teto LXIX Stev. 8 a	V Ljubljani, v soboto, //. januarja 1041	tunina pialana » gotovim Cena 2 din
Od 1. nov. dalje
80 din, za inozem-
(itvo 60 din — ne-	JBf JBJ	jH| JW # f^^f	jS«!
delfska izdaja ce-	Mi	ig&gff ISlgf # S,"! « ^m	£H| HB3B • uIlca 6
96 za	^ jHr h	w Mi >r JOT f ^-fflf	M ^Bal Tei. 40-01 do
inozemstvo 120din.	AV Š^B ^^t ^B^-	^E&ST ifMMiiiirfT1^	—^fc Podruž.: Maribor,
Kopitarjeva ul.MIL	Vrhovli^
Tel. 40-01 do 40-05	Izhaja vsak dan zjutraj rnzen ponedeljka in dneva po prazniku.	*r J
Cek. raS.: Ljubljana št. 10.1)50 za naroč-
za inserate.
V/oga Združenih držav Severne Amerike
Nobena tajnost ni, da je v Združenih državah Severne Amerike precejšnja opozicija proti zunanji politiki predsednika Hoosevelta. Čeprav so njeni ugovori v tem ali onem oziru uvaževanja vredni, je njen odpor politično brez pomena, ker se Roose-velt lahko trdno zanaša na veliko večino ameriškega kongresa in na znatno ali vsaj zadostno večino tudi v senatu. Razlogi opozicije, ki predvsem naglaša, da Rooseveltov predlog, naj se Angliji posodi vojni material, ne da bi se zaenkrat Anglija obvezala, kdaj in kako ga bo odplačevala, pomrni neomejeno dovoljenje Angliji, da drago vojsko nadaljuje na stroške ameriških davkoplačevalcev, ne bodo mogli vplivati na ameriško narodno predstavništvo, da ne b! sprejelo predsednikovega programa, kakor je postavljen. Seveda se vsak Amerikanec več ali manj zaveda, da bo ta kuis Roosevellove politike hoče nočeš Ameriko z neko avtomatsko nujo privedel do aktivne udeležbe v svetovni vojski, ki že danes stane Anglijo nad 20 milijard dinarjev vsak teden. Velik, ozir. največji del te vsote bodo, ko se bo začel Rooseveltov program udejstvovati. plačali državljani USA, ki se =amo še sprašujejo, kdaj bo nastopil trenutek, ko bodo morali poseči v vojno tudi z žrtvijo svoje krvi.
Zanimivo je, da Rooseveltovi predlogi še ne pomenijo tolikega obsega vojne pomoči Angliji, kakršnega si le-ta želi. Prvič predsednik USA ni določil točne izmere te pomoči, drugič pa ni govoril ničesar o vprašanju, kako se bo vojno blago iz Amerike prevažalo v Veliko Britanijo. Ta prevoz bi namreč morala prevzeti ameriška trgovinska mornarica, ker Anglija zaradi izredne učinkovitosti nemških podmorskih napadov na njene trgovske prevozne ladje sama ne razpolaga več z zadostno lastno tonažo trgovskega brodovja. Iz-početka so mislili, da bi nasprolnik ne mogel smatrati za kršitev nevtralitete, ako bi ameriške ladje prevažale vojni material za Anglijo do irskih pristanišč, od koder bi blago prevzele angleške ladje. Ker pa je Nemči ja izjavila, da bo vsako tako pomoč Angliji smatrala za kršitev nevtralitete, naj jo prevaža kdor koli in po kakršni koli poti, je postalo jasno, da bodo transporti za Anglijo, četudi bi jih prevzele ameriške ladje same, od sovražnikov Anglije napadeni in tako izpostavljeni riziku polopitve. Zato je popolnoma razumljivo, zakaj predsednik Roosevelt do danes ni hotel o tej stvari ničesar izjaviti, ker bi pač prišel v veliko zadrego, kako zagovarjati tak način prevažanja vojnega blaga na ameriških ladjah, medtem ko se je v svojem poročilu kongresu vnovič obvezal, oziroma je izjavil, da nikakor noče Zedinjenih držav zapeljati v neposredno vojsko z Nemčijo. Menijo, da si bo Roosevelt pomagal iz te zadrege za enkrat s tem, da bo zopet Veliki Britaniji prodal, bolje rečeno, posodil 50 rušilcev, ki naj Angliji olajšajo nalogo spremljanja trgovskih ladij z vojnim blagom. Po pravici naglašajo njegovi nasprotniki, med katerimi stoje v prvi vrsti senatorji Wheler, llolt in Vandenberg, da Angliji to najbrž ne bo veliko pomagalo in da bodo Združene države Severne Amerike končno le prisiljene, da vojno blago prevažajo v ^nglijo po lastnih ladjah ali pa da pomoč Angliji sploh odpovedo.
Seveda ni upati, da bi Roosevelt opustil svojo politiko, katero je sam čisto jasno označil kot politiko, ki naj na vsak način privede do zmage tako imenovanih demokratičnih držav in demokratične miselnosti sploh, kakor se izraža v dosedanjem političnem in gospodarskem redu na svetu. Šel je še delj in kot glavnega nasprotnika Združenih držav Severne Amerike označil avtoritarne režime sploh, od katerih naj bi odrešile svet baš Združene države Severne Amerike, ki da morajo postali »arzenal demokracije«:. Še usodnejše važnosti pa je to, da je Roosevelt, na katerega so polagali vsa svoja upanja vsi tisti, ki so za mir, pa naj bi bilo treba zanj plačati še tako drago ceno, sedaj izjavil, da Amerika ne more posredovati za mir, ki bi bil več ali manj ugoden vojnim ciljem in miselnosti držav osi. Tako so zdaj Združene države poslale iz nevtralne države nevojskujoči se zaveznik Velike Britanije in njenih vojnih ciljev, kakor je to Roosevelt označil sam. Do vojskujoče države je torej samo še en korak. Ni treba še posebej omenjati, kako je predsednik USA to svojo politiko utemeljeval s tezo, da bi zmaga avtoritarnih držav in načel pomenila največjo nevarnost za bodoči napad na Ameriko. Ni se spuščal v debato z opetovanimi oficielnimi izjavami držav osi, da se ju ameriški veliki prostor nič ne tiče, naj se vlada, kakor se sam hoče, da je le v prijateljskih političnih in gospodarskih odnošajih z Evropo.
Ob tej priliki bi bilo vredno omeniti samo še to, da je Roosevelt s svojo izjavo, da ne more in noče posredovati za mir, izrecno odklonil predlog senatorja VVhelerja, da naj se kongres, preden sprejme Rooseveltov program vojne pomoči Angliji, z diplomalično akcijo prepriča, ali res ni mogoče vojske ustaviti in naj v to svrho izve od obeh vojskujočih S3 taborov, kakšni so njuni vojni cilji, zaradi katerih se bojujeta. Po Whelerjevem mnenju bi bilo mogoče začeti posredovanje za mir na tej podlagi, da bi se osvobodile vse dežele, ki so bile tekom te vojne zasedene, da bi se Franciji vrnila Alzacija in I.orena, Nemčiji pa naj se vrnejo njene bivše kolonije. Vrhtega naj se Sueški prekop internacionalizira, vse narodne in verske manjšino naj dobijo mednarodno zakonito varstvo in naj se izvrši redukcija oborožitve vseh držav, ki naj bi so tudi odpovedale vsakim reparacijam in odškodninam.
Težava za tak idealen program je v tem, da dozdaj niti ena niti druga stranka nista hoteli Čisto konkretno povedati svojih vojnih ciljev. Oči-vidno je zdaj postavljeno vse na vojno srečo, oziroma na izid vojne, tako da naj bi se v tej nesrečni Evropi ponovilo to, kar se je zgodilo pred 20 leti. Mir naj ne bi bil mir pametnega in pravičnega sporazuma vseh prizadetih, ampak izraz enostranske volje. Ali je to mogoče? Ali se ne bi utegnilo zgoditi nekaj, česar ne ena ne druga stran ne želi? Duhovito je povedal nek anglosaški pisatelj, naj bi nasprotnika premislila, ali se ne bi moglo medsebojno uničevanje končati tako, kakor se je v znani basni zgodilo dvema levoma, ki sla se tako dolgo borila, da sta na bojišču ostala na koncu samo njuna repa...
Grki vkorakali v Klisuro
Na severnem delu fronte v Albaniji trajajo italijanski protinapadi dalje
Grška poročila
Atene, 10. januarja, t. Atenska agencija poroča: Generalni slan grške arntadc je objavil naslednje uradno poročilo o zasedbi Klisure v Albaniji:
Zelo huda bitka, ki jo je naša hrabra armada bojevala v močno utrjenem odseku pri Klisuri že več dni, se jc končala z novo grško zmago. Naše čete so zasedle mesto Klisuro. Grške čete prodirajo od Klisure dalje z uporno in nczadržljivo odločnostjo.
Najnovejša poročila z bojišča pravijo, da so se Italijani v zadnjih 24 urah upirali le s topniškim ognjem ter so delali s svojim letalstvom obupne jx>skuse, da bi zadržali grški sunek. Italijanske čete so medlem skušale zgraditi nove utrjene postojanke, toda zaman. Grške čete gredo dalje, pišejo atenski listi, ki z velikimi naslovi prinašajo poročilo o zmagoslavnem vhodu Grkov v Klisuro.
Poročilo o zavzetju Klisure se jc z bliskovito naglico razširilo po grški prestolnici in po vsej Grčiji. Pred kraljevsko palačo in pred poslopje ministrskega predsedniška je pridrvelo takoj na tisoče in tisoče ljudi, ki so napolnili ves trg in vse okoliške velike ulice. Množica je začela prepevati rodoljubno pesmi. Ko pa so po atenskih cerkvah zazvonili zvonovi, je množica kar naenkrat utihnila in se začela križati. Na balkonu po-slopja generalnega štaba sta sc prikazala kralj Jurij in predsednik vlade general Metaksas, ki ju je množica začela pozdravljati z burnim vzklika-njem in s petjem patriotičnih pesmi. Kralj Jurij in Metaksas sta poskušala govoriti, toda njuno besede so utonilo v valu navdušenja, ki je zajel vso okolico. Na vseh hišah so se pojavile grške in angleške zastave. Dekleta so bila takoj na mestu in so s cvctjcin obsipavala grške vojake, ki so jih srečala na ulicah.
Klisura je na močno utrjeni italijanski črti Tepeleni-Klisura. Mesto Klisura ima dve cesti, od katerih ena gre proti Tcpeleniju — komaj 20 km oddaljenem v zahodni smeri, a druga proti severu v glavno albansko Iuko Valono. Skozi Klisuro vodi tudi pot od albanskih petrolejskih vrelcev, ki so sedaj ogroženi od grške vojske. Po zadnjih poročilih poročevalca pri grški vojski se pričakuje tudi padec Tepelenija. O zavzetju Klisure do sedaj še niso znane podrobnosti, razen da je grški vojski uspelo ujeti mnogo vojakov in zapleniti dosti vojnega materiala. Grške čete napredujejo ]30 zavzetju Klisure dalje po dolini Dren v severovzhodni smeri. Položaj na ostalih bojiščih Albanije se ni mnogo spremenil.
Sedaj Tepeleni
Atene, 10. januarja, b. Po padcu Klisure je neki govornik vojske objavil še nekatere podrobnosti. Tako je bila Klisura oblegana mesec dni od grške vojske, nadalje, da so Italijani to mesto izpraznili pred 14 dnevi, toda grška vojska jc vkorakala v mesto šele v četrtek zjutraj. Sedaj se •rrški napadi osredotočujejo na Tepeleni.
Grški rušilci pred Valono
Atene, 10 jan. t. Atenska agencija: Danes je bilo objavljeno poročilo admirala Kavadiasa, j)0-veljnika eskadre grških rušilcev, ki je preteklo nedeljo zaplula prav v zaliv Valone ter obstreljevala mesto Admiral pravi, da so grški rušilci imeli predvsem •namen izzvati italijansko vojno brodovje na visoko morje, da bi prišlo do bitke, ki so jo grške pomorske edinice želele. Grški rušilci da so zapluli sredi valonskega zaliva in obstreljevali pristanišče in utrdbe, ko so tam svoje delo opravili, so poslali nekaj strelov na utrdbe na otoku Saseno, ki leži tik pred Valono. Toda grški rušilci ni-so nikjer naleteli na kakšen odpor. Dve križarki in trije rušilci, ki so bili v valon-skem pristanišču, niso odgovorili na strele grškega vojnega brodovja. Grški rušilci so se potem mirno vrnili v svoje ojKirišče.
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. jan. AA. Štefani: Uradno poročilo št. 217 se glasi:
Na grški fronti delovanje v nekaterih odsekih 11. armade. Drugod topniško streljanje. Naša letala so bombardirala čete v Marisu in učinkovito zadela protiletalske baterije, ki so branile neko važno sovražnikovo pomorsko oporišče. Naše ladje so učinkovito obstreljevale sovražnikove postojanko ob obali.
Delovanje italijanskih letal
Rim, 10. jan. t. Posebni jK>ročevalec agencije Štefani poroča z albanskega bojišča, da razvija italijansko letalstvo veliko delavnost in da itali-
janska letala prevladujejo v zračnem prostoru nad grško-italijanskim bojiščem. Pri nekem spopadu z angleškimi bombniki vrste »Gloucester«, je bilo sestreljenih 5 angleških letal in samo eno italijansko je bilo nekoliko poškodovano. Italijanska letala rušijo mostove, ceste, sovražne lopove ter obstreljujejo grške vojaške in blagovne prevoze v ozadju grške fronte.
italijanske izgube v Albaniji
Rim, 10. januarja. Štefani: Uradno poročajo, da znašajo italijanske izgube v Albaniji 1301 mrtvili, med njimi 102 častnikov in 9 Albancev, ranjenih 4598, med njimi 10 Albancev, pogrešanih pa 3058, med njimi SS Albanccv. En polkovnik, dva podpolkovnika in trije majorji so padli v bojih.
Z naše meje
Belgrad, 10. januarja, m. Na italijansko-grškem bojišču je danes precejšno zatišje. Tudi iz Bitolja jx>ročajo, da ni bilo ves dan slišati niti enega topovskega strela. Ta dan sla obe strani izrabili za jsreskrbo svojih čet s slrelivom in hrano. Italijani so okrepili svoje čete posebno v okolici Škumbe. Od Sv. Nauma poročajo, da se dobro opazijo s hribov kolone italijanskih avtomobilov, ki dovažajo hrano. Grki pa se poleg vozil jioslužujejo tudi mul in oslov za preskrbo svojih čet. Vsi prebivalci Podgradca so evakuirani. Nad grškim bojiščem 'e zavladalo silno slabo vreme iti že ves dan sneži.
ad Podgradcem so danes opazili nekaj italijanskih eskadril, deset lovcev in dva bombnika, ki pa so bili samo na ogledu.
15
Zemljevid k bojem v Albaniji.
Angleška ofenziva v Afriki
Angleška poročila trdijo, da je Tobruk popolnoma obkoljen — V Keniji so Angleži vzeli nazaj Buno in Ewak
Angleška poročila
Kairo, 10. jan. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča;
Zbiranje angleških sil okrog Tobruka nadaljujemo. Istočasno pa je to zbiranje krito z vojaškimi operacijami zahodno od mesta.
Na sudanski fronti so naše patrole prizadejale sovražniku hude izgube vzhodno od postojanke Serobatib, ki smo jo zasedli dne 7. januarja.
Na fronti v Keniji so naše čete včeraj zjutraj brez vsakega sovražnega odpora mirno vkorakale v Buno. Naše patrole so ugotovile, da so Italijani izpraznili tudi postojanko E wa k in sicer zaradi naših uspešnih napadov v decembru lanskega leta.
Kairo, 10. januarja t. Reuterjev dopisnik poroča s fronte, da so, kakor je to omenilo že uradno poročilo angleškega glavnega stana, angleške motorizirane edinice prodrle že daleč v ozadje Tobruka in dosegle morsko obalo ter presekale cesto, ki pelje ob obali od Tobruka do Derne. Predor so opravile francoske čete, med njimi znani spahiji na konjih. Tobruk je 6edaj obkoljen od vseh strani. Tudi angleške vojne ladje so že priplule pred pristanišče. Angleži dovažajo 6edaj po lepi obalni cesti, ki ni nikjer poškodovana, iz Bardije proti To-bruku težke topove, 6 katerimi bodo pri glavnem naskoku obstreljevali tobruške utrdbe. Tudi zaplenjena italijanska motorna vozila 6e vporabljajo za prevoz čet, orožja, municije in vojnega blaga. Ozemlje do Tobruka je V6e očiščeno. Angleške izvidni-ške čete, ki čistijo puščavo, so ugotovile, da razna puščavska utrjena gnezda niso bila oskrbljena z vodo in da so jih zaradi tega italijanske posadke brez bojev predale. Med ujetniki, ki sedaj prihajajo v zbirališča, jih je mnogo, ki so bosi. Proti Egiptu korakajo nepregledne kolone ujetnikov,
Iz notranjosti libijske puščave poročajo, da so Italijani že začeli zapuščati oa/.o (zelenico) Džara-bub (Giarabub), kjer je stala Grazianijeva 5 armada, namenjena, da napade Sudan. Džarabub je zelo močno utrjena postojanka z velikimi skladišči orožja, bencina in vode. Angleški bombniki neprestano napadajo italijanske motorizirane transporte, ki iz Džarabuba odhajajo proti severozahodu.
Bombardiranje Napolija in raznih mest v Libiji
Kairo, 10. jan. t. Reuter. Letalsko poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:
Naši bombniki so pri bombardiranju Napolija z eno bombo zadeli krmo neke v pristanišču zasidrane oklopne ladje vrste »Littorio«, ali pa je bomba padla vsaj v neposredno bližino, ker je nastal rdeč plamen, ki so gd piloti opazili. Druge bombe so povzročile velike požare ob nabrežju od enega konca ladjedelnice do drugega. Številne bom-
fc ^ TAUOm
MFIUA
L- I B
tLAOHCLA
Y E N
Velika obalna avtomobilska cesta v Li biji, ki jo je dal zgraditi Mussolini.
be so zadele zgradbe v pristanišču in železniško postajo. Plinarna je bila zadeta. V ladjedelnici s® nastale eksplozije. Tudi na severni železnici je nastala zelo huda eksplozija.
Zelo uspešen napad so angleški bombniki na« pravili na letališče v Benini. kjer so bombe zažgale letalske lope in vsaj 12 letal, ki so zgorela na tleh, kot kažejo fotografije. V noči od srede na četrtek je bil bombardiran Benghazi, kjer so bila zadeta vladna poslopja in jc na eni Udji nastal požar, ki so mu sledile eksplozije Bombardiran je bil tudi Tobruk in so bombe zadele vojaške zgradbe.
Nadaljnje skupine bombnikov so bombardirale zbiranja italijanskih čet vTessenei v Vzhodni Afriki.
Italijanski napad na Malto
Kairo, 10. januarja t. Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da so italijanske edinice bombnikov v treh zaporednih valih napadle neko letališče ra otoku Malta Skupno 6e je operacije udeležilo 25 sovražnih bombnikov, ki jih je spremljalo 15 lovskih letal. Bombe so napravile neznatno škodo. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih. Angleška lovska letala 60 se vsa vrnila nazaj na vzletišče.
Boj med angleško trgovsko ladjo in italijansko podmornico
London, 10 jan t. Reuter. Admiraliteta poroča nekaj podrobnosti o borbi angleškega trgovskega parnika »Shakespeare« z italijansko podmornico blizu portugalske obale. Boj jc trajal dve uri. Šele, ko je bilo na angleški ladji ubitih 19 mornarjev, je dal poveljnik povelje, naj spuste rešilni čoln. Nato je podmornica ladjo potopila. S priznanjem je poudaril poveljnik angleške ladje, da je po starih častnih šegah pomorstva italijanska podmornica zavlekla rešilni čoln z rešeno posadko tako daleč, da sc je prikazala portugalska obala. Šele potem je odplula. Takšno postopanje je treba posebno podčrtati, je dejal angleški kapitan, ker v dosedanji pomorski vojni angleške trgovske ladje nanj niso bile navajene.
Admiraliteta zanika
Admiraliteta nadalje uradno poroča, da poročilo italijanskega glavnega stana, da je pri nekem italijanskem letalskem napadu na angleško brodovje v zahodnem delu Sredozemlja ena bomba zadela neko angleško oklopno ladjo, ne odgovarja resnici. Do danes popoldne admiraliteta, ki je o tem spopadu roučena, ni dobila nobenih poročil, ki bi potrdila trditev italijanskega glavnega stana.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. jan. t. Poročilo štev. 117 glavnega stana italijanske oborožene sile sc glasil
Na grškem bojišču (glej pri poročilih o grško-italijanski fronti),
Bombniške eskadrile so v zahodnem Sredozemlju napadle neko veliko pomorsko formacijo. Kljub srditi reakciji protiletal.4uh topov smo zadeli neko ladjo in zbili nekega sovražnikovega lovca. Dve naši letali se nista vrnili. Naša le*ala so učinkovito bombardirala in obstreljevala s strojnicami pomorsko letalsko oporišče na Malti ter zadela pet letal na tleh in dve ladji ter eno protiletalsko baterijo. Eno naše lovsko letalo je izgubljeno, dve sovražnikovi
Nadalievame na 2. strani
Zagrebška Trcmcnska napoved: Jasneje, hladno.
Zemunska vremenska napoved za 11. jan.!
Hladnejše, nekaj zjasnitve na severozahodu in na gornjem Primorju, oblačno in megleno pa drugod. Nekaj snega sredi države, na jugu pa dež s sue* goin.
' Spletkarji na delu zoper sloven-sko-hrvatsko sodelovanje
Včeraj smo prinesli odgovor na pisavo zagrebškega »Obaora« ter po zatJuženju postavili njegov članek o dr. Korošcu tja, kamor spada. Da pa so tudi na Hrvatskem »Obzorov« članek razumeli tako kakor mi ali pa še huje, naj dokazuje pismo, ki smo ga prejeli od hrvatskega inteligenta, kateri se zgraža nad »Obzorovo« pisavo ter podaja o njej tole sodbo: »Obzorov« članek se peča s Šenkovim popisom dogodkov ob šestojacuarski krizi. Senkov opi« obsega zlasti osebna opazovanja parlamentarnega poročevalca o dogodkih, ki so se dogajali za kulisami in o katerih naše časopisje dolgo sploh govoriti ni štrlelo. Tudi Senku samemu ni bilo dano gledati za kulise, čeprav je bil v krogu dr. Korošca ... V delu hrvatskega časopisja smo že več let morali brati napade na dr. Korošca, ki pa na nje nikoli ni odgovarjal ter ni pustil odgovarjati, ker 6e je zavedal, da bo zadoščenje že prišlo od merodajne strani. Nenadna smrt je to tudi pokazala. Ne le številne sožalne izjave < Hrvatskega, tudi krasna udeležba odposlanstev od strani Hrvatov, zlasti pa udeležba hrvatskega voditelja dr. Mačka ter njegov govor na Navju — vse to je bilo odločen demanti vsega tistega, kar so peprej nekateri po listih o dr. Korošcu pisaril«. Ve« hrvatski tisk je pravilno in pravično ocenjeval delovanje dr. Korošca, izjemo je delal le »Olraor« in še nekaj manjših. Po članku v vHrvatskem Dnevniku« in po govoru voditelja dr. Mačka smo pričakovali, da bodo tudi ti listi spremenili način svojega pisanja. Tega nismo pričakali, pač pa to, da je »Obzor« izrabil celo navadno reportažo, da bi napadel spomin dr. Korošca. Pa človek bi se ne spuščal v to in ne odgovarjal, ko ne bi vedel, da se za temi napadi zdaj skrivajo nekateri ljudje, ki jim sodelovanje med Slovenci in Hrvati ni všeč. — Ako se »Ob-zor« še ima za naslednika dr, Dežmanove smeri, mu svetujem, naj pusti pri miru diktaturo in njeno politiko. Dr. Dežman je bil član zakonodajnega svela v diktaturi še dolgo potem, ko je dr. Korošec že davno bil poslan na »oddih« v Vmjačko banjo oziroma na Hvar. Ako današnji voditelji »Obzora« sodijo, da je njihova dolžnost podpirati politiko velike večine hrvatskega naroda in njegovega voditelja dr. Mačka, bi bilo samo ob 6ebi razumljivo, da bi v tem 6lu£aju zavzemali tudi isto stališče, kakršno je izpovedal hrvatski voditelj g. dr. Maček na Navju. Ker pa »Obzor« ne dela tako, moramo soditi, da dela pač na račun znanih in neznanih krogov, katerim današnje prisrčne razmere med Zagrebom in Ljubljano križajo njihove politične račune!« — Nalašč smo prinesli misli iz tega hrvatskega pisma, da javndst vidi, kako pošteni Hrvati sodijo o taki pisavi, kakršna je »Obzorova«, katero devljejo med grde spletke zoper alovensko-hrvatsko sodelovanje.
Muslimani o dr. Korošcu in dr. Kulovcu
Muslimanska »Narodna Pravda*, ki je glasilo ministra dr. Kulenoviča, piše: »V Belgradu je dne 14. decembra umrl prosvetni minister dr. Anton Korošec. Vse svoje življenje jc rajni Korošec neprestano deloval ter se vedno trudil za narodno stvar. On je eden izmed tistih visoko zavednih nacionalistov, ki so največ pripomogli do zedinje-nja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eni skupni državi. Kako spoštovan je bil v naši državi, se je najbolje videlo po ogromni udeležbi ljudstva ter naj-odličnejših zastopnikov pri spremstvu njegovega trupla iz Belgrada, prav tako pa tudi pri pogrebu v Ljubljani. V njem naša država izgublja odličnega dr/avnika. Slava dr. Korošcu! Za političnega naslednika rajnega dr. Antona Korošca je bil dne 18. decembra izvoljen dr. Franc Kulovec, ki je s tem postal voditelj stranke za Slovenijo. O. dr. Fr. Kulovec je znan prijatelj bosansko-hercegovinskih muslimanov. 2e dolgo let je v stalni zvezi z mnogimi našimi politiki in kulturno-prosvetnimi delavci. Dr. Kulovcu želimo mnogo uspeha na njegovem novem in odgovornem mestu.«
0 Bunjevcih in šokcih na Madžarskem
Novosadski »Dan« piše: »Obzor« in »Subotiške novine« sta pred kratkim pisala o razmerah, v katerih Bimjevci in Šokci žive na Madžarskem. Zahtevala sta. naj se te razmere zboljšajo Madžarski znanstveni institut v Pečuhu je nato odgovoril, češ da so Bunjcvci in Šokci posebna naroda, ki nimata nobene zveze ne s Hrvati ne s Srbi. »Obzor« na tisto docela pravilno omenja, da je prav toliko res, kakor, če bi kdo trdil, da Seklcrji v Rumuniji niso Madžari, marveč poseben narod. Z ozirom na to list znova zahteva, naj 6e stanje Bunjevcev in Sokcev poboljša.
