Ko že govorimo o fluktuaciji delovne sile, je v primeru Kopra podčrtati, da se dnevno ne vozijo na delo pretežno le delavci, kot je to običajno v ostali Sloveniji, ampak v nič manjši meri tudi uradniki in nameščenci. Od 182 zaposlenih v 0L»0 Koper jih stanuje izven mestnega območja 9,9 odst., od 71 v ObLO Koper 25,3 odst., od 44 v Narodni banki 13,3 odst., od 50 v Komunalni banki 30 odst., od 143 v bolnišnici 15,4 odst., od 60 zaposlenih v Zavodu za komunalo 21,6 odst. izven mesta itd. Le uslužbenci gostišč, gostiln in nekaterih kulturnih ustanov (Ra- dio) stanujejo domala vsi blizu svojega delovnega mesta. Razlog za pojav je brez dvoma v stanovanj- ski stiski. Anketa, ki morda ni bila statistično neoporečno iz- peljana, je pokazala, da so njeni podatki kljub temu sila dragoceni. Ponazarjajo nam zanimiv gospodar- ski, prometni in kulturni činctelj sodobne Slovenije. Dala nam je tudi zanimive podatke o zaposlenosti, o razporeditvi industrije in o prometni zmogljivosti ter prispevala nekatere pomembne ugotovitve o so- cialnih razmerah. Njen pomen sega že preko stati- stičnih ugotovitev na področje urbanizma, stanovanj- ske izgradnje in komunalne ureditve, kolikor ni osnov- nega pomena za vse gospodarstvo. Bilo bi nujno, da popisi prebivalstva zajamejo tudi dnevno gibanje za- poslenih. Industrijske države že dalj časa vodijo sta- tistiko »pendlerjev«. Poskus takega popisa je bil ne- davno izveden v Ljubljani in je dal izborno gradivo in izsledke. Ne bi bilo napak, če bi že prihodnji popis prebivalstva vseboval podatke o dnevnem gibanju de- lovne sile. Opomba uredništva: Upamo, da bo ta članek v to- liki meri. spodbudil geografe, ki poučujejo po raznih kra- jih Slovenije, da se. bodo tudi sami lotili takih in podob- nih geografskih proučevanj zai svoja področja. Ivan Gams Soielska železnica Kmalu potem ko so sredi preteklega stoletja zgra- dili »južno železnico« (Dunaja—Trst) za hrbtenico že- lezniške mreže na Slovenskem in nanjo navezali od- cepke in povezave na levo in desno (1.1962 Zidani most—Zagreb), so pričeli planirati tudi robne slo- venske železnice. Leta 1912 so napravili projekt za železnico Rogatec—-Brežice—Novo mesto, vendar je gradnjo preprečila vojna. V Jugoslaviji so razgovori o sotelski železnici več- krat oživeli, zdaj kot o lokalni progi, drugič kot o železniški zvezi Pragersko—Sotla—Brežice—Novo me- sto—Črnomelj—Vinica—Vrbovsko—Reka, ali kot o krajši povezavi med Mariborom in Zagrebom, ki bi v mirnem, še bolj pa v vojnem času razbremenila Zi- dani most. Do gradnje pa ni prišlo vse do leta 1956, ko so se sotelske železnice po svoje lotili Hrvati. S pomočjo JLA so zgradili progo od savske železnice po spodnji dolini Sotle do Kumrovca, rojstnega kraja maršala Tita in jo za Praznik republike 29. novembra 1956 slovesno izročili prometu. Nova železniška proga se odcepi od savske blizu postaje Sutla in poteka z redkimi izjemami na levi, hrvatski strani Sotle. Zdaj gradijo nadaljevanje pro- ge po dolini Sotle do Podčetrtka. Tudi ta del proge poteka večinoma na levi strani reke. Kako naj bi se železnica nadaljevala proti severu, kako prečkala progo Grobelno—Rogatec in kje naj bi se priključila na železnico Pragersko—Celje, zaen- krat še ni določeno. Projektanti so napravili nasled- nje variante*: 1. Podčetrtek—Mestinje—Poljčane 2. Podčetrtek—Stranje—Zbelovo 3. Podčetrtek—Stranje—Lipoglav 4. Podčetrtek—Rogaška Slatinai—Poljčane 5. Podčetrtek—Rogatec—Pragersko 6. Podčetrtek—Stranje—Grobelno (z rekonstruk- cijo proge Grobelno—Mestinje). Varianta Rogatec—Pragersko je tehnično najtež- ja, bi pa bila najbolj dobrodošla tovarni aluminija in glinice v Kidričevem, ki bi si z njo najbolj skrajšala dovoz surovin z juga. Verjetno bo obveljala varianta na Poljčane ali Lipoglav. Dokler bo sotelska železnica dograjena samo do Kumrovca ali Podčetrtka, bo imela le lokalni pomen. Ko bo pa navezana na železnico Pragersko—Celje, bo postala tranzitna. Skrajšala bo železniško zvezo med Mariborom in Zagrebom za okrog 55 km. Služila bo tovornemu prometu med industrijskimi kraii Drav- skega in Ptujskega polja ter Zagrebom oziroma osta- limi jugovzhodnimi kraji, posluževali pa se je bodo tudi brzovlaki. * Po podatkih Direkcije jug. železnic v Ljubljani, projektivni oddelek. 38 Pokrajine na desni strani Sotle so med najbolj zaostalimi v Sloveniji. Če izvzamemo Rogaško Slatino z zdraviliščem in steklarno, ni ob Sotli večjih nekme- tijskih obratov. Rudtia bogastva se ne izkoriščajo delno tudi zaradi slabega prometa. V Globokem, se- verno od Brežic, so leta 1951 ustavili kopanje plio- censkega premoga zaradi prevelikih prevoznih stro- škov do železniške -postaje. Upajo, da bo ob novi že- leznici postalo rentabilno izkoriščanje ležišč premoga tudi v vzhodnem senovskem podolju, v okolici Pod- srede in Koprivnice, nadalje pri Sv. križu, blizu Ro- gaške Slatine, zahodno od Početrtka in v bližnjih hrvatskih krajih. Ob Sotli je tudi železova ruda pri Olimju ter kremenčev pesek pri Globokem in slatine pri Podčetrtku (Tuheiljske toplice). Ob sedanjem sta- nju gospodarstva pa bo proga služila predvsem pot- niškemu prometu, in to ne samo bližnjim Zagorcem ampak tudi Slovencem ob Sotli. Pokrajine na desni strani Sotle so posebno pod Podčetrtkom — severneje se uveljavlja rahel vpliv celjskega industrijskega bazena in Rogaške Slatine — ostale močno agrarne z značilnostmi slabo razvitih predelov, kot so kmetovanje za lastne potrebe, mali narodni dohodek na kmeta itd. (glej dr. VI. Kokole »Gospodarska geografija in geografija naselij v pod- ročju med Savo in Sotlo«, Geografski Zbornik IV, Ljubljana 1956, pa tudi njegov članek »Pokrajine med Savo in Sotlo« v Geogr. Obzorniku št. 3, 1956). Delna krivda za tako stanje je v mrtvi legi med večjimi industrijskimi in mestnimi centri, kot so Celje in Zagreb ter deloma tudi Videm s Krškim, Brežice in Senovo. Ker ni bilo hitrih prometnh sredstev za dnev- no odhajanje na delo v omenjene kraje, se je del prebivalstva izseljeval, zadnja desetletja največ v Za- greb. Ta postaja namreč zadnji čas vedno močnejši gospodarski in deloma kulturni center tudi za slo- venske kraje Posotelskega. Sedanja proga bo obso- telske kraje še bolj navezala na Zagreb in dokler bo zgrajena samo do Kumrovca ali Podčetrtka, bo še bolj oslabila gravitacijo k Brežicam, Vidmu-Krškemu in Celju. Nova sotelska proga, ki poteka večinama po hr- vatski strani Sotle in je v eksploataciji hrvatskega železniškega transportnega podjetja, je namenjena predvsem povezavi agrarnega zaledja z Zagrebom, na kar kaže že vozni red. Iz Kumrovca odhaja vlak zgo- daj zjutraj. Iz Zagreba pa se vrača popoldne. Le med Bizeljskim in Kumrovcem vozi še en lokalni vlak. V načrtu je priključek sotelske železnice na sav- sko progo v obliki t. im. trikota. S projektiranim od- cepkom na desno naj bi bila proga povezana s slo- vensko postajo Dobova. Čeprav bo trikot dograjen, zaenkrat ni verjetno, da bi prišlo do direktnih pot- niških vlakov med Sotelskim in Krškim oziroma Zi- danim mostom. Vpliv Zagreba je namreč premočan, ne glede na to, da je sedanji potek železniške proge zaradi obsežnega ovinka zelo neugoden. Ali ste že poravnali naročnino za leto 1957? Po- ložnica je bila priložena 1. številki letnika 1957. Sedanji potek železnice ob spodnji Sotli kaže, da so idejo o progi Pragersko|—Sotla—Brežice—Novo mesto opustili tuli v perspektivnih načrtih. 39