SLOVENSKI
V Ljubljani, v četrtek, dne 18. decembra 1913.
Leto III.	Posamezna številka 20 vinarjev.	Uiedoištvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.	Štev. 51.
Čuda ameriške tehnike: Pri gradnji železnice v novi Mehiki so spravili lokomotivo s pomočjo žične železnice
in jeklenih vrvi čez reko Rio Grande.
MARKO STOJAN:
Za svobodo in ljubezen.
Roman z Balkana.
Vse pravice pridržane.	42. nadaljevanje.
„Zdaj romamo v pogubo naju obeh!“ je stokala Jerica, ki jo je zapuščal pogum ob misli, da ju tirajo Arnavti v neznano deželo, kjer more Ivan s svojimi prijatelji le čudežno najti njuno sled. „Oh, to je strašno, strašno! Najrajša bi pobegnila, da me ubijejo ti roparji na mestu . . . toda srce je prešibko in prestrahopetno — ne more se odreči upanju. Izmed tisoč in tisoč možnosti je vendar le ena, ki pomeni rešitev!“
„To ni šibkost, to ni strahopetnost, duša moja!“ je dejala lady Helena z gor-koto in ljubeznijo prave sestre v nesreči: „Zdrava moč je in pogum, ki vam ga vdihava vaš dobri angel, da se ne uničite pred skrajnim trenotkom. Da, tik pred pogubo se tudi jaz ne bi obotavljala: rajša imam smrt nego to sramoto . . . Bodite brez skrbi: opazili ste na moji roki starinski beneški prstan, ki sem ga skrila med vožnjo po morju v nedrije ... V tem prstanu je strup; le majčken vbadljaj s skrito ostjo, ki se prikaže na notranji strani, ako pritisnete na dragoceni smaragd — pa sva rešeni obe, ako se ne bo mogoče rešiti drugače! . . .“
„Ah, kako morete govoriti kaj takega — vi, ki vas vendar izpuste, kadar dobe odkupnino ? . . . Ne, ne, lady Helena, vi ne smete deliti mojih črnih misli!“
„Vaših črnih misli ne delim — deliti hočem le vašo usodo. Nesreča naju je združila — ali naju naj tudi loči? Nikdar ne bi sprejela možnosti, da nastopim pot v svobodo, ako bi morala storiti to v zavesti, da pustim svojo tovarišico samo v nesreči in pogubi.“
„Ah, bodite zahvaljeni za te plemenite besede!“ je zaihtela Jerica in se oklenila tesneje Helenine roke. „Ne, sram bi me moralo biti pred vami, ako bi obupavala tako lahkomiselno! . . .“
„In česa naj se bojiva prav za prav?“ je nadaljevala lady Helena z veliko trdnostjo. „Ves vzrok, da naju naši prijatelji še niso rešili, je v tem, da so naju iskali v Carigradu predolgo in s prevelikimi zaprekami. Mari mislite, da nama zdaj ne slede? Menite li zares, da more ostati naju sled prikrita četi takšnih ljudi? In kadar jo najdejo — tu, na prostem, v deželi, kjer se človek malo meni za policijo in za zakone, v deželi, kjer premoreta hrabrost in moč še vse — kaj je tem junakom laglje kakor osvoboditi naju? Pogum, pogum! Midve ne veva niti ure niti dneva, toda biti morava pripravljeni: pride hip, ko poči puška ... in če ostanemo takrat vsi živi in zdravi, nas čaka še dolgo življenje!“
„Ce! . . .“ je vzdihnila Jerica v hipni otožnosti, prepričana, da tvegata Ivan in Dušan z veseljem svoji glavi za njiju prostost, hkrati pa tudi v strahu, kakšna usoda jima je namenjena v zadnjem, odločilnem boju.
Med tem so dospeli do koče. Ali Kemal je velel pripraviti skromno kosilo, ki je šlo sirotama kaj slabo v slast; jedli so v treh skupinah — brata Kemala posebej , razbojniško spremstvo posebej in jetnici zase. Kdo ve od kod se je prikazala tudi stara, odurna babnica, ki jo je bil očividno iztaknil Jusuf na svoji poti in ki je lomila spačeno srbščino, kakršno govore Arnavti v krajih, kjer so se vrinili s krvavimi nasilji med srbski živelj. S pomočjo te oskrunjene srbščine se je mogla
sporazumeti za silo z Jerico; povedala ji je, da je volja „gospodarjeva“ — tako je imenovala starejšega Kemala —- da se preoblečeta jetnici v najpriprostejšo turško obleko. S temi besedami je položila pred njiju culo na pol raztrganih cunj, izmed katerih sta izbrali vsaka sebi primerno ter se preoblekli s solzami v očeh.
„Tudi to, lepa gospa !“ je viknila starka nazadnje, ko sta mislili, da je že vse opravljeno. „To je naročil gospodar še prav posebej! . . .“
Pomolila je Jerici neprozoren turški ženski pajčolan, nadela ji ga in storila isto z lady Heleno.
„Ali Kemal ima rad tako lepa lica in tako svilnato mehko kožo,“ je povzela nato z ostudno sladkim glasom, „toda kadar ga kaj razsrdi, takrat ne pomaga nič — jabolko z drevesa ali glava z ramen, to je njemu vse eno . . .“
Prestolonaslednik Fran Ferdinand s sr progo kneginjo Hohenburško.
„Kdaj nadaljujemo pot?“ je prašala Jerica prezirno, namesto da bi pobrala starkine besede.
„Oh, še prenaglo za lepi gospe,“ je siknila starka in ošinila Ivanovo sestro z zlobnim pogledom. „Gospodar je šel po opravku, ki ga gotovo ne zadrži dolgo; nato odrinemo nemudoma vsi skupaj v grad, kjer pripravi Ali Kemal svatbo svoji golobici. “
Pustila ju je sami. Toda pred vrati sta slišali njeno nadušljivo dihanje, kakor se je slišalo pod oknom mrmranje in pljuvanje dveh Arnavtov, ki ju je bil postavil na stražo.
Tisto okno je bilo navadna luknja, skozi katero je dihal svobodno dokaj kruti mraz. V mrazu in skrbi pa je nerodno čakati človeku, naj si je zaobljubil še tako junaško potrpežljivost. In zato sta bili obe skoraj zadovoljni, ko se je zaslišalo pred kočo peketanje konjskih kopit: zvesti Jusuf, sluteč, da Ali Kemal ne bo hotel delati dolge poti peš, je bil poskrbel za konje in jih pripravil v bližini. V resnici se je gospodar razveselil te pametne misli ter plačal živali s suhim zlatom, pri čemer je padlo nekaj rumenega tudi v Jusufovo dlan . . .
Jetnici so zavili v tople plašče in ogrinjala, posadili ju na dva stara in temu primerno mirna konja ter jima omotali noge še posebej z gorkimi cunjami; videli sta pri tem opravilu, kako se rogajo sirovi klateži njuni občutljivosti.
„Le naj se!“ je dejala lady Helena ravnodušno. „Bogme, kako pa prideva do tega, da bi se rešili iz oblasti teh^živali s premrzlimi udi!“
Pustili so ju jahati vštric, toda za njima je sledilo troje spremljevalcev, prežečih tako nepremično na vsak najmanjši gib ubogih žrtev, da ju je bilo kar groza pogledati nazaj.
Spredaj je jezdil Ali Kemal, ki je imel vse ceste in pota najbolje v glavi, pa tudi najrazvitejši čut za pretečo nevarnosi — a zadaj Isa, kakor da hoče v svoji lakomnosti neprestano nadzirati plen, hkrati pa prihraniti svoji že nekoliko mehkužnejši osebi prvi spopad s sovražnikom, ako bi se pojavil nenadoma pred njimi.
Zakaj lopova sta bila pripravljena, da ju prestrežejo maščevalci njunega zločina...
Ir, ko se je razvrstil ta izprevod ter se je ozrl Ali Kemal z divjim očesom po svoji četi in dvignil roko, se je začel strašni, naporni, potajni pohod preko Makedonije proti Stari Srbiji, kjer so si bili predniki podle dvojice pred stoletji osvojili posestvo in zgradili na njem utrjeno jastrebje gnezdo ...
Glad, trudnost in mraz — nobeno trpljenje ni ostalo prihranjeno jetnicama, ki si nista le enkrat zaželeli nagle smrti. Dasi so jima privlekli Arnavti pozneje od nekod še dva topla kožuha in jima zavili noge v še več cunj, vendar sta ozebli na rokah in na nogah.
Edino, kar jima je dajalo moči, da sta mogli prestati strašno preizkušnjo tega marša, je bilo besno, neuklonjeno pričakovanje rešitve in osvete. Imeli sta še nekatera tistih pisem, ki sta jih bili pripravili v Carigradu, preden je odvedel Ali Kemal Jerico iz oblasti Halila beja. Nista se sicer mogli nadejati, da najde te znake njihove poti pravo oko in jih pobere prijateljska roka, toda vse eno sta prežali napeto na vsako priliko, zaznamovati z njih pomočjo svojo sled.
v,ez dan je bilo to pač nemogoče, zakaj paznost bratov Kemalov in njunih Arnavtov je prekašala vse, kar more sanjati najsmelejša fantazija o iznajdljivosti ječarjev. Toda na srečo so potovali tudi ponoči; čez dan je Ali Kemal vobče rad ustavljal karavano, ali pa je zavil po stran-potih in bližnjicah, ki so vodile često po najdivjejših in najneobljudenejših krajih; narobe pa se je posluževal v varstvu teme širokih cest, vedoč, da si domačini ponoči težje zapomnijo tuje obraze.
Baš na to sta gradili ženski svojo nado: po noči je bila marsikdaj prilika izgubiti pisemce ... in ker se je zgodilo to na potih, ki so služili čez dan sto in sto ljudem, je bilo tudi upanje, da najde vsaj eno izmed njih človek, ki bo razumel njegovo vsebino in ki ga spravi v prave roke.
V poglavitnem so sledili železnici in strugi reke Vardarja, od koder je nameraval Ali Kemal zaviti pozneje proti Šari planini: ob njenem znožju se je dvigala na strmem vrhu kula njegovih dedov — zavetje, v katerem so se čutili Kemali varne kakor sultan v svoji palači.
Večjih krajev makedonskih nista videli nikoli: tam je vodila pot vedno v širokih ovinkih, po samotnih stezah, kjer jih je srečavalo malo ljudi ... Le iz pogovora svojih spremljevalcev sta posneli, da imata za hrbtom Gjevgjeli, da so že mimo Ne-gotina, da so zavili pravkar okrog Velesa... Nato se je začela oglašati v pomenkih teh
„Slovenski
=— Ilustrovani Tednik!“ =—
in pridobivajte mu novih naročnikov!
Posebna nagrada našim naročnikom!
Vsak naročnik dobi letos brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za leto 1914.
Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača za sliko po 40 vin. za ovoj in poštnino.
Kot nagrado dobe naši naročniki naslednje knjige po znižanih cenah'.
Dr. V. Deželič: „V burji in viharju“, ilustrovan zgodovinski roman. Preael Sta-rogorski- Broširan izvod 3'30 K, vezan 4'80 K.
Dr. V. Deželič: „V službi kalifa“, zgodovinski roman. Prevci Starogorski. Broširan izvod 2 K, vezan 3 2Ö K.
Marko Stojan: „Za svobodo in ljubezen“, roman z Balkana, I. knjiga. Broširan izvod 1'70 K, vezan 210 K. (Druga knjiga izide o novem letu ter bo s tem roman končan.)
Starogorski: „Junaki svo-bode“, povesti in črtice iz balkanske vojne. Broširan izvod 1'50 K, vezan 2'80 K.
Josip Kozarac: „Mrtvi kapitali“, krasna slavonska povest. Prevel Starogorski. Broširan izvod 1'50 K, vezan 2'50 K.
Heß-Mencinger: „Nauk o serviranju“.
Vsakomur, posebno pa gostilničarjem in boljšim gospodinjam potrebna knjiga. Cena vezani knjigi 4'30 K s poštnino vred. (Cena po knjigarnah brez poštnine 5 K.)
Milan Plut: „Po macedonskem bojišču“.
G. M. Plut, ki je kot vojni poročevalec bil za časa balkanske vojne v Macedoniji, je zanimivo in pretresljivo kot očividec opisal dogodke, kraje in razmere te vojne. Cena broširani knjigi po knjigarnah 2 K, za naše naročnike pa 1'20 K s poštnino vred. Kdor pa plača naročnino za „Slov.
Ilustrovani Tednik“ za celo leto 1914 10 K v naprej, dobi kot posebno na-grado to knjigo zastonj in poštnine prosto.
divjakov vedno pogosteje beseda Üsküb — turško ime za staroslavno srbsko Skoplje, ki je žalovalo tiste dni še v senci polu-meseca.
„Ali gremo v Skoplje?“ je prasala Jerica staro f uri jo, ki se ni genila od njiju.
„0 ne, golobičica!“ je odgovorila Ar-navtka in se zarežala lokavo in zlobno. „Česa bi iskali v Skoplju? Zdaj pridemo mimo Zelenike, a nato zavijemo proti Lju-botinu, tja pod Šaro planino — k večjemu dva dni še, pa smo v kuli našega gospodarja ..."
Na obrazu in v očeh se je poznalo babnici, kako se raduje obupa svojih jetnic.
Jerica in lady Helena pa sta prebledeli : samo še dva dni! Ta beseda ju je zadela, kakor obsojenca naznanilo, da ga povedo čez dva dni na morišče: koliko je bilo verjetnosti, da pride rešitev v teku teh dveh dni?
Vso pot sta bili napenjali oči in um, da bi opazili, ali jim sledi kdo ... ali se Kemala vznemirjata ... ali kaže karkoli, da so rešitelji blizu . . , Zaman ! Nič ni pričalo o mrzličnem trudu, ki so ga razvijali med tem prijatelji Ivana in Dušana
za njiju osvobojenje. Poguba se je bližala s čim dalje neizprosnejšo gotovostjo od ure do ure; jetnici sta bili zdaj pripravljeni, poizkusiti vsak čin obupa — toda bilo je nemogoče: hujše od jeklenih spon so ju oklepali risji pogledi razbojnikov, in niti s prstom ne bi bili mogli treniti proti volji Alija Kemala, ne da bi ju popadle trde roke in preprečile njiju namen.
J er j ca je molčala zdaj kakor mrlič; bleda kakor vosek je zrla na medene gumbe svojega sedla, drgetaje pod sirovo tkanino svojega vrhnjega ogrinjala. Njene ustnice so se premikale: molila je neprestano — da bi prišla pomoč božja v tej skrajnji uri . . . in da ji ni bilo treba misliti na strahoto, ki se je bližala.
Napor, s katerim se je premagovala lady Helena, je bil uprav junaški. S šalami, pripovedovanjem in vsemi mogočimi zvijačami, ki jih je zmožna iznajdljivost ženske vajene občevanja z ljudmi, je izkušala odvrniti Jerico od tega ubitega razpoloženja. Rada bi jo bila videla veselo, smejočo se, zročo nevarnosti predrzno v obraz. Zakaj neki? Ah, samo zato, da bi odleglo njej sami; da bi popustila mora temnih misli, ki so rile liki strupeni črvi v njene možgane . . . Zato, da bi bili obedve srčni in zbrani, pripravljeni braniti se z vsemi silami, preden se spustita v nepreklicni mrak obupa m storita zadnje, kar jima preostaja!
Tudi ona, ki je zaupala tako trdno, je okušala zdaj grenkobo dvoma — dvoma, ki se je izražal čim dalje jasneje in neiz-prosneje. Ona, ki je bila tako ponosna na nedostopno zaničevanje, s katerim je bičala razbojniška brata . . . ona se je bala zdaj trenotka, ko ji strah izpodbije kolena, da se zgrudi pred lupežema in vikne s povzdignjenimi rokami: „Milost, milost! Ako je le še iskrica človeškega čuvstva v srcu nečloveške zveri . . . usmiljenje nama nesrečnicama ! . . .“
Bala se je tega hipa že naprej, saj je vedela, da bi bilo zaman! Nič več se danes ne uliva voda iz trdih skal kakor pod palico Mojzesovo, nič več se ne tajajo srca krvnikov kakor v starih viteških romanih.
Le eno je ostalo trdno in zapečateno v njeni plemeniti duši: ne zapustiti Jerice, naj se zgodi kar koli. Skupaj rešeni ali skupaj mrtvi — to je bilo geslo lady Helene.
In ta požrtvovalnost je bila edino, v kar je zaupala Jerica še zdaj — zaupala s skalno vero dobrega otroka. To zaupanje je bilo tudi iskra, ki je grela njeno srce vsaj še nekoliko v krutem mrazu, zgrinja-
Društveno gibanje v ameriških Slovencih :“Napredni tamburaški zbor »AdrijaV v Stone City
(Kansas); -|- zborovodja Ivan Berlizg,
'očem se od znotraj in od zunaj., mrazu, ki se je dvigal v duši — mrazu, ki je padal na naravo.
Bogme da! Tudi zunaj je bilo mraz. Ostra burja, ki je brila s severa, je vrtala
K nesreči v vremenskem Britofu pri Divači: Pogled na rudniška poslopja.
s tisoč svedri v mozeg in kosti; nebo je buljilo sivo in brezizrazno, brez solnčnega žarka, podobno očesu brez vedrega odseva, in kakor milijarde blaznih drhtljajev so se usipali drobni, ostri, igličasti kosmiči ter tkali po tužnih brdih stare Srbije mrtvaški prt . . .
Konji so puhali bele stožce sopare, ki jim je zmrzovala skoraj že v nozdrvih, in krevsali ubito in trudno po kameniti hribovski stezi.
Delali so nov ovinek; iz tega sta posneli jetnici, da se ogibljejo Zelenike. Globoko na desni je ležala pod njimi dolina Vardarja v otožni goloti.
K nesreči v vremenskem Britofu pri Divači: Pred vhodom rudnika.
Ko so dospeli na vrh grebena, so zagledali iz dalje Zeleniko samo; še dalje tam, na dnu globoke megle, je moralo ležati kraljestvo Skoplje, prestolnica Dušana Silnega, ječeča že petsto let pod turškim jarmom.
Spuščaje se nizdol, so zavili še bolj na levo in dospeli kmalu po poldne v
dolino majhne rečice, ki je žuborela v turobni zamišljenosti na vztok — v naročje Vardarja. Zanemarjen turški most je vodil čez njo; na oni strani se je videla naselbina — turški han ', ki je obetal popotniku počitek in okrepčilo.
„Ohe, Ali!“ je kliknil Isa Kemal s svojega mesta na koncu karavane, videč, da je brat ustavil konja tik pred mostom, nato pa obrnil na levo in zdirjal ob reki navzgor, kažoč tako svojim spremljevalcem, kakšno pot si je izbral. „Kam, vraga, te nese zopet? Počemu zavijaš sem in tja kakor lisica, namesto da bi ubral kar ravno pot?“
Ali Kemal se je ozrl in mignil bratu, naj zajaše bliže. Vštric sta nadaljevala pot.
„Pred nosom se nam dviga han,“ je nadaljeval Isa Kemal. „Na pot smo se odpravili v trdi noči; mari naj počepamo ljudje in živali zaradi te tvoje pretirane opreznosti?“
Ali Kemal se je namrdnil.
„Pozna se ti, da si izgubil po mestih svoj volčji veh, s katerim te še rodila ski-petarska mati. Ako nas čaka kje zaseda, je na tem koncu poti, ki nam je preostaja. Slutim to; in še nocoj pošljem Jusufa naprej, da se nam vrne naproti z ojačenji...“
„Beži, beži!“ se je zasmejal brezskrb-nejši brat. „Ali si se pohabil, da vidiš povsod strahove? Kje pridemo zdaj čez vodo? . . .“
Ali je zmignil nestrpno s širokimi pleči in odgovoril, kakor da je preslišal prvi del vprašanja:
„Tisoč korakov više je plitvina; tam brede na ono stran, komur je do mostu predaleč ali — preblizu . . . Glej, že smo na poti.“
Res so zajahali na ozko pot, ki se je obrnila kmalu nato naravnost v strugo; voda je bila tam tako plitka, da so si konji jedva zmočili gležnje.
Ali Kemal je poklical Jusufa k sebi ter mu jahaje naznačil pot, ki jo je bil določil v svojem do pičice premišljenem načrtu.
„Ti jahaj po bližnjicah,“ mu je velel nato, „in goni kolikor moreš. Zberi deset, dvanajst krepkih mladcev in pridi naproti, kakor daleč ti bo mogoče. Pazi spotoma, ako ugledaš komite ali slične sumljive ljudi; če naletite nanje in jih zmorete, ne da bi sevzamudili, pobijte jih brez usmiljenja. Zuri se ! . . .“
„Slušam, gospodar!“ je odgovoril Jusuf in nagnil glavo. Nato je obrnil konja in zdirjal preko polja kakor vihar.
Ali Kemal, ki v svoji vešči opreznosti ni hotel prekoračiti rečice pri mostu, da si je vabil na drugi strani han, je imel na tihem vendar namen, privoščiti drugim in sebi nekaj ur oddiha. Vedel je, da pridejo kmalu na stransko cesto, ki je vodila po dolinici vsporedno s strugo tja proti dolini Vardarja, da se spoji tamkaj z glavno prometno žilo. Ob tisti stranski cesti pa je stala — istotako nedaleč od onega kraja — majhna krčma, še bednejša in neznat-nejša od drugih hanov po samotnih krajih turškega Balkana, krčma, ki je bila last kristjana, Srba Uroša Velimirovića. Za silo se je dalo počiti tudi tam; arnavtski pogled in mig na handžar je zadoščal, da si dobil dobro kosilo tudi v najbednejši koči, in kar je glavno — srbski raji si lahko plačal z brco, dočim je bilo Turku treba šteti denar. In kje je na svetu Arnavt, ki se mu ne bi tožilo izmetavati svitle pi-jastre za postrežbo, ki jo dobi lahko zastonj ? Ni ga, bogme, pod solncem božjim.
Uroš je bil pošten starec mirne in krotke nravi, delaven in.marljiv, a kljub
2 gostilna.
temu vedno reven in ubog. Pomagala mu je sključena žena, ki je bila vsa njegova tovarišija in vsa njegova družina. Nekdaj je imel otroke, troje sinov: enega so mu
Hrvatska opera v Ljubljani: Mira Koroščeva, prva dramatična sopranistka kr. zemalj. kazališta v Zagrebu.
ubili arnavtski roparji, drugega turški vojaki, tretji je bil pobegnil v kraljevino, da ga ni doletela ista usoda. In tudi glava Uroša samega ni bila nič kaj trdna na svojih plečih; Turki in Arnavti so ga gledali po strani, ker so ga sumili, da skriva tu pa tam četnike ali jih vsaj zalaga z živili. No, do tega dne se še ni bilo posrečilo zajeti komito v Uroševi krčmi; on je že vedel, zakaj ne.
Hrvatska opera v Ljubljani: Marko Vučkovič, prvi junaški bariton opere kr.^zemalj. kazališta v Zagrebu.
Toda baš^danes, in baš ob uri, koj|so se sukale misli sultanovega oficirja okrog bedne strehe vrlega Uroša, se je pojavila med vrati krčme neka sumljiva postava,
Stopila je na prag, zavita v raztrgan plašč, pod katerim bi bil slišal bližnji človek žvenketanje skritega železja, in si potegnila kučmo globoko na oči, tako da je bil viden samo še oster nož in dva šopa košatih, sršečih brkov. Nato se je sključila in odkrevsala ob neobeljeni palici po cesti tja vvmrzli zimski dan.
Čudni mož je bil na videz še najbolj podoben beraču. Toda kdor bi ga bil po gledal bližje in ostreje, bi se bil začudil prožnosti njegove hoje in telesni moči, ki je ni mogla zatajiti vsa dozdevna trudnost in onemoglost. Začudil pa bi se bil še mnogo bolj, ko bi ga bil slišal mrmrati v brk:
„Bogme, eden izmed nas jih mora zasačiti ! . . . Obvestilo je prišlo iz Velesa in vseh sledečih krajev, da potuje semkaj večja družba Arnavtov, med njimi dve ženski, zagrnjeni do oči, ki pa se razgo-varjata med seboj v popolnoma tujem jeziku. Vsi so na konjih, in — kar je zelo sumljivo — ogibljejo se večjih selišč, no-čujejo po samotnih hanih in jahajo, če le morejo, ponoči! ... To so oni, tako mi majke božje ... Ne uidejo nam; oni tam pri Skoplju so obveščeni in bodo na mestu na prvi klic; petdeset mož preži na vseh točkah, preko katerih morajo iti, ako hoče Ali Kemal s svojimi pajdaši in svojim plenom dospeti v domače duplo. Niti miška nam ne bi ušla, kaj še le tako veliki lupeži pred Gospodom . . . No, da, jih jaz najbrže ne zalezem: že nekaj časa imam smolo, da opravijo vse najlepše reči drugi namesto mene. Samo to mi daj, o Bože, ki si dober Srb in prijatelj vseh poštenih krščanskih duš, da bi mogel biti na mestu vsaj potem, ko napoči ura velikega lasanja ! Da bi mogel videti divjega Marka, kako bo upihaval te zlodeje in nekrščane! Deset let že četujem, a moje oči še niso gledale tega veselja; izkaži jim milost, o Gospod, preden spravi tudi mene turška krogla pred tvoje svetlo obličje . . . Stoj! Kaj pa je to? . . . Vrag deri Alaha, Mohameda in vse arnavtske lupeže, njih prednike in njih potomce! Križ nebeški — kaj je to? . . .“
Začudil se je čudom in napel sokolje oči; in kar je nenavadno v trenotkih zavzetosti, ni se vzravnal, niti zasenčil pogleda z roko, marveč zlezel je vase, klju-čil se in krivil, kakor da se mu sločijo noge in hrbtenica, dokler ni ždel majhen in ponižen pokraj ceste, z obličjem dvignjenim proti nebu, oči izbuljene in zavite do belega, kučmo nastavljeno v levici, kakor da prosi milodarov, dočim je ostala desnica skrita pod gubami raztrganega plašča . . .
(Dalje prihodnjič.)
Kronika.
Hrvati pričakujejo zdaj izpremembe zloglasne železničarske pragmatike; ako ogrska vlada ne izpolni tega pogoja, ki je bil eden glavnih za nagodbo koalicije z vlado, so pripravljeni — tako piše „Az Ujsag“ preprečiti vzpostavljenje ustave na Hrvatskem. — Zadnjo nedeljo je prišlo v Zagrebu povodom slavnostnega sprejema ljubljanskih Sokolov, ki so se odzvali va-
Izmed darov na svetu
je zdravje še vendar najdragocenejše. Vse drugo imetje si utegne zdrav, dclazmožen človek pridobiti. Bolan človek pa nima od imetja, ki ga ima, nobenega užitka.
Zdravju vedno prete majhne nevarnosti, ki jih radi preziramo, preden jih spoznamo. Sovražnikov svojega zdravja ne smemo prezirati, marveč se moramo vedno varovati pred njimi. Toda tudi obupati ne smemo, če opazimo, da vplivajo na naše zdravje, marveč moramo, če le mogoče, takoj začeti boj proti njim.
bilu zagrebškega Srbskega Sokola, do škandaloznih demonstracij. Naščuvana drhal, najeta po temnih elementih, je demonstrirala proti Srbom in nacionalistični mladini, ki se je udeležila izprevoda, pa ne v svojo srečo, zakaj bila je temeljito tepena. Povzročitelji teh škandalov misti-ficirajo zdaj javnost po nemških listih, da so se vršile protiavstrijske demonstracije, in hujskajo vlado proti sokolskim društvom.
Na Reki se je vršila tridnevna obravnava proti vojaškemu komisarju Blo-sevichu in neki Nikolini Katničevi, ki sta izvabljala revnim kmetom denar, pod pretvezo, da zanj oprostita nje same ali njih sinove i. t. d. vojaščine, kar pa seveda ni zgodilo. Vsega skupaj sta jih obrala za 20.000 K — same siromake, ki so si morali denar izposoditi. Blasevich je bil obsojen na 4 leta, Katnićeva na 3 leta ječe, oba skupaj pa tudi na povračilo zneskov, ki sta jih izgoljufala.
V delegacijah dobiva Berchtoldova politika za časa balkanske krize prav krepke pod nos; tako ga je n. pr. postavil na laž poslanec Klofač, ki je dokazal povsem enostavno, da avstrijske mobilizacije nikakor ni izvala Rusija. Prva je mobilizirala Avstrija na južni meji; še le nato je mobilizirala tudi Rusija 400.000 mož — moralno odgovornost za ogromne mobili-začne troške nosi torej Dunaj sam in nihče drugi. — Minister Bilinski je govoril v delegacijah o gospodarskem stanju Bosne. Bosanske železnice, pravi on, bi morali graditi Avstrija in Ogrska sami, ako ne bi bile uvrščene v bosanski proračun, tako so važne. Železnica Bugojno-Aržano se spoji z iztočno bosansko železnico, ki mora ostati ozkotračna. Spoji se s srbsko železnico, in bosanske železnice se spoje s splitsko luko.
*
* *
Srbski kralj je ukazal demobilizacijo moravske in drinske divizije ter gorske artiljerije, ki je bila mobilizirana meseca septembra. — Prestolonaslednik Aleksander se mudi v Londonu; to spravljajo v zvezo z albanskim vprašanjem. — Odstop Paši-čevega kabineta postaja vedno verjetnejši; naglaša pa se, da vlade v to ne silijo politične razmer, marveč osebni razlogi nekaterih članov, vzlasti pa ministrskega predsednika samega, ki je zelo utrujen in potreben počitka. — Z izidom bolgarskih volitev so nezadovoljni vsi: vlada, ki ni dobila zaželjene večine, pa tudi Danev in Gešov, ki sta takorekoč izginila s političnega površja. Okrepili so se socialisti in agrarci, kar ni baš ugodno znamenje za obstanek sedanjega Ferdinandovega sistema. — Albanska mejna komisija naletava na hude težkoče pri določevanju meje na jugu; grško prebivalstvo v pokrajinah, ki jih je namenila pravičnost londonske konnference Albaniji, ustavljajo člane komisije na vsakem koraku in jim prete z orožjem. Nedavno je streljala neka Grkinja na angleškega poverjenika, a ga ni zadela.
Vsled predstoječega tiskarskega štrajka izide ta številka le 10 strani obsežna, izpustiti smo žal morali mnogo gradiva in mnogo slik.
Stavci in strojniki po vseh tiskarnah v avstrijski polovici naše države zahtevajo z novim letom povišanje plače, okrajšanje delavnega časa in še druge službene ugodnosti. Ker pa posestniki tiskarn nočejo ugoditi tem zahtevam, groze nastavljene! po vseh tiskarnah s splošnim štrajkom. Po nekaterih tiskarnah so že prenehali z delom oziroma so začeli s takozvano pasivno resistenco t. j. da delajo le — nekoliko. Mnogo listov je že moralo začasno prenehati izhajali in drugi pa izhajajo v manjšem obsegu. Tudi v Učiteljski tiskarni, kjer se tiska naš list, so pričeli ta teden s pasivno resistenco in prihodnji teden začnejo stavkati. P. n. naročnike prosimo potrpljenja, ker boriti se imamo z velikimi težavami. Stopili smo v zvezo z neko tiskarno v Zagrebu in se bo „Slov. liustrovani Tednik“, če izbruhne stavka, tiskal v Zagrebu. Naročniki dobe „Slov. liustrovani Tednik“; ker bodo pa težave velike, nam naj event. zamude oprostijo. Ce ne bodete dobili prihodnjih številk pravočasno, ne reklamirajte, ker bi bilo brezuspešno. — Upamo pa, da se ta spor poravna in sicer kmalu.
S to številko dobe naši naročniki tudi naš koledar za l. 1914. Drugi taki in enaki koledarji stanejo po 50 v do 1 K in še več, in da dobe naročniki Slov. Ilustrovanega Tednika“ naš koledar zastonj in poštnine prosto, je pač velika žrtev od naše strani. Noben slovenski, pa tudi redkokateri tuji list nagradi tako svoje naročnike. Poleg tega pa še dobivajo naši naročniki proti povrnitvi ovoja in poštnine, ki znaša malenkost 40 v, lepe slike, naših pesnikov in pisateljev, ki stanejo v prodaji po 2 — 5 K. Istotako nudimo našim naročnikom že lepo število izbornih knjig po znižanih cenah, ki so dokaj nižje od cen po knjigarnah. Prosimo, da uvažujejo p. n. naročniki naše delo in žrtve ter nam ostanejo zvesti tudi v naprej in nam pridobe še novih naročnikov.
Vsem brez ozira na to, ali je komu potekla naročnina ali ne smo tej številki priložili poštne položnice, ki jih naj blagovolijo porabiti za obnovitev naročnine ali pridobivanje novih naročnikov. Predzadnji številki smo priložili dopisnice in zelo mnogi so nam poslali naslove svojih znancev, da jim pošljemo list na ogled. Zahvaljujemo se vsem iskreno in prosimo še na-daljne pomoči. Današnji številki smo zopet priložili take dopisnice in prosimo, naznanite nam naslove svojih znancev, o katerih mislite, da naroče „Slov. Ilustr. Tednik“, da jim ga pošljemo na ogled. Žrtvujte za to, nekoliko časa in 5 v za znamko, saj je Slov. liustrovani Tednik za narodno izobrazbo in napredek velikega pomena. Cim več bo naročnikov, tem boljši bo lahko list in tem bolje bo lahko vršil stavljeno si narodno-kulturno nalogo.
Naprej za izobrazbo in napredek naroda ! Ramen do kamena, zrno do zrna... vsak naj pomaga po svojih močeh.
Stalno v nevarnosti se počuti človek, ki ima slab želodec ali lenivo črevo, pri vsakem grižljeju jedi. Tak človek se ne veseli življenja, nima nikakršnega veselja do
Malo prehlajenja zadošča že večkrat za revmo, bolečine v ušesih, v obrazu, nahod, kašelj, za zobobol in drugačne zle posledice v zvezi s pomanjkanjem spanja. Če je tako, pa se mnogo ljudi vda zdihuje in brezbrižno trpljenju.
Naši čitatelji nam bodo gotovo vedeli hvaležnost, če opozorimo tukaj na Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elzafluid", o katerega vplivu piše znana pesnica Paul Maria Lacroma, državno pl. Egger-Schmitzhausen: „Usiljuie sc mi, da Vam povem, kako neizmerno dobro mi dene Vaš fluid z znamko ,Elza-fluid', ki sem ga dobila od baronice Freytag, pri moji
nevralgiji v obrazu. Sprejmite najtoplejšo zahvalo itd.
Priporočamo tucat steklenic Felleijevega bolečin hladečega fluida z znamko „Elzafluid“ za poskušnji zakaj biti bi moral vedno pri hiši, za 5 kron frank iz lekarne E. V. Feiler v Stubici, Elzatrg št. 280 (H vaško), da jih naročite.
Enako priporočamo iz lastne izkušnje Fellerjev odvajalne rabarbara kroglice z znamko „Elzakroglice' ki pospešujejo tek, prebavljanje, blatenje in menjz vanje snovi v telesu. 6 škatlic franko za 4 krone s dobi pri lekarnarju Feiler.	—ha
dela, zakaj vsa njegova moč, vse njegovo mišljenje in stremljenje se suče okoli prebavljanja. In vendar bi bilo tako lahko pomagati vsakomur, ki slabo prebavlja, če bi jemal Fellerjeve staropriznane odvajalne rabarbara krogljice z znamko „Elzakroglice“. Kroglice so zanesljivo vplivajoče prijetno zdravilo zoper lenivost črev, tiščanje v želodcu, gorečico, izpabovanje, želodčeve krče, itd., tem naj bi se dajala prednost pred vsemi novimi zdravili. Vsak naš čitatelj bi jih naj zaupno rabil. Naročite 6 škatlic za 4 krone franko pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 280 (Hrvaško), da imate zdravilo takoj pri rokah, če ga potrebujete.
Čudodelna šivalna priprava
za nogavice in pletenine, za sukiienino.
Z našo brez primere izvrstno čndo-delno Šivalno pripravo si varujete oči, pridobite Čas, izvedete delo trpežno in lepo ter čudovito enakomerno, in je ta čudodelna šivalna priprava najboljši pomoček pri šivanju nogavic in vsakršnih drugačnih pletenin, kakor spodnjih kril. namiznih prtov, servietov, rjuh, Jegrovega perila, obleke itd., ter se da z našo čudodelno šivalno pripravo vsak predmet posebno hitro in čudovito lepo ter enakomerno kakor nov popraviti in smo prejeli že mnogo tisoč zadovoljnih pisem. Cena eni kompletni čudodelni šivalni pripravi z lahko umljivim ilustrovanim navodilom K 8*—, 8 kosi K 8*—.
Prodaja po povzetju pri trgovini novitet
M Swoboda, Dunaj II1/2, Hießgasse 13-280.
Zastonj
dobi 2V2 metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke kdor naroči
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 21/2 m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postrelmovn.
(Severno Moravsko) Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih. --------
Hiša s
hlevom, blizu Trsta, z mešano trgovino, trafiko in gostilno se proda. Letni promet 140,000 K, ki se pa lahko poveča. Cena po dogovoru. Vprašanja pod „dobroidoč“ na upravo lista*
Išče se priden in samostojen
kovač
kateri bi prevzel kompletno kovačijo v večji vasi na Notranjskem. Najemnina po dogovoru. Kje pove iz prijaznosti upravništvo SI. Ilustr. Tednika.
Cepljeno trsje!
Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina ameri-kanskih trt na prodaj, in sicer laški rilček (Wälschriesling), žlahtnina (Gutedel) rudeči in beli, muškatna žlahtnina (Mu-škat-Gutedel), trunta, plavi in beli burgundec, beli renfol, pošip (Mozler), silvanec, izabela, portugizec, kapčina, tra-miner, šmarnica, mešano in več tisoč divjakov vkoreniče-nih. — Vse trte so cepljene na Rip. Portali s in dobro zaraščene in popolnoma vkoreni-čene, za kar se jamči. Cena trta po dogovoru. Oglasiti se je pismeno ali ustmeno pri Francu Slodnjak, trtar, pošta: Juršinci pri Ptuju.
...— Najfineje ——
! naravno čajno maslo !
ponuja od 5 kg dalje Georg Weißenbrunner, Mettmach (Zg. Avstr.) 260
Mična darila
1 poštni zavoj obsezajoč: 4 komade steki bonbonjerov, 4 komade steklenih vaz, 6 komadov steklenih pivnih čaš, brušenih za 8 kron po povzetju. Prekupcern velik popust.
Ernst Renelt, Meistersdorf, steki, rafinerija (Češko).
: Primerno darilo za božič :
Jabolka,
lepa namizna od 10 kg naprej po 12—40 v kg razpošiljam po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Andrej Oset, pos., Tolsti vrh pri Guštanju, Koroško.
neverjetno poceni!!
710 kosov le K 3-75.
Krasna pozlačena, 86 ur idoča precizijska an ker ura z lepo verižico, točna za katero se jamči 8 leta, 1 moška svilena zavratnica, iz bele masivne pale jamčeno ne-zdrobljive, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 možki prstan z imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 kiasno žepno toaletno zrerio, momentni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par duble zlatih manšet, gumbov „Ideal“ s patentno za-pono, 1 Čudovito lep album za podobe obsezajoč različne podobe najlepše na svetu, ki moraio zanimati vsakogar, i čudovito lep ženski vratni col-er iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 610 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3‘75. Razpošilja po povzetju Eksportna trgovina „LOUVRE“
F. WIND1SCH, Krakovo štev. M/23'
Za neugajajoče se vrne denar.
Odlikovana. Ustanovljena 1870
Vsakovrstne eksistujoče 'po kakovosti in strelu neprekosljive
lovske puške E
kakor tudi samokrese, municijo in lovske potrebščine ob
brezkonkurenčno nizkih cenah dobavlja stara renomirana firma
Anton Sodia, tovarna za lovske puške, Borovlje na Koroškem.
Vsakovrstna popravila točno in najceneje. Na željo se pošilja na ogled. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. Obsežno jamstvo.
Književnost.
Milčinski: Volkašin. Roparska pravljica v enem dejanju. Glasbo po narodnih napevih priredil E. A. L. Schwentner. Cena 80 v. — Znani in priljubljeni pripovedovalec narodnih pravljic se kaže v tej enodejanki spretnega dramatizatorja; njegov „Volkašin“ pojde gotovo v zmagoslavju preko naših večjih in manjših odrov, ki jim ga toplo priporočamo.
Milčinski: Kjer ljubezen, tam Bog. Po Leva Tolstega povesti. L. Schwentner v Ljubljani. Cene 50 v. — Kakor zgoraj omenjena, je tudi ta enodejanka pravcat biser za odre, ki si žele lahkih, toda dobrih in učinkovitih del. Snov je zajeta iz slovečih „Kmetskih povesti1' Leva Tolstega — je torej dostopna najpreprostejši kakor najnaobraženejši publiki.
Človeško telo. Mali anatomični atlant, iz kro-molitografij s slovensko nomenklaturo človeških organov. L. Schwentner, Ljubljani Cena 1 K 50 v. — Praktično delce, ki bo dobrodošlo šolam kakor tudi vsakomur, ki se želi poučiti o ustroju človeškegga telesa. Le kdor pozna natanko svoje telo, more paziti na svoje zdravje; delce priporočamo vzlasti vsem slovenskim starušem.
Sladkorna pesa, nje pridelovanje in gospodarski pomen Izdal in založil ustanovni odbor za zgradbo sladkornih tovaren na Kranjskem, v Ljubljani, Dunajska cesta, 18. — Delce je propagandna brošura in hoče zainteresirati široke kmetovavske kroge za rejo sladkorne pese, ki obeta postati nov in obilen vir narodnega blagostanja, ako se posreči odboru njegov namen, organizirati pri nas produkcijo sladkorne pese in na njeni podlagi sladkorno industrijo. V lahko umevni in stvarni obliki razlaga pisatelj pridelovanje in korist te kulturne rastline, nje pomen za našega poljedelca in pogoje pod katerimi vabi omenjeni odbor vsakogar na dobička-nosno podjetje pri njenem udomačenju na Slovenskem. Brošura je interesentom brezplačno na razpolago.
„Titania“ brzoparilnik za živinsko krmo — -
ves iz kovanega železa in jeklene pločevine, počinjen in nepokvarljiv, sejalni stroji, obračalniki za mrvo, senene grablje in mlečni medilniki priznano ------prvovrstne ^kakovosti.----
,Titania* za strojno glajenje perila,
pralni stroji, ožemalniki za perilo, pomivalne mize so ne-—— prekosljivi.	-
Titania - Werke
Wels 15, Gor. Avstrija.
Prospekte, izpričevala brezplačno. Radi dovoljujemo plačevanje na obroke. Iščemo zastropnike.
I Franko vsaka f • poštna postaja •
pošiljamo po povzetju
1 poštni zavitek pristnega čebelnega medu za K 9-— 1 poštni zavitek najboljšega čaj. masla „ „ 15-80 I postni zavitek dobrega masla za kuhanje „ „ 13'80 1 poštni zavitek pristnega kuh. masla „ „ 13-80 1 poštni zavitek konsumnega sira	„	„	71—
1 poštni zavitek polnomastnega sira	„	„	10'—
1 poštni zavitek finega emendolca	„	„	IV—
naročite še danes pri
Mlekarski zvezi v Ljubljani
javno skladišče. 372
Pokusite enkrat
pristni ruski K n C Popovv-čaj.ako iščete izboren, okusen aromatičen Č3j. En post kus dokaže njegovo dobroto
Veliki uspeh
ki traja že od prejšnjega stoletja, ki so ga dosegli pač zasluženo Feilerjevi Elza-preparati, napravi umevno, da pridejo razna ničvredna posnemanja, mnogokrat pod čisto podobnimi imeni na trg.
Le ta vzrok, torej je, da cenj. čitatelje svarimo, da se ne pustijo zapeljati po
nobeni kričeči reklami
po nobenem tudi podobno imenovanem posnemanju, nas napoti, danes tukaj zopet, kakor je primerno za celo stvar, popolnoma ponižno in brez vsake reklame na dve sredstvi opozarjati, ki sta po merodajn h zdravniških kapacitetah preskušeni, v tisočerih krasnih zahvalnih pismih pohvaljeni, ki sta se skozi desetletja kot popolnoma zanesljivi obnesli, in sicer:
1.	Izborni Fellerjev zeliščni fluid z zn. „Elzafluid“, kateri, kakor smo se sami prepričali, odpravi bolečine, ozdravi, Osveži, okrepča muskeljne in kite, vpliva oživljajoče in poveča odpornost, prepreči prav mnogo revmatičnih in takih bolezni, ki se jih je pridobilo po prepihu ali prehlajenju. 12 malih ah 6 dvojnih ali dve specialni steklenici franko 5 kron.
2.	Vam hočemo povedati, da tisočero ljudi proti pomanjkanju apetita, pečenju (Sodbrennen), teži v želodcu, bljuvanju, slabosti, kolcanju, napenjanju in proti raznemu motenju prebave s posebnim uspehom rabi Fellerjeve odvajalne Rhabarbara - kroglice z zn. „Elzakroglice“, 6 škatlic za 4 krone franko.
Malo poskusno naročilo vas bolje prepriča nego mogo besed. Da dobite pristne preparate, naslovite svoje naročilno pismo natanko na
E. V. Feiler, lekarnar v Stubici, Elzaplatz štev. 280 (Hrvatsko)
to je in ostane najboljše!
^ Nihče
ne kupuj premog in brikete, dokler ne pozna kakovosti, — pravi Fran Scwackhöfer, profesor in kemik na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju, v svoji obširni knjigi o kurivu iz leta 1913. Dokazano je tam, da češki premog in briketi prekašajo daleko vse vrste tu. Analize, pojasnila in naročila le v prodajni pisarni češkega premoga, briketov in koksa,
J. Paulin, Ljubljana, Nova ulica št. 3.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul.št. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejonaj-lepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči.
Zadostuje samo ena steklenica, i
Spričevala na razpolago.
Lepa in koristna božična darila!
Velika izbira moderne kožuhovine!
Ia perilo
za gospode, dame in otroke.
Klobuki.
Čepic«.
Pletene obleke
za dečke.
Najmodernejše
Muze,
jutranje obleke.
Športne jopice in čepice
za dame in otroke.
Otročje obleke.
Vse potrebščine za šivilje itd.
Priznano najnižje cene.
Zahtevajte povsod „Slovenski Ilustrovani Tednik“!
		
n	NOVICE.	D
Bivši turški sultan Abdul Hamid je imel v svojem živalskem vrtu 8 levov, 6 tigrov, 4 hijene, 40 opic, 8 pižmarjev, 2 orang-utanga (opici), 608 jelenov, 60 severnih jelenov, 160 bivolov, 40 volkov, 4 kozoroge, 2 žirafi, 8 vider, 200 kač in 400 drugih divjih živali. Poleg tega je imel še cele cede domačih živali j kakor 400 krav, 40 bikov najboljših plemen, 40 volov, 3500 konjev, 18 zeber, 200 egiptovskih mul in 80 kamel. Posebno pa je ljubil mačke, katerih je imel v svojem vrtu okoli 1500, med temi 215 dragocene pasme, katere je poznal vse po imenu. Ker pa so se mačke in domači zajci hitro pomno-ževali, je moral sultan večje število svojih ljubljencev podariti. Takega darila ni smel nihče zavrniti. Tudi ni smel nihče, umoriti živali, ki jo je prejel od sultana, ker je sultan včasi ukazal prinesti kakega mladiča, da se je prepričal, če dotični, katerega je obdaril, v resnici izpolnuje njegovo zapoved. Najrajši je imel pse in ptice. Od teh ni daroval no-
benega. Imel je 200 plemenjakov (rdečih gosi), 50 gosi, 50 labodov, 30 pelikanov in 600 kokoši najrazličnejših pasem. Poleg teh je imel tudi 100 fazanov, 10 pavov, 60 golobov posmonoš, 200 papagajev in 150 kanarčkov. Papagaji so bili vsi izvežbani in so znali peti in žvižgati. Baje so znali peti najlepše komade iz oper (gledaliških predstav). Te podatke je podal bivši sultonov živino-zdravnik dr. Schaefer, kätere je priobčil neki amefikanski časopis.
Pisanje za stavo v avtomobilu. Pred nekaj dnevi si videl v Parizu več avtomobilov, ki so dirjali drug tik za drugim po glavnih mestnih ulicah, vzbujaje povsod strmenje in občudovanje. V avtomobilih so sedele namreč tekmovalke konkurenčnega pisanja s popotnimi pisalnimi stroji, prirejenega po pariški razstavi za pisarniške potrebščine. Težavnost naloge mladih dam je obstojala v tem, da so> morale spisati tekmovalno nalogo v najhitrejši vožnji na pisalnih strojčkih, počivajočih na njihovih kolenih. Lahko si mislimo, kako navdušeno so pozdravljali veseli Parižani vozove s pridno tipkajočimi deklicami, Zma-galka le ostala gospodična Ivona Pirletova, krasna mlada pariška krasotica, ki je đoše^ gla hitrost 85 besed na minuto. Praktični namen tekme je bil dokaz o izborni rabnosti
malih pisalnih strojčkov, ki jih proizvaja industrija že nekaj let, z namenom, podati vsakomur dobro, lahko in ne predrago pisalno orodje. Najnovejši strojček te vrste tehta baje 125 dkg, tako da ga lahko nosiš v žepu svršnika, piše pa povsem tako dobro in naglo kakor veliki in težki pisarniški stroji.
Drevesa, ki rode — sir. Mi menimo, da se pripravlja sir samo iz mleka. Da pa je na svetu tudi sir, ki ga zamorci prav radi jedo in mu pravijo „pembe“. Dobivajo ga iz semena drevesa, ki se zove treculia africana. To seme skuhajo, olupijo in zmečkajo, tako da se izpremeni v mlečnato kašo, ki jo opo-prajo, ožmejo in napravijo iz nje pogačice. Sveže, so te pogačice umazano belo, in njihov okus ne spominja prav nič na sir. Ako pa jih pustiš nekaj tednov na zraku, postanejo najprej sive, nato rumene in naposled rjavkaste. Vonj je izprva skutast, nato postane kicelkast. Sčasoma se izpremeni tudi okus. Dočim je bil od kraja samo po popru, te začne spominjati vedno bolj na Sir. Temeljite bakteriološke preiskave so dognale, da se vrši tu zares popolnoma enak proces kakor pri pripravljanju sira, tako da moremo imenovati „pembe“ v resnici — sir, ki raste na drevju.
H. Suttner
Ljubljana štev. 5.
Največja, najsolidnejša raz-pošiljalna trgovina za ure, :: zlatnine in srebrnine. ::
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. — Glavno zastopstvo to-::	varne ur „Zenith“. ::
Barvaste flanelne ženske srajce!
Najboljše in najpraktič-neje, kar si utegnemo, misliti za zimo, je naša barvasta flanelna ženska srajca, jamčeno slano' vitne barve, iz krasne> voljne flanele v krasnih vzorcih in črtaste-z lepimi triming čl p kam L. Teh flanelnih ženskih srajc je bilo izgotovljenih mnogo tisoč, ker je bila v zalogi velikanska množina takega flanelnega blaga, jih utegnemo zaraditega prodajati po posebno nizkih okazijskih cenah ter veljajo, če se vzame najmanj 3 kose, kos po K 195	6 kosov velja le K 11-—
Edina prodaja po povzetju pri: M. SWOBODA, Dunaj, III 2;
Hiessgasse 13—280.	354
0
✓Z/ZZZZZZZZZZ/ZZZZZZ////y

UVOZ KAVE
Podružnica: Ljubljana, Šelenburgova ul. 7,
zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz.
Razpošilja se na vse strani monarhije od 5 kg naprj mr~ poštnine prosto, -mg
0
Gospodarstvo. Prvo stremljenje vsakega gospodarja mora biti blagostanje v družini in preskrba za starost. Dolžnost vsakega družinskega očeta, najsi bo odvisen od kakršnegakoli zaslužka, mora biti, da zagotovi s svojimi prihranki sebi in svoji rodbini prihodnost. Najpripravneji, najmoderneji in najidealnejši način varčevanja se doseže z živ-Ijenskim zavarovanjem, katero vsakemu najtopleje priporočamo. Kot posebno kulanto in kot prvo slovansko zavarovalnico na avstrijskem jugu priporočamo banko „Slavijo“, katera tudi dovoljuje stalno nameščenim uradnikom pod zelo ugodnimi pogoji posojila. Z vsakršnimi pojasnili radevolje in nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani,
Prekrasne škatlje (doze), ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je staro-srebrna imitacija, in razpošiljamo take škatlje, napoljene z rženo kavo, v skupni teži 5 kg. K 4 50. — Poštnino plačamo sami. Glede na kako nesporazumljenje opozarjamo na to, da razpošiljamo škatlje samo dokler bo še kaj te pičle zaloge. Prav primerno za božično darilo. Oldrich Vitšček, Praga, Karlin. (Češko).	__________
N ESTLE Jeva
I	moka za otroke
Pepele» krme» se 4nj«s6k*. otroke le bolnike e» ielođm.
Vsebuj« pravo planinsko pileko.
ŠkatU» K 180 T vsaki lekarni In drogeriji.
i
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestlč, Dunaj L, Biberstrasse 82.
UPozor 1 1
Ostanki
blaga za moške in ženske obleke, ki so se nakupi-čili med zadnjo sezono, -prodajam, dokler bo kaj zaloge, po jako znižanih cenah. Ne prezrite te nakupne prilike in zahtevajte z dopisnico brezplačno vzorce.
Razpošiljalnica sukna
Franc Schmidt,
Jägerndorf št 38
(Avstr. Šlezija.)
Originalne švicarske pre-ceziijske žepne ure
se dobivajo v Ljubljani pri F. Čudnu
__________S
Naj kras-nej še božično darilo je
šivalni
stroj
s
pisalno
mizo
^ IGN. VOK ^
špecialna trgovina šivalnih strojev in koles. LJUBLJANA, SODNA ULICA ŠT. 7.
Ženski vestnik.
Praktični nasveti ženskam. Ne podpiši nikdar listine, ki je nisi prej pozorno prečitala in preštudirala. —Ne posojaj denarja tujcem, niti znancem ali sorodnikom. Ako meniš, da moraš to izjemoma vendarle storiti, tedaj zahtevaj od svojega upnika pravilno spisano in datirano zadolžnico. Nikdar pa ne posojaj mladoletnim in lahko-mišljenim ljudem. —• Ne prevzemaj nikoli jamstva. — Ne daj se preslepiti, da bi posojala denar na visoke obresti. — Nikoli se ne daj zapeljati, da bi dala svoje prihranke možu, ki ti je obljubil zakon. — Ne prepisuj svojega imetja na moževo ime. — Izkušaj izhajati s svojimi bližnjiki in znanci brez sodišča. Tožari se le, ako je to res neobhodno potrebno. — Živi složno s svojimi sosedi. Ne poslušaj zlobnih, intimnih novic in ne prenašaj jih. — Ne piši brezimnih pisem. — Ne poslužuj se nikdar surovih psovk, tudi v najhujšem razburjenju in v jezi ne. — Ne sklepaj nikdar
pogodbe, dokler ti niso njeni pogoji docela jasni. Skleni vsako pogodbo pismeno in pred pričami. — Ne prevzemaj nikakega dela in nikake službe, preden se nisi zedinila z delodajalcem glede plače in drugih pogojev. — Z najemniki, prenočevale! i. dr. se dogovori natančno in zahtevaj, da ti plačujejo vnaprej. — Varuj se prodajalcev, ki dajejo blago na obroke in plačuj kolikor mogoče vse takoj in v gotovini. — Ne daj se zapeljati od nadležnih agentov, da bi naročala, česar neobhodno ne potrebuješ. — Svoje prihranke nalagaj na hranilno knjižico. — Preden se zaročiš, poizveduj, kakšno preteklost ima tvoj bodoči zaročenec; varuj se pijancev, zapravljivcev in žeriščakov! Preudari, ali bosta mogla skupno vzdrževati rodbino. Ne veruj lahkomišljenim, lepim besedam zapeljivca!
Pisani lasje Najnovejša pariška moda so ru-deči, zeleni, modri, zlati, rumeni lasje. V gledališčih, na koncertih in zabavnih večerih je videti »dame«, katerih lasje so posuti z živobarvenim
pudrom, tako da so njih visoke in umetne frizure kričečerudeče, zelene itd. Ta nova moda bo v pariških gledališčih ljudi kmalu bolj zanimala kakor najnovejša in najboljša francoska igra. Pari-žankan; res nobena bedarija ni dovolj velika, da je ne bi posnemale. Take smešnosti se namreč rode navadno v praznih glavicah le za senzacionalno lišpanje živečih lehkomiselnih gizdalink.
Hrvatica-doktorica. 14. nov. t. 1. je promovirala na zagrebškem vseučilišču gdč. Mira Perok za doktorico filozofije. Gospodična se je posvetila nemški in hrvatski filologiji. Dovršila je v Zagrebu ženski licej in potem napravila na gimnaziji maturo. Študirala je na Dunaju in v Zagrebu. V svoji doktorski dizertaciji je obravnavala snov »Schiller na Hrvatskem« in je našla baje zanimive podrobnosti o uprizoritvah Schillerjevih tragedij v prvih desetletjih prejšnjega stoletja v Zagrebu. Gdč. M. Perok je napravila že prej učiteljski izpit za srednje šole in je sedaj že dve leti učiteljica na dekliškem liceju v Zagrebu.
ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA
lllllllllllilllllllllllllllllilllllllillllllllilllilllllllll!^
GOSPODINJA,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
čc ogledujete svoj bliščeče beli zaklad na perilu? In ni li potrata in nespamet, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schichtovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima' prijeten vonj.
„Skoči, možiček moj!“
Najnovejša vesela družabna igra!
Ne le /a odrasle nego tudi za otroke je naša nova iziedno vesela družabna igra „SkoČlmo-žlček“, ki jo lahko igra poljubno oseb, najlepša in najzanimivejša zabava, Pravtako je za društva, klube, kazine, gostilne 1. t. d. kakor tudi za vsako družino izredno zabavna in zanimiva. V jako fini izvedbi kompletno z navodilom velja samo K S*—.
Prodaja po povzetju trgovina z novostmi:
M. Swoboda, Dunaj III., Hiessgasse 13—280.
K----	t
Krst
(Rakve)
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem solidne zastopnike.
ms ssssa
JLepo darilo
vam pošljemo z obratno pošto zastonj in poštnine prosto, I Če ram pošljete
I 100 naslovov (le z dežele) I
I zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, visoke duhov- 1 I šČine, ekonomov, ekonomških uradnikov, tovarnarjev in 1 1 tovarniških uradnikov; bolje situiranih zasebnih oseb,
I trgovcev in obrtnikov itd. iz vašega domačega kraja iz 1 I bližnje okolice čisto in razločno napisanih na polo pa- 1 piria, da jim pošljemo naš cenovnik. 258 Trgovina s papentiranimi novostmi
I Dunaj, IP2, Hofenedergasse 1. S
Zakonito varovano,
.in a šem čevljev na zalim
ki so zaostali zaradi prepozne dobave, sem se odločil prodati te moške in ženske čevlje na zadrgo po lastni ceni par po le K 5'50. Pri naročbi zadostuje napoved mere v centimetrih ali številke. Zamena dovoljena. Po povzetju razpošilja krščanska razpošiljalna trgovina s čevlji
FRANC HUMANN,
c. kr. tigovsko sodno protokolirana firma
Dunaj, H., Aloisgasse štev. 3/76.
Oglasi v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“ imajo najboljši uspeh!
Najboljši češk nakupni vir. Naročila Od 5 kg naprej Iranko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub
Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17 80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančnejl cenik gratis in franko. 251
Fotografiški aparati **
iz lesa in kovine, strokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Ročne kamere po K V60 in več Aparati s stativom K	620 „ „
Sklopne kamere po K	9'70 „ „
in dražje do	K 300-—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno.
Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.	126
SODE
1 Cesta na Rudolfovo
dobro o vinjene, stare in nove, male in velike ima na prodaj IVAN BUGGENIG, sodarski mojster, LJUBLJANA, železnico št. 7. ■■■■■■
ÖOQBOQQQDÖDBÖB OBBQBÖDB BQQDBDDQBönon OOODDDODQDDQ DÖDQQnOQQnODQQnDOQ
n
Naročite nov lep cenik s koledarjem, ki izide po 15. decembru 1.1. B
B B B B B B B
Lepa božična darila.
Največja, bogata in najnovejša tovarniška | zaloga zlatnine in srebrnine	°
po znižanih cenah.
Lastna, tova-ma, vir -v . Švici.
B B B B B B
Naročite lep novi cenik s koledarjem, n ki izide po 15 tem decembru 1.1.	|
Za obilen obisk in pismena naročila se priporoča g
B B
Frančiškanske cerkve, b
n
samo nasproti
j FR. ČUDEN v Ljubljani
g Novo urejena in povečana tehnična delavnica za vsa najtežja popravila.
B	a
B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB CIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBDBBBBBDBBBBBBBDB