Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 231 (9233) TRST, nedelja, 5. oktobra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Sporazum ■ korak v novo obdobje Sedaj, ko je poslanska zbornica * veliko večino glasov pooblastila vlado, da podpiše že sklenjeni sporazum med Italijo in Jugoslavijo 0 dokončni pravni ureditvi mejnih vprašanj med obema državama, in ko ni prav nobenega dvoma, da oo isto storil v tem tednu tudi se-mt, je očitno predvsem dvoje: prvič, da so se ob tem, za nadaljnje odnose med obema državama, za nadaljnjo utrditev evropskega sodelovanja in miru, kakor tiuli za nadaljnje utrjevanje demokratičnih sil v državi tako važnem vprašanju, združile na istem stališču vse stfanke ustavnega loka, to je poleg strank vladne vedine tudi komunisti in liberalci; drugič, da so, kot še nikoli do-«ej. ostali fašisti osamljeni in postavljeni na popolnoma stranski hr, kjer se jim je pridružilo le še nekaj nepoboljšljivih iredentistov. Gre za tako rekoč zgodovinski dogodek v italijanskih notranjepolitičnih odnosih, ki se je sicer u-nesničil na povsem specifičnem Problemu, kakršen je lahko odnos z neko sosedno državo v ozračju P° Helsinkih, ki pa skoraj gotovo ne bo mogel ostati brez pozitivnih odsevov na splošno politično življenja v državi, ko je v teku sicer težaven toda vztrajen proces u-stvarjanja novih, širših demokra- tičnih osnov, za izhod iz skrajno zaostrenega političnega, gospodarskega in socialnega položaja. Italijanska politična javnost je dokončno ureditev odnosov z Jugoslavijo pozdravila z olajšanjem in sporazum sprejela kot logično Potrditev dejanskega stanja. Ocenila ga je kot nujno odpravo anahronizma ob nesporni resnici, da obstoječa razmejitev med cono in B prešla v zavest tako politikov kot državljanov obeh držav in tudi evropske diplomacije, 'kot nekaj dokončnega in nespremenljivega v evropski ureditvi in še ob nesporni resnici, da se je prav za-nodi te zavesti lahko v zadnjih dvajsetih letih od londonskega sporazuma sem, ta meja spremenila v eno najbolj odprtih v Evropi, Predvsem pa v najbolj odprto med dvema državama z različno družbeno ureditvijo. S. še večjim olajšanjem pa je for-alno ureditev tako imenovanega Vprašanja bivše cone B», ki se je 0 tako vedno znova pojavljalo d°h .sre^slvo načrtnega kaljenja ° rih odnosov ob meji, pozdravilo ebivalstvo naših obmejnih pod-ocij. Najzgovornejši odraz tega lsania je po eni strani takojšnje nv aS'*e’. k* so ga ureditvi tega prasanja dali krajevni politični ni0Bi Uslavnega loka, po drugi stra-i^iPa na lokalni ravni popolna acija fašističnih in drugih ire-Zifčnih krogov. Vsa njihova ruvanja, da bi na tem vpra-kotU~ tei Prožnosti še enkrat, , .5e kdaj v daljni preteklosti, lTll*!rali javnost, so klavrno »a a' Klavrno je propadel poje S}^nisovske manifestacije, ki se ča-n° sPl°'snern ignoriranju Trža-0t) sPrevrgla v bedno ponavlja-^ . ,s arih oguljenih «pravnih defi-bivšn ° ^alHanski suverenosti nad janie C1°n0- B in v prostaško zmer-dpn, .Ujanske vlade, italijanskih Prmk!auČnih sil in Jugoslavije, kea 'i0 klavrna je žetev trzaš-nefca’ rf!jansfce9a dnevnika, ki že šistnL odstopa svoje strani fa-trinin ' lre^enHstom in lažnim pojo ipm VSeh izlivajo svo- i^J0 ,na^ «izdajstvom interesov naj ns ePa naroda», v bistvu pa med T,naniem- sporazum iz r i.a. *n Jugoslavijo jemlje Drnci0 ■ Poslednji manevrski stoja'17 ln 2 n^m sam smisel ob- tržalbiValStV0 Trsla in celotnega bivni f90 področja, kakor tudi pre-»vastv vse naše de.ele s svo.._ je nrenmi predstavništvi vred, iznri^a °k tem Primeru še enkrat tv°je mista-0 P0litičn0 zre,ost in noti J, ta,an]e na realne vred- nZ Thenh ob ^ K p nobe-tost Pnneru ne morejo biti nape-rodnnJB°tOV°St in ščuvanje k naie Zrl TiT'temveč so lahko ljudi . J ’ -v.,,. o L/ tU mirno sožitje, odprta meja kulturi dobnne> gospodarske in lovanl skratka sode- v imi- ♦ obojestransko korist in miru 18 splošne9a napredka in razvn - r°V °dpira nove možnosti dTnTn Vf{Stneri’ od»ira P* t“- IjavUr, .obd°bje v nadaljnjem uve-nostTl Pravic slovenske narod-J?1* skupnosti v Italiji, če je po 1 Stram res, da bo z njim pre- nehal veljati londonski sporazum in njegov posebni statut, je po drugi strani res, da vsebuje besedilo sporazuma jamstvo, da bodo ostale v veljavi vse realizirane pridobitve, ki so zapisane v posebnem statutu in da pogodba obvezuje izpolnjevanje vseh še nerealiziranih določil iz tega statuta. Iz dolgoletne prakse vemo, koliko lahko velja zapisana črka sama po sebi, če ji k življenju, ne pomaga ustrezna politična volja. Zato bo važno, da bo ozračje, v katerem je bil omogočen sporazum med o-bema državama, poslej v večji meri kot doslej, narekovalo takšno politično voljo. Italijanska država ima v svojem ustavnem in rednem pravu dovolj instrumentov in dovolj jih ima tudi v celi vrsti mednarodnih listin, na katere se sporazum sklicuje, ko govori o zaščiti in pravicah narodnostne skupnosti. Zdaj, ko je odstranjena zadnja formalna ovira za nemoteno medsebojno sodelovanje na meddržavni ravni, bi ne smelo biti več razlogov, da ti instrumenti ne bi postali učinkovitejši, kot so bili doslej. j. k. V ZVIZI S CliTRTKOm SREČANJEM MED VLADO IN SINDIKATI Prihodnji teden po vsej Italiji zelo živahna sindikalna dejavnost Sindikalne organizacije so disciplinirano sprejele navodila z vrha RIM, 4. — Najvažnejši dogodek na sindikalni ravni v prihodnjem tednu bo brez dvoma srečanje med vladnimi predstavniki ter predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Na sestanku, ki bo 9. oktobra bodo partnerji nadaljevali obravnavanje vprašanj, ki zadevajo delavce in nameščence v javnih službah. Od rezultata srečanja je odvisna namreč u-reditev spornih vprašanj, ali pa nadaljevanje' stavkovnih gibanj raznih kategorij javnih služb (železničarji, poštni in telefonski u-službenci, državni uslužbenci ter državni monopoli). Te kategorije so namreč ’izjavile včeraj, po zaključku srečanja enotnega glavnega vodstva, da bo od srečanja 9. oktobra odvisno, kakšno pot bodo ubrale. Predstavniki teh kategorij zahtevajo, da bo morala federacija CGIL, CISL in UIL izvo-jevati na tem srečanju «točne in dokončne obveze» posebno glede spornih vprašanj raznih kategorij. To zadeva tudi splošne Unije re- ■iiiiiiiiiimiiiiiiliiiHiiiiiiiiiiiiiiiilililliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiill MORNARICA ODLOČNO PODPRLA PREDSEDNIKA VLADE Azevedo polemičen do skrajne levice Portugalski predsednik zaključil obisk v Sovjetski zvezi LIZBONA, 4. — Ministrski predsednik admiral Pinheiro de Azevedo je v intervjuju dnevniku «Expresso» obtožil skrajno levico, da skuša vnašati razdor v oborožene sile, da bi ustvarila vzdušje, v katerepi naj izbruhne državljanska vojna. Admiral Azevedo je izrazil mnenje, da gre za manever, katerega namen je povzročiti konfrontacijo med posameznimi vojaškimi enotami. Predsednik vlade je tudi dejal, da ima skrajno levico in nekatere elemente komunistične partije za odgovorne za politične nerede, ki so v Lizboni povzročili tako rekoč anarhijo. Mornarski častniki so odobrili resolucijo, v kateri podpirajo predsednika vlade ter mu izražajo priznanje za njegovo revolucionarno odločnost, obenem pa obsojajo pozive k nedisciplini v vojaških vrstah. Od treh rodov vojske je bila portugalska mornarica doslej najbolj levo usmerjena, saj je do zadnjega podpirala bivšega ministrskega predsednika Vasca Goncalvesa. Napetost v vrstah oboroženih sil dokazuje tudi dejstvo, da so vojaške oblasti v severni Portugalski ukazale zapreti vojašnico šoferskega polka v Oportu, da bi preprečile širjenje nediscipline med vojaškimi oddelki. Iz vojašnice so vojaške oblasti namreč premestile dva častnika in nekatere vojake. Njihovi tovariši so se uprli, zaradi česar je poveljstvo sklenilo vojašnico zapreti. Z druge strani pa je COPCON obtožil socialistično stranko, da je začela z alarmistično kampanjo s tem, da je opozorila na dejstvo, da nekateri skrajneži pripravljajo državni udar. V tem okviru so socialisti baje po krivem obtožili tudi nekatere oddelke COPCON. Komunike tudi demantira vest, češ da so zarotniki ponudili poveljniku celinskega o-perativnega poveljstva generalu Otelu de Carvaihu, da se jim pridruži. Portugalski predsednik Costa Gomes je danes zvečer odpotoval iz Leningrada v Lizbono po zaključku petdnevnega obiska v Sovjetski zvezi. Med svojim potovanjem se je Costa Gomes sestal in pogovarjal z generalnim tajnikom KP SZ Leonidom Brežnjevom, s predsednikom Podgornim ter s premierom Kosiginom. Ob koncu sovjetsko - portugalskih pogovorov so podpisali dogovor o dolgoročnem kulturnem, znanstvenem in tehničnem sodelovanju med o-bemà državama. Pinochetovo sodišče zavrnilo zahtevo po osvoboditvi Corvalana SANTIAGO DE CHILE, 4. — Čilsko prizivno sodišče je zavrnilo zahtevo po osvoboditvi Luisa Corvalana, generalnega tajnika razpuščene čilske KP, ki je v zaporu od septembra 1973, ko so faši- stični generali strmoglavih vlado predsednika Aliendeja. Sodišče trdi, dà so Corvalana aretirali na ukaz vladnih oblasti, češ da je kršil Vladni odlok o obsednem stanju. Corvalanova žena, ki je postavila zahtevo po njegovi osvoboditvi, pravi, da bi njenega moža morali osvoboditi, saj mu niso odvzeli pravic, ki jih uživa kot senator. Sodišče je zahtevo zavrnilo, češ da so vojaške oblasti, ki so strmoglavile demokratično upravo predsednika Aliendeja, razpustile parlament. RIM, 4. — Vsedržavna federacija italijanskega tiska je sklicala izredno konferenco predstavnikov uredniških odborov vseh dnevnikov, tednikov, radiotelevizije in časnikarskih agencij. Na sklicanje so federacijo napotili razni premiki na področju pobud lastnikov listov in publikacij in zastoj pri izvajanju reforme radiotelevizijske ustanove. forme področja javnih ustanov. Druga zelo važna točka, ki bo na sporedu dejavnosti federacije CGIL. CISL in UIL v prihodnjem tednu je srečanje s predstavniki političnih strank. Doslej so se sindikalisti že srečali s PSDI in PSI prihodnji teden pa bodo stopili v stik s PLI (srečanje bo v torek 7. oktobra) in potem še s KD (datum tega srečanja še ni bil določen, oziroma še ni bil objavljen). Tudi na ^odročju pogajanj predvidevajo zelo važna srečanja. V četrtek 9. oktobra se bodo sestali predstavniki podjetja FIAT ter federacije kovinarskih delavcev, ki bodo ponovno razpravljali o vprašanjih zaposlitve (integracijske blagajne, znižanje delovnega umika, morebitne premike v notranjosti proizvodnih procesov). V četrtek pa bo minister za delo To-ros sprejel predstavnike federacije letalskih prevozov (FULAT) ter predstavnike Intersinda in A-litalie s katerimi bo nadaljeval pogajanja za obnovo enotne vsedržavne delovne pogodbe za vse delavce in nameščence tega sektorja. V prejšnjih dneh je podtajnik ministrstva za delo Bosco predsedoval številna srečanja med strankama, da bi našel stične točke ter pripravil osnutek za nadaljnje pogovore. Nadaljuje pa se sindikalna akcija pilotov, ki pripadajo avtonomnemu združenju (ANPAC), ki zahteva ločeno delovno pogodbo. Glede sindikalnega spora pri podjetju Alfa Romeo predvidevajo za sredo, 8. oktobra triurno stavko v vseh podjetjih in obratih skupine. Stavka ima namen, da, zagotovi sedanjo raven zaposlenosti. Za 10. oktobra pa je minister za delo Toros sklical na ministrstvu srečanje prizadetih strank v zvezi s sporom v podjetju Leyland Innocenti. V zvezi s sklepi enotnega vodstva sindikata CGIL, CISL in UIL moramo pripomniti, da dokument, ki ga je prejšnjo noč odobrilo e-notno vodstvo odobrava poročilo tajnika Ciancaglinija (CISL) ter obvezuje tajništvo da razvije program dejavnosti, ki naj bi na podlagi srečanja 9. oktobra z vlado ter na sklepčni in specifični presoji srečanj s strankami omogočil nujno sodelovanje baze ter struktur organizacije v novem razdobju, ki bo nastalo poslej. Odveč bi bilo, da bi govorili tu o posameznih vprašanjih s katerimi se je ukvarjal enotni glavni odbor treh federacij. Dovolj je, da omenimo, da so odgovorni Ijud- NA POBUDO SKUPINE «DIVJIH» PALESTINSKIH GVERILCEV NAPAD NA BEJRUTSKO LETALIŠČE: DVA MRTVA IN VEČ RANJENCEV Predstavnik PLO obtožil za napad egiptovsko varnostno službo je sindikalnih organizacij skušali pripraviti za sektor javnih služb (železnice, poštni uslužbenci, državni monopoli in državni uslužbenci) nekakšno enotno lestvico plač in mezd, ki naj bi dokončno odstranila dosedanjo «džunglo» na tem področju. Občutiti je, da sindikalne organizacije stremijo k poenotenju sindikalne akcije na vsedržavni ravni ter k omejitvi samovoljnih posameznih kategorij. Na kraju naj še omenimo, da je v dokumentu enotnega vodstva CGIL, CISL in UIL še rečeno, da poverja tajništvu nalogo koordinacije sindikalnega ooja v primeru, da bi bil vladni odgovor ob srečanju 9. oktobra negativen. Sklepi enotnega odbora treh sindikalnih organizacij niso naleteli povsod na odobravanje, ker so pač še zelo žive razne zahteve posameznih kategorij. Priznati pa je treba, da so razne sindikalne federacije sprejele sklep vrhovnega vodstva z veliko disciplino. aiimiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiimiiiiimiiiiimmiiiiimmiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi ZAKUTOENI POGOVORI MED KISSINfiEBJIM IN C8R1INA-MAURIJEM AMERIČANI SKLENILI NOV VOJAŠKI SPORAZUM S FAŠISTIČNO ŠPANIJO Francova vlada potrdila, da je pripravljena uporabiti vsa sredstva, s katerimi razpolaga, da bi preprečila nove nerede MADRID, 4. — «State depart- f ment» je danes objavil vest, da j Antvverpen, jx>tem ko je pripelja- sadko, morala pa je odpluti v sta državni tajnik Henry Kissinger in španski zunanji' minister Cortina Mauri zaključila v Washing-tonu vrsto srečanj, ki so trajala dva tedna. V tem času so se domenili o osnovnih točkah novega sporazuma o bodočem sodelovanju med Združenimi državami in Španijo. Gre v bistvu za nov sporazum, ki omogoča Američanom, da se tudi v bodoče lahko poslužujejo vojaških oporišč na španskem ozemlju. Zadevni dogovor, ki so ga podpisali leta 1970, je zapadel 25. septembra letos. Pogajanjem za obnovitev sporazuma je nedvomno pripisati dvoumno ameriško stališče v zvezi z u-smrtitvijo petih španskih rodoljubov prejšnjo soboto. Ameriška vlada je bila ena od redkih, ki ni obsodila fašističnega zločina, češ da gre za španske notranje zadeve, v katere se ne sme vmešavati. Vsebina novega sporazuma med washingtonsko vlado in fašistično Španijo za sedaj ni znana. V vzdušju napetosti, ki se je po izvedbi zadnjih smrtnih kazni še zaostrilo, se je danes v Španiji začelo novo akademsko leto. Na vseučilišču v Valencii je govoril minister za javno šolstvo Francove fašistične vlade Cruz Esteruelas, ki je poudaril, da država ne bo tolerirala nobenih neredov ter da bo uporabila vsa sredstva, s katermi razpolaga, da bi ohranila mir in disciplino. V zadnjih dveh letih je vlada večkrat ukazala zapreti učilnice, fakultete in včasih cele univerze, da bi preprečila protifašistične manifestacije študentov. Približno tisoč oseb je včeraj v središču Barcelone manifestiralo v prid demokratičnim silam. Francova policija je izredno o-stro nastopila, češ da so demonstranti nosili prevratniške transparente. V vojašnici «guardia ci-vil» v Guernici je član baskovskega gibanja ETA, ki so ga aretiran v ponedeljek, poskusil samomor, da bi se izognil zasliševanju. Mož je skočil z okna in se hudo ranil. Danski zunanji minister Andersen je danes ostro obsodil ukrep španske vlade, ki je preprečila danski trgovski ladji «Mercandian sea», da bi odplula iz pristanišča Pasajes. Ladja ima 17-člansko po- Pred odhodom iz Sovjetske zveze si je Costa Gomes skupaj s predsednikom Podgornim ogledal slavni balet «Labodje jezero» BiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiliiiiiiHitiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiitiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiil Italiji Sindikalna dejavnost v bo ta teden zelo živahna. Poleg pogajanj med sindikalnimi predstavniki in delodajalci v raznih podjetjih (med temi tudi v podjetju Leyland-lnnocenti) je treba omeniti osrednje srečanje med sindikalnimi predstavniki in ministrom za delo, ki bo v četrtek. To srečanje bo zelo pomembno, ker bo pokazalo kakšno pot bodo ubrali partnerji v prihodnjih mesecih. Sindikati so se zavzeli za enotno disc:plinirano reševanje vseh 'problemov na področju u-službencev in delavcev v javnih ustanovah. Vprašanje je, če bo vlada sprejela njihove zahte-ne. Če bi se to ne zgodilo, potem bi se odprlo novo razdobje hudih sindikalnih bojev Združene države Amerike so sklenile ponoven dogovor s španskimi fašističnimi oblastmi, ki jim omogoča uporabo vojaških oporišč na španskem ozemlju. V Avstriji bodo danes državno- zborske volitve. Volilni izid je dokaj negotov, vendar naj bi Krei-skijeva socialdemokratska stranka imela prednost pred Tausovo opozicijsko ljudsko stranko. Skrajno desničarska svobodnjaška stranka ne more računati na večji uspeh, za komuniste pa obstaja realna možnost, da se po 15 letih ponovno vrnejo v parlament. Na Koroškem nobena od treh glavnih avstrijskih strank ne more računati na slovenske glasove, saj so vse enotne zoper Slovence. Komunisti kandidirajo na Koroškem tudi Slovenca Mirka Messnerja. la v Španijo tovor lesa. Po posegu danskega konzulata v Pasajesu so španske oblasti dovolile ladji, da odpluje, potem ko se je oskrbela z vodo. V okviru protifrankističnih pobud, ki si p» usmrtitvi petih mladih rodoljubov prejšnjo soboto sledijo druga drugi je nizozemski ministrski predsednik Joop Den Uvl izjavil, da bo Nizozemska pod-prla predlog za prekinitev pogajanj o obnovitvi trgovinskega sporazuma med EGS in Španijo. V Valencii je policija aretirala tri člane revolucionarnega protifašističnega gibanja FRAP. Policijski glasnik je izjavil, da so s temi aretacijami razkrinkali pro- I pagandni aparat protifrankistov v Valencii. V njihovem stanovanju so zaplenili večjo kohčino tiskanega materiala in strojev. V Barceloni so neznanci podtaknili peklenski stroj v avtomobil odvetnika Enriqueja Leire, ki je branil Juana Paredesa Manota, enega od v soboto ustreljenih rodoljubov. BELFAST, 4. — Britanske oblasti so prepovedale protestantsko polvojaško organizacijo «Ulster volunteer force», ki si je včeraj prevzela odgovornost za večino krvavih atentatov, ki so v zadnjih dneh povzročili 12 mrtvih in večje število ranjenih. V Severni Irski s strahom pričakujejo, kakšna bo reakcija protestantskih skrajnežev. ..................11,11,1,n,n,,,,, GLAVNI BOJ MEP SOCIALDEMOKRATSKO IN LJUDSKO STRANKO Volitve v Avstriji v znamenju negotovosti Na Koroškem vse tri glavne stranke enotne proti Slovencem Na listi koroške KP kandidira Slovenec Mirko Messner DUNAJ, CELOVEC, 4. — Danes bodo v Avstriji državnozborske volitve. Za razdelitev poslanskih mest v dunajskem parlamentu se potegujejo tri glavne avstrijske stranke, vladna socialdemokratska stranka, opozicijska ljudska stranka in prav tako o-pozicijska skrajnodesničarska svobodnjaška stranka, ki so že zastopane v parlamentu, ter avstrijska komunistična stranka, ki ima tokrat, po objektivni oceni, več realnih možnosti, da se po petnajstih letih zopet vrne v parlament. Volilni boj je potekal v glavnem med socialdemokratsko in ljudsko stranko. Svoj višek je dosegel ob demonstracijah proti španski fašistični diktaturi, ko so pristaši skrajne levice na Dunaju napadli in razbili sedež zastopstva španske letalske družbe Iberia. Voditelj ljudske stranke je to izkoristil za prikazovanje, kaj čaka Avstrijo, če bi zmagala «rdeča vladavina». Toda opazovalci menijo, da ta paroh, na volivce ne bo učinkovala, kakor ne bo učinkovala parola opozicijske stranke o «katastrofalnem» gospodarskem položaju v Avstriji, ki je sicer res zelo resen, vendar ne bolj kot v drugih državah zapadne Evrope. Na vsak način tako šef socialdemokratske stranke kancler Krei-sky, kot šef ljudske stranke dr. Josef Taus, nista štedila pri medsebojnem obračunavanju. Da se tehtnica nagiba na Kreiskyjevo stran kaže tudi anketa demoskop- skega instituta, pa tudi sama njegova osebnost daje v sedanjem položaju avstrijskim volivcem več jamstva pri reševanju gospodarske krize, kot pa novopečeni vodja ljudske stranke dr. Taus. Na Koroškem se predvolilni položaj bistveno ne razlikuje od vsedržavnega, je pa za Koroško značilno, čeprav ne novo, da so si vse tri glavne stranke, socialdemokratska, ljudska in svobodnjaška, dokaj edine v odnosu do Slovencev in da v bistvu med seboj tekmujejo, katera bo bolj nacionalistična, čeprav vprašanje Slovencev, oziroma njihovega E>osebnega preštevanja, v volilnem boju ni bilo tako v ospredju, kot je sicer. Zato je tudi koroški «Slovenski vestnik» v svoji zadnji številki zapisal, da «iz narodnostnih vidikov te stranke pri odločitvi 5. oktobra za nas ne pridejo v poštev: spričo njihovega enotnega stališča, kar se tiče naših narodnih zahtev, koroški Slovenci nobene teh strank ne moremo voliti», «Naš tednik» pa je v uvodniki- zapisal v bistvu isto, le da je med stranke, za katere Slovenci ne morejo voliti, vključil tudi komunistično partijo. Koroško glasilo KPA, dvojezična «Volkswille», ki se edina zavzema za pravice koroških Slovencev, e® seveda vabi koroške slovenske volivce, naj glasujejo za komunistično stranko, na kateri kandidira za koroško volilno okrožje tudi Slovenec, absolvent filozofske fakultete Mirko Messner. BEJRUT, 4. — Davi nekaj po 5. uri po krajevnem, času so trije oboroženi moški vdrli v halo bejrutskega letališča ter začeli streljati na navzoče. V baru letališča so ubili nekega podčastnika libanonske vojske. Pri streljanju je bilo ranjenih sedem civilistov. Zdi se, da so napadalci skušali prisiliti navzoče potnike, da se vkrcajo v neko letalo, ki bi moralo E>oleteti čez nekaj časa v E-gipt. To letalo pripada egiptovski letalski družbi. Naklep pa se ni EX)srečil, ker so se napadalci že zunaj letališkega E>oslopja srečali s pripadniki libanonske vojske in _..qjani letališke varnostne službe. Prišlo je do silovitega streljanja. Eden od napadalcev je bil ubit, neki drug ranjen ter takoj aretiran, tretji pa se je zatekel v letalo družbe MEA (Middle east air lines), ki je bilo v bližini. Tudi njega so varnostne sile kmalu potem aretirale. Tudi ta napadalec je bil ranjen. Tudi sedem pripadnikov vojske je bilo ranjenih. Pozneje se je zvedelo, da je napadalni skupini pripadal tudi neki četrti član, ki je pripeljal skupino do letališča in ki je takoj E» ponesrečenem napadu zbežal. Nedaleč od letališča E>a so ga u-stavili pripadniki neke palestinske enote (PLO), ki so ga pozneje izročili libanonskim oblastem, da bi tako pomagali pri preiskavi o tem dokaj nenavadnem dogodku. Zanimivo je, da je v trenutku, ko je prišlo do streljanja najprej v hali letališke zgradbe in EX)tem zunaj, pristajalo na stezi neko letalo zahodnonemške družbe Lufthansa. Ko je pilot prejel pravočasno od kontrolnega stolpa obvestilo, da je v teku na letališču napad gverilcev, se je na koncu steze obrnil in se takoj nato dvignil v zrak. Kdo so današnji napadalci? Najprej naj omenimo, da gre za drugi napad na neko letališče na Bližnjem vzhodu. Do prvega je prišlo pred tremi leti, ko je skupina japonskih gverilcev, ki so bili povezani z določenimi krogi Palestincev, napadli letališko zgradbo v Lodu (Izrael) ter ubili 26 ljudi in ranili številne druge. To EX)t organizacija PLO odklanja vsakršno odgovornost, čeprav neki ugledni član vodstva trdi, da gre morda za provokacijo, ki naj bi jo pripravila egiptovska obveščevalna služba, da bi tako blatila organizacijo palestinskih borcev za svobodo. Libanonske oblasti so sprejele takoj po napadu stroge ukrepe da bi zagotovile varnost na letališču. Med drugim se bodo morali spremljevalci potnikov, ki so namenjeni na letališče, ustaviti en kilometer pred letališčem samim. Okrepili bodo tudi vso varnostno službo znotraj in zunaj letališča. Glede položaja v Libanonu samem, naj omenimo, da je prišlo še danes do spoE>ada med libanonsko vojsko in neko oboroženo skupino. Vojska je rešila več ljudi, ki so bili prej ugrabljeni. Sicer pa je splošno stanje v vsem Libanonu dokaj mirno. (Na sliki: potniki na bejrutskem letališču po napadu palestinskih gverilcev). Februarja 1977 volitve v Banjjla dešu LONDON, 4. — Predsednik Ban-gla deša Muštaki Ahmed je naE>o-vedal po radiu, da bodo 28. februarja 1977 splošne volitve za sestavo parlamenta in vlade. Ahmed je kot znano prišel na oblast po umoru prejšnjega predsednika in dolgoletnega borca za neodvisnost Bangla deša šejka Mudžibur' Rahmana, ki so ga vojaki ubili 15. avgusta letos. VČERAJ SEJA V VIDMU TRŽAŠKI DNEVNIK DEŽELNO VODSTVO PSI ZA SODELOVANJE S SFRJ Razprava v pokrajinskem odboru KD - V torek seja deželnega sveta V Vidmu je sinoči zasedal deželni komite PSI, ki je soglasno odobril resolucijo o dokončni ureditvi meje na osnovi že sprejetih stališč tržaškega vodstva socialistične stranke. Resolucija se zavzema za dobre sosedske odnose in izrecno omenja tudi zaščito obeh narodnostnih manjšin. Na seji ni bil prisoten tržaški podžupan Giuricin. Različna mnenja pa so obstajala glede krize deželne uprave, ki je po mnenju socialistov sicer nujna, vendar pa so razni pogledi glede načina krize, ki je ne bodo takoj sprožili in glede njenega reševanja. Sinoči so se sestali tudi tržaški demokristjani, ki so na zasedanju pokrajinskega odbora, na katerem so bili prisotni tudi vsi izvoljeni predstavniki, razpravljali o sporazumu z Jugoslavijo. Kot je znano, obstaja trdna večina, ki je za sporazum in ki bo to stališče tudi odločno zagovarjala na vseh prihodnjih zasedanjih svetov. Istočasno pa obstaja v vrstah KD tudi manjša desničarska skupina, ki bo naredila vs0, da se stvari zaostre. V ta okvir tudi spada ponovno zaostrena kampanja tržaškega italijanskega dnevnika in napoved zborovanja pred spomenikom Nazaria Saura, ki bo v ponedeljek ob 18. uri. Celoten kompleks problemov okrog dokončne ureditve meje in sporazumov z Jugoslavijo bodo v prihodnjem tednu obravnavali na treh zanimivih in važnih zasedanjih, v torek se bo sestal deželni svet, v sredo tržaški občinski svet in v četrtek tržaški pokrajinski svet. Zagotovljena je trdna večina, saj so se za e-notno resolucijo že izrekle vse stranke ustavnega loka vključno z liberalci in republikanci. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane, da bo tretja seja glavneaa odbora jutri, 6. oktobra 1975 ob 20. uri v Ul. Ceppa 9/L KRIŠKE KULTURNO ■ POLITIČNE ORGANIZACIJE priredijo danes, 5. oktobra ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu DAN SOLIDARNOSTI S ČILSKIM LJUDSTVOM Govoril bo I.uis Guastavino. pred-stavnik Ljudske enotnosti. Nastopih bodo še pevski zbor Vesna, dekliški pevski zbor Vesna in mladinska godba na pihala. SINOČI NA GRADU SV. JUSTA Podelitev mednarodnih nagrad kmetijskega tiska Nagrado so podelili tudi predsedniku Comelliju in jugoslovanskemu znanstveniku Trifunoviču Na gradu Sv. Justa so sinoči ob zaključku kongresa svečane podelili mednarodne nagrade kmetijskega tiska. Prisotne so najprej pozdravili predsednik turistične u-stanove inž. Tombesi. tržaški župan Spaccini in vsedržavni predsednik vsedržavnega združenja dr. Otta-viani. Nato je imela daljše poročilo o kmetih in emigraciji, problemih povratka in izkoriščanja prihrankov redna profesorica univerze v Urbi-nu Amalia Signorelli D’Ayala, ki se je sklicevala na raziskavo komisij iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilililliiiiiliiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimuiiuiiiiiiii SINOČI V SESLJANU USPELO ENOTNO ZBOROVANJE PROTI FRANCOVEMU REŽIMU Zupan Albin Skerk najavil poimenovanje se-s lja riškega trga po španskem mestu Guernica Sinoči je bila v Sesljanu protestna manifestacija proti Francovi diktaturi v Španiji in proti umorom petih španskih rodoljubov. Manifesta cijo je odprl župan devinsko - na-brežinske občine posl. Albin Škerk, ki je uvodoma naglasil pomen e-notne manifestacije, ki so jo priredile vse stranke ustavnega loka v občinskem svetu KPI, PSI, KD. Slovenska skupnost in PSDI. Ob tej priložnosti je javil, da je občin ski odbor sklenil, da bo poimeno- se je v naših krajih porajal pred tridesetimi in več leti in ki se še vedno nadaljuje, zato da izlušči tiste ostanke fašizma, ki so ostali v naši družbi. V tak širok antifašistični sklop se seveda vključuje tudi odpor proti Francovemu režimu in proti fašizmu po vsem svetu. Nato je spregovoril občinski svetovalec PSI Srečko Colja, ki je o-risal sedanje stanje v Španiji, kjer je vsaka težnja po svobodi zatrta v kali, nato pa je kot primerjavo SUINO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V 1I1M0 razpisuje ABONMA za jubilejno sezono 1975 - 1976 REPERTOAR — / V ABONMAJU Anton Leskovec: DVA BREGOVA val glavni sesljanski trg po Špan- j navedel in objasnil glavne dogodke v fašističnem obdobju pri nas, začenši s procesom proti Vladimiru Gortanu, obema tržaškima procesoma in seveda narodnoosvobodilno borbo. Colja je še predvsem naglasil pomen, ki ga ima zavzetost prebivalstva naše občine za podporo španskemu ljudstvu. Colja je ob koncu izrazil upanje in prepričanje, da je usmrtitev petih rodoljubov izraz šibkosti in da bo zato v najkrajšem času tudi španskemu ljudstvu zasijala luč svobode. skem mestu Guernica, ki je bilo hudo prizadeto v španski državljanski vojni, ko so ga fašistične sile do tal porušile. Prvi je spregovoril občinski svetovalec KD Beltramini, ki je po-j udaril živ odpor proti fašizmu, ki Maksim Gorki: Josip Tavčar: Frank Wedekind: Georges Feydeau: Andrej Hieng: Drama (iz življenja beračev) v treh dejanjih BARBARI Drama v štirih dejanjih - prvič v slovenščini IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih - krstna uprizoritev POMLADNO PREBUJENJE Drama v treh dejanjih - prvič v slovenščini CHAMP1GNOL ALI VOJAK PO SILI Voudeville v treh dejanjih - prvič v slovenščini IZGUBLJENI SIN Melodrama v štirih slikah Slovenska novost Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega GLASBENA KOMEDIJA Gostovanje gledališča «Komedija» iz Zagreba IZVEN ABONMAJA Aldo Nicolaj: STARA GARDA JUTRI V ZGONIKU Občinska uprava bo razdelila . šolske ,učbenike Zgoniški občinski odbor obvešča vse šoloobvezne otroke, ki imajo stalno bivališče 'v "Tgbruški občini in ki obiskujejo nižjo srednjo šolo na Proseku, da jim bo jutri, v ponedeljek 6. t.m. ob 13. uri na občinskem sedežu, uprava brezplačno razdeljevala vse potrebne šolske učbenike. -bs- Evropske skupnosti. Ob zaključku so prejele mednarodne nagrade naslednje osebnosti: Addeke H. Boerma, generalni ravnatelj organizacije OZN, ki se u-kvarja s prehrano in kmetijstvom; odv. Antonio Comelli, dolgoletni odbornik za kmetijstvo videmskega pokrajinskega odbora in deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine; Manlio Rossi Dona, strokovnjak za vprašanja italijanskega Juga; Luigi Santa Maria, predsednik iin opolno-močeni delegat Snia Viscosa; Vladimir Trifunovič, ravnatelj inštituta za koruzo v Beogradu, ki je vzgojil 58 novih vrst hibridne koruze z visokim odstotkom olj in proteinov. Svečanost: so se udeležili najvišji I predstavniki krajevnih oblasti, ge-' neralm konvsar Di Lorenzo, generalni konzul SFRJ Ivan R.nko, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volli in drugi. V BARKOVUAH Spominska plošča Mariu Matjašiču Enotni antifašistični odbor v Bar-kovljah je sklenil odkriti spominsko ploščo junaškemu antifašističnemu borcu Mariju Matjašiču - Milanu, ki je padel na pragu svobode pod streli fašistične policije. Svečanost bo v soboto, 11. oktobra, ob 17. uri v Ul. Boveto pred delavnico «Tlustos», kjer je tovariš Milan padel. Govorila bosta predsednik pokrajinskega združenja ANPI in član vsedržavnega vodstva Arturo Calabria ter predsednik krajevnega antifašističnega odbora Stanko Per-tot. Predsedovala bo Jelka Gerbec, tajnica pokrajinskega antifašističnega odbora. Odprta razstava kraških gob Nenavadno veliko ljudi se je včeraj udeležilo v občinski umetnostni dvorani palače Costanzi slovesne o-tvoritve prve razstave kraških gob, ki so jo priredili s sodelovanjem mestnega naravoslovnega muzeja, mikološkega krožka «G. Bresadola» in tržaške občine. Razstavljene so najrazličnejše vrste užitnih in strupenih gob. Pri pripravljanju razstave je sodeloval tudi sežanski miko-loški krožek, katerega predstavnika, Kranj in Basin, sta prisostvovala . včerajšpji slovesnosti. O pomenu razstave je najprej spregovoril ravnatelj naravoslovnega muzeja prof. Mezzena, nato pa je spregovoril v imenu občinske u-prave odbornik Cesare. Oba sta se zahvalila vsem, ki so prispevali k uspehu te pobude. V okviru razstave bo ta teden vrsta konferenc o gobah in gobarstvu. Predavali bodo priznani strokovnjaki. Razstava bo odprta do prihodnje nedelje. GLASBENA MATICA - TRSI KONCERTNI ABONMA Sezona 1975-76 Kulturni dom v Trstu 25. 10. 1975: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solistka Nora Jankovič - mezzosopran — 8. 11. 1975: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR BRANKO KRSMANOVIČ iz Beograda, dirigent Bogdan Babič — 26. 11. 1975: TRIO LORENZ 12. 12. 1975: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Anton Kolar, solistka Dubravka Tomšič -klavir - 10. 1. 1976: ZAGREBŠKI SOLISTI - 13. 2. 1976: VALTER DEŠPALJ - violončelo, Ivo Maček - klavir — 12. 3. 1976: ORKEJTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Miha Pogačnik - vidlina — 26. 3. 1976; ACI BER-TONCEU, klavirski recital — 25. 4. 1976; SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ MARIBORA, SLOVENSKI OKTET, OKTET GALLUS, dirigent Anton Nanut Cene abonmajev: Parter redni 10.000 lir Balkon redni 8.000 lir Parter znižani 8.000 lir Balkon znižani 6.000 lir Mladinski in invalidski 3.000 lir Vpis abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605. Stari abonenti lahko potrdijo svoj sedež do 18. oktobra. KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE «Pinko Tomažič» v Trstu V sredo, 8. oktobra 1975. leta. ob 20. uri bo na sedežu KPI na Trgu Stare mitnice 11 (Largo Barriera Vecchia) H. nadstropje večer z naslovom: Gospodarsko stanje pri nas m delavski boji Govoril bo sindikalist OSKAR VATOVEC Vljudno vabimo k udeležbi Odbor Kino • Jutri ob 20. uri se bo sestala v Ul. Foscolo 7 rajonska konzulta za Staro mitnico, ki bo razpravljala o občinskem proračunu 1976. ...................................................................im'» VČERAJ POPOLDNE NA KRIŠKI OBALI Franz Kroetz: Ivan Cankar: Pavel Golia: Tragikomedija v dveh delih — prvič v slovenščini PARJENJE Drama v slikah iz sodobnega življenja — prvič v slovenščini Mali oder PODOBE IZ SANJ IN ŽIVLJENJA Dramski kolaž - prvič na gledališkem odru SRCE IGRAČK Mladinska predstava NARODNEGA GLEDALIŠČA - OSTALA GOSTOVANJA JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Beograd DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA -Ljubljana DRAMA SLOVENSKEGA Maribor SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE - Celje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica MLADINSKO GLEDALIŠČE - Ljubljana LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Ljubljana PONOVITVE Benedetič • Košuta: RIŽARNA Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Hennequin - Duval: ANATOLOV DVOJNIK Stanko Majcen: APOKALIPSA ABONMAJEV V TRSTU (premierski) (prva sobota po premieri) (prva nedelja po premieri) (mladinski v sredo) (mladinski v četrtek) (sindikalni - druga sobota po premieri) (popoldanska predstava na dan praznik?) (mladinski) I (mladinski) J (mladinski) VRSTA Red A Red B Red C Red Red Red Red Red Red Red PRETRESLJIVA SMRT MLADEGA POTAPLJAČA Sestra je zaman čakala na njegov povratek iz vodnih globin Na kriški obali se je včeraj popoldne odigrala pretresljiva tragedija: mlad potapijač-amater, 19-let-ni Fulvio Amodeo, sin znanega tržaškega inženirja, je med enim od svojih spustov v morske globine utonil. Nesreča se je pripetila pnd restavracijo «Tenda rossa», kjer ima družina Amodeo svojo vilo in zasebno plažo. Fulvio si je včeraj okrog 16. me nadel potapljaško opremo z jeklenkama ter se namenil k splavu, ki je zasidran kakih 35 metrov od obale. Voda je tu globoka okrog pet metrov. Mladenič se je spustil v globino najbrž z namenom, da bi očistil verige, ki zadržujejo splav. Z njim je bila sestra, ki se ji je nenadoma zdelo, da Fulvia dolgo ni na se je tedaj pridružila groza. Brezglavo je začela tedaj begati sem in tja in klicala na pomoč. Ravno tedaj je priplul mimo čoln in moški v njem je po naključju imel pri sebi potapljaško opremo. Takoj se je spustil v morje in s precejšnjim naporom privlekel iz globin mladeniča, ki je še kazal znake življenja. Žal pa ni bilo več nobene pomoči. Zaman je bil tudi poseg osebja Rdečega križa, gasilcev in orožnikov, ki so kmalu nato prišli na kraj nesreče. Sklepajo, da je vzrok nesreče nenadna slabost. Ariston 15.30—21.30 «Scene da un matrimonio». Režija Ingmar Bergman. Igrata liv Ullman in Bibi An-dersson. Grattacielo 15.00 «Le malizie di Venere». Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice matineja 10.00 in 11.30 «Un dollaro d’onore». John Wayne in Dean Martin. Barvna kavbojka. Fenice 14.30 «Il padrino» H. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior matineja 10.00 in 11.30 «Silvestro gatto maldestro». Risanka. Excelsior 16.00 «Qui comincia l'avventura». Claudia Cardinale, Monica Vitti. Barvni film. Nazionale 14.40 «Il padrino» H. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «Lenny». čmo-beli fflrrt. D. Hoffman in V. Perine. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «I quattri) dell’apocalisse». Fabio Testi, Tomas Milian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Mark il poliziotto». Barvni film. Capito! 14.30 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barati film. Cristallo 16.00 «Roma violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «Poliziotto della Brigata criminale», barvni film, igra J. P. Beimondo. Impero 15.30 «Il seme del tamarindo». Barvni film. Filodrammatico 15.00—22.00 «I desideri di Emmanuelle». Barali film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «L'esorcista». Ellen Bur-stin, Linda Blair, Lee V. Cobb. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Profumo di donna». Vittorio Gasman, Agostina Belli. Barvni film. Astra 15.00 «Grande Gatsby». Robert Redford. Mia Farow. Barvni film. Abbazia 14.30 «Professore venga accompagnato dai suoi genitori». Aldo Maccione in Jacques Dufilho. Barvni film. Radio 14.30 «Bruce Lee un cuore d’oro due mani d’acciaio». Barvni film. Volta - Milje 15.00 «James Bond a-gente 007 l’uomo dalla pistola d’oro». GLASBENA MATICA — PODRUŽNICA NABREŽINA obvešča, da se pričnejo vaje mladinskega pevskega zbora «Kraški slavček» v sredo, 8. oktobra, ob 15. uri. POSVET ODBORNIKOV DEŽELNE KOMISIJE ZA SLOVENSKO ŠOLO Sindikat slovenske šole vabi vse odbornike deželne komisije za slovensko šolo na posvet, ki bo v torek ob 18. uri na sedežu sindikata. Na dnevnem redu bo ocena dosedanjega nezadovoljivega delovanja deželne šolske komisije. «Ti vidiš nas — mi iščemo Tebe» 8.10.1972 — 8.10.1975 Ob neizmerno žalostni obletnici se te nadvse dragi Bruno Pertot spominjamo z neutolažljivo žalostjo in te obenem kličemo v spomin vsem. ki so te ljubili in cenili. Tvoja mama, oče in sestra Maša zadušnica njemu v spomin bo v sredo, 8. t.m., ob 19. uri v konto-velski cerkvi. Obenem se spominjajo svojih nonetov Marija in Matija Regent ZAHVALA Ganjen ob izrazih sočutja ob izgubi drage mame Alojzije Pahor vd. Benčina se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Sin Paolo Trst, 5. oktobra 1975 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Ivana Zobca Žalujoče sestre in družina Granduč Boljunec, 5. oktobra 1975 ŠOLA GLASBENE MATICE Vaje otroškega in mladinskega pevskega zbora bodo letos vsak ponedeljek ob 18. uri v Kulturnem domu. Pričetek 6. oktobra ob 18. uri ter vsak torek ob 18. uri v šoli Glasbene matice — UL R. Manna 29. Pričetek 7. oktobra ob 18. uri. Vabimo k čim številnejšemu obisku Izleti PD Ivan Grbec iz Skednja priredi v nedeljo, 26. oktobra, izlet v Buzet, Mo-tovun, Pazin in Novigrad. Odhod bo ob 7. uri izpred škedenjske cerkve. Prijave sprejemamo v društvenih prostorih ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 17. t.m. od 17. do 19. ure. Društvena gostilna na Opčinah priredi v nedeljo, 26. oktobra izlet v Novo mesto, Kostanjevico in Pleterje. Potovanje do Novega mesta in povratek z vlakom, ostali potek z avtobusi. Zajtrk v vlaku, kosilo na Otočcu. Vpisovanje v društveni gostilni na Opčinah vsak dan razen nedelj od 16. do 19. ure. V vlaku bo deloval dobro založen bife. SPDT priredi 2., ,3-m, ,4. novembra avtobusni izlet v Pomurje in Zagreb s polpenzionom v Radencih. Vpisovanje do 20. oktobra ha ŽSšpI, Ul. Gep-ph 9, tel. 31119. Mali oglasi • Enotni sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA prireja v torek, 7. oktobra, ob 18.30, v dvorani CISL v Ul. S. Spiridione 7, skupščino upravičencev IACP. Razpravljali bodo o pred- površje. čas je mineval in brat logih za rešitev vprašanj ogrevanja je bil še vedno na dnu. Zli slutnji I v stanovanjih. Danes se v Mačkoljah poročita VILMA BARUT in BORIS TUL Uslužbenci Založništva tržaškega tiska ter uredništva in uprave Primorskega dnevnika jima iz srca čestitajo in želijo mnogo sreče na novi življenjski poti. VSA ZAVAROVANJA - nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici L tel. 211-489 AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGIUO - 126 73. 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66. 124 coupé 5 m 68, E50 coupé 70. A 112 74. Citroen 1000 75. Fulvia coupé 67. 125 68, Opel 1000 tam. 70 m drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. ba 10 in UL Cologna 7. «CITROEN» — mehamčna delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. FRIZERKO išče Stalno slovensko gledališče. Zagotovljena strokovna specializacija. Prijave na Upravi SSG v Trstu, Ul. Petronio 4, v uradnih urah. Tel. 734265/9. OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč lir, v odvisnosti od vrste DARWIL - Trst, Trg sv. Antona 4 prvo nadstropje. KUPIM Citroen DS 21, DS 23, D Su per 5, D Super ali D Special od letnika 1971 dalje; lahko tudi v «Break» izvedbi. Cenjene ponudbe pošljite na ADIT, p.p. 171, 61001 Ljubljana. KUPIM majhno hišico ob obali. Ponudbe na ADIT p.p. 171 61001 Ljubljana. ZAGREB — LJUBLJANA ali zračna slovenska obala — zamenjam enosobno 30 m2 komfortno stanovanje v prvem nadstropju bloka, naselje novo prečko, balkon, plinska centralna kurjava, z enakim ali dvosobnim proti nagradi. Ponudbe na ADIT, p.p. 171 61001 Ljubljana ali telefonsko 062 - 26495. premiera 16.J00 lir 12.500 lir 4.000 Ur ponovitve 8.000 lir 8.000 lir /.OOO lir CENE ZA .«BONENTE: Parter I. (sredinski sedeži) Parter EL (ostali sedeži) Balkon SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družin ski abonma: ki omogoča družinam skupni obisk ’ osnovnim abon majem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 lir Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, itali janskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije • Julijske krajine v Trstu. VPISOVANJE ABONENTOV V KULTURNEM DOMU OD 8. DO 14. URE, TEL. 734-265 Danes, NEDELJA, 5. oktobra DUNJA Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 17.39. — Dolžina dneva 11.32. — Luna vzide ob 6.27 in zatone ob 17.34. Jutri, PONEDELJEK, 6. oktobra VERA Včeraj-danes njer Ennio Giangiacomi in trg. pomočnica Adriana Sisani, uradnik Cesare Lazzara in študentka Patrizia Scagnol. Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,4 stopinje .najnižja 18,6. ob 19. uri 20,6, zračni pritisk 1018,5 nestanoviten, vlaga 54 odst., nebo 5 desetink pooblačeno. veter 15 km severovzhodni, morje rahlo razgibano, tempera tura morja 22,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. oktobra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrle pa so 4 osebe. UMRLI SO: 76-letna Antonija Ma-slič por. Stranščak. 48-letni Domenico Gangola, 91-letna Pierina Demarchi in 62-letna Maria Benedetti. OKLICI: zdravnik Gianfranco Ma rini in uradniqa Maria Scandura, trgovec Claudio Nemaz in gospodinja Mirjana Kaligarič, uradnik Franz Peters in učiteljica Manuela Abate, oficir Giovanni Maltesi in uradnica Ladra Bruno, finančni pod častnik Antonio Gaggiano !n učiteljica Angela D’Errico, uradnik Rodolfo Frisan in študentka Isabella Cattaruzza, zavarov. agent Franco I Kopciowski, delavec Walter Kova-Soliman in uradnica Elga Zoldan, cich in uradnica Patrizia Krevatin, trgovski potnik Bruno Baldas in trg. pomočnica Rita Lazzarini, ce-var Adriano Costa in gospodinja Iolanda Rodriguez Arevaio, univerzitetni študent Roberto Camerini in univerz, študentka Jeal Manuela uradnik Paolo Svara in knjigovod-kinja Severina Zampieri, strojni častnik Fabio Paris in uradnica Milena Benci, farmacist dr. Pierluigi Zuccheri in uradnica Rita Zie-gler, uradnik Guido Benardelli in uradnica Elda Zorzet, častnik trg. mornarice Sandro Seri in univerz, študentka Cinzia Casablanca, upokojenec Carlo Rotteri in upokojenka Carla Nelli, Luciano Srebotnjak in Loreta Lamonaca, študent Sergio Lunazzi in uradnica Laura Maso, karabinjer Ignazio Lampis in gospodinja Daniela Giacomini, elektrotehnik Pietro Morich in učiteljica Maria Clobas, uradnik Walter Col-mani in uradnica Vincenza Gangami, uradnik Claudio Pristavec in uradnica Olivia Giavina, geometer Olivo Lacovig in uradnica Neva Piemonte. delavec Fabio Fumarola in strežnica Rita Susmel, elektrotehnik Peter Wendt in gospodinja Maria Gabriella de Luschin, karabi- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, UL Giulia 14; Manzo- ! ni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla. UL Belpoggio 4; Ai Due Lucci, UL Ginnastica 44. BARI LOTERIJA 60 1 33 44 72 CAGLIARI 54 72 56 57 47 FIRENCE 87 26 52 57 9 GENOVA 18 29 10 73 88 MILAN 50 53 69 19 15 NEAPELJ 13 1 14 56 83 PALERMO 60 59 83 21 19 RIM 70 14 52 16 88 TURIN 19 72 80 7 78 BENETKE 69 2 39 26 15 ENALOTTO X X 2 1X1 X 2 1 2 1 1 KVOTE: 12 točk — 16.706.000; 11 ločk — 507.900; 10 točk — 37.600 Ur. Dne 3. oktobra je preminila naša draga žena, mama in nona ANTONIJA (TONINA) MASLIČ por. STRANŠČAK Pogreb bo jutri, 6. oktobra, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari. žalostno vest sporočajo: mož Franc, sin Silvano z ženo, hči Malvina z možem, vnuk, vnukinja ter drugo sorodstvo Trst, 5. oktobra 1975 Dne 4. oktobra je preminila J0SIPINA NOVAK vd. IPAVEC Pogreb bo jutri, 6. t.m.,. ob-12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalostno vest sporočajo: sin, brata, sestra in drugi sorodniki Trst, 5. oktobra 1975 Občinsko pogrebno podjetje ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki našo drago pokojnico so pospremili na zadnji poti MARIJO ČERNIGOJ vd. DANEU Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, ŠD Primorje, veteranom ŠD Primorje ter vsem darovalcem cvetja. žalujoči: hčere, sinova in brat z družinami Prosek. 5. oktobra 1975 ZAHVALA vsem, ki so na zadnji poti spremljali NATALA (DALA) KRALJA Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja, darovalcem v dobre namene, vaščanom in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. žalujoči svojci Trebče, 5. oktobra 1975 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage MARIJE PERIC vd. CAHARIJA Posebna zahvala sorodnikom, darovalcem cvetja, vsem, ki so darovah v dobrodelne namene in vsem, ki so jo spremili k več- nemu počitku. Družine Guštin, Puntar in Pian Zgonik, Trst. Tržič, 5. oktobra 1975 ZAHVALA Ob izgubi naše drage ANE MAGANJA vd. TENCE se toplo zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali in nam bili ob strani v teh težkih trenutkih ter vsem, ki so kakor počastili spomin pokojnice. Družine Burks, Gruden, Maganja, Tence in Košuta Trst, 5. oktobra 1975 ZAHVALA Sestra Pina, brat Stanko in nečakinja Sonja se vsem toplo zaiiv ljujejo za iskrena sožalja ob izgubi drage sestre in tete MARIJE PERIC vd. CAHARIJA Praprot, Trst, 5. oktobra 1975 S ČETRTKOVE SEJE SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Vseskozi brezplodno delovanje deželne komisije za slovensko šolo Pohvala raziskovalnemu inštitutu SLORI za posvet o slovenskem šolstvu Darovi in prispevki Na četrtkovi seji je odbor sindikata podrobno razpravljal o preteklem delovanju deželne komisije za slovensko šolo. V razpravo so koristno posegli tudi nekateri člani komisije in znatno pripomogli k vsestranski osvetlitvi delovanja komisije. Po izčrpni analizi je odbor soglasno ocenil dosedanje delovanje kot skrajno negativno in istočasno ugotovil, da so imeli prav tisti, ki so napovedovali, da bo delo komisije brezplodno, ker je le posvetovalna in ji predseduje državni funkcionar — višji deželni šolski skrbnik — ki je povrh še italijanske narodnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da komisija še nima niti svojega pravilnika, ki bi urejal njeno delovanje in določil njeno pristojnost. Nekateri prizadevni člani so sicer, ob sodelovanju sindikata, pripravili podroben pravilnik, katerega predsednik ni odobraval, ministrstvo za javno vzgojo pa ga je zavrnilo. Iz tega izhaja, da je komisija zašla v slepo ulico, kar ne more biti v korist reševanja problematike slovenskega šolstva, pa čeprav jo izrecno omenjajo pooblaščeni šolski odloki. Zato je na dlani, da ne bi «parlamentino» nikoli Priznal slovenski šoli avtonomije, če le-ta ne bo dobila svojega samostojnega šolskega okraja. Spričo gornjih negativnih ugotovitev o delu deželne šolske komisije namerava sindikat sklicati v torek, 7. oktobra, ob 18. uri posvet z vsemi člani komisije, da bi jih seznanil o svojem stališču, še preden bi o tem podrobno obvestil slovenske kulturne, prosvetne ustanove, organizacije in politične stranke, ki jim je pri srcu napredek slovenske šole. Med razpravo o stanju slovenskih šolskih prostorov je bilo pravilno poudarjeno tudi nezadovoljivo stanje na italijanskih šolah, vendar so razpravljalni ugotovili, da je bila prizadeta marsikatera slovenska šola prav zaradi Prisilne vselitve kake italijanske šole. Odbor je še posebno obsodil odgovorne občinske oblasti, ki niso pravočasno uredile prostorov in nevzdržno stanje na učiteljišču «A. M. Slomšek», saj sta dva razreda Vzgpjiteljske šole stlačena kar v veži in kuhinji brez oken in brez naravne svetlobe. Spričo omenjenih pomanjkljivosti bo sindikat izvedel v najkrajšem času anketo o stanju m neurejenih razmerah po vseh slovenskih šolah na Tržaškem. Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k lepemu uspehu šagre sv. Mihaela in praznika grozdja v Zgoniku. Posebna zahvala in čestitke operni pevki in pevskemu zboru za prelepo kulturno doživetje pri nedeljskem koncertu. Mladinski krožek Zgonik O posvetu o šolstvu, ki ga je priredil SLORI, je odbor izrekel priznanje prirediteljem, vendar meni, da bi morali slediti v bližnji prihodnosti še drugi podobni posveti, bolj specifično omejeni na ožjo problematiko slovenskih otroških vrtcev, osnovnih šol, nižjih , in višjih srednjih šol, vzgoji učiteljskega kadra, predmetnikov in učnih načrtov. Tako bi bila razprava bolj jedrnata rH plodnejša in zagotovljena učinkovitost morebitnih sklepov. Po drugi strani je bilo ugotovljeno, da je posvet sovpadal z istočasnim seminarjem o pouku nove matematike na osnovni šoli, ki so ga bile napovedale šolske oblasti že junija meseca in se ga je udeležilo nad 70 učiteljev. Odbor je odobril tudi nekatera stališča, ki so bila izrečena na posvetu o vzrokih za pomanjkljiv pouk materinščine na slovenskih šolah. Tako se strinja, da bi morali učiti italijanski jezik le v tretjem razredu osnovne šole, učitelji, ki bi končali šolanje na učiteljišču, bi n.jrali obiskovati še dveletno visoko pedagoško šolo v Ljubljani ali v kakem drugem bližnjem kulturnem centru v SRS, profesorji pa bi se morali šolati na visokih šolah in pridobiti diplome na slo- venski univerzi. Nazadnje je bilo še poudarjeno, da bi morali popolnoma spremeniti predmetnike, učne načrte in organike na slovenskih šolah, saj se po svojem značaju popolnoma razlikujejo od italijanskih šol. Ob zaključku so odborniki obsodili neupravičeno zavlačevanje natečajnih izpitov za didaktične ravnatelje in za ravnatelje nižjih srednjih šol, omenili so tudi nepravilno, restriktivno, tolmačenje predpisov zakona štev. 932 o retrodataciji službenih let in tudi necdgovarjajočo višino prejemkov. SPD Igo Gruden — Nabrežina bo ob priliki 30. obletnice obnovitve društva priredilo decembra razstavo o svojem delovanju. Vse člane in prijatelje društva, ki imajo kaj materiala za razstavo (fotografije, pokale, razne dokumente in podobno) in bi ga mogli posoditi društvu ob tej priliki, prosimo, da to čimprej sporočijo predsedniku Stanku Devetaku ali odbornikom. Za dom handikapiranih na Opčinah darujejo: Vesna Škabar (Veliki Repen) 3.000 lir, Marica Škabar (Veliki Repen) 2.000, Verica Škabar (Veliki Repen) 2.000, Marija Purič (Veliki Repen) 2.000, Just Žerjal (Dolina) 5.000, N.N. (Trebče) 10.000, N.N. 10.000, Žerjal 5.000, N.N. 10 tisoč, N.N. 5.000, Just Hrovatin (Bani) 1.000. Namesto cvetja na grob Emila Regenta darujeta Gina in Edi Kemperle 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Marije Daneu daruje družina F. Daneu 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Marijo Daneu daruje svakinja Marčela 5.000 lir za pevsko društvo Vasilij Mirk. Viktorija Verša daruje v spomin pok. Marije Daneu 5.000 lir, v spomin pok. Tatjane Furlan 5.000 lir in v spomin Milkota Regenta 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel. V počastitev spomina pok. Emila Regenta darujeta Sandro in Vilma Gruden 2.000 lir za ŠD Primorje. V isti namen daruje Oskar Rustja 5.000 lir za ŠD Primorje. V spomin pok. bratov Josipa in Angela daruje Mario Kozina z družino 4.000 lir za TPPZ in 4.000 lir za sklad «Dela». Namesto cvetja na grob Ivana Zobca darujejo Bogomil Zobec 5 tisoč lir, Izidor Zobec 3.000 lir, Ivan Zobec 3.000 lir, Lado Slavec 3.000 lir, pogrebni pevci 10.000 lir, Laura in Klavdijo Kofol 3.000 lir za PD Prešeren. Za nakup novih oblek pevskemu lllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.llllllllllllllllllllllllllllllll^llmIlllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllIllllllllllllltlllllllll||||| Visok jubilej na Proseku: devetdeset let Marije Cijak Pred tremi tedni, 15. septembra, je v krogu svojih dragih na Proseku Marija Cijak slavila 90-letnico rojstva. Če o tem visokem jubileju nismo bili obveščeni prej, je le zaradi tihega značaja, ki odlikuje Ma- rijo že od rojstva. Po rodu je sicer Marija Konto-velka, saj se je rodila na Kontove-lu v preprosti kmečki družini 15. septembra 1885 in se na Prosek skupno s hčerko, s katero živi, preselila le pred 12 leti. Na življenjski poti je Marija preživela mnogo veselih dni, a je prestala tudi grenke in boleče trenutke, ki so ji ranili njeno plemenito srce. Kot pridna in delovna ženica se je že v mladih letih spoznala z domačinom Alojzom Cijakom, s katerim se je nato poročila in mu v zakonu povila tri sinove in dve hčerki. Marija je vestno skrbela za vzgojo svojih otrok in v prostem času pomagala možu na kmetiji. Če ji 1. svetovna vojna ni prizanesla gorja in lakote, je 2. svetovna vojna bila za Marijo še bolj boleča. V NOB je namreč zgubila dva mlada sinova in sicer 20-letnega Alberta, ki je padel v Utovljah nd Krasu in nato so ga pokopali nà kontovelskem pokopališču in 24-letnega Justa, ki je padel v Kninu v Dalmaciji, kjer je tudi pokopan. Poleg tega so jo leta 1943, kot mnoge domačine, priprli nekaj časa v Trstu in nato leta 1944, odpeljali obe hčerki v koncentracijsko taborišče v Auschwitz. Marija je tako ostala sama doma in je morala skrbeti za dve mali vnukinji. Koliko gorja, grozot in žalosti je tedaj preživela Marija, da se ji še sedaj zrosi oko, ko se spominja na tiste težke in mračne dni. Ko smo jo prejšnje dni obiskali doma na Proseku, nas je vljudno sprejela in s prijaznim nasmehom nam pripovedovala o sebi in svojih dragih. Kljub visokemu jubileju 'je Marija precej krepka, čeprav pravi, da nekoliko boleha. Dom pa nerada več zapušča, ker meni, da se doma počuti najbolje. Kljub temu pa jo zanima kaj se godi v vasi in sploh po svetu. Zato z veseljem vsak dan lista po Primorskem dnevniku po svežih novicah. Radio nerada posluša, ker ji moderna glasba ne ugaja, pri srcu pa so ji slovenske narodne pesmi, katere bi poslušala od jutra do večera. Za televizijo sploh se ne zmeni. Zelo jo skrbi trenutno stanje, «ker se povsod nekaj meša», nam je dejala. Ker je že prestala dve hudi vojni, ne bi hotela dočakati še tretje. To ji seveda želimo tudi mi z iskrenim voščilom, da bi še mnogo let brala Primorski dnevnik, katerega je zvesta čitateljica že mnogo mnogo let. *<■1111111111111111111111,111111,11,11111111111111111,111111,iiiiiiiiiiii,iiiij|,iiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||„|„||||||||1„,,l|l,m,,|l(IIIIIIIIIIlmlllllIllllllmilll|MIIIIMIIIIIIIIIIIIIllllltllllllltlJllllIIII)llllllllIlllllllllllll|Illlltllll||||||||||||IIMIIIIIIII VPISOVANJE DO 10. OKTOBRA Na Opčinah baletni tečaj prosvetnega društva Tabor Pro^tao društvo Tabor prireja «tol letos baletni tečaj. To je že še-riii 1° zaP°redoma. Učenje bo vo-; p T01 d° sedaj, učiteljica Anamarijah - Novali. Starši razumejo po-vn te pobude. Mnogo se go- m piše kako koristna je otroku ‘s!la vzgoja. Vsako leto je lepo in uIa .g°jenk, ki pridno obiskuje- ln Najmlajšim je začetek mase v kratkem prebijejo prve težave. Ni lahko malim 1° trd,' a cez mlrloVlu- “'"'«ve. INI leumu inčunu s ^ Slavico, rokice in nogice ukrivi161710 Slasbo. Včasih je potreb-lit^f.^trpcajivega učenja učite-eano tU , mamina spodbuda. Prema- neLi^0diUŠnost’ z dobro volj°. p° iati 1 tedl?lb. se jim že začenja zbu-nie a eSu 'le 'n nat° pravo navduše-je do baletnega učenja. bi i?*0 JePth, veselih trenutkov pre-J učenke v družbi sovrstnic. Pred vajo se igrajo, skačejo, se sproščeno lovijo, ko pa nastopi čas vež-be, so ob drogu zbrane, resne, poslušne, da ima učiteljica veselje, u-žitek z dosežkom dobrih uspehov. K baletnim vajam prihajajo tudi u-čenke «kotalkarice». Vaditelj kotal-karske umetnosti ima veselje z njimi, ker zna povedati, kako jim balet sprošča gibe, da so jim kretnje mehkejše. Lepa priložnost, da se naši otroci izpopolnjujejo fizično, kar vpliva seveda tudi na njihov umski in duševni razvoj. Vpisovanje v tečaj bo še do 10. oktobra od 14. do 16. ure pri Luciji Hrovatin, Ul. Ginepri 5, tel. 211-161. Dne 14. oktobra ob 16. uri bo prvi skupni sestanek baletk, staršev in učiteljice v Prosvetnem domu na Opčinah, na katerem bodo določili dneve in ure pouka. L. H. Smrtna kosa v Trebčah: umrl je Dalo Kralj V zadnjem času je smrtna kosa z v^čjo pogostostjo posegla med tre-benske vrste. Ravno na prvi dan oktobra je iznenada pretresla in razžalostila vest, da jih je nenadoma zapustil Natale Kralj, ali Dalo, kot so ga v vasi vsi raje imenovali. Kljub svojim 72 letom, je bil Dalo še čvrst in žilav in je rad poprijel za vsako, tudi težje, delo. Poleti, """'"""nnHK'HNiitiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniifnmmiminimMmitimmmiitmHiiniinmnmuiiiiuiiiHiiiiiiiiiuiMimiUiiiummmummmtiHiimi Danes pri Sancinovih v Bol juncu: oče Jože stavi 85 let življenja Zato" ho V SV°je 85, let0 živ' «na Gortn- b r,na HJegovem domu gotovo tono Bo jU?CU 1anes prav do nh ?P° ln PnJetno, ker se bo-ujega ,, .epem slavju strnili okoli svojimi a nj.egov' sinovi ir> hčere s cu zaL£d,rUzmatTU' da bi slavljen- ZadovoljstvaSe d0lg° l6t zdravia in Dana*nji slavljenec se je rodil v Boljuncu, prav na današnji dan, pred 85 leti to je 1881. leta, kot prvi sin številne družine Antonije in Andreja Sancina. Ljudsko šolo je obiskoval in dokončal še v stari stavbi v župnišču, nato pa se je moral oprijeti dela in pomagati o-četu na kmetiji. Še danes se Jože z veseljem spominja lepih starih časov in običajev. «Lepo je bilo», tako nam je povedal, «posebno na .Gorici’, ko so fantje vsak večer prepevali našo lepo pesem.» Ko je bil star 16 let', je kot ostali mladeniči, tudi on plačal «likof», da je vstopil v fantovsko ter je tako lahko ostal na «Gorici» po deveti uri zvečer. Dolga leta je pomagal in sodeloval pri postavljanju «maja». Že od mladih let je deloval na prosvetnem področju. Bil je zvest član, katerega je še danes, tako prosvetnega, kot podpornega društva. Dolgo let je bil odbornik in tajnik posojilnice in hranilnice ter vaški poljski čuvaj. Leta 1914 je moral v vojsko, kjer je ostal do konca vojne. Pred petinpetdesetimi leti se je oženil z Ano Andreasič iz Kastelca, ki mu je v zakonu povila sedem otrok. Po kon- čani 1. svetovni vojni se je Jože zaposlil kot delavec pri raznih tvrdkah, nazadnje pa se je zaposlil pri Tržaškem arzenalu, kjer je ostal do upokojitve. Čeprav je ves dan delal, je zvečer le našel čas, da pomaga in sodeluje pri raznih domačih ustanovah. Za časa NOV je tako Jože kot vsa njegova družina sodelovala po svojih močeh. Hčerke so bile aktivistke, sina Maria so Nemci ujeli in ga z ostalimi vaščani odpeljali v Nemčijo, sin Zoran pa je kot partizan daroval svoje mlado življenje v daljni Bosni. Tudi po vojni so Sancinovi delali za našo stvar. Milan in Drago sta se udeležila tudi gradnje mladinske proge Šamac - Sarajevo. Jože Sancin je. kljub 85 letom, še zdrav in čil. Udeležuje se vsake vaške prireditve. Je dober poznavalec vaške zgodovine in običajev in rade volje posreduje to svoje znanje vsakemu, ki se zateče k njemu. Čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo srečnih in zdravih let. 16. avgusta, je sicer odšel v bolnišnico, a predvsem zato, da bi mu naredili potrebne izvide. V teh dneh bi se bil moral vrniti domov, saj mu zdravniki niso ugotovili nič posebnega. Žal pa je kruta usoda preprečila njegov povratek, ki so ga žena Sabina, hčerka Nerina, sin Alfred in drugi svojci s takšno nestrpnostjo pričakovali. Nenadoma je nastopila embolija in Dalo je za vselej zatisnil oči. Malo je takih ljudi, ki bi bili med krajevnim prebivalstvom tako priljubljeni, kot je bil Dalo v Trebčah in sosednjih vaseh. Cenili so ga kot izvrstnega zidarja, znal pa si je pridobiti ugled in priljubljenost tudi zaradi svojega odprtega in prijaznega značaja in zaradi svoje trdne narodnostne in družbene zavesti. Tudi njega so prekalile v trdnega moža neizprosne življenjske razmere, v katere je bil dolga desetletja vprežen naš primorski človek. Rodil se je 19.12.1903 v tre-benski kmečki družini, ki je štela še dva brata in dve sestri. Mati ga je rano zapustila in doraščal je pod krutimi vtisi prve svetovne vihre in se nato družbeno osveščal v letih fašističnega zatiranja in nasilja. V tem obdobju se je izpolnil v zidarski stroki ter si ustvaril družino, toda že leta 1940 ga je od družine in dela odtegnila druga vojna. Kot italijanski vojak je doživljal vojne grozote v Afriki, nato pa se je že leta 1943 priključil prekomorskim brigadam ter se kot partizan boril v Jugoslaviji. Po vojni je zvesto spremljal vse dogajanje v vasi ter bil aktivno vključen v življenje vaške skupnosti. V petek ga je velika množica pospremila k zadnjemu počitku. Prizadetim svojcem izrekamo globoko sožalje, Dalu pa kličemo, da bi mu bila rahla domača gruda. zboru PD Prešeren iz Boljunca darujejo: Ana in Josip Bolčič (Bo-Ijunec 382) 10.000 lir. Meri in Bruno Žerjal (Boljunec 297> 5.000 lir, Marija Batič - Rokotova (Ljubljana) 2 tisoč lir in Neva Kozina (Boljunec 156) 5.000 lir. V počastitev spomina Marije Černigoj vd. Daneu darujeta Kati in Andrej Prasselli 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Konto vel. Lodovico Strani daruje 5.000 lir za gradnio kotalkališča ŠD Polet. Za ŠD Primorec iz Trebč darujejo: Marija Kralj 10.000 lir v spomin moža Livija, Marino Kralj in žena 5.000 lir v spomin pok. Livija, Bogdan Kralj 3.000 lir v spomin Dalota Kralja, Evgen in Zora Čuk 10.000 lir namesto cvetja na grob pok. Dalota Kralja, Egidio Canziani 5.000 lir namesto cvetja na grob pok. Dalota. V spomin Milka Regenta in Marije Daneu darujeta Zofka in Franc Kapun 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Konto vel. V spomin mame Marije Daneu darujejo sinovi in hčere z družinami 35.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 25.000 lir za godbeno društvo Prosek, 10.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek, 10.000 lir za ŠD Primorje, 10.000 lir za ŠD Kontovel in 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin pok. tete Marije Daneu daruje Zorka (Opčine) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Emila Regenta daruje družina Dino Daneu 10.000 lir za veterane ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Emila Regenta darujeta Guerina in Milko 3.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.. V spomin blagega pokojnika Emila Regenta darujeta družini Mario Rustja in dr. Drago Štoka 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina nepozabnega svaka Dalota Kralja darujeta svakinja Marčela in nečakinja Orlanda z družino 15.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah, 10.000 lir za ŠD Primorec, 10.000 lir za pevski zbor Primorec, 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 10.000 lir za novi center za distrofične bolnike na Ončinah. Namesto cvetja na grob Dalota Kralja daruje družina Izidor Berdon (Ricmanje) 2.500 lir za ŠD Primorec in 2.500 lir za pevski zbor Primorec. Namesto cvetja na grob Božidarja Kralja darujejo Renata in Mario 5 tisoč lir, Justina Možina vd. Kralj 5.000 lir, družini Carlini in Crispi-ni 10.000 lir ter Aldo in Gabriela Carli 10.000 lir za poimenovanje o-snovne šoto v Trebčah. V isti namen daruje Atilij Kralj 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Trebčah, 5.000 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za PD Primorec. Namesto cvetja na grob brata Božidarja Kralja darujeta Mice in Ana 10.000 lir za ŠD Primorec, 10 tisoč lir za pevski zbor Primorec, 10.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj v Trebčah in 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Trebčah. Egidij Sosič daruje 45.000 lir za ŠD Polet. V spomin sestre Lojzke daruje brat Avgust Pahor z družino 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za PD Tabor. Namesto cvetja na grob Dalota Kralja draujejo družine iz Trebč: Sivitz (štev. 23) 5.000 lir, Viktor Ferluga (štev. 71) 5.000 lir in Marčeto Žerjal (štev. 226) 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. Namesto cvetja na grobove Ga- brijela, Livija in Dalota Kralja darujeta družini Busletta in Malalan (gostilna Možina) 10.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za poimenovanje šoto v Trebčah. Namesto cvetja na grob Natalu Kralju darujeta Aldo in Darina Ja-blanšček 5.000 lir za ŠD Primorec. V počastitev spomina Marije Daneu darujejo Lotka Antoni, Drago in Etka 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V isti namen daruje Vlasta 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Emila Regenta darujeta Marica in Andrej Rupel 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 8. obletnici smrti nepozabnega Franja darujejo žena Tončka in hčerki Mileva in Maja 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujeta Mario Grilanc in žena Dora 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin Marije Caharija darujejo Janko in Rože ta Guštin 10.000 lir, Marija Guštin 10.000 lir, Josip in Jožica Guštin 10.000 lir, Simone-ta, Janko in Ivanka 5.000 lir, Simo-neta Zvonko in Tamara 5.000 lir ter Marino in Anica Kralj 5.000 lir za ŠK Kras. V spomin Dalota Kralja darujejo žena, hčerka, sin in svak Viljem 20.000 lir za PD Primorec, 20.000 lir za ŠD Primorec, 20.000 lir za sklad bivših borcev NOB iz Trebč, 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Trebčah Pinko Tomažič, 20 tisoč lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah, 20.000 lir za cerkev, 20.000 lir za pogrebno društvo v Trebčah, 20.000 lir za odbor upravičenih posestnikov v Trebčah, 20 tisoč lir za novi center za distrofične bolnike na Opčinah in 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Dalota Kralja daruje družina Pahor (Treb- če 111) 3.000 lir za ŠD Primorec in 3.000 lir za PD Primorec. V isti namen daruje družina Križ-mančič (Bazovica 39) 2.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Dalota Kralja doruje Alojzija Kralj (Trebče 34) 5.000 lir za pevski zbor in 5.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Emila Regenta darujeta Josip in Gabriela Ferfolja 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujeta Josip in Gabriela Ferfolja 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin Marije Daneu darujeta Vanda in Lojzka 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin pok. Marije Daneu daruje Dragica Husu 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin pok. Milka Regenta darujeta Vojko in Anica Bukavec 5 tisoč lir za ŠD Primorje. V spomin Dalota Kralja darujeta Solza in Mario Kralj 3.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CR EMC AFFÉ Vam daje vedno vse najboljše ^j^ie/ncaflÀ PRIMO ROVIS Največja izDIre surove In pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 • 750.575 PRAŽARNA : UL PIGAFETTA 6/1 • Tel. 820.747 • Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 ■ sprejema hranilne vloge in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Urnik: 8.30 - 12.30 16.00 — 17.00 Ob sobotah zaprto ROČNE URE DRAGULJI ZLAT NAKIT SREBRNINA HIŠNE IN OKRASNE URE SWISS cm MADE DARWIL TRST, Trg sv. Antona Novega !.. II., III. nadstropje vas opozarja na vrsto izrednih popustov, ki gredo do p» / Popusti veljajo izjemoma tudi za nakup serije UZ-| 76 Darwil Quartz Computer Digital, ki s svojimi 16 modeli predstavlja VIŠEK NAJSODOBNEJŠE ELEKTRONIKE Na novo odprt velik salon pohištva SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo ter stilno pohištvo Izbrani artikli DOBRE CENE SERVIS IN GARANCIJA OD KVALIHCIRANEGA OSEBJA Odkup rabljenega pohištva p( godnih cenah DANES od 17. do 21. ure NOTRANJA IZLOŽBA S PROSTIM VSTOPOM ZA OBČINSTVO UL. CARDUCCI 10-12 Vsi obiskovalci, vštevši otroke, bodo dobili v dar oštevilčen listek, ki jim bo dal pravico sodelovati pri izžrebanju 42 nagrad in sicer: | 6 bonov za nakup blaga po 30.000 lir 6 bonov za nakup blaga po 20.000 lir 30 bonov za nakup blaga po 10.000 lir Otroci v spremstvu dobijo velik balon GODINA COflFEZIOmX# crcluuc GORIŠKI DNEVNIK IZJAVA ZUPANA DE SIMONEJA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Sporazum omogoča Gorici uresničitev teženj po sodelovanju s Slovenijo 5T Široka podpora realistični politiki, kije zajeta v sporazumu ■ Nekateri svetovalci poudarili pričakovanja naše narodnostne skupnosti■ Obsodba nasilja v Španiji-Prosta cona Ogromna večina svetovalcev v go-riškem občinskem svetu je na seji v petek zvečer podprla sporazum vlade in parlamenta z Jugoslavijo glede nadaljnjih odnosov, kar je v svojem uvodnem govoru pojasnil tu: di župan De Simone. Najprej je obsodil frankistično nasilje v Španiji, potem pa je glede sporazuma dejal, da priznava sedanje stanje. Odgovarjajoč na polemike fašistov je De Simone dejal, da sporazum ni znak odstopanja, ampak stvarnosti, je znak moči pred razmerami, za katere sta značilna bolečina in žrtvovanje. Toda prav na bolečini in žrtvovanju je mogoče doseči sporazum o skupnih ciljih miru, stabilnosti in razumevanja, da se izboljšajo gospodarstvo in življenjski pogoji prebivalstva. Župan je nadalje dejal, da bo Gorica s sporazumom u-resničila svoje težnje, ki jih je izoblikovala v dosedanjem sodelovanju s predstavniki slovenskega ljudstva, ter pričakuje od dokončne meje dograditev infrastruktur, v prvi vrsti mejnega središča, pri katerem ne bi bilo mogoče napredovati prav zaradi nestalnosti meje. Župan je nato omenil industrijsko sodelovanje ter ureditev vprašanja dobave vode za namakalne potrebe. V sklepnem delu svojega govora je navedel zagotovilo predsednika Mora, da bodo v kratkem predložili vladni zakonski predlog za ureditev vprašanja proste cone. V razpravo je najprej posegel mi-sovec Pascoli, ki je omalovaževal koristi za Italijo v sporazumu ter zagovarjal stališče, da bi morali s podpisom sporazuma počakati na ugodnejše čase. Socialni demokrat Bianconi je o-pozoril na stališče tajnika Ferrija o potrebi ureditve meje. Čisto po nepotrebnem je Bianconi izjavljal, da je bila ta odločitev nujna zaradi poraza v vojni. Kakor je realnost lahko boleča, je rekel Bianconi, je sklenitev sporazuma edina izbira. Zavrnil je patriotizem tistih, ki so pošiljali Italijane umirat v Rusijo ter oporekal pravico onih, ki so semkaj prišli iz Kalabrije, da bi govorih o naših vprašanjih. Pri tem je svetovalec mislil na fašiste in tudi na tistega fašističnega provokatorja med občinstvom, ki je skušal motiti reden potek seje. Socialist Mario Del Ben je pozdravil sporazum, ker prispeva k nadaljnjemu razvijanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter odpravlja nevarna žarišča napetosti ob meji, S tem v zvezi je omenil, realistično in pogumno pohtiko kanc- lerja Brandta, ki je vehko pred Italijo rešil prav gotovo težavnejši problem od našega. Socialist Del Ben je ob koncu izrazil željo, da bo sklenitev sporazuma tako v pravnem kot tudi v dejanskem pogledu zagotovila slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in italijanski v Jugoslaviji najbolj široka jamstva. Komunist Battello je dejal, da u-pošteva sporazum najbolj pristen nacionalni interes in da se z njim končuje ena ter začenja druga faza. Sedaj se odpirajo nove možnosti za reševanje vprašanj naše dežele in Gorice, vendar ne smemo prepričevati ljudi, da bodo rezultati tega sporazuma avtomatično dani, ampak je bolj kot kdaj poprej potrebna pobuda tako v zvezi z vlogo «mostu», kakor tudi s prosto cono. Tudi demokristjanski svetovalec Tuzzi je prikazoval sporazum kot kazen (izgubili smo vojno, ki je nismo hoteli, in sedaj plačujemo), potem pa je poudaril, da je bil sporazum podpisan v želji, da se razvije sodelovanje, da se doseže konsolidacija Trsta ter da se zagotovi mir in podajo jamstva za manjšine. Tudi drugi fašistični svetovalec, Coana, je govoril o mejnem vprašanju. Ko je pred tem zagovarjal nasilje frankističnega režima v Španiji, so zapustili sejno dvorano domala vsi svetovalci. Tedaj je župan uslišal Coanov predlog, naj zaradi nelegalnega števila sejo prekine, zaradi česar mu je ob nadaljevanju seje svetovalec Battello o-čital, da seje ne bi smel prekiniti, ker ni bilo glasovanja, za katerega je potrebno legalno število. Tako je Coana lahko v svojem 20-minutnem govoru opisal celotno vprašanje tako imenovane cone B Liberalec inž. Sergio Fornasir je govoril v svojem imenu ter dejal, da zaradi čustvenih razlogov ne more podpirati sporazuma. Svetovalec Slovenske skupnosti Damijan Paulin je podprl sporazum vendar je obžaloval, da ni v županovem govoru niti besede o tistem delu sporazuma, ki se nanaša na manjšino. Govor je sklenil z željo, da bi v ugodnejšem vzdušju celovito uredili položaj naše narodnostne skupnosti. Pred tem je bila dolga in ostra razprava o dogodkih v Španiji, med katero se je ustvarila široka demokratična enotnost. S teth v zvezi je socialist Waltritsch poudaril, da je prišlo do ostre obsodbe španskega fašizma že med odkritjem spomeni- ka padlim slovenskim in italijanskim partizanom v Podgori, kjer so bili prisotni župan, vojaške oblasti in vojaški oddelek, ter je predlagal sprejem resolucije, v kateri se izraža solidarnost s španskim ljudstvom ter se poziva vlado, naj prekine stike s Francom. Komunistka Pirella je podprla resolucijo ter pozvala k akciji proti fašizmu, ki je osamljen ter skuša z nasiljem pridobiti izgubljene položaje. Svetovalka je izrazila prepričanje, da se bo v goriškem občinskem svetu ustvarila takšna enotna solidarnost s španskimi protifa-šisti kot prejšnji teden v pokrajinskem. Novogoričani so si ogledali tudi novi Kulturni dom, kjer so jim domačini izrekli dobrodošlico mu umi im .................................umu m mini Mimi .......m ulili umni OGLEDAL! SO M CRADBIŠa KULTURNEGA DOMA Rcsollldj« goriškega . . • • • \T r> • Mladinskega krožka Mladinska delegacija iz Nove uonce itsrL rssf ** zvečer, je odbor soglasno sprejel lai •v« 1 vi*! resolucije: o dokončni ureditvi na obisku pri standreskih sovrstnikih f . i • f • fašistom. Novogoriški gimnazijci izročili Standrežcem vsoto denarja - Izrazi Glede dokončne ureditve meje med zadovoljstva zaradi dokončne ureditve meje med Italijo in Jugoslavijo Miadmsw krožek’tgot"vija,^a’bo to prispevalo k večjemu sodelovanju med obema državama. Mladinski krožek se pridružuje številnim protestom, ki so jih izrekle naše organizacije glede ukinitve razreda trgovske šole. MKG namreč ugotavlja, da pomeni odločitev šolskega ministrstva grobo kršitev načel, da ima pripadnik manjšine pravico izobraževati se v svojem materinem jeziku. Poleg tega pomeni ukinitev 4. m 5. razreda trgovske šole hud udarec slovenskemu šolstvu V zamejstvu. španski fašistični režim je z u-strelitvijo petih revolucionarjev pokazal svojo nemoč in strah pred propadom. Mladinski krožek Gorica se pridružuje pozivom vsega protifašističnega in demokratičnega sveta, naj se dokončno izkorenini sleherno sled fašistične diktature. Mladinski odsek prosvetnega društva «Oton Župančič» in športnega društva «Juventina» iz Štandre-ža sta v četrtek sprejela delegacijo novogoriških gimnazijcev z njihovim predsednikom Stašem Urbančičem, članoma občinske konference Zveze mladine Nova Gorica Vido Miruž (predsednica) in Vasjom Le-skovom ter predstavnikom skupščine občine Nova Gorica Viktorjem Leskovcem. Namen tega obiska je bil predvsem ta, da bi novogoriški dijaki izročili članom mladinskih organizacij v štandrežu vspto denarja, ki naj bi služila za ureditev mladinskega kluba v novem Kulturnem domu. Ob prihodu v štandrež je goste sprejela skupina štandreške mladine, katero je vodil predsednik mladinskega odseka Diego Marvin, ki je gostom najprej pokazal gradbišče doma na Pilošču. Novogoričane je ob tej priložnosti pozdravil predsednik prosvetnega društva «Oton Župančič» Stano Paulin, ki je izrazil željo, da bi prišlo odslej do večjih stikov. Domačinom se je zahvalil gimnazijec Staš Urbančič, NAČELNIKI SKUPIN SO SE SESTALI NA ŽUPANSTVU Obnova zakona o goriški prosti coni nujna podlaga za razvoj gospodarstva Predsednik vlade Moro bo predložil vladni zakonski osnutek - Svoje osnutke imajo PLI, PSDI, KD, KPI in PSI - Nujen je enotni nastop vseh političnih sil ki je Diegu Marvinu izročil pismo, v katerem so novogoriški dijaki zapisali naslednje besede: «Čeprav vas je meja ločila od nas, so med nami ostale spletene trdne vezi. Mi spremljamo vse oblike vašega družbenega življenja, zato smo se tudi takoj odzvali pobudam za finančno pomoč pri izeradnji vašega Kulturnega doma. Denar, ki smo ga zbrali, namenjamo ureditvi mladinskega kluba. V upanju, da vam bo u-spelo, vas prisrčno pozdravljamo. Novogoriški gimnazijci.» Gostje in domačini so se nato zbrali v prostorih vaškega društva, kjer je Novogoričanom izrazil dobrodošlico Diego Marvin. Ugotovil je, da je to prvo srečanje med Novogoričani in štandreško mladino, kar pomeni, da bo treba odslej iskati novih, trdnejših vezi med mladinci s te in one strani meje. Obisk Novogoričanov, je nadaljeval Marvin, nam potrjuje, da je matična domovina pozorna na dogajanja njene manjšine. Marvin je Ob zaključku izročil predstavniku gostov diplomo, kot priznanje za njihovo zanimanje za družbena dogajanja v zamejstvu. Sledila je razprava, v kateri so mladinci izrazili zadovoljstvo zaradi dokončne ureditve meje med Italijo in Jugoslavijo, kar bo vsekakor o-krepilo dosedanje dobrososedske odnose med obema državama. Mladinci so na podlagi lastnih izkušenj razpravljali še o sedanji mladinski stvarnosti ter o vprašanjih, ki se pojavljajo v zamejskem in jugoslovanskem šolstvu. Vprašanje zakona o prosti coni postaja v teh dneh zelo aktualno. 31. decembra zapade namreč lani, v zadnjih decembrskih dneh za silo in za dobo enega leta, podaljšan prejšnji zakon, ki je sicer zamašil vrzel, ni pa izpolnil upanj goriškega prebivalstva in izvoljenih predstavnikov, ki so spomladi 1974 v občinskem svetu izglasovali skoro soglasno resolucijo, ki je zahtevala nov zakon. Kaj je zahtevala ta resolucija? Upoštevajoč dejstvo, da je bil zakon o prosti coni zastarel in da je dajal prevelike zaslužke nekaterim veletrgovcem in uvoznikom, so občinski svetovalci (razen liberalcev in posameznih demokristjanov in socialdemokratov) bili mnenja, da je treba z novim zakonom osnovati nov upravljalni organ, v katerem bi imele odločilno besedo goriška in sovodenjska občina ter pokrajinska uprava, trgovinska zbornica pa bi imela samo tehnično funkcijo. Povečati bi bilo tudi treba kontingente industriji, tako da bi zavarovali že obstoječo in tudi povečali zaposlitev, zmanjšali naj bi se kontingenti trgovini, ki prinašajo na e-ni strani bajne zaslužke posameznikom, potrošniki pa imajo od tega samo minimalne prihranke. Na sestanku lani septembra so se zastopniki vseh strank domenili, da bodo vodili skupno akcijo v parlamentu in pri vladi za dosego takega zakona. Prišlo je do vladne krize, stvari so obtičale, v prvih decem- ŠD «SOVODNJE» vabi člane in vaščane na OBČNI ZBOR ki bo v petek, 10. oktobra, ob 20.30 v sovodenjskem kulturnem domu. DNEVNI RED: — izvolitev predsednika občnega zbora in volilne komisije — predsedniško, tajniško in bla gajniško poročilo — pozdravi in diskusija — razrešnica staremu odboru — volitev novega odbora — razno brskih dneh je sen. Martina predlagal, da se zakon obnovi za leto dni tak kot je, brez sprememb. Tako se je tudi zgodilo. Že januarja so komunisti in socialisti zahtevali naj občinska uprava vodi skupno akcijo z vsemi političnimi skupinami, da se doseže to, kar je v korist vseh Goričanov in Sovodenj-cev, in da je treba pričeti z akcijo takoj, ne da bi čakali zadnje mesece leta. Občinska uprava je sicer nekajkrat nastopila na pristojnih ministrstvih, najprej na finančnem, nato pa v onem za trgovino in industrijo, naletela pa je na običajne težave in počasnosti birokratskega značaja, brez dvoma pa je naletela tudi na težave političnega značaja. Pred dnevi je nenadoma prišla iz Rima vest, da se finančno ministrstvo protivi obnovitvi zakona. Baje so v finančnem ministrstvu ne le proti čisto novemu zakonu, marveč tudi proti navadni obnovitvi prvotnega zakona. Zato se je občinski odbor nemudoma sestal v torek zvečer, župan je nato sklical v četrtek zastopnike sindikatov in gospodarskih združenj, včeraj pa je bil na županstvu sestanek načelnikov skupin v občinskem svetu. Njim so se pridružili tudi drugi politični predstavniki, sen. Martina in posl. Me-nichino. Te dni pa je prišlo do novih dogodkov. Demokristjanski poslanec Marocco je predstavil v poslanski zbornici svoj zakonski osnutek, ki sledi liberalnemu in socialdemokratskemu. V petek so se pri predsedniku vlade Moru zglasili sen. Martina, posl. Marocco in tajnik KD Longo. Prikazali so mu položaj v Gorici in Moro je zagotovil, tako vsaj trdijo goriški demokristjani, da prevzame nase breme predložitve zakonskega osnutka in da bo obšel negativno mnenje finančnega ministra Visentinija (PRI) ter, da bo v imenu vlade predložil osnutek, ki predvideva nekatere novosti. Svoje zakonske osnutke bodo prihodnji teden predložili tudi komunisti in socialisti. Posl. Menichinò je na včerajšnjem sestanku svoj osnutek podrobno utemeljil in dejal, da je nastal upoštevajoč resolucijo goriškega občinskega sveta. Na sestanku so zastopniki leve o-pozicije, socialisti in komunisti, kritizirali enostransko nastopanje demokristjanov, ki so podrli lani pred to, zelo jasno pa so povedali, da bodo vsestransko podprli nov zakon, ne bodo pa nikakor sprejeli navadne obnovitve starega zakona, ker nočejo ohraniti precejšnjih privilegijev. Parlamentarci bodo v prihodnjem tednu navezali v Rimu stike. Če ne bodo pri vladi nič dosegli, bodo zastopniki strank v Gorici spet imeli sestanek. S strani nekaterih so bile predlagane široke protestne akcije. Včerajšnji sestanek je vodil župan De Simone. Poleg parlamentarcev so se ga udeležili načelniki skupin Tuzzi (KD), Chiarion (KPI), Waltritsch (PSI), Paulin (SS), Bianconi (PSDI) ir. Luciani (PRI) ter odbornika Zucalli in Cefarin. Obvestilo za dijakinje slovenskega učiteljišča Ravnateljstvo slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da se pouk na tečaju za vrtna rice ne bo začel jutri, v ponedeljek, 6. oktobra. Točen datum začetka pouka bo javljen pravočasno. Neznanca oropala zlatarno v Tržiču Včeraj popoldne, okoli 14.30, sta neznanca izvršila rop v zlatarni Černigoj v Ulici Duca D’Aosta v Tržiču ter iz izložbe ukradla zlatnino in druge dragocene predmete za več milijonov lir vrednosti. Neznanca (kot so povedali očividci, gre za mlada človeka, od katerih je bil eden nižje postave) sta pred zlatarno prišla z mini minor jem z goriško registracijo GO 69073 (kaže, da sta ukradla avtomobil ter da sta se poslužila druge, ukradene registrske tablice). Medtem ko je eden čakal v avtomobilu, je drugi z zakritim obrazom razbil steklo izložbe ter nametal vse zlate in druge predmete v vrečo ter zbežal. Pri tem pa je med potjo izgubil več zlatnine. Ljudje, ki so bili priča ropu, so takoj obvestili karabinjerje in policijo, ki so izvršili cestne zapore, a doslej brez vsakega uspeha. Tatova Srečanje planincev treh dežel v Vidmu Prejšnjo nedeljo je bilo v Vidmu 11. srečanje planincev treh obmejnih dežel, Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške, ki ga je tokrat pripravila Società alpina friulana - Sezione di Udine. Predstavniki osrednjih planinskih zvez in posameznih planinskih društev so se sestali že v soboto zvečer v dvorani pokrajinske palače Belgrado, kjer jih je nagovoril predsednik videmskega društva odv. Antonio Pascat-ti. Njegov govor, v katerem je bilo precej laskavih besed do sodelovanja med planinci treh sosednih dežel so prevedli tudi v slovenščino in nemščino. Za njim sta pozdrave svo- jih zvez prinesla predsednik belja-ške sekcije avstrijskega Alpenverei-na dr. Hermann Wiegele in predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Po uvodnih govorih so udeleženci srečanja poslušali ubrano furlansko petje domačega planinskega društvenega zbora, nato jih je sprejel predsednik videmske pokrajine odv. Tu-rello. Srečanja so se udeležili tudi zastopniki slovenskih zamejskih društev, in sicer Jožica Smetova za goriško SPD, Ugo Margon za SPD Trst in Jožko Kukovac za Beneško planinsko društvo iz Čedada. V nedeljo so udeleženci srečanja odšli na Nevejsko sedlo in do koče Gilberti, nekateri pa so se povzpeli tudi na Kanin. Taka vsakoletna srečanja, ki se vršijo izmenično v že omenjenih treh deželah, so koristna tudi za predstavnike zamejskih društev, saj se na njih spoznavajo tudi s planinci iz raznih krajev. Škoda le, da niso bili povabljeni slovenski planinci iz Celovca. J. S. SMO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU, razpisuje ABONMA ZA GORICO za jubilejno sezono 1975 - 1976 REPERTOAR V ABONMAJU Anton Leskovec: Maksim Gorki: Josip Tavčar: Frank Wedekind: Georges Feydeau: Andrej Hieng: • V petek zvečer so v Gorici o razvoju kmetijskih področij Spodnje Furlanije in pordenonske pokrajine razpravljali v dveh dčtovhih komisijah ustanove za razvoj kmetijstva. Sestanka so se udeležili tudi številni župani prizadetih področij, ki so dali koristne nasvete. DVA BREGOVA Drama (iz življenja beračev) v treh dejanjih BARBARI Drama v štirih dejanjih - prvič v slovenščini IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih - krstna uprizoritev POMLADNO PREBUJENJE Drama v treh dejanjih - prvič v slovenščini CHAMPIGNOL ALI VOJAK PO SILI Voudeville v treh dejanjih - prvič v slovenščini IZGUBUENI SIN Melodrama v štirih slikah Slovenska novost Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega GLASBENA KOMEDIJA Gostovanje gledališča «Komedija» iz Zagreba IZVEN ABONMAJA Aldo Nicolaj: STARA GARDA Tragikomedija v dveh delih — prvič v slovenščini Franz Kroetz: PARJENJE Drama v slikah iz sodobnega življenja — prvič v slovenščini Mali oder Ivan Cankar: PODOBE IZ SANJ IN ŽIVLJENJA Dramski kolaž - prvič na gledališkem odru Pavel Golia: SRCE IGRAČK Mladinska predstava OSTALA GOSTOVANJA JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Beograd DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA -Ljubljana DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA — Maribor SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE - Celje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica MLADINSKO GLEDALIŠČE - Ljubljana LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Ljubljana PONOVITVE Benedetič • Košuta: RIŽARNA Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Hennequin ■ Duval: ANATOLOV DVOJNIK Stanko Majcen: APOKALIPSA Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skopaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495. ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežu prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV Prvi sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. •iiiiiiiiiimiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiii n iiiiiiiiiii milili IZDALO JO JE PROSVETNO DRUŠTVO «ANDREJ PAGLAVEC» V priložnostni brošuri je objavljena zanimiva in bogata zgodovina Podgore Brošura je izšla ob odkritju spomenika padlim v NOB Na nedeljski svečanosti odkritja spomenika padlim v NOB v Podgori so prireditelji prodali številnim udeležencem kar 700 izvodov brošure o upravnem, političnem in kulturnem življenju v Podgori. Brošuro so si nabavljali predvsem domačini, zanimala pa je seveda vse, ki so bili na svečanosti. Brošuro je izdalo slovensko prosvetno društvo «Andrej Paglavec» v Podgori in s tem svojim prvim zunanjim nastopom pokazalo voljo do dela ne le na ljudskoprosvetnem področju, marveč tudi na področju ohranitve :'i obujanja naše zgodovine. Kot je rečeno v brošuri, so jo na podlagi ustnega izročila in dokumen- ■fP"W 1 sta namreč takoj odpeljala v smeri lagano "in tudi sprejeto enotno fron- proti Benetkam. i Na naši sliki Je skulptura kiparja Negovana Nemca, ki krasi podgorski spomenik in ki je vzbudila občudovanje vseh, ki so si ga ogledali tarnih virov napisali in uredili Stanko Kuštrin, Silvan Terpin in Marko Waltritsch. Brskali so po arhivih in po starih časopisih, v Podgori pa so marsikaj zanimivega izvedeli od domačinov. Brez dvoma v brošuri marsikaj manjka, lahko bi bila zajetnejša in tudi popolnejša, za kar pa bi morali uredniki imeti na razpolago leto ali še več dni časa Poleg uvoda izpod peresa enega izmed pobudnikov akcije za gradnjo spomenika, podpredsednika Slovenske prosvetne zveze Saverija Rožiča sta še dva daljša članka. Prvi nam podaja kratek zgodovinski obris Podgore, drugi pa govori o letih trpljenja in borbe in daje posebni poudarek letom partizanske vstaje. Vsi članki so prevedeni tudi v italijanščino, kar je v podgorskem primeru prav, saj bodo predvsem sovaščani italijanske narodnosti iz objavljenih podatkov izvedeli kakšno je bilo razmerje posameznih narodnosti v Podgori v preteklosti. Brošuro krasijo tudi številne fotografije o raznih fazah akcije za gradnjo spomenika, o nekaterih slovenskih prosvetnih skupinah v Podgori, o starih podgorskih stavbah in o partizanskih e-notah. Iz podatkov, ki so vsebovani v prvem članku, lahko razberemo bogato kulturno in upravno-politično zgodovino Podgore, ki je bila vseskozi slovenska, povezana v samostojni občini's Pevmo, Oslavjem, Štmavrom in Podsabotinom, v kateri so zaradi prizadevnosti občinskih upraviteljev, predvsem župana Antona Klančiča, ki je županoval skoro petdeset let, imeli lepo urejena šolska poslopja, (ta stoje in služijo svojemu namenu še danes!), ceste, socialno službo in kulturno delovanje. Tu so delovala in med seboj tudi plemenito tekmovala narodno-napredna, katoliška, socialistična prosvetna društva. Kar se političnega življenja tiče, je tudi prikazan razvoj Podgorcev, ki so bili vedno v prvih vrstah borcev za narodno stvar in kasneje tudi prvi v borbah na sindikalnem področju in tudi med najbolj aktivnimi, za časa fašizma, med ilegalnimi komunističnimi borci. V brošuri je tudi opis zločina fašistov nad pevovodjo Lojzetom Bratužem. Zelo podrobno pa je prikazano delovanje v času narodnoosvobodilne borbe, v katero so se Podgorci aktivno vključili že v letu 1942. Prvi podgorski partizan, Albert Žgavec, je odšel v gozd januarja 1943, sledili so mu kmalu le drugi. 8. september je dal partizanakeuau gibanju mno Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Podgori se najlepše zahvaljuje vsemu domačemu prebivalstvu, prijateljem in tovarišem, ki so prišli na svečanost odkritja spomenika v nedeljo, 28. septembra 1975. Posebna zahvala gre izvoljenim političnim predstavnikom, zastopnikom vojske in državne oblasti, zastopnikom jugoslovanske vlade in družbeno - političnih organizacij, govornikom, domačemu župniku, vsem, ki so nastopali v kulturnem sporedu, da so pripomogli k popolnemu uspehu nedeljske svečanosti. Kino žičnost in tudi domači Italijani so se tedaj vključili v oborožene sile odporništva, nekateri v okviru garibaldinskih brigad, drugi pa so se s svojimi sovrstniki slovenske narodnosti vključili direktno v slovenske partizanske brigade. Večina udeležencev v NOB je bila seveda Slovencev. Kar 122 Podgorcev slovenske narodnosti je bilo v partizanih, poleg teh pa imamo še 42 sovaščanov italijanske narodnosti. Podobno razmerje je bilo tudi med terenci, med interniranci in končno tudi med padlimi, imena katerih so vklesana v polkrožnem zidu podgorskega spomenika. Mešana komisija za prehod Štandrež-Vrlojba Goriškemu županu De Simonu je včeraj pisal zunanji minister Rumor. Obvešča ga, da sta se jugoslovanska in italijanska vlada domenili, da bo mešana komisija prevzela skrb za ureditev vprašanj ob mednarodnem prehodu Štandrež - Vrtojba. Komisija bo z delom pričela v oktobru. Gorica VERDI 15.00—22.00 «Pippo, Pluto e Paperino alla riscossa». Barvna risanka. CORSO 15.15-22.00 «L’eroe della strada». C. Bronson in J. Cobum. Barvni film. MODERNISSIMO 14.00-22.00 «Tom-my». O. Reed in A. Margret. Barvni film. CENTRALE 15.00—21.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». S. Connery. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «Morire a desiderio». A. Tisier in C. Olsen. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Piedone a Hong Kong». Barvni film. PRINCIPE 15.00—22.00 «Tentazione e peccato». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Smrtonosna pista», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. «Fra diavolo», ameriški film ob 10.00. SVOBODA «V službi njenega veličanstva», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Dober posel v Italiji», ame. riški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m jutri ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ulica Rosselli, tel. 72-340. Prispevki Za partizanski spomenik v Podgo* ri so prispevali: Jožef Gorjan (Gorica) 50.000 lir, Graziane Delneri vd. Klavčič 15.000 lir, Gigi Vodnik 3.000 lir, Giovanni Losco 5.000 lir, N.N-1.000 lir, Christophe (Afrika) 4.500 lir, Spartaco Zorzenon 10.000 lir, Su* vano Bacicchi 10.000 lir, delavski svet O.M.G. 10.000 lir, Antonietta Dean 10.000 lir, SPD Gorica lO-^JO lir, Siroch Salomoni 5.000 lir, V"6" rija Benedetti 10.000 lir, Gino ttoj cianni 20.000 lir, Antonio Tripam m tisoč lir. EDILSANITARIA PLOŠČICE SANITARNI IZDELKI OPREME ZA KOPALNICE ZIDNE TAPETE GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66 PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH KULTURA KAJ JE POMENIL GORIŠKI PROSTOR V SLOVENSKEM IN EVROPSKEM SLIKARSTVU Slovenski slikarji na Goriškem v prvem 30-letju našega stoletja Prispevek prof. Milka Renerja k letošnjim «mittelevropskim» kulturnim srečanjem v Gorici V zgodovini slovenskega modernega slikarstva je brez dvoma najbolj blesteče in v sebi najbolj zaokroženo poglavje slovenskega impresionizma. Pred nedavnim nam je naš impresionizem pomeni! isto kot osveščenje in prebuditev k samostojni likovni govorici. Naravno je, da nam to poglavje še danes v naši podzavesti zasenčuje vse druge istodobne likovne pojave v slovenskem prostoru. Vendar pa je za poznavanje in pravilno ocenjevanje slovenskega modernega slikarstva zelo nevarno se sklicevati na impresioniste kot na edine nosilce novih iskanj in znanilce nove, povsem slovenske likovne govorice. Izven tega «impresionističnega vzdušja» smemo in moramo iskati razvoj slovenskega likovnega izraza še drugod in preveriti, kakšen je bil delež v razvoju slovenskega slikarstva tudi v umet-nostno-geografskem prostoru, ki je do nedavnega veljal za perifernega. Če se pri tem omejimo na gorički kulturni prostor v dobi, ki jo je obravnavala letošnja tema mit-televropskih kulturnih srečanj, smemo reči, da gre tu vse prej kot za zakoten prostor nekje ob za-Padni narodnostni meji. To nam Potrjujejo številni ustvarjalci, ki so izšli iz tega prostora, obenem pa tudi njihova odprtost v nova iskanja ter živahni stiki s sosedi. Nesreča je hotela, da je goriški Prostor doživel dvojno katastrofo, ki je neusmiljeno posegla v bogato obetajoč razvoj slovenske kulture, se pravi najprej prva svetovna vojna, za tem pa še fašizem. Tako je pomenila Goriška nekaterim ustvarjalcem samo rojstni kraj, nekaterim nemirno in naposled razbito mladost; tisti pa, ki so skušali kljubovati razmeram, so nekaj časa vzdržali, a so naposled omagali in se razšli. Nekateri so se zatekli v matično domovino, drugi so se odpravili v tujino in tam obtičali. Kljub temu je čas prvih tridesetih let našega stoletja v Gorici tako intenzivnega iskanja in vsestranskega razmaha, da ga sko-ro ni enakega v ostalem slovenskem prostoru, še posebej je značilno to, da se je to kulturno dogajanje razvijalo vzporedno in z e-nako zagnanostjo tako v likovni kakor v besedni in glasbeni govorici. V tem pogledu bi lahko rekli, da se je Goriška in sploh vsa Primorska vključila v. kulturno razpoloženje mittelevropskega prostora in ga globoko ter svojsko podoživljala. V tem živahnem kulturnem vrtincu so se torej v zaporedju zvrstili po eni strani besedni ustvarjalci od Gregorčiča do Gradnika, Preglja in Bevka, po drugi strani likovni ustvarjalci od Šantlov mimo Tratnika in Kosa do Čarga, Špacapana, Pilona in Mušiča, na glasbenem polju pa od Kajlglja do Komela, Bratuža, Kogoja, Bravničarja in Vodopivca. In če od teh izberemo imena Preglja, Pilona in Kogoja, smo na samem vrhu slovenskega ekspresionizma. Kar je še posebej označevalo go-riške slikarje je bilo to, da so se urez pomislekov in pridržkov razgledovali, kolikor so le mogli, po vseh evropskih kulturnih središčih, z namenom, da bi si čim bolj razširili svoje obzorje in se duševno obogatili ter tako poglobili v izraz-neni kakor v vsebinskem pogledu svojo problematiko. Skoro brez izjeme so ti slikarji prepotovali rnittelevropski prostor od Mun-chna do Dunaja in Prage, po drugi strani pa od Benetk do Firenc in ruma, nekateri celo do Pariza in Barlina. V goriškem prostoru se začenja Prebujati slovenska kultura ob koncu preteklega stoletja. Dasi-ravno ne pozna ta prebuditveni yal one razgibanosti, ki jo v tem času doživlja osrednji slovenski prostor, se pravi ljubljanski pro-st°r, kjer se je na literarnem polju začela pravcata revolucija slo-yenske moderne, na likovnem pa Je ta prostor razgibavala četverica impresionistov, vendar bi lahko rekli, da je v tem času tudi clorica doživljala pravcato kulturno pomlad. Na likovnem področju ne bomo tu zabeležili sicer nič posebno nenadnega in nenavadnega. V pred-vojnih letih začenja namreč šele Poraščati tu generacija umetnikov, ki bo utegnila nastopiti v prvem desetletju po prvi sve-rovni vojni. Kdor ima največje za-siuge za razvoj slovenske likovne govorice na Goriškem, je rodbina “antlov._ Anton Šantel je v Grad-u poročil slikarko Avgusto Aigent-Ter Pranečakinjo Josipa Tominca. "T 18 (3 se je z njo preselil v Go-fiC0’ 'ier je bil nameščen kot pro-sor fizike na goriški gimnaziji. Y,se mu je rodilo petero otrok, d katerih so preživeli hčerka Hen-, .,a ln Avgusta ter sin Saša; vsi Be so se posvetili slikarstvu. Ta-rl ™arno v družini kar štiri čla-> ki se bavijo s slikarstvom. Žena Avgusta je imela v slikar-u kar dobro podlago. Šolala se J« namreč sedem let na umetni-fki soli v Gradcu. V Gorici je v. ° njeno delo izrazito prebud-nnf3 * * * * * 9 * li .^nnčaja, a še posebej se je Posvetila pedagoškemu delu na li-vnem področju poučevala je nam-ec risanje na «Višjem dekliškem zavodu», nekakšni obrtni šoli, ki jo je ustanovilo društvo «Sloga». reis sli.^ai'ka se ie Avgusta sta-jsa najbolj izkazala v portretu: nekem oziru bi lahko rekli, da sai ?a(Mljeyala Tominčev poklic J J® naslikala preko petsto por- tretov povečini goriških meščanov. Gre tu za zvrst, ki formalno izvira iz romantične tradicije in uveljavljenega realizma. Posebne globine v teh portretih ni mogoče razbrati, vendar pa odražajo dober okus. Hčerka Henrika se je najprej vzgajala pri materi, nato pa je odšla na damsko akademijo v Miinchen. Pozneje se je mudila tudi na Duanju, kjer pa ji slikarska šola ni posebno prijala, raje se je zadržala pri miinchen-skem načelu pienera. V tem pogledu se je ona najbolj približala impresionistom. Ko se je po končanem šolanju vrnila v Gorico, je prevzela materino mesto na dekliškem zavodu, kjer je z izrednim uspehom poučevala risanje. Tudi ona se je najraje mudila pri portretu, a še raje je imela figuro v prostoru. Med figuralnimi kompozicijami velja tu omeniti tudi oltarno podobo v štandreški cerkvi, tri oltarne slike za cerkev v Mostu na Soči in pa sliko sv. Lucije za cerkev v Cervignanu. Poleg olja je najraje uporabljala a-kvarel. V formalnem pogledu je ostala Henrika nekje med načeli «Vesne» in impresionizma. Avgusta mlajša je bila po poklicu učiteljica in poučevala med drugim na prvi slovenski osnovni šoli v Gorici. Tudi ona se je slikanja učila najprej doma pri materi, nato pa še v Gradcu in Miinchnu. Tu se je v šoli slikanice Margarete Stahl najbolj navezala na tihožitje. Tu se je tudi izpopolnila v tehniki akvarela, ki ga bo kasneje najraje uporabljala. Uspešno se je ukvarjala tudi z lesorezom. Najpomembnejši član v družini Šantlov je sin Saša. Gimnazijo je doštudiral v Gorici, nato pa se štiri leta učil slikarstva na dunajski Kunstgewerbschule pri se-cesionistu Kennerju. Mnogo bolj pomembno pa je bilo za njegov bodoči razvoj šolanje v Miin-chnu, in sicer v Brochoffovi šoli, kjer se je izpopolnjeval v grafiki. On je prvi pri nas uporabljal barvni lesorez in v nekem oziru lahko rečemo, da je pionir slovenske grafike. Poleg tega je bil Saša odličen organizator. V dunajskih letih se je družil s slikarji Gasparijem, Smrekarjem, Peruzzijem, Birollo in drugimi ter se z njimi povezal v klub «Vesna». Med vsemi člani kluba je on najbolj vneto zagovarjal ustvaritev slovenske narodne umetnosti, kar je gotovo izviralo iz goričkega narodnega navdušenja. Saša pa ni razvijal svoje dejavnosti v Gorici, pač pa je po končanih študijih poučeval nekaj let v Kopru in Pazinu, nato pa se je definitvno preselil v Ljubljano. Šantlovi so bili vseskozi povezani z ljubljanskim prostorom. Mati Avgusta in Henrika sta se že 1. 1900 udeležili vses'ovenske razstave v Ljubljani, nrto pa še drugod po Jugoslaviji in izven. L. 1912 pa so Šantlovi priredili v Gorici razstavo slovenskih umetnikov. To lahko rečemo, da je bila krstna prireditev take vrste v Gorici. Razstava je imela velik odmev. Na njej so sodelovali med drugimi sledeči slikarji: Ivan Grohar, Anton Bucik, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Anton Gvajc in drugi. Kljub temu, da gre pri Šantlih za tipično narodno zavedno meščansko družino iz konca preteklega stoletja, ki se raje oklepa preteklosti, kot da bi se napotila v nejasno bodočnost, je ta rodbina o-pravila v Gorici izredno pomembno vlogo, saj lahko rečemo, da je po zaslugi te rodbine prvič zagorelo na ognjišču slovenske goriške likovne kulture. Henriki Šantlovi pa gre še ta zasluga, da je vzgojila slikarico Melito Rojc, ki se je ravno tako odlikovala v akvarelu in jo še danes dobro poznamo po barvnih reprodukcijah na razglednicah. . Druga osebnost, ki je v Gorici nadaljevala pedagoško delo na likovnem področju, je bil slikar Anton Gvajc, ki je poučeval risanje na slovenskem učiteljišču. Čeprav gre za učitelja, ki je stilno navezan na zapozneli realizem in ki je prepričan, da ima slikarstvo samo to funkcijo, da ustreza okusu mladega meščanstva, vendar je znal privabiti k slikanju slovensko dijaštvo. Med drugim je bil Gvajc prvi učitelj v risanju in slikanju Goričana Antona Gojmira Kosa (sina zgodovinarja dr. Franca Kosa in brata zgodovinarja dr. Milka Kosa). Kos se bo po končanih študijih na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju za vedno umaknil iz goričkega prostora ter se naselil v Ljubljani. še en važen moment je vredno zabeležiti v goriškem prostoru pred prvo svetovno vojno in sicer večletno bivanje slikarja in grafika Frana Tratnika v Biljah pri Gorici. To pot gre za prisotnost umetnika, ki je bil že priznan v nemškem in slovenskem ambientu. Izšel je bil iz miinchenske in praške šole, izredno je bil verziran v najrazličnejših tehnikah, tako v perorisbi, gvašu, grafitu, tušu, v risbi z ogljem, in kar je bilo za mlajšo generacijo Goričanov še najbolj spodbudno, je bila Tratnikova socialna motivika, ki se je začela prav v biljanski dobi in ki je prav gotovo globoko odjeknila v mladem Pilonu, Špacapanu in Čargu. Tu je posegla vmes prva svetovna, vojna, ki je pomenila za vso Evropo važen zgodovinski mejnik, še posebej pa je posledice te vojne občutila v vsakem pogledu Goriška. Goriški Slovenci so se po prvi svetovni vojni znašli v popolnoma spremenjenih razmerah. V prvih povojnih letih je bilo mo-MILKO RENER (Nadaljevanje na 6. strani) Člani Stalnega slovenskega gledališča imajo prav sedaj, poleg običajnih skrbi za obstoj naše gledališke hiše, mnogo dela z vajami za prvi premieri nove sezone, ki ju študirajo vzporedno v dveh skupinah. Kljub temu pa najdejo še čas, da se odzovejo prošnjam naših ljudsko prosvetnih delavcev za nastope na prireditvah prosvetnih društev. Tako sta preteklo nedeljo sodelovala v kulturnem programu ob odkritju spomenika padlim v NOB v Podgori tudi Mira Sardo-čeva in Stane Starešinič z recitacijami borbenih in rodoljubnih tekstov .......................... V ZADNJIH DNEH SEPTEMBRA V RADENCIH Dela slovenskih skladateljev na letošnjem 13. festivalu komorne glasbe XX. stoletja Zaradi odsotnosti pianista Vladimira Krpana iz Zagreba, je žal odpadla izvedba zanimivega klavirskega cikla «Piano» tržaškega skladatelja Marija Kogoja Kakor vsako leto, je tudi letos bil 27. in 28. prejšnjega meseca v Radencih festival komorne glasbe XX. stoletja in sicer že trinajsti. Kljub temu, da je ob skrčenih finančnih sredstvih moral organizator omejiti programski obseg in število nastopajočih, je vendar ohranil svojo fiziognomijo in obdržal visok izvajalski nivo. Ne moremo ga sicer primerjati z lanskoletnim izredno tehtno izbranim in v celoto posrečeno zaokroženim programom, v katerem je svoje poudarjeno mesto imela u-stvarjalnost slivenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev. Vendar pa so tudi to pot prireditelji uvrstili v sporede dela slovenskih avtorjev, seveda V okviru danih možnosti in to: zborovske skladbe Pavla Šivica (Dan današnji — Stiska, Song, Rdeči petelin), Sama Vremsàka (Tri pesmi iz ciganske poezije — Jesen svatuje, Jagnjedi in smrt, Navkljub) in Uroša Kreka (Štiri pesmi za mešan zbor — Vedro je lice stvari, Znamenja, Kakor resa, Pismo) pa 11. godalni kvartet Slavka 0-sterca. Predvidena so bila tudi klavirska dela iz cikla Piano Marija Kogoja, s katerimi naj bi se spomnili fiO-letnice rojstva tega revolucionarja v slovenski glasbeni tvornosti, prav tako kakor je bil že omenjeni II. godalni kvartet drugega pomembnega orača novih brazd v slovenski sodobni glasbeni ustvarjalnosti, Slavka 0-sterca, namènjen 80-letnici rojstva, ki jo obhajamo tudi letos. Na žalost je recital Kogojevih klavirskih skladb odpadel, ker je Koncertna direkcija iz Zagreba, s katero so prireditelji bili dogovorjeni, brez pojasnila nepoln mesec pred festivalom odpovedala sodelovanje pianista Vladimira Krpana iz Zagreba, ki bi moral izvajati Kogojev ciklus. Odlično izvedbo Osterčevega H. godalnega kvarteta je posredoval Godalni kvartet iz Kopenhagena — V sestavi: Tutter Givskov, Mo-gens Lydolph, Mogens Bruun, As- ges Lund Christiansen — ki smo ga že lani spoznali v Kopru, ko je na koncertu Društva prijateljev glasbe zapustil vtis izredno kultiviranega, muzikalno prežetega ansambla evropskih pustvarjalnih razsežnosti in je to potrdil tudi v Radencih. Poleg Osterčevega dela je ta kvartet izvajal še I. godalni kvartet v C-duru, op. 49 Dimitrija Šostakoviča; danski skladatelj Vagn Holmboe je bil zastopan z XII. godalnim kvartetom, op. 116, argentinski skladatelj Alberto Ginastera pa s I. godalnim kvartetom. V vrsto ansamblov izvrstnih izvajalskih kvalitet in muzikalne kulture sodi tudi Komorni ansam- bel iz Budimpešte, ki je pod vodstvom dirigenta Andrasa Mihaly-ja nudil močna doživetja v svojih notranje razgibanih ostvarit- vah Komorne simfonije št. 1, op. 9 Arnolda Schočnberga in suite Zgodba o vojaku Igorja Stravinskega; prav tako iz tega ansambla formirajoči se pihalni kvintet, ki je izvedel Pihalni kvintet madžarskega skladatelja Gyòrgya Kurtaga. Tako so madžarski u-metniki že na otvoritvenem koncertu — nastopili so prvi — dali festivalu po izbranih delih, kakor po nazornosti poustvaritev, pečat visoke vrednosti, ki jo je zaključil komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha. Pomembnost nastopa tega zbora je v izboru sporeda, ki je prikaza! del zborovske ustvarjalnosti sodobnih slovenskih skladateljev in nekaj iz del danes v svetu zbore vse bolj osvajajočih imen, kakor sta češkoslovaški skladatelj Peter Eben — zbor je izvajal njegovo Ljubezen in smrt — in madžarski skladatelj Gyòrgy Ligeti — zbor je izvajal njegovi Noč in Jutro — ter nam predstavil dunajskega skladatelja Heinza Kratochwila s Štirimi temperamenti, op. 81, zanimivo suito, zasnovano na štirih temperamentnih tipih: flegmatika, kolerika, melanholika in sangvinika. Druga do- bra stran je v njegovi vokalni sposobnosti in kultiviranosti, ki je kos zahtevam sodobno pisanih skladb; le-te narekujejo čedalje večje pevsko tehnične vrline, kakor tudi nova pojmovanja in pristope v oblikovanju. V tem prizadevanju lahko zbor učinkovito nadaljuje posredovanje sodobne literature in budi smisel za novo glasbo pri občinstvu, na drugi strani pa je lahko še nadalje pobudnik za nastajanje novih del in s tem posredno pomemben de- javnik za razvoj v domači zborovski produkciji. Namesto od; adlega sporeda iz Kogojevega cikla Piano so prireditelji v naglici organizirali nastop Tria Stingi z jazz sporedom. Ansambel sestavljajo Silvester Stingi - klavir, Toni Barnthaler kontrabas in Manfred Josel - bobni. Ansambel je P' :senetil z izvrstno igro in mastoma s prav duhovito improvizacijo. Posebno smo občudovali bobnarja. IVAN SILIČ RAZVESELJIVO Zfl RADIJSKE POSLUŠALCE Novosti v jesensko-zimskem programu postaje Radio Koper Sprcmljsnje dogajanja v zamejstvu - Nova rubrika «Občan pred mikrofonom» • Obogatitev kulturnih, zlasti pevskih, oddaj ............................................. VABILO NA ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Pomnožimo vrste mladinskega in otroškega zbora šole GM Vaje bodo v Kulturnem domu (prva že jutri) in v mali dvorani Glasbene matice (v torek) Pevski zbor šole GM je bil ustanovljen z željo, da bi imela šola svoj zbor, ki bi pripravljal, vzgajal in usmerjal mladino h glasbi. Vpliv glasbe na mladega človeka je nedvomno zelo velik. Če se otrok že v zgodnji razvojni dobi sreča s pesmijo, je to za njegovo nadaljnje kulturno osveščanje prav gotovo velikega pomena. Saj glasba sodi k duhovni hrani, brez katere ne bi smel biti noben človek. Cilj otroškega in mladinskega pevskega zbora je glasbeno estetska vzgoja, usmerjanje in pritegovanje mladih k umetnosti, da jo vzljubijo in jim postane glasba in umetnost resnična potreba. Otrok se tako že v razvojni dobi sreča s pesmijo, ki lahko nanj tako vpliva, da se bo navdušil in morda tudi odločil za učenje kakega inštrumenta, hkrati pa bo ob pravilno izbranih skladbah notranje o-bogatel. Prav v tej razvojni dobi se utegne pokazati in razviti marsikateri glasbeni talent. Naš zbor je namenjen mladim pevcem iz vrtcev, osnovnih šol in tja do nižjih srednjih šol. Lani je zbor obiskovalo premalo pevcev, tako da ga nismo mogli deliti v otroški in mladinsko zbor. Vaje smo imeli enkrat tedensko in največja težava je bila v tem, da jih pevci niso redno obiskovali kar se seveda ob koncu sezone pozna. Kljub temu pa smo ob zaključku šolskega leta dvakrat u-spešno nastopili, kar predstavlja največje plačilo za celoletni trud staršev, otrok in pevovodje. Nedvomno pa bi bil uspeh večji, če bi se pevskim vajam odzvalo večje število otrok, ki bi jih resno in redno obiskovali, za kar je potrebno le nekaj dobre volje, žalostno je, da ves Trst ne premore primernega kvalitetnega slovenskega mladinskega zbora, ki bi predstavljal resnično kulturno bogastvo za slovensko manjšino v zamejstvu. Tak zbor bi bil obenem tudi dobra podlaga in pripra- va za nadaljnje udejstvovanje v o-draslih zborih. Naši someščani italijanske narodnosti, ki niso ime- li zborovske tradicije, imajo mladinski zbor, ki je nastopal že na televiziji in na raznih festivalih in prireditvah, zato bi bilo pravilno, da tudi mi razvijemo v mestu dober kvaliteten mladinski zbor. Da bi se naš mladinski in otroški zbor boljše razvil, bomo letos i-meli vaje, kot običajno, v Kulturnem domu, poleg tega pa tudi v mali dvorani Glasbene matice, da bi pevcem približali kraj pevskih paj. če bo le mogoče bomo posebej vadili z otroškim in posebej z mladinskim zborom, a vse to je odvisno od števila pri javi jencev. Prva vaja v Kulturnem domu bo jutri, v ponedeljek, 6. oktobra ob 18. uri; pri GM pa v torek, 7. oktobra, ob isti uri. čim številnejši in rednejši bo o-bisk vaj, tem večje bo zadoščenje in tudi uspeh ne bo izostal. STOJAN KURET V nedeljo, 28. septembra, so na Radiu Koper začeli z jesensko-zim-skim programom. V njem se pojavljajo nekatere novosti, ki bodo prav gotovo razveselile poslušalce. Tako kot vedno doslej, gre za napore, ki jih programski in drugi delavci Radia Koper stalno vlagajo, da bi program sproti čim bolj prilagajali potrebam, in kolikor se le da, približati željam poslušalcev. Pobude in predlogi nastajajo ne le v kolektivu radia, ampak v mnogih primerih prihajajo tudi od zunaj, še največ pa od samih poslušalcev, ki se pismeno ali osebno množično obračajo na u-redništvo s kopico idej in želja. Vsem in vsemu je seveda nemogoče ustreči naenkrat, kajti to od-visi ne le od dobre volje in občutka odgovornosti članov uredništva ampak tudi od trenutnih materialnih, kadrovskih in drugih možnosti. V okviru le teh so na Radiu Koper ukrenili kolikor se je pač dalo, skrbno pa proučujejo možnosti za nadaljnje izboljšave, ki jih nameravajo čim prej uresničiti. Napovedujejo jih za prihodnjo pomlad in skozi vse naslednje leto, ki naj bi bilo leto prenovitve in obenem začetka novega razdobja v razvoju te postaje skladno z zahtevami časa in potrebami naše samoupravne stvarnosti. Toda o tem bomo imeli še priložnosti, da zvemo kaj več. Tokrat naj omenimo predvsem, da bodo imeli dnevno štirikrat poročila namesto sedanjih treh in sicer ob 6.30, 16.30, 17.30 (Primorski dnevnik) in 18.30. V vseh poročilih bo osnovni poudarek na regionalnih informacijah, prav tako pa bodo spremljali vsa dogajanja v zamejstvu, razen tega pa bodo objavljali tudi informacije o vseh pomembnejših dogodkih v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem merilu. Poročila bodo časovno nekoliko krajša, zato pa bo gradivo skrbneje obdelano. V rednih tedenskih oddajah in rubrikah prav tako pripravljajo nekaj novosti. Najpomembnejša oddaja bo vsekako- «Po samoupravni poti». Ta oddaja (ob sredah) je doslej šla v eter štirinajstdnevno, odslej pa bo tedenska. V njej bo osnovni poudarek na izgradnji samoupravnega socializma in delegatskega sistema, S prvim oktobrom so na novo u-vedli še Pomorsko rubriko (ponedeljek ob 6.40), ter rubriko «Občan pred mikrofonom» (nedelja ob 17.40). Pomorska rubrika bo zajela vse, kar je pomembnejšega v slovenskem pomorskem gospodarstvu. Namen oddaje «Občan pred mikrofonom» pa je, da se pojavi v etru žgoč problem, ki trenutno najbolj žuli ljudi. Glede standardnih oddaj, le-te bodo časovno nekoliko krajše, zato pa bo več novosti glede popestrene vsebine in modernejših oblik in prijemov. Poleti je Radio Koper začel oddajati nedeljsko popoldne na sodobnejši način z razgibanimi konferencami in teksti, in z dokaj popestreno vsebino. Tak način je naletel na dober odmev pri poslušalcih, o čemer pričajo številna pisma s terena. Zato bodo s tem načinom predstavljanja sporeda nadaljevali in na tak način posodobili tudi sobotni program z naslovom «Sobota za vse». Naj omenimo še, da bo posebna pozornost veljala zamejstvu. Problemi in sploh življenje in delo Slovencev v Italiji se ne bo pojavljalo samo v specializirani nedeljski oddaji «Sosednji kraji in ljudje» in v vsakodnevnih, ampak tudi v tedenskih oddajah. Nekaj novosti bo tudi v glasbenem sporedu. Tako sta na področju zborovske glasbe, ki je na Primorskem zelo razširjena in priljubljena, predvideni oddaji «Iz zborovskega arhiva (ponedeljek, 18.35 — 19.00) in «Naši zbori pojo» (petek 18.35 — 19.00). Slednja ni v celoti novost le da je po svoji notranji strukturi drugačna od dosedanjih. V oddaji «Iz zborovskega arhiva» bodo ljubiteljem zborovske glasbe predstavili tedensko pevske zbore s Primorske in zamejstva, od časa do časa pa tudi pevske skupine iz drugih krajev Slovenije. V tej oddaji bodo zajete najvidnejše ustvaritve sodobne vokàl-ne glasbe, kot tudi najkvalitetnejše poustvaritve posameznih zborov. Oddaja «Naši zbori pojo» je namenjena ljubiteljem zborovske glasbe, pevcem in zborovodjem. Njena vsebina obsega zborovsko literaturo od renesanse do danes: umetno pesem, posodobljene priredbe ljudskih pesmi, domačo ljudsko pesem, kot tudi pesmi jugoslovanskih narodov. Oddaja ima namen posredovati poslušalcu sam vrh slovenske in jugoslovanske zborovske glasbe, aktivnim pevcem in zborovodjem z obeh strani meje pa predstaviti najnovejša dogajanja na področju jugoslovanske zborovske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. MARIBORSKO KULTURNO PISMO VAŽNOST NOVE UNIVERZE ZA KULTURNO ŽIVLJENJE Pregled polletne dejavnosti mariborskih kulturnih institucij • dokaz možnosti za udejstvovanje, ki se nudi visokošolski mladini Slovesna razglasitev ustanovitve druge slovenske univerze v Mariboru je bila ob letošnjem nastopu lepe jeseni največji in najbolj veseli kulturni praznik pod zelenim Pohorjem. Na slovesnosti so dekani in ravnatelji vseh visokih šol in visokošolske študijske knjižnice s predstavniki študentov podpisali listino o združitvi v univerzo v Mariboru. Ustanovitvi druge slovenske in štirinaj--ste univerze v državi so se s pozdravi pridružili rektorji trinajstih jugoslovanskih in osmih tujih univerz. Prvi rektor mariborske univerze prof. Vladimir Bračič je na slovesnosti sprejel rektorske in-signije in zlati grb mesta Maribora, ki ga je univerzi predala občina Maribor. Za Slovenijo in še posebej za severovzhodni del nudi nova univerza najširše možnosti za študij delovnih ljudi, saj bo nad polovico študentov od več kot osem tisočev študiralo ob rednem delu, kar je velikega pomena za industrijski Maribor. Nova slovenska univerza pa bo s svojim delovanjem podprla tudi kulturno življenje, ki bo moralo biti še bolj raznovrstno in umetniško izbrano. Visoko izobražen-stvo bo na tem polju terjalo vsekakor dobre umetniške storitve. Tako se bodo kulturne in umetniške ustanove še temeljiteje pripravile na kakovostne stvaritve kot doslej. Kaj bo lahko univerzitetno mesto Maribor nudilo na tem področju, bo prav, če se zdaj, ko se leto že nagiba v svojo zadnjo četrtino, ozremo na razvejano delo v polletju tega leta. Iz informacijskega sporočila «Obvestila» povzemamo nekaj zanimivih podatkov Kulturne skupnosti Maribor, ki sicer predstavljajo šele polletni program, a so veren prikaz dovolj bogatega kulturnega življenja šestih mesecev letošnjega leta. Seveda so izvzete poletne počitnice, v katerih zapolnjujejo poletno mrtvilo v glavnem muzeji. Drama SNG je do začetka letošnje sezone uprizorila poleg ponovitev tri premiere na velikem o-dru in eno na malem odru. Na velikem odru je bilo skupno sto-šest predstav (od tega 25 na gostovanjih v občini, v regiji in zunaj nje), na malem odru 28 predstav (dve na gostovanju). Te predstave si je ogledalo 42.416 ljudi, od tega 62 odst. mladine. Opera SNG je poleg ponovitev pripravila tri premiere in pet korv certnih ter en baletni program. Skupaj je bilo 72 opernih in baletnih predstav z 29.604 obiskovalci, deset koncertov s 3.495 obiskovalci in osem komornih baletnih večerov s 1.694 obiskovalci. S tem večerom so gostovali tudi v Titovem Užicu, v regiji in zunaj nje. Prvič v našem kulturnem pismu omenjamo dejavnost Lutkovnega gledališča, ki vrši pomembno nalogo med predšolskimi otroki in šolsko mladino. Poleg ponovitve je izvedlo dve premieri. Skupno so imeli 151 predstav, od tega 47 na gostovanjih pretežno zunaj občine. Gledališče je sodelovalo na področnih in republiškem srečanju lutkovnih skupin in na mednarodnem festivalu v Zvezni republiki Nemčiji. RTV Ljubljana pa snema njihove uprizoritve tudi za svoj program. Precej razgibano je bilo glasbeno življenje. V tesni povezavi Koncertne poslovalnice, Glasbene mladine in Zveze kulturno prosvetnih organizacij je Koncertna poslovalnica organizirala 14 koncertov v rednem programu. Glasbena mladina pa je posredovala obisk 33 glasbenih, gledaliških in baletnih prireditev mladih poslušalcev osnovnih, poklicnih in srednjih šol ter delovnih organizacij. Pripravila je tudi izmenjavo z glasbeno mladino iz Banjaluke. Zveza kulturno prosvetnih organizacij je organizirala srečanje pevskih zborov odraslih, prvo srečanje Cicibanov vzgojnovarstvenih zavodov ter prvo srečanje folklornih skupin občine Maribora, srečanje pihalnih ansamblov ter otroških in mladinskih zborov in ansamblov. Poleg tega so se nekateri pevski zbori udeležili še področnega srečanja odraslih pevskih zborov, mladinski pevski zbor pa se je udeležil mednarodnega srečanja v Celju ter gostoval v Bolgariji. Prav tako živahna je v prvih šestih mesecih bila likovna dejavnost. Umetnostna galerija je pripravila tri občasne razstave, o katerih smo že obširneje poročali našim bralcem. Sodelovala je tudi pri postavljanju razstav na Visoki tehniški šoli. Strokovni delavci o-pravljajo dokumentiranja in evidentiranje ter delo na terenu, intenzivno sodelujejo z nekaterimi umetniki. Strokovni delavci nadaljujejo tudi z raziskovalnim delom. Razstavni salon Rotovž je imel dvanajst razstav, ki so zabeležile lep obisk. Za razstave so pripravili zloženke z reprodukcijami in en plakat. Od razstavljalcev so odkupili štiri dela. Temeljna sekcija Društva likovnih umetnikov Slovenije Maribor je priredila izmenjalno razstavo s kolegi iz Szombathelyja in sedem društvenih razstav v Mariboru, Ptuju in Srbiji. Prav tako je bila likovna ustvarjalnost v okviru Zveze kulturno-prosvetnih organizacij posvečena predvsem pripravam za praznovanje 30. obletnice osvoboditve. Uspešna razstavna dejavnost je bila tudi v mladinskem razstavišču Avla, v likovnem salonu v Rušah in na nekaterih šolah. Na literarnem polju je Pododbor slovenskih pisateljev Maribor pripravil več nastopov v občini in regiji ter srečanje s koroškimi Slovenci in srečanje pisateljev — začetnikov, člani pododbora so tvorno sodelovali pri manifestacijah ob 30. obletnici osvoboditve in pri podelitvi bralnih značk, izdajali so samostojne knjige in objavljali v revijah in časopisih svoje spise. Člani PEN kluba tega pododbora so se udeležili mednarodnega pisateljskega srečanja v Portorožu in sodelovali na mednarodnem literarnem večeru v Piranu. Založba Obzorja, ki sodi med najagilnejše slovenske založbe, je med drugim izdala dobršno število knjig slovenskih avtorjev, v sodelovanju z Zvezo kulturnih delavcev pa izdaja še znano literarno revijo Dialogi. Sem bi prišteli tudi dejavnost Mestne knjižnice, ki je s smiselno propagando dvignila število bralcev izposojenih knjig. Knjižnica je pripravila več tematskih razstav, organizirala pogovore z bralci in izdala bilten, v vzgledno urejeni Pionirski knjižnici pa prireja knjižne uganke in pravljične ure za otroke, kar vse je stalna dejavnost Mestne knjižnice. Izredno je razgibana dejavnost bralne značke med šolarji. Visokošolska in študijska knjižnica, ki se je z ustanovitvijo univerze zdaj preimenovala v univerzitetno knjižnico, je poleg svoje redne dejavnosti in sistematične obdelave domoznanskega gradiva o Mariboru, pripravila še pet tematskih razstav. Izredno razgibana je bila tudi amaterska gledališka dejavnost. Poleg številnih premier je bilo organiziranih tudi več prireditev v okviru proslav 30. obletnice osvoboditve ter srečanji gledaliških skupin odraslih in mladine. Amaterske gledališke skupine — pionirske in odrasli — so sodelovale na republiških srečanjih. ZKPO Ma • ribor je organizirala posvete in seminarje ter nudila skupinam strokovno pomoč. Nadvse delaven je Kinoklub, ki združuje nekaj odličnih amaterskih entuziastov. Kinoklub je organiziral v Mariboru Festival jugoslovanskega amaterskega dokumentarnega filma, več krožkov na šolah in v okviru filmske vzgoje predvajal filme z več predavanji. Z redno filmsko vzgojo se je ukvarjala tudi filmska komisija pri ZKPO. Kino podjetje je organiziralo tri slavnostne premiere domačih filmov in sodelovalo s šolami, tako da je vzgojitelje vabilo na interne oglede predstav. Iz predloženega pregleda letošnje polletne dejavnosti v umetnosti in kulturi, v katerega nismo všteli muzejsko, spomeniško in arhivsko dejavnost, razvidimo, kako velike možnosti udejstvovanja in dojemanja se nudijo visokošolski mladini, ki se bo v tekoči drugi polovici leta lahko duhovno in fizično aktivno vključila v razvejano mariborsko kulturno življenje. Z novimi idejami ga bo še bolj poživila in popestrila v mladi štajerski univerzitetni metropoli. EMIL FRELIH Sodelavec našega dnevnika Maka Zadnik je v preteklih dneh lodai svojo zajetno knjigo, v kateri popisuje boj in življenje tstiskegs o-dreda. Brkinski borci-rojaki so mu v zahvalo za njegovo delo uročili posebno priznanje (na sliki) PrTmorškiTinevmfc 6 NA POBUDO PODJETJA «ANITA» IZ VRSARJA Gostinsko podjetje Staro sodno palačo bodo spremenili v hotel BUZET, oktobra. — Ko bodo povsem dokončali gradnjo ceste še v Sočergi in sicer tamkajšnji poslednji ovinek, bo dostop iz severne I-stre v staro istrsko mestece Buzet ves v asfaltu. In gostov bo prav gotovo vedno več tudi s te strani, kajti doslej je zvabljalo ljudi iz naših krajev v glavnem le zdravilišče v Sv. Štefanu, kajti Buzet, to zanimivo mestece, ni gostu nudilo nič. Gostinsko podjetje «Anita» iz Vrsara pa je sklenilo, da bo spremenilo staro sodno palačo v Buzetu v hotel s približno 50 ležišči. Hkrati pa bodo pod obzidjem iiiifiiiiiiitiiiiimiiimiiiiiMi'iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii) Slovenski slikarji na Goriškem (Nadaljevanje s 5. strani) goče zabeležiti vsestransko voljo do obnove. Vzdušje je bilo spočetka zelo živahno. Mladi umetniki so se začeli oglašati z nenavadno neugnanostjo. V napetih diskusijah so pretresali vsakovrstne probleme. Navduševali so se še posebno za futurizem. Med vsemi sta najbolj izstopala Špacapan in Pilon. Prvi je stopal v ospredje še poln negotovosti in iskanja, drugi pa že izkušen in umetniško zrel. Oba sta v nekaj letih odigrala svojo dramo: prvi se je umaknil v Turin, drugi pa v Pariz. Špacapan se je šele v Turinu razvil, medtem ko je Pilon v Parizu kmalu utihnil. Ivan Čargo je prinašal iz Firenc in iz Rima prav tako vneta futuristična gesla. L. 1924 se je v Gorici oglasil še Tržačan Avgust Černigoj z razstavo, ki je prvič razglašala konstruktivistične predloge. Toda kmalu zatem se je goriški prostor izpraznil. V to praznino se je čez nekaj let pojavil slikar Tone Kralj in tu razvil njegov najbolj obsežen nabožni opus: gre pretežno za freske, s katerimi je on postal najpomembnejši glasnik slovenskega nabožnega ekspresionizma (slike v cerkvah na Višarjah, v Trenti, v Logjeh, na Mengorah, v Mostu na Soči, v Pevmi, v Tomaju, v Avberju, na Katinari itd.; po vojni pa še v Štandrežu, Mirnu in drugod). Kulturni molk, v katerega smo bili Slovenci prisiljeni zaradi fašizma, pa ni pretrgal življenjske niti v goriškem prostoru. Kljub vsemu so se namreč v tistih mračnih letih razvijali, čeprav iztrgani iz svojega ambienta, goriški u-metniki, ki so danes priznani tudi izven domovine: zadostovala bi imena Zorana Mušiča, Rika Debenjaka, Borisa in Zdenka Kalina. starega Buzeta uredili poletno gledališče za kulturne in zabavne prireditve. S tem bo Buzet dobil prvi dostojnejši gostinski obrat, ki mu je bil že zdavnaj potreben in ki mu bo še bolj potreben sedaj, ko je dobil asfaltno povezavo. Kakor je rekel direktor gostinskega podjetja «Anita» Marijan Turekovič, so se lotili tega načrta iz dveh razlogov. Predvsem zato, ker bi bilo nemogoče pričakovati dotok tujih turistov, če bi jim ne mogli nuditi niti najnujnejšega. Z druge strani pa je tudi res, da istrska obala nudi le hotele in hotelska udobja, hkrati pa premalo tako imenovanega kulturnega programa in bi mogel Buzet v notranjosti Istre nuditi domačemu in tujemu gostu tue nekaj ugodne in kulturne osvežitve. Z objektom, ki je v načrtu, bi bila dana možnost domačim in tujim turistom, da preživijo kak vikend svojega oddiha ■ ob morju tudi v notranjosti Istre. Bivanje v starem Buzetu pa bi posebno tujemu gostu omogočilo, da se spozna s preteklostjo teh krajev in z njihovimi etnološkimi posebnostmi. Kakor je znano in kot smo ob času pisali, je v starem istrskem mestecu muzejska zbirka, ki razpolaga z eksponati iz antičnega in srednjeveškega razdobja, pa tudi z etnografsko zbirko ter s sedmimi starimi. ljudskimi delavnicami, torej z delavnicami stare ljudske obrti. Z druge strani pa ima gornja pobuda namen, omogočiti prebivalstvu tega kraja in okolice, da se otrese zaostalosti ir se loti pridobitnih dejavnosti. Lepilo tudi za žive organske snovi MOSKVA, oktobra. — V Sovjetski zvezi so začeli proizvajati in na veliko uporabljati svojevrstno lepilo, ki mu upravičeno lahko rečemo čudežno lepilo kajti združuje, lepi in strnjuje najrazličnejše snovi, začenši s steklom pa do lesa in kovine, celo živ organizem. Lepilu pravijo čjaskrina in se odlikuje od vseh dosedanjih tudi najboljših lepil po tem. ker je izredno odporno in nima nikakršnih toksičnih posledic nadalje je povsod uporabno in sc strdi takoj, ne popusti pa niti ob visoki ali nizki temperaturi. Zaradi teh svojih posebnih vrlin lepilo čjaskrina uporabljajo tako rekoč povsod, v mehaniki, v elektroniki, v rudnikih, pri izdelovanju ur, pri izdelovanju draguljev, uporabljajo ga pri lepljenju kovinskih plošč in pri strojih, ki jih v Buzetu Letno gledališče uporabljajo v morju. V rudnikih uporabljajo to lepilo pri najrazličnejših zelo zahtevnih montažah. Kot smo rekli, uporabljajo to lepilo tudi pri lepljenju živega organizma in sicer pri lepljenju pljuč, drobovja in kostnih lomov. Uporabljajo ga celo pri nekaterih operacijah na očeh in pri srčnih operacijah. Tako poroča v eni svojih novejših publikacij sovjetska agencija «Novosti». VODORAVNO: 1. priprave za zbiranje in hranjenje energije, 11. format papirja, 12. nesreča, 13. vrsta brezalkoholne pijače, 15. nekdanja ruska utežna mera, 16. kazalni zaimek, 17. Radovan Lalič, 18. vsak v nemščini, 20. strel puške, 21. ustranjevalec, 22. liho število, 23. Ernst Mach. 25. kralj, živali, 26. priimek «našega gledališkega delavca», 28. nivo, stopnja, 30. tuj izraz za smučanje, 31. ime starogrške črke, 32. evropski veletok, 33. honorar, denarna nagrada, 34. odrasel samec goveda, 35. jutranja padavina, 36 Ivan Tavčar, 37. ime starogrške črke, 38. pod, 39. ime italijanskega filmskega igralca Tognazzija, 40. izvira pod Karnskimi Alpami. 42. prislov, 43. zaradi polemik najpopularnejši italijanski nogometaš. NAVPIČNO: 1. kdor dela po dogovoru, s pogodbo, 2. Marxovo «ROLLS ROYCE» ZA SZ Britanski državni tajnik za zunanjo trgovino je po vrnitvi z nedavnega obiska v Moskvi na tiskovni konferenci izrazil «zmerno upanje», da bo Sovjetska zveza kupila od Velike Britanije motor «Rolls Royce» za velika potniška letala, ki jim že pravijo sovjetski «jumbo-jet.» Britansko podjetje Rolls Royce je močno zainteresirano za morebitno ponudbo s strani Sovjetske zveze, da bi dobavljalo Sovjetski zvezi motor «rb - 211», ki bi bil primeren za sovjetsko novo letalo. Ti motorji služijo že nekaterim britanskim in tudi ameriškim letalom. Iz obveščenih krogov se je zvedelo, da so pogajanja o nakupu tega motorja v teku, vendar še ni potrdila o morebitnih zaključkih. ime, 3. «teče in nič ne reče», 4. osebni zaimek, 5. Leopold Sedar, 6. enota za merjenje jakosti električnega toka, 7. največja francoska kolesarska etapna dirka. 8. star v angleščini, 9. egiptovski bog Sonca, 10. nekdanja kraljevina v Prednji Aziji, 14. poleten, 16. italijanska športna konjska stava, 18. prežvekovalec z velikim rogovjem s parožki, 19. slovenski književnik (Damasceni, 20. brez prevoznega sredstva, 22. «razbremenilna» oseba, 24. ime «našega gledališkega delavca», 26. trilogija Toneta Svetine, 27. snaga, 29. daljše obdobje, 30. slabič na pol, 33. dresi jugoslovanskih športnih reprezentanc, 34. dolinsko športno društvo, 35 iz soli, 36. moško ime, 38. bodica, 39. deli dnevov, 40. pritrdilnica, 41. plo-ščinska mera, 42. Paul Verlaine. (loko) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii KRIŽANKA in nasi ljudje i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 H 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ■ 25 26 27 28 29 30 31 M 32 33 m 34 ■ 35 36 37 38 m 39 40 41 42 43 ______ Rešitev križanke v torek horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Velik nemir bo zavladal v vašem delovnem okolju in marsikaj bo šlo narobe zaradi površnosti. če imate odgovorno mesto, boste račun plačali vi. Pismo s prijetno vsebino. Potovanje v dokaj neznane kraje. Ljubljena oseba ni preveč zadovoljna z vami. BIK (od 21. 4. do 20.5.) Vaše težnje se r \ ne bodo uresničile, J pa čeprav je sreča na vaši strani. Nekdo se bo vpletel v in vam prekrižal na-sestanek, ki ste ga dolgo pripravljali, bo spodletel. Zelo vam bo žal, toda krivda bo izključno vaša. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) že v samem začetku tedna boste dobili vest, ki vas bo spravila v nerazpoloženje. Tudi na delu nekaj ne bo tako, kot bi vam bilo prav. Kljub temu boste ob koncu tedna zadovoljni. V nekaterih trenutkih boste iskali pomoči in jo našli predvsem pri svojcih. vso zadevo črte. Neki Veljaven od 5. do 11. oktobra 1975 RAK (od 23. 6. do f ^ N 22. 7.) Z vnemo se b05^6 Pognali na de-/ lo in vse bo kazalo na lepe rezultate, toda ni vse zlato, kar se sveti, pravi slovenski pregovor. Neke vaše želje bodo vendarle uresničene, prvenstveno to, kar se tiče vaših čustev. ______ LEV (od 23. 7. do 'v 22. 8.) Nekdo vam f CLg| M bodo na Na vrsti cÌ°Sn^ Zlm° v Innsbrucku. Postno drsnn1;38 edn?e panoSe: umet-sankanip fnje ,na ledu> ženski tek, Na znamkJ?r- s.tre!ianje v biatlonu, dobiček n=,bJe tud’ dodatna vrednost ga odbora ^ V korist obow®1*6- ki nas^snr, ^ija ie izšla znamka, Na znamkrmnja na Simnastiado. tekmovanja*. S° prikazani Prizori 5 75» je «Spartakiada serije treh dobe^ razlog za tiskanje otroška znamk- Na levi strani je zane vafBaVf’ ?a desni 80 Pa prika-180 h) il A?trok 1^8 h), mladincev IRSKA Č a?ov in članik (1 Kr), izšla tiobenX t6J drzavi dolgo let ni rnatiko i0,na znamka s športno te-serijo j Pa smo dobili že drugo tou Drupncfmk namenjeno evropske-Prvenstvu v golfu za amaterje, ki je bilo na sporedu v Killaneyu med 26. in 29. junijem. Prikazani so prizori iz iger in simbolika. JUGOSLAVIJA: poleti je bila v tej državi cela vrsta prvenstev in tekmovanj, vendar je