toda Beneš
Sat{u/b vpcašohit
Če hočete jrrav odgovoriti na naslednje vprašanje, morate vztrajati pri pogoju, da črnci zmerom lažejo, belci pa zme r o m resnico govore.
To se je seveda v Ameriki zgodilo. Nekdo je šel po cesti. Mrak je bil ie. legel na zemljo. Tedaj je na lepem, zagledal nejasne obrise treh ljudi.
■»Kdo je?* je vprašal. >Ali ste belci ali črnci?*
Eden izmed treh mu je odgovoril, toda njegove besede so se izgubile v vetru. Tedaj je zavpil drugi neznanec:
»Rekel je, da je belec, in je res belec, in beleo sem tudi jaz...«
A že mu je tretji skočil v besedo:
>Ne, črneo je, jaz sem pa beleo.*
Kdo je beleo in kdo črn ec t.
je ostal tam, kjer je stal v začetku: v varnem zavetju prijateljstva z Zahodno Evropo. Dr. Beneš ni sklenil nobenega izmed tistih .nenapadalnih paktov* z Berlinom, ki v uri nevarnosti razpadejo v dvoje: v ,napad1 in ,nepakt‘. Tudi ni izsiljeval v Parizu posojil. In pomoč, ki jo je CSR obljubila Moskvi, pride v poštev le tedaj, če bo prizadeta tudi Francija.
še ena značilnost Beneševe zunanje politike je ostala nedotaknjena: že v uvodu omenjeni optimizem. V mračnih urah se zdi ta optimizem kakor taktična poteza. Znano je, da pastirju, ki je tolikokrat lagal, da ga je volk napadel, nihče ni verjel, ko je volk zares prišel. Dr. Beneš si utegne misliti: če bom le prepogosto zaganjal alarm o nemški nevarnosti, se bo svet na ta
alarm navadil.------------
Vštric s to zunanjo politiko je Češkoslovaška pospešila izpopolnitev svoje notranje obrambe in obmejnih utrdb. Uspeh tega dela je pokazal presenetljiv učinek. V prvi polovici letošnjega leta je Hitler koketiral z mislijo, da bi napravil iz češkoslovaške prizorišče druge .španske intervencije*. Henleinovi nacisti naj bi plaz sprožili, nato bi pa posegli vmes nemški .prostovoljci*. Ta načrt danes ni videti več izvedljiv. In zato je med Hitlerjem in Henleinom nastala neka napetost. Hitler, ki s .hitlerčki* v drugih nemških deželah nekako tako ravna kakor nadut bogatin z ubogo paro, je na lepem zahteval novo taktiko: Henlei-nova sudetskonemška stranka naj postane aktivistična, to se pravi, skuša naj se vriniti v vlado. Kar ni šlo s silo, naj se torej posreči z zvijačo. Toda vrli telovadni učitelj Henlein nič prav ne uboga. Saj bi rad — a kako naj to dopove svojim ovčicam? Leta in leta je zmerjal katoliške in socialistične aktiviste z narodnimi izdajalci — kako naj potem svojim radikalnim pristašem čez noč dopove, da imajo postati .državotvorni1?
Henleinova nacistična stranka je v škripcih: demokratska metoda češkoslovaške politike začenja žeti sadove.
JUsm	jfazli"
V Manakovem je izšla zelo zanimiva knjižica v založbi Ernesta Heime-rana. Založnik in hkrati pisatelj tega duhovitega delca je v njej zkral in po abecednem redu uredil vse mogoče govorne in mišljene spodrske, od ponesrečenega časopisnega oglasa do policijskega svarilnega napisa in do neuspelega poetičnega poskusa.
Izbrali smo iz te knjižice nekaj posebno smešnih .kozlov*, da boste videli, kako hitro in nehote se človek zareče ali ,za‘piše:
Knjižni oglas
»Evropski narodi«. Na razpolago le še nekaj eksemplarjev. (»Borsenblatt f. d. dtsch. Buchh.«, 23. maja 1936.)
Ovce
Med hudo nevihto je udarila strela v čredo ovac in ubila 17 živali. Ovčarja je strela omamila, ostale ovce so pa
liakstH to Uai/elc čez 3.000 let
Tri tisoč let je že lep čas in v njem se lahko marsikaj spremeni. Kakšen bo neki človek čez 3.000 let? Ali bo podoben bogovom, ali bo pa postal le okrnjeno, nekazno bitje?
S takšnimi in podobnimi vprašanji so si belili glave že mnogi učenjaki. Odgovori so bili bodisi nenavadno optimistični, ali so pa presenečali s svojim izrazitim pesimizmom. Med najbolj črnogledimi prerokovalci je tudi slavni angleški fiziolog B a r k e r, ki vidi ljudi v letu 4.937 v kar najtemnejših barvah in oblikah.
Po Barkerju spoznamo človeka prihodnosti po brezzobih ustih. Zakaj bi le potreboval zobe? Hrana, v kolikor bo sploh še potrebna, bo kemijsko zgoščena v praških in tabletah, ki se bodo v ustih same raztopile. Narava je pa tako umno urejena, da ysak organ, ki ga več ne potrebujemo, enostavno okrne, da tako prihrani moči za drugod.
Zato nas tudi ne sme presenetiti popolna pleša, ki čaka moškega iz leta 4.937. Takrat si ne bo več mogel ruvati las, ker jih pač ne bo več imel. Zakaj neki bi le imel lase, ko ima pa ob dežju in lepem vremenu glavo pokrito z lepo oblikovanim klobukom!
še bolj bo pa smešen bodoči človek na dolnjem koncu svojega života, saj bo namesto normalne noge, s petimi ločenimi prsti, imel le en prst. Zato bo pa ta prst dovolj velik, da bo lahko nosil vso težo telesa. Barker je namreč ugotovil, da pri obliki modernih čevljev nosi skoraj vso težo telesa palec, med tem ko njegovi »tovariši« lepo počivajo. S tem edinim prstom bo bodoči človek posnemal nerodno slonovo koracanje.
.Jutrišnji* človek bo sploh vse bolj enostavno grajen:	ker mu bo vrh
vsega manjkalo nekaj reber, ki njih okrnitev lahko že danes dokažemo, bo imel anatom dokaj lažje delo. Ročno delo v letu 4.937 sploh ne bo več prišlo v poštev, torej bodo tudi nohti izpolnili svojo dolžnost in izginili,
Samo po sebi umevno se bo kratkovidnost tako razširila, da bodo človeka z normalnimi očmi zaradi .izredne daljnovidnosti* občudovali kakor svetovno čudo.
Brezzob, plešast, kopitast. brez reber, brez nohtov in kratkoviden bo torej naš zanamec v letu Gospodovem 4.937! Ostane nam le ena tolažba: da tega ne bomo več doživeli.
(»VVeltblick«, Zlin)
Speče Trnjulčice
Svet ftofteeduic
»Navadno si človek kupici mnogo preveč stvari okoli sebe, stvari, katerih vrednost je negotova in so zato izdatki zanje nepotrebni. Majhno stanovanje in ljudska plinska nmska popolnoma zadoščata.«
(»Der IVestenz, Berlin)
ostale nepoškodovane. (»Taunus Zei-tung«, Juli, 1935.)
Dnevni red
Za sredo, 25 maja popoldne napovedani uboj so zaradi obolelosti glavne priče morali odložiti z dnevnega reda. (»Stuttgarter Neues Tagblatt« v poročilu o porotnih razpravah, 1932.)
Kadar greš na lov,
glei, da vzameš s seboj:
klobčič sukanca,
nož,
nekaj koščkov sladkorja za psa,
pipo,
A.HA)!
vžigalnik (* rezervnim kamenčkom),
zavojček, tobaka,
lovski list,
izkaznico lovskega društva,
jermen za pse,
piščalko,
stekleničico ruma,
iv
...in denarnico, da si kupiš divjačine, preden se vrneš domov.	,	,	„	„	,	,
(»Lu-Vu«, Pariz)
Te dni so časopisi pisali o neki mladenki iz Čikaga, ki je pred dobrimi petimi leti zaspala in se je šele ondan predramila — da je nekaj ur na to umrla. Zanimalo bo, kaj sodi znanost o takšnih pojavih. Zato priobčujemo spodnji članek, posnet po razpravi dr. Henrija Bouqueta v pariškem »Tempsu«.
Meseca marca 1932 se je neko dekle v Cikagu sporekla s svojim zaročencem — in takoj nato zaspala. Zbudila se je šele pred par dnevi, a le za nekaj ur; potem je za zmerom zaspala. Neka njena rojakinja se je ondan predramila po sedemmesečnem snu in se zdaj vrača v normalno življenje; pri njej je bila kriza posledica nekega padca. Nedavno se je zbudila tudi neka 131etna ruska deklica; spala je nepretrgoma od svojega sedmega leta.
Ni dvoma, da so takšni pojavi nekoliko nenavadni in skrivnostni — tem skrivnostnejši, ker niti o navadnem spanju nič določnega ne vemo, sodeč po mnogoštevilnih teorijah, ki ga skušajo razložiti.
Toda ne bojmo se:	vsakomur
od nas pač ne grozi takle večmesečen ali celo večleten spanec. Preiskali so takšne .zaspance* in ugotovili, da so vsi bi'i živčno bolni ljudje, nagnjeni k živčnim napadom, skratka — da se izrazimo v jeziku, ki ga je medicina govorila še pred 40 leti — histeriki. Kako bi jih imenovali danes, ko je izraz .histerija* tako rekoč izgubil veljavo?
Naj bodo takšni primeri letargije še tako izjemni, bi lahko vzlic temu napolnili z njimi kaj dolg seznam. Naj navedemo le nekaj primerov, da bomo videli, kako ta zadeva navadno poteka.
Oglejmo si najprej »spečo žensko iz Theneilesa«. Ime ji je bilo Margerita B. Histerični napadi so bili že prej pogosti pri njej, tedaj je pa nekega dne videla, da so stopili orožniki v njeno hišo. Nov napad histerije, in nato je zaspala; zbudila se je šele čez 27 let. Slavni psiholog M. Berillcn jo je leta 1887. popisal, kako leži na hrbtu, shujšana do skrajnosti, neobčutljiva za noben dražljaj, komaj zaznavno dihaje, žila ji je naglo utripala, oči je pa imela seveda zaprte; brez težave ji je dvignil trepalnice in pri tem se ji je zrklo obrnilo navzgor, mnogo bolj kakor pri navadnem spečem človeku.
Potem je Jožefina X. iz Alengona; spala je 40 dni, potem jo je pa na kaj svojevrsten način prebudil dr. Fa-rez: s tem da jo je skušal še bolj uspavati. Tudi ona je bila doživela že več histeričnih napadov. Zaradi splošne oslabelosti je morala v bolnišnico; že sama misel, da si poslej ne bo mogla več služiti vsakdanjega kruha, je bila dovolj, da je padla v letargičen sen.
Doslej smo govorili samo o ženskah. Toda čeprav je res, da je nežni spol bolj nagnjen k živčnim boleznim kakor moški, poznamo tudi med le-temi nekaj primerov. Najzanimivejši med njimi je nedvomno oni vojak iz bitke na Marni, ki je po eksploziji granate v njegovi bližini, na lepem zaspal. Prepeljali so ga v Bretanjo in nato v Bordeaux, ne da bi se bil zbudil. Potlej so šli ponj njegovi sorodniki in so ga vzeli s seboj v Pariz. Kaj se je potem z njim zgodilo, ne vemo; znano nam jo le to, da je 29 mesecev po pretresu na fronti še zmerom spal.
Predaleč nas bi pripeljalo, če bi hoteli naštevati vse te primere. Na-čnimo rajši vprašanje, kako se.takšni speči ljudje prežive.
Stara resnica je, da je treba jesti, če hočemo živeti. Življenjepisi teh le-targikov kažejo, da to zmerom ne drži, kajti večina med njimi je tako malo jedla, da skoraj ni vredno omembe. Nekateri — manj vzdržni — so bili voljni popiti ob določenih urah nekaj požirkov juhe ali čokolade, kakor na primer speči marnski vojak. Drugi se zdramijo vsak dan za nekaj trenutkov, toda strežnik mora biti na to že pripravljen, drugače takoj spet zapadejo v letargijo in je treba pitanje odložiti na drugi dan. Tretji spet sploh ne jedo ali pa le prav malo.
Kako morajo ljudje tako rekoč brez hrane tako dolgo vzdržati? Namesto odgovora naj navedemo primere znanih gladovalcev. Znano je, da je večina izmed njih brez posebnih težkoč vzdržala kakšnih 30 dni; ves ta čas so samo od časa do časa popili kakšen požirek vode. Pri spečih letargikih je stvar v toliko lažja, ker spe in so zato njihovi organski ,izdatki* znižani na minimum. Takšni ljudje imajo torej silno majhne potrebe, tako rekoč nobenih; lahko bi jih primerjali z živalmi, ki prespe zimo. Kljub temu pa seveda zelo hujšajo; opazovalci nam jih slikajo, da jih je sama kost in koža.
To bo tudi vzrok, da ti bolniki, ko se prebude, navadno tako hitro pod-letejo — vsaj tedaj, če je njihov spa-
nec dolgo trajal. Kakor hitro se zdra-’ mijo v življenje in tvegajo kakšen napor, naj bo še tako neznaten, se P°' kažejo posledice izstradanosti in w jih ugonobi. Njihovo dihanje in obtok krvi, da omenimo le avtomatske funkcije, terjata energijo, ki ji njihov organizem ni kos. Tako je speča žensk* iz Theneilesa umrla kmalu po prebujenju, ker ni več zmogla moči za življenje. Spet drugi letargiki so podlegU bolezni, ki ji njihovo oslabelo telo n* bilo več kos.
In letargiki, ki ozdrave? Nič redkega ni, da jih morajo na novo učit* in vzgajati, kakor da bi bili celo življenje najpotrebnejše gibe pozabili-Speča ženska iz Alencona je med spanjem voljno pila — ko se je zdra' mila, pa ni znala več. Moskovska deklica, ki smo o njej govorili v začetM članka, se je pa prebudila z miselnostjo sedemletnega otroka, čeprav j* imela 13 let.
Kaj je neposredni vzrok tako dol-gega spanja? Rekel sem že, da še n‘° pravega ne vemo. Znameniti psihiater dr. Regis, ki je že pred dvajsetimi lett umrl, je menil, da je histerični napad posledica nastanka toksinov (strupov), kriza letargičnega spanja — ki je *• samo histeričnega značaja — pa na*1 stane, ko ti toksini prodro v možgansko središče za spanec. Po sodbi dr. Fareza bi bilo prav tako možno, d* toksini sami sprožijo možganski mehanizem za prebujenje.
A to so zgolj teorije, s tehtnostjo ka'.:or jo imajo vse teorije; to se pravi« brez vrednosti tisti mah, ko jih le e» dogodek postavi na laž. Važni so t* dogodki sami; in le-ti so že sami V° sebi tako skrivnostni, da imamo * njih opazovanjem in proučevanje«' dovolj opravka.
Fakirski triki -razkrinkani!
Is dresdenskega časopisi »Natur und Geistz.
O poskusih, ki jih je neki pošten fakir pokazal znanstvenikom londonskega vseučilišča, da je razkril tolikanj občudovane .fakirske umetnije*, je napisala .Thiiringer Gauzeitung* tole poročilo:
»Londonsko vseučilišče je priredilo nedavno v svojem .Zavodu za psihična raziskovanja* zelo zanimiv poskus. Neki indijski fakir je peljal tri mlade dijake bose čez deset metrov dolgo rešetko, posuto z žarečo žerjavico. Zbrani profesorji so majaje z glavami ogledovali bose noge štirih dijakov in 1® malo je manjkalo, da niso tudi ti učenjaki pričeli verjeti, da so na deltf nadnaravne sile.
Naposled je pa fakir Ahmed Husain povzel besedo in dejal: .Zdaj, gospodje, vam bom pokazal, kako lahko vsakdo izmed vas naredi to čarovnijo. Pri teni se vam ni treba zamakniti, tudi n® zahtevam, da bi se obrnili proti Meki, pač pa morate raztopiti toliko galuna, kolikor se ga raztopi v litru vode, in primešati toliko žveplenokislega cinka, kolikor ga dobite v drogeriji za en šiling. Potlej si večkrat okopajte noge v tej raztopini in jih posušite. Tako lahko vsakdo nekaznovan roma čez žerjavico ali črepinje.* Nič ne poročajo, ali so zbrani profesorji to rei preizkusili. Trije dijaki so pa tedaj soglasno potrdili, da so mogli potem« ko jim je Ahmed Husain noge pripravil, brez slehernih bolečih občutkof korakati čez žerjavico.
Drugi poskus ni potekel nič manj zanimivo. Fakir je izjavil, da se b® zdaj na podlagi svojih nadnaravni!* moči zamaknil, profesorji naj pa opazujejo, kako bo pri tem utripanje na njegovi levi roki postajalo vse počasnejše. Zbrani učenjaki so preizkusil* utrip z uro v roki: bil je docela normalen. Zdajci je fakir pričel stokati* utripanje je postalo počasnejše, a čudno, le na levi roki, medtem ko W ostalo na desni roki, prav kakor prej« enakomerno in normalno. Vsi so bil* pri tem skrivnostnem pojavu na moO presenečeni, čez nekaj minut je postal utrip spet normalen, zdaj je P* na desni roki postajal vse počasnejši* V drugo se je nasmehnil fakir: .Mislite, da je to moč volje?* je dejal* ,Ne samo dve mali kroglici sta to iJ* trdega gumija, ki ju imam skriti p°® pazduhama. Z enim samim pritiskom na kroglici vplivam po mili volji *>• svoj utrip. Kolikor večji je pritisk, toliko šibkejši je utrip. S prekinitvijo krvnega dotoka do zapestja se spremeni moč utripa.*«
Skoraj gotovo bo držalo, da temelj* tudi druge fakirske umetnije, ki j“* čudežev žejni Evropci občudujejo ko® izliv .nadnaravnih moči*, na podobni® trikih.
»Družinski tednik« prinaša vsak teden prijetno zabavo in razvedrilo v Vaš dom*
&DAME
po
din“sf - Proti dežju	leP°	Pristajajoče*8^P/aŠči
680*— nudi v elegan	0,‘‘	'*■
oju damska
„Fischgr'ate® ka k ou'
« viorcu c ij a
PAULIN
KONGRESNI TRG 5
Naš
novi roman
TRNJEVI POTI
Po nemškem Izvirniku priredila K. K.
10. nadaljevanje
»Le kje sta vzela svoji postavi? ~u naju dveh najbrže ne! Ali sli-f*,e godbo? Dajte, gospa Minka, uaanva v roko! Rad bi doživel to da bi povabili svojega soseda kavo.«
In na ljubo svojemu Mirku se je S°sPa Minka nasmehnila nad ne Preveč laskavo odkritosrčnostjo starega »grobijana« in je dostojanstveno položila svojo roko v nJegovo.
V sprejemni sobi, kjer se je mlaju moški svet še zbadal med seboj, ;e neki mlad nekoliko okajen uradnik napil doktorju in je veselo zapel:
»O lepi mladi Roettger, vse rado te ima!«
In ves zbor je vriskaje pel z njim. °oktor je smeje se odšel in ko je Prišel domov, je vrgel vse kotiljo-ne v košaro za papir. Samo svetla zvezdica je drugo jutro ležala tik Poleg pisemskega papirja na njegovi pisalni mizi.
In na tej zvezdi so obtičale Julijine oči, ko je s ponosno dvignjeno Slavo stala poleg doktorja in poslušala njegova navodila.
»In zdaj naprej!« je končal veselo in je za trenutek vzel njeno desnico v svojo roko. »Zdaj pride najino delo mala tovarišica!«
VIII
Zvedel sem nekaj novega...
»Julija, ti si zares kakor ustvarjena za to službo,« je teden dni Pozneje rekel mladi zdravnik Ju-nji, ko je kričečega, otroka tako Pomirila, da si je brez upiranja in zelo pogumno pustil potegniti iz Prstka trsko, ki si jo je zadrl, ko Je padel na desko. »Z vseh strani slišim samo pohvalo o tebi. In če bj se moral kaj pritoževati, potlej bi se pritožil samo zato, ker znaš razveseliti samo druge, le sebe ne.«
»Ali naj se pogovarjam sama s seboj?« mu je odgovorila in se tiho nasmehnila.
»Ne, to je le slaba navada čisto osamljenih in zagrenjenih ljudi,« je odvrnil.
»Verjamem, kajti pogosto se samo zasačim pri tem,« je dejala, kakor bi govorila sama sebi, in okoli ust se ji je spet začrtal tisti čudni nasmeh.
»Tako je, Julija! Vse preveč si doma. Morala bi ven, med veselo mladino!«
Dvignila je dolge trepalnice in 8a je tako otožno pogledala, da *nu je postalo kar milo pri srcu.
»Julija,« je dejal vsiljiveje kakor dotlej, »zakaj pa ne greš nič Več k Zinki? Prej sta bili vendar Pogosto skupaj.«
»Kaj naj se pa z njo pogovarjam? Med nama ni čisto nič skupnega in to, kar je...« Konec stavka je pogoltnila.
»Potlei pridi ob večerih kdaj pa kdaj dol k nam. Mati in jaz sva tolikokrat sama.«
»Ne vem, ali smem.«
»Prosim te, Julija, nikar ne govori tako abotno!« ji je jezno odgovoril.
»Moreb;ti je res abotno, Mirko. Vzlic temu pa vem, da me ti za nioio pomoč plačaš, in to me dufii v grlu. In zato mi je tako, kakor da stoli med nama strašansko visok zid.«
. Začudeno jo je pogledal. Stala Je pred njim, bleda in z drhtečimi ustnicami.
»Julija!« je rekel ganien in jo je prijel za obe roki. »Kako naj ti to pojasnim? Stopi bliže in popili me! Ali misliš, da te hočem zalMi? Kaj me res ne poznaš v boljši luči? Edino, kar sem hotel, Je bilo to. da bi teti pomagal. Saj Vendar veš, kakšna je! Nien ponos le kljub nienemu pomilovania vrednemu položaiu neuooeliiv in Jaz ta ponos spoštujem. Mislim, da M iaz sam ne bil čisto nič drugačen. Vendar na tebe to prav nič ne prizadene. Saj dobro veš, tudi ce bi hotel, da ne bi mogel tvoje Pomoči poplačat5. Le kdo na svetu “i mi moeel tako stati ob strani kakor ti? Morebiti moia mati in teta Frida? Ti mala Juliia, kako neumne misli ti roie po glavi! Ko Je bnš nekoliko pomirila, boš potolažena spoznala, da ie tvoje tako Imenovano plačilo samo p^bož^a in priznala mi boš, da tel ubogi izmučeni ženi tu gori samo
nekoliko lažeš v njeno korist. Nekako ji bom že v pomoč, če mi boš ti pomagala ali ne.«
»Ali je res? Povej mi, ali je to res?« ga je počasi vprašala.
»Kaj, Julija?«
»To, kar si mi pravkar rekel, da sem ti zares v pomoč in da ti nihče drugi ne zna pomagati?«
»Da, Julija! Ali sem ti morebiti kdaj lagal?«
Stisnil ji je roke, toda ona mu jih je odtegnila, da si je z njimi zakrila obraz.
»Potlej je dobro, potlej...«
Drugega ni razumel.
»Neumnica ti mala, zdaj veš vse!« ji je rekel. »In materi o tem nikar nič ne govori! Ali drži? Zdravstvuj, Julija, in ne misli nič več na to!«
»Ne bom,« je odgovorila, »nikoli več ne bom mislila na to. Vse bom verjela.«
Stopila je proti vratom, tam se je pa še enkrat ozrla in njene temne oči so se zabliskale.
»Zdaj se lahko sama sebi posmehujem,« je rekla. »Da sem te vsaj prej vprašala!«
Mirko jo je začudeno pogledal. V njenem pogledu je bilo nekaj kakor očitek, nekaj, kar ga je spominjalo na pomladansko popoldne gori v podstrešni sobici, kjer je ta lepa usta tako vroče poljubljal. In ko je Julija že zdavnaj 'odšla, je še zmerom nepremično strmel v vrata.
»Smešno! Ljubi me kakor sestra. Neumnost! Saj ji vendar nisem rekel čisto nič določnega, kar...«
Prižgal si je cigareto in se je zatopil v proučevanje srčne nevroze in je bržkone prav kmalu pozabil na vse dekliške oči na svetu.
Ko je Julija stopila na hodnik, ji je gospa Minka zaklicala:
»Moj Bog, le kaj sta toliko klepetala? Zadnji bolnik je že zdavnaj odšel. Prosila bi te, da bi mi pomagala izložiti kožuhe. Zunaj sneži. Kdaj bi bila že morala to narediti!«
In ne da bi bila opazila zardeli Julijin obraz, je odprla tesno sobico z razgledom na vrt. Ob belo pobeljeni steni so stale omare in skrinje. Odklenila je staro orehovo omaro, ki je iz nje udaril oster vonj po naftalinu, pomešan s poprom.
»Poslušaj,« je začela, klečeč zraven Julije pred omaro, »ali res nisi nič opazila?«
»Kaj?« je vprašala mladenka in je za trenutek obstala.
Stara gospa ji je zaupno pomežiknila.
»Kaj misliš, kdo bo neki Zinkin izvoljenec? Ali ti ni še nič pravila?«
»Prav nič, teta!« je odvrnila Julija.
»Ti bi to vendar morala vedeti!« je jezno menila gospa Minka in je tako močno vrgla svoj kožuhovina-sti ovratnik proti omari, da se je dvignil cel oblak poprovega prahu.
»Haci! — Sicer pa, ali tebe ljubezenske zgodbe sploh — haci! — zanimajo?«
»Bog pomagaj, teta!« je rekla Julija in se je prisiljeno nasmehnila.
»Takrat, ko sem jaz doraščala, je bilo drugače — haci! Sveta nebesa, to kihanje je strašno! če smo takrat prišle dekleta skupaj, smo govorile samo o tem in o ničemer drugem. Toda ti bi vendar lahko napeljala pogovor na to. Prihodnjič na primer, ko jo bom povabila na kavo. Ali si me razumela? Povabiti jo moram in sicer prav kmalu. Potlej bosta vrgli kvarte in ugibali fante. In če bo pri kakšnem zardela, tisti bo pravi — haci!«
»Bog pomagaj!«
»Preden bodo Krautnerjevi odpotovali, jih moram povabiti na kavo. Ti najbrže ne veš, da stari trmoglavec pošteno kašlja. Predvčerajšnjim so klicali Mirka. Zinka je dejala, da mora njen oče na morje. Cim prej, tem bolje. No da, imajo pač denar. Bilo bi mi samo žal, če bi dekle pripeljalo s seboj
V 24 URAH
barva, plisira in kemifno čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in ■vetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
kakšnega gizdalina. Tam v Monte-Carlu kar mrgoli vseh mogočih moških, ki love bogate neveste. To vem še od takrat, ko je bila v Wiesbadnu igralnica. In potlej pride revščina.«
»Ne, teta, nobenega gizdalina ne bo pripeljala s seboj,« je prepričevalno rekla Julija.
»Ali zanesljivo veš?« je pomirjeno vprašala gospa Minka. »Prepametna je, kajne?«
In stara dama je pridrsala bliže k Juliji in ji je kar najbolj zaupljivo zašepetala na uho:
»Veš, mislim, da se Mirko in Zinka čisto rada vidita in... moj Bog, kaj je pa na tem tako smešnega, trapa neumna?«
Julija se je bila zares zasmejala in to tako prisrčno, tako jasno in vriskajoče, da je odjeknilo prav do podstrešja. Takoj nato je pa zardela do ušes.
»Prosim te, teta, oprosti mi!« jo je zaprosila.
Gospa Minka se je godrnjaje potolažila.
»Tetka, saj ji bom vrgla kvarte!« je resno obljubila Julija, čeprav ji je v duši še zmerom donel jasni prisrčni smeh. O Bog, če bi teta vedela, kaj ona ve. Ko bi vedela,
da si je Zinka že zdavnaj izbrala in da doktor...
»Tako je prav. In pri serviranju mi boš tudi morala pomagati!«
»Prav rada, teta!«
»In Frida mi bo morala posoditi svoje kavne žličke. Saj veš, da bom povabila dekleta in dame. Drugače bi jih morala za citronovo kremo pomivati.«
Julija je prebledela.
»žličke... Ali mar ne veš?«
»Kaj naj bi vedela? Pa ne, da jih ne bi več imela?«
»Ne vem... mislim...«
Gospa Minka je zardela od jeze.
»Ali jih je prodala ali zastavila?« je zavreščala.
»Mislim, da jih je prodala,« je obotavljaje se rekla mladenka.
»Zdaj se pa že vse neha!« je jezno vzkliknila Minka in je vstala. »Sveta nebesa, če bi to vedeli pokojni starši, ne bi niti v grobu imeli miru. In vse to za vaju dva, ki sta se pri tepla semkaj, čeprav ne spadata k nam. Samo zato, ker se je ta zaljubljena avša hotela nekoč poročiti z vajinim očetom. Vse lepo premoženje, ki bi moralo po božji in človeški postavi biti Mirkovo, je šlo rakom žvižgat, in to samo zaradi poročnika Adamija. Le zakaj nisem poslala te abotne ženske v kakšen zavod!«
Mladenka se je vsa bleda naslonila na podboj pri vratih. Proti temu sovražnemu izbruhu ni našla besed. In ko je razjarjena ženska tako zaloputnila omaro, da se je slišalo po vsej hiši, se je nehote obrnila, da bi zbežala.
»In ti, ti izguba nadležna, ti...«
Julija je bila že na hodniku in sama ni vedela, kako je tja prišla. Nič ni vedela, kako je prišla v temni kot, kjer je že kot otrok v grenki jezi krčila pesti. Tudi danes je vsa trepetala in ko je zaslišala, da so se doktorjeva vrata odprla in da so njegovi nagli koraki odmevali po tlaku, se je s silo zbrala.
»Za božjo voljo, kaj se je vendar zgodilo?«
Gospa Minka je navadno vselej utihnila, kadar je zagledala Mirka, toda izguba srebrnega družinskega pribora jo je preveč razjarila. Z visokim, hreščečim glasom je pripovedovala o strašni resnici, da so težke srebrne kavne žličke z materinim grbom, edini Trautman-nov ponos, prodane — prodane samo zaradi teh... teh pritepencev...
»Prosim te, mati, pomiri se! Zato se ti vendar ni treba tako razburjati.«
Sinov glas je bil tako leden, da je staro gospo minila vročina, kakor da bi jo bil potopil v hladno kopel. Sedla je na skrinjo in začela ihteti.
»Tebi se zdi vse tako lahko,« je stokala, »prav nič ne misliš na bodočnost. Saj vendar ni vseeno, ali dobiš lepega dne takšnole breme na hrbet.«
»Kakšno breme?«
»No — Frido in Julijo. S Frido bi še nekako šlo, saj je moja sestra, toda Julija, ta...«
»Le nikar se nič ne vznemirjaj, nikoli ti ne bo v breme.«
»Tako?« je zategnila prezirljivo in pri priči so ji usahnile solze.
»Kako si pa prav za prav predstavljaš njeno bodočnost?« je vprašala.
»Ali. mar ne bi mogla biti prav tako dobra in srečna žena kakor toliko drugih deklet?«
I
Beseda »krema
«
i
4
ne pove ničesar, vse pa beseda
»MIVEA«
I
I
&HIVEA
CREME )
Ti NIVEO je v resnici nerazdružljivo, zvezan pojem idealnega negovanja kože, in sicer zaradi tega, ker NIVEA vsebuje »Eucerit«. Ta prodira globoko v kožne luknjice, krepča kožo in ustvarja mladostno svežost. Zato ne zahtevajte samo »kreme«, ampak vedno le »NIVEO«!
mnococu
toda z
BONBON'
preprečili
MOCOCl JE/
Stara dama se je porogljivo nasmehnila.
»Res bi rada poznala tistega, ki bo tako neumen, da jo bo vzel. Le kdo se bo z njo poročil? Nemara imaš ti takšne namene?«
Na vratih je zazvonilo in tako doktor ni utegnil odgovoriti.
Julija je sedela v svojem kotu. Nihče je ni videl. Srce ji je razbijalo in v omotici je naslonila glavo na zid. Ne da bi se pra\ zavedela, je slišala, da so zdravnika nujno klicali k nekemu bolniku. Takoj nato je zaslišala njegove nagle korake, ko je odhajal z do-nia. Potlej je vse utihnilo. Tedaj je vstala. Ponosno se smehljaje, pa vendar s sklonjeno glavo je šla gor po stopnicah v tetino sobo.
Stara dama je tresoča se in bleda stala sredi sobe.
»Kaj ste pa spet imeli spodaj? Prav gor sem slišala Minkin glas.«
»Kaj smo imeli?« je vprašala Julija in zmajala z glavo, kakor da bi se čudila.
Teta Frida je olajšano vzdihnila. Dekle jo je gledala tako zadovoljno, kakor da se zares ni moglo zgoditi nič posebnega. Julija je pa stopila še malo sem in tja po sobi in je opravljala svoje delo kakor v sanjah...
*
Praznični dan, ko je gospa Minka povabila svoje goste, je napočil. V hiši je prav do štirih vladal direndaj Doktor je bil pravkar odšel zdoma. V njegovi sobi sta ostala samo še dva stola. Po hodniku se je širil duh po kavi. Lojzka in mala Fridina služkinja sta se ponašali z naškrobljenima, sveže zlikanima belima predpasnikoma. Tudi v obeh drugih sobah so gorele luči.
Gospa Minka je še enkrat pregledala vse prostore, pobožala je bele damastne prte. s ponosom je zrla na srebrni posodi za sladkor in smetano in se je veselila zelenih rastlin, ki jih je tako nežno ljubila in ki jih je danes nekoliko namazala z gosjo mastjo. Svetile so se, kakor bi bile sveže pološčene. To svojo umetnost je skrbno skrivala, čeprav so jo že tolikokrat vprašali, kako naredi, da so listi zmerom tako sveži in bujni.
Julija je bila pri teti spet v milosti. Kot domača hčerka je imela čast, da je v ljubkem belem predpasniku stregla v predsobju. kjer so dekleta pila kavo.
»In da ne boš skodelic prepolno nalivala!« jo je opomnila gospa Minka. »In da bo Lojzka začela prvič streči pri gospe županji in drugič pri gospe ravnateljici. — Frida bo seveda, trmasta kakor zmerom, ostala gori, ne?«
»Da. Ne pozna pač vseh ljudi in tudi ne počuti se nič kaj dobro. Tako je žalostna.«
»Sicer je pa tudi ne bomo pogrešali,« je menila teta, »Saj njen ljubljenec še živi, čeprav nič ne piše,« je jezno zagodrnjala. »V ostalem je vse v redu. Ali so dekleta na mestu?«
Julija je odšla, da sprejme prvega došleca, toda ko je stopila na hodnik, ni uzrla gosta ampak pismonošo, ki ji ie izročil nismo za teto Frido. Pogledala ga je in vzdihnila. 2e spet ni pisal Fricko, čeprav stara dama tako težko pričakuje njegovih novic. Spravila ie pismo v žep. Saj ga bo teta tako še prezgodaj videla. Bil je že sedmi račun neke velike berlinske trgovine, ki si je gospod poročnik pr' njej naročal perilo, kaVr*no jf redkokdaj imel kak častnik.
(Dalje prihodnjič)
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
in
S8&88
Brezimno pismo
Napisal G. Neville
(Mož kaže ženi pismo, ki mu ga pa ta iztrga iz rok.)
On: Danes sem dobil tole brezimno pismo. V njem berem, da...
Ona (čita polglasno): »Ljubi prijatelj! Najbrže še ne ve6te, da vas vaša žena že dolge mesece vara, čeprav čivkajo to že vrabci na strehah. Zato vam to povem jaz. Ne morem verjeli...« Nezaslišano!
On: To so torej tvoji obiski pri prijateljici Kitty, a?
Ona: Sram te bodi, da posvečaš brezimnim pismom tolikšno važnosti Takšne čenče bi kdo drugi kratko in malo vrgel v košt
On; Kdo drugi že, jaz pa ne! Kar najvljudneje bi te prosil, da mi takoj poveš...
Ona: Povem? Samo smejem se lahko, da se zaradi brezimnega pisca tako razburjaš!
On: Oddaljuješ se od predmeta. Hočem, da mi poveš, kaj...
Ona; ...kaj mislim o brezimnem obrekovalcu. Da je podlež, strahopetnež, ki ne bi tega, kar je pisal, po nobeni ceni priznal. To mislim o njem, da veš!
On; Moram te opozoriti, da današnje pismo ni prvo, ki me je opozorilo na tvojo nezvestobo.
Ona: Torej si mi vse do zdaj molčal, da si takšna pisma že prej dobival.
Ou; Seveda. Priznam. Hotel sem pač...
Ona; ...imeti skrivnosti pred menoj. In to se ti je do danes tudi posrečilo. Ali te ni prav nič sram, da si tako neodkrit nasproti svoji ženi?
On: Rad bi samo vedel, kam prav za prav meriš s svojim besedičenjem.
Ona: Enkrat za vselej ti povem, da bom v bodoče odprla vsa tvoja pisma. Ne pustim, da bi te takšni brezimni pisci pitali s takšnimi podlimi lažmi.
On: Tako? Torej zares nameravaš
NEDELJA. 31. OKTOBRA
8.00: Klavir štiriročno ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Praznik našega morja ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 13.00: Čas, vreme, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert dijaškega pevskega zbora iz St. Vida nad Ljubljano (oddaja prekinjena od 14.—17. ure) ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Koncert iz cerkve Srca Jezusovega ■ 18.30: Plošče ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Strici — zvočna igra ■ 20.40: Plošče ■ 21.30: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 1. NOVEMBRA
9.00: Čas, vreme, poročila, 6pored ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve ■ 10.15: Verski govor ■ 10.30: Plošče ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 13.00: Čas, vreme, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče (oddaja prekinjena od 14. do 19. ure) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.10: Spomenik slovenskemu neznanemu vojaku ■ 20.30: Koncert (gostuje pianistka Nadina Ferreri iz Rima, sodeluje Radijski orkester). V odmoru recitacija »Praznik vseh mrtvih« ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Novakove pesmi poje Mirko Dolničar ■ Konec ob 23. uri.
TOREK, 2. NOVEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Grobovi tulijo... Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza B 18.00: Koncert na pozavni ■ 18.40: Železarne: Jesenice, Javornik ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 20.15: Noč na verno duše ■ 21.00: Komorni trio H 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
SREDA, 3. OKTOBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza■ 18.00: Mladinska ura ■ 18.40: Davčne oprostitve in olajšave ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Uvod in prenos ■ 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani ■ Konec ob 23.
MALI OGLASI
ŽENITVE IN MOŽITVE posredujemo kar se da vestno, zelo solidno in diskretno. Vse informacijske prospekte razpošiljamo proti pošiljki desetih dinarjev. Imamo v evidenci veliko število odličnih partij obojega spola. »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
INŽENIR, tehnični poslovodja velike slovenske industrije, rkt., 40 let, neoženjen, se želi poročiti z dobro situirano gospodično (ali gospo), Slovenko ali Nemko. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev daje: »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
KAPETAN KONJENICE, Zagrebčan, rkt., neoženjen, 30 let, se želi poročiti s simpatično slovensko ali nemško gospodično iz dobro situirane boljše rodbine. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev .diskretno: »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
Vinske trte in sadno drevje!!!
divjake, maline, ribizel, kosmulje, lešnike, pomaranče, limone itd. si nabavite po najugodnejši ceni garantirano prvo- in čistovrstno pri dobro poznani tvrdki:	VE	LES	AD JERE J A
ianko Sarič, dipl. vinogr. in sadjar
Petrovaradin (Srem) ZAHTEVAJTE CENIKE!
Prilika
ugodnega nakupa Hubertus perilo — obleke — za šolarje
Presker
Sv. Petra c. 14
POZOR GOSPODINJE 1
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VEtEPIŽ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno in greje ves dan, je v zalogi pri
A. SEMENIČ IN DRUG, Ljubljana, Miklošičeva c. 15
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevainin sleke1, daljnogledov, toplomerov, baromelrov, barotetmomeirov, digromelrov '. t. d. - Kaznovrstne ure, zlatnina u srebrnina. - Ceniki brezplačno
V naši pedikuri odstranimo:
trdo kožo, zarasle nohte
in kurja očesa.
Masiramo noge! Pedikura in masaža
LJUBLJANA, SELENBUUGOVA
Izdaja za kottsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mitialek - vsi v LjubljanlT
Sestanek s Šibilo
(Nadaljevanje s J. strani)
vila, da ni ve« ta čas pokusila niti ene slaščice in da je shujšala za dobri dve kili.
»Poglej, zdaj me boš še laže nosil na rokah,« se je pošalila.
Potlej je iznenada stekla h klavirju.
»In zdaj ti bom zaigrala tvoj najljubši boston. Samo zato, ker si danes tako ljubezniv z ttrenoj.«
On je pomislil:
»Slabo vest ima! Samo zato je dane« tako pretirano nežna!«
Njeni ozki preti so zaplesali po tipkah.
»Zamotiti se hoče,« je pomislil mož, ki so se mu zdele zdaj tudi najlepše melodije nesoglasje...
Ne da bi bila opazila, je pogledal na uro. Kako je morala trpeti! In vsaka minuta se ji najbrže zdi cela večnost! Toda kako 6e le more tako pretvarjati! Niti enkrat še ni pogledala na uro. Tolikšnega eamopremagovanja pri nežni Šibili nikakor ni pričakoval! Toda ali sploh kateri mož popolnoma pozna svojo ženo? Stenska ura je udarila šest.
»Šest,« je govorilo v moževi podzavesti.
»Ta nesrečna ura! Zdaj bi ji v slaščičarni sredi mesta že šepetal sladke poklone! Toda prav nič ne bo šepetal! On že ne!!! Samo čakal bo, čakal in čakal. Zunaj na dežju.«
Zdavnaj je bil že opazil, da lije kakor iz škafa. Zakonskim možem prijazno naključje navadno ni preveč naklonjeno... Zdajci je Šibila prenehala igrati.
»Hvala ti, dušica,« je dejal. »Ali sploh veš, da je že šest?« »Šest!« je ponovil s poudarkom.
»Koliko?... šest.,.? Kako čas hiti... če se imata dva rada!«
»Ali bi šla. dušica, z menoj v kino?«
»V kino? In še kako rada!« je od-j govorila Šibila s kar se da nedolžnim obrazom.
III
V kinu je sedela v loži poleg njega kakor zmerom. Filmska predstava je bila zelo zabavna. In kako prisrčno se je Šibila smejala pri vsaki še tako nedolžni šali! Da, smejala se je kakor pomladansko sonce... Vedel je. da je ta smeh histeričen. Njen smeh je bil laž. Drugače si pač ni mogla pomagati. In da je danes tako ljubka kakor še nikoli, to je čisto ženska umetnost. Eva ostane Eva — tudi v kinu... Na skrivaj ga je prijela za roko in je zašepetala :
»Tako sem vesela, da er spet tukaj!«
Nežno je stisnil njeno roko, to tako neverjetno drobno roko, ki je bila še zmerom videti kakor dekliška. Franc je le s težavo sledil filmski predstavi, kajti neprestano je mislil samo na Si-bilin sestanek. Niti enkrat samkrat se ni zasmejal! Zdajci je pa občinstvo pri nekem neumnem telefonskem prizoru kar zarjulo.
Tedaj se je Šibila na lepem sklonila k možu.
»Saj res, Frane, čisto sem ti pozabila povedati. Medtem ko si bil na potovanju, eo našo telefonsko številko spre-meuili.«	n 0. i.
mm* mm
odpirati moja pisma? Ali se ti to častno zdi?
Ona: Častno — častno! Ali je morebiti častno, pisati brezimna pisma?... Sicer pa, povej mi rajši, koliko takšnih pisem si prav za prav že dobil?
On: Z današnjim vred sedem.
Ona: Sedem! Pravljično število! Ali si res še tako otročji, da verjameš takšnim pravljicam?
On: Nekaj bo že res. Zato te moram prositi...
Ona: Le nikar tako odločno, prosim! Če bi bil res tako odločen, bi tem brezimnim poštenjakovičem stopil malo na prste in bi stvar spravil na dan!
On; Saj tudi bom! Le zanesi se! Še danes bom...
Ona: Kaj nameravaš?
On: Odšel bom na policijo in bom stvar prijavil. Samo nekaj ti rečem, ljuba moja...
Ona: To je res tebi podobno! Iti na policijo, se zdi tebi odločnost?
On: Kako bi pa ti stvar razčistila?
Ona: Čisto preprosto. Vsem tem sedmim lopovom, ki jih imam na sumu — in moj sum me nikdar ne vara — bom kratko in malo pisala!
On: pisala jim boš? Ali ne veš, da si boš s tem nakopala sedem tožb zaradi razžaljenja časti?
Ona: Tako lahko misliš res samo ti! Saj jim bom vendar brezimno pisala!...	(r)
Radio Lfiflblfana
od 28. oktobra do 3. novembra 1937.
ČETRTEK, 28. OKTOBRA
12.00: Prodana nevesta ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14 00: Vreme, borza B 18.00; Radijski orkester B 18.40: Slovenščina za Slovence B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila H 19.30: Nac. ura: B 19.50: Deset minut zabave B 20.00: Proslava češkoslovaškega narodnega praznika, v odmoru: Čas, vreme, poročila, spored B Konec ob 23. uri.
PETEK, 29. OKTOBRA
11.00: Šolska ura B 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza B 1800: Ženska ura H 18.20: Plošče B 18.40: Francoščina B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: 29. oktober 1918 B 20.00: Rezervirano za prenos H 21.15: Koncert pevskega zbora »Cankar« B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 30 OKTOBRA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila H 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Pogovori s poslušalci B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda H 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Pester večer H 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri.
... dokler ji ni prinesel veier pri, opran z Radionom
Dve gospodinji . . . obe imata radi snežnobelo perilo. Vsaka pa uporablja drugo pralno sredstvo in glej babo velib je razločebl Perilo, oprano z Radionom, je ,,Radion-belo", ber vsebuje Radion dobro Schichtovo milo in je prepojen S bisibom, bi pronica sbozi tkanino in pere Vaše perilo tabo temeljito, da se njegova belina povsod taboj zapazi.
Če bocta samo enbrat oprali Schichtov perilo z Radionom, ne boste niboli več uporabljali drugih pralnih sredstev.
RADION
pere sam