leto 1885.
11
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IV. — Izdan in razposlan dne 4. februvarja 1885.
9.
Postava od 16. jami var ja 1885,
o ustanovitvi rodovinskega fidejkomisa Czarkowskih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§. 1.
Podeljuje se dovoljenje, da Marija Felicija Czarkowska, rojena grofica Go-lejewska, na temelji tej postavi v načrtu priložene fidejkomisne ustanovilne listine Ustanovi fidejkomis, kateri se imenuj „Czarkowskih rodovinski fidejkomis“ ter Qaj sestoji iz naslednjih predmetov:
1.	Iz ležečih na Gališkem v okoliši Borščovskega okrajnega glavarstva posestev, ki se imenujejo Wolkowce, Wierszchniakowce, Wysuczka, Piszczatyiice, ‘D iz deleža Strzalkowce s vso pritiklino spadajočo k tem posestvom, sosebno z vsemi pristavami in poslopji, vsemi njivami, travniki, pašniki, vodami, gozdi in drugimi zemljišči vred in z vsemi pravicami in oblastmi, katere so v zvezi s poslom teh nepremičnin ;
2.	iz petodstotnih zastavnih listov gališkega društva za zemljiški kredit v skupnem nominalnem iznosu za milijon goldinarjev avstrijske veljavo, ki jih je položiti v hrambo pri c. kr. Levovskem deželnem sodišči.
§. 2.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
Nje zvršitev naroča se Mojemu ministru za pravosodje.
Na Dunaji, dne 16. januvarja 1885.
Franc Jožef s. r.
Tnali"«- s. r.
(Glovenieeh.)
P ra/.ak s. r. 4
Ustanovilna listina
za
rodovniški fidejkomis Czarkowskih.
ölen I.
V Galiciji pod BorŠčovskim okrajnim glavarstvom ležeča, mojo neomejeno last sestavljajoča posestva Wolkowce, Wierszchniakowce, Wysuczka, Piszcza-tynce in deleži Strzalkowce, z vsemi k tem posestvom spadajočimi pristavami in poslopji, vsemi njivami, travniki, pašniki, vodami, gozdi in drugimi zemljišči, vsemi pravicami in oblastmi, ki so združene s posedom teh posestev v skupni cenilni vrednosti od petkrat sto osemdeset en tisoč Šest sto šest goldinarjev avstr, veljave (581.606 gld. avstr, velj.), dalje pri Levovskem c. kr. deželnem sodišči v hrambo položena glavnica za en milijon goldinarjev avstr. velj. v petodstotnih zastavnih listih gališkega zemljiščno-kreditnega društva odraenjajo se rodovin-skemu (obiteljskemu) fidejkomisu.
Vsa ta gori navedena nepremična in premična imovina ne sme se, od časa ko ta fidejkomisna ustanovitev postane pravokrepna in dokler bode trajala, ni celoma ni deloma prodati, niti razdeliti, kakor bi to koli navadno bilo; temuČ naj vsegdar ena, po glasu te listine pozvana oseba v posedu ima in uživa to imenje v njegovem polnem obstanku.
Člen II.
Ustanovitev rodovinskega fidejkomisa Czarkowskih naj obveljâ precej, čim ta ustanovilna listina postane pravomočna, in če tudi so osebe ženskega spola sploh povsem izključene od nasledja v fidejkomis, pridržavam sebi jaz, Marija Felixa dv. i. Czarkowska, rojena grofica Golejewska, pravico, v členu I navedeno imenje, dokler bodem živa, izključljivo posedovati in uživati. Nepo-sredstveno po moji smrti pride v posed in užitek fidejkomisa prvi, katerega pričujoča ustanovilna listina v to zove, in na to naj se v ta fidejkomis nasleduje po določilih stoječih v tej ustanovilni listini in po načelih postavljenih za dedinsko nasledje prvorojenske lože (linije) v sedaj veljajočem občnem grajanskem zakoniku.
Ölen IH.
Začetni rodovi, odnosno glave teh rodov, ki jih jaz poklicujem v posed in užitek rodovinskega fidejkomisa Czarkowskih, naslednji so:
1. Neposredstveno po moji smrti pride na fidejkomis vitez Tadej Czar-kowski, zakonski sin viteza Kajetana Ozarkowskega in Viktorije, rojene pl. Mvcielske, ali r jegov zakonski zarod moškega spola po redu prvorojenstva in starosti loz.