Kulturbund snuje športno sekcijo
Zagrebške »Novosti« poročajo iz Subotice: »V Novem Vrbasu so vsi zastopniki nemških športnih krogov imeli svoj sestanek. V okviru nemškega Kulturbunda so si ustanovili Zvezo nemških športnih klubov v Jugoslaviji. Sestanka so se po zastopnikih udeležile največje nemške občine v Jugoslaviji. Zveza nemških športnih klubov v Jugoslaviji bo delovala kot odsek Kulturbunda. Podzveze pa bodo ustanovili v Sremu in Banatu. Nemški Klubi bodo prirejali tudi posebna predavanja za svoje člane. Bačka bo razdeljena na pet okrožij, v vsakem okrožju pa bo okrožni vodja organiziral nemške športne klube in športno življenje. Vsi ti nemški športni klubi pa bodo izstopili iz Jugoslovanske nogometne zveze.
Kaj je dr. Awender
Glasilo dr. Avvenderia »Volksrut" poroča, da je umrl dr. Avvenderje-v oče. Ta dogodek Avvenderjevo glasilo takole sporoča: »Umrl je Johann Avvender, starejši, oče g. dr. Jakoba Avvenderja, zdravnika, predsednika Agrarije d. d., predsednika Zveze nem šk.h kreditnih in gospodarskih zadrug, predsednika Jugoagrara, zastavonoša in hudilca v boju za ustvarjanje nacijonalsocialistične narodnostne skupnosti v naši nemški narodni skupini...«
študentje izključeni iz HSS
Hrvalski Dnevnik nrinnša od krajevne organizacije HSS v Sibeniku sporočilo, kjer je povedano: «Na seji krajevne organizacije HSS je bilo sklenjeno, da se iz Clunslva organizacije izključijo. ker so s svojim delovanjem dokazali, dn ne pripadajo HSS in da niso zvesti njenim načelom, kalem so temelj naukov bratov Ra-diirv li le študentje: (Slede imena 7 visoko-solccv).
Osebne novice
ReljrrnH, 10. jan. m. N« višjo pedagoško šolo je bila sprejeta učiteljica Marija Lavrič.
Hrvatsko-siovenski odnošaji
Pod gornjim naslovom je v »Hrvatski Straži — Tjedniku«, ki je tedenski list za katoliške hrvatske kmete, dr. Avguštin Ju-retič, predsednik zagrebike »Zadružne zveze«, napisal članek o slovcnsko-hrvatskih odnošajih, v katerem pravi:
»Vsa naša hrvatska javnost je pozdravila iz-olitev dr. Kulovca za naslednika rajnega dr. Korošca v političnem vodstvu slovenskega naroda. Zares pravi mož je prišel o pravem času. Dr. Kulovec je tudi doslej bil med Hrvati lepo sprejet zaradi svojega prijateljskega obnašanja do Hrvatov. Celo v časih najhujše napeto.ti v odnošajih med Hrvati in Slovenci je redno obiskoval Zagreb ter vzdrževal prijateljske vezi z vodilnimi možmi političnega, kulturnega in gospodarskega življenja med Hrvati.
Prepuščajoč preteklost pozabljenju zaradi lepše prihodnjosti prav tako Hrvatov kakor tudi Slovencev pozdravljamo to dr. Kulovčevo izvolitev. Dovolj vzroka je zalo, naj bi odnošaji Hrvatov in Slovencev bili prijateljski, prisrčni. Ne da bi se spuščali v docela politične vzroke, ki so brez dvoma močni in veliki, so še drugi vzroki: verski, gospodarski in kulturni, ki nam enim in drugim nalagajo dobro sosedstvo.
Najprej je treba med seboj spoštovati pravice, ki jih za sebe zahteva bodisi hrvatski ali slovenski narod. Narodne meje to nam natančno razmejene ter tukaj niso mogoči spori. Edini spor v tem oziru sta Štrigova in Osilnica. Vendar na podlagi dobre poučenosti lahko rečemo, da bo to vprašanje kmalu
sporazumno dobro rešeno. Vemo, da je bilo dr. Kulovcu mnogo do tega, da bi se to vprašanje čim prej rešilo.
Ko bi bilo enkrat to vprašanje odstavljeno z dnevnega reda, v tem oziru nimamo več drugih
vprašanj. Dobro umevani interesi Hrvatov in Slovencev gredo vzporedno ter se ne križajo. Kot katoliško glasilo zlasti naglašamo vse dobre posledice takega sporazumnega delovanja pri prihodnji graditvi verskokulturnega življenja. Mi Hrvati nikoli nismo imeli, nimamo in ne bomo imeli nobenih želja, ki bi bile Slovencem v škodo. Pa tudi Slovencem bi kak prepir s Hrvati trajno ne koristil. Naši interesi se ne križajo niti v gospodarskem pogledu, tako da je med nami mogoča močna izmenjava gospodarskih dobrin.
Na podlagi vsega tega upamo, da bodo prišli lepši dnevi v hrvatsko-slovenskih odnošajih. V tem upanju nas krepi tudi dr. Kulovčeva izjava, kjer je dejal, da bo pogosteje obiskoval Zagreb kot središče hrvatskega političnega, verskega, kulturnega in gospodarskega življenja
S svoje strani bomo storili vse, da bo hrvatsko-slovensko sodelovanje čim bolj uspešno. Skušnje preteklih 20 let so nas marsičesa naučile, zato se niti eni niti drugi ne smemo več vračati v stare napake. Drug drugega moramo podpirati, drug drugega spoštovati ter se ne vtikati v interesna področja drugega.
V tem imenu naj bi leto 1941 bilo zapisano kot začetek ozkega prijateljskega sodelovanja Hrvatov in Slovencev.«
Slovenski drsalci v korist zimske pomoči
Ljubljana, 10. januarja,	zelo dobro izvajal prosto drsanje. Prav tako je prav
Nocoj je priredila drsalna sekcija SK Ilirije |	dobro izvajala prosti program gospodična Bogata-
javno drsalsko produkcijo v korist zimske pomoči,	jeva. Z vsemi finesami je tekmovalni program iz-so sodelovali najboljši drsalci in drsalke
kateri so sodelovali najboljši naše države v umetnem drsanju in dve moštvi našega državnega prvaka SK Ilirije v hokeju.
Nocojšnji prireditvi je prisostvoval zastopnik ljubljanskega župana, ljubljanski podžupan dr. Rav-nihar. Prireditvi je prisostvovalo nenavadno dosti gledalcev, le škoda, da je bila vstopnina nekoliko visoka in je še toliko gledalcev ostalo zunaj ob ograji. Spored je bil zelo bogato in posrečeno sestavljen.
Najprej so nastopile novinke, ki so šele lansko leto začele drsati. Kot prva jc nastopila mlada Mara Drašler, ki je izvajala svoj prosti spored. Za njo Mojca Zore s prostim sporedom, nato pa najmlajša drsalka Zdenka Lukec. Končno so vse tri nastopile in izvajale zelo zanimiv spored na valček. Za njimi je nastopil junior Klobčič, ki je izvajal zelo dobro sestavljen prosti spored.
Državna prvakinja gospodična Palmetova je v svoji prvi točki izvajala prosto drsanje, ki ga je zelo dobro naštudirala. Pozna se ji njena dunajska drsalna šola. kjer jo je poučeval svetovni prvak Schfiffer. Za njo je nastopil junior Rozman, ki je
vedel Betetto mlajši. Za njim je gospodična Ser-nečeva izvajali svoj težki program, ki je bil prepleten s težkimi artističnimi gibi, zlasll je ugajala njena »špaga«. Biber, ki je nastopil za njo, je podal prav dobro prosto drsanje. Za njim je nastopila zopet gospodična Palme v valčku. S svojimi finesami na ledu je navdušila vse gledalce. IIockoy igralci so v prvem dolu predvajali nekako trening tekmo.
V drugem delu je prvi nastopil Turna, ki ga je občinstvo navdušeno pozdravilo. Drsalna dvojica Bogataj-Betctto je lepo izvedla svoj program, pozna se pa, da se nista še dovolj vadila. Gospodična Palme jo v poslednji točki nastopila v gorenjski narodni noši. S to točko je tako navdušila gledalce, da jo je morala ponoviti. Za zaključek drsalnega programa sta nastopila drsalni par Sernec-Schvvab, ki je navdušil vse gledalce. Program je bil prepleten z vrhunskimi izvajanji. Ko bosta to točko bolj naštudirala, bo to višek vsake tovrstne prireditve. Hockey igralci so v drugem delu zaključili današnji večer, ki je tako v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru zelo lepo uspel.
Brezvestno poročanje
»Volkischer Beobachterc od 3. januarja tega leta se huduje na »Slovenca«, ki da je v svojem novoletnem uvodniku zapisal, da »mir, ki bo nastal, ne bo mir razuma in pravice in da »e je treba zavzemati edino za zmago demokracijo« Na to navezuje V. B. nekaj misli, češ, da se mu tako pisanje zdi čudno, ker razodeva nazadnjaško gledanje liberalizma na svet, katero da bo čas pre-gazil.
Obžalujemo, da Ima glasilo narodnosooiali-sličnega pokreta velike Nemčije sotrudnika v slovenskih zadevah, ki ali ne obvlada slovenščine ali pa je tako malo vesten in pošten, da si dovoljuje taka potvarjanja resnice. V svojem novoletnem uvodniku smo kot katoliško glasilo izrekli bojazen, da ne bi bil bodoči mir takšen mir zmagovalca. ki bi ne bil mir pameti in pravicoljub-lja, ampak mir maščevanja in samovolje. Čudno se nam zdi, da se je dopisnik »Beobachterja« spotaknil nad mislijo, ki jo je baš ta list neštetokrat sam izrazil, ko je grajal verzajski diktat kot mir maščevanja in samovolje. Mar si želi takega miru sotrudnik »Beobachterja«? V tem slučaju bi bil ta gospod v krutem nasprotju r lastnim taborom in z vsemi izjavami, ki smo jih čuli iz ust najmerodajnejših oseb prijateljske nemške države, da hočejo mir pameti in pravičnega |k>litič-nega in gosj>odarskega reda, ne pa nadvlade krivice in tlačenja.
V svojih nadaljnjih izvajanjih smo naglašall, da se bodoči mir ne Ik> smel zgraditi na temeljih, na katerih počiva dosedanji politični in gosjiodar-ski red, bolje rečeno, nered Evrope. Novi svetovni red, smo rekli, bo moral sloneti na novi politični in nravstveni miselnosti; prav posebno 6ino izključili lažidemokracijo liberalizma in plu-tokracijo in kot svarilen zgled navedli Francijo. Res čudno, kako se je mogel nad tem zgražati bel-grajski ali ljubljanski informator glasila, ki dosledno pobija lažidemokraoijo.
Mogoče gospodu ni bilo všeč, da se je »Slovenec« izpovedal za pristaša krščanske demokracije, kakor jo zastopajo papeži, da je naglašal pravico vseh narodov do svobode in neodvisnosti in da odklanja nasilje, namesto katerega postavlja nravstveno vzajemnost in sodelovanje vseh narodov? V tem slučaju je dopisnik »Beoljachter-ja«, kakor moramo ponovno ugotoviti, popolnoma drugih nazorov, kakor je list, v katerega piše. in se ne zavzema za novi, ampak za stari red. To je kaj čudno ln nerazumljivo.
Sicer pa bo najbrže res to. da je mladi človek hotel v svoji nazadnjaško liberalni miselnosti oklevetati naš list in naš katoliški svet ter si pridobiti nekaj slave s poizkusom nekoliko motiti dobre in mirne odnošaje, ki vladajo hvalabogu med nami in našo veliko sosedo. Zal nam je, da mu je »Volkischer Beobachter« nasedel. Časih more napraviti škodo tudi tak mali tič, ki bi bi) rad imeniten.
Zakaj je treba ukiniti vlake
Belgrad, 10. januarja. AA. V zadnjem času so železniške upravp sosednjih dVžav reducirale znatno število potniških in brzovlukov nu svojih progah. Med temi vlaki so bili tudi takšni, ki so vzdrževali zvezo z aašo državo ter so zaradi ustavljenega prometa izgubili zvezo z našimi vlaki na obmejnih postajah.
"Razen trga se je naš notranji tovorni promet, zlasti pa še tranzitni" promet v tolikšni meri povečal, oa jp prisilil žclc.ntfko upravo, da nn to začne resno misliti.
Vsa tn dejstva so vplivala na generalno ravnateljstvo naših železnic, da zinanjsu potniški promet. Vlaki bodo ukinjeni « t1?, januarjem. Ukinitev jo začasna. Ko «:e bodo razmere /boljšale, bo generalno ravnateljstvo ukinjene viake postopno spet uveulo,
Nemški list proti škofu Budanoviču
Novosadski dnevnik »Dan« prinaša tle poročilo: «Ker so vse ljudske šole brez razlike podržavljene, je po sodbi subotiške škofije vsa pravica razpolagati s premoženjem katoliških nemških šol prešla na rimsko katoliške cerkvene občine. Po tem sc ravnajoč je škof v Subotici g. Lajč Budanovič odredil, naj se nekatere nemške šolske zgradbe pdero, namesto njih pa naj se zgrade s sredstvi, ki jih dajo na razpolago katoliški Nemci, katoliški mladinski domovi. Tako se ie poprej že zgodilo v Bukinu, Fili-povu, Prigrevici, Svetem Ivanu ter tudi zdaj v Bačkem Brestovcu. Zaradi lega slučaja v Bač-kem Brestovcu pa je pančevački list »Volksruf« začel ostro napadati g. Lajča Budanoviča, škofa v Subotici ter mu očita, da zlorablja nemške šole v domove črne fronte, da so li domovi zlo-
Krediti za naše bolnišnice odobreni
Belgrad. 10. jan. m. Fin. minister dr.Šu-tej je podpisal odlok, s katerim je odobren naslednji kredit socialnemu ministru za te-le zdravstvene ustanove v Sloveniji: za kirurg, paviljon v Ljubljani . 785.000 din za drž. bolnišnico v Ljubljani 3,318.000 din za žen. bolnišnico v Ljubljani . 140.000 din za babiško šolo .....> 15.000 din za umobolnico na Studencu . . 937.000 din za umobolnico v Novem Celju . 280.000 din za zdravilišče v Topolščiri . . 650.000 din Vsi ti krediti so odobreni za pokritje izdatkov omenjenih zdravstvenih ustanov.
Belgrad, 10. januarja, m. Finančni minister dr. Sutej je podpisal odlok, s katerim je odobren kredit 28,100.305 din za pokritje povečanih izdatkov posameznih banovin. Od prednjega zneska odpade na dravsko banovino 2,53H.0li0 din.
Slovesni requiem za f dr, Korošcem
Belgrad, 10 jan. m. Ob 30 dnevnici pogreb-blagopokojnega voditelja Slovencev, predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca bo v Belgradu v cerkvi Kristusa Kralja v četrtek, 16. t. m., ob 10. dopoldne slovesni requicin, ki ga bo opravil belgrajski nadškof dr. Ujčii ob asistenci duhovščine.
Priprave za hrvatski evharistični jubilejni kongres
Znjjreb, 10. jan. b. V zvezi s proslavo 1300 letnice pokristjanjenja Hrvatov bo v Zagrebu od 20. do 22. junija velik evliaristični jubilejni kongres, ki se ga bo udeležil posebni odjjoslanec papeža, kateremu pripravljajo slovesen sprejem in ki bo imel pontifikalno sv. mašo. Sedaj so zvedeli, da bo katoliški episkopat kmalu izdal oklic na hrvaški narod za ta kongres.
Po tem oklicu bo posebni osrednji odbor za ta jubilejni evharistični kongres izdal letak na narod z vsemi potrebnimi navodili. Na nedavni anketi o prireditvi tega kongresa je bilo govora tudi o sedanjih razmerah in so prišli do sklepa, da kongres vsekakor bo.
Na anketi je bila izražena misel, da bo do junija že mir. V kongresnem programu je razen sprejema in ponlifikalne sv. maše papeževega odposlanca tudi govor samega sv. očeta Pija XII. na radiju. Razen tega bo več zborovanj, nočnih čaščenj, jiolnočnica, nočna procesija mož s svečami, staroslovenska sv. maša. velika procesija, koncert, predstava naše stare drame »Abrahamova žrtev«, igra o jKikristjanjenju Hrvatov, nastop »Seljačke sloge« s pobožnimi pesmimi.
Umetnik Antonini je izdelal posebno jubilejno znamko s hrvaškim jubilejnim znakom, ki bo prišla v promet 15. aprila.
Posvetovanje o prehrani prebivalstva
Belgrad, 10. januarja, m. Po pravoslavnih božičnih -praznikih se vračajo v Belgrad posamezni ministri. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič s soprogo in otroci je dopotoval snoči iz Niša, kjer je prebil praznike. Davi je dojjotoval iz Banjaluke minister za kmetijstvo dr. Cubrilovič. Iz Zagreba pa so se vrnili dopoldne minister za finance dr. Šutej, minister za trgovino dr. Andres in minister za pošte dr. Torbar. Drugi člani kr. vlade se bodo vrnili v Belgrad prve dni prihodnjega tedna, med njimi tudi podpredsednik vlade dr. Vladko Maček.
Danes ni bilo v Belgradu važnejših političnih dogodkov. Važnejša je bila samo konferenca vseh
Tnirt(rtHft?n*nrtiti *, - I	. . J! i	____— 1. .. ____ 1 ■ 1
glasni, da se v njih zapeljuje nemška mladina, ki naj postane v njih neumna. »Volksruf« trdi, i zainteresiranih ustanov za ureditev prehrane ljud-da je škof Budanovič nasproten tamka jšnjim I stva in preskrbo prebivalstva z življenjskimi po-Nemcem ler tako skuša zadržali zmagonosni trebščinami. Konferenci, ki v času, ko to poročamo, pohod nemške narodne obnove, obenem pa za- še traja, je prisostvoval tudi predsednik Prevoda držali polom sil črne fronte.« _________1 in bivši minister g. Snoj.
Vojna v Afriki
(Nadaljevanje s 1. strani)
letali, ki sta poskušali preleteti naše ozemlje, smo ebili.
V	Kirenaiki (v Afriki) topniško streljanje v področju Tobruka, Pri tem smo uničili več sovražnikovih mehaniziranih vozil Naša letala 60 obstreljevala pristanišče Sollum. Neka naša napadalna lovska skupina je izsledila in obsula z bombami okoli 100 sovražnikovih mehaniziranih vozil, ki so bila namenjena proti letališču zahodno od Tobruka.
V	Vzhodni Afriki «,0 naša letala pri Kasali in v bližini Siusedia bombardirala taborišča in oklepne avtomobile. Severozahodno od Kasale smo zavrnili napad sovražnikovih motoriziranih vozil in prizadejali sovražniku izgube.
Neko sovrainikovo_ letalo je vrglo majhne ea-žigalne bombe na Messino in povzročilo požare, ki emo jih takoj zadušili. Človeških žrtev ni.
Neka naša podmornica je torpedirala in potopila v Atlantiku grško tovorno ladjo »Anastasio« (2883 ton), neka druga podmornica je pa po hudi borbi potopila oboroženo angleško ladjo »Shakespeare« (7000 ton). Neka naša podmornica v Sredozemskem morju je torpedirala dve ladji, katerih tonaža še ni ugotovljena in ki sta pluli v dobro zavarovanem konvoju. Naši torpedni rušilci so potopili dve sovražnikovi podmornici, »Narval« in »Regu-lus«, o kateri izgubi je te dni poročala angleška ad-miraliteta.
Italijansko poročilo o torpedlranju angleške nosilke letal
Neko italijansko letalsko oporišče, 10. jan. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani piše: Danes med 12.30 in 13 se je neko italijansko letalo torpedovka srečalo v sicllskem prelivu s skupino sovražnikovih ladij. Kljub močnemu odporu protiletalske artilerije in napadu letal, ki so vzletela s sovražne nosilke letal, katera je bila v sestavu sovražnikove eskadre, se je našemu letalu posrečilo zavzeli ugoden položaj in Izstreliti torpe-do na nosilko lelal, ki je bila zadela na sredo. Steber dima je potrdil uspeh tega napada. Za časa ogledniških polelov naših letal po izvedenem bombardiranju, je bilo ugotovljeno, da je nosilka letni hudo poškodovana. Z nje se »e vedno dviga dim. Ladja počasi plove dalje, druge ladje li tč eskadre pa so jo tapustile.
(Glej o tem ludi poročilo angleške admlrali-tefe.)
Položaj maršala Grazianijft
Kairo, 10. januarja. AA. Reuter: Uradno poročilo angleškega vrhovnega poveljstva pravi, da položaj maršala Grazianija ni zavidanja vreden, ker so angleške čete obkolile Tobruk. Ta glavna italijanska trdnjava v Vzhodni Libiji po svojem položaju spominja na položaj, v katerem je bila Bar-dija. O razvoju dogodkov pri Tobruku ni mogoče objavljati nobenih podrobnosti, ker je to tajnost angleških armad, za katere se ve, da svoje napredovanje proti zahodu ugodno nadaljujejo.
14 fašističnih pokrajinskih voditeljev odstavljenih
Bern, 10. jan, t. AFI: Štirinajst pokrajinskih' voditeljev fašistične stranke je bilo te dni, kakor poročajo švicarski listi, odstavljenih ln poslanih na druge službe. Na njihova mesta so bili takoj imenovani novi voditelji, ki so dobili posebna navodila za svoje delovanje.
Italijanski vojni cilji
Rim, 10 jan. Z ozirom na izjavo Duffa Cooperja, da Italija in italijanska vojska nimata nobenega vojnega cilja, češ da op vesta, zakaj se borita, izjavljajo italijanski politični krogi, da je pač anglo* ški ministrski predsednik sam v parlamentu izjavil, da vojnih ciljev Anglje ne more in noče povedati, Italija pa dobro ve, zakaj se bori. Njeni vojni cilji so od vsega začetka sledeči:
1.	Svobodni vhod in izhod Iz Sredozemskega morja, ne da bi bilo to odvisno od Velika Britanije.
2.	Uresničenje zahtev Italije, katerih ni iznaiel fašizem, ampak jih 2e zdavnaj postavlja zgodovina.
3.	Ce se te zahteve izpolnijo, bo italijanski živ-Ijenski prostor tolik, da bo proletarska in lašistična Italija zmožna gospodarske organizacija, ki bo dvignila življenjsko raven italijanskega naroda ia zajamčila njegovo gospodarsko neodvisnost.
Za te vojne cilje se bo italijansko ljudstvo oA slej borilo še z večjo odločnostjo in neuklonlji-vostjo.
„Zedin;ene države severne Amerike so orožarna napadenih demokratičnih držav"
Izjava Rooseveltovega tajnika o novem zakonu, ki bo Rooseveltu dal neomejeno oblast, da posoja ameriško orožje
Washinglon, 10. januarja, t. Associated Press. V zvezi z zakonom, ki ga je predsednik Hoosevelt danes predložil ameriškemu kongresu in v katerem zahteva polnomočna pooblastila, da sme tujim državam posojati ameriško orožje, je Rooseveltov osebni tajnik E a r 1 y sprejel časnikarje in jim sporočil,
da je bil zakon danes predložen senatu in zboru poslancev. Koosevelt želi s tem zakonom dobiti priznanje za načelo, da morajo v sedanji vojni nasilja proti demokratičnim svoboščinam »Združene države Severne Amerike postati orožarna za vse napadene demokratične narode«. Predsednik želi dobiti pooblastila, ki ne bodo vezana na nobene pogoje in ki mu bodo dajala pravico, da po lastni razsodnosti posoja ameriško orožje kolikor hoče in komur hoče. Zakon, ki leži pred kongresom, tudi ne vsebuje nobenih številčnih ugotovitev, z edino izjemo, da bo kongres v naprej določil in odobril način, kako bodo tuje države od Amerike izposojeno orožje vrnile, odnosno zanj dale odškodnino, če je bilo porabljeno tako, da ni.več za rabo.
Besedilo zakona
o ameriški pomoči »vsem državam, katerih varnost je važna za varnost Amerike«
Zakon, ki je bil predložen kongresu, ima v glavnem naslednjo vsebino:
1.	Zakon daje Ronscvcltu polnomočje, da po svoji lastni presoji, kadar misli, da je to v prid narodni obrambi, daje naročila orožarnam in ladjedelnicam n? ameriškem ozemlju za nabavo orožja zn katero koli državo, katere obrambo hi predsednik smatral kot nujno za varnost Združenih držav SA.
2.	Zakon pooblašča Roosevelta, da svobodno »prodaja, izmenjava, prenaša lastninsko pravico, oddaja, daje v najem, posoja ali kakorkoli drugače razpolaga z vsakokaterim ameriškim orožjem v prid katerekoli države v gornjem smislu.«
3.	Zakon nadalje daje Rooseveltu polno svobodo, da »preizkuša, pregleduje, popravlja, izpopolnjuje. obnavlja ali kakorkoli drugače napravi uporabljivo vsako orožje, ki bi ga katera koli država v gornjem smislu Ameriki v ta namen dostavila.«
4.	Rooscvelt dobiva pravico, da kateri koli vladi držav v gornjem smislu sporoči vsa obvestila o ameriškem orožju, ki bo uporabljeno po navodilih pod čl. 2.
5.	Zadnji člen pooblašča predsednika, da sme vsako orožje, ki spada v okvir tega zakona, brez nadaljnjega izvažati v tisto državo.
Uradni tolmači pristavljajo, da je zakon tako širokopotezen, da daje na primer Angliji možnost, da si pusti svoje vojne ladje popravljati v ameriških ladjedelnicah in da se sme odslej mirno posluževati vseh ameriških jiomorskih in letalskih oporišč, ki spadajo vsa pod pravni pojem »orožja«, da tamkaj popravljajo njeno orožje, kakor tudi orožje vsake države, o kateri je predsednik prepričan, da je njena varnost pomembna za varnost Amerike.
V	kongresu je bilo med debato povedano, da bodo v Ameriki proizvajali samo takšno orožje, ki ga ujjorabljajo tudi v Ameriki sami. Potemtakem bo odslej orožje isto za Ameriko, isto za Anglijo, isto za Grčijo, 'sto za Kitajsko, isto za vsako državo, ki jo bodo Združene države hotele podpreti.
Letos za 10 milijard dolarjev
Washington, 10. jan. AA. Štefani. Predsednik Koosevelt je konferiral v Beli hiši s šefi vladne večine obeh zbornic o načrtu o pomoči Angliji, ki naj se predloži kongresu. Po pisanju listov daje ta zakonski predlog prezidentu neomejeno oblast glede posojanja letal, topov, tankov in drugega modernega vojnega materiala Angliji. Izdatki za ta material, ki pojdejo na račun državne blagajne USA, bodo znašali najmanj dve. največ pa deset milijard dolarjev (800 milijard din) za letošnje leto. Listi pripominjajo, da ta izdatek ne bo preveč obremenil ameri.škega proračuna, ker bo Anglija razpolagala z zadostnimi zneski dolarjev, da bo plačala naročila v teku letošnjega leta.
Rooseveltov odposlanec v Londonu ne dvomi o tem, kdo bo zmagal
London, 10. jan. t. Associated Press. Rooseveltov posebni odposlanec Hopkins, ki je prišel v London, je že imel daljše razgovore s člani angleške vlade, nakar je sprejel časnikarje, ki jim je med drugim izjavil:
Imel sem daljše razgovore z zunanjim ministrom Edenom in novim angleškim poslanikom v Ameriki lordom Halifaxom. Pri Churchillu sem bil na kosilu Razgovori so trajali 00 minut dalje, kot so bili zamišljeni.
V	London sem prišel kot čisto osebni zastopnik predsednika Roosevelta. do se sestanem s Churchillom in z drugimi člani vlade. Namen mojega prihoda je, da se s temi osebnostmi ustmeno rnzgovorim o raznih za obe naši državi zelo perečih vprašanjih. Ostal bom v Angliji tako dolgo, da razčistimo vsa vprašanja. Toda vsekakor ne bom odpotoval pred dvema tednoma in ne ostanem dalje kot štiri tedne.
Na vprašanje časnikarjev, če ima kakšen po-
jem o tem, kdo bo v sedanji vojni zmagal,
je Hopkins odgovoril:
linain točne pojme, prav gotovo jih imam. Glede izida vojne nimam nobenih dvomov. Ameriška proizvodnja orožja bo dosegla svoj višek proti koncu tega leta in bo v največjem razmahu v začetku 1. 1942. Proizvajali bomo orožje, ki ga bomo skupno uporabljali vsi, mi v Ameriki, Angleži, Grki in Kitajci ter vsaka druga demokratična država, ki bi bila napudena.
Na vprašanje, če bo obiskal tudi še kakšno drugo državo v Evropi, je Hopkins odgovoril, da ne. Prišel da je samo v Anglijo. Toda po Angliji namerava potovati, da se na lastne oči prepriča o nekaterih važnih stvareh. Dejal je tudi, da je snoči doživel prvi letalski alarm v življenju. Nemški letalski napad na London je pri njem povzročil
zanimive občutke. Zelo važno je bilo, da je imel priložnost sam videti, kaj so bliskoviti napadi.
Na koncu je Hopkins izjavil, naj Angleži mirno zaupajo v Rooseveltovo najboljšo voljo in v Rooseveltovo neporušljivo zdravje, v njegov neuklonljivi duh in njegovo neomajno odločnost. Lord llalifax bo pomenil velikansko pridobitev za odaošajo med Ameriko in Anglijo.
»Skupna fronta trozveze In Sov-jetov proti Rooseveltu«
Bukarešta, 10. januarja. AA. Štefani. List »CuventuU je od svojega berlinskega dopisnika s posredovanjem neke ugledne nemške politične osebnosti prejel obvestilo, da vlada med državami trozveze, in med Sovjetsko Rusijo popolna vzajemnost proti napadom in proti načrtom demokracije. List dalje pravi, da je omenjena nemška ugledna osebnost izjavila, da bo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo kmalu sklenjen gospodarski sporazum, ki bo širši od tistega, ki je sedaj v veljavi, in ki bo v sebi obsegnl tudi razširjenje političnega sodelovanja. Rooseveltov načrt da bo naletel torej na skupno fronto držav trozveze in Sovjetske Rusije.
Prijateljstvo Nemčije in Sovjetov
Nova trgovska pogodba »potrdilo tega prijateljstva« pišejo moskovski listi
Moskva, 10. jan. t. Reuter. Danes je bil tukaj podpisan nemško-sovjetski gospodarski sporazum, ki v mnogočem razširja ploskev in obseg gospodarskega sodelovanja med obema državama, ki se je začelo že v pogodbi v avgustu 1930. Pogodba ureja blagovni promet med Nemčijo in Sovjetsko Ilusijo do avgusta prihodnjega leta. Dobave iz Sovjetske Rusije daleč presegajo dobave, ki jih je Sovjetska
Rusija pošiljala lansko leto. Nemčija bo dobivala iz dežele Sovjetov še več surovega petroleja, razne surovine, živežne pridelke, Nemčija pa bo Sovje-tom pošiljala industrijsko robo. Sovjetski listi pišejo, da so s to pogodbo zelo zadovoljni in da je ponovno potrdila prijateljsko sodelovanje mod obema državama.
2ena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere
Letalski boji med Nemčijo in Anglijo so spet oživeli
Napadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 10. januarja. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
V teku včerajšnjega dne so nemška letala izvedla zasilne oglede nao Anglijo vse do severne Škotske. Preteklo noč so velike formacije bombnikov z uspehom napadle mnogo voj-n;h ciljev v Srednji in Južni Angliji, posebno v Manchestru, Londonu in Liverpoolu.
Preteklo noč je sovražnik izvedel letalske napade na razna mesta v Zahodni Nemčiji. Razen nekaj civilnih poslopij je poškodoval tudi samostan Betlehem pri Kiilnu ter uničil katoliški dom v Diisseldorfu. Vojaških in industrijskih ciljev sovražnik ni zadel. 20 ljudi je ubitih, ranjenih je pa nekaj civilistov, ki so bili vsi zunaj zaklonišč. Eno sovražnikovo letalo smo zbili, drugo so pa sestrelile naše protiletalske baterije.
»Pred napadom na Anglijo« poročajo na Nizozemskem
Koper.hagen, 10. jan. b. »National Tidcndc«
priobčujejo daljši članek svojega berlinskega poročevalca pod naslovom: Nemčija se pripravlja za odločilen udarec proti Angliji. V tem članku poročevalec trdi, da se v Berlinu dobi vtis, da je vojna prišla v odločilno razvojno dobo in da se približuje kraj. Sedanje velike priprave nemškega letalstva, vojne mo.-narice in kopnene vojske potrjujejo, da bo odločitev padla na zahodu, a ne na vzhodu, kakor se je prej mislilo. Na vsak korak se čuti ozračje, kot je vladalo prejšnjo zimo pred napadom na Nizozemsko, Belgijo in pred porazom Francije. Vsi se vprašujejo, kakor so se spraševali lanske zime, kdaj bo sledil udarec proti Angliji.
Tudi danski časopisi prinašajo v svojih poročilih iz Berlina podobne vesti o nemških pripravah velikega obsega.
Angleška poročila
t, Reuter.
Letalsko
London. 10. januarja ministrstvo poroča:
V pretekli noči so sovražna letala izvedla obsežne napade na razne kraje Anglije. Bombe so padle na ozemlja, ki so daleč drug od drugega oddaljena. Med drugim tudi na Wal-les (Bristol) in na naselja v dolini reke Mer-sey (Liverpool), ter na mesta v severozahodni Angliji. Mnogo hiš je bilo porušenih, izbruhnilo je tudi več požarov, število človeških žrtev je nizko.	_ ...
Reuterjev zasebni dopisnik javlja, da so bili napadi po treh dneh mirovanja spet precej hudi in so trajali po več ur. Tudi London sam je bil deležen bombarniranja, toda resne škode ni bilo v mestu Tudi človeških žrtev ne. Nemška letala so tudi tokrat najprej metala zažigalne bombe, ki jih nemška taktika zadnje čase z veliko priljubljenostjo vjiorablja. Toda gasilska služba je bila požarom hitro kos. Eno letalo je bilo sestreljeno.
Angleške letalske šole
London, tO. januarja, t. Associated Press Odziv na oklic letalskega ministra Sinclaira, da bodo pozvani v letalske šole vsi sposobni
Vojna Siam - Indokfna
Bangkok, 10. jan. Afi. Siamska letala so bombardirala indokitajsko prestolico Saigon. nadalje mesti Dalat in Pononipenh v odgovor na francosko bombardiranje siamskega glavnega mesta Bangkoka.	. , , .
Šanghaj, 10. januarja. DNB. Po novicah, ki so prispele iz Saigona, se obmejne bitke med čliamom in Indokino nadaljujejo in so v zadnjih dneh zavzele večji obseg. Bitke se na severu raztezajo do pokrajine Cambodge. Zlasti hudi so boji ob cesti Poipet-Sisofnn. kjer so siamski letalski oddelki, ki so šteli 30 letal, napadali izredno ostro. Indokitajski vojaški krogi pa zanikajo, da bi se bile njihove čete zaradi pritiska tailand-skih edinic umaknile za 30 km v notranjost državo. Indokinsko letalstvo je izvedlo obsežne protinapade. Francoske pristojne osebnosti v Ha-noju izjavljajo, da »e indokitajsko postopanje pro-
ti Tailandu mora razlagati kot jx»vračilo in dodajajo, da bo vse to delovanje takoj ustavljeno, brž ko bo Tailand pokazal voljo za miroljubno ureditev vseh spornih vprašanj.
Šanghaj, 10. januarja. AA. DNB. Iz Hanoja poročajo, da francoske indokitajske oblasti pri znava jo, da so se indokitajske čete morale umakniti na postojanke 50 km od meje pri Sisofonu. Tam čakajo na ojačenja, ki so že na poti. Francoska indokitajska letala so bombardi rala Sakonlapon in pretrgala železniško zvezo med Ugunom in Bangkokom.
Nonkai na siamsko-indokit. meji, 10. jan. t. AFI. Na mnogih delih meje trajajo srditi boji dalje. Mesto je bilo bombardirano in je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Na vsej meji se po naročilu siamskega vojn. ministrstva gradijo strelski jarki.
fantje med 16 in 18 letom starosti, je sijajen. Poveljnik tega zbora, ki bo zbral nekako okrog 700.000 fantov v letalskih šolah, Chanier, je izjavil, da potrebuje za London 72 eskadrskih skupin, vsaka po 100 oo 200 fantov. Za industrijo v Lnncashireu potrebuje 100 takšnih eskadrskih skupin. Fantje prihajajo z navdušenjem v jiolnein številu. Dobili bodo sinje modre uniforme.
Napadi na Nemčijo
London, 10. januarja, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
V pretekli noči so skupine angleških bombnikov napadle važne vojaške cilje v zahodnem delu Nemčije. Podrobnostno poročilo bo še objavljeno.
Ameriški dopisniki »Associated Press« in »United Press« jioročajo, da so angleški bombniki »nočno noč v glavnem napadli industrijska področja na zahodu Nemčije, to se pravi v Portirju. Ameriškfi »lopisniki pristavljajo, da. nemška službena mesta zanikajo, da bi bil napad uspešen, ker da so nemški protiletalski topovi v mesečni noči razločno videli sovražnika in ga zavrnili.
London, 10. januarja, t. Reuter. Ponrob-nostno i>oročilo letalskega ministrstva o ponoč-nem napudu na nemške cilje pravi:
Naši bombniki so snoči napadli tovarne težke industrije v Essenu, petrolejske čistilne tovarne (rafinerije) v Gelsenkirchenu, pristanišča Ruhrort, Duisburg in Diisseldorf ter številne kraje v Porurju. Piloti so opazili številne eksplozije v tovarnah, pri visokih pečeh in plavžih. Nadaljne skupine so bombardirale petrolejske tanke v Rotterdamu, pristanišče v Flushingti (Vliessingen), Calais, Dunkerrjue. Tretja skupina je l>ombardirala Brest, četrta pa Egersund, kjer je uničen veliki železniški most. Dve letali se nista vrnili.
1-ELEKTRONSKI SUPEIt SPREJEMNIH
OPION
RADIOi 1 5 O
RIDI0 d.z o.z- LJUBLJANA, MlklofKeva cesta T RADIOV AL. LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC, CELJE, Mlklollteva ulica tt2 L LUilCKV. MARIBOR. Korolka cesta Ite«. 11
General Weygand muslimanom
Vichy, 10. jan. t. Afi. General Weygand, poveljnik francoskih čet v Afriki, je imel snoči go-ror v radiu, namenjen muslimanom. General se je musljnianom zahvalil za zvestobo, ki so jo izkazali francoski zastavi in ki jo izkazujejo Franciji posredno po osebi maroškeca sultana, ki je slovesno izjavil, da muslimani Maroka Francije ne bodo zapustili. General Weyuand je zaključil: »Imamo polno zaupanje v bodočnost, toda vemo, da jo moramo sami pumagati ustvariti.«
Pomanjkanje...
Bern, 10. jan. t. AFI. List »Vendemiaire« objavlja članek Georgea llicouixa da je zadostovalo 8 mesecev neprevidnega lenarenja in en mesec junaštva, da je bil bogati francoski narod v tej moderni vojni vržen v največje siromaštvo. Treba bo velikanskega najKira, prostovoljnega sodelovanja vseh, da se bo Francija spet začela dvigati iz razvalin. Razgled po Franciji je strašen.
V »Potit Journal« piše bivši desničarski voditelj »Ognjenil križev«, De la Roque, da se bo treba navaditi na režim beraštva. Vsak bo moral sprejeti duha siromaštva. Vstajenje ne bo mogoče, ako vsak prostovoljno ne da vse, kar ima, ra razpolagi državi, da bo mogla oskrbeti narod z najnujnejšim. Če pomislimo, da danes mož in žena, ki oba zaslužita, skupno zaslužita samo 700 frankov (600 din) na mesec in morata iz tega preživljati svojo družino, je to nekaj strašnega v sorazmerju s tem, kako je Francija živela nekdaj. Pomanjkanje, na to besedo, ki je Franooz ni po-mal, se bo moral francoski narod navaditi. Lažje jo bo prenašal, če bo imel zavest, da ca občutijo vsi enako, nosijo vsi z enakim upanjem na bolj-fo bodočnost.
ffJugovzhod - viharni kot Sredozemlja
trdijo budimpeštanski časopisi
fi
Budimpešta, 10. jan. t. Associated Press: Madžarski listi se zadnje dni mnogo pečajo s jx>-ložajem na jugovzhodu Evrope, ki ga list »Pesti Hirlap« imenuje: »Viharni kot Sredozemskega morja«. Madžarski listi pravijo, da se na južnovzhodnem prostoru pripravlja nekaj velikega, le da nihče ne ve, kaj in kje, ter da smo pred velikimi dogodki na tem prostoru. Madžarski listi prinašajo mnogo o politiki Turčije, ki da bo pri teh prihodnjih dogodkih igrala veliko vlogo in katere obnašanje da je zelo važno pri razvozljanju sedaj nastajajočega jwlo-žaja.
Spremembe v Bolgariji?
Berlin, 10. dec. Press Association: Nemški listi menijo, da znajo politične zadeve v Bolgariji v kratkem dozoreti tako daleč, da bodo morda spremembe v vladajočem osebju neizbežne. V tej zvezi se v nekaterih nemških krogih imenuje sedanji kmetijski minister Bagrjanov, ki je nedavno obiskal Nemčijo in Italijo, kjer je bil fxi-vsodi sprejet z velikimi ljubeznjivostmi in ki velja za najbolj gorečega prijatelja fašizma in narodnega socializma.
Jutri bo govoril Filov
Sofija, 10. jan. TCP. Prihodnjo nedeljo bo predsednik vlade dr. Filov imel govor, ki ga pričakujejo z velikim zanimanjem. Posebno zanimanje vlada za govor predsednika vlade, ker bo povedal o perečih vprašanjih iz zunanje in notranje politike.
Italijansko-bolgarska trgovina
Sofija, 10. jan. TCP. »Zora« poroča, da so bolgarsko-ilalijanska pogajanja uspešno zaključena. Po novi trgovinski pogodbi med obema državama se bo trgovinska izmenjava med Italijo in Bolgarijo potrojiln. Bolgarska bo izvažala v Italijo v glavnem laneno seme, žitarice in druge poljske pridelke. Izvoz bo znašal za eno milijardo levov. Italija pa bo uvažala v Rolgarijo volno, stroje, kemične izdelke in polizdelke.
Posveti v Moskvi
Moskva, 10. dec. t. Reuter. Sovjetska vlada je poklicala na posvet v Moskvo vse svoje diploma-ti?no zastopnike po balkanskih državah, in sicer
poslanike v Romuniji, Jugoslaviji. Bolgariji, Grčiji in Turčiji. Posvet bo tikal položaja na jugovzhodu Evrope.
Romunija ni dobila ultimata od Sovjetov — zaradi ustja Donave
Moskva, 10. jan. t. TASS. Službeno zavračajo inozemska poročila, da je sovjetska vlada poslala Romuniji ultimativno zahtevo, naj ji izroči vse ustje reke Donavo, kot neosnovana in popolnoma izmišljena. Sovjetska vlada takšnih zahtev romunski vladi ni dostavila.
Cincar-Markovič
obišče Budimpešto v februarju
Budimpešta. 10. jan. TCP. Obisk jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča v Budimpešti, ki je bil predviden za mesec januar, je odložen. Najbrže bo dr. Cincar Markovič obiskal Budimpešto v prvi polovici februarja. Obisk je bil preložen zaradi bolezni grofa Csakyja, ki se nahaja še vedno na kliniki
Iz Romunije
Govorice, ki jih vlada zanika
Bukarešta, 10. januarja: Propagandni minister je priobčil v poluradnem listu »Buna Vestire« članek, ki pravi: Zadnje čase je naša država deležna posebne pozornosti Angležev, ki širijo fantastične glasove o Romuniji. Naj navedemo samo en primer! En in isti dan je Reuter poročal iz več evropskih prestolnic: 1. da se je izvršil poskus atentata na generala Antonesca; 2. da so v Romuniji nastali hudi spopadi med skupinami Železne garde in da je mnogo ljudi ubitih; 3. da se še zmerom dogaja sabotaža in teror; 4. da so v Romunijo prišle nove nemške čete. da narede red; 5. da so odnosi do Sovjetske Rusije dospeli v kritično stanje, kar naj bi dokazoval odpoklic poslanika v Moskvi in * Bukarešti. Vse to se more smatrati kot načrtna akcija golih izmišljotin. Reuter neprestano širi takšne fantastične novice. Ce bi morali demanti-rati vse takšne laži, bi izgubljali dragocen čas, toda legionarsko gibanje se nima namena zanimati za takšne reči.
Nino Matica
telefon 22-41
Predstave ob 16., 19. in 21. url
Prinašamo triumfalno vlogo
PADLE WES5ELY
v njenem najboljšem filmu
Njeno žiuljenje
Pretresljiva, ganljiva povest mlade deklice, gostilničarske hčere, ki ljubi barona in svoji nesebični ljubezni žrtvuje vse , . . Po dolgih letih nepopisnega trpljenja in žrtev končno dobi ljubljenega moža, svojemu otroku dobrega očeta . . . Igralsko na zavidni višini in režijsko dovršen film bo vsakomu ostal dolgo v spominu!
(jjOApo-daMtvjo
Zvišanje cen električnemu toku
Splošno naraščanje cen ni moglo ostali dolgo časa brez vpliva tudi na cene električnega toka, ki so v naši banovini izredno važen faktor ne samo za posameznike kot potrošnike, temveč tudi kot važen del produkcijskih stroškov na splošno. t"'e vpoštovarno, da je že lota 1939 znašala poraba električnega loka na 1 prebivalca v naši banovini 284 kilovatnih ur, potem vidimo pomen elektrike za vse naše gospodarstvo.
Tudi pri elektrarnah so se elementi kalkulacije v zadnjih mesecih občutno izpretnenili. Naj navedemo samo najznačilnejše izpremembe:
Material, ki ga elektrarne potrebujejo za svoje obratovanje, se je podražil, pa tudi materija!, ki ga potrebujejo za vzdrževanje svojih naprav. Cene golih bakrenih žic so narasle za okoli 100%, za električne prevodnike 00—80%, zemeljski kabli za 250—300%. Za potrebni les morajo elektrarn« plačevati 15—45% višje cene kol pred vojno, cene števcev so narasle za 80%, elektromotorjev pa skoraj 100%. Tudi podražitev pogonskih sredstev (premog, nafta) je imela svoje posledice, v kolikor se teh pogonskih sredstev elektrarne poslužujejo. Nadalje so narasle tudi mezde delavstva za 40—50%. ker se opaža pomanjkanje zadostnega števila strokovno kvalificiranih delavcev. Nekaj so se zvišale tudi plače urndništva.
Elektrarne v Sloveniji so delj časa čakale z zvišanjem cen električnega loka. vendar pa je naraščajoča draginja sedaj tudi za njih prinesla potrebo zvišati ceno električnega toka Odsek elek-Iraren pri /.druženju elektrotehničnih obrti v naši banovini jo že meseca decembra sklenil, da naj elektrarne zvišajo cene električnega toka, vendar naj se to zvišanje giblje v mejah, ki so danes s produkcijskimi pogoji elektraren. Slično je postopal tudi odsek elektraren pri Zvezi induslrijcev.
Za splošno merilo je bil vzet odstotek 25—45%, vendar je mnogo elektraren zvišalo svoje cene pod to mejo. Nj splošno so zvišanja cen prišla s 1. januarjem bfos.
Po naših informacijah so glavni producenti električnega loka, ki oddajajo tok tretjim, s 1. januarjem 1941 zvišali cene lakole: Kranjske deželne elektrarne 15%, Elektrarna Fala, d. d. v Mariboru, za 25%. Elektrarna Majdič, Kranj, 15%, Elektrarna Škofja Loka in okolica, d. d., za 20% itd.
V svrho primerjave navajamo še nekatera zvišanja četi električnega loka, ki so nastopila v ostalih predelih države še pred 1. januarjem letos, torej še pred povišanjem cene električnega toka v Sloveniji. Zagreb je zvišal ceno električnega toka s 1. novembrom 1040 za 15—25%, Novi Sad za 20—25%, Sarajevo s I. septembrom 1940 za 10 do 20%, Subotica s 1. novembrom 1940 za 10 do 20%, Osijek s IS. oktobrom 1940 za 20%, Split s 1. junijem 1940 za 5—15% itd. Pričakovati pa je še nadaljnje zvišanje v nekalerih mestih, neka zvišanja so bila nted tem tudi že napoved a.
Pravilno je, da se ne zvišujejo tudi cene električnega toka v preveliki meri. ker bi to jx>menilo na splošno znatno zvišanje življenjskih stroškov, še bolj pa produkcijskih stroškov in s tem tudi izvor nadaljnje podražitve zaradi jiovečanja produkcijskih stroškov. Zavrli pa bi s tem tudi elektrifikacijo naše dežele, katero smatramo za nujno potrebno.
Cena električnega loka bo v Sloveniji kljub zadnjemu zvišanju še vedno nižja kot v ostalih pokrajinah naše države, ker so pač produkcijski pogoji zaradi obilice vodnih sil, ki jih imamo na razpolago, ugodnejši kot v drugih predelih naše države.
Hrvatska gospodarska vprašanja
V torek je bila v Zagrebu seja medzbor-ničnega odbora, v katerem so zastopane vse hrvatske gospodarske zbornice. Na tej seji je bil sprejet pravilnik za delo lega odbora, nadalje so razpravijuli o skupnem glasilu vseh hrvatskih gospodarskih zbornic. Zaradi nezadostnih materialnih sredstev pa ni prišlo do konca v tej debati. Nadalje so hrvatske gospo-rlarske zbornice sklenile zahtevati tudi za leto 1940 jiodaljšanje prcr.pisane pridobnine. Veliko debate jc bilo o problemu cen ter o prehrani sploh. Hrvatske zliornice zahtevajo, da se prodaja na drobno dovoli na temelju dnevne tržne cene, ki bi omogočala rešitev gospodarstva, nadalje smatrajo, da bi bilo potrebno poenostaviti prijavljanje zalog. Zbornice so /n to. da se občinam prepusti dobava blaga, dočim bi prodajo blaga. odn. razdelitev izvrševale trgovine. Inthistri jci so za to. da naj legalna trgo-\ina -e nadalje oskrbuje industrijsko delavstvo. Ukrepi za povečanje državnega vpliva v gospodarstvu naj bi sc zmanjšuli na najmanjšo možno mero.
Glede gospodarske zakonodaje je mnenje hrvatskih gospodarstvenikov, tla bi se naj v bodoče vsi gospodarski zakoni in naredbe. vpo-števajoč opravičene želje gos|x>darstva banovine Hrvatske, uveljavljali po baltski oblasti istočasno kot za ostalo področje države v s|>o-razumu z meror.ajniini faktorji in 10 istovetno za vso državo. Glede uvozno-izvoznih central so mnenja, da naj se brigajo za to. za kar so sposobne. dočim naj sani uvoz, izvoz, razdelitev opravljajo še nadalje ljudje, ki imajo za to največ izkušenj, poslovnih zvez in sjiosob-nosti.
Končno so govorili še o novem davku na zemljišča. V komisije za določanje cen zemljišč naj |>ridcjo tudi gosjiodarslvciiiki, cenitev pn naj se ne vrši po prometni vrednosti, temveč
po čisti katastralni vrednosti.
*
Pomanjkanje monopolskili predmetov. M0110-polska uprava ima to ugodnost in prednost, da jc odjem njenih predmetov vedno zagotovljen, ker drugi teh predmetov sploh ne smejo prodajati, a kljub temu se večkrat občuti pomanjkanje kakega iiionojx)lskega predmeta. Primanjkovalo je že petroleja, |x>tein je nastopilo pomanjkanje vseh vrst soli, v zadnjem času pa se je občutilo pomanjkanje vžigalic in nekaterih tobačnih izdelkov. Iz |iro-meta so izginile nekatere vrsle cigaret. Kot vzrok pomanjkanja so že večkrat navajali, da si potrošniki doma kopičijo velike zaloge. Pri nekaterih monopolskih predmetih bi se morda dalo o lem govoriti, ne bo pa to držalo pri tobaku, ki bi se doma prehitro pokvaril. Vzroki morajo biti nekje drugje in monopolska uprava bi morala preskrbeti, da bi bili vsi njeni predmeti povsod v zadostnih količinah na razpolago.
Ljubljana — svobodno tržišče:
London I funt......215.90- 219.10
\ew vork 100 dolarjev , . . 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov .... 1271.10—1281.10 Zagreb — zasebni kliring:
Solun KM) drahem ...... 58.65—39.53
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem . . . ,	38.63—59.35
Stockholm 100 kron , . . , 1.302.69—1.319.69
Curih. Relgrari' 10, Pariz 8.70, London 16.13, Newyork 431, Bruselj 69 (nom.), Milan 21.75, Madrid 40, Amsterdam 229 (nom.), Berlin 172.30 (reg. marke 53.50, trg. marke 34,23), Stockholm 102.73, Oslo 98.50 (nom.), Kopenha-gen 83.30 (nom.), Sofija 423, Lizbona 17.24. Budimpešta 83, Atene 3.00, Carigrad 3.573, Bukarešta 2.13, llelsingfors 8.73, Buenos-Aires 101.73.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 462 —464 v Zagrebu 464 —465 v Belgradu 466.50 denar
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 100—102, agrarji 53—33, vojna škoda promptna 462—464, begluške obveznice 83.30 do 84.30, dalm. agrarji 77—78, 8% Blerovo |>osojilo 10+—106, 7% Blerovo j>osojilo 96—99, 7% posojilo Drž. hip. banke 103—105. 7% stab. posojilo 95—97. — Delnice: Narodna banka 7.000—7.200 Trlioveljska 335—363, Kranjska industrijska družba 14-2 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invesi. posojilo 99 denar, agrarji 53 blago, vojna škoda proinptna 464—463 (464), begluške obveznice 83 blago, dalm. agrarji 79 blago, 6% šumske obveznice 79 blago, 4% severni agrarji 33—53, 8% Blerovo posojilo 106 denar, 7% Blerovo posojilo 96 .denar, 7% posojilo Drž. lup. banke 105 denar. — Delnice: Narodna banka 7.100 denar, Trboveljska 360—363 (360).
Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko jv>-sojilo 100.30 denar, vojna škoda |)romptiia 466.50 denar (466.50), begluške obveznice 83.50 denar, dalm. agrarji 79,50—80 (78.30, 79.50), 6% šumske obveznice 77,23 denar, 4% severni agrarji 54 denar. — Delnice: Narodna banka 7.0IK) denar (7.030), Priv. agrarna banka 210 oo 212 (210).
žitni trg
Novi Sad. Fižol barki in sremski beli brez vreCe 2% kasa duplikat 520—330. Ostalo nespremenjeno.
Sombor. Pšenica maksimirane cene. — Oves: bački, sremski in slavonski 325—330. — Rž: nesjiremenjena. — Ječmen: bačka okol. Sombor in sremski 64—63 kg 380—385. — Koruza, moka in otrobi maksimirane cene. — Fižol bački beli brez vreče 2% 510—520. — Ostalo nespremenjeno. — Promet majhen.
Ukinitev nekaterih vlakov v Sloveniji
Borze
Dne 10. januarju 1941.
Denar
ftmeriškl dolar 55.--Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3.671.938 din, na belgrajski 6 milij. din, od tega 8.700 mark po starem tečaju, 75H.OOO drahem, 124.630 šv. frankov, 8.807 dolarjev in 1.630 š vet.sk i h kron. V efektivih je bilo jiro-meta na belgrajski lHirzi 682.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt ...... 174.57— 177.77
Newyork 100 dolarjev , . . 4423.00-4485.00 Ženeva 100 frankov . . . , 1028.64-1038.64 Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark .....1772.00 1792.00
Solun 100 drahem , . > . > 39,— den —.—
Po odredbi generalne direkcije bodo zaradi pomanjkanja pogonskega materiala od 15. januarja 1941 začasno ukinjeni naslednji vlaki:
1.	na progi Zagreb—Ljubljana brza vlaka št. 3 in 4 z odhodom iz Ljubljane ob 9.20 in prihodom v Zagreb ob 12.00 ter z odhodom iz Zagreba ob 22.25 in prihodom v Ljubljano ob 1.12;
2.	na progi Zagreb—Zidani most brza vlaka št. 506 in 505 z odhodom iz Zagreba ob 12.40 in prihodom v Zidani most ob 14.03 ler z odhodom iz Zidanega mosta ob 15.57 in prihodom v Zagreb ob 17.15. Radi vzpostavitve zveze na dunajski brzi vlak proti Zagrebu se preloži vlak št. 619 od Zidanega mosla do Zagreba na kasneje iu bo odhajal iz Zidanega mosta ob 15.47 in prihajal v Zagreb ob 17.47.
3.	Na progi Ljubljana—Litija potniška vlaka št. 635 in 632 z odhodom iz Ljubljane ob 1245 in prihodom v Litijo ob 13.25 ter s povratkom iz Lilije, ob 14.28 in s prihodin v Ljubljano ob 15.10. Zato bo pa imel vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.30, postanek na vseh postajah in postajališčih od Ljubljane do Litije, kjer ga do sedaj ni imel.
4.	Na progi Ljubljana—Maribor potniški vlak št. 617/518 z odhodom iz Ljubljane ob 7.55 in prihodom v Maribor ob 11.43 ter na progi Maribor —Zalog potniški vlak št. 527/630 z odhodom iz Maribora ob 20.55, prihodom v Zidani most ob 23.10, odhodom iz Zidanega mosta ob 4.59 in prihodom v Zalog ob 6.20.
5.	Na progi Pragersko—Poljčane potniški vlak št. 533 z odhodom iz Pragerskega ob 13.40 in prihodom v Poljčane ob 13.47.
6.	Na progi Rogatec—Grobelno potniška vlaka št. 21 IS in 2119 z odhodom iz Rogatca ob 14.23 in prihodom v Grobelno ob 15.28 ler z odhodom iz Grobelnega ob 16.02 in prihodom v Rogatec ob 17.02.
7.	Na progi Slov. Bistrica—Slov. Bislrica mesto potniška vlaka št. 8338 in 8340 z odhodom iz Slov. Bistrice ob 11.12 in 13.42 ter prihodom v Slov. Bistrico mesto ob 11.25 in 13.55 ter v obratni smeri vlaka št. 8337 in 8339 z odhodom iz Slov. Bistrice mesto ob 10.42 in 13.12 ter s prihodom v Slov. Bistrico ob 10.55 in 13.25.
9.	Na progi Ljubljana—Kranj potniška vlaka št. 922 in 927 z odhodom iz Ljubljane ob 13.28 in prihodom v Kranj ob 14.1 S ter z odhodom iz Kranja ob 14.28 in prihodom v Ljubljano ob 15.15.
10.	Na progi Ljubljana—Jesenice potniška vlaka št. 912 in 925 z odhodom iz Ljubljane ob 8.00 in prihodom na Jesenice ob 10.07 ter s povratkom z Icsenic ob 16.10 in s prihodom v Ljubljano ob 17.51.
11.	Na progi Jesenice—Bistrica Boh. jez. potniški vlak št. 912 z odhodom z Jesenic ob 10.27 in prihodom v Bistrico Boh. jez. ob 11.16. Zalo pa vozi mesto njega na tej progi potniški vlak št. 920 z odhodom z Jesenic ob 7.56 in prihodom v Bistrico Boh. jez. ob 8.36. Ta vlak ima zvezo na vlak ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40.
12.	Na progi Jesenice—Rateče-Planica potniški vlak št. 8612 z odhodom z Jesenic ob 10.22 in prihodom v Rateče-Planico ob 11.13. Zato pa vozi mesto njega na tej progi potniški vlak št. 8620 z odhodom z Jesenic ob 8.09 in prihodom v Rateče-Planico ob 8.53. Tudi ta vlak ima zvezo na potniški vlak. ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40.
13.	Na progi Ljubljana—Kamnik potniška vlaka št. S414 in 8415 z odhodom iz Ljubljane oh 8.10 in prihodom v Kamnik mesto ob 9.03 ter z
odhodom iz Kamnika mesto ob 9.47 in prihodom v Ljubljano ob 10.4(1.
14.	Na progi Kranj—Tržič potniška vlaka št. 8512 in 8513 z odhodom iz Kranja ob 9.05 in prihodom v Tržič ob 9.34 ler z odhodom iz Tržiča ob 10.49 in prihodom v Kranj ob 11.15.
15.	Na progi Ormož—Murska Sobota potniška vlaka št. 8722 in 8713 z odhodom iz Ormoža ob 5.14 in prihodom v Mursko Soboto ob 7.33 ter z odhodom iz Murske Sobote ob 7.10 in prihodom v Ormož ob 9.03. Na progi Murska Sobota—Ljutomer potniška vlaka št. 8729 in 8720 z odhodom iz Murske Sobote ob 10.22, prihodom v Ljutomer ob 11.00 ter z odhodom iz Ljutomera ob 11.02 in prihodom v Mursko Soboto ob 11.39. Od istega dne dalje vozita na progi Murska Sobota—Ljutomer nova potniška vlaka št. 8713a in 8712a z odhodom iz Alurske Sobote ob 6.25 in prihodom v Ljutomer ob 7.01 ler z odhodom iz Ljutomera ob 7.11 in prihodom v Mursko Soboto ob 7.46.
16.	Na progi Murska Sobota—Hodoš mešani vlaki št. 8732, S734, 8733 in8735 z odhodi iz Murske Sobote ob 4.1S in 11.50 ter prihodi v Hodoš ob 5.34 in 13.09 in z odhodi iz Hodoša ob 5.48 in 13.24 ter s prihodi v Mursko Soboto ob 7.04 in 14.42. Zato pa vozita na tej progi nova vlaka št. S732a z odhodom iz Murske Sobote ob 3.45 in prihodom v Hodoš ob 4.58 ter z odhodom iz Hodoša ob 5.08 in prihodom v Mursko Soboto ob 6.20.
17.	Na progi Ljutomer— Gor. Radgona potniški vlaki št. 8822, 8824, S813 in 8827 z odhodi iz Ljutomera ob 6.10 in 16.20 in prihodi v Gor. Radgono ob 6.51 in 17.01 ler z odhodi iz Oor. Radgone ob 7.03 in 17.44 ler prihodi v Ljutomer ob 7.44 in 18.38.
18.	Na progi Celje—Veljenje potniška vlaka šl. 9120 in 9121 z odhodom iz Celja ob 19.05 in prihodom ob 20.13 ter z odhodom iz Velenja ob 20.33 in prihodom v Celje ob 21.45.
19.	Na progi Metlika—Črnomelj potniška vlaka št. 9220 in 9223 z odhodom iz Metlike ob 14.21 in prihodom v Črnomelj ob 14.43 ter z odhodom iz Črnomlja ob 15.01 in prihodom v Metliko ob 15.22.
20.	Na progi Karlovac—Novo mesto potniška vlaka št. 9224 in 9219 z odhodom iz Karlovca ob 19.10 in prihodom v Novo mesto ob 21.40 ter z odhodom iz Novega mesta ob 21.13 in prihodom v Karlovac ob 23.26.
21.	Na progi Sevnica—Tržišče—S(. Janž—'Trebnje u a Dol. potniška vlaka št. 9416/9712/9713/9416 in 9417 z odhodom iz Sevnice ob 10.55, iz Št. Jan-ža ob 11.13 in prihodom v Trebnje ob 12.20 ter z odhodom iz Trebnjega ob 16.30 in prihodom v Sevnico ob 17.56.
2. Na progi Sevnica—Zidani most vlak šl. 9432 z odhodom iz Sevnice ob S.28 in prihodom v Zidani most ob 8.52.
23. Na progi Novo meslo—Straža-Toplice mešana vlaka št. 9234 in 9535 z odhodom iz Novega mesta ob 7.46 in prihodom v Stražo-Toplice ob 8.03 ter z odhodom iz Straže-Toplice ob 8.13 in prihodom v Novo mesto ob 8.31.
Poltijnče občinstvo se opozarja, da se istočasno ukinejo direktni vozovi Ljubljana—Zagreb pri vlaku, ki odhaja iz Ljubljane oh 13.30 in v obratni smeri pri vlaku, ki odhaja iz Zagreba ob 8.55 in morajo potniki pri teh vlakih v Zidanem mostu prestopali. Direktni vlak za Zagreb, brez prestopanja v Zidanem mostu, odhaja iz Ljubljane ob 18.45 ter se vrača iz Zagreba ob 4.52.
ŠPORT
K. A. C.: Ilirija
Naša Ilirija vedno skrbi za dobre in kvalitetne športne sporede v Ljubljani. Zdaj je povabila znano moštvo celovškega K. A. C., da spet enkrat jiokaže njenim Igralcem in ljubljanskemu občinstvu vse vrline in znanje njihovega hokeja. Celov-čani so bili takorekoč tisti, ki so pričeli učili ili-rijanske fante hokeja na ledu. Pred štirimi leti je bil K. A. C zadnjič v Ljubljani. Od takrat so na|>redovali oni, še bolj pa naša Ilirija, ki dobiva vedno več laskavih povabil iz inozemstva. Kako bo sedaj, bomo videli v nedeljo popoldne ob 14.30 na drsališču ob Celovški cesti, Zato naj pride vsakdo nn tekmo!
Bližajo se veliki dnevi slovenskih smučarjev
I. Izlet slovenskih smučarjev v Celju v dneh 24., 25. in 26. januarja.
Vzporedno z rojstvom Slovensko zimsko športne zveze, se je pojavila tudi prepolrebna misel o nastopu vseh slovenskih smučarjev. S tem sklepom smo prvič v zgodovini smučarstva na naših tleh pristopili k uresničenju dolgoletnih želja slovenskih smučarjev, kako v najlepši in pojiol-nejši obliki prikazati stopnjo in moč slovenskega smučarstva kot narodnegt šjiorta.
Splošnega pregleda o sposobnosti in številčni moči vseh mladih slovenskih smučarjev nam niso mogle nuditi doslej klubske, medklubske in pod-zvezine puredilve in niti prireditve drugih mladinskih organizacij, ki se bavijo s smuškiin športom. Za nadaljnji razvoj smučarstva pri nas je potrebno dvigniti in organizirali vse slovenske smučarje od najmlajših do vrhnnskih, ne samo iz področja Gorenjske, Ljubljanske in Mariborske podzveze, ampak zbrali tudi mlade moči Dolenjske tja do hrvaške meje, da se bo tudi ta mladina ogrela za lepote bele opojnosti.
Dolžnost vseh podzvezinih in klubskih funkcionarjev je, da se pripravljajo in store vse, da bodo ti slavnostni dnevi slovenske smučarske mladine v Celju prikazani v svoji pravi luči. Vsak poedinec, smučat ali funkcionar, je pri tem nepogrešljiv.
Z vsemi močmi zatorej takoj na delo. Smuk!
Finski smučarji za Cortino d'Ampezzo
Finsko bodo na letošnjem svetovnem smurač-skem prvenstvu v Cortino d'Ampezzo zastopali naslednji tekmovalci: za proge 18 in 50 kilometrov: Eino Olkinuora, M. Lauronen, L. Silvenneunen, Walter Forssell, E. Kinnunen, M. Sipilae, Klass Karppinen, Jessi Kurikkala, Kalle Jalkkanen, O. Alakullpi in Pekka Vanningen; — klasična kombinacija: Niillo Nikunen, K. Kaplas, Timo Murana in P. Salonan; — alpske discipline; Eino Pantilla; — samostalni skoki: N. Oppila, L. Laakso in T. Vierto/ — Mošlvo, ki sestoji iz 19 članov, odpotuje iz Helsinkov 23. t. m. in ga spremljata vodja finskega smučarskega športa Tauno Aarre in smučarski učitelj Veli Saarinen.
Mladinske tekme v Šiški
Za nedeljo, dne 12. t. m. razpisuje Smučarski klub Ljubljana propagandne niladiriske lekme v smuškem leku za mladino v treh kategorijah in sicer: na 2 km do 14 let. na 3 km od 14 — 16 lel in na 5 km od 16—18 let. Slart 'in cilj ob cesti v Kosezah. Stari ločno ob 10. uri dopoldne. Prijave sprejema vodslvn lekme do 9. ure dopoldne v gostilni Martine v Zgor. Šiški, kjer bo tudi razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Tekmujemo po pravilniku SZSZ. Prijav-nine ni.
Snežne razmere
Poročilo Tujsko prometnih zna v Ljubljani in Mariboru ter SPI) 10. januarja 1911 Planica-Tamar nos in: —!), jasno, 80 cm snega, pršič. Peč-Petelin je A; tt iti m: —lo, ja.sno, 60 cin »nega, pršič. Kranjska nora Hlo m: — !), jasno, 55 cm sega, pršič,
drsališče in snnkališče uporabno, Dovje-Mojstrana 650 m: —7, delno oblačno, 45 cm snega.
Pol.ljukn l<JOO in: —7, oblačno, 75 cm snega, pršlč. Huliinj-Ztatoroi/ 630 ni: —3, oblačno, 05 cm snega,
pršič.
Dom nn Kontni 1510 in: —1, oblačno, 160 cm snega, pršič.
Gorjitše liioo m: —t, oblačno, 55 cin snega, pršlč. Inlvazorjev dom usti vi: —8, jasno, 50 cin snega. Dom iw Kofeah 1500 m: —II, jasno. 65 cm snega, pršič. Trii/! 520 w: —4, jasno, 31' cm snega, pršič. Dom na Krvavcu 1700 m: —2, oblačno, 65 cm snega, pršič.
Koča n a Veliki planini 1559 m: —3, oblačno, 6., cm sneg«, pršič.
Erjavčeva koča na Vršiču 1515 in: — 3, megleno, 65
cm snega, pršič. Jezersko 190 m: —9. jasno, 35 cm snegn. pršlč. ftkofja Loka 350 in: — 2, oblačno. 30 cm suegH, pršič. Polževo 61« m: —8, oblačno. 411 cin snega, pršič. Sndražica 550 in: —5, oblačno, 4(1 cm snega, pršič. Mrzlico 1119 ni: —8. sneži, 411 eni snega, pršič. Lisca 917 ni: —H, oblačno. 45 ctr snegn. pršič. Sv. Miklavž na Gorjancih: —5„ oblačno, 33 cm sr.ega, pršič.
KnreSčel: «1.1 in: —8, oblačno. 30 cm snegn, pršič. Poštarslci dom 9Ki ni: —6, sneži, 30 cm snegn, pršič. Pohorski dom lllio m: —6. sneži, 45 cm snega, pršič. Se. I.ovrenc no Pohorju 113 ni: —6, oblačno, 48 cm snega, pršič.
nihniea na Pohorju 715 m: —6. oblačno, 3(1 cm snega, pršič.
Senjorjee dom 151". in: —1?.. sneži. 45 cm snegn, pršič. Koča pod Kopo 137/ m: —15, sneži, 60 cm snega, pršlč.
9. januarja 1911 Sv. Planina 9K5 ni: sneži, 40 cm snega, pršič.
ZFO
Smuške tekme Zasavskega okrožja Smuške tekme bodo jutri, v nedeijo 12. t. m. v Dolu pri Ljubljani. Spored tekem je bil javljen potom okrožnice. Odhod iz Ljubljane ob pol 0 zjutraj. Ob 9 štart. Za smučarje bo sv. maša oh 7 v Dolu. Vsa nadaljnja navodila bosle dobili v Prosvetnem domu Cas prijave je še na dan tekem. Vsi, ki imate veselje do lepa zimskega športa — na svidenje v Dolu I Smuk in Bog živil
Smuške tekme Laškega okrožja. Fantovski odsek Trbovlje razpisuje za dne 12. januarja 1941 smuške tekme za Laško okrožje in sicer za naraščaj in mladce. Naraščaj na 3 km tek in mtadci 4 km tek. Nagrade: prva dva plasirana v vsaki disciplini prejmeta diplome, tretji v vsaki disciplini praktično darilo. Tekmovanje se začne takoj po sv. maši. ki je ob pol 10. Odseke Laškega okrožja naprošamo, da se lakoj prijavijo na Fantovski odsek Trbovlje II.
ZDK
Smučarski tečaj. V nedeljo, dne 12. januarja t. I. priredimo v Škofji Loki smučarski tečni za vse članice- in mladenke-smučnrke. Tečaj bo vodila s. Rozi Sešel j. Na tečaj vabimo zlasti one. ki so v smučanju začetnice. Iz Ljubljane se odpeljemo z vlakom zjutraj ob osmih. Sv. mašo opravi vsaka doma. Zbirališče pred kolodvorsko restavracijo, Nasvidenjei Bog živil
+ ANTON KRALJ
mr
I
$M*i<yr>tXAUc/
Kdo bi tako kupoval, namesto da bi
vprašal po kakovosti I
Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno
le kvalitetno TUNGSRAM-KRVPTON
žarnico:
Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka!
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
Drug za drugim umirajo sodelavci našega velikega Kreka. Gotovo je eden najznačilnejših včeruj umrli tajnik in prokurist Zadružne zveze Anton Kralj. Zrastcl je iz gibanja, ki ga je razvnel run.jkj Krek. in se po končanih študijah tudi ves posvetil značilnemu delu tega gibanja, zadružništvu. Rojen je bil v Zagorici pri Dobrenoljnh 25 novembra 1878. Gimnazijo je studir.il v Ljubljani, pravo pa je absolvirul na dunajski univerzi. Mnogokrat je pripovedoval, kuko je zrastel iz bornih razmer in s kakimi težavami se je moral boriti v svoji studijski dobi, Dr. Krek ga je poslal I. 1907 v Dormstadt na Nemško, na na tamkajšnji zadružni šoli študira zadružništvo in se pripravi za delo v Zadružni zvezi in v Zadružni šoli.
Ko se je vrnil z Nemškega, je vstopil 2.( feprila 1908 v službo pri Zadružni zvezi in ta-' koj prevzel uredništvo Narodnega Gospodarja. Z malimi izjemami je urejeval ta list do zadnjega časa. Nešteto člankov je napisal in mnogokrat sam izpolnil celo številko. Zlasti so bili pomembni vsako leto njegovi članki v pregledu gibanja zadrug na Slovenskem. Vodil je namreč točno evioenco o vseh zadrugah pri vseh registrskih sodiščih na Slovenskem.
Tudi sicer je mnogo pisal o zadružništvu. V Zborniku »Slovenci ob desetletnici« je napisal daljšo razpravo o slovenskem zadružništvu. Mnogo je sodeloval pri pripravah za novi zadružni zakon, katerega je tudi v slovenščino prestavil. Že v predvojni dobi je prestavil v slovenščino tudi obrtni zakon.
V jeseni leta 1908 je bila otvorjena zadružna šola v Ljubljani, pri čemer je nosil težo dneva ranjki Anton Kralj. Poučeval je na tej šoli polnih 32 let. Vsa sedanja zadružna generacija je takorekoc generacija njegovih učencev. Katerih pa ni poučeval v šoli, te je učil na neštevih predavanjih in tečajih, pa tudi z nebrojnimi dopisi, v katerih je dajal nasvete in navodila.
Mirno lahko rečemo, da nihče ni poznal zadružništva, njegove teorije in njegovega ustroju in poslovanja tako, kakor ranjki. O katerem koli vprašanju iz zadružništva se je govorilo, je 011 pomenil, avtoriteto. Stalno je zasledoval tudi vse nove uredbe, predpise, iz-premembe, tako, da je bil vedno na tekočem. Natančno je poznal davčno zakonodajo, v kolikor zadeva zadružništvo, in si vedno točno zaznamoval vse, kar se je tozadevno izpreme-nilo. Redko je bila kaka pritožba, ki jo je on delal za zadruge, da ne bi uspela, prav zaradi tega, ker je bil vedno na tekočem. Ogromna večina zadrug na Slovenskem ima danes pravila, ki jih je sestavljal ranjki. Prav tako uporablja ogromna večina samo tiskovine, ki jih je za zadružništvo 011 priredil. Pripravljal je prav sedaj pred svojo smrtjo obširnejši priročnik za poslovanje zadrug, v katerem bi podal praktično razlago novega zadružnega zakona, podal navodila za poslovanje zadrug in pa razlago davčnih predpisov, ki zadevajo naše zadruge.
»Nikar ne laži! Ne maram laži in prav nič ti ne pristaja ta zadrega. Saj setn že na kolodvoru videla tvoj poročni prslan. Za trenutek je umolknila, nato dodala: »Ali je pri lebi na Dunaju?«
»Ni!« je odgovoril. »Američanka je!«
Spet je umolknila Spoznanje, priznanje, da jo res poročen, je silno vplivalo nanjo. Za vsako drugo ženo bi to pomenilo zlom vseh upov, vseh iluzij, Agnes pa ni bila navadna ženska in njeno trdno prepričanje, njen optimizem je bil hudo zadet, ni pa bil uničen.
»Moja poroka je diplomatska poroka!« ji je Hans pojasnjeval. »Mogoče seui bil prve dni zaljubljen v njo. Ne veni, kako bi ti to razložil.
V Pekingu je tako tnalo Evropejk. Njen oče je ameriški konzul v Pekingu.«
Zamišljeno ga je poslušala in mu nato povedala svoje stališče: Ujela te je, llansi. Tebe ni težko ujeti.«
S temi par besedami je povedala vse golo dejstvo, Baron Gallas pa je nadaljeval:
»Ker sem premeščen v VVashinglon, je odpotovala žc v Ameriko. Dejala je. da je Evropa ne zanima, odkar je spoznala mene,« je ogorčeno vzkliknil.
Agnes mu ni ničesar več očitala. Smehljaje mu je rekla:
»Zdaj mi zemljevid Kitajske ne bo več zadostoval. Rabila bom atlas.«
- »Tako velikodušna si...,« ji je hvaležno odgovoril.
»Nikar me ne precenjuj,« je menila in zardela. Nalo pa ga je vprašala, kar jo je najbolj zanimalo: >Kdaj pojdeš v Ameriko?«
»Čez osem dni! Prav rad odpotujem, toda lic zaradi svoje žene ali službe!«
Trenutek jo je gledal, kot hi premišljeval, ali naj zaupa in pove. ali. nato pa se je vendar odločil in rekel: »Sina inianiU
V svojih spisih sc je trudil, da bi pisal dobro slovenščino in je naravnost sovražil stili-zirane in v slabi slovenščini napisane dopise in sestavke. Vse, kar je napisal, je pregledno, na-tančno in točno.
Privatno se je rad pečal tudi s slikanjem, odnosno risanjem. Za zadružništvo je sestavil |>regledne stenske karte o razvoju in gibanju zadružništva na Slovenskem. S posebno ljubeznijo pu je slikal svojega učitelja in prijatelja dr. Evangelista Kreka in tudi naslikal eno najbolj posrečenih Krekovih slik, ki je visela nad njegovo pisalno mizo,
Z ranjkim dr. Krekom ga je zlasti združila doba bojev za enotnost zadružništva v letih I91() do 1917. 'l ukrat je bil desna roka ranike-ga Evangelista. Rad je pripovedoval o težkem in trdem delu, ki ga je bilo takrat treba vršiti, oa se je zadružništvo ohranilo. Zelo je bil vesel. da je takratni razkol v zadružništvu kmalu minul. V tej dobi je napravil marsikatero skušnjo, ki je prišla kasneje vsemu zadružništvu v veliko korist.
Udejstvovul se je tudi v organizacijah, ki so stale blizu Zadružni zvezi. Tako je bil do zadnjega podpredsednik največje naše kon-s 11111 ne organizacije I. delavskega konsuiunega društva in član uprave Vzajemne posojilnice. Pri Centralni vinarni je bil predsednik nadzorstva. Pri Glavni zadružni zvezi v Belgradu je bil namestnik nadzorstva GZZ. Sodeloval je tudi pri Pokojninskem zavodu in pri hotelski delniški družbi Union.
Bil je zadružnik z vso dušo. Zato je sovražil vsako površnost v zadružništvu in tudi vse psevdozadružništvo, ki je včasih iskalo zadružno obliko, pa v resnici ni bilo zadružno, ampak saino stvar sebičnih posameznikov. Marsikatero grenko pismo je napisal takim zadrugam in marsikatera je jkhI njegovim vplivom izginila iz zadružnih registrov. Zadružništvo naj bi po vzorih njegovega učitelja dr. Janeza Kreka služilo res gos|X)darskemu blagostanju malega človeka in nuj bi se izogibalo vseli stranjioti, ki slu/ijo samo |M>sameznikom. Slo- I vensko zadružništvo, zlasti pu Zadružna zveza I
Snoči je imela gospa županja Vera dr. Adlc-iilcva v ljubljanskem radiu zelo zanimivo in lepo predavanje, iz katerega posnemamo:
Če so trenutki v zgodovini človeštva še tako težki, mračni in grozoviti, vendar nikoli ne ugasne tista sila, s katero se človek iz vseh težav končno le izmota, ker nikdar ne preneha njegovo stremljenje kvišku, k svetlobi. Ako motrimo v zgodovini najbolj temna razdobja, vedno v njih sveti vsaj pramen luči, ki vodi in dviga človeštvo k večno resničnim vrednotam. Zato so se v vseh takih časih pojavljali ljudje, ki so visoko dvigali luč resnice, dobrote, usmiljenja iu nesebične ljubezni do sočloveka.
Zapisano je: »Kdor hodi za menoj, ne blodi v temi.« Resnično, pot, ki nam jo je nakazal Kristus, bi dvignila človeštvo, ako bi po njej uravnavalo svoje življenje, iz vseh zablod in ga popeljala k luči, kjer ni prostora za mračne otroke zla. Njegove besede usmiljenja in ljubezni so tisti prameni svetlobe, ki človeštvo prešinjajo iz stoletja v stoletje in v njem razgibljejo latentne silnice dobrega do dejavnosti, ki je pozitiven plod te velike, vseobjemajoče veličine božjega duha.
Božje dete se je rodilo v liornem hlevu v revščini in goloti. Toda rojstvo Odrešenika je oznanjala čudovito blesteča zvezda na nebu. Bila je zvezda vodnica za modre iz Jutrovega. Bila je pa tudi simbol odrešenja človeštva, luči njegovega nauka ljubezni, ki je postal zvezala vodnica človeštvu na zmotnih potih njegovega življenja.
Mali, drobni človek, ki je s silo duha prekvasil vse trinajsto stoletje, je bil Frančišek Asiški. Frančišek je eden tistih vzorov, ki se rode, da s svojim trpljenjem in izčiščenjem zadoste večnemu hrepenenju človeštva j>o vzvišeni dejavnosti, po dobroti in požrtvovalnosti. Eden se rodi, a v njem je uklenjeno stremljenje milijonov po visokih človeških vrednotah.
Frančišek se je odmaknil burnemu življenju sodrugov, zapustil bogastva in ugodja polno hišo | svojega očeta in odšel v revščino in v odpoved ter
Vztrepelala je in nasmeh je izginil iz njenega lica.
»Si presenečena?« — Ona ni odgovorila.
»Vidini, da te je zelo prizadelo! Nič zato! Videli ga moraš!«
Potegnil je iz listnice sliko svojega sinčka, in medtem, ko je on ponosno gledal na sliko svojega otroka, je ona imela pred očmi samo svojega dežka, ki se je takrat brezskrbno igral v majhni kmečki hiši. Pričakovala je težave in zapreke v svoji veliki ljubezni, nikdar pa si ni mislila, da se bo vrnil oženjen in kol srečen oče otroka, ki ni njen.
Med kazanjem slike ji je pripovedoval:
»Sta'' j'*'točno eno leto, štiri mesece iu petnajst dni! Tudi že nekoliko hodi! Poglej, ali ti ugaja? Ali ni popolnoma meni podoben?«
Toda Agnes je molčala. Nikakor ni mogla prikriti svoje slabe volje. Udarec je bil premočan, du bi ga mogla tako lahko prenesti.
llaus je opazil, da ne tleli z njim zadovoljstva.
»No, posebno seveda nisi navdušena!«
Tudi sedaj ni odgovorila.
»Dokler sva skupaj, o njem ne bom govoril,« ji je obljubil. »Dosedaj sem govoril samo o sebi in te niti vprašal nisem, kaj delaš na Dunaju. Samo osem dni sva še skupaj. Niti uro ne sineva izgubiti.«
Težko se je obvladala. Toda v njenih čustvih ni bilo zavisti, ker je neka druga žena zavzela mesto, ki bi moralo njej pripasti, niti mržnje proti otroku ki je prišel na položaj, ki bi ga moral imeti njen otrok. Zbrala se je in gn pogledala vedro iu veselo kot takrat, ko ga je prvič zagledala na železniški postaji.
»Nečesa sem se spomnil.« ji je nenadoma dejal, i Jutri bom uredil svoje službene stvari, po-
in njene članice bodo bridko občutile izgubo tega izurjenega zadružnega delavcu. Bog daj, (ia bi se vselej držalo njegovih naukov iu nasvetov!
Ranjki je bil telesno močan človek, vendar pa je vedno nekoliko bolehal na srcu. Zadnji dve leti se 11111 ,je to tudi zunaj poznalo. V božičnih dneh je imel inllueneo, vendar je na zunaj ka/ulo, du se je popolnoma pozdravil. V četrtek, 9. t. 111. je bil še celo dopoldne v Zadružni zvezi in je še preko dveh popoldne podpisoval dopise na razne zadruge. Nihče iti mogel soditi, da so njegove ure štele. Toda v božjih sodbah je bilo drugače. Ko se je v petek, 10. t. m. zjutraj napravil, da gre v služIjo, se je nenadoma zgrudil in kmalu nato umrl.
Naj niti sveti večna luč! Njegovi g. soprogi ob bridki izgubi uuše globoko sožaljc!
samega sebe posvetil bližnjemu in njega težavam. 'Njegovo življenje je bilo v znamenju ljubezni in dobrote in najbolj nesrečen je bil, če je srečal človeka, ki je bil še bolj beden kot 011 sam. Njegovo delovanje je bilo prežeto s popolno usmilje-nostjo, ljubeznijo in dobroto do vseh živečih bitij na zemlji.
Odjek Frančiškovega stoletja naj zbudi v nas željo, da po naši človeški možnosti vršimo zapoved Božjega sina: Kar ste storil kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. Frančišek nam je vzor usmiljenja in dobrote. Saj je 011 v sebi dokončno dokazal popolnost, ki se blešči v reku: Če občutiš v sebi vsa bitja in vidiš sebe v vseli zemskih bitjih, si dosegel popolno modrost in nič ti ni več neznano. Frančišek je resnično občutil v svoji notranjosti vesoljno ljubezen, ljubezen, ki je z dejanji popolne odpovedi nesebično objemala vsa bilja in jim dajala vero, da je ljubezen človeka do bližnjega gibalo k prerojeni 11 človeštva. Zalo se je s Frančiškom človeštvu resnično rodilo sonce, ki je grelo z dobrotljivo usmiljenostjo njihova od življenja teptana iu razbeljena srca. Dvigal je duševnost vse dobe in našel posnenialcc, ki so šli za njim na življenjsko pot v žaru njegovega duha. Mnogo jih je bilo, ki so se zbudili, mnogo jih je bilo, ki so jim duše zaživele v dejavni ljubezni, mnogi so spregledali in videli, kar prej njihovo oko ni zaznalo, da žive ob njih trpeči, lačni, goli in strti. Šli so in vršili ljubezen usmiljenja do bednih.
Trinajsto stoletje je v nečein analogno našemu. Hotelo je uravnovešenje človeških pravic. Toda človeštvo je zopet samo zavrlo to strujo izenačenja. Obšlo je iskro, ki se je vžgala, da je svoboda v duhu, v snovnosti zasužnjenost. V današnji dobi je klic po snovnosti, j>o dobrinah, po ugodju velik in zato je zasužnjenost človeka kot duhovne bitnosti velika, dasi se je v vrtincu življenja komaj zavedamo. Zalo bomo komaj razumeli umirajočega Frančiška vzdih: »Hvala ti. o Gospod, da si lite pustil umreti svobodnega, prostega vseh vezi.«
jutrišnjem pa lahko odpotujeva v Budimpešto, kjer naju nikdo ne pozna... če ti je prav.«
Takoj je na to pristala. »Zakaj pa ne?«
»Sem vendar tako velik grešnik!«
Po teh besedah je poslala takšna, kot je bila prej. Skušala je pozabiti neprijetno vest o njegovi ženi in detetu in uspelo ji je. Mislila si je: Saj nisem zato čakala tako dolgo, da bi bija sedaj ujedljiva iu neznosna.« Ona želi bili srečna, srečna, ker ga sedaj ima pri sebi.
Budimpešta je žarela v tisočih luči in kol vedno, tudi tokrat z veseljem sprejela v svoje okrilje človeka, ki sla želela pozabe. Od vseh strani je udarjala na ušesa itajpiijelnejša glasba. Vsak je lahko dobil zabave kolikor jo je hotel...
P a 11 1 a W e s s e I y , filmska igralka, ki igra Agnes v filmu »Njeno življenje« in ki jo bomo v kratkem videli v KINU MATICI
Tako skoraj smelo trdim, da je med Franči-škovini stoletjem in našim neka čudna povezanost. l!es je, du skoraj v diametralnem nasprotju — a težišče in vzmet je v tem. da se najde socialna pravičnost in se raven življenja dvigne na listo slopnjo, da ui v človeški družbi bednih, ki so ločina zase. Vse današnje razglabljanje se pomika v tej smeri, vsa težnja hotenja hiti k cilju izredne, človeka dostojne norme in k postavitvi visoko etične in moralne pravičnosti, (.lovori se o obnovi sveta, o obnovi človeka. Nov red, nov človek, je zahteva današnje usmerjenosti. Pot k obnovi pa vodi h' preko spoznanju, preko ljubezni. Brez teh svoj in ni novega, boljšega človeka, uiti reda v življenju. Brez duhovne sile, ki temelji na etični spoznuvi, ni prave pravičnosti. Pravičnost je le kaj rada prežela z močnimi vzponi intelekta.
Strnjenost v geslu: »Pomoč potrebnim« je danes svete! pojav v mraku svetovnih dogodkov. Povsoil odmeva klic in prošnja: Pomagaj sočloveku lajšati bedo, dvigni ga na njega vredno raven, ki mu priliče kot človeku, ki je tebi enak in po krščanskem načelu otrok božji.
Ta vz.gon v današnjem človeku je plemenit, ker ga dviga v človeškem dostojanstvu. Zato je prav tu iskati očiščujoče vrednote, ki naj razsvetli temo viharjev.
Čas velikih stisk terja od človeštva velikih dejanj. Terja jih z. nujnostjo, kateri se nihče ne ntore in ne sme izmakniti. Vsak lak čas ludi rodi velika dejanja. Saj je klic stiske iu tegobe liki plal zvona, ko se splaši slehernik 111 hiti, da se reši, ali da pomaga drugim. Klic trpljenja nekaterih z nujnostjo vzbudi v drugih vest Ta vest, ki liki plat zvona kliče, da se človeško dostojanstvo reši, dobro ve, da je dolžnost, da se zbudi v notranjosti človeka čut dobrote. Tega klica up more nihče |ire-slišali. To je grandlozna simfonija današnjega časa, katere osnovni motiv je: Človek na plan, lisli človek, ki je ustvarjen po božji podobi. Božji lik pa je ljubezen in usmiljenje. Zato ljubi sočloveka, bodi usmiljen in žrtvuj. Ali naj bodo bedni med nami ločina? Razglabljanja o socialni pravičnosti naj ne bodo abstraktna, postanejo naj živ vrelec dejavne usmil jenosli do trpečega v bedi. Naj se nad nami uresničijo Tomaževe besede — naj bo podanost naših vrednot živa resnica stvarne pomoči. Ako smo vrednoto spoznali, naj bo rojena iz nas v dejanja. Bledi obrazi bedne dece terjajo od nas resnico dobrote. Izinozgana telesa žeu in mož nas opominjajo na dolžnost usmiljenja. Procesije prezebajočih terjajo od nas dejavne pomoči. Človek, kateri moreš: Pomagaj, pomagaj! Daruj, pomagaj, to je drameči klic srca. Naj zajame klic Kristusov 'n Frančiškov današnjega človeka, ko gorje preplavlja svet. Rešimo »e v očiščujoče ljubezni polno usmiljenje. Lajšajmo bedo trpinov revščine. Nikjer naj ne bo človeka, ki bo preslišal la glas, ki kliče ljudi, da se zavedajo svoje človeške vrednote, ki je edino le v ljubezni.
Po vsej državi odmeva poziv: Darujte za zimsko pomoč!« V leni klicu je že začetek dejavnosti, ki jo je rodilo spoznanje Me žene pa, ki smo jio svoji bitnosti čuvarke vsega dobrega, nežnega in lepega, smo ponosne, ker je prav žena Nj. kr. Vis. knegin.ja Olga klirar te največje čednosti — usmiljenja in ljubezni. Ona je prevzela skrb, da med nami ne bi bilo več bednih, ona vzpodbuja, da stopamo za vzorom sv. Frančiška. Ona ima v sebi podanost. da je v njej resnična ljubezen, ker sicer ne bi hotenja usmiljenja spremenila v dejstvo resnice. Hvaležne smo ji vse žene, da je uresničila težnjo človeštva po dobrotni dejavnosti. Hvaležne smo ji, da je prevzela predsedstvo zimske akcije, ki naj lajša bednim tegobe današnjega življenja, ki jo v znamenju težkih preizkušenj in sveta pretresujočih orkanov.
Njen klic naj 110 najde g'uhih ušes, naj no najde zakrknjenih src Razpre naj se človeška du-a za lepoto usmiljenja in darežljivosti in naj ne bo niti enega, ki ne bi daroval za trpečega sočloveka.
Zalo stremimo po resničnem boljšem življenju na tem svetu, po pravični urejenosti. Imejmo vero, upanje in ljubezen, darujmo in žrtvu.jmo vsak po svojih močeh, da v našem narodu ne bo trpinov in revežev in da se bo vsak član našega naroda zavedal. da živi v sredi enakovrednih bratov, ki »e zavedajo lega, kaj je človeško dostojanstvo.
Angleški letalci za otroke na Krfu
Izvedelo se je. da so angleški letalci za božično praznike letela niz.ko nad otokom Krfoni in da so spustili 1111 zemljo nad 500 božičnih daril za otroke. Prebivalstvo je bilo o prihodu angleških letal že vnaprej obveščeno. Letala so leiola zelo nizko, ponekod samo 40 m visoko. To je bil edini »letalski napad za božične dni.
Konec samostana Gallus-Stift
Švicarski lisi Basler Volksbralt poroča, da je dobil zadnji petek opat in menihi samostana Mariaslein zapoved nemških oblasli. da morajo v nekaj urah zapustiti samostan Oallus-Stift v Bre-genzu (Vorarlberško). Izgnani menihi so lahko odnesli le nekaj osebnih drobnarij, drugo |>a je vse ostalo v samostanu. Menihi in bratje so bili |io večini švicarski državljani in so se lakoj {Kidali v domovino.
Njeno življenje
Povest o veliki ljubezni po isto. imenskem filmu Paule Vesse!y
Pomagaj sočloveku lajšati bedo
HOVAJL&
Koledar
Sobota, U. januarja: Higin, pm; Pavlin H, Ogl.
š.; Honorata, cl.
Nedelja, 12. januarja: 1. po razglašenju, Sv.
Družina. Alfred, o.; Eraicst, š.
Letopis
II.—12. januarja ISTI. 1. so Nemci premagali v bitki pri Le Mans francosko republikansko armado generala Cluuizy.ja. Južno od Loire sicer Nemci tedaj niso prodrli, (oda francoske armado so bile prešibke, da bi osvobodile domovino; ko se je moral predati Pariz, je bil hitro sklenjen mir. Nemci so dobili veliko vojno odškodnino in ozemlje Alzaoije-Lorone.
11. januarja 19211. I. so Francoz^ z Belgijci in Italijani zasedli Poruhrjo, da lil podprli repa-racijsko komisijo in si zagotovili redno plačevanje vojne odškodnino.
niso niti zadostno oblečeni, niti zadostno hranjeni. Odziv javnosti je bil takrat znatno manjši od lanskega. Hvalevredno pa je razumevanje domačinov za to človekol|ubno delo. Krajevna Protituberku-lozna liga v Rogatcu in Steklarna v Straži sta prispevali po 1000 din. Z nabiralno polo pa je bilo nabranih 1427 din. Prav tako izdatno so podprli akcij oza zimsko pomoč kraljevska banska uprava in Ciril-Metodova družba v Ljubljani. Svoj dar je priložil tudi knezoškofiiski ordinariat v Mariboru. Večje vsote pa tvrdlti Sadnik & Kraker v Ptuju in Stermecki v Celju. — Vsem naštetim in ostalim darovalcem se Unija za zaščito otrok v Rogatcu s tem toplo zahvaljuje.
— Vse vozne karte pri PUTN1KU.
— Hude posledice prometnih n* ir za gospodarstvo se kažejo tudi na cesti' Maribor—Slov. Bistrica —Celje, ki jo sicer na odseku Maribor— Fram obnavljajo. a je v tako žalostnem stanju, da je na njej reden <n varen promet 6koraj nemogoč. Globoke kotanje so pravcati strah za avtovoznike in
Karel f;uk. Kranjska gora. P. Severni Korošec, Man. bor M. Znkralšok, Ortnok, Ivan Lebar, \ uhred dr. Arnojc .1 nitko, Itre7.iltrn, Albin Avguštin,. Sv. Kriz |irt | jit i ji, Miliucl Kinet, ('iiti'4. Ilulns D«uii.|el, Crensovci. Po ii din: Ker d. Pol(rn.šky Rogatec, t' illplč .lanez,
""""v«™ darovalcem se Iskreno zahvaljujemo. Na.1 bi bili litihovi dnrovl v spodbudo vsem, ki so Jcgll-čovegu ukudoiiiskctfu domu še niso spomnili, čeprav
ho dobil! /.» .....oko prošenj. Ze »umo dejstvo, du tio ta
dom spomenik pokojnemu slovenskemu vtidikt in ne-ohliodno potrebna sootiilna ustanova današnjih težkih Časov, akcijo itovoij priporoča.	,,,,,„
Pošlljaltc darove za Jcgltčov dnin nn Hranilnico dravske banovine v LJubljani, čok. rač. llKiSO. — Akcija za aletfllčev akademski doin>.
StlIRLEY TEMPLt,
Vas bo ponovno očarala s prirodno igro, ljubkimi plesi in uličnimi pesmicami v i z b o r n i humoreski Premiera danes!
fenomen al 11 o dekle t'ce filmskega platn
Nasmeh sretc
KINO SLOGA, tel. 27-30 16- 19- in 21■ uri
Novi grobovi
-f- Andrej Kavčič v Dornbcrgu, Nedavno je v Dornbergu v starosti 78 let umrl Andrej Kavčič, gostilničar v Dragi. Rajni je bil znan daleč po Vipavskem kot dober družinski oče in kremenit krščanski značaj. Pred vojno je neumorno deloval v katoliških vrstah. Z besedo in peresom je bil župniku Juvančiču pri organizatomem delu v veliko pomoč. Bil jc namreč dober govornik in pogosto se je oglašal z dopisi v goriških listih. Vipavccm ie še v spominu velika prosvetna manifestacija ti!t pred vojno na njegovem dvorišču, na kateri je imel glavni govor mladi Vrtovec, bivši predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Vojna ga je z družino pregnala v Medvode in po vrnitvi je rad pripovedoval o svojih obiskih pri pisatelju Finžgar-ju, Iti je tedaj tam župnikoval in jc rad pomagal nesrečnim beguncem. Pred dvema letoma si je zopet ogledal Ljubljano in Belgrad, kamor ga je že pred vojno pripeljala pot; ni se mogel dovolj na-čuditi napredku Slovenije in Belgrada v primeri s predvojnimi razmerami. V zadnjih letih je ž'vel v spominih na »one zlate čase vstajenja in preporoda goriških Slovencev« in kadar je pogovor nanc6el na to dobo, je z mladeniškcm ognjem zgrabil za besedo. Težko bolezen, kakor tudi vse preizkušnje, ki mu jih ie prineslo življenje, jc prenašal vdano v božjo volio. Zena, otroci, sorodniki in znanci ga bodo ohranili v dobrem spominu. Naj počiva v miru!
-J- V Ljubljani je v 77. letu življenja umrla gospa K I e iii o ii t i n a K ra Se ver roj. Kalni. Pogreli bo v nedeljo ob 10 dopoldne z Žal. kapela sv. Marije, na pokopališči? k Sv. Križu.
-j- V Brežicah jc umrla gospa Roza Bohinc, učiteljica v pokoju. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 4. popoldne.
-f V Vodicah je mirno v Gospodu zaspala gdč. Frančiška G r a j z e r, zascbnica. Truplo prepeljejo v Ljubljano, kjer bo pogreb v nedeljo ob 3. popoldne z Zal na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 6ožalje!
Osebne novice
—	Poročila sta se v Križali na Gorenj.>kem, gospod Franc Jazbcc, trgovec v Sebenjah pri Tržiču, in gdč. Vikica Koširjeva, hčerka trgovke in posest-nice v Križali pri Tržiču. Mlademu krščanskemu paru naše iskrene čestitke.
ie
—	Gasilska črta v Šmarjah jiri .Tolšah obhaja letos 60 letnico obstoja. Smarsko gasil, društvo je bilo ustanovljeno leta 1S81 Delovalo je do leta 1894 v nemškem duhu, dokler ni slovenski župan Jurtela- uvedel slovenske uprave. Šmarskim gasilcem k njihovemu jubileju iskreno čestitamo!
—	Dar. Gospod obratovodja Čada Vaclav iz Trbovelj je daroval »Društvu dom slepih« d;n 150 namesto venca na krsto gospodu Jožetu Haucku. Iskrena hvala!
—	Unija za zaščito otrok vllogatru je naslovila jeseni številne prošnje na društva, podjetja in osebe v občini in večjih krajih države. V njih jc opisala siromaštvo kočarskih in delavskih otrok, ki
druge voznike in se kar vrstijo nezgode zaradi zloma vzmeti na vozilih. Ukinitev avtovoženj na daljše proge, pomanknnje bencina in pnevmatike ovira ves brzi tovorni promet, ki se je nekdaj na tej važni cesti vršil skoraj brezhibno. Trgovci so prej ob vse| progi dobivali blago v najkrajšem času dostavljeno na doni, doč'm ga morajo zdaj z navadnimi vozovi po več ur daleč odvažati od najbliž-nje železniške postaje, kar povzroča porast stroškov in oh slabem vremenu tudi pokvaritev blaga. Zaradi slabih prometnih razmer na tako važni cesti trpi trgovina veliko škodo, v zadnjem času pa jc najbolj nazadovala lesna stroka, ker so se pojavljali zastoji tudi v železniškem prometu,
Najbolj aktualna knjiga je
Slovencem
Kupujte ga! Obsega 256 str. z nhd 100 slikami.
Shine le 28 dinarjev!
Za Jeglifcev Akademski dom
sn darovali:
Dr. Fran Lnkmnn Mm din. Neimenovani MKl din, mircr A. Knrdin, Skoplje JHI din, 1'odlievšok .tcrilej lin din, Henrik 1'ovšc 200 din. Avsenek Ivau 2IKI din, J'o Km din so darovati: M. Košknr, Št. Ilj, .los Mom>-ti/.h, Ljubljana, dr. Dnlšak Frani;, Ljubljana, Krnic Martin, župnik lloti. tlela. dr. 1 Min Knific, Jerman Anton, Metlika, prof. Koblar Frane, Zaletel Vinko, •I osi p Bcrgant. Gornji grad, dr. Kiinovec Frane, Lesar Jose.p. p. Brežice, dr. Ivan (Irafcuuuer, Frane Vovko, Sv. 1'ctcr pri Novem mestu, dr. BogaUij Lovro, dr. Fran Jaklič, dr. V Vnlcnčie. Po .V) din: Po/.nič Ida/, Oiiiiiii Anton. Dob, Fran Bratušek, Svetinjo, Slavko Premrl, dr. 1'crgar Franc. Janko H'eznik, Meta, Pokom Jože. Lcskovec pri Krškem, FrančiSkimski samostan, Maribor, Ivan Uogaln, Stara Opelica, Sonc Alojzij, liilmica na Dol., Frknlj Jože, IloUtdcršica, Neimenovani, Jožo Bnmbi, Polica, Mnrtinčič. Andrej Fnee, dr. VI. Bcrgter. Brežice, V. Sitar, Preddvor, dr. A. Brccelj, Anton Pavlic, Scla pri Kamniku din Ml. Znpni urnd Sv. Ilj v (Jušlanju din o.">. Po ,13 din so iln-rnvali: Božič, Itndu Jiirčec, Anton Plevnik. M'ngeš, Toplak Jožef, ltečicn ob Savinji. Kovnčič Al.. Sv. Tn-11 ur/, pri Ormožu. Fatur Jakob, Radovljica, Kambič Al.. Dravi je, dr. V. Fn.idiga, Josip Onidovcc, Vogljc, Fran šiišteršič, Scla. Po '.'.'i din: Setan Matija, Oozd pri Kamniku. Dolinar Janez. Sp. Ilvniki, dr. France t'n-cclj, Kamnik, inž. lineh Franc. Po '.'n din so darovali: inž. A. 1 rbiinijii, Maribor, Crnilee. Janez. Cerklic. dr. Mlinar Jakob, Celje, Kocjančič Anton. Priliova, Kn-sldic M.. Dol pri l.juhl', dodeli Ivan. Sv. Lepim v Slov. noricah. Sip. P. ttochias in enmi).. S. Jakobi Uilino. Fr. Kranjc. Braslovee, Jenko Miha. Moste, Soline Ivan, Slov. Bistrica, Tavčar Matej, Poljane n.nl škofio Loko. I. Žerjav, L.lubl.ianii, Skuhata V. lla.idi-1111. t.nvra, Mihael, Sv Benedikt v Slov. goricah. Fr. Stelc. Franc Krušna, Sv. Kili nad Jesenicami, Josip J1 o jo, Zlato polje. Matej llilinr, Kamnik, Kcte Janez, tlev. Mar. v foljn. Fric Franc. SI. Vid, Fr. Marke/,, Zagorju ob Savi, Anton Somrak. Šmartno, Jožef Brc-šnr, Brezje din 12. Po ln din so darovali: Turk Miloš. Linhlino ob Savinji, Jerič Ivan. Tn ni išče, F.rzin Leopold, Sv. Kri/ pri Litiji, Obisk Janko .Novo mosto,
Uma v planinah
v starem letu je bila Dolenjska bolj obdarjena z belo mano, prve dni novega lela pa je Gorenjska dobila izdatnejšo belo odejo. Pravo smučarsko uživanje se je sedaj šele pričelo, vodno bo več snega, dnevi postajajo daljši, toplejše sonce nas vabi na prostrana smučišča. No smemo pi esojati vremena jio mrki megli v Ljubljani, kamor v zadnjih dnevih le redko posije izgubljen sončni žarek. Že nad 500 ni visoko gledajo vrhovi iznad sivega morja ter se leskečejo belo gore pod temnomodrim nebesnim svodom v toplem soncu. Smučarji naj se nikar ne stiskajo okrog peči in skrbe, cia ogenj v njej ne pogasile. Pojdite v zimsko naravo, drsajte po beli odeji in uživajte dz dna duše krasoto zime sebi v zdravje in veselje. Na smučeh nam je mogoče približali se vrhu od katerekoli strani in nismo vezani na ozke, grapaste planinske steze, obiskali moremo zasnežene poljane, lihe gozdove in globoke rebri, drseti moremo ob zainrzlih potokih in vodopadih z ogromnimi ledenimi svečami, lahko poliilinio čez liregove in doline na vrhove gora, odkoder je silen pogled nazaj na težko meglo, ki zakriva dolino. Urice vzpona so bogato poplačane na cilju. Čim višje, tem bolj se odpirajo razgledi na vse strani proti Julijskm Alpam, na Kamniške planine. t ja d,-ilce na Notranjsko itd.
Poglejmo si nekoliko nalačneje snežne razmere v posameznih predelih. Vremenski poročevalci, Slovensko planinsko društvo in Tujsko-prometne zveze v Ljubljani in Mariboru, skrbijo za to. da je javnost sproti obveščena, kje je zapadlo več snega, kje je pršič, kje je sonce, kje je megla, kje je srež in kje južen sneg. Podkoren ima 60 cin snega, enako tudi RateČe-Planica. Proti Tamarju narašča višina snega do 70 cm. V okolici Kranjske gore ie pol metra snega, povsod pršič. Erjavčeva koča na Vršiču sloji med krasnimi smučišči, katere pokriva W> cm debela snežna plast, površino tvori pršič. Postojanka Eriav-ccva koča na Vršiču je oskrbovana ob nedeljah
. v-!*:-*".
• • V v ••* ' <•/••/»•
%t' s. »i?. ,, ■.
Ptuj
Podružnica SlomSkove družbe za ljutomerski in ptujski okraj je imela 15. decembra na okoliški deški šoli v Ptuju žalno sejo za blagopokojnim krmarjem in soustanoviteljem Jugoslavije dr. Antonom Korošcem. V počastitev njegovega spomina je odbor sklenil pokloniti 10'J din Slomškovemu dijaškemu domu v Ljubljani. Pred sejo se je ves podružnični odbor udeležil žalne sv, maše in ko-memoracije FO in DK v Ptuju.
Učiteljski svet na okoliški deški šoli v Ptuju se je spomnil umrlega predsednika senata in prosvetnega ministra kraljevine Jugoslavije g. dr. Ant, Korošca v redni seji 18. deccmbra. — Dne 17. decembra je bila ob 8 sveta maša zadušnica v cerkvi mestne župnije sv. Petra in Pavla, katere sc je udeležilo tudi mnogo drugega občinstva. Po službi božji je bila šolska žalna proslava v minoritski dvorani. Po spominskem govoru šolskega upravitelja in med deklamacijo [Dr. Anton Korošec) ter recitacijo (Slovenski Mozes) učenca Stanka Zazule so dečki zapeli »Gozdič jc že zelen ...«, »Spomladi vse se veseli,..« in »Hej, Slovani!« — Upravileljstvo priporoča šolsko kuhinjo, da bi se je spomnili pri darovih v počastitev spoiuina pok. slovenskega voditelja.
Liboliče
Na Štefanovo dne 26. decembra 1910 je bila na ljudski šoli v I.ibcličah vsakoletna b"ožičnica za obdaritev revnih otrok. Darove je prejelo vseh 112 šoloobiskujočih otrok, v glavnem 17 parov čevljev, blago za vrhnjo in spodnjo obleko in izgotovljene kose oblačil. Obdaritev so izvedli krajevni šolski odbor, učiteljstvo in krajevni činitelji v lepi slogi. Zlasti je nesebično sodeloval tukajšnji trgovec gospod Kokolj Karel. Da je naš kraj reven in ne-imovit izkazuje dejstvo, da je vrgla domača zbirka kljub vsestranskemu zanimanju v denarju le 558 dinarjev, v blagu pa okoli 250 kg poljskih pridelkov v vrednosti 797,75 din. torej skupno 1355.75 dinarja, kar dokazuje, da smo ali res revni, ali pa smo vajeni samo jemati. Otrokom so pripomogli, da izgubijo zunanje znake revščine, zlasti: kr. ban. uprava z blagom v vrednosti 580 din, tekstilna tvornica Ornik & Mitrovič, Mcža, katera je sama oblekla 10 dečkov in U dcklic z vrhnjo in spodnjo obleko v skupni vrednosti 3660 din; podružnica CMD v Mariboru z blagom in obutvijo v vrednosti 2S60 din; Združenje trgovcev v Celju z blagom v vrednosti 2200 din ter podružnica Slovenske straže v Mariboru z blagom in obutvijo v vrednosti 1840 dinarjev. Dravograjske tvrdke so prispevale v denarju, in sicer: Ivan Weržun 200 din, Alojz Remic 100 din, Rudolf Komnuncr 50 din, Anton Pernat 50 din ter tvrdka Ivan Rojnik v Slovenj Gradcu 100 din. — Vsem dobrotnikom se v imenu prebivalstva in revne dece ter uradov in činiteljev na tem mestu najiskreneje zahvaljujemo!
po dkji&tfi
Ljubijo
Gledališče
Drama: Sobota U. jan.: Lepa Vida. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja 12. jan.i ob 15. Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. ob 20. Romeo in Julija, krven. Znižane cene od 20. din navzdol.
Opera: Sobota 11. jan.: Vesele žene windsor-skc. Izven. — Nedelja 12. jar.. ob 15. Angel z avtom. Mladinska opereta. Znižane cene od 30 d'n navzdol. ob 20. Madame Butterfly. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje LeVentove in altist-ke. E. Karlovčeve. — Ponedeljek 13. jan.: Zaprto.
Radio Ljubljana
Sobota, U. januarja: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12 V pisani vrsti bodo skrbele za voljo prešerno plošče vesele. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Radijski salonski orkester (vodi K. Petrič). 14 Poročila 17.30 Otroška ura: Trije potepini (članice Nar. gledal.). 17.50 Pregled sporeda. 18 Šramel »Škrjančck«: Lincke: Šaljiva koračnica, Parma: Triglavske rože, valček, Sedlaček: Od Cubure do Kalimegdana, venček, Hcll: Mali violinist, tango, Strauss: Cigan baron, potpuri, Petrič: Ku-ku, koročnica. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila. 19.25 Nac. ura. 19.40 Mandoline igrajo (plošče). 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Radijski ork. Pevski zbor z Jcžice. 22. Napovedi, poročila. 22.15 Plošče. Konec ob 23.
Drugi programi
Sobota, 11. jan. Belgrad: 21 Ork. konc. — Zagreb: 20 Plesna gl. — Bcromilnster: 20.15 Godala — Budimpešta: 20 Ork. konc. — Praga: 19.15 Pisan spored — Rim: 20.30 Filmska gl. — Sofija: 18 Zab. gl. — Snitens: 20 Vojaške pesmi — Štucklinlin: 19.55 Baletna glasba.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 in); 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Pianistka Branka Musulin je odlična umetnica in bo koncertirala v ponedeljek 13. t. m, ob 20. v mali Filharmonični dvorani.
Sncgulčica in sedem škratov. V nedeljo 12. januarja ob 5 popoldne priredi prosveta Ljubljana-mesto v Frančiškanski dvorani pravljično iglo »Sne-guljčica in sedem škratov«. Ker vlada za igro veliko zanimanje, vas vabimo, da si nabavite vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju v Frančiškanski ulici.
Predavanja
Lovsko društvo v Ljubljani priredi v petek, dne 17. t. m ob 20. v gostilni Činkole na Poljanski cesti družabni večer s predavanjem tovariša dr. Milje Lukana. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sestanki
Društvo zaščitnih sester v Ljubljani ima sestanek danes ob 17 v prostorih šole za zaščitne sestre.
Naše dijaštvo
Pevci in pevke! Drevi ob 6 bo prva pevska vaja po Novem letu za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih; druga vaja bo jutri ob 10 pred sv. mašo. Pridite vsi dosedanji pevej jn pripeljite s seboj še nove, ki so.pripravljeni sodelovati pri našem zboru 1
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyršr-va c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelcnburgova ulica 7.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od soliole od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mcslni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korjt-kova 18, telefon 30-24.
in praznikih ter ob sobotah in dnevih prod prazniki. No Bledu je 35 cm snega, enako v Radovljici. Na Pokljuki leži 70 cm snega. V Bohinjski kotlini je zapadlo mnogo snega. V okolici »Zla-loroga< je 00, na Koinni 150 cm snega. V planinskem domu SPI) vlada sedaj živahno razpoloženje. vsak dan daje družbi novo lice nova skupina turistov, ki priromajo gor. Jezersko ima 39 centimetrov snega, Tržič enako. Pod Stolom, okrog Valvazorjevega doma je 50 cm debela snežna plast, na Kofcab je OO cm snega ter številna lepa smuška terišča. Nad Kamniškimi planinami sije že več rini toplo sonce, smučarji ne morejo jire-hvaliti lepega vremena pri smuki na Krvavcu — t>5 cm snega s pršičem — in na Veliki Planini, kjer jo 55 cm snega s pršičem. Prijeten je izlet skozi zimsko naravo od Doma v Kamniški Bistrici, kjer so sedaj ugodne razmere za sankanje — okrog 20 cm snega. Na Mozirski planini je 55 cm snega, v okolici Celjske koče 25 cm snega. Zasavje ima povprečno okrog pol mol ra snega, tako, da pridejo smučarji tudi lu na svoj račun. Na Pohorju jo nad pol metra snega, znana so prelepa smučišča, zlasti v zapadneni delu le gorske skupine, Dolenjska je bila pri zadnji pošiljki snega nekoliko manj obdarjena, vendar je še dovolj snega zi smučanje: okrog Sodražice je 25 centimetrov snega, okrog Polževega 20 cm, podobno tudi v ostalih predelih Dolenjske.
Nedelje in prazniki prinašajo nekoliko prostosti vsem, ki so med tednom vezani na poslovne prostore. Zato pohitite v tem času ven v zimsko naravo. Sprostite se za kratek čas mestne more, zaspanosti in dolgočasja. V prelepem zimskem svetit se boste razvedrili in vrnili prerojeni in |Hilni dobre volje.
Ako si ne bosle na jasnem, kam bi se odločili. ali ak.i želite poročil o snežnih razmerah, obrnile se na društveno pisarno Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova ce-eta 4, I, nadstropje, teicfon 40-50,
* Če/, dnn ugleden meščan, ponoči vlomilec.
Včeraj smo poročali, da so v Osjeku aretirali vpokojenegn Knoppa zaradi številnih vlomov, ki jih tudi priztinl. O tem poročajo hrvatski listi še naslednje: Pred pur meseci se je v neki hiši v Os jekli pojavila cela \ rsta tatvin. Veje-trgovcu s papirjem IJirnbucliu jo i/ skladišča kakor tudi i/, pisarne izginil orag matrični papir, tiskarskn barva, nukit za božično drevesce, razni ovoji in jeklena žica Nekemu tapet-liiku je bilo ukradeno perilo in kuhinjsko orodje. V zalogi tvrdke Singer so izginile razne pisarniške potreBščine. Dalje je bilo vlomljeno v uradne prostore zveze zasebnih nameščencev in razbita ročna blagajna. Neznani zločinec je odnesel 40 dinarjev. S kmečkega voza, ki je stal pred omenjeno hišo, je izginila konjska odeja. Vsa poizvedovanja oblasti so ostala brezuspešna. Te (lili je pa prinesel neki
9m Kino Kodeljevo te/. 41-64 ^
Danes ob 20. uri — Španske pesmi, p'ed in gitaristi v prekrasnem filmu
Gusarska simfonija
Charles Coliins, Sleffi Duna. Prelestne naravne barvo.
MICKEY R00NF.Y in WALLACE BEERY prvikrat skupaj v filmu
VeseSi potepuhi
Humor in vesela razigranost
fant v trgovino z železnino. ki je v isti hiši, prodat zvitek jeklene žice. Ker ima v Osjeku tako jekleno žico, ki služi za vezavo knjig, no zalogi samo veletrgovina s papirjem, je lastnik trgovine z železnino dal fanta aretirati. Fant je takoj priznal, da mu je žico dal v isti liiši stanujoči upokojeni učitelj Tugomir knopp, Sena.j je prišlo na dan. da je učitelj Knopp dolgo iskoni lat. Pri hišni preiskavi so našli večino ukradenih predmetov. Med drugim so našli policijski agenti tudi več literarnih tlel, ki jih je Knopp spisal, pa .jih doslej ni nikomur pokazal. I)a bi ta dela ovekovečil, jo |>o-stal tat. Zato jo v veletrgovini s papirjem pokradel toliko pisalnejta materiala. Za svoje ro-knpise je porabil najfinejši papir, zvezke je prav lepo zvezni v platnice in si je naredil obsežno kartoteko svojih dol Ker so se mu prve tatvine tako lepo posrečilo, je s tem svojim »postranskim poslom« nadaljeval Česar ni sam mogel rabiti, je prorlal Učitelj Knopp je kot častni član štc\ iliiili društev, spoštovan kot
ugleden meščan, skriven pesnik in pisatelj, ponoči pa tat živel trojno življenje. Pri aretaciji je vse oukrito priznal. Vrednost ukradenih predmetov znaša 40.000 do 50.000 dinarjev.
*	Promet v naših pristaniščih jc vedno manjši. Po poročilu trgovske zbornice v Splitu je promet z ladjami v naših pristaniščih tudi v novembru preteklega leta padel. ,|e manjši po številu ladij in po tonaži kakor v novembru 1959, pa tudi manjši kakor oktobra preteklega leta. Iz naših pristanišč je odplulo v novembru 1940 (>7(i? ladij z 885.567 tonami napram 6933 ladjam z 1,084.410 tonami v istem mesecu leta 1939. I/, tega se vitli, da jc promet padel za 168 ladij in 250.000 ton.
*	Priseben operater. V kinematografu Balkan v Šibeniku jc inalo manjkalo, da se ni zgodila huda nesreča. Ko je bila predstava končana, je iskra, ki je skočila iz aparature vžgala film. Operater pa je hitro pograbil goreči film in ga nesel v predsobo ter tam pogasil. Ker se je to zgodilo v zgornjih prostorih, občinstvo ni ničesar zapazilo in je, misleč, da je film končan, začelo zapuščati dvorano. Samo prisebnosti operaterja se je zahvaliti, da ni prišlo do katastrofe. Če bi le eden izmed občinstva vedel, da je nastal ogenj, bi takoj vsi drveli proti vratom, nastala bi panika in gotovo bi se zgodila huda nesreča. Škode je okrog 50.000 dinarjev, kolikor je bil vreden film.
*	Pogreb italijanskega vojaka na Korčull. Ribiči iz Lumbarde na Korčuli so zapazili v morju truplo nekega vojaka. Obvestili so takoj pristaniško oblast, nakar so truplo potegnili iz morja. Ugotovili so, da ie alpinec Giacomo Bcnzone iz Berge, vojak drugega alpinskega polka. Vojak je imel «ia sebi reševalni pas, V žepu so našli nekaj denarja in tri slike Truplo so pokopali na korčulanskem pokopališču Pogreba se je udeležil italijanski vice-konzul iz Splita Roberto de Cardona, okrajni na> čelnik in mestni župan. Pri pogrebu so nosili tri vence. Zadnje dni je morje v bližini Dubrovnika in Korčule naplavilo pet trupel italijanskih vojakov.
Anekdota
Friderik Viljem 111. je obiskal Rim. Po večnem mestr. ga je spremljal znani zgodovinar Nie-buhr, pisec »Rimske zgodovine«, ki je bil takrat nemški poslanik pri sv. Stoliri. Niebuhr je slopil pred cesarja v dvorni obleki: v Urnikih, ozkih dokolenkah in svilenih nogavicah. Nogo so bile tanke, da bi jih lahko s prsti ene roke objel. Učenjak je bil v ozkih dokolenkah naravnost smešen. Ke ga je kralj zagledal, sn je nasmehnil in rekel niegovi ženi: »Danes jo malo hladno. Bojim se, da se bo vaš mož prehladih Ali mu ne bi rekli, naj se bolj toplo obleče?« — >0 Bog.': je rekla Niebiihrjeva gospa, »ko bi Vaše Veličanstvo vedelo, kaj vae ima moj mož oblečeno pod nogavicami!«
12 dan predvajanja!!!	ie predvajanje filma podaljšatil Zaradi rekordnega zanimanja Se danes in jutril
Nad 26.000 obiskovalčevi ■	n fl B fll 01 11# II Najlepli fl,m se,onel Metr°-i,afler' k"krlM9a Je ni b,l°in 9a
■ -1 "	II ■ Ml R ■■ ■ 11 Kralj pevcev: NELSON EDDY in njegova najnovejša partnerica ILONA MASSET
Ne zamudite KjltA 11(11011	rt U H M I H 1% U Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
zadnje prilike! Telelon22-21	■■ IbO kifli I % ■■ Jutri v nedeljo ob 10-30 (»nižane cene) ter ob 15., 17., 111. in 21. uri
LJUBLJANA
50 letnica okulističnega oddelka
17. novembra je minilo 50 let odkar je bil v ljubljanski bolnišnici ustanovljen oddelek za očesne bolezni. Ob tem jubileju je napisal zanimiv pregled o razvoju okulističnega oddelka njegov šef dr. Leopold Ješe v zadnjo številko »Zdravniškega vestnika«, ki je ves posvečen razvoju in napredku okulističnega oddelka v 50 letih.
Zanimiv je razvoj, ki je dal ljubljanski bolnišnici okulistični oddelek. V Ljubljani so delovali že od leta 1800. okulisti, ki so za tedanje stanje medicine bili prav dobri in priznani očesni zdravniki. V zadnji četrtini prejšnjega stoletja pa se je naselil v Ljubljani dr. Emil Bock, ki se je na Dunaju specializiral na očesni kliniki ter je potem prav zaradi razmer na kliniki prišel v Ljubljano. Sprejet je bil v civilno bolnišnico na Ajdovščini, kjer so mu prepustili vse očesne bolnike. Dr. Bock je uspešno deloval in hitro se je raznesla govorica o njegovi spretnosti. Bolnikov, ki so prihajali zdravit oči na tedanji kirurški oddelek, je bilo vedno več, in zato je tedanji ravnatelj bolnišnice dr. Alojz Valenta-Marchthurn napravil vlogo na deželni odbor in predlagal, naj se ustanovi poseben oddelek za očesne bolezni in imenuje Bock za primarija. Leta 1889. je bila na seji 18. nov. ta vloga sprejeta, vendar pa je do ustanovitve oddelka prišlo šele 17. novembra 1890. Bock je dobil vodstvo oddelka kot neplačan primarij, plačo pa je začel dobivati šele 1. januarja 1893.
Tedanji okulistični oddelek je začel dokaj skromno. Imel je tri sobe s 34 posteljami pod streho stare civilne bolnišnice. To je potres v noči 15, aprila 1895 skoraj popolnoma podrl. Ob potresu so očesni bolniki bežali iz drugega nadstropja po podrtih stopnicah na vrt. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so bili pravkar operirani, vendar se nikomur ni nič zgodilo. Prve dni po potresu so nastanili bolnike v vojaških šotorih, pozneje pa v bolnišnici za kolero, dokler ni Rdeči križ postavil na vrtu bolnišnice nekaj barak, od katerih je dobil očesni oddelek tri. 17. oktobra 1895 je bila na sedanjem mestu odprta nova deželna bolnišnica. V njej je očesni oddelek dobil svoj paviljon, v katerem je imel 10 sob s 53 in kasneje 61 posteljami. Oddelek sam je bil za tedanje čase lepa stavba, vendar razdelitev sob ni bila posrečena. Pri zidanju bolnišnice ni namreč nihče vprašal primarijev za nasvet in je glavno vlogo igrala za vse paviljone simetrija. Še bolj usodna pa je bila napaka, ki nas i« danes tepe: zgrajena je bila premajhna bolnišnica. Zidali so namreč le za tiste čase, namesto za 50 let naprej. Zato je očesni oddelek postal prav hitro pretesen, medtem ko so drugi oddelki do svetovne vojne še shajali. Stiska na očesnem oddelku pa je nastala zaradi tega, ker so prihajali bolniki tudi iz sosednih dežel na očesni oddelek. Prošnje za temeljito povečanje so ostale neuslišane. Šele po volitvah, ki so bile po novem vol. zak.
in so priili v deželni odbor drugi možje, je zavel drug veter. Slovenci v deželnem zboru so imeli dovolj uvidevnosti in razumevanja. Zato je deželni odbor pristal na povečanje oddelka in dovolil povečane kredite. 29. avgusta 1912 jc bil prizidek slovesno blagoslovljen. V tem prizidku je oddelek pridobil šest velikih in dve majhni bolniški sobi, dva dnevna prostora, dve kopalnici in tri sestrske sobe v podstrešju. Vsega skupaj je imel 118 bolniških postelj in potrebne prostore za preiskovanje. Za trahomske bolnike pa je dobil še dva pritlična prizidka s posebnim vhodom.
Tedanji deželni odbor je ne samo z zgraditvijo prizidka, ampak tudi pri vseh drugih vprašanjih, ki so se tikali bolnišnice, vedno dokazal, da smatra bolnišnico za ustanovo, ki mora nuditi vsem bolnikom brez razlike vse, kar smatrajo zdravniki za potrebno. Proračun pri tem zdravnikov ni oviral. Ce so bili prekoračeni, jih je deželni odbor pokril brez moledovanja in brez prošenj. Ko je Bock zaprosil za nabavo velikega elektromagneta, s katerim se dajo izvleči železni drobci, ki so slučajno padli v oko, ga je dobil, čeprav je za tedanje razmere veljal 700 zlatih kron. Deželni odbor je bil mnenja, da je strošek za ta magnet poplačan, če se reši z njim le eno samo oko. (Oj zlati časi, kdaj nam spet zasijejo nad ljubljansko bolnišnico!)
17. dccembra 1916 je zadela prvega šela okulističnega oddelka dr. Bocka kap. Njegov naslednik je postal dr. Albert Botteri, sedanji upravnik Kr. vseuč. očesne klinike v Zagrebu. Ko je leta 1929. odšel iz Ljubljane, jc prevzel njegove posle sedanji šef dr, Leopold Ješe, ki se vodi oddelek.
Kakor v vseh oddelkih, tako je še posebej na očesnem oddelku hitro naraščalo število oskrbovanih bolnikov. Pred 50. leti je bilo v prvem letu oskrbovanih 406 bolnikov, leta 1900 že 1089, leta 1910. 1420, leta 1920 1739, leta 1930. 2548 in 546 ambulantnih, leta 1939. je imel oddelek že 2900 bolnikov in 862 ambulantnih. Sedaj ima oddelek 136 postelj. Ker število tistih, ki iščejo pomoči v očesnem oddelku, še vedno narašča, je oddelek prisiljen, da predčasno odpušča bolnike. Od ustanovitve oddelka pa do konca leta 1939. je iskalo pomoči na oddelku skupaj 81.421 bolnikov. Operacij je bilo na tem oddelku v vsem tem času opravljenih 35.927. Ker je bila lani dana zakonska podlaga za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani, je treba upoštevati, da sedanje poslopje za klinične namene ni primerno. Zato je skrajni čas, da se misli tudi na pravilno rešitev tega vprašanja. Če gledamo na zgodovino očesnega oddelka in na njegov razvoj, potem istočasno, ko vsem, ki so z delom pripomogli k uspešnemu 50 letnemu jubileju, čestitamo, od srca želimo, da bi za upravo bolnišnice zopet čimprej prišli tisti zlati časi, ki jih je bila deležna, ko je nad njo gospodaril deželni od-l bor!
I prebil. Smrt pa je nastopila zaradi zadušitve. Na vratu umorjene 60 namreč našli sledove, ki so na-! stali od zadrge, ki je bila napravljena « precej : trdo vrvjo ali jermenom umorjenki okrog vratu. Ver-! jelno je, da je morilec z udarci noža najprej pobil starko, nato ji pa napravil smrtno zanko. Policija, ki jc vestno raziskala ves okoliš umora in zaslišala tudi sosede, ki so umorjeno poznali, je ugotovila, da je zadnje čase obiskoval Podpcčanovo njen nečak 23 letni Henrik Podpečan. krojaški pomočnik, ki služi sedaj pri vojakih. Podpečana so še videli na praznik sv. Treh kraljev, kasneje pa ne več. Ker so našli pod umorjenko na tleh tudi sponko od vojaškega pasu, je vsak dvom, kdo b< utegnil biti morilec, odveč. Pra-v verjetno je, da bodo Podpečana, ki je v stanovanju umorjene med drugimi pismi tudi pustil nekakšno samomorilsko poslovilno pismo, v kratkem prijeli.
fSEUE
Parfumeriia Venus posluje sedaj v palači Bata
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 7 zjutraj.
1 Za smučarje bo na Kureščku sv. maša v nedeljo ob 11.
1 Namesto venca na grob hlagnpokojnega dr. Antona Korošca darovali: Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani 500 din, osebje železniške postaje Ljubljana-Šiška pa 761 dinarjev. Mestno poglavarstvo se darovalcem naj-topleje zahvaljuje tudi v imenu podpiranih.
1 Namesto venca ob smrti njenega podpredsednika nadzorstva blagopokojnega v g. Antona Kralja sta darovali Vincencijevi družbi v Ljubljani: I. delavsko konzunmo društvo 1000 din, Osrednja vinarska zadruga pa 500 din. Najprisrč-nejša zahvala.
1 V počastitev spomina pok. g. Antona Kralja daruje gdč. Ana Hren 100 din šempetrski Vincencijevi družbi. Prav lepa hvala!
1 Namesto cvetja na grob blagopokojne ge. Marije Dolenc, mame ge. kolegice rar. pli. Dolenc Marije, poklanjajo kolegi lekarne mr. R. Sušnik 150 din društvu »Dom slepih«. Iskrena hvala!
1 Jutri dva Putuikova smučarska izleta: Črni vrh in Kurešček.
1 Oficirji ljubljanske garnizije priredijo dne 13. januarja 1941 ob 21 v »Zvezdi« svoj družabni večer zaradi praznovanja in dočakanja pravoslavnega novega leta. Prosijo se rezervni oficirji in vojaški uradniki, da se s svojimi družinami v čim večjem številu udeležijo tega družabnega večera. Obleka po volji.
1 Stanovanjske odpovedi. -Včeraj smo poročali, da je bila v mestu deložirana' mati s štirimi hčerkami in da so njeno pohištvo spravili v cu-krarno, njej in otrokom, pa so poskrbeli začasno zavetje. Da ne bo kdo mislil, da imamo v Ljubljani tako trdosrčne hišne gospodarje, ki mečejo mater z malimi otroci na cesto, moramo pojasniti, da so tri hčerke stare že nad dvajset let, ena izmed njih je že poročena in se je brez vednosti gospodarja z dvema otrokoma priselila k materi, tako, da je bilo v sobi kar sedem oseb. Gospodar ni dobil celih osem mesecev niti pare za stanovanje in ker so nastopili še drugi tehtni razlogi, je bil prisiljen sodišču predlagati delo/.acijo.
1 Za zimsko pomoč so darovali: g. mag. ph. Anton IJstar 500 din, ga. Lunder Terezija, trgovka z mešanim blagom. Rožna dolina c. V/13.-a, 26 kg špagetov v vrednosti 312 din, mesarsko podjetje Ivan Javornik, Domobranska c. 7„ pa
11 kg klobas. Vsem darovalcem za zimsko pomoč izreka odbor najtoplejšo zahvalo.
1 Za mestno reveže so darovali: g. Dorjat Jakob, trgovec z glasbili v Frančiškanski ulici 8, 100 din, g. Pivcc Hupcrt iz Most 50 din in Meltta Štelo, dijakinja iz Most, za revne otroke 70 din. Meslno poglavarstvo se darovalcem najtopleje zahvaljuje tudi v imenu podpiranih.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite ziu-traj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
1 Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike vljudno opozarjamo, da poteče dne 15 januarja rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije. Telefone, za katere naročnina do lega dne ne bi bila plačana, mora pošta 16. januarja začasno izključiti iz prometa, za ponovno vključitev pa mora zamudnik
plačati poleg naročnine še pristojbino 100 din za ponovno vključitev. Položnice so bile vsem naročnikom pravočasno dostavljene, eventuelne reklamacije naj se pa urede pri |>ošti Ljubljana I ali pa telefonično na štev. 43-07. — Upravnik pošte Ljubljana I.
1 V Stritarjevi ulici štev. G v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 »AVallcs (izg. (Uels) je kneževina, ki leži na zapadni obali Anglije nasproti Irske. Ne samo, da izgleda kot da bi bila posebna dežela, ludi je taka. Kot izgledajo fantastični njeni zalivi in polotoki, tako je Walles tudi geološko in etnografsko posebna dežela. Prebivalci te male kneževine, ki jih je približno štiri milijone, predstavljajo danes izvirno keltsko prebivalstvo Anglije, kot ga je našel Cezar, ko je prišel v Britanijo. Beseda Wal-lcs pride od naziva, kot so jih imenovali tujci, namreč Welsh. Germani 5. in 6. stoletja, ki so se naselili v Britaniji, so imenovali keltsko prebivalstvo »Welsche«, kar znači »tujci«. Isti naziv se kaže tudi v kantonu VVallis v Švici ter Valalii v Romuniji. Dežela je zaradi svojega gorskeua karakterja obdržala keltski jezik do danes, dasi-ravno vsak izobražen »Welshman« govori angleščino tako dobro kot svoj jezik. Pokrajina je zelo romantična z mnogimi jezeri, rekami in slapovi. Zelo lepe stare cerkve govore o zgodnjem vplivu krščanstva. Moderna doba je prinesla v južni Walles industrijo premoga ter je postal južni Wal-les ena največjih rezerv za črni premog na sVetu. Glavno mesto je Cardiff, kjer je tudi univerza. O tej svoji rodni deželi bo v ponedeljek, 13. t. m., ob IS v beli dvorani hotela Union pod okriljem Angleškega društva v Ljubljani, predaval profesor na Britanskem institutu v Belgradu mr. Robe r t s.
1 »Nasmeh sreče« je mična in zabavna filmska humoreska ameriške Fox-ove produkcije, v kateri nastopa fenoinenalno dekletre filmskega platna, mala in ljubka Shirley Temple. Njeni |>ev-ski in plesni nastopi so prav dražestni ter dokazujejo, da je fiiala Shirley že prava filmska umetnica. Film Nasmeh sreče-, nam prikazuje l.jubavno idilo dveh mladih ljudi, pri katerih najde mala Shirley svoj novi doni. Film bo prav gotovo ugajal našemu občinstvu. Na sporedu je v kinu Slogi le kratek čas. Pohitite z ogledom tega filma.
1 »Balalajka« prekosila vse rekorde! Kino Union predvaja film še danes in jutri! Takšnega navdušenja kot »Balalajka« ni izzval še noben film v Ljubljani. Ne samo iz Ljubljane, temveč iz bližnje in daljne ljubljanske okolice prihajajo upravi kina Unionn prošnje, da bi se film obdržal na sporedu vsaj še par dni. Kino Union jo zato premiero ravnolako krasnega filma »Dunja — poštarjeva hči« preložil na prihodnji teden in obdržal »Balnlajko« Se par dni na sporedu.
I Umor Marije Podpečanove pojasnjen. Poročali 6ino že o roparskem umoru v Trnovem, ko je bila umorjena v majhni baraki mestnega šolskega vrta 61 letna mestna delavka Marija Podpečanova. Obdukcija trupla umorjene, ki je bda v četrlek popoldne, ie pokazala, da Podpečanova ni umrla zaradi ran, ki so ji bile zadane z nožem v glavo Nož ie namreč ob lobanji zdrknil, tako da je ni
c Kongregacija celjskih gospa ima jutri, v nedeljo, svoj običajni mesečni shod pri šolskih sestrah ob 4. popoldne in ne ob 6., kakor je bilo doslej v navadi. — Vodstvo.
c Pod okriljem Savinjske podružnice SPD bo v četrtek dne 16. januarja ob 8. zvečer v meščanski šoli zanimivo predavanje dr. Bogdana Breclja iz Ljubljane o »Prvi pomoči ob nezgodah v planinah«.
c Dvoje važnih gospodarskih zborovanj. Društvo »Mali gospodar« sklicuje za nedeljo 10 januarja v konferenčni 6obi okoliške šole ob 9 dopoldne svoje zborovanje. Na zborovanju, ki ga bo vodil prof. Bitenc Milico, bo posebno poročilo vrtnarske sekcije. Jutri v nedeljo 12. januarja bo v telovadnici iste šole ob pol 9. redni letni občni zbor Celjske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva.
c Naročniki »Slovenčevega« koledarja iz poštnega okoliša Štore dob«io koledar v podružnici »Slovenca« v Celju.
c Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo v Celju v četrtek dne 16. januarja ob 8. zvečer v mali dvorani Celjiskega doma. Priredi ga Združenje jugoslovanskih glasbenih avtorjev.
c Tujski promet v laški Radiothermi. Decem- 1 bra meseca 1940 je obiskalo Radiolhermo-kopališče I 132 tujcev: 80 bolniških članov OUZD in 48 zaseb- I
nikov Jugoslovanov, 4 inozemci — dva Nemca in dva Rusa iz Banata Nočnin je bilo 1959.
c Šahovski klub Gaberje je imel v torek 17. t. m. VI. redni občni zbor v gostilni Kancijan na Sp. Hudinji. Občni zbor je vodil klubov ustanovitelj in predsednik g. Csorgo Emil. Pregledno poročilo klubovega delovanja je podal agilni tajnik g. Mirnik Franjo. V preteklem letu je klub zaznamoval lepe uspehe. Predvsem v prvenstvenem tekmovanju Slov. šah zveze v katerem je dosegel zmagonosno pot do finala celjske skupine. Poleg več kluhovih prireditev (glavni turnir, tekme za klubovo prvenstvo, dvomatehi in brzoturnirji) je priredil v septembru zelo uspeli II. dr. Schvvabov spominski turnir z 18 udeleženci. Klubov prvak jc g. Mirnik. Blagajnik g. Rajšek Jakob je z veseljem poročal, da je tudi klubovo imetje naraslo na 4464 din. Od tega 983 din v gotovini, ostalo pa je vrednost klubovega inventarja Po razrešnici so sledile volitve in so bili izvoljeni v odbor: predsednik Csorgo Emil, podpredsednik g. Helcingar Anton, tajnik Mirn<k Franjo, blagajnik Rajšek Jakob, odborniki: gg. Go-lja Anton, Fajs Mirko in Domaniko Štefan. V nadzorni odbor pa gg. Gajšck Ludvik ia Schneider Jože.
Ponikva ob juž. žel.
Tukajšnja kraj. organizacija JRZ je imela na Kraljevo svoj redni letni občni zbor. Po žalni spominski svečanosti za pok. dr. Korošcem so se obravnavala razna aktualna vprašanja, nakar je bila na predlog predsednika Žličarja odposlana pozdravna brzojavka dr. Kulovcu. — Občni zbor krajevne gasilske čete bo kakor običajno na Svečnico v prostorih g. Žličarja.
Ljutomer
V nedeljo, 12. t. m., bo v Kat. domu po osmi maši predavanje z barvanimi skioptičnimi slikami o ehvarističnem kongresu Predava salezijanski duhovnik g. Franc Štuhec. Vljudno vabljenil
Okrajna posojilnica v Ljutomeru je počastila prerano umrlega voditelja, predsednika senata, neumornega delavca pri zadružništvu, ter namesto venca na grob velikega pokojnika darovala za revne šolske otroke znesek 1.100 din, ki se je razdelil za šolo Ljutomer 500 din, za šolo Cven 200. za šolo Čežanjcvci 200 din in za šolo Stara cesta 200 din.
nnnm
Tovarniške kuhin;e -velika potreba
Maribor, 10. januarja. Zdravniki pri mariborskem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev opažajo zadnja leta vznemirljiv pojav. Delavca, ki je zaposlen nekaj let v mariborskih tovarnah, prva leta v zdravniški ordinaciji sploh niso poznali. Sedaj pa prihaja čim-dalje pogosteje po zdravniško pomoč. Pri ogromni večini teh bolnikov se vidi, da bolehajo na prebavilih in na slabokrvnosti, jetiki in vseh podobnih boleznih socialnega značaja. Vzrok vseh teli bolezni pa je preslaba in nezadostna hrana. Večina delavcev, ki prihaja na Okrožni urad po pomoč, je donia v mestni okolici. Vozijo se s kolesi ludi iz velikih daljav vsako jutro v mesto na delo in zvečer spet nazaj. S seboj prinesejo samo kos kruha, v mestu si kupijo v prodajalni poleg tovarne kos klobase in polič kislega jabolčnika, če imajo denar, kar pa ni vedno, in Io jim je potem vsa hrana, še na slabšem so delavke, ki si prinašajo dan za dnem v tovarno steklenico slabe, s saharinom sladkane kave, s katero pojedo svoj košček kruha. Ni čuda, če po nekaj letih takega življenja telo oslabi, da ni več odporno proti boleznini in začne propadati. In kar je najbolj usodno — proti takim boleznim ni zdravila, tu ne pomagajo bolnišnice, ne sanatoriji, ne zdravniki, potrebna so povsem druga sredstva. Pomoč mora biti socialnega značaja. Ze pred leli se je sprožila v Mariboru v krogih zdravnikov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev misel ustanovitve tovarniških kuhinj. —
V	vsaki večji tovarni naj bi se med delavci osnovala jiosebna kuhinja, kalero bi vzdrževali zainteresirani delavci s svojimi prispevki. Tovarnar bi nal na razpolago samo potrebne prostore. Med delavstvom je ta zamsiel naletela na topel odmev.
V	nekaterih tovarnah so se že vršile predpriprave, toda nastale so nepričakovane težave in tako je zamisel tovarniških kuhinj spet zaspala. Medtem pa so se življenjske razmere našega industrijskega delavstva še poslabšale. Zaslužek nikakor ne raste v razmerju z draginjo, malokdo si lahko poleg kosa kruha privošči še košček klobase ali slanine za obed. Toda če bi bila v tovarni organizirana tovarniška kuhinja, ki bi nakupovala živež na veliko za več sto ljudi, bi se dalo še vedno z razmeroma nizkimi prispevki — dnevno nekaj dinarjev — tem delavcem nuditi toplo, tečno kosilo, ki jih ne bi samo obvarovalo pred zlemi posledicami slabe prehrane, temveč bi jih tudi usposobilo za večje napore, tako da hi od lega imel tudi lastnik podjetja velike koristi. Takšna kuhinja pa ne bi življenja delavca prav niž obremenila, saj bi ga vsakdanje kosilo stalo morda manj, kakor današnji način prehrane.
m Umrla ie na Vrbanski cesti 20 v 74. letu starosti gospodična Ivanka Sernec. Pokojnica je bila hčerka bivšega mariborskega odvetnika dr. janka Serneca in sestra ministra in bana v pok. inž. Dušana Serneca v Ljubljani. Naj počiva v miru! Pogreb bo U. januarja ob'14 iz hiše žalosti.
m Razglas mariborske davčne uprave. Davčna uprava opozarja Mariborčane na sledeče: Plačati je do 10. januarja vozarinsko takso, do 15. januarja takso za stalne reklame, takso za biljarde, takso za otvorjene in tekoče račune; do dne 31. januarja prvi četrtletni obrok dopolnilne prenosne takse ter točilno takso za I. polletje. Nadalje zapade 15. januarja v plačilo letna taksa za zasebna hranišča za vino. Do 31. januarja naj si nabavijo vsi, ki zaposlujejo hišno služinčad, »davčno karto«. Prijave je treba vložiti do 31. decembra za odmero dopolnilne prenosne takse, do 4, februarja pa je treba vložiti prijavo dohodka, ki je zavezan re.itnini.
m Socialno delo Maistrovih borcev. Zveza Maistrovih borcev je za božične in novoletne praznike obdarovala 60 svojih najrevnejših članov. So to sami družinski očetje s številnimi družinami, mnogi brez stalnega zaslužka in brez zaposlitve.
m Upravni odbor Mariborske kolesarske pod-zveze ima v torek, 14. t. m., ob 8 zvečer v posebni sobi Kinorestavracije svojo sejo.
m Sestanek avtoprevoznikov, včlanjenih v Združenju prevozniških obrtov v Mariboru, bo v nedeljo, 12. t. m., ob 9 dopoldne v prostorih restavracije »Slon« na Aleksandrovi cesti 18. Gre za važne zadeve.
m Za dijaško Vincencijevo konferenco v Mariboru so na novi sv. maši, ki jo je daroval pri Sv. Benediktu v Slov. goricah kapucin p. Fidelis Kra-ner, darovali svatje 330 din. V imenu dijakov: Bog plačaj!
m Prosvetno društvo v Radvanju priredi jutri, v nedeljo, 12. t. m., v šoli v Radvanju ob pol 4 popoldne igro »Cvrček za pečjo«. Iskreno vabljeni!
m Mariborski odsek ZKN vabi vse katoliške nameščenke na redni sestanek v ponedeljek, 13. januarja, ob pol 8 zvečer v Domu. Slomškov trg 12.
m Žrtev železniške nesreče. Včeraj smo poročali o hudi nesreči, ki se je pripetila na mariborskem kolodvoru. 32 letnemu delavcu progovne sekcije, Ferdinandu Vrečku je lokomotiva odrezala roko. Izgubil je toliko krvi, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Zapušča ženo in dvoje malih otrok. Naj počiva v rniru!
m Nenavadna pozabljivost. Na kolodvoru najdejo včasih v vlaku zanimive reči, ki jih pozabijo potniki. Najbolj nenavadna najdba pa sta dva lovska psa, ki ju je pozabil nepoznan lovec te dni v vagonu osebnega vlaka. En pes je ptičar, drugi pa brak-jazbečar, oba sta imela nagobčnika ter bila zvezana skupaj na vrvici, le njunega gospodarja ni bilo nikjer ter se še do danes ni javil, ker najbrže išče svoja štirinožna pomagača kje v revirju ter se ne spominja, da ju je bil pozabil v vlaku.
m Drava je odnesla mlin. Po Dravi plavajo mogočne ledene plošče, ki jih prinaša reka s svojega gornjega toka, kjer se lcdovje zaradi toplejšega vremena in narasle gladine reke lomi. Te ledene plošče so postale usodne za rečni mlin I ranca Vžingarja v Gorišnici. Plavajoče ledovje je mlin, ki je bil na čolnih, deloma razbilo ter ga tako poškodovalo, da je do polovice utonil ter se na eno stran nagnil. Bila je nevarnost, da bo izginil mlin z vsemi napravami in zalogami zrnja pod vodo. Sosedje, ki so opazili nesrečo, so pomagali pri reševanju zrnja ter so potem mlin v življenjski nevarnosti priklenili z močnimi verigami na breg, da se ni docela prekuonil.
m Velike sleparije kamnoseškega mojstra. Državno tožilstvo v Mariboru je dobilo prijavo proti 29 letnemu kamnoseškemu mojstru Antonu Šumeč-niku, ki je pred božičnimi prazniki izginil iz Slovenske Bistrice brez sledu. Pustil je za seboj kopico upnikov in osleparjenih ljudi, katere je oškodoval za 35.000 din. V Slovenski Bistrici so je naselil konec leta 1939. ter je začel takoj z veliko podjetnostjo svoj posel. Razglašal je pc Dravskem po!«u, da izdeluje zelo poceni nagrobne spomenike, od naročiteljev pa je kasiral polovico in še več kupnine vnaprej, češ da rabi denar za nakup materiala. Župnijska cerkcv v Makolah je pri Šumcč-niku naročila nov tlak iz cementnih ploščic ter je dobil na račun dobave vnaprej izplačanih 12.215 dinarjev. Tlaka seveda ni dobavil, pa tudi nagrobnih spomenikov, katere bi moral napraviti za zasebnike, ni izvršil. Ko jo je popihal, se je izkazalo tudi, da svojim šestim delavcem ni že skoraj vse leto plačal mezde, v hotelu, v katerem je bil na hrani, pa je ostal dolžan 3000 din
m Vlak ga je povozil. V Košakih je padel pod vlak pri predoru 27 letni Ilija Budimir K sreči pa ga je lokomotiva sunila s lira, tako da je obležal ob progi z zlomljeno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Gledališče
Sobota, 11. jan., ob 20: »Ples v maskah«. Red C. Gostovanje Vere Majdičeve in Francla, prvega tenorista ljubljanske Opere. Nedelja, 12. jan, ob 15: »Habakuk«; ob 20: al^pa Vida«.
Naznanjamo žalostno vest, da je dolgoletni član našega načelstva, gospod
Anton Kralj
tajnik Zadružne zveze
včeraj dopoldne nenadoma umrl. — Velezaslužnega zadružnega delavca ohranimo v vednem in hvaležnem spominu.
Ljubljana, dne 11. januarja 1941.
I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani,
zadruga z omejenim jamstvom.
»UNION« hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani
naznanja tužno vest, da je umrl njen dolgoletni član upravnega sveta, gospod
tajnik Zadružne zveze v Ljubljani itd.
Požrtvovalnemu, marljivemu in nesebičnemu sodelavcu bo ohranila družba
časten spomin.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1941.
Ustanovitev Muzejskega društva v Novem mestu
K drugim lokalnim muzejskim dru*tvom. ki so se zadnja leta uslanovila v Sloveniji t>»Huija Loka, Krško, Ptuj, Celje itd.), se je zdaj pridružila tudi ustanovitev Muzejskega društva v Novem mestu, v metropoli Dolenjske. Misel ustanovitve Muzejskega diuštva v tem starem in pomembnem središču Dolenjske je bila živa že pol stoletja, od či-talniških časov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je ustanovil Narodni dom v Novem mestu, ki je bil prvi na Slovenskem (1H70). Tedaj sprožena misel se ni uresničila vse do danes, dasi jo bilo večkrat sklenjeno, začeti s pripravljalnimi deli. Tako je bilo ob 30 letnici smrti novomeškega zgodovinarja 1. Vrhovca sklenjeno na občnem zboru (1M32) na predlog kulturno zgodovinskega odseka, da se osnuje posebni odsek v okviru Olepševalnega društva, kar se je potem pod A. Kajškom tudi zgodilo leta 1935, ko se je osnoval pravi Pripravljalni odbor za ustanovitev Muzejskega društva v Novem mostu po.l predsedstvom odvetnika ilr. Uroša. Pod vsemi župani Novega mesta v tem času je ta misel našla podporo ter je dozorela do ustanovitve pravega Muzejskega drušlva šele sedaj. Da pripravi občinstvo na pomembnost Muzejskega društva v Novem uiestu, je pripravljalni odbor priredil v teh dneh trikral zvečer predavanja o Dolenjski, Novem mestu in nalogah lokalnih muzejev. Prvi večer je v Sokolskem domu predaval prof. Janko Jarc o zgodovini narodnega preroda v Novem mestu, o ustanovitvi mestne garde, narodnih organizacij, kakor čitalnic, gasilskih organizacij, god itd., ter lako nazorno piikazal narodno jiobudo novomeškega meščanstva /,a njiin je akademski slikar Božidar Jakac predvajal film o Dolenjski ler tako gledalcem, ki so se v velikem številu zbrali k večeru, pokazal lepote Novega me-sla samega, dalje belokrajnskega festivala, narodnih noš in običajev, lepoto Gorjancev, božjih poti itd., vse Dolenjske, ki naj jo v čim večji polnosti zajame in ohrani potomcem Mestni muzej. Drugi večer je predaval v Prosvetnem domu zgodovinar Jože Gregorič o Dolenjski in njenih umetnostnih spomenikih sploh ter prikazal muzejsko bogastvo tega predela slovenske zemlje, kakor tudi umetnostno zgodovinsko označil kulturno smeri, v katerih se je razvijala kultura Dolenjske v različnih časih. Za njim bi moral imeti o najstarejši zgodovini Novega mesla predavanje univ. profesor dr. Milko Kos, ki pa se zaradi bolezni ni mogel udeležiti proslave, temveč je poslal samo pismeno opravičilo ler obljubo, da bo svoj" predavanje bral drugič v Novem meslu. Tretji večer, ki je bil namenjen tudi za ustanovni občni zbor, je po uvodnem pozdravu predsednika dr. G rosa imel načelno predavanje o lokalnih muzejih univ. profesor in konservator dr. Kr. Mescsnel, ki je poudaril potrebo lokalnih zbiranja zgodovinskega gradiva,
Že veste to?
Najvjšja drevesa so velikanski eukalipli, visoki 155 metrov, mamutova drevesa, ki dosežejo 142 metrov; največji premer dosežejo lale drevesa: plemeniti kostanj 20 in, platana 14.4 ni, uiainutovo drevo 11 metrov.
*
Pri Eskimih je pod določenimi okoliščinami dovoljen umor olrok in staršev. Otroci lahko umore starše, če se ne morejo več sami prehranjevati in ne morejo slediti otrokom, ki so spremenili dosedanje bivališče. Starši imajo pravico, ubiti novorojenčka prve šliri dni po porodu. Če pridejo na svet dvojčki, vedno enega umore. Če sta dvojčka različnega spola, poleni morajo pustiti fanlka pri življenju Pripomnili je treba, da so ti običaji stari poganski ostanki in je krščanstvo, v kolikor je moglo prodreti med Eskime, temeljilo pometlo
s temi krutimi, divje nečloveškimi navadami. •
Človek, ki telila na zemlji 10 kg, bi tehlal na Marsu 40 kg. Tisti, ki skoči na zemlji 2 metra
visoko, ki skočil na Marsu 5 metrov visoko. *
V tibetanskem glavnem mestu Lliasa je navada, da poslane župan tisti, ki si to službo kupi na posebni javni dražbi, ki inora bili v prvih 23 dneh novega lela. Kdor si je to službo kupil, lahko vlada v določenem delokrogu nad mestom in upravlja z mestnim premoženjem, kakor hoče. Lahko tudi zase pridrži ves denar, ki ga dobi s posebno vrstjo davkov in kazni.
RUSKI P Al nadomešča popol-
IVl^OIAI. V^/AJ noma in poceni
čaj „Jugobilje" B.B.l.
Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec.
JUOOBIL)E", veletrgovina
Beograd, Ivanknvacka ulica 25
Iščemo rajonskega zastopnika.
i podal razvoj zanimanja za slarine najprej za jezik, nato za gledališče, poletu likovno umetnost m šele nato za muzejsko gradivo v ožjem pomenu. V kratkih besedah je podal zgodovinski razvoj muzejev, kako so se razvili iz zbirk cerkvenih in plemiških umetnin v profane zbirke celotnega zgodovinskega razvoja določenega naroda ali kraja ter nato navezal naloge lokalnih muzejev, specialno pa še novomeškega, s tem da j« omenil nekaj napak spomeniškega varstva v preteklosti ter bližnje naloge muzejskega društva predvsem z ozirom na katedralo. Podčrlal pa je tudi odvisnost od glavnega državnega muzeja, kamor spada tudi novomeško muzejsko gradivo, ki presega lokalni pomen. Po njegovem govoru je tajnik pripravljanega odbora prof. dr. Tur k podal zgodovino prizadevanj za Meslni muzej ter omenil darilo župnika gosp. Merktina, ki je z darovanjem svojih zgodovinskih zbirk postavil temelj sedanjemu muzeju, ki se ta lup ustanavlja. Obenem je prebral tudi čestitke sorodnih društev ter glavnih slovenskih zgodovinarjev in pomembnih Novomeščanov, ki so čestitali novo ustanovljenemu društvu. Tako so čestitali pismeno: Muzejsko društvo in muzej v Ljubljani (dr. Mal), zgodovinar dr. Kos, dr. Štele, dr. Zwitter, šašelj, društva v Celju Mariboru, Ptuju, Krškem itd. Po prečitanju od oblasti odobrenih pravil, ki jih prebral g. J. Gregorič, je predsednik dr. Gros prišel k volitvam prvega odbora. Na predlog akd. slikarja B. Jakca je občni zbor izvolil za predsednika odvetnika dr. Vasica, v odbor pa so bili izvoljeni: dr. liarle, predsednik sodišča, Oskar Frankič, prof. Jože Gregorič, cand phil. Julij Kobe, trgovec, Iv. Koštial, profesoi, šešek, kanonik, dr. Turk, profesor Dr. Kyoski, sodnik cand. phil. Va-sič ter zastopnik mestne občine župan dr. Polen-šček. Za preglednika pa sta bila izvoljena profesor Kek in F. Meršol, sodnik. Nato je prevzel vodstvo občnega zbora novoizvoljeni predsednik dr. Vasič, ki se je zahvalil za čast ter obljubil delovati za Muzejsko društvo. Med slučajnostmi je poleg nekaterih pozdravov novemu društvu predlagal tudi J. Gregorič, da se izvoli za prvega častnega člana novomeškega muzeja g. župnika A. Merkuna, ki je postavil temelj muzejskim zbirkam. Nato je bil občni zbor zaključen.
Ustanovnega zbora so se udeležili vsi predstavniki novomeškega izobraženstva ter kulturnih organizacij, med drugimi odličniki tudi dr. Barle, ravn. Dolenec, zastopnik prošta prof. Kek, okrajni načelnik Vidmar, odvetnik dr. Veble, ruvnatelj Absec, župan dr. Polenšček. mnogo profesorjev novomeške gimnazije ter mestno izobraženstvo.
Tako se je v Novem mestu ustanovila nova kulturna postojanka, ki bo potomcem ohranila spouiin na preteklost mesta in Dolenjske.
En hmet mora rediti štiri meščane - v Nemčiji
Zadnja leta v Nemčiji .mnogo pišejo o begu z vasi in o posledicah tega bega. Ta položaj še najbolj osvellijo številke, ki nam dovolj jasno povedo, kolikšen je beg z dežele v mesto. Leta 1882 se je bavilo s poljedelstvom in gozdarstvom 39.!)% celokupnega nemškega prebivalstva, leta 11)39 pa komaj 18%. Izguba poljedelskega prebivalstva znaša torej v tem času 23.5%. S padanjem poljedelskega prebivalstva pa je število celokupnega prebivalstva naraščalo, površine obdelanega polja pa so se manjšale, tako da so se naloge poljedelstva podvojile Leta 1882 je moral en kmet prerediti dva meščana, sedaj pa štiri. Nemški sociologi resno opozarjajo, da bo morala država po vojni ta razvoj zaustaviti, kajti sicer bodo prišli v nevarnost temelji nemške prehrane.
Strašna grožnja
Nestroy je bil dobra duša. Nobeni muhi ni maral skriviti lasu, kaj šele kakemu višje organiziranemu bitju. Nekega dne pa bi vendarle skoraj jiostal žrtev velike skušnjave. Tako je bilo: Dobri Nestroy je sedel na vrtu neke gostilne in mirno obiral gnjat. To je opazil petelin, ki se mu je zaupno približal, ga postrani pogledal ter ga z bleščečimi očesi prosil za košček jedi. Ljubka ži-valica je fiojedla že cel košček kruha in ko ni bilo več ničesar, je s kljunom jezno vsekala po Nestroyjevi prazni roki. To mu je bilo pa le že preveč. »Proč. nenasitna žival,« je siknil, »če takoj ne zbežiš, te naročim kot pečenko!«
Novi ravnatelj agencije Štefani
Za novega ravnatelja agencije Štefani je bil imenovan Roberto Suster. Doslej je bil berlinski dopisnik iste agencije. Roberto Suster je stari faš»6t. Služboval je že v Moskvi, Tokiju, Parizu in nazadnje v Berlinu.
*
»Mamica, kaj se pravi sugerirati?«
»Komu tako dolgo lagati, da verjame.«
M— >w m ii IIM i i	« '--------" VvaMnMMBtMO
Edgar VVallace:	8
Zagonetna grofica
(Roman lz londonskega življenja.)
»Rada bi vedela, koga ti pravzprav čakaš,« reče obupno. »On je vendar lep mladenič s krasnim avtomobilom Popoln gentlemanl«
»Vse to je lahko, če že hočeš, ampak jaz ga ne trpini,« se odreže Loisa kratko. Začudila se je, ko jo je Lizy nespretno objela in jo smeje pri-žela na prsi
»Nočem se preprirati f teboj še teh nekaj poslednjih dni. Še nekaj ti povem. Loisa. Nikogar več nočem vzeti v stanovanje. Tvoj oddelek bo čakal nate vse dotlej, dokler se ne boš nasitila svoje nove, visoke okolire.«
Velika soba je bila namreč razdeljena z leseno pregrado. V sredini se je nahajala odprtina brez vrat, ki je služila za prehod iz ene sobe v drugo in bila zastrta z zaveso. Loisa skrbno zavije boin-boniero, jo naslovi na svojega častilca, odnese zavoj v svojo sobo in ga postavi na toaletno mizico. Četudi ji stroški za poštnino niso bili po volji, je vendar sklenila, da dar vsekakor vrne.
Klepetali sta še nekaj časa skozi pregrado, ki ju je delila. Kmalu pa je Loisa legla v poste-1 jo, ker se je čutila utrujeno.
»Lahko noč!' zakliče prijateljici.
»Poslušaj starega Mackenzia!« odvrne Lizy.
Res je bilo slišali mehke glasove violine.
Melodija se je lahno dvigala in padala; Loisi so se zazdeli njeni zvoki mili ter pomirjajoči.
»Mackenzie je včasih bil dirigent.? reče I.izy, »ampak jaz bi rajši videla, če bi to »Sonato v mesečini« pridržal zase.«
»Meni pa zelo ugaja.«
Otožna melodija je segala Loisi globoko v srce in »e ujemala z njeno tugo
»Jaz bom znorela,« je mrmrala Lizy, ko je
slačila nogavice in si ogledovala prste na nogi. »Ce si ti že razodeta, potem bom jaz šla doli in mu rekla, naj že vendar neha s tem nočnim kra-valom.«
»Ampak on ima tako malo veselih trenutkov v svojem življenju, da ga moraš pustili v miru,« jo je opozarjala Lizy.
»Zakaj pa nikoli ne gre iz hiše in si ne poišče veselja? Ta stari nesrečnež nikdar ne zapusti svoje sobice, četudi ima dosti denarja in je še ta hiša njegova.«
Loisa je prisluškovala. Slari Mackenzie je igral odlomek iz »Cavallerie Rusticane«. Čeprav je bila že večkrat prej slišala to melodijo, se ji je danes prvič zazdelo, da izraža vse bolečine njene duše
»Glasba je sicer lepa stvar, toda vse ob svojem času,« zopet začne Lizy. »Ko bi vsaj igral najnovejše šlagerje. Pred nekaj dnevi sem kupila in mu podarila cenene note, pa jih dozdaj še niti enkrat ni zaigral.«
Godba preneha in Lizy se takoj umiri. Loisa se obrne na drugo stran in zaspi nemirno spanje. V snu se je zopet znašla v Telsburyju; korakala je sama med sivo oblečenimi jetnicami. Poleg direktorja je stal nekdo in jo gledal; bila je neka stasita ženska s širokim obrazom in velikim nosom. Sredi dvorišča je stal stari Mackenzie z violino pod brado in godel najnovejše šlagerje, ki jih je Lizy vedno žvižgala.
Hipoma se zbudi in prestrašeno plane kvišku.
Ozek trak svetlobe ji je švignil čez obraz. Nekdo je moral biti v sobi. Zaslišala je kretnje in potem štištenje papirja. Gotovo je bila to Lizy. Ona je večkrat ponoči prihajala v njeno sobico, kadar jo je mučil kašelj, in jemala pastile, ki jih je Loisa hranila v predalu svoje toaletne mizice.
Brez besed? iztegne Loisa roko in prižge žepno svetilko, ki ie ležala na stolu poleg njene postelje. A baterija je bila izrabljena in je zato tenki trak bele svetlobe za trenutek osvetlil sobo, potem pa takoj zbledel, poslal temno rumen in
počasi popolnoma ugasnil Toda v tem kratkem trenutku je vendar opazila obris nekega človeka, stoječega ob njeni toaletni mizici in v njem spoznala Mihaela Doma, prej ko je mogel obrniti svoj' zbegani obraz od nje.
VII.
Nekaj trenutkov je ležala Loisa brez diha; šele ko je zaslišala njegove korake, ko je šel preko sobe,, je kriknila:
»Kdo je?«
Lizyna postelj zaškriplje, vžigalica se zasveti in takoj nato osvetli vso soIk) luč plinske svetilke. Brž zatem je bila Lizy že pri Loisini postelji.
Loisa je prav tako skočila s svojega ležišča ir. z drhtečimi prsti prižgala svetilko. A soba je bila prazna.
»Nekdo je bil tukaj... neki človek I, je rekla prestrašeno.
»To se ti je le sanjalo « ni ver jela Lizy.
»Kako sanjalo... le poslušajl«
Slišali sta, kako se vrata spodaj zapirajo. Loisa skoči k oknu, vzdigne zaveso in se nagne ven. Opazila je človeka, ki je naglo hitel vzdolž Charlotte Street
»Glej ga tamlel Ali ga ne poznaš? Dom je.«
Lizy se naglo skloni čez okno; ko se okrene zopet k Loisi, opazi ta njen preplašeni obraz.
»Ne morem reči, da je to ravno on,« oprezno reče Lizy. »Mis'iš, da je ravno Dom bil tu v sobi?«
»Ravno on!«
5On tukaj? Prpv * tei sobi?« Lizy je še nekoliko dvomila, ko pa se je zopet ozrla Loisi v obraz, ji je bilo čisto jasno, da se prijateljica ni motila. Zato naglo odide v kuhinjo in prinese kozarec vode. Loisa počasi izpijo.
»Drzen je res kaor sam zlodej« Llzy sede na stol in pogleda Loiso. ki je še vedno' bila vsa bleda. »Kaj je sploh hotel tu?«
»Ne vetn; sta! je pri toaletni mizici. Videla
sem ga samo zp hip, polem pa mi je svetilka ugasnila.«
»Da, ta je drzen!« ponovi Lizy še enkrat. »Ampak vse ima svoje meje. Jaz mislim, da ni dostojno, kar tako sredi noči vdreti v spalno stjbo mlade dame.«
Loisa se ralil onasmehne.
»In ni nič rekel?< vpraša Lizy.
Loisa odkima.
»Pobegnil je ko zajec t
Lizy stopi k vratom, jih odpre in zamišljeno pogleda doli na stvpnišče, potem pa vrata spet jjočasi zapre.
»Da, najprej ti sredi noči pošlje čokolado...«
Loisa pogleda na toalezno mizico in poskoči z vzklikom:
»Čokolade ni več tukaj!«
Lizy začudeno vpraša:
»Ali si jo tja postavila?«
»Da, ravno na toaletno mizico, da bi se takoj zjutraj spomnila . dobro vem, da je bilo tako.«
Naglo sta preiskali kuhinjo in celo stanovanje, toda bonboniere nista mogli najti.
»Mogoče je zvedel, da ti ne ljubiš slaščic, pa jih je enostavno vzel nazaj.«
Toda Loisa se ni dosti brigala za Lizyne domneve.
Ne vem nič. in ne razumem nič...«
V tem trenutku pokliče neki glas odspodaj gori. I.izy odpre vrata.
»Kaj se je zgodilo?« je klical stari Mackenzie-
»Ta človek res nikoli ne spi.« zašepeče Lizy, a glasno zakliče: »Nič ni, vse je čisto v redu, gospod Mackenzie.«
»Slišal sem. da |e pred par minutami nekdo šel po stopnicah doli in zapustil hišo. Mislil sem, da je mogoče katera odd vanju bolna «
»O ne, gospod Mackenzie. To seni bila jaz, — hotela sem se prepričati, ali je Miss Reddle zaklenila hišna vrata. Lahko noči«
Vrnila se je v sobo in zamišljeno pogledala na uro.
Mihčeve čudovite dogodivščine
(229) Nazadnje mu je tega »od-lepljanja« že preveč. Mihec ne .more kar nič več naprej in truden sede na tla. Da bi se še bolj odpočil, sezuje čevlje. Ko pa jih hoče pobrati, opazi, da je most ma-gnetičen. Kajti komaj se mu posreči odtrgati jih, tako jih most vleče nase, ker so dobro podkovani.
(230J Čevlje zveže s trakovi skupaj, jih zadene na ramo in gre spet naprej. Most se še vedno manjša in manjša. Vse to je pa res kot nalašč za Mihca.
Nagradna križanka
Besede pomenijo;
Vodoravno: 1. Naslov izborue filmske komedije, ki Iro t kratkem prišla na speccd Kiua Union v Celju. 16. Trdega srca. 1B. Kraški pesnik, li). Vdiha (tujka). 21. Samo z enim očesom. 23. Miloščina. 25. Evropska reka. 2"). Jugoslovanska reka. 28. Znaui italijanski filmski igralce, v glavni vlogi v filmu pod 1. vod. 32. Poj.di! (franc.) 33. Znamka švicarskih ur. 34. Tok vode, energije. 36. Počiva, sniva. 38. Časovna enota. 30. Mlada, ljubka filmska igralka, v glavni vlogi v filmu pod 1. vod.
KINO UNION - CELJE
■■I1 p	1 i4 p r r p	|1. H |»	14	I13 M	IIH
■M1" 1 1	181 i M i	1 P 1 1 1 1		1 i20	< m
■1" I I*2	• i p i i	1 I	26	i2? 1	m
■ar i i	i29 i i i3j i	1 1 1 1 r -r- ... 1.,, ..J, ---		P 1	Mim
Mati oglasi
V malih »Klanih velja vaaka beacda 1 din; tenltovanjakl ■tlaal I din. Debelo tlnkan« naaluvn« beaeri* «e raiunalo ivoino. Najmanlll Mucek »a mali ogla* U din. • Hali nrlaal M plafujrU takoj pri naroflila. . Pri oclaalh reklamnega mataja •• raauna enoknlonnka, t mro vlaoka •elitna vratlea po I din. • Za plamen« odiuvora »leda malih aclaaoT treba prllotlU uauiko.
Stužbeisčejo
1133
p
p i i
n i i i i i i i M i
Navpično: 1. Ruski rodoljub iz preteklega stoletja. 2. Konček kop-nine. 4. 1'riprava v ladjedelnici. 5. Gnezdo strupenih žuželk. 6. Peljati. 7. Vrba žalujka. 8. Francoska trdnjava. 0. Pijača Starih Slovanov. 10. Starogrški filozof. 11. Kratico bivše slov. nogometne ustanove. 12. Domače moško ime. 13. Lesena posoda. 14. Franc. os. zaimek. 15. Kočijažev vzklik. 17. Uboga. 18. Posoda. 20. Zdravilna rastlina. 22. Gospodarsko prodje. 24. Cvetoči mesec. 26. Dama (angl.). 27. Vrba. 20. Razlega se, doni (pesniško). 30. Moli! (lat.) 31. Mednarodna krščanska organizacija (kratice). 34; Slovenski (krat). 35. Kratica domače poročevalske organizacije. 36. Svojeročno (krat.) 37. Začetni črki imena in priimka slovite filmske igralke iz filma »NjcDo življenje«, ki ga ima od danes naprej na sporedu Kino Matica, Ljubljana.
Izžrebani nagrajenci: Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko, so bili izžrebani: Ivan Žolnir, šolski upravitelj v p., Ptuj, Ljutomerska 22-IJ Franc Baznik, stud. mont., Ljubljana, Mivka 3. Hribar Ivana, Bizovik 88. p. Dobrunje. Ivan Lovre, Sv. Jurij ob Taboru.
Izžrebanci bodo dobivali skozi en mesec »Slovenca« brezplačno.
17-letno dekle
Iz poštene družino, želi službe kot začetnica pri dobri gospodinji, kjer bi se naučila kuhati. Mirko Strm.šek, Ruše 66.
Sliižbadobe
Prirezovalec
ln vcčlotnl čevljarski mo-dcler želi službe. Naredi modele tudi na domu. — Janežlfi, Lavrlca pri Ljubljani.	(e
Krojaškega pomočnika
za male komade sprejme VoduSek, Celje, Breg 13.
Plačilno natakarico
samo prvovrstno, aprej-me gostilna Kajfož, Sv. Florljana ul. '1, LJubljana
msm\
Mesarskega vajenca
poštenega, takoj sprejmem. Franc Uogutaj, mesar, Železniki nad škofjo Loko.	v
Od Morave do Save, od Donave do Drave proti kašl/u vzemi
JCoramefe čftctVe
Zavitki Din 5'— V apotekah
4«
nio, da
a sestr,
Ivanka Sernec
Potrtega srca naznanjamo, da je včeraj umrla v 74. letu starosti naša ljuba in dobra sestra, teta itd., gospodična
po dolgem, z Rogu vdano potrpežljivostjo prenašanem trpljenju. Pogreb bo dne 11. januarja ob 14 iz hiše žalosti, Vrhunska cesta 20, na pokopališče v Kamilici. - Sv. maša zadušnica bo darovana v križevi kapeli v stolnici v Mariboru 13. jan. ob 8. Maribor, dne 10. januarja 1941.
Žalujoče rodbine: Sernec. Koprivnik in ltudolf.

Posojila
dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 6•/«. — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. -Zadruga »MoJ dom« LJubljana, Dvoriakova St 8. Iščemo poverjenike I
Kupuje - prodaja Hranilne knjižice
bank Id hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenab
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
SREBRO - PLATINO
BPIUPKTE
SMRlijIfDČ SnFIRJE-RUBIHE • ' BISERE ITD. STKRimkc ' HBKITE TFR UMETNIME
PO NRJVI&IIH CEHAH
.,• STItRD TVRDK« 1 ''
30S EBERLE
LJUBLJBMB, TYRSEVA2
HOTEL
. Mr SLOH
Frigider
kupim. Naslov v upravi »Slovenca« št. »42. 1
Vsakovrstno zlato
b r 11 J a n t e In e r e b v o I kupuje po najvlijlb senab I
A. Božič, Ljubljana]
frančiškanska ulica t.
Najugodnejši nakup
m o S k I b oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana
Ženski Mkormji prispeli!
Nabavite si jih, dokler traja zaloga!
A. O blat
trgov, s čevlji, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18.
Prašiča špeharja
kupim. Tomo Ivan, Pov-šetova c. 82, Kodcljevo.
Gumbnice. gumbe, plise,
monograme, entel. ažur fino in hitro izvrši
Tračno žago
(Bandsage) — kompletno, obrabljeno — kupim. Ponudbe: Antonič, Hajdina
Ljubljana. Franilikanska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtisisana žen. roč. dela
Venecijaner
na dve ojnlci, ujem jar- I ma 130 cm, dobro ohranjen, kupim. Posredniki Izključeni. Ponudbe na: D. Keber,. Drežnlca, vla | Ogulln, Lika.
Vzajemna posojilnica registrirana zadruga z omej. jamstvom v Ljubljani
sporoča tužno vest, da je dne 10. januarja 1941 umrl gospod
Anton Kralj
tajnik Zadružne zveze
Svojemu dolgoletnemu požrtvovalnemu članu upravnega odbora ohrani jiosojilnica hvaležen in časten spomin.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1941.
Predsednik.
»REALITETA«
zavod ea nakup ln prodajo nepremičnin Je samo » Ljubljani, Prešernova ulica 64. I. nadstr.
Telefon 44-20.
Najemninska hiša
I donos 34.000 din, naprodaj za 300.000 din. Ponudbe : BHuerle, Maribor, Tyrševa 24.	p
(SČEJ0:
Boljšo gostilno
| ali restavracijo vzamem takoj v najem. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod: »Promet št. 406«.
Stanovanja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
(vodovod, elektrika) od-I dam v Dev. Mar. v Polju, nebotičnik.	č
Trisobno stanovanje
I oddam v Domžalah s 1. I februarjem v najem. Na-1 slov v upravi »Slovenca« I pod štev. 272.	č
+
Umrla nam je naša draga mama, gospa
Klementina Kraševec roj. Kolol
previdena s tolažili svete vere, v 77. letu starosti. — Na zadnji poli jo spremimo v nedeljo, dne 12. januarja 1941, ob 10 dopoldne /. Zal, kapelo sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljubljana, Trebnje, B u d a p e s t, Maribor, dne 10. januarja 1941.
Rodbine: D c r c a n i. T r i s k o , S p c »
Umrla nam jc naša ljubljena mamica in stara mamica
ROZA BOHINC
u č i t e 1 j i c* a v p o k.
Pogrob bo v nedeljo, dne 12. januarja 1941 ob 1(5. uri. Brežice, dne 10. januarja 1941.
Žalujoči : Bohinc, Ravnikar.
Umrla je naša nepozabna sestra, teta in svakinja, gospodična
Frančiška Grajzer
zaseb n i ca
Pokojnico prepeljemo iz Vodic v Ljubljano.
Pogreb bo v nedeljo, dne 12. januarja ob 3 popoldne z Zal.
Sv. maše se bodo brale v Vodicah in pri sv. Petru v Ljubljani.
Vodice, Ljubljana, dne 10. januarja 1941.
.,	Žalu ioči ostali.
Brez posebnega naznanila.
Uprava Ljubljanske borze za blago in vrednote
sporoča žalostno vest, da jo nenadoma preminul gospod
Anton Kralj
tajnik Zadružne zveze v Ljubljani
ki je bil član finančnega odbora vso od ustanovitve Ljubljanske borze. — Blagemu pokojniku, požrtvovalnemu sodelavcu, ohranimo časten spomin.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1041.
Uprava Ljubljanske borze za blago in vrednote
S težkim srcem naznanjam vsem, ki ste poznali mojega
dragega moža
tajnika Zadružne zveze v Ljubljani
da ga je Vsemogočni poklical danes zjutraj ob 9. uri k Sebi v lepše življenje.
Spremili ga bomo na zadnji poli v nedeljo 12. januarja ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Streliška ulica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. P.cosim, molite zanj!
V Ljubljani, dne 10. januarja 1941.
Zofija Kralj.

mm,
Zadružna ssvesa v LJubljani
naznanja zadružnikom žalostno vest, da je umrl gospod
tajnite Zadružne szvesso itd.
Slovensko zadružništvo je zadela velika izguba. Skoraj 33 let je vzgajal zadružnike kot tajnik Zadružne zveze, učitelj v Zadružni šoli, mnogoletni urednik Narodnega Gospodarja in pisec neštetih člankov o vodstvu zadrug.
Rojen je bil 25. novembra 1878 v Zagorici pri Dobrepoljah in vstopil v službo pri Zadružni zvezi 2. aprila 1908, umrl 10. januarja t. 1.
Slovenski zadružniki ga bodo težko pogrešali in obranili v najlepšem spominu. Pogreb bo v nedeljo 12. januarja t. 1. ob 15. uri popo dne iz Streliške ulice št. 5.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1941.
Zadružna szvesa v Ljubljani-
$ t "•. &	i K

rr	ftfp ; .;;>-;'» .V.vf

Centralna vinaraa dL d. v Ljubljani
naznanja, da jo je zadela težka izguba z nenadno smrtjo gospoda
predsednika nadzorstva.
Za dolgoletno sodelovanje, ki ga je vršil v korist družbe kot Dravi zadružnik skozi vsa leta brezplačno in požrtvovalno, mu bodi Bog plačnik, mi pa mu bomo ohranili vedno hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1941.
Upravni odbor in nadzorstvo.
	
	•;•/•: V*
	
ifrpfts;	.Hv f(.
f tfl ^ >t-t! Aft vmm	
	A/ .

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič