JI (Posamezna številna a vfftmrfev.) . a žifo!;.i5tt apč^feii' ne.. Ccro: • {■ osmrtnice, iahvai'*, v-iJut i, oglasi v teksti! lista 2o pvi v»s; i' jv. ; - u e. ix> d vin. ; :t ■.-.] ; • .. . . v L. > .kilaciti". Naročafata in rckfcrcraci]; j.- lOSL'^.jo ; izključno ri upravi »Edinosti • 'laća • i toži - j - - : « se nahsiat» oLsv. Praninsics \< * » ^'im!- 11 1 Rusko-ukrajlnsko vproionje. — Ukrajinska delegacija 9 toki iiarkouski vladi in bolISeolShf strahovladi m Roškem. •fVl'll DUNAJ, 3 (Kor.) Z Bresta Litovskega a«? poroča z dne i. t. m.: Predsednik današnje plenarne seje je najprej naznanil, da bo cdsedaj naprej bolgarski ministrski predsednik Rado slav o v fungirat kot predsednik Ugarske delegacije. Imenom ukrajinske narodne republike je nato S e v r j u k sporočil, da dosedanji predsednik ukrajinske delegacije Holtibo-n>: šf" ni prispe! in da prevzema znto on oi\d*edstvo. V xvezi s tem je opozarjal zadnjo plenarno seje, naglašajoč, da 'je bil mednarodn položaj ukrajinske osrHnje rade novembra preteklega leta »pri/nan tako ud sovjeta ljudskih komi-jsarjev aakor tudi od zastopnikov stii h zveznih vlasti. Zadnja izjava Trockega, ? še nejasnega poležaja v Ukrajini 'posebno glede njenih mej potreben v vseh spormh vpraša njih začasen sporazum ob h tu zastopanih delegacij; to ie izjava odlo čilnega pomena, ki manika v današnjih izjavah predst d iika de'egacije rade. " Iz te izjave izhaja, da izgubi vsak dogovor med Kijevsko rado in osrednjimi vlastmi, ki b; izzvajal vsled še ne Izvršene omejitve nasprotje ruske delegacije, vsako veljavo. Osr dnje vlasti so zainteresirane na tem, da precizirajo v matcrijalnem oziru svoje ^sm^rje napram Ukrajini. Zato ooozana! na i o, da se v marsikaterih krajih separatistične tendence v današnji revolucionarni Rusiji precenjujejo, posebno v mejnih ozemljih prejšnje ruske države. Čimbolj se namreč utrjuje moč sovjetov po vsej dvželi, tembolj prestajajo posedajoči razredi svoje separatične tendence na mejna ozemlja. Ako bi te skupine zmagale v sedanji Rusiji, bi postale takoj zopet nositeljice centralizacije, za katero so se tako borile pod starim režimom. Zastopniki osr. vlasti nikakor ne morejo biti razsodniki o sedanjih razmerah v Rusiji in Ukrajini. Zato vztraja prejkoslej na prvotno formulirane m stališču. Ponavlja posebno sedaj, ko so tud? zastopniki ukrajinskega izvrše vojnega odbora stopili v zvezo ruske delegacije, da za morejo biti priznani le taki dogovori kiievsice rade, ki bodo priznani tudi od ruslce delegacije. (menom delegacije rade je izjavil zatem L a b i n s kij sledeče : Izjave Trockega, je ponovno napačno orisal odnošaje med posameznimi narodi prejšnje Rusije in novirni ruskimi državami, so nudile že ponovno priliko za odločne proteste. Ker pa se je tikalo to notranjih stvari, nismo hoteli načeti tega vprašanja javno, da ne z[K>dkcp'iemo avtoritete ruske delegacije. Sedaj, ko je osrednja rada proglasila popolno neodvisnost naše rupublike in je bila priznana ista tudi od prijateljskih in drugih državf ta vprašanja za nas niso več notranja vprašanja. Govornik je opozarjal na to, da je revolucijsko leto 1917, tako kakor je pričelo pod žezlom carja s streljanjem v Petrogradu, končalo tudi pod boljševiki s pridnimi pripravami za raz-gnr nje na edino sprejemljivih podlagah £kl>cane ustavodajne skupščine. Kakor so se razlikovale vlade od pričetka revolucije, vendar so bile solidarne v centralističnih stremljenjih in v poželjivi želii, da zadavijo novo nastapajoče narode. Boljševiška vlada sc odločno oddaljuje cd federativnih idealov, ki prevevajo voditelje negospodu-jočih narodov. Kričeče izjave boljševikov o popolni svobodi narodov Rusije so le surovu demagoška sreditva. Boljševiška vlada, ki je razgnaia ustavodajno skupščino in se opira le na bajonete plačane rdeče garde, ne bo nikdar mogla izvesti v Rusiji pravičnih nadel samoodločbe narodov. Le iz strahu pred razvojem narodne revolucije so boljševiki s prirojeno jim demagogijo v Rusiji kakor tudi tu na mirovni konferenci postavili načelo pravice samoodločb« narodov. Lubinskij je karakterizira! nato strahovlado boljše viške vlade, ki je celo priznane socijaliste in stare re voiucijonarje obdolžila, da so buržoatijci.! O i a pač ve, da je uničevanje lažje kakor u^h ar-janje. d« vornik je podal nato predz^odovino na zafat rvo In s sodelovanjem boljševikov v Brest došle harkovske ukrajinske delegacije in izjavil: Ukrajinska rad i je tvorila prvo vlado v Rusiji, ki ie sestavljena izključno iz socijalistov. Z lastnini delom je ustvaril ukrajinski narod lastno d'-žavo. Pod zaščito iz svojih vrst vziastle ukrajinske inteligence so se organizirali ukrajinski delavci, vojaki in kmeti, pri Čemer so pritegnili še vse prebivalstvo neukrajinske narodnosti, ki prebiva na ukrajinskih tleh. Toda že pod carizmom so b.li v Ukrajino in na sosednje fronte odposlani vo aki neukiajinsk i narodnosti, katerih se Ukrajina t' kom revolucije ni mogla otresti. Ti vojaki so ustanovili v nekaterih mestih Ukrajine svoje vojaške sovjete, katerih so se ponekod udeležili tudi zastopniki de'avcev imenovanih mest. Petrograjski boljševiki so sedaj v želji, da bi se vmešavali v notianje gibanje Ukra jine, pričeli zahtevati od ukrajinske vlade, da naj se vsa vladna obhst v Ukrajini prepusti tem sovjetom. Ukrajinska vlada ie seveda odk onila to zahtev. Drugi povod za vmešanje tvori predpisom za volitve v 'alo nasprotujoča zahtevo petro-grajskih boljševikov, da naj se razpišejo nove volitve za osrednjo iado, kar pomeni jasno kršenje pravice samoodločbe. Volitve v konstituanto so se končale po vsej Ukrajini s sijajno zmago ukrajinske osred nje rade, dočim so dobili boijševiki le 15 mandatov, to je 10% glasov. Sedaj je po segla petrogradska vlada po zadnjem sredstvu s sklicanjem ukrajinskega vojaškega in kmetskega kongresa. Toda na kongres došli delegati, okoli 2000 po številu, so se izrekli z ogromno večino zaupnico radi, nakar je 80 mož močna boljševiška skupina pobegnila v Harkov in se proglasila tamkaj za novo vlado ukrajinske narodne iepubfike. Tjakaj so odposlali sedaj ! ud ski komisarji organizirane tolpe rdeče garde. da opleniio prebivalstvo harkovske gunernije in aa ščitijo harkovsko vlado pre«? prebivalstvom. To so sile, na katere se opira harkovska vlada, Lubinskij je končal z besedami: Naša zgodovina, naša bodočnost, Široke mase naroda bodo odločale ali ima prav Trockij ali mi kdo je socijalist, kdo protrevolucijonar, k da ustvarja in kdo razdira. Boji med boljševiki tu ukrajinsko rado. PETRGGRAD. 31 t Kor A Sovjetske čete so zasedle Grenbur^. Kozaki so po begnili. Glasom lista „RjeČ* so boljševiki včeraj z n sedi i Kijev, PETROGRAD, 1. (Kor.) Sovjetske čete se blžajo mestu Kurgani, zadnji postaji pred Orenburgom. Kozaki generala Du kova se umikajo v neredu. Zavzetje Kazana je pričakovati jutri. Sovjetske čete dobivajo nova ojačenja, obstoječa iz pe-bottnih in topniških enot- Glasom neke poznejše brzojavke so boijševiki že zasedli Orenburg. General Dukov je pobegnil. KIJEV 1. (Kor.) Ukrajinska polka Sev-Čenko in Bogdan Gcorgijevskij sta se 8 topovi vred prildju^la sovjetskim četam. Arzen a i je zavzet Ostali polki garnizlje nočejo v boj proti »ovjetom Anarhija na Finskem _ BEROLIN, (Ker.) Tukajšnji pooblaščenci Finske vlade izjavljajo« da finska vlada nikakor ni vržena, kakor pravi Trockij, pač pa se je na južnem Finskem socijaiistična vlada začasno polastila majhnega dela dežele, opirajoč se izključno na brutalno silo. STOKHOLM, t. iKor.) Finsko poslaništvo je dobilo v četrtek zvečer iz Hel-singforsa brzojavko, glasom katere so ruski vojaki in rdeči gardisti v H Ising forsu aretirali deželne poslance in bančne ravnatelje. Trockij in Lenin grozita, da odpošljeta v Viborg tri polke, da uničijo takozvano belo gardo. Zvezna armuslna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAj, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: Na planoti Sedmih občin se je nadaljevalo živahno topovsko delovanje« Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na flandrijski fronti je prišlo popoldne med gozdom Houthonisioni in Lysom do živahnih topovskih bojev, V okolišu Lensa, na obeh straneh Scarpe in zapadno Cambrai je od časa do časa oživelo topovsko delovanje. Pri Monchy je bil močen angleški poizvedovalni sunek odoit. — Armada nemškega c sar-jevfča in vojvode A;S>rehta: Ob pr kopu Oise-Aisne so ostavili Francozi pri neki ponesrečeni akciji v naših rokah več ujetnikov. Ob Ailettf, v odseku Reimsa, na višinah Moze in H&rhnannsweiler-kopfu topovsko del9?anjew Naša pehota je privedla s poizvedovanj na vzhodnem bregu Moze hi severno Badonv'T?ersa par Francozov. Italijanska fronta. — Živahni topovski boji na aslašfci planoti. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojsier tfl.JLudendorff. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 2. (Kor. 1 Ttk ob sng e&i vzhodni obali so potopih naši podvodniki pred kratkim kljnb močnemu spremstvu in proti-učinkom 6 parnikov hi angleškega vlačilca „Desire". Vaierijan Priblčević in dr. Budisavi1*-t* vic sta zavzela naiprasii dekliiiraciji ^ ^ točnost!! ln odtočno stališče s te«*, da skem naboru. I Pa ris-:, k To so trije glasovi, a dnn^Hr n! do se-!^1'^ 1 daj. Rezerviranost srbskih politikov u srbskih narodnih boriteljev, posebno y Bosnr, je hila dosedaj pametnemu človeku razumljiva. Skoro vsi naredni Irudje so •ležali po je C ah in so b-itli odvedeni ored sodišča. Drugi so odšli pušltou ali so bili internirani >r?o raznih mestni v Avstriji i^n Ogrski. Doma so ostale le prestrašene ženske in razjokani otroci brez branitelja in branitelja. Vojne strahote in proganjanja so vIdda vsem strah v kosti; tudi iz moanejih karakterjev so napravila tabele rnatodusne in indiferentne, kakor se to dogaja navadno ob ob u on i h dogodkih. Pesimizem' je pokril vse duhove. Nikdo si ni u.pal niti črhniti, niti zaškripati z zobmi. Vse je zamr lo. Težko je mrtveca v z- j buditi k življenju. V takih žalostnih raz-' merah rti nicijd! nikdo pričakovati 'cake politične akoige. pa naj bi bilo to v najmanjem stilu — tem m.uije, ker razkropljeni narod sploh ni im'ji svojih zastopnikov, ki bi bili niogl:' kai storiti. Od tedaj pa so sojev za svojo nadaJjno ekzistenco. T3a!ies se vendar maJo svobodne je diše in se nrore kaj tudi; glasneje fzpregovoritf. Ni nam namen, da bi o kom slabo mislili ali da bi koga sumničiLi; toda v naših dobro informiranih političnih krogih se raz-našajo glasovi, da ravno nekateri gospodje srbski poslanci čvrsto drže v rokah zastavo dnalihciene :politike in da bi se ob HV lu i C lU današnjih razmerah aakakor ne bi hoteli izneveriti unionizmu z »brati« onkraj Drave. Tako ne more in ne sme iti da'Je. narod srbskega imena mora iti vzr-oi^ :rnv s Slovenci in Hrvati v bojnih vrstah v 1 .Hiti borbi za narodno ujedinlcnje brez protektorata Madžarov in Nemcev, hrez for-' mul — klešč. Danes je pravilni* eno fn ed-:>-no stališče: Svi u jedno kolo! Tudi med Hrvati je mrtvilo, ki se ) c Ja opravičiti. Poziv na brare Srbe smo na- Vri" jf!v- « -vii fr!Sirtif< . njp'Sii FV:-i: le/.aiPimiN 1 > , de!.:, ker nain j>cxlaj*i ztvo in ueislr » -1 l.i dogodkov času. ju ieta 1870. Pri.si' oblegali P>triz, marveč čudi .'-ato, k, r \ nji j i hi? sctiivv o siuča...ii, li; s t L-.ii i. vs'.raiir !;e va,'.: ijii. ua so dun-cs na u v se v.-teresantnc. V Javia IS. \ rjzpravra Sareey o mirovni po:i. dbi ^ -kratite francoske vlade meseca ^^^cesii-bra 1370., naslovljeno na ime kancelai j. Bb^marcka. Takratni francoski mi m-.'v ztmanjiii del Jules Favre je utemeijii >1 mirovno poudbo me d drugim takole; i voina, jkis^me^niku, nima Ja^ics, ko . FrajLcijis sani svoj gospodar, nobc ie. zini ia \vč. Francija hoče mir, toda r .,1 t;:'r, ki naj ne bo samo kratko in gj >; .. : premirje. Kancelar Bismarck je na to . -iiiLvibo odgovoril: Ako bi imel pic, -.La je tak mir inogoć, bi ga podp«sai u-kiT'i. Toda s kom ga naj podpišem? Vlada, ki si Jo je izbral Pariz, je več kakor aiesi-Uiirnu irt ako mesto ne -bo v nekaj dneh za\ z-eio, bo to vlado strmoglavila mestna s >J ____— Položaj v Pariz« leta 1S70. in sedanje razmere na Ruskem so si precej slične: T uin tam mirovna penu-ubu. eden razloček pa je, da kajicelar Bismarck ni 'K>tel započeti mirovnih pogaiani zii to, ^er ni smatral .pozicijc takiatnc franet "ie vi« de za dovolj sii^urno. dočiin sta K mann in si-roi Czernin sprejela mir« predioire ruske boljševiške vlnde z ob. 1 rokama, dasi je vsemu svetu jasno, boijbeviki težko vzdrie daigo časa 1.... milu. Veiezanimlvo bi bilo razisko\ zakaj nazori teh treli državiirko, Stveno podobni situaciji nzIlV.?-' t ikt? naravnost diamentralno. tno i gotovo, da bi si bil Bismarek znai 11 fiatl p»>!ožiij tako, du bi ne doživel n^be- i:es*a fiaska____ Ker že gorvorirno >Toareku. naj še navedemo, kako je i'- '. Al .»O.-« i U I nto.r!nntK I ^ ia arzarnriv o .AJzaciji Lotaringlji o lio/noso iiove vojne s Francijo. Surcey| p:it:^veduie: Bismarek Je zapoveduj -jc /.t! t oval Alzacijo m Lotaringijo in ko mu, Jules Favre i^cvarjal, da bi narodi. Ki prebivau> v :eh dveh pokra^nah, brea d\ ji!.' n. odk'on U (daJi) svoje privoljenja,! je ogovoril pruski Maohiavelli; >Vem napram deklaraciji. Seveda izvajajo iz te-'llL,.. jVe; * s ga najdalekosežneje politične rezultate, ki bodožaosri iiiieU jih ni vredno tu omenjati. * pisali v ostnlem tudi /ato, -:1a >:bijemo| orožje iz roke pristašem pi;kojnega dra, Josipa Franka, ki neprestano kažejo s pr-1 piarv- dobro, ia nas co marajo,., T;xia ne Ston* na Srbe, ki da se drže rezervirano drugače, kaicor da si *ih vz.iuc- Nein, da bomo v bližnji z vami (Francozi) novoj vojeio. To vojno hočemo voditi t vsemi; sičdsivl, ki so nam v prilog. — Bismarek! je torej iz leta 1870. računal s ten;, da se bosta Franelja in Nemčija v dogledn.m jasti zopfvt merili na bojišču. Da se ni dal Kasne »ollSižne vmth Ne, kar hočejo tirtigf, amnak, kar ho- 5.1?? ^T1 to*olx**i smer na$? poll-j^ ^ vm|o, ka|g vorel«ravl v svo:cin gf,ri navedenom Jela. K fn kako sodijo o n sem d* lu — n & iia^f:^ •, « je fc pisal sproti med obleganjei t ._______ iako i j roni ko, na strani 50. med di u^ uj to>le: Ar-gtja naj uvažuje, da VUjcn;, e m bo premagana Francija, položi svoj t 10'aV n. Bedijo, ter bo zahteval gospodar »t na /norju. — Najnovejša zgodovina n • spri^ujf. da so se Izpolnila tako b'^n.v. ^.ko'vtL sftsroikovajija. kakor tudi slutile. Sol o leđno kolo l zovejo narod zagrebške Novini-, glasilo hrvatske katoliške imeMgenoe: (Kdor je zasledoval ira»s Hst od njegovega početka, je mogel razbrati ntegovo korektno in lojalno vedenje napram našemu narodu srbskega imena in plemena. V tem pasledu smo zavrgli mnoge oguljene fraze, pj*zabttii «a obnošene stare tradicije. Radi tega so nas mnogi hudo napadali in sumničili, češ, da smo nehali -biti katoliki »ki Hrvat je. To svojo lojalno stal išče smo dokumentirali posebno v tem da-so \"oine, v katerem so morah naši :Srbl pretrpeti tolike izkušnje i« i*r-eganjanja strani imperijaUstačnega naroda. Menimo, da ravno zato moremo go\rorit1 povsem odkrito in iskreno brez prikrivanja i u pota-jevanja ter da se ne bo nobena besecia razumevala v "Slabem smislu. Nedavno se je po časopisju -azarila vest, da srbska radikakia stranka pristane k dunajski majitiški deklaraciji. Ako je ta vest resnična, potem bi bila to prva homogena srbska poetična stranka, ki je spre'eia v svoj program deklaracijsko -x>-lit?:'0. Od srbskih politikov' se n: :•/> do seclaj za deklaracijo nikdo drugi, izvzem-ši dra. Dimovića. Valerijona Pribčevida in d.a. BudisavJjeviča ter dvojice srbskih poslancev v državmem zboru. Dr. Dimo-j vić je /govoril precej nesigurno 'n i-^a.~.no, j a ta nesigurnost postane še veča, ako je) resničJia govorica, da pride v Zagreb, da stofjri v vrste Im^ats k o- sr bske koiilic:je ter se bo pote žal za mesto podbana, ko rd-stopi dr. Vinko Krišković, ki |e neprestano in s tatu derrrissionis. Nadejamo se, da' dr. Drmovič odrine ci :.ebe tako pr^i>o!no-! ma nepotrebno blairražo ;n de bo raj? ste-* rti' da su 1 rle-u .K~ Bojnost, pričakujejo črnih dni In obupujejo : nJtostafa jim laupanja v samega sel e, h-, s- gubljalo vero v moč in pravico lastnega na-i roda. TI nesrečni ljudje vedno poslušajo,) RAZO8tiEVANJE KORUZNR MOICF kaj drugi govorek ieie in hočejo, mesto da' IN OvSENE KASE. bi verovall in zaupali v to, kar hočemo milj ^ ^03 ^u nedaljnt dovozi, v r Taki „slovans i" politiki so tudi pri sara- do ^ m.t prKne razdeljevanje koruzne) jevskfem „Hrvatskem dnevniku^— žalostne; ill:.ka -n ovsene kaše Dobi se na > j , koruzne moke po K 1'— kllo^r im kg ovsene kaše po K 1*— k lo^r m. Osebe, ki dobivajo po veljavtu-m t: na- u u •> *« slave. Njegovemu aunajs emu dopisni m je i/ govoril neki rjako uvaževani politik naše 3/ nionarhije": Do ujedinjenja Hrvatov, Sloven- 4 cev in Srbov more priti Je v monarhiji, alijSVv;i e.1 nski od i:e ek od sr de dalje, uebe izven nje. Ali bi srbska ozemlja morala priti j ,e jve stvari obenem l dri gtmi živifi » sebe pod monarhijo, a!i pa ozem ja monarhije, he svoj tedenski odmerek v p o n e- pod Srbijo. Drugače si ta od ićni ir. uvaže-1 d , j j e k, morajo kupiti koruzno moko in vani politik ne more misliti našega ujedl-! OVSeno kašo v sredo, one, kai re kupuj njenja! — Tako je čul dopisnik sarajev- , torek, pa v četrtek, proti pre-skega li^ta na Dunaju m to mu zadošča, da scjpn|enjtt grain kih delih in sicer po i.i ceru-j00 vin. za klogratn. Opozarja s. poaovu ,1 da se je vredno t odrezkov normalne in do-' datne izkaznica, ki so že raz deljen ej skrčila na 50 gramov dkg), vslec' č: .r znaša Jnevni o m .rek kri.h ki se dobi tm' normalno izkaznico, 2 o U gr - niov dkg). ctočim s: t'obt nn d o rt t:o izkaznico 100 :,rj;HQV 110 dkg'. I\a?p:omc . cJr<./ki; d po n I e iJiaznice in J ug i dodatr e u-j kauiicp zh klavce pri te2*ih delih Vtli8lo „EDINOST- *tev. SI V Tritu, o t 4. februarje M* Z za toliko, kolikor je napov dano na odrez- Obvestila raj se pošljejo č. g. Francetu Lav- ku, t j. za 60 gramov (6 dkg) oziroma gramov (2 dkg, kruha. 20 Govedina za neimovlte sloje. Jutri, v torek, 5. t. m , te bo razdeljevala govedina za neimovite s! je proti preščip-njenju št. 8 izkaznice /a nakup mesa in maščob (izkazi, a z rdeč, črto) in proti oddaji izkaznic, t. 2-3, seriji a, b, c, d. Na \F'1' x :aznico se dobi % kg mesa. Pror-: :e prične ob 7 zjutraj v naslednjih mes .icah : Sinigaglia, Barkovlje 41, Brn Rojan 9, Punter, Gut i zgor ja B lle, Sai la di Gretta 13, Trocca, ul. Commerciale 3, Conciiia, ul. B C-"r ' » Ca orini, ul. nadvojvode Josipa •: «t v u! S. Spiridione 10, Bor- ,gno! f to vecchio 52, Pasqualini ul. M : i:ana 3, Vosak, ul. Cereria 6, Zadnik, ul. P. G. Vico 7, R v It, ul. del Uovd 7, Bendetiich, ul S. Sebastiano 3, Bruna, ul. Bee h eri o 1, Levi, ul. Beccherie 6, Pasqualini, ul. Marije Tereziie 43, Zadnik, :P. S. Ghvanni 6, Pintar, u'/ Farneto 9, Zafutta, ul. Farneto 38, Godina, ul. Farneto 747, Mornig, ul. Acquedotio 17, Castell tz, ul Oiulia 67, Vattovatz, ul. Giulia 15, Ro-detla. ul. Giulia l, Ottonischer, ul Molin grande li, M to, ul. Torrent vecchia 4, Depacek Rz'ia , trg Kariera vecchia i, Saffaro ul.j »Ščavo«. Uaibljamiski »SLovenec* piše: Isiiluto 28. Fciluga, ul. media 46, Marussich, Ta psovita, ki je tako značilna za sirovi, ul. Setiefontane 228 (Roco!)? Tapazzin, s—-- renčlču, župniku ▼ Dornbergu, tč. v Saležu, p Prosek. Za ohranjevanje grobov vojakov, padlih na bojšču. Dežena upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala žjpanst om in cestn m odborom sledečo okrožn co : Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Veličanctva ce-sarj. Karla I. se je osnoval na Dunaju odbor za ustanovljenje grobišč tistim, ki so padli m boji ču. Gre za dostojno zavarovanje in ohranitev grrbišč junakov, pad h v vi jni, brez razlike narodnosti in vere. V ta namen s je ustan vi! „Zaklad za ohranjevanje grobišč padlih v vojni pod upravo c. in kr. vojnega ministrstva. Ker je to podjetje združeno z izda nimi stroški, Vas poživlja de'elna upravna komis ja, da z vsemi svo;imi silami *de!ate : a to, da bo celokupno prebivalstvo, ki je vsikdar pripravljeno, žrtvovati za se dobrobit in čast države, sodelovalo s čim Iz-datnejimi podporami v dosego uspeha tega m losrčnega dela napram junaštvu, ki so s svojim životom branili domovino. Vsak, tudi najmanjši prispevek bo & hvalež ostjo spre-j.-mn! g ri omenjen; odbor in ho služil za izvršitev čina krščanske ljubezni. V gori omenjeni namen na rani zneski se pošljejo na ravnost na Dunaj: „Odboru za postavljale t ▼sem sorodnikom, prijateljem ki znancem tužno Test, da je naš ljub- sin, brat ita. Polrtun srcem naznanjamo ncem tu ljen! soprog, oziroma oče M2 Jerman od Hatn ul Settef. ntane 24 Jenco. ul. Rigutti 5, Delavske zadruge, ul. Settefon ane, Pousche, ul. de' Rivo 34, Rizzian. ul. deil'lsirb i, Roc:o, S. Marco C ;U, ui. S. Marco 34. Rizian, n!. dell'ist ta 76, Rivolt, ul. Molin a \ento (Rocol) 4, Coliob g, Škedenj I3i, Godina, Škedenj 138. Cene: Prednji deli z dokiado K 5.12 Za d n ii „ „ K 5.76 Prihodnji četrtek. aideje/anje za ostale i:o dn^ 27. jaimaija 1918 po kratki bolezni v 51. letu svuie starosti mirno t Gospodu zaspal- Pogreb -e je vršil dne 29. januarja 1918 ob 8 pop iz hiše žalo-ti. Antonija Jerman, soproga. Josip, Dragotin, sina. — Ivan, Jal ov (odsoten), Josip, Zorko, bratje. — Mate Jerman, oče. Češko Budjevlčka Restavracija (Bos&-kova uzorna oeška gostilna v Trstu) se nahaja v ul. Q. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska uostrežba m slovenski jedilni listi. Elunlone Adrlailca dl Slcurtd o Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavaror«qJ» proti škodi, povzročeni p« ogojv Streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih pledć proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini s vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po stthom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, naeijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40 Stanje zavarovalne glavnice na llvljeaje (31 12 1915) K 546.405.S49 — Odkar obstoja družba, je bilo ▼ vseh branSab ii* plačano na škodah K 872.-15 » 443 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in vai nejlih krajih Avstro'Ogrske tncnarriJj' :s MALI OGLASI:: □□ ss računaj« p« Mi besedo. Mašino tiskan« bsssde se rata-aajo enkrat vsi. — Najmanjša : pristojbina smJo 60 ttotiak. , GO □□ licem služkinjo za kavarno "JĐ. Mlekarna. Ulica Valdiri o 1788 vsake vren bo-ritelj za pravice hrvatsko s'ovensJcega naro d i v Niii in p ispeval zlasti mnogo za go-sp. s ko povzd go svo ih sorojak jv. Naj mu bo istrska zemljica lah a, njegovi rodbini in soro.in kom pa naše iskren j soža je. i Za deklaracijo. Vs zavedne žene in dekleta v Preoenegu in Mač ovijah, občina Dolina v Ist ' se z ..hišo In te'esom pridru Jul ui jii^v: io^a-iski deklara.iiod 30. mai ni s i 917. srčno pozdravljamo Jugoslovanski klub in mu kličemo: Ne odnehajte! ker tudi me želimo oziroma hočemo biti same na svoji zemlji gospodiije pod avstrijskimi žezlom. Sier'ita 102 podpisa. Sej i - podružnice CMD v Tisiu bo v ndeij k. ob 4 rn po! popol dne. Ker se bo razpravlja'o o nedejski pri- __ ____________ JLe v5b iu j* ;iudn0 ! od °frn ki mo"! bili Vavočaiano mAUi na to, bi bili "mogli i organizirali tako, da foi brki gimstvu iiaivčili govorU, ukie »ščavo« 4e prehitro iz ust. Vse, ikar je slover.Like'ga, je unžašk &mu hal i'ar.u manč vredno, zani-61jivo; pač ipa 'kaže (pravo sužen-jsko spoštovanje 'Pre>d .nero!»0vom. Svoje otroke -posipa v nedTisike šole, iponose^i je. oe znajo nemški in tu^u -sairn rad lomi nemščino. Pri Slovejiiou cen-i sarno mas^o, meso, inJe-•ko, fižol, kroinpir, zdje, mofco m kar je dnAi-gUi ta«k:h želodčnih polrebščtn. Kaidar gre na. lov za ilviJi, tedaj zrna tudi sloven-, ski, i je sladaik tako, kakor sam —j s-a^iarln. tedaj zoa tak-o zavijatP oci. če treba jokaiti aii pa se snimati in zbijati ša-: le, da premami vsako kmetico, branjevko. ki prodajažko. Kjer bi slovenski Človek za- j slonj arasii in trkal, tam dobi ftal^asi, kar hoče. »Ker plaiča, ne da bi gledal na ce- j no,« bo kdo rekel. To je rers in to domači, kcoisume-n^ tudi krvavo občuti... Sebi-č-1 no>t je v tež vofinfi tudi me*d nami slavila svojo tritmirfe. Vendar bf fbi!l morda mar- j stalo ^ir-iiiače rasvnal, ko bi bil sfrvp.r r\rnv premislil. Pomolimo, kako so stradali In Še stradajo .maši brait)e po istri... I udi ti bi radi bžago ddbro plačaj sa^ plačujejo istrske i;upčer/aHte v Tcrstu ircnarejene! krušne nakaznice (po 9 do in K eno. : drag mora bSti jKVtem šeL» kmii! Ako bi let starega v 4 pollitrskih steklenicah pošljem franko za K 80, mlajšega 3 letnega Čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganle v udih, 4 pollitrske steklenice K 60. — Vino »d 56 i'ttrov naprej. — Beli rizling K 4.80 in rdeči bur- gti/nf?er per K 5.20 SEHEDIKT HERTL, veleposestnik graščina Goliče pri Konjicah, Štajerske. lEAflauranPi i Tik kolodvora v Novem mestu je ža&a z motorjem na bencin, obstoječa iz dveh gatrev in okrožne žago ter vsem potrebnim orodjem kakor tudi vozov, zanke lt Pozor § 0 ulici Carlo Giisif! sten. 11 KSkPBMBK kupuje vrv od 3-8 K kg in tanko vrv po so k kg ter žaklje tlo 6 K. K novi žagi spadajo lepa gospodarjev« stanovanja, zidan konjski hlev i vodovodom. šupa za vozove ter Supa za sušenje parketov, nadalje vse potrebne ceste okoli j žage in velikga skladišča, njiva in vrt s sadnim drevjem. Vse to leži skupno in ;e j vse ograjene. V praša ajl pogleda se pri Ivanu Kunstl, lesna trgovina v Novem mestu. I nadomestek toaletnega miiTI Parfumiran in okusno urejen. Nadomestek toaletnega mila. Vsebina ene^a kartona 2Vt ducata, stane franko kron 26.50. RazpoŠflja tvrdka LANO & COMP., Osijek. S Hrvatska Slavonija, Župni trg. 5 L Brzojavni naslov: Lang&Comp. Osjek. I Kllfll—■!!—IIMl i ske pt-dr žn?ce, da se iidele?iio st-je nDruštvo zasebnik uradnikov in ural-nic na s'ove uk^m ozemlju s sedežem v Ljuč jr. v, r,hi na svoj !. redn občni zb r, ki se v. . iobjto dnj 25. februarja 191 S. o' 1. uri zvečer v salom,restavracije na „Olivnem kolodvoru" v Ljubi anl, s sledeči ni I sporedom: 1. Pomočilo predsednica; 2. Poročilo tajnika; 3. P ročilo bla^ajnUa; 4. Poročilo pregled ikev 5. V litev* odbora ia i preglednikov; 6. R znotero ti. M; st.ja zastavljalnica. V tore^, 5. t. ii)', s bedo o ' dop. d » 1 pop. prodajale na ja ni draibi dragocenosti, zastatrljej.e nies ca f.b u-irja ea 19l7 na bele iist št. 7700. Veseloigra i ri belem kojičku", ki jo je poi j . ž otjci'- -baka Cttaiutca snoči v Narodncjii doaiu, e, kot prvikrat, uspela uajboiiš:. Posameznih ulog ne bomo o mentj Ii, pač pa pravimo splušr.o, da je bil uspeh z ozirom n \ sedanje čase res hvalevreden. Obenem pa je imelo društvo tud- lep gmotni dobiček, ki ga mu pri-no iz vs-ga s'Cit, saj je šentjakobska Čitalnica s svojim d Jgoletnini prosvetnim delom m«, d š ntjakobskimi Slovenci res z našim' iprkiefkfi hrafiiii na«5e i^bc^e istrske brat-e. Komati je kranjska dtažela daila ltališ'norn živil -tekc-m vo)nt, vedo oni fnaj-boije h:j.:nii. ZaXo so se svoj čas pTKožeivali v »Lavr^ra-toru« na Ijoibljamsko aproviza-ciio — Ln nas še Zimerjajos^ščavo«. DAROVI. — Na zabavnnm v čeru v Rojaiu je nabral Pečar ič Sar ko K 50*— za rojansko podružnico C MD. Denar hrani uprava. — Za d«-. Krekov spomenik so darovali: Kanka Živic 4 K, Klementina KiansČek, Pepca Kraš n po 2 K, Franc Stovl, Marja Vidmar, Josipina Maho čl':, Ivanka Štok po 1 K. — Za CMD. Fračiška Vižin 2 K, Al fons Lic n 4 K, Franc Stovl 1 K. — Za novo podružnico tiru^c sv. Cirila inMeioda z\ okrožje Sv. Vid so darovat, oziroma nabrali: Levič r Ivan ia Zaj a Ivanka na rr.fa na novega leta dan v druš tven gostilni K 41 -50> Fran o Božiglav 5 K, Alojzij Vižin 0 K, Ivan Kompare 4 K, Rudolf Vižin 5 K, Franči ka Vižin 10 K, Franjo Turk 38 K ( a občnem zboru 8. I. pri lic taciji Žigic družbe^ CMD), Lovrer.c Pirje ljuastvo sredstev za! vec 291 K, Franio Cvetko 3 K, Mihael Su-Naj bi le Šentjakob | žel 3 K, Alojzij >nežlč 1 K, Matk > Kraše- /asluž la, da ji da nadal no tako d-lo čanje še nadaljevali m naai pomagali I vec 3 K, Karel Verša 3 K, Ivan Sedlar 1 K, zepet oži' iti r ašnarodno gledališče! | Amalija Rad tiC 10 K, Filip Šemerl 2 K, Nerrška zl :bnost. „Innshrucker Nach- j Frarjo Taučar 1 K, Anton Simčič I K, Jan ricJiie;.-1 od 2G. januarja t. 1. obja.Ijaio pod'Jurenka 20 K, Aiiom Ličen 2 K. — Na naslovom „Slovenski poslanci vi zabavnem večeru v uredništvu „Edinost Švici" nas ednjo vest: „Davi se je na svcjjm potovanju v Švico mu ii tu v ino-mo tu) de elni ^lav r k arij-ki po I. dr. Ivan S c h u s t l i s c h i U l nekaterim drug.mi | j slovenskimi poslanci. Kako t; gospodje dobe j potne ii te za inozemstvo, r:am je nepojmiji- ' vo. Ali n; j bi se Schusterschitz morila imenu dr. pl. Se elerja po^; j.il s profesorjem Ma aryko ! in drugimi Češkimi ratrijod?" — Brez pripombe V n ki zapuščinski stvari se iščrjo sle-I deče osebe: Marija Fabiani, soproga Fetra Fabrjani iz Devina; M rija vdova Le^iša,1 Jernejcva. iz De vina, Angeli n Bronzin, krčma-, rica iz Devi-.a, Jožefa vdova Mer vic, Auto-| n iz Devina, I Ma ji vdov F b :an (iz „u ice") iz De ina,; S< h a Seppenho'er, giv.'s'cn kuhar ca vi ii it j. zadnja kuii :i a ki ie služi v.nskem g a iu p'eJ izbruhom ital. Ka rina \duva Duše roj. ninpu:i iz K 800'—. Grizelda Merku Simon Ducman poročena. Trst-F ram (štajersko). 27. L 1918 Nakupni urad za svilo — H£&££L Dun j IX Alserstrasse 46. Kupujem po vir ti io k&kovo5*t: svilae Štrene po najvtiijifa cenah. Sriiae niti po vrsti in kakovosti do Iv 00. Plaćujom c nj v 15je cen« za stare st gane sviluate bluze, svilnat* obleke itd. kakor tudi za novo iu stare odpadke »nkiia, volne io platna — Kupujem tudi vreče in emb&Uage. Pofi^jite zavi*"*— na gornji naslov Platem dotiČ i sneaa.-k takoj poštni hranilnici. zavitke po Po Mro iMastjlo iijefi. t«, in ki. apsst. Vslitauslvi III. IZREDNA ces. kr. državna loterija M Skupil« vaiaSke das??^ r.ol^a namane. Ta d«nan»a loterija vsebuje 21.140 dobitkov v gotovini v skupnem zaeslcn kron 625 000. Glavat dobitek znaša pr 290.000 kron ^ - Žrebanje se vrSl Javno na Dunaju dne 21. iebruarja 191 i — Srečka stane 4 krone. S t čke se dobivajo v oddelku za do'o#ode ne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamt-transe 5, v loterijskih na hiralnicah, tobakaroab, pri dav&nih. poštnih in ieleznižkih uradih, v menjalnicah i t. d igralni načrti Sreč'ne ala prodajalce srečk brezplačno. dopoS baje poštnine p-osto. Od ces. kr. raunatellstva dr2avnlb loterij (Oddelek za dobrodelne loterije). r L ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. izdiranje zoboM brez bo« ledine. — Plombiranje. — UMETJii ZOBJE ~ OgJasl, osmrtnice, zahvale ta vsahovrstn* naznanja reklamne v«eWoe. na) se pošiljalo na »Inseratai oddelek Edinosti« - Ulica Sv. FrančISka A»iške«a 20, prltličie za trgovino in obrt Podružnica Trst, Trg Marija Terezije 2 B!fl:oJna Je cdjrtu od 9 ziuira] do 1 m. se bavi t vsemi bančnimi posli toliko tukaj, kolikor na Dunaju Vil. Zoller-gasse 2. — (Naslov z,t brzojavke na Dunaju „Fflcredit"). Sprejema hranilne vloge na knjižice (do preklica) In Jih obrestuje po ■ 3.507? === Ren'ni davek plačuje zavod od svojega. Obrestovanje vlog ha tekočem računu po dogovoru. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti izgubi. Sprejemajo se predznambe za srećke razredne loterije. Vrhutega uradu je oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu oci 10-12 pred DnevnfH „Edinost44 u Trsta j ]• Isdal iu saioiil oaaiedi\je knjiga i 1. -VOiiUL\*. bpuMil L t. Cooper. J Cena K 1.00. 2. aRi POVESTI GROFA LEVA lOL- i STEGA«. — Cena bo vin. 3. »KAZAiU«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo- ; vtiiii Josip KnaiUC. — Lena K i.tu. 4l »FKVA LJUBEZEN«. Spisal i. SjergJo-1 vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustavi Oregorui. — Cena 1 K. g. »POLJUB«. Povest iz gorskega življe* rija češkega ljudstva. Karolina ŽvćUa. Posiove^iL-H. P. — Ceua 60 vin. »ncSiiDA O SLOVANSKEM OBRČ-NcM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-LOVANlIivf. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slav. ljudstvu.) — Cena tili v^i. y. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal f. M. Dosto-J jevsklj. Poslovenil R. K. — Cena! K 1.60. S. »JURKICA AGiCEVAu. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevei F. Orei. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja.« Napisal 1. E. lomič. Poslovenil Štefani Klavvš. Cena K 1.00. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Pro? kc p Chocholcušek. Poslovenil H. V. ; Cer.a K 3. 11. »VITEZ 17 RDFCE H!$E«. (Le Cne-valier de Malson rouge.) Romati la Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevei Ferdo Perhavec. - Cena K ? SO. HEROLD naibolJSa zmes BREZ HžSTI za pranje. Brei klora la vsake raz/a J no tvarine. Ne potrebno dodatka mila ali soda. Naj&oljja kemična spričevala. NAČIN UPORABE. Periio se pusti čez noč v raztopu z našo zmesjo v mrzlf vodi. Nas .dnji dan 8e odlije ta raztop. Nato se opere perJo s ščetjo. Rabi se sam p In vico naše zmesi ter je brezpoirebna soda, milo i. t. d. Parilo se pu»ti eno uro v r.o em raztopu zmesi in mrzle vode kuhati in nato se izp!akue (na 20 I vode '/• zmesi, „Schmier-Wa»ch-Mittel"). Barvano otroško perilo, predoasrike 1. t. d. se opere na isti način z zmesjo „Herold" kakor v mirnih časih z mehkim mil m (SchmitT>eife). Prodaja se po vseh trgovinah In mlrodllnicah. Na debelo Jo oddaja za Furlanljo« Istro In Dalmacijo FRIDRIK HOLSTEIN - TRST Novo pogrebno podjetje Trst. Corso št. 47.