Žive naj vsi narodi
S temi domoljubnimi besedami je dr. France Prešeren začel Zdravljico v zadnjih letih svojega življenja. Teklo je leto 1848, čas preobratov ter revolucije. Pesnik je gojil veliko upanja in si želel, da se tudi Slovencem razjasni nebo, da bodo tudi zanje napočili boljši časi. Sredi prejšnjega stoletja je kot nekak prerok napovedal lepše čase, v katerih ne bo razdorov ali suženjstva.
8.	februar 1849 — datum njegove smrti — je za nas kulturni praznik. Mogoče si bo kdo zastavil vprašanje, zakaj datum smrti in ne rojstva? Bistvo odgovora bi našli v nadaljevanju nesmrtne Prešernove ideje. Saj z njegovo smrtjo revolucionarna misel in poezija nista umrli, temveč jo rodovi prenašajo dalje. Prešeren ostaja še vedno velikan poezije.
Njegova rojstna hiša v Vrbi pod Karavankami, skrita med zelenimi sadovnjaki in vrtovi, je tudi umetnostni spomenik s starimi značilnostmi kmečke hiše, ki je zgrajena v 16. stoletju. Po domače so tam rekli pri Ribiču. Tam je pesnik zagledal luč sveta. Kot sedemletni deček je potoval na Dolenjsko k stricu. Bil je odličen učenec, kasneje pa študent prava na Dunaju. Otepal se ni samo z gmotnimi težavami, temveč tuši s problemi kot je ponemčevanje. Poslušal je klic svoje notranjosti in vneto začel pisati verze. S srcem, razumno in odkrito je pisal pesmi, katere spadajo med največje vrednote slovenske besedne umetnosti.
Pesnikova pot je bila težavna, brez prijateljev in poln razočaranj ni klonil pod pritiski tedanjega sistema.
V1828. letu se je vrnil v Ljubljano, kije bila polna malomeščanov. Govorili so nemško, izobraženci so zagovarjali koristno književnost. Kopitar in njegovi zagovorniki so ga odkrito obsojali. Prešeren jih je zbadljivo opisal v Sršenih. Edina prijatelja sta mu bila Čop in Smole, toda žal sta zelo mlada umrla. Prešeren je bil pesnik, ki je pisal brez hinavskega namena, odkrito in pristno, zato pa je tudi njegova poezija zelo bo-' gata. Pravi, da je naloga pesnika težka, a vzvišena v sebi mora nositi al' pekel al’ nebo ... V španski Glosi se je celo posmehnil svojemu poklicu:
»Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže ... pevcu vedno sreča laže ...«
Največji spomenik svoji neizvoljeni deklici Juliji je postavil s Sonetnim vencem, kjer se mokro cveteče rož’ce poezije prepletajo med osebno in domovinsko ljubeznijo. Pesnik sovraži tiste, ki vidijo prihodnost v zatiranem položaju in v odvisnosti o drugih. Usoda Slovencev ni bila lahka, a prihodnost si morajo sami graditi, brez tuje pomoči. Za vzgled hrabrega in zavednega junaka je v Krstu pri Savici predstavil Črtomira. Le-ta pravi, da je bolje v črni prsti kot pa v sužnosti.
Prešeren je ustvarjal v revnih kulturnih okoliščinah, ko je bil jezik in tudi slovenski narod zasužnjen. S svojo poezijo nam je zapustil silno bogato dediščino. Pesnik Zupančič je zanj napisal poseben stih:
»Iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre v tek, duh išče pot.«
(s plošče v roj. hiši Vrbi)
Vesna
Potrebe in možnosti
Velike potrebe po žaganem lesu in omejene možnosti, da tega več proizvedemo, nas obvezujejo, da ga smotrno uporabljamo. Več sekanja v gozdovih ne dopuščajo prirastki, uvoz žaganega lesa pa je problematičen z visokimi cenami in drugimi neugodnostmi.
Preostane nam torej nadomeščanje žaganega lesa z drugimi materiali, ki so še dostopni. Treba pa je žagati take sorti-mente, ki bodo za izdelke kar najbolj uporabni v večjih količinah in kvalitetno pravilno izkoriščeni. Za doseganje teh ciljev pa je potrebna stalna študija in tesno sodelovanje delavcev primarne obdelave lesa z delavci sekundarne obdelave lesa.
Pri žaganju se vse bolj uveljavljajo mnogokratni-
(Nadaljevanje na 2. stranij
Novo
mehanizirano lesno skladišče na Rečici
Ob obstoječi žagi na Rečici je bilo zgrajeno novo sodobno mehanizirano lesno skladišče zsu obdelavo oblovine iglavcev.
Novo mehanizirano skladišče je plod uspešne kooperacije med kovinskim obratom naše TO Tomaž Godec Boh. Bistrica in znano strojno tovarno Springer iz Avstrije. Kooperacija zajema obširen program strojne opreme za žagarsko industrijo in obdelavo lesa v gozdarstvu. Pomembna je zlasti, ker v veliki meri nadomešča uvoz strojne opreme in zagotavlja rezervne dele.
V kovinskem obratu nadaljujejo s proizvodnjo strojev in transportnih naprav. Polotili so se večje investicije: etažne sortirnice rezanega lesa, ki bo nameščena v Luki Koper.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Le prava izbira, sestava elementov izdelka je pogoj lepemu izgledu
Natančnost pri delu je pogoj za dober izdelek
ki, torej debelejši sorti-menti, ki jih kasneje obdelujemo s tankimi tračnimi žagami z namenom boljšega izkoriščanja lesa.
Za doseganje večjih količin lesa za posamezne namene je potrebno žagan les strokovno sortirati. Tako bomo dosegli maksimalno uporabnost lesa z najmanj škarta.
V nadaljnji obdelavi lesa pa je važna pravilna nastavitev stroja in priprav za obžagovanje elementov. Pri nas je že kar zakoreninjeno mnenje, da ni potrebno posebnega znanja pri vzdolžnem, prečnem žaganju lesa. Se bolj zmotno je to mnenje pri obdelavi in odločanju uporabnosti že skoblanih elementov v izdelek.
Delavce na takih delovnih mestih bi morali še posebno izobraževati v smislu uporabnosti posameznih elementov za do-
ločen izdelek s poudarkom:
—	na pravilna obračanja pri skoblanju,
—	pravilnimi nareži po dolžini,
—	načrtno vgrajevanje elementov v izdelek.
Vse to pa v smislu večjega izkoriščanja lesa, estetskega izgleda površin izdelka glede na teksturo lesa, s poudarkom trdnosti, trajnosti izdelka.
Še nekateri so vplivi na boljše izkoriščanje lesa:
—	Vzgoja gozdov v strnjenih sestojih (manjša grčavost, večja ravnost stebla; preprečevanje ru-javosti, mušičavosti, za-skorjenosti hlodovine; organizacija hitrega pretoka hlodovine (gozd, mehanizirano skladišče oblovi-ne, žagalnica).
—	Hlodovina na jarme-niških žagah naj bo sortirana na čimmanj cm premera v enem kupu. Možnost žaganja več elementov enakih dimenzij, na-
nih dimenzij žaganega lesa; uvajanje pravilnih nadmer za osušitve; strokovno letvičenje in sušenje lesa.
— Sprotno vzdrževanje ostrih žaginih listov, skobelnih glav in nožev.
Večina potrošnikov lesa. vidi lepoto tega v tem, da je ta brez grč, da ima ravne letvice in brez barvnih sprememb. Vendar je lepota lesa v prvobitnosti. Ni odveč tu in tam kakšna grča, malce zavita letvica in tudi kakšna sprememba v barvi, ker ne ogroža trajnosti in trdnosti lesa, lepoto lesenega izdelka šele poudari.
Privlačnost lesenega izdelka pa bomo še posebno poudarili, če bomo elemente vgrajevali v zaporedju, s katerim bomo to zagotovili. Torej le s strokovno izbiro kombinacij, kjer bo les s prisotnostjo grč in drugih sprememb v strukturi in taksturi, bo dal lep videz izdelku. Pri vseh teh prizadevanjih pa bo dosegljivih več elementov, naredili bomo več izdelkov, kupec pa bo zadovoljen.
Vendar se moramo sprotno izobraževati na vseh nivojih dela. Prihranki na surovinah so tako visoki, da odtehtajo vse izdatke za obvezna in dodatna izobraževanja zaposlenih. Velik prispevek dajejo tudi naložbam za razširitev, modernizacijo proizvodnje. Ko se odločamo o uporabnosti nekega lesenega elementa, imajo dela in naloge važno nalogo. Zahtevati je treba vso strokovnost in odgovornost pri delu in ga temu primerno tudi nagrajevati. Strokovnjaki — načrtovalci naj odločajo o usodi lesa ne samo na papirju, temveč tudi pri delu v proizvodnji.
Tand
črtovanje optimalnih prizem, hitrejše žaganje.
— Preprečevanje zahajanja žaginih listov s čimmanj odstopanja od želje-
Potrebe in možnosti
Pravilna izbira in natančen narez elementov je pogoj za lažje delo, hitro izdelavo in kvaliteto
Razvojne usmeritve v letu 1984
V osnutku resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Radovljica za leto 1984, ki je bila v javni razpravi v vseh OZD, KS, SIS in drugih temeljnih okoljih, so zapisane glavne razvojne usmeritve, ki naj bi jih dosegli v letu 1984.
Predvideno je, da bo družbeni proizvod v letu 1984 višji za 2 do 3%, industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 3%, kmetijska proizvodnja bo narasla za 3,5%, izvoz blaga in storitev na tuje naj bi se povečal za 15, do tega samo konvertibilni izvoz za 17%, uvoz pa za 7%. Investicijske naložbe v osnovna sredstva OZD bodo predvidoma večje za
15 %, zaposlenost naj bi narasla za 0,8 % in to zgolj v gospodarstvu, medtem ko bi v negospodarstvu ostala na isti ravni ali pa še nižja od lanskega leta. Produktivnost bo narasla za 1 do 2 odstotka.
Plan cestnega gospodarstva 1984
Če bo v letu 1984 dovolj razpoložljivih sredstev in če bodo uspeli naknadno združiti namenska sredstva za potrebe cestnega gospodarstva v občini Radovljica, bodo po planu prednostno zagotovili v interesni skupnosti za ceste denar za nadaljevanje izgradnje že pričetih odsekov regionalnih cest Bled—Soteska, Bled—Gorje in Kropa—Podnart. Načrtujejo tudi pripravljalna dela za izgradnjo mostu čez Savo v Otočah.
r
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (31. 1. 1984)
1.	Do naslednjega zasedanja DS TO naj se prouči vprašanje sistemizacije del in nalog »skladiščnik plošč in vodja sušenja«, oziroma izdela dokončni predlog.