Kadar ne bode več od rodû viteza Tadeja Czarkowskega nobenega za nasledje sposobnega moškega zaroda, tedaj pride fidejkomis
2.	na viteza Kazimira Czarkowskega, tudi zakonskega sinu viteza Kajetana Czarkowskega in Viktorije, rojene pl. Mycielske, ali njegov zakonski zarod moškega spola po redu prvorojenstva in starosti loz. Kadar bi od rodu viteza Kazimira Czarkowskega ne bilo več nobenega za nasledje sposobnega moškega zaroda, tedaj prejde fidejkomis
3.	na viteza Konstantina Czarkowskega, zakonskega simi viteza Kajetana Czarkowskega in Viktorije, rojene pl. Mycielske, ali njegov’ zakonski zarod moškega spola po redu prvorojenstva in starosti loz. Kadar ne bi od rodu imenovanega viteza Konstantina Czarkowskega bilo več nobenega za nasledje sposobnega moškega zaroda, tedaj prejde fidejkomis
4.	na viteza Antona Czarkowskega, poslednjega brata prvozvanca Tadeja, zakonskega sind viteza Kajetana Czarkowskega in Viktorije, rojene pl. Mycielske, ali njegov zakonski zarod moškega spola po redu prvorojenstva in starosti loz. V slučaji, ko bi pomrli vsi za posed fidejkomisa sposobni zarojenci poslednjič maenovanega rodu Czarkowskih, pride fidejkomis
5.	na zakonske sinove in moške zarojence grofa Felixa (Srečnega) Ko-ziebrodzkega in Olge, rojene grofice Golejewske, po redu prvorojenstva in starosti loz, pri čemer se vendar postavlja za uvet, da mora vsak posednik fidejkomisa z imenom Koziebrodzki k svojemu rodovnemu imenu pritikati vsegdar Jme Czarkowski.
Ölen IV.
Red, po katerem so v členu III imenovani rodovi navedeni eden za drugim, oaj veljâ tudi za red nasledovanja v fidejkomis takd, da pozneje naveden rod ne pride do nasledja, preduo ne odmrjö vse lože prej navedenega rodil.
V	vsakem rodu ima starja loža (linija) prednost pred mlajšo; zarojenci mlajše lože torej ne morejo priti na fidejkomis nego stoprv po odmrtji starejših.
V	vsaki loži ima starejši moški zarojenec predstvo pred mlajšim v oziru na posed fidejkomisa. Pri dvojčkih (trojčkih) razloča žreb o predstvu.
Osebe ženskega spola in zarojenci ženskih loz izključeni so enkrat za vselej °d nasledja v rodovinski fidejkomis Czarkowskih.
Člen V.
Od nasledja v fidejkomis izključavajo se:
a)	nezakonski, če tudi pozneje vzakonjeni otroci;
b)	posinovljenci (adoptivni otroci), ker samo sorodstvo po krvi daje pravico do nasledja v fidejkomis;
c)	osebe, za katere je pristojno oblastvo proglasilo da so blazni ali slaboumni in ki zarad tega stojč pod skrbstvom;
d)	osebe, katere so pravokrepno proglašene zapravljivci ter podvržene sodnemu skrbstvu;
e)	osebe, za katere je pristojno oblastvo razsodilo, da so krive lahkomiselnega ali samovoljnega kanta, naposled
f)	oni, za katere je pravokrepno spoznano, da so krivi iz dobičkoželjne namere storjenega ali javno uravnost žalečega hudodelstva, pregreška ali prestopka.

Člen VI.
Kadar bi se pid kaki osebi, katera je uže v posedu in užitku fidejkomisa, primeril kak v členu V pod e), f) navedenih slučajev, izgubi ista brez vsega drugega pravico do poseda in užitka fidejkomisnega.
Ako bi pa kak fidejkomisa posednik zarad dušnih nakaznosti bil djan pod sodno skrbstvo, ali ko bi ga proglasili zapravljivcem, naj zarad tega Še ne izgublja pravice svoje.
Člen VII.
Oni, ki so po členu V izključeni od nasledja v fidejkomis, in oni, ki so po členu VI svojo posedno pravico izgubili, naj se — kar se tiče njihove osebe -— smatrajo takö, kakor bi jih ne bilo, ter naj stopijo v posed in užitek fidejkomisa one osebe, ki bi bile pozvane v to, ako bi izklj učenec in izgubnik več ne bil živ ta čas, ko se je prigodilo to, vsled česar je bil izključen ali je svojo pravico izgubil.
Ako bi vendar oseba, ki je po členu V, c), d), e),f) od fidejkomisa izključena, ali katera je po členu VI fidejkomis izgubila, ta čas, ko je izključena bila, ali ko je pravico izgubila, ne imela za nasledje sposobnega zarojenca, a bi takega pozneje dobila, pride pozneje rojeni naslednik z dnem svojega rojstva v posed in užitek fidejkomisa, ter mu ga mora precej prepustiti ta, kateri ga ima ta čas v posedu.
Člen VHI.
Čim se dovoli ustanovitev rodovinskega fidejkomisa Czarkowskih, naj se naredi popolen inventar vsega v fidejkomis odmenjenega imenja. Enakšen inventar je napraviti po moji smrti ter vzeti za podlago izročbi fidejkomisa v posed prvozvancu.
O smrti ali drugačnem odstopu vsakega bodočega fidejkomisnega posednika pregledati je stanje nepremičnega in premičnega fidejkomisnega imenja, v ka-keršnem ga je zapustil, ter narediti inventar in v slučaji, ko bi se o primerjanji tega novega inventarja s prevzemnim inventarjem pokazal kak nedostatek na fidejkomisnem imenji ali kaka oškodba istega, zadobiti je povračilo iz prosto-lastnega imenja poslednjega fidejkomisnega posednika, razven ko bi bilo izkazano, da je fidejkomisno imenje brez njegove krivnje umanjšano ali poškodovano.
Ako bi ta posednik ne bil zapustil prostolastnega imenja dovolj, to mora povračilo dati prvi sledeči fidejkomisni posednik takö, da ostane ustanovljeni fidejkomis vsegdar v provobitnem stanji.
Člen IX.
Vsak fidejkomisni posednik je v dolžnosti, svojim bratom in sestram izplačevati letno apanažo in sicer vsakemu bratu po tisoč dve sto goldinarjev in vsaki sestri po Šest sto goldinarjev avstr, velj., počenši od časa, ko je nastopil posed, v četrtletnih antieipativnih delih dotle, dokler bodo živeli.
Po poli bratje ali sestro imajo samo tedaj pravico do te apanaže, ako izhajajo od istega očeta, po katerem je fidejkomis pripal poslednjemu posedniku.
Takisto pristoji apanaža vdovi umršega fidejkomisnega posednika in to po dva tisoča goldinarjev avstr. velj. na leto, katero ji mora vsakokratni fidejko-uiisni posednik v četrtletnih anticipativnih odplačilih opravljati od dne, katerega ji je umrl zakonski soprog, do nje smrti ali vnovične omožitve.
Ali pri tem se postavlja to načelo, tla vse te apanaže bratom in sestram in Pa vdovi brez ozira na število tudi v tem slučaji, ko bi vkup zadeli bratje in ®estre in pa vdove več fidejkomisnih posednikov, vse skupaj ne smejo prestopati petine čistih dohodkov iz rodovinskega fidejkomisa Czarkowskih. Zarad tega naj bodo rodovinci, ki pozneje pridejo v užitek apanaže, smeli zahtevati samo tist del te petine, ki Še ni pošel s prejemki prej apanažo dobivŠih, in pa svoto, ki bi se pozneje izpraznila.
V	računu petine čistih dohodkov iz fidejkomisnega imenja naj se ne odštevajo svote potrebne za očist dolgov, ki bi z dovoljenjem fidejkomisnega oblastva °bteževali fidejkomis.
Kadar bi petina čistega dohodka ne bila dovoljna v opravo prejemkov onih, kateri so apanažo istodobno zadobili, treba je to petino razdeliti med upravičence v primeri k visokosti njihove apanaže, kakor jo določa le-ta člen, pri čemer naj vendar veljâ to načelo, da prejšnjim rodovincem ni treba dopuščati, da bi se jim kaj odtrgalo za to, ker nastopajo novi k užitku apanaže upravičeni rodovinci.
Da ne bode nikake dvojbe o visokosti petine čistih dohodkov, določene v opravo apanaž, to naj fidejkomisno oblastvo o vsakem spisovanji inventarja Uradoma to petino čistih dohodkov po cifri ustanovi.
Takö naj se ta petina ustanavlja tudi na zaprosbo fidejkomisnega posednika ali osebe k apanaži opravičene in ista imej popolno veljavo osebam k apanaži upravičenim nasproti za vso prvo sledečo posedno dobo, odnosno do nove uradne ustanovitve.
Proti uradni ustanovitvi petine čistih dohodkov sè strani fidejkomisnega oblastva ni nobenega vzklica pred višje oblastvo niti pravice do kakega ugovora, ker bi dotičnik sicer izgubil pravico do apanaže.
Pravica do apanaže gubi se tudi, ako se upravičenec pravokrepno spoznš, da je kriv hudodelstva, pregreška ali prestopka storjenega iz dobičkoželjne nabere, ali žalečega javno nravnost.
Člen X.
V	vseh neprepirnih reččh rodovinskega fidejkomisa Czarkowskih, in tako tudi v vseh prepirnih fidejkomisnih reččh, naj gre za nasledje v fidejkomis ali za kak drug fidejkomisni posel, poprijemaj se dela samo in edino le deželno sodišče v Levovu ali ono sodišče, katero bi v bodoče prišlo na njegovo mesto v Levovu, kateremu naj bodo tudi vse k nasledju pozvane osebe in pa skrbniki v oziru na fidejkomis podvrženi.
Člen XI.
Gledé zavarovanja fidejkomisnega imenja, obremenitve istega, gledé potegovanja neke svote od fidejkomisne glavnice, gledé razdolžbe ali dopolnitve istega in vseh drugih tu ne izrečno v misel vzetih razmerov, naj veljajo vsako-Časni zakoniti ukazi.

Ölen XII.
Rodovinski fidejkomis Czarkowskih ugasne, kadar bodo odumrli vsi gon k nasledju poklicani rodovi brez nade kakega zaroda.
V tem slučaji bode poslednji posednik imel pravico, o fidejkomisnem imenji brez vse utesnitve kakor o svojem drugem prostodednem imenji v zadnji volji razpolagati.
io.
Postava od 16. januvarja 1885,
o ustanovitvi realnega fidejkomisa kneza Jurija Kristijana x Lobkovic.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Podeljuje se dovoljenje, da knez -Jurij Kristijan z Lobkovic (Lobkoviški), vojvoda Roudniški, na temelji določil tej postavi v načrtu priložene fidejkomisne ustanovilne listine ustanovi, realen fidejkomis, kateri naj sestoji iz naslednjih nepremičnin:
1.	Iz grajščine Melniške vpisane v češko deželno desko v glavni knjigi lit. M, Tom. IV z vtelovljenimi posestvi, imenovanimi Bišice, Vtelno, Horušice in Gorjin, po tem Posadovice ;
2.	iz his. Št. 346 in 347 na Mali strani v Pragi, vpisanih v češko deželno desko.
§• 2-
V §. 1 zaznamenani realni fidejkomis stopi, dokler mu bode trajal obstanek, na mesto zdanjega sekundo-geniturnega pekuniarnega fidejkomisa kneza Jurija Kristijana z Lobkovic, kateri istodobno z ustanovitvijo realnega fidejkomisa prejde v prosto last zdanjega posestnika kneza Jurija Kristijana z Lobkovic, vojvode Roudniškega, vendar takö, da bi po določilih v osnutku privite ustanovilne listine pekuniarni fidejkomis zopet oživel v slučaji, ko bi realni fidejkomis ugasnil.
§. 3.
Ta postava pride v moč z dnem, katerega se razglasi.
Njena zvršitev je naročena ministru za pravosodje.
Na Dunaji, dne 16. januvarja 1885.
Prane Jožef s. r.
Taufte s. r.
Pražiik s. r.
Ustanovilna listina
za sekundogeniturni realni fidejkomis kneza Jurija Kristijana
z Lobkovic.
Ker je meni, Juriju Kristijanu knezu z Lobkovic, vojvodi Roudniškemu, s postavo od 16. januvarja 1885 (Drž. zak. št. 10), bilo odobreno, ustanoviti fidejko-ofis s tem, da se moja lastnina, namreč v češki deželni deski v glavni knjigi lit. M, Tom. IV vpisana grajščinai Melniška z vtelovljenimi posestvi : Bišice, ^telno, Horušice in Gorjin, po tem Posadovice, dalje moji hiši, vpisani v češko deželno desko št. 346 in 347 na Mali strani v Pragi pofidejkomisijo, in nasproti meni v mojo prosto last preodkaže Jurija Kristijana kneza z Lobkovic sekundogenituralni (pekunijarni) tidejkomis za 92.000 gld. konv. n. ali 96.600 gld. avstr. veljave, kateri sedaj biva v mojem posedu, izdala seje zarad izvoda te pofidej-komisbe naslednja ustanovilna listina»
I.
Jurija Kristijana kneza z Lobkovic sekundogenituralni tidejkomis ustanavlja se kot realen (stvaren) fidejkomis proti temu, da se meni, Juriju Kristijanu knezu z Lobkovic, vojvodi Roudniškemu, v prosto last preodkaže iznos od 92.000 gld. konv. n. ali 96.600 gld. avstr, velj., kateri sestavlja Jurija Kristijana kneza z Lobkovic sekundogenituralni (pekunijarni) tidejkomis.
Novoustanovljeni realni fidejkomis sestoji iz grajščine MelniŠke, vpisane v Češko deželno desko, glavna knjiga Ut. M, Tom. TV, z vtelovljenimi posestvi: BiŠice, Vtelno, Horušice in Gorjin, po tem Posadovice, dalje iz hiš št. 346 in 347 na Mali strani Praškega mesta, vpisanih v češko deželno knjigo.
Vsa ta fidejkomisu odmenjena imovina ne sme se ta čas, dokler bode trajala fidejkomisna vez, ni celoma ni deloma prodati niti razdeliti, marveč ostani nepri-krajšana in ne deljena v posedu in uživanji oseb, ki bodo tedaj pozvane k fidej-
komi8u.
Da bode smel posamična zemljišča prodati od nepremičnin, odmenjenih v ta fidejkomis, pridržuje si Jurij Kristijan knez z Lobkovic kot prvi posednik v po-razumu sfidejkomisnim skrbnikom (kuratorjem) in proti naznanilu, ki se dâ fidej-komisnemu oblastvu, vendar samo za ta čas, dokler mu bode trajal posed, in s tem ^tesnilom, da se ta zemljišča morajo na tanko označiti v fidejkomisnem inven-tarji, katerega bode napraviti.
Ustanoviteljevi nasledniki bodo samo v toliko smeli kako zemljišče odprodati, kolikor to zakoni sploh dopuščajo.
II.
Ta ustanovitev fidejkemisa pridi takoj v moč ter naj se v ta fidejkomis na-8taduje po dotičnib pravilih, postavljenih v ustanovilnih listinah za Jurija Križana kneza z Lobkovic sekundogenituralni (pekunijarni) fidejkomis, sosebno v kupni pogodbi, izdani v Eisenbergu 11. oktobra 1752, vpisani v češko deželno desko v kvaternski knjigi (knjigi kvaternov) št. 589 odleta 1752, lit. D 8, in
v ustanovilnem pismu, odobrenem 19. januvarja 1757, vpisanem v češko deželno desko v kvaternski knjigi št. 375 od leta 1758, lit. K 22, po načelih veljajočih o prvorojenstvu, držčč se določil, ki stojé v naslednjem odstavku.
III.
V	posed in užitek fidejkomisa pozvan sem najpred jaz sam, Jurij Kristijan knez z Lobkovic, vojvoda Roudniški
Po moji smrti pride moj moški zakonski zarod do nasledja po tem le redu: 1. Neposredstveno po moji smrti pride na fidejkomis:
a)	moj najstarši sin, ali pa njegovi moški zakonski zarojenci po redu prvo-rojen8tva.
Ako bi pa on pred menoj umrl, ne zapustivši moškega zakonskega zaroda, tedaj pride fidejkomis
b)	na onega izmed mojih sinov ali njegove moške zakonske zarojence, kateri je prvorojencu (a) po letih najbližji in kateri ali katerega zarod mene preživi (nadživi).
c)	Ako bi vsi moji sinovi umrli pred mano, ne zapustivši moškega zakonskega zaroda, ali kadar bi, če prav bi bili uže prišli na posed v fidejkomis, za mano umrli a ne zapustili moških zakonskih zarojencev, to naj s to listino ustanovljeni realni fidejkomis pod niže stoječimi uveti mine ter Jurja Kristijana kneza z Lobkovic sekundogenituralni (pekunijarni) fidejkomis v iznosu od 96.600 gld. avst. velj. vnovič oživi ter nasledstvo v ta poslednjič imenovani fidejkomis za prvo knežko Lobkoviško ložo ali vrsto (Roudnisko) nastopi po ustanovilni listini, odobreni dne 19. januvarja 1757, v češko deželno desko v dotični knjigi kvaternov št. 375 od leta 1758 Ut. K 22 vpisani.
Da se izvedenje teh določil zagotovi, naj se v tem slučaji fidejkomis, ki sem ga jaz ustanovil (Melniški cum app. 6len I), stoprv tedaj »prostolasti (alo-dializuje), odnosno fidejkomisna vez izbriše, ko bode a) ali za y6.600 gld. avstr. velj. na roke (vprid) sekundogenituralnega (pekunijarnega) fidejkomisa Jurija Kristijana kneza z Lobkovic zastavna pravica na Melnik in pripadajoča po deželni deski k temu posestva z varnostjo, kakeršne je treba za otročje novce, užo vpisana, ali pa j3) iznos od 96.600 gld. avstr. velj. v vrednotnih papirjih, hi bodo o Času položbe imeli varnost potrebno za otročje novce, uže sodno položen za Jurija Kristijana kneza z Lobkovic sekundogenituralni (pekunijarni) fidejkomis.
Zarad zavarovanja pod a) imenovanega in položbe pod ß) navedene sme se Melnik cum app. tudi čez zakonito tretjino in ad corpus zadolžiti, ako ne bi one osebe, katerim ima razvezani fidejkomis v prosto last pripasti, rajše 96.600 glu* avstr, veljave sodno položile, kakor je povedano pod ß), tako da ne bi bilo treba Melnika cum app. obremenjati.
Zavarovanje v tem odstavku a) in ß) omenjeno naj se izvede na temelj' listin, katere so one osebe, ki jim razvezani realni fidejkomis pripada v prosto last, v porazumu s fidejkomisnim skrbnikom izdale in tako, kakor gre za deželno desko, podpisale in katere jo fidejkomisno oblastvo odobrilo.
V	zgornjem slučaji razvezani fidejkomis Melniški cum app., kakor je povedan v členu l, pripade v prosto last:
i. Ako bi moji sinovi, ne zapustivši moškega zakonskega zaroda, pred mano pomrli, onim osebam, katere jaz v zadnji volji gledé fidejkomisa razvezati so ima-
jočega kot dediče pozovem, in ako ne bi bilo take zadnjevoljske naredbe, mojim zakonitim dedičem;
2. ako moji sinovi brez zakonskega moškega zaroda po meni odmrjejo, onim osebam, katere poslednji fidejkomisni posednik gledé razvezati se imajočega fidejkomisa v zadnji volji pozove kot dediče in ako ne bilo take zadnjevoljske naredbe, zakonitim dedičem poslednjega fidejkomisnega posednika.
Ako ne bi bilo dedičev ali če se nastopa dedine, kakersna bode vsled razvezanega fidejkomisa, vsičiharni dediči odrekö, ostanejo vse pod c) ukrenene naredbe brez moči ter naj za ta slučaj nasledje v fidejkomis (Melniški cum. app. člen I), ki je s to listino iz nova ustanovljen, za prvo kneževsko Lobkoviško ložo (Roudniško) ima mesto in dalje ostane prav takö, kakor je propisano v usta-novilnem pismu za sekundogenituralni (pekunijarni) fidejkomis Jurija Kristijana kneza z Lobkovic.
2.	Po smrti prvega fidejkomisnega imetnika, ki je v posed fidejkomisa priše-po določilih člena III, 1, bodo v fidejkomis sledili njegovi moški zakonski zaro-jenci po načelih prvorojenstva, a po njih popolnem odmrtji moški zakonski zal rojenci pod 1 omenjenega najbliže mlajšega rodü, in po popolnem odmrtji tega moški zakonski zarojenci enega izmed sledečih rodov po redu in načinu v 1 povedanem in po odmrtji druge kneževske Lobkoviške lože pod utesnilom sub 1 c) stoječim prva kneževska LobkoviŠka loža (RoudniŠka), vendar držeč se vselej načel prvorojenstva takö, da ima v vsakem rodu starja loža predstvo pred mlajšo in v vsaki loži starji zarojenec predstvo pred mlajšim, a vzdržuje naj se vendar to pravilo, da primogenituralni fidejkomis (Roudnica) in pa sekundogenituralni fidejkomis (Melnik) ne smeta nigdar biti v eni roki zedinjena. Ako bi torej v slučaji odmrtja prvorojenstvene lože Roudniški fidejkomis imel priti na drugo-rojenstveno ložo, nastopil bi posednik Melniškega fidejkomisa posed RoudniŠkega ter nasledje v Melniški fidejkomis moral prepustiti onemu, odnosno njegovemu moškemu zakonskemu zarodu po redu prvorojenstva, kateri bi po tej listini prvi za njim bil pozvan v nasledje Melniškega fidejkomisa, in ako bi v slučaji odmrtja drugorojenstvene lože Melniški fidejkomis imel priti na prvorojenstveno ložo, moral bi posednik RoudniŠkega fidejkomisa nasledje v Melniški fidejkomis prepustiti prvemu (najbližjemu) čakalcu prvogenituralnega fidejkomisa, pri katerem in katerega moškem zakonskem zarodu tedaj ta (Melniški) fidejkomis po redu prvorojenstva in po meri te listine ostati ima.
3.	Kadarje po meri te ustanovilne listine nasledje v Melniški fidejkomis prišlo na panogo ali vejo prvorojenstvene lože in če odmrö vsi moški zakoniti zarojenci te veje, to naj po pravilih te listine in po redu prvorojenstva v sekundoge-niturni fidejkomis Melniški nasleduje oni najbližji čakalee primogeniturnega RoudniŠkega fidejkomisa, odnosno njegov moški zakonski zarod, ki biva ob odmrtji prej omenjene veje.
4.	Ako od prvorojenstvene in od drugorojenstvene lože samo en moški zakonski zarojenec živi, tedaj sme on takö Roudniški kakor tudi Melniški fidejkomis v svoji roki zediniti, a čim mu najstarji zakonski sin doseže dvajseto leto svoje dobe, naj mu pristoji pravica, nasledovati v Melniški fidejkomis po meri te listine.
5.	Kadar bi od obeh kneževskih Lobkoviških loz živel samo en zakonski moški zarojenec in bi on ne imel nobenega zakonskega moškega zaroda, naj mu
(8l0Tt!Dl*cb.)	£
bode na voljo, razpolagati z Melniškim sekundogeniturnim fidejkomisom kakor s prosto lastnino, in ako tega ne bi storil, pripade ta fidejkomis po njegovi smrti kot prostolastno posestvo njegovim dedičem v zmislu zakonitega dedinskega na-sledja občnega grajanskega zakonika.
IV.
Od nasledja v fidejkomis izključujejo se:
Duhovni in ženske.
V.
Gledé zavarovanja fidejkomisne imovine, gledé njene obremenitve in raz-dolžitve in vseh drugačnih tu ne izrecno v misel vzetih razmero v naj veljajo propisi ta čas veljajoči.
vr.
Z ustanovilno listino od 21. marcija 1858 v pekunijarni fidejkomis knezov z Lobkovic odmenjena knjižnica in pa umetniška ter znanstvena zbirka, ostalini pok. kneza Avgusta Longina z Lobkovic, stopita do realnega s to listino ustanovljenega fidejkomisa na dotle, dokler bode trajal, v one odnošaje, v katerih sta doslej stali do pekunijarnega fidejkomisa.
Knez Karel Schwarzenberg s. r.,
kot skrbnik nedoletnega fidejkomisnega čakalca princa Jurija z Lobkovic.
Knez Jurij Kristijan z Lobkovic s. r. Knez Moric z Lobkovic s. r.
Knez Ferdinand Zdenko z Lobkovic s. r.
Grof Richard Clam-Martiuic s. r.,
kot fidejkomisni skrbnik.
Dr. Karel Seeling s. r.,
predstvcni skrbnik drugorojstvenega novčnega fidejkomisa.
V
Grof Jaroiner Cerniu s. r.,
kot skrbnik kneževskcga Lobkoviškega prvorojenstvenega fidejkomisa.
Dr. Janez vitez Limbeck s. r.,
predstvcni skrbnik kneževskega Lobkoviškega prvorojenstvenega fidejkomisa.