Predlog izdelata organizator poslovanja in strokovni kolegij TO.
2.	Potrdil je predlog spremembe opisa delovne naloge »popravljalec elementov« v mehanski predelavi pohištva, in sicer v zahtevi — 1 A — delovne izkušnje iz treh na šest mesecev ter ga posredoval v obravnavo in sprejem zborom samoupravnih delovnih skupin.
3.	Potrdil je investicijski program za modernizacijo proizvodnje pohištva v TO »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica ter odobril predvideno vlaganje v
— univerzalni stroj za rezkanje, profiliranje, formatizi-ranje, vrtanje in brušenje, tip NC-TRIAX-8 T, italijanske firme CMS v skupni vrednosti 38.166.000,— din.
4.	a) Potrdil je inventurni elaborat za leto 1983.
b)	Gospodarsko računskemu sektorju je izdal nalog za preknjižbo inventurnih razlik, tako da se inventurni viški knjižijo na izredne dohodke, inventurni manjki pa na izredne izdatke.
c)	Osnovna sredstva se na predlog komisije za popis osnovnih sredstev odpišejo in odprodajo.
d)	Nekurantno blago se na predlog komisije v skladišču potrošnega materiala odpiše in odproda.
e)	Oddelek priprave proizvodnje naj skupaj z nabavno službo skuša nekurantno blago odprodati.
f)	Tehnološka komisija naj pregleda stroje za odpis, če so res neuporabni in jih odproda pod najboljšimi možnimi pogoji.
5.	Letni plan za leto 1984 je potrdil v predlagani obliki.
6.	Potrditev samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabi sredstev za financiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Radovljica za obdobje 1984—1985 se začasno odloži, s tem da se pridobi mnenje oz. stališča vseh krajevnih skupnosti Bohinja glede financiranja oziroma razdeljevanja sredstev.
7.	Tov. Lovru Vojvoda se v zvezi z inventivnim predlogom odobri izplačilo enkratne denarne odškodnine v višini
2.873,00	din.
8.	Cene malic in kosil za zaposlene ter cene napitkom ostanejo zaenkrat nespremenjene. Povišajo pa se cene malice za tuje odjemalce, in sicer iz 80,00 na 100,00 din, z veljavnostjo od 6. 2. 1984 dalje.
9.	Ugodno je rešil prošnjo ESŠ Jesenice za odobritev prispevka za srečelov na maturantskem plesu ter se jim kot dobitek odobri 1 kom nočna omarica Anna.
Delavski svet TO Rečica (31.1. 1984)
1.	Pri obravnavi investicijskega programa proizvodne hale — furnirnice se sklep dopolni z oceno regijske komisije, ki je pregledala investicijski elaborat in z investicijskim programom soglaša. Na osnovi analize banke regijska komisija predlaga, da se upoštevajo 5 % podražitve, ki bodo pri izvajanju del nastale. Nova vrednost investicijskega programa tako znaša 42.330.000.— din. Investicijska dela morajo biti zaključena po predvidenem programu.
2.	DS je bil seznanjen s porabo naftnih derivatov v zadnjem tromesečju leta 1983 in poročilo vzel na znanje. Še nadalje naj se izvajajo ukrepi po načrtu.
3.	Pregledal je celotni inventurni elaborat ter ugotavlja, da so nastale razlike v mejah normativov, ki smo jih sprejeli ter so opravičljive. Viški naj se knjižijo na izredne dohodke, manjki pa na izredne izdatke.
4.	Potrdil je predlog za odprodajo osnovnih sredstev v odpad, ki so popolnoma dotrajana in neuporabna za proiz-
Skupna disciplinska komisija je izrekla naslednje ukrepe:
V	TO REČICA
Prenehanje delovnega razmerja
1.	Mariji Raj bar (pogojno za 6 mesecev)
2.	Vojku Dolencu (pogojno za 3 mesece)
3.	Branetu Jugu (pogojno za 3 mesece)
Javni opomin
1.	Antonu Poru
V	TO PODNART
Prenehanje delovnega razmerja
1.	Cenu Muriču (pogojno za 1 leto)
2.	Janku Markovcu (pogojno za 1 mesec)
V	TO MOJSTRANA Javni opomin
1.	.Marku Klariču
vodnjo.
5.	Komisijo za odprodajo osnovnih sredstev je zadolžil, da komisijsko uniči in odstrani pralni stroj, ki je popolnoma dotrajan in ga ni možno odprodati Surovini Kranj.
6.	Vodja odddelka za splošne zadeve TO je zadolžil, da do konca junija 1984. uredi namestitev inventurnih številk na osnovna sredstva, katerih le-te še nimajo.
7.	Potrdil je odpis poškodovanih izdelkov (SM podbojev, vratnih kril anigre)
8.	Glede težav zaradi neurejenosti skladišč repromate-riala (furnir, iverice, ultrales, vez. plošče) je zadolžil obrato-vodjo vrat, da določi delavca, ki bo zadolžen za evidenco tega materiala.
9.	Obratovodja žaga in neposredne vodje v obratu žaga je zadolžil, da dokončno uredijo osebne zadolžitve za Dl s tem, da se napravijo tudi omarice in pa uredi orodje za posamezna delovna mesta.
10.	Ob najmanjši zalogi hlodovine se opravi ponovni popis. Komisija za popis: Legat Lovro, predsednik, Mulej Jože in Čpajakovič Jožica, člana.
11.	V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval nove opise del in nalog za lakirnico in spremembo opisa »sortiranje pokončnikov« v obratu vrata.
12.	Potrdil je plan proizvodnje in prodaje za leto 1984, nadalje plan izvoza, produktivnosti, plan razporeditve dohodka ter plan investicij in investicijskega vzdrževanja. Ostali del plana se bo obravnaval na naslednji seji.
13.	Sprejel je Samoupravni sporazum o načinu združevanja in uporabi sredstev za finansiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS v občini Radovljica za obdobje 1984—85 ter za podpisnika pooblastil Franca Colja.
14.	Potrdil je naslednje cene za topli obrok, kosila in na-
pitke:
—	topli obrok za zaposlene v TO	15,00	din
—	topli obrok za tuje koristnike	100,00	din
—	kosila	140,00	din
Napitki v avtomatu:
kava	20,00	din
kakav	10,00	din
čaj	10,00	din
Nove cene za topli obrok in kosila veljajo s 1. 2. 1984, za napitke iz avtomata pa od 17. 1. 1984 dalje.
15.	DS je bil seznanjen z motivacijo dodatnih odmorov med delovnim časom in na osnovi razprave sprejel sklep, da odmori še nadalje ostanejo v istem času, kot so bili doslej. Obenem zadolži kuharice, da izdajajo čaj 5 min. pred pričetkom odmorov. V ostalem času zaposleni lahko koristijo napitke (kavo, kakav, čaj) pri avtomatu. Zoper delavce, ki ne bodo upoštevali sprejetih ukrepov, bo uveden disciplinski postopek.
16.	Potrdil je iskustvene normative v oddelku krila in montaža, kot so bili posredovani v obravnavo.
17.	Negativno je rešil prošnjo Kolesarskega kluba Bled za odobritev 7 dni izredno plačanega dopusta in 30 dni izredno neplačanega dopusta Samu Božiču.
18.	Potrdil je nabavo osnovnih sredstev (transportnega ventilatorja in stroja za nanos lepila Belišče) v skupni vrednosti 900.000— din.
19.	Za delegata v konferenco upravljalcev poslovne enote TB Gorenjske je imenoval Franca Globočnika.
Delavski svet TO Mojstrana (31. 1. 1984)
1.	Obravnaval je spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznosti in odgovornosti med DSSS in članicami SOZD ter ga potrdil.
2.	Obravnaval je predlog plana TO za leto 1984 in ga sprejel.
3.	Obveščen je bil, da so se odgovorne službe odločile za novega dobavitelja stekla, za Tovarno stekla iz Leskovca, ki nudi cenejše steklo od dosedanjega dobavitelja.
4.	Obširno je razpravljal o problemih v proizvodnji. Člani so menili, da morata vodji izmen več sodelovati med seboj in z vodjo proizvodnje. Delo naj bo organizirano tako, da bo normalno potekalo iz ene izmene do druge v tehnološkem zaporedju. Pripomnili so tudi, da ni vedno na zalogi rezervnih delov, ki se nenehno potrebujejo.
Delavski svet TO Podnart (31. 1. 1984)
1.	Potrdil je predlog sistemizacije dela tehnolog III, opise nalog in oceno dela v predloženi obliki in velja od 1. 2. 1984;
2.	Obravnaval in sprejel je inventurni elaborat za leto 1983 in sprejel sklep, da se inventurni viški knjižijo na izredne dohodke, manjki pa na izredne izdatke;
4.	Obravnaval in sprejel je inventivna predloga in višino odškodnine v znesku 8.403,50 din, ki jih je izdelala Ana Šifrer;
5.	Obravnaval in potrdil je samoupravni sporazum o načinu združevanja in uporabi sredstev za financiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS v občini Radovljica za obdobje 1984—1985 in za podpisnika imenoval predsednika DS:
6.	Imenoval je komisijo za odpis nekurantnega blaga, dtobnega inventarja in osnovnih sredstev v sestavi Luskovec Alojz, Sitar Franc, Langus Branko in Goričan Anton;
7.	Zupan Lidijo je imenoval za delegata v organe upravljanja Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske;
(Nadaljevanje na 4. strani)
Seminar za novoizvoljene
sekretarje OO ZK
V	dogovoru z občinskim komitejem ZKS Radovljica je Delavska univerza Radovljica organizirala v soboto, 14. januarja na Bledu in v Radovljici seminarja za novoizvoljene sekretarje osnovnih organizacij ZK. Od povabljenih 109, se je seminarja udeležilo 89 sekretarjev, od teh 48 z blejskega in bohinjskega območja in 41 z območja Radovljice. Na programu so bile teme in razprave o vlogi, organiziranosti in metodah delovanja ŽKS, o vlogi in delovanju osnovnih organizacij ZK v svojih okoljih, o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Posebno so obravnavana aktualna in organizacijska vprašanja delovanja ZK v občini, s posebnim ozirom na družbenoekonomske odnose in nadaljnega razvoja v občini.
Seminarji za delegate
V	februarju in marcu bo Delavska univerza Radovljica v okviru programa dodatnega družbenopolitičnega usposabljanja članov delegacij organizirala štiri seminarje za štiri združene delegacije (Kultura, telesna kultura in raziskovanje). V teh delegacijah je 176 delegatov.
Gibanje zaposlenosti v občini Radovljica
Iz pregledov, ki so jih izdelali v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje je v letu 1983 znašalo poprečno število vseh zaposlenih v radovljiški občini 12.743, za letos pa ocenjujejo, da bo število zaposlenih naraslo na 12896, ali 1,2 % v primerjavi z lanskim letom. Po teh ocenah bo v letu 1984 znašala kadrovska ponudba za zaposlitev 637, od teh 381 iskalcev zaposlitve iz dokončanih šol ter 256 nezaposlenih. Možnosti za zaposlovanje ne bodo bistveno večje od lanskoletnih. Na voljo bo 549 delovnih mest, kar pomeni, da bo tudi letos v občini še vedno ostalo 307 nezaposlenih. To je 2,4 % od vseh zaposlenih, kar je naj višji odstotek nezaposlenih na Gorenjskem, kjer znaša odstotek nezaposlenosti v poprečju 1,5.
Ne gre pa vendarle prezreti tudi dejstva, da vsi iskalci zaposlitve niso vselej pripravljeni prevzeti ponujeno zaposlitev. Čeprav je potreba za delavci v nekaterih industrijskih delovnih organizacijah precejšna, odziva na te I ponudbe skoraj ni!
------------------------ >
Sklepi samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 3. strani)
8.	Potrdil je samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Radovljica za leto 1984 in za podpisnika imenoval predsednika DS;
9.	Sprejel je sklep, da se po pridobitvi uporabnega dovoljenja transformatorska postaja Lancovo prenese brezplačno v osnovna sredstva DO Elektro Gorenjske, Kranj — TOZD Elektro Žirovnica — dobavitelja električne energije, ki jo bo brezplačno vzdrževal;
10.	Sprejel je sklep, da se proti delavcem, ki na osnovi sklepa DS z dne 6. 10.1983 niso v zadnjih 3 mesecih opravili še dodatno delovno soboto, uvede disciplinski postopek;
11.	OŠ Stane Žagar Lipnica se brezplačno podari 30 m2 oblog, ki jih rabijo za obitje špalet pri vratih in oknih ter 8 polic POLI 31 s 3 pari nog za ureditev knjižnice za podružnico Ovsiše.
Zbor delavcev TO trgovina (31. 1. 1984)
1.	Pregledal je inventurni elaborat in obrazložitve posameznih inventurnih komisij. Zbor se je z obrazložitvami strinjal, saj je ugotovil, da so nastale razlike opravičljive in v mejah normalnega poslovanja.
Zbor je inventurni elaborat potrdil. Sprejel je sklep, da se vsi inventurni viški knjižijo na izredne dohodke, manjki pa na izredne izdatke.
2.	Obravnaval je delni plan za leto 1984. Po pregledu posameznih zadolžitev je ugotovil, da bo količine mogoče doseči ob normalni preskrbi.
Predložen^plan za leto 1984 je sprejel. Na podlagi lanskih gibanj in predvidevanj za letošnje leto je sprejet tudi plan dinamike po posameznih mesecih za poslovalnice.
Delavski svet DSSS (31. 1. 1984)
1.	Potrdil je inventurni elaborat za leto 1983. Ugotovljene razlike pri drobnem inventarju se knjižijo; viški na izredne dohodke, manjki pa na izredne izdatke.
2.	Sprejel je predlog plana 1984.
3.	Po javni obravnavi je ponovno obravnaval predlog spremembe sistemizacije v izvoznem oddelku. Predlog daje DS v sprejem sam. delovnim skupinam v DSSS potem, ko bodo posredovane v obravnavo tudi ocene del in nalog: »komercialnega referenta izvoza«, »deviznega referenta« in »izvoznega referenta«.
4.	Ugotovil je, da so sam. delovne skupine v DSSS sprejele spremembe sistemizacije del v finančnem sektorju in predlog sistemizacije del: vodje kontinuirane inventure in inventurista.
5.	Sprejel je samouprani sporazum o načinu združevanja in uporabi sredstev za finansiranje skupnih potreb del. ljudi in občanov v KS občine Radovljica za leto 1984 in 1985.
6.	Sprejel je sklep o razpisu del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje nabavnega sektorja.
v____________________________________________________________>
/	——	"S
LIP, lesna industrija Bled RAZPISUJE za šolsko leto 1984/1985 naslednje štipendije:	
za TO Tomaž Godec Boh. Bistrica — obdelovalec lesa	2
— lesar	2
— lesar širokega profila	2
— vzdrževalec strojev	1
— lesarski tehnik	1
za TO Rečica — obdelovalec lesa	1
— lesar	2
— lesar širokega profila	2
— vzdrževalec strojev	1
— elektrikar — energetik	1
za TO Mojstrana — obdelovalec lesa	1
— lesar	1
— lesar širokega profila	1
za TO Podnart — obdelovalec lesa	1
— lesar	1
— lesar širokega profila	1
za DSSS — dipl. inž. lesarstva	1
Prijave na obrazcu 8,40 DZS in zaključno spriče-	
vaio sprejema splošni sektor LIP	Bled do
30. 6.1984.	->
ANALIZA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED
ZA MESEC DECEMBER 1983 IN PRIMERJAVI Z ISTIM OBDOBJEM 1982. LETA
1983	DSSS	Tomaž Godec	Rečica	Mojstrana	Podnart	Trgovina	Skupno LIP Bled
bolovanje do 30 dni	0,45	2,80	3,19	4,71	4,17	—	2,88
bolovanje nad 30 dni	0,38	3,18	1,30	2,62	3,34	—	2,28
Skupno:	0,83	5,98	4,49	7,33	7,51	—	5,16
Porodniška odsotnost:	1,06	2,27	2,16	1,34	1,39	4,08	2,04
1982							
bolovanje do 30 dni	1,74	5,01	■ 4,50	2,47*	8,56	0,36	4,59
bolovanje nad 30 dni	0,58	2,97	2,02	4,27	2,87	—	2,48
Skupno:	2,32	7,98	6,52	6,74	11,43	0,36	7,07
Porodniška odsotnost:	1,10	1,43	0,32	1,69	1,29	—	1,04
ANALIZA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED							
ZA MESECE I-	-XII. V LETU 1983 IN PRIMERJAVA Z ISTIM OBDOBJEM 1982. LETA						
1983	DSSS	Tomaž Godec	Rečica	Mojstrana	Podnart	Trgovina	Skupno LIP Bled
bolovanje do 30 dni*	1,72	5,17	4,71	4,46	5,82	1,26	4,65
bolovanje nad 30 dni	0,76	3,19	2,37	3,42	2,96	0,18	2,66
Skupno:	2,48	8,36	7,08	7,88	8,78	1,44	7,31
porodniška odsotnost	0,21	1,39	0,80	1,55	1,87	2,63	1,18
1982							
bolovanje do 30 dni	1,68	6,35	4,68	4,60	7,22	1,31	5,30
bolovanje nad 30 dni	0,59	2,94	2,30	4,59	3,01	—	2,58
Skupno:	2,27	9,29	6,98	9,19	10,23	1,31	7,88
Porodniška odsotnost:	1,64	1,11	0,85	0,80	0,54	-	0,99
Obveznosti OZD v novem sistemu invalidskega zavarovanja
S sprejemom Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 23/82 in 77/82) se je začel oblikovati nov sistem invalidskega zavarovanja. Slovenija je bila zadnja med republikami in pokrajinama, ki je sprejela zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SRS št. 27/83), kakor tudi statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela tudi številne spremljajoče akte, ki zagotavljajo uveljavitev novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja s 1. 1. 1984. Skupnost pa še vedno ni sprejela pravilnika o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato še vedno velja dosedanji pravilnik iz leta 1979.
Glede na novo vlogo, ki jo ima v novem sistemu invalidsko zavarovanje organizacije združenega dela, je ostoječi pravilnik pomanjkljiv in zato ga bo nujno treba uskladiti z novim sistemom v letu 1984.
Normativni del novega sistema pa bo dograjen šele tedaj, ko bodo tudi delovne organizacije uredile v svojih samoupravnih aktih varstvo pravic invalidov in delavcev ob spremembi delovne zmožnosti, česar doslej delovne organizacije niso urejale.
Na podlagi 189. člena zakona o združenem delu so organizacije združenega dela dolžne urediti varstvo pravic delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb, zlasti z zagotovitvijo prekvalifikacije oz. dokvalifikacije. Tudi zakon
o delovnih razmerjih nalaga OZD obveznosti do delovnih invalidov. Po tem zakonu je delovnemu invalidu treba zagotoviti drugo ustrezno delo, po potrebi pa tudi prekvalifikacijo, dokvalifikacijo oz. rehabilitacijo.
Republiški zakon je sicer predvidel, da bodo OZD uredile in uskladile svoje samoupravne splošne akte do konca leta
1983.	Glede na tako določilo je tudi naša DO pristopila k ureditvi oz. spremembi svojih samoupravnih splošnih aktov, zlasti samoupravni sporazum o združevanju TO v DO LIP Bled, sam. sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD ter pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Predvidevamo, da bodo spremembe oz. dopolnitve navedenih aktov sprejete na referendumu, ki je predviden za mesec marec.
Pomembna novost, ki jo bo treba vnesti v samoupravne splošne akte, je pravica do razporeditve tistih delavcev, pri katerih je nastopila spremenjena delovna zmožnost, pa nimajo statusa delovnih invalidov ter tistih delavcev, pri katerih obstaja nevarnost, da postanejo invalidi.
O spremenjeni delovni zmožnosti delavca brez statusa delovnega invalida pa je mogoče govoriti le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a)	pri delavcu so nastopile trajne spremembe v njegovem zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z nadaljnjim zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo
b)	delavec ni več zmožen opravljati del oz. nalog, h katerim je razporejen
c)	delavec lahko s polnim delovnim časom in normalnim delovnim učinkom brez prekvalifikacije oz. dokvalifikacije opravlja druga dela oz. naloge v TO, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi
č) TO ima možnost razporediti delavce s spremenjeno delovno zmožnostjo na taka ustrezna dela oz. naloge.
Iz navedenega jasno izhaja, da trajne spremembe v zdravstvenem stanju nimajo nujno za posledico invalidnost in da se ob tem upoštevata dva faktorja: delavčeva profesionalna usposobljenost in možnost TO oz. DO, da delavca razporedi na ustrezna dela oz. naloge.
To je ena najpomembnejših novosti novega sistema, ki jo bo skupaj z drugimi treba vnesti v naše interne akte. Z ostalimi novostmi pa se bomo seznanili v kratkem, ko bomo spremembe oz. dopolnitve navedenih aktov posredovali v javno obravnavo.
Jelka
Počitniški dom v Seči dobiva novo podobo
Delavski svet delovne organizacije LIP je na svojem zasedanju, 27. 10. 1983 sprejel sklep o adaptaciji počitniškega doma v Seči.
Pridobili smo vse potrebne listine, odstranili iz sob vso opremo, gradbena organizacija Gradis pa se je z vso vnemo lotila dela, da bi bila adaptacija opravljena še do poletne sezone.
Plan popravila je narekoval odkop terena za spalnim traktom zaradi izsušitve spodnjih sob
Odstranjeni material so prepeljali na prostor pred dom, tja do spodnje ceste; s tem smo pridobili veliko ravne površine
Spodnje sobe so bile vseskozi vlažne, ker zadnja stena ni bila izolirana. Z odkopom terena in novo pozidavo pa bo ta problem rešen.
Sindikalno prvenstvo LIP v sankanju
V nedeljo, 29. januarja 1984 je bilo v Mojstrani tekmovanje v sankanju. To tekmovanje je bilo že četrto po vrsti. Prvič je bilo organizirano leta 1979. Leta 1982 in 1983 tekmovanja ni bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer, letos pa smo se zopet odločili, da nadaljujemo s tem množičnim športom.
Zanimanje za letošnje tekmovanje je bilo precejšnje, tako da se je na štartu zbralo kar precej tekmovalcev. Tako kot vsako leto, so bile tudi letos tekme s kmetije Sedu-čnik nad Dovjami. Tam smo bili tudi solidno postreženi, kajti po dolgi in naporni poti se je prileglo vsakemu nekaj
REZULTATI
za pod zob. Cilj pa je bil na Dovjem pred gostilno Potokar.
Proga je bila dobra in raznolika, vmes je bilo treba namreč tudi dvakrat teči. Zanimivo je bilo zlasti na koncu proge, ko so se nekateri tekmovalci le s težavo prebili skozi cilj.
Vreme je bilo lepo, tako da ni bilo nikomur žal nedelje, ki jo je preživel v naravi. Tudi dobre volje ni manjkalo in bilo je res prijateljsko srečanje.
Razglasitev rezultatov je bila v hotelu Triglav v Mojstrani, kjer so najboljši prejeli medalje in diplome.
Dose- ženo mestc	Ime in priimek 1	TO	Dose- ženi čas	Startna številka	Dose- žene točke
ŽENSKE NAD 35 LET 1. Mencinger Cilka		Bohinj	5,57	1	5
2.	Ristič Albina	Bohinj	5,78	5	4
3.	Rekar Ivanka	Mojstrana	6,65	6	3
4.	Jeglič Silva	DSSS	7,02	2	2
5.	Urbanc Pavla	Podnart	8,52	3	1
ŽENSKE DO 35 LET 1. Jan Urška		Rečica	5,69	22	13
2.	Debevec Adrijana	Mojstrana	5,75	12	12
2.	Orejaš Mojca	Mojstrana	5,75	19	12
4.	Potočnik Poldka	Rečica	5,89	24	10
5.	Sinkovič Janja	Rečica	6,12	25	9
6.	Veber Darinka	Mojstrana	6,20	10	8
7.	Ristič Jelka	Bohinj	6,22	18	7
8.	Muri Brigita	DSSS	6,33	23	6
9.	Cvetek Marjana	DSSS	6,45	26	5
10.	Frelih Nada	DSSS	6,47	21	4
11.	Cundrič Marija	Rečica	6,80	16	3
12.	Rajber Marija	Rečica	6,84	11	2
13.	Černe Milena	Mojstrana	9,46	17	1
MOŠKI DO 40 LET 1. Šimnic Franc		Rečica	4,24	61	35
2.	Žvan Jure	Rečica	4,59	70	34
3.	Trpine Bojan	Trgovina	4,59	43	34
4.	Gaberšček Marjan	Rečica	5,09	40	32
5.	Kordež Matevž	Podnart	5,10	73	31
6.	Žmitek Viktor	Bohinj	5,11	68	30
7.	Troha Janez	Mojstrana	5,23	41	29
8.	Luskovec Alojz	Podnart	5,30	76	28
9.	Jensterle Franc	Bohinj	5,33	89	27
10.	Klinar Jože	Mojstrana	5,40	46	26
11.	Olip Boris	Mojstrana	5,42	67	25
12.	Mrak Jaka	Rečica	5,44	77	24
13.	Smukavec Matej	Bohinj	5,46	66	23
14.	Nagode Stane	Rečica	5,47	56	22
15.	Medja Brane	Rečica	5,50	83	Sl
16.	Kunčič Tomaž	Podnart	5,54	85	20
17.	Šmid Stane	Mojstrana	5,59	62	19
18.	Troha Ante	Mojstrana	5,67	60	18
19.	Matjaž Jože	Mojstrana	5,71	53	17
20.	Brane Franci	Mojstrana	5,72	51	16
21.	Goričan Tone	Podnart	5,74	54	15
22.	Kreigher Ciril	DSSS	5,82	48	14
23.	Soklič Marko	Bohinj	5,84	81	13
24.	Ulčar Stojan	Rečica	6,05	87	12
25.	Ravnik Jure	Podnart	6,17	63	11
26.	Mozetič Miran	DSSS	6,25	80	10
27.	Robič Borut	Mojstrana	6,49	72	9
28.	Legat Lovro	Rečica	6,53	82	8
29.	Glavendekič Nedeljko Podnart		6,65	59	7
30.	Čajič Dušan	Bohinj	6,93	90	6
31.	Šlibar Srečo	Rečica	7,71	74	5
32.	Knaflič Marjan	Rečica	7,85	45	4
33.	Klarič Marko	Mojstrana	7,89	79	3
34.	Jalen Zdravko	Mojstrana	8,93	52	2
35.	Kušar Štefan	Rečica	9,42	86	1
MOŠKI NAD 40 LET 1. Mežnar Janez		Mojstrana	5,08	37	9
2.	Noč Anton	Mojstrana	5,96	33	8
3.	Lomovšek Ivan	Rečica	6,43	88	7
4.	Košir Jože	Mojstrana	6,46	36	6
5.	Brane Janez	Mojstrana	6,60	32	5
6.	Marolt Jože	DSSS	6,70	31	4
7.	Šolar Stane	Podnart	7,85	29	3
8.	Golc Anton	Rečica	8,80	28	2
9.	Mrak Justin	Mojstrana	17,52	34	1
EKIPNA UVRSTITEV:	
1. TO REČICA	55 točk
2. TO MOJSTRANA	53 točk
3. DSSS	46 točk
4. TO T. GODEC Boh. Bistr.	42 točk
5. TO PODNART	35 točk
(Jan 13, Šimnic 35, Lomovšek 7)
(Rekar 3, Debevec 12, Troha 29, Mežnar 9)
(Jeglič 2, Muri 6, Trpine 34, Marolt 4)
(Mencinger 5, Ristič 7, Zmitek 30)
(Urbanč 1, Kordež 31,
Solar 3)
Noč
Pomen športne rekreacije
Beseda »rekreacija« je latinskega izvora in pomeni aktivni počitek, s katerim si človek obnavlja pri delu uporabljeno psihofizično energijo ter sprosti porušeno ravnotežje v svoji naravi. Pomen besede »rekreacija« se je spreminjal vzporedno z razvojem materialne proizvodnje in družbenim življenjem ljudi. Razvoj proizvajalnih sil je sprožil večjo produktivnost in s tem znatno povečal čas, v katerem se človek rekreira. V preteklosti je bil prosti čas in rekreacija privilegij vladajočih družbenih razredov, danes pa postajajo tega bolj in bolj deležni vsi člani sodobno industrijsko razvitih družb.
Različni znanstveni pristopi so izoblikovali različne definicije o pojmu rekreacije: tako npr. znanstvenik s področja ergonomije pravi, da je rekreacija aktivni počitek, sprostitev od naporov pri delu; psiholog definira to kot igro v obliki športa in pomeni v sedanji stopnji civilizacije vmesno postajo med delom in počitkom (spanjem). Sociolog prostega časa meni, da je rekreacija svobodna in neplačana aktivnost, ki neposredno prinaša človeku zadovoljstvo; za gerontologa je rekreacija naravno zdravilo proti staranju, za pomlajevanje, za podaljšanje življenjske dobe. Kineziolog pa meni, da je športna rekreacija korektor funkcionalne sposobnosti človeškega organizma. V glavnem pa bi lahko vse te definicije združili v izrazu, da je rekreacija tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihološko in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost.
Človek lahko z najrazličnejšimi aktivnostmi sprošča prenapete mišice ali pre-razdražene živce, oblikuje aparat za gibanje, izostruje čutne sposobnosti, bogati socialne, moralne, intelektualne, estetske vrednote, obnavlja izgubljeno telesno in duševno energijo, kar kaže, da so sprostitev, obnova in oblikovanje elementi, ki rekreaciji določajo vsebino, aktivnosti pa sredstva, s katerimi dosegamo vrednote želene vsebine.
Z delitvijo rekreacije po vrsti aktivnosti je nastalo vprašanje pojma »rekreacija« in »šport«. Etimološko sta oba pojma podobno opredeljena. Pri obeh gre za razvedrilo, kratkočasje, aktivni počitek. Pri športu je dodan
še njegov bistveni del »tekmovanje«, »športni rezultat«, pri rekreaciji pa »igra v obliki športa«, »ekspresivnost«. Šport je torej bolj usmerjen v zadovoljevanje motivov borbe, dominacije in afirmacije, rekreacija pa v zadovoljevanje potreb po gibanju, igri, identifikaciji in humanizaciji osebnosti.
Športna rekreacija postaja vse bolj pomemben regulator med pridobljeno in oddano energijo, ker usposablja človekov organizem za eko-nomičnejše delovanje organskih funkcij, s čemer ohranja oziroma pridobiva energijo, ali pa porabi tisti del energije, ki pri delu in drugih aktivnostih ni bila izrabljena. Dnevno razmerje med pridobljeno in oddano energijo je za normalno in uspešno življenje človeka izrednega pomena. Človek, ki porabi več energije kot jo je s hrano použil, slabi in obnemore; če pa je je porabil manj, se redi in izpostavlja nevarnosti, da zboli ali zaradi srčnega infarkta prezgodaj umre.
Urejanje razmerja med pridobljeno in oddano energijo je le ena od osnovnih funkcij rekreacije. Druga osnovna funkcija rekreacije je zadovoljitev osebnih interesov. Rekreacija pri tem ustvarja ravnotežje med dnevno monotonijo, ki nastaja zaradi ponavljanja vedno enakih dejanj, enakih misli, reakcij in pravo svobodo, to je svobodo gibanja, misli in reakcij. Razen tega pri sodobni proizvodnji človek ne more uporabljati svoje spretnosti in znanja v celoti, čeprav prinaša na delo svojo celotno osebnost. Zato si želi to spretnost in znanje pokazati izven dela na kulturnem, političnem, športnem ali drugem področju.
Športna rekreacija kot umetna igra odraslih ima značaj prvobitnega udejstvovanja v službi življenja, čeprav nima praktičnega po-
mena v smislu gospodarskega pridobivanja v najbolj vulgarnem smislu, ker se pri tej dejavnosti predvsem trošijo z delom pridobljena posebna sredstva. Troši se obleka, obutev, energija, objekti, naprave, rekviziti itd. Marsikaj se pri tem uniči, poškoduje, torej sama gospodarska škoda. V čem naj bo torej športna rekreacija funkcija življenja? Športna rekreacija je v službi življenja predvsem zaradi svojega funkcionalnega značaja. Z njo si človek vadi funkcionalno stran svojih predvsem telesnih, pa^ tudi duševnih zmožnosti. Človek ne more uspešno delati, če nima brezhibnih in uglajenih funkcij telesa in duha. V fiziološkem smislu se športna rekreacija skoraj ne razlikuje od dela, ker prav tako kot pri delu troši energijo, koristi napor mišic, živcev, intelektualno silo in drugo, razlikuje se le v tem, da se pri modernem delu funkcionalna stran krni in pri nekaterih poklicih celo izključuje, medtem ko se pri športni rekreaciji prav to kaže kot naravna institucija za funkcionalno izurjene spretnosti in iznajdljivosti. Pri športni rekreaciji se človek giblje spontano, misli s svojo glavo in čuti s svojim srcem. Pri delu ali vsaj pri moderni proizvodnji teh možnosti ni ali pa so zelo omejene. Pri delu delavca nadzoruje predstojnik, ritem gibanja diktira stroj, predmet duševne (intelektualne) zaposlitve diktira delovni problem itd.
Nadaljnja funkcija rekreacije je zadovoljitev družbenih interesov. Pri tem gre za kulturne vrednote, za fizično sposobnost, za ustvarjalno delo, produktivnost, zdravje in obrambno sposobnost.
Interes za rekreacijo torej ni le domena posameznika, marveč interes vseh osnovnih družbenih institucij (družine, šole, delovne organizacije, krajevnih, občinskih in drugih skupnosti).
Rekreacija je v veliki meri odvisna od socialnega okolja. Kdaj, kje, kolikokrat, v kakšni obliki, s katero aktivnostjo se bo posameznik ukvarjal v prostem času, je največkrat odvisno od okolja, v katerem delavec živi in dela.
Rekreacija ima funkcijo druženja ljudi in skupin v prostem času z namenom, da realizira cilje in namere tako posameznika kot družbe.
Teorija rekreacije vsebuje še mnogo nerešenih vprašanj, zato dosedaj formulirane definicije in klasifikacije predmeta omogočajo le najširše zaključke, iz katerih se lahko razvija znanstveno raziskovalna dejavnost.
Rakuš
Sgl
li»
■Spl
»■111
Ne samo delo, tudi zabava krepi človeka
i X
—........- -	äSw	................
Zvestemu in pridnemu sodelavcu Jožu smo ob njegovem pri garanem litrčku zaželeli obilo uspehov in čimprejšnjo ohce
tako obdarovani novoletni jelki. Tako kot »muzikontar« se tudi plesni parčki nikakor niso hoteli oddaljiti od jelke. Novoletna jelka je bila na splošno neka posebnost, saj je imela točno 78 vejic — kolikor je zaposlenih v TO, samo deblo z vrhom pa je predstavljalo moč predsednikov samoupravnih organov, poslovodnega organa, sekretarja ZK in OOZS.
Harmonika je namučila plesalce, zato smo si zaželeli malo odmora. Pogledali smo malo okrog sebe ter po oblekah ugotovili, da smo sicer praznično razpoloženi, vendar še vedno delovno oblečeni. Še najbolj v delovnem izgledu je bil naš zvesti tovariš Joža. Stava je padla, dogovorjen je bil čas izvedbe in Joško se je z vojaško naglico prikazal praznično oblečen. S kozarčkom v roki je poudaril, da je kravata še danes simbol elegance oblačenja, predvsem pa poudarja moškost. Ob spremljavi diatonične harmonike smo na ta račun zapeli nekaj narodnih.
Čeprav jedilnica v TO Podnart ni akustično grajena, je vseeno slovenska narodna pesem lepo zadonela
Vprašali smo tov. Pretnarja zakaj postaja tako živčen. Že nekaj minut se preseda po stolu in menca z nogami. »Rad bi vsakemu posebej segel v roke, svetoval in poudaril njegovo pripadnost delu«, počasi odgovori. »Veste, jaz sem bil mornar, oblezel sem svet, se marsikaj naučil in pametnega videl. V svojih najboljših letih sem bil tako lep, da sem vedno ob prihodu v mesto — pristanišče jedel česen, da me ženske niso marale, veste!«
Pa res, prepustili smo mu besedo in šaljivec Janez Pretnar-Česen stopi na sceno kot pravi klovn. Vsakemu posebej seže v roke ter po »štosersko« navdihuje sodelavce za delo v letu 1984. Prav posebno voščilnico pa je imel za mojstre. Naj-
bolj posrečeno in šaljivo pa je vseeno bilo Novoletno voščilo mojstru Tonetu.
Goričan dragi!
Tone, na srce ti polagam to voščilo, pa naj izzveni kot darilo.
Poguma dosti zberi in brado redko peri, delavcev ne zafrkavaj, rajši le nam kaj pomagaj!
Če pa mi boš za pihat dal, že pred Novim 85 boš zbrcal.
Plavih dni ne odobravaj,
zato se le v bran postavljaj,
žaganje za šnops prodajaj
in za prvomajski piknik ga prišparaj.
Ko pa leto 4 in 5 si roke bosta podajala, delavci želimo si,
da b’ v naših ustih kruh in odojek pokramljala.
Janez Pretnar-Česen
V takem vzdušju smo si ponovno resneje zaželeli sreče v letu 1984 in se po kapljicah razšli. Nekateri smo šli domov, drugi pa nadaljevali še po gostilnah.
A. L.
December je bil za TO Podnart po proizvodnji uspešen mesec, tako da je bil zadnji delovni dan ravno »pravšnji« za praznovanje zaključka meseca, predvsem pa leta. Seveda smo še vseeno nekaj naredili, temeljito očistili stroje, proizvodne prostore in okolico.
Kar z nekakšnim občutkom strahu smo se po končanem delu posedli za skupno mizo polno »hotelirsko« servirane in odlično pripravljene silvestrske malice ter raznovrstne pijače, saj delavci take pozornosti do sedaj nismo bili vajeni. Po kratkem nagovoru in spodbudnih besedah direktorja TO smo s kozarčkom dobre kapljice v roki, zaželeli v letu 1984 dobrih odnosov, zdravja in uspešnega dela.
Hoteli smo se že posloviti, pa nas je presenetil naš voznik viličarja Lojze, ko je iz kovčka na svetlo privlekel »frejto-narico«. Prav svojevrsten je bil prizor in zvok harmonike ob
mm
Tozdovski šaljivec Janez Pretnar-Česen vošči čanu vse lepo v novem letu
mojstru Gori-
Voznik viličarja Lojze je ob bogato okrašeni »picknic« novoletni jelki na vsestransko zadovoljstvo zaposlenih pošteno raztegnil svoj meh
Filmska scena — zima
v 83/84 y
V lanskem letu sta OK ZSMS Radovljica in Kino Radovljica organizirala zimsko filmsko sceno za delovne organizacije po vsej radovljiški občini. Brezplačen ogled filmskih predstav v obliki abonmaja so nam tako nudili že drugič. Pokazalo se je, da ljudje še vedno radi obiskujejo kino-predstave.
Program je zajel šest filmov, svetovno znanih, ki so zbudili vsesplošno pozornost po vsem svetu. To so bili 1) slovenski film Dih, ameriška komedija Dan, ko so se vsi smejali; ameriška komedija Ninočka, zgodovinski spektakel V vrtincu, ameriška ljub. drama Ženska francoskega poročnika in ameriška sodobna drama Na zlatem jezeru.
Slovenski film DIH režiserja Šprajca je film s sodobno tematiko, zgodba o nemoralnih odnosih v družbi. Govori o zdravnici, ki se nemočna bori za odpravljanje bolezni, a pri svojih prizadevanjih naleti na gluha ušesa. DAN, KO SO SE VSI SMEJALI je ameriška komedija, katero je režiral Amerikanec našega rodu — Peter Bogdanovich. Film se odlikuje po pristnem humorju, komičnim situacijam vsakdanjih ljudi se od srca nasmejemo.
NINOČKO je posnel Ernst Lubitsch v letu 1939, v glavni vlogi pa nastopa danes že 78-letna Greta Garbo. Film sodi v zvrst satire in je nekakšna parodija na predvojni čas. Ne manjka humorja in zanimivih zapletov.
V VRTINCU je vsekakor eden največjih in najbolj gledanih filmov vseh časov, saj je prejel 10 Oskarjev, Clark Gable in Vivien Leigh sta v njem odigrala življenjski vlogi. Nekateri pravijo, da je celo najboljši film v svetovni zgodovini.
ŽENSKA FRANCOSKEGA POROČNIKA je ameriška ljubezenska drama. Scenarist je eden najboljših: Harold Pinter. Zgodba je iz predviktorijanskega časa, v perspektivi 20. stoletja je na visokem umetniškem nivoju.
NA ZLATEM JEZERU (ribniku) je film, kjer je zajet problem osamljenosti, govori o odnosih med generacijami. Čudovite so barve, prisotni naravni odtenki. V tem filmu sta oče Henry Fonda in hči Jane prvič skupaj odigrala. Henry je v vlogi upokojenega profesorja Normana Thayerja prekosil celo samega sebe. Ne smemo pa prezreti odlične filmske igralke Katherine Hepburn, ki je v tem filmu mojstrsko odigrala ženo. Največja vrednota pa je problem staranja, ki je lahko lepo, če ga sprejmemo s humorjem, ljubeče in s polno mero potrpljenja.
Filmi, ki smo si jih lahko ogledali na Bledu ali v Radovljici, so vrhunske kvalitete. Želimo si, da bi bilo v prihodnosti takšnih scen čim več, da bi našli gledalci v filmu radost, razvedrilo in sprostitev.
Vesna
Iz dela alpinističnega odseka Gorje'
"N
J

Odhod v šolo
Zjutraj zaslišim, me ura budi, še malo zadremljem, že mama hiti: »Hitro mi vstani, ti grdi lenuh, tu imaš denar, prinesi mi kruh!«
Iz postelje skočim, po obleko hitim, brž jo oblečem in že po poti drvim. Obenem premislim, če nalogo imam, očeta podpisat pa res še ne znam.
Med potjo pa mislim, da v redu bo šlo, učila sem se, najbolje je to; ker šola danes gotovo ni špas, težka je res, posebno za nas.
Darja Zorč, 6. c
Osnovna šola dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica
Sneg
Sneg pada iz oblakov, pada na vse hiše in na tla, ko pa sneg več ne pada, otroci delamo sneženega moža. Damjana Hodnik, 5. a Osnovna šola dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica
Fotografija — ogledalo sveta
Alpinistični odsek, ki deluje v okviru planinskega društva Gorje je v nedeljo, 29.1. organiziral predavanje z barvnimi diapozitivi »PERU-BOLIVIJA 83«. V lanski sestavi radovljiške odprave v te kraje sta bila tudi dva člana AO iz Gorij, načelnik odseka Franci Ferjan in Miha Žumer. S poti v te daljne kraje sta prinesla veliko zanimivih barvnih diapozitivov, ki sta jih s spremno besedo predstavila gorjanskemu občinstvu.
V letu 1983 je po podatkih Telesnokulturne skupnosti Radovljica redno vadilo v plavalnih tečajih 432 otrok, kar je več kot prejšnja leta. Kljub slabim snežnim razmeram v lanski zimi se je aktivno usposabljalo v smučarskih tečajih 754 otrok. Za športno značko je v letu 1983 tekmovalo kar 2700 učencev osnovnih šol iz cele občine. Telesnokulturna skupnost
Vsako,leto alpinisti organizirajo tudi alpinistični tečaj za mlade alpiniste — začetnike. Letos se je pričel 25. januarja v prostorih doma TVD Gorje. Vsa ta predavanja so spremljana z barvnimi diapozitivi o plezalnih turah in navezah iz naših vršacev in tudi iz tujih gorstev. Vsakokrat pa po teoretičnem delu opravijo tudi praktični prikaz v naravi.
pa je razen tega lani skupaj s športnimi društvi in TVD Partizan organizirala občinska prvenstva v desetih športnih panogah, skupaj s komisijo za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Radovljica pa tudi športne sindikalne igre v devetih panogah. Udeležilo se jih je 2672 članov sindikatov, od teh 637 žensk.
Od 15. 1. do 23.1. letos smo si v avli upravne zgradbe LIP Bled na Bledu lahko ogledali razstavo barvnih fotografij zakoncev Fink Adija in Justi. Adi je član fotokluba »Andrej Prešeren« z Jesenic, Justi pa fotokluba iz Radovljice.
Razstava je bila prvi samostojni prikaz njunega fotografskega ustvarjanja, zasnovana retrospektivno. Zakonca Fink se s fotografijo ukvarjata že veliko let. Lahko rečemo, da sta na tem področju odlična, sodelujeta na jugoslovanskih in tujih razstavah. Za fotografsko ustvarjanje sta prejela že več kot 60 nagrad. Foto-kino zveza Jugoslavije jima je podelila naziv »fotoamater I. razreda«.
Na Bledu sta se v januarju predstavila s 84 barvnimi fotografijami, katere so nastale predvsem na njunih potovanjih po različnih deželah
Na osrednji gorenjski proslavi Prešernovega dne in kulturnega praznika, ki je bila letos zaupana Kulturni skupnosti Škofja Loka in izvedena na škofjeloškem gradu so podelili letošnje Prešernove nagrade Gorenjske.
Na predlog Kulturne skupnosti Radovljica je prejela to visoko priznanje za izjemne umetniške dosežke na področju vokalne glasbene
sveta, od Mehike do najbolj oddaljenih krajev daljnega vzhoda. Fotografije nosijo v sebi zelo pestre barvne učinke, primerne eksotičnim krajem, njihovim ljudem in navadam. Preko njih nam predstavlja folklorne značilnosti posameznih tujih dežel. Portreti so živ prikaz ljudi, ki v barvah popolnoma zaživijo. Med fotografijami so tudi iz našega domačega okolja motivi, ki so značilni po umirjenosti in seveda so vsebinsko in barvno drugačni.
Fotografije so v velikosti 24 X 19 cm, drugačnega formata, kot smo vajeni in se lepo vklapljajo v avlo DSSS LIP.
Razstava zakoncev Fink kaže vrhunsko mojstrstvo v fotografiranju in želimo si, da se s takšno vrsto umetnosti še kdaj srečamo.
Vesna
ustvarjalnosti operna pevka Zlata Ognjanovič-Gašperšič, doma iz Krope. Njene samospeve in druge glasbene točke smo imeli priložnost večkrat slišati in umetniško doživljati tudi na številnih proslavah v radovljiški občini.
Razen nje sta letošnjo Prešernovo nagrado Gorenjske prejela še akademska slikarja Henrik Marchel iz Kranja in Franc Berko iz Škofje Loke.
Naš kraj,
njegove
lepote,
zanimivosti in posebnosti
Gorje so lepa vas blizu Bleda. Sestavljene so iz več zaselkov. V vasi sami ni dosti posebnosti, razen zvon-čarstva. Gorje pa so znane tudi po dobrih smučarjih tekačih. V bližini kraja sta kar dve naravni znamenitosti, Pokljuška luknja in soteska Vintgar. Slednja že več desetletij privablja in navdušuje obiskovalce z različnih koncev sveta.
Soteska Vintgar je ena najlepših v Jugoslaviji. Tam si je reka Radovna izdolbla strugo globoko med Borštom in Homom. Kristalno čista Radovna teče skozi sotesko v belo penečih se slapovih, zeleno modrih tolmunih in živahnih brzicah. Ponekod se voda razpeni in zgleda kot sveže pomolženo mleko. Tam, kjer se voda umiri, plavajo postrvi.
Skozi sotesko so drzno speljani mostički, nad katerimi se dvigujejo prepadne stene. Konec soteske krasi mogočen slap Šum.
Manj znana obiskovalcem je Pokljuška luknja. Šele pred kratkim so jo odprli za obiskovalce. Nudi zanimiv sprehod po dnu veličastne tesni. Tvorijo jo prepadne stene, ki jih je izklesala voda s pokljuških ledenikov. Po deževnih dneh vidiš slap, ki pada dvaindvajset metrov v globino. Tesen se razširja in zožuje. Zelo zanimivo je voda izlizala prepadne stene. Delo narave je tudi kamniti most, ki se spenja štiriindvajset metrov nad dnom. Na koncu tesni so postavljeni mostički, ki nas skozi komaj prehodno skalnato špranjo pripeljejo iz Pokljuške luknje.
V soteski Vintgar in v Pokljuški luknji lahko samo občudujemo, kako enkratno in čudovito je lahko delo narave.
Klemen Kobilica, 7. a Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled
Skrb za živali pozimi
Sedaj je zima in je zapadlo veliko snega. Gozdne živali si sedaj težko iščejo hrano. Za vse te živali pa skrbijo lovci. Za srne, jelene in srnjake so postavili krmilnice, v katere dajo seno. Jaz pa doma skrbim za ptiče. V ptičjo krmilnico sem natresel bučna in sončna semena in postavil pičo.
Velikokrat jih opazujem, ko prihajajo v krmilnico. Prihajajo pa sinice, vrabci in kosi. Vse ptice so koristne, ker se prehranjujejo z vsemi škodljivci in žuželkami. Jaz imam rad ptice, ker so koristne in lepe na pogled.
Simon BERAVS,
3.	razred OŠ Ribno
-----------—----------------------------------------------->
Nekateri vozijo kolesa tudi pozimi
Dovolj je, da ima udeleženec v prometu kolo, pa se spremeni v kolesarja in se brez kakršnihkoli preizkusov znanja vozi v prometu. Vendar pa mora tudi kolesar poznati skoraj vsa prometna pravila, prometne znake, talne obeležbe in znake, ki jih dajejo pooblaščene osebe — miličniki, poleg tega pa mora znati voziti kolo, da se bo varno vozil v prometu.
Kolesarju je namenjeno še manj posebnih površin, kolesarskih stez, kot pešcem pločnikov, zato mora voziti po cesti, kar pa je lahko že samo po sebi nevarno.
Kjer so kolesarske steze, morajo voziti kolesarji po njih, sicer pa ob skrajnem desnem robu ceste. Za varnost kolesarja je sila pomembno upoštevanje vseh cestno prometnih pravil in pravil vožnje, posebno nakazovanje smeri, opazovanje prometa pred in za seboj in vožnja v določeni smeri za posamezne ukrepe, s tem je mišljen pravilen položaj v križišču. Kolesar se mora zavedati, da je med najmanj zaščitenimi in najpočasnejšimi udeleženci v prometu, kar pomeni, da se lahko zaplete v nezgodo, v kateri bo posledice nosil predvsem sam.
Samo kolo mora biti pravilno opremljeno, pomeni, da mora imeti dve zavori (za vsako kolo po eno), zvonec, luč za osvetljevanje ceste, rdeč odsevnik in rdečo luč na zadnjem delu kolesa, rumene odsevnike v pedalih, priporočamo pa tudi bočne odsevnike med naperami kolesa in bočni distančni loparček na zadnjem delu kolesa, ki bosta kolesarja v vseh vremenskih pogojih napravila bolj vidnega.
Kolo je namenjeno predvsem vožnji v toplejših mesecih. Glede na znano omejitev porabe goriva in visoko ceno se nekateri odločajo za kolesarjenje tudi v zimskih mesecih. Pogoji za vožnjo v tem času so težki tudi za druga vozila ne le za kolesarje, poleg tega pa so kolesarji pozimi še bolj ogroženi. Slabše so vidni zaradi slabih vremenskih pogojev ali celo nevidni zaradi lastne malomarnosti, ker koles niso dovolj opremili, poleg tega pa vozniki marsikdaj ne predvidevajo, da bi se kolesarji v slabem ali mrzlem vremenu sploh vozili po cesti.
Kolesarjem naj veljajo naslednja navodila:
—	vozite se le s popolnoma brezhibnim in opremljenim kolesom,
—	dodatno opremite kolo s svetlobno Odsevnimi elementi, predvsem bočnimi odsevniki in distančnim loparčkom,
—	na kolesu uporabljajte oblačila svetlih, živih barv,
—	ne prevažajte na kolesu predmetov, ki vam onemogočajo varno vožnjo ali vam zmanjšujejo ravnotežje,
—	vselej upoštevajte vsa cestno prometna pravila in predpise,
—	pravočasno nakažite smer zavijanja in zavijajte le, ko ste prepričani, da je voznik za vami opazil vašo namero,
—	pri vožnji po kolesarski stezi bodite posebno pozorni na pešce, ki lahko zaidejo na kolesarsko stezo zlasti na postajališčih javnega mestnega prometa.
Ob megli, dežju ali sneženju oz. zasneženih četudi spluženih cestah pustite kolo raje doma.
Starši spravite kolesa svojih otrok do pomladi. Varnejši bodo peš kot na kolesu. Preden se bodo spomladi začeli voziti z njimi pa naj se v šoli udeležijo akcije »Z varnim kolesom v promet«.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije
\__________________________________________________________
^ Vredno si je ogledati ^
Svet za kulturo DO LIP Bled je organiziral v TOZD Rečica v počastitev slovenskega kulturnega praznika — 8. februarja 30-samostojno in 3. razstavo likovnih del Rudolfa Arha. Slikar je član jeseniškega DOLIK-a in tokrat razstavlja dela na temo Planšarski stani in staje.
Razstava je odprta v TOZD na Rečici od 7. 2. do 3. 3. 1984.
V___________________________________C K- J
Ambrožič
--------■ >
Uspešno vključevanje mladih
v_________________________________/
Letošnji Prešernovi nagrajenci Gorenjske
Bled — včeraj in danes
Bled je sestavljalo pet vasi: Grad, Zagorice, Želeče, Mlino in Rečica. To so bile predvsem kmečke hiše, v prvih začetkih turizma pa so se že pojavljala gostišča. S prihodom železnice pa so gradili tudi hotele ter počitniške vile.
Bled se ni razvijal po urbanističnih skicah ali načrtih. Pred prvo svetovno vojno so že začeli omenjati potrebo po urejeni gradnji. Po velikem požaru v Gradu leta 1908 so za to območje izdelali urbanistične skice. V obdobju med obema vojnama se je s predlogi za urbanistične načrte ukvarjal ing. Črnivec. Vendar so vso novo gradnjo le prilagajali obstoječemu stanju in okolju. Prvi urbanistični načrt so na Bledu dobili šele leta 1971. Kot povsod po našem podeželju so postavljali kmetje in delavci svoje domove na obronkih gradu in »Bledca« pa na hribu Gradu, pod Stražo v Želečah, ob vaški poti v Zagoricah in cesti, ki pelje iz Lesc proti Bohinju, na ozkem prostoru ob Jezernici na Mlinem, ob deželni cesti na Rečici. Tako so pozidali čim manj obdelovalne zemlje. Polja so blejski kmetje imeli proti Ribnem in Selu, Koritnem in Zasipu.
Na Rečici in Zagoricah so imeli svoja polja kar ob svojih posestvih, v manjši meri pa tudi v Želečah.
Značilno za tisti čas je, da niso pozidali več jezerske obale. Verjetno je bilo to zemljišče predrago, naprodaj pa tudi ni bilo, saj je bilo v lasti grajske gospode. Že pred prvo vojno lahko čita-mo v starih občinskih zapisih, da so obstajali pomisleki glede gradnje ob jezeru.
Vprašamo se: v katerem obdobju so gradili največ? Zgodovinar Franc Gornik nam pove, da so bile hiše na Bledu kmečke, lesene, našteli so jih v letu 1780 okoli 200. V Gradu: 69, Zagoricah: 36, Želečah: 15, na Mlinem: 53 in na Rečici 40. Te številke nam povedo, kako velike so bile takrat vasi. Kasnejši podatki kažejo, da so se pojavile pomembne socialne spremembe. Tudi način življenja se je spremenil.
Prva gradbena ihta je Bled zajela v letih 1831 do 1901 in od tega obdobja do leta 1921 so zgradili 323 stanovanjskih hiš in precej počitniških vil. S pridobitvijo železnice na Bledu so dragocena zemljišča pozidali z lepimi vilami in lepo urejenimi vrtovi. Domačini so zelo radi prodajali zemljišča, da so
lahko obnavljali domove. Stare fotografije Bleda nam kažejo, da so si tujci za zidavo poiskali oz. kupili najlepša zemljišča. Lahko opazimo, da so se mie precej razlikovale po gradnji od kmečkih hiš. Vila Zlatorog je v alpskem stilu, ki se lepo poda k jezeru. Značilno za ta čas je, da so vso prednost namenili gradnji gostinskih objektov, trgovin in obrtnih delavnic. Gradili so torej v vseh smereh.
Med najstarejšimi vilami je bila gotovo Vila Edelweis
—	danes Koritnik nad hotelom Toplice v Želečah. Zgradil jo je Alfons Zois leta 1875. Dalje je vila Rittmayer
—	pozneje imenovana vila Zora, današnji krajeimi urad leta 1853. Na mestu, kjer danes stoji Festivalna dvorana, je bila v letu 1869 postavljena vila Toenis. Vila dr. Moše — današnja vila Prešeren je bila sezidana v letu 1882. Vilo Muhr — današnjo vilo Rog so sezidali leta 1895. Vila Lazarini — današnji Beli dvor 1896. leta, vilo dr. Jenko pod cerkvijo so sezidali leta 1885. Vilo Ju-stinraj na Rečici je leta 1885 postavil ruski konzul Jadov-ski. V letu 1898 so postavili vilo Triglav — pozneje vila ing. Dušana Semeca. W. Himmelbauer je gradil vilo dr. Stareta na današnjem
prostoru Golf hotela. Vila Georgemič — današnje Ključe v Želečah je iz leta 1889. Vila dr. Klimek v Gradu leta 1899, vila Viteza v. Pongratza — današnji počitniški dom Slovenije ceste pod Stražo leta 1888, mia »Erika« v Želečah Alfonza Zoisa leta 1899. Dalje naj omenimo še vilo Rožnik pod Stražo — bivša Fokova vila iz leta 1897. Vila »Mimi dol« ob jezeru v Zaki iz leta 1892, vila Ak v Zaki iz 1898, Vila Belmont iz leta 1882, vilo Ivana pri bivšem hotelu Pe-tran so sezidali leta 1898.
Pomembna gradnja v tistem času je bila leta 1887 Zdraviliški dom, katerega je gradil konzorcij premožnih prebivalcev in lastnikov počitniških vil na Bledu.
Velik razmah pa je Bled doživel v povojnem času. Ker se je večalo število prebivalstva, so se kazale tudi potrebe po stanovanjih. Iz središča Bleda so se gradnje širile proti Dindolu, Zagori-cam, Dobam, proti Zasipu in železniški progi. Blokovsko naselje je na Jaršah, kjer so pričeli z gradnjo v letu 1977.
Kaj pa hiše kmečkega prebivalstva? Prvotno so bile lesene, nato iz kamna, običajno z gospodarskimi poslopji. Še danes so takšne hiše na Mlinem, v Zagoricah in na Rečici. Na pravo kmečko go-
renjsko hišo nas spominjajo kamnita ovalna vrata, največkrat z letnico gradnje na sredi oboka in mala s kamnom obrobljena okna z železnimi okenskimi mrežami. Večje hiše so imele v gornjem nadstropju hodnike ali lesene »ganke«, lepo izrezane deščice z ornamenti (v obliki src, rož). Vendar so kasneje s prezidavo pozabili na izvirno in preprosto. Notranja ureditev kmečke hiše se kaže v velikih vežah, ki vodi v »hišo«. Ta služi za dnevno bivanje, jedilnico in spalnico. Tu je velika kmečka peč in leseni stropniki. Na stenah bogatejših kmetov so bili obešeni skled-niki, žličniki, polica za ma-jolke, knjige in svetilke. FTav povsod pa je »božji ko-tek« s svetimi podobami in razpelom.
Poleg hiše je kamra, z veže pa vstopimo v kuhinjo z ognjiščem. Črne kuhinje skoraj ni več. Nad ognjiščem pa je dimnik, za sušenje mesa služi obok. Poleg ognjišča je kotel za kuhanje hrane za živino. Iz veže lahko pridemo v gornje prostore, kjer so spalnice za otroke. Le redko so se kuhinje in sploh kmečke podobe ohranile. Gradili so, podirali in rušili. Razlog za rušenje lahko iščemo v regulaciji magistralne ceste proti Bohinju od hotela Toplice proti Mlinem. Drugi razlog pa je odprtje jezera, prej je bilo precej nepristopno. Potrebno je bilo veliko prizadevanja, da je mesto dobilo današnji izgled. Po nekem opisu iz leta 1893 je bilo v tem času na Bledu 19 kopališč, 22 ladjišč in čolnarn. Tako lahko vidimo, da porušenega ni bilo malo.
Sodobni problemi so očistiti jezero, opustiti gradnjo na sami obali. Gradnja naj se prenese na obronke jezerske sklede. Zato pa bo potrebno veliko trdne volje in predvsem skupnih naporov.
Božo Benedik
Križem po Bolgariji in Turčiji
Istanbulski taksi
Avtomobilski promet v Istanbidu je spričo prometnega nereda še veliko bolj gost in nevaren kot v najbolj razvitih zahodnih velemestih. S svojim avtomobilom si slab ali pameten tuj voznik ne bo tvegal poditi po carigrajskih ulicah. Tudi mi si nismo upali nikamor s svojim avtomobilom. Kape-tanovič nam je priporočil, da si za ogled nekaterih znamenitosti mesta najamemo taksi. Že naprej pa nas je opozoril, da se moramo s šoferjem dogovoriti za ceno, ker se nam lahko pripeti, da bomo plačali dvojno ali trojno tarifo. Da bi se izognili takšnim nevšečnostim, smo prosili Kapetanoviča, da nam kar on najame taksi in se dogovori z voznikom za vožnjo in ceno.
V tri milijonskem velemestu, kakršen je Istanbul, lahko tako-rekoč na vsakem koraku ustaviš enega od tisočev taksijev, ki križarijo po ulicah. Vsa taksi vozila so večinoma ogromne ameriške limuzine, označene z belo črnimi kvadratnimi pasovi in s svetlečim napisom »Taxi« na strehi, tako kot pač po-
vsod v večjih mestih. Razlika je morda le v tem, da v istanbulskih taksijih nikoli ni omejeno število potnikov. Normalno je v teh vozilih prostora za 5 potnikov in šoferja (2 spredaj in 3 zadaj), toda nobena redkost ni, da se nagnete tudi še enkrat več potnikov. Če ne gre drugače, sedijo drug drugemu kar na kolenih. S taksijem se prevažajo takorekoč vsi sloji od čistilcev čevljev do elegantnih poslovnih gospodov, ciganov, vojakov in oficirjev. To je razumljivo — saj je takšen prevoz kljub nekaterim nevšečnostim, s katerimi presenečajo tujce, še najbolj cenen — se pravi hiter in poceni. Teh presenečenj smo bili tisti topli predpraznični večer deležni tudi mi. Kapetanovič se nam zaradi svojih verskih dolžnosti v mošeji (večerne molitve) ni mogel pridružiti na vožnji, pač pa je na ulici ustavil taksi in šoferju lepo po turško naročil, da naj nas pelje do Ada Sofije in bulvarja Ata Turka. Dogovoril se je za ceno — 2 liri po osebi. Se pravi, da bi morali plačati vsi štirje le 8 lir, kar je približno 14,00 din v našem de-
narju. Tokrat seveda še nismo vedeli, da smo oddaljeni od znamenite bizantinske bazilike Svete Sofije, ki so jo Turki preuredili v mošejo, komaj nekaj sto metrov in od bulvarja, ki se imenuje po turškem reformatorju in voditelju Kamolu Ata Turku, nekaj več kot 2 km.
Šofer je bil očitno soglasen z našim Kapetanovičem in zato je na vse zahteve tudi pristal. Vsi štirje smo se posedli na zadnje sedeže in že smo odbrzeli kot strela skozi gnečo po razsvetljenih ulicah. Po nekaj sto metrih se je taksi prvič ustavil in s pločnika pobral 2 čakajoča domačina, ki sta se vsedla spredaj. Nekaj sto metrov naprej smo zopet obstali in pobrali še 2 mimoidoča, ki sta se vrinila kar k nam na zadnje sedeže. Vsi naši protesti v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini so bili zaman. Temnolasi šofer z negovanimi zalizki kot kakšen Clark Gable se je delal, kot da se ga sploh nič ne tičejo naše pripombe. Spet je ustavil in prva dva potnika sta izstopila, vstopili pa so spet trije novi, ki so posedli na sprednje sedeže. Drveli smo po vse bolj zatemnelih ulicah, naš šofer pa je na naše vpitje »Ada Sofija!« le hladnokrvno odgovarjal »Gut, o yes!« »Gut, o yes mister.« Vse ostale potnike je
kmalu odložil, nas pa je že več kot pol ure vozaril po najbolj zakotnih ulicah do našega cilja — Ade Sofije pa ni bilo nikjer. Vse skupaj nam je začelo že močno presedati, zato smo zahtevali, da naj ustavi. Najprej se je prebrisanec turški delal kot da ne razume in je kar naprej ponavljal tisto svoje »Gut in o yes — mister« in nas vozil naprej. Bilo nam je jasno, da nas misli možakar pošteno izkoristiti. Ko ni pomagalo nobeno nagovarjanje in rotenje, da naj že ustavi — to svojo prokleto, umazano škatljo, smo mu začeli pretiti s policijo. Na srečo je moral zaradi gneče na nekam križišču ustaviti, mi pa smo hitro odprli vrata in dobesedno izkočili iz avta na pločnik. Naš Clark Gable pa je ugasnil motor in ves iz sebe izstopil ter nam začel gostobesedno — po turško seveda, nekaj dopovedovati in kazati z rokami — »Ada Sofija«, češ da je pravkar hotel zapeljati tja. Hitro smo si bili na jasnem, da nas je vozil v krogu in s tem nabiral kilometrino, ne upoštevajoč vmesne potnike, ki jih je nalagal in odlagal v tem velemestnem labirintu. Za to vožnjo je na naše veliko presenečenje zahteval nič manj kot 30 lir, približno okoli 5 starih tisočakov v našem denarju, kar je bilo spričo tega, da smo imeli turških lir le za
najnujnejše stroške, seveda bistveno prehud izdatek. Od našega dogovora za 8 lir torej ni bilo nič. Če je bil on nesramen, smo bili tudi mi opravičeno opravičeni terjati svoje. Ponudili smo mu 15 lir, kar je bilo še vedno precej več kot je bilo domenjeno. Toda Clark Gable ni hotel niti slišati o tem. Ponujani denar je besno zavrnil in na vsak način hotel 30 lir. Šele, ko se nam je po pločniku približala patrulja dveh vojaških policajev, je hitro zgrabil ponujene bankovce, jih zmečkal, jezno vtaknil v žep in jo z vso naglico popihal s svojim taksijem v noč.
Ko smo se po tem neprijetnem pripetljaju malo bolje orientirali smo ugotovili, da smo le nekaj metrov oddaljeni od križišča ulice v kateri je naš hotel Balin. Še dobro, da smo si pri belem dnevu zapomnili Bajazitovo mošejo, ki ponosno stoji v neposredni bližini hotela.
Naslednje jutro smo se lahko prepričali, da je Ada Sofija zelo blizu, saj smo prispeli peš do tja v dobrih desetih minutah. Vso našo večerno odisejado, z nesramnim taksistom, smo seveda izpovedali Kapetanoviču, ki mu je bilo seveda zelo žal, da nas je, kot je dejal, pustil temu šoferju na milost in nemilost.
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JANUAR 1984
	delavcev	pripravnikov
TOZD Tomaž Godec	483	
TOZD Rečica	329	1
TOZD Mojstrana	77	1
TOZD Podnart	77	
TOZD Trgovina	25	
DSSS	86	5
Skupaj	1077	7
RODILI SO SE:
CUPAR Mojci (TO Rečica) — hči HADŽIČ Aziri (TO Rečica) — sin REPINC Marjani (TO Tomaž Godec) — hči
ZAPOSLILI SO SE:
v TOZD REČICA: PRETNAR Janez, 1939 - PK v TOZD PODNART: ZUPAN Lidija, 1962 - VŠ, RAKOVEC Branka, 1958 - NK;
v TOZD MOJSTRANA: ZAGORC Miroslav, 1956 — NK, HODŽIČ Ahmet, 1954 - NK, STRAJNAR Antonija, 1954 — NK, SMILJIČ Florjana, 1947 - K, LAVTIŽAR Albina, 1951 - K, SVETINA Janez, 1945 - NK.
ODŠLI IZ DO:
iz TO Tomaž Godec: BENEDIK, Peter, K - JLA, DEŽMAN Martin, NK - JLA, MIKELJ Jože, NK - JLA, SMUKAVEC Darko, NK - JLA;
iz TOZD Rečica: NOVAK Željko, NK - JLA; iz TOZD Podnart: KOPAČ Boris, KS - JLA, POGAČNIK Anton, K — sporazumno, GOLIČ Nedeljko, NK — sporazumno;
iz TOZD Mojstrana: KOPAVNIK David, NK - JLA, KOVA-ČEC Poldi, NK - JLA;
iz DSSS: ODAR Jože, SS - JLA, ZUPAN Lidija, VŠ - v TO Podnart.
V slovo
ANTON
SKUMAVEC
je bil rojen 13. junija 1901 v Grabčah v Gorjah pri Bledu. Že kot sedemletni deček je po smrti očeta moral s trebuhom za kruhom na kmetijo Ancelnovih na Dovjem. Pot za delom ga je vodila še v Avstrijo, kjer se je izučil za kovača, nato je delal 5 let na Jesenicah kot ključavničar, 1 leto v Franciji, 5 let kot obratovodja žične vzpenjače na Bohinjski Beli pri privatnem lesnem trgovcu. Do druge svetovne vojne je 10 let delal kot obratovodja pri Gorjani, Lesno podjetje Ljubljana.
Že takoj v začetku vojne ga je okupator izselil skupaj z družino v Srbijo, odkoder se je vrnil po štirih letih velikega trpljenja. Takoj po vojni je začel z obnovo Gorjane, kjer je delal kot obratovodja 10 let. Svoje delo je opravljal požrtvovalno kot je le mogel. Njegov gospod nista bila takrat ne čas ne denar. Zadnja leta do upokojitve pa je delal še v drugih podjetjih lesne stroke, ki so se v tem času združile v LIP.
ZAHVALI
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE SMUKAVEC
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in z nami sočustvovali ter jo spremljali na zadnji
poti.
Posebna zahvala pevcem za petje, katerega je tako ljubila in tov. Gorjupovi za prelepe besede ob odprtem grobu. Prav tako iskrena zahvala duhovnikom za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem tistim, ki ste naši mami izkazali kakršnokoli dobroto, ji izrekli toplo besedo. Hvala vam, ki ste ji kdaj pa kdaj ustavili avto in jo povabili naj prisede.
Žalujoča hčerka in sin z družinama
Ob smrti moje mame
IVANE PRIMOŽIČ
se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, posebno pa dr. Zo-niku za nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi sodelavcem stare žage za podarjeni venec.
Janko z družino in ostalo sorodstvo
Nagradna križanka
Alko-
holna
pijača
Žlate-
nica
Iooo
metrov
Mama Rilke Rasti. bolezen
Rimska boginja žetve
Jože
Kuralt
Liter
Otok v Atlantiku
Vrsta tkanine za blazine
Del
voza
Franc. reka
Mito Trgi al'
Grško
mesto
Mehko-nebnik
Otok v Jadranu
Morska Jä&S.
Morska
želva
Slava Klavora
Kalij
Morska
žival
Slov. reka ponikalnica
Nekdanje Ciprsko odpor, gibanje.
Skand,
ime
za
smuči
Težke
sanj«
Ada Negri
umet-
nost
Švedska
Franc.
novčič
?usko
jezero
Podok-
nica
Ogorek
Bodeč
plevel
Egipt.
sončni
bog
Nezve-
neči
soglas,
Turčija
Norveška
reka
Mesto v sev. Italiji
Kisik
Četrti in prvi samogl.
Pijača
starih
Slova-
nov
Avtom.
oznaka
Kitaj-
ske
Prava ura — zlata ura
Premaknili bomo uro, presneto spet bo vroče, vprašali bomo petelina ali kuro,
za pričetek dela v bodoče.
I
Spet v ledino bo oranje, pri delu kmalu je dovolj besed, le kdo nam bo spet požrl spanje, naj kdo prepreči že nered.
Račun naj pravi le odloča, koliko je vredna prava ura, tozd naj se s stvarnostjo poroča, čeprav — lahko odloča tudi kura.
Rešitev pošljite uredniškemu odboru do 5. marca 1984.
Nagrade:
1.	1.000 din
2.	750	din
3.	500	din
Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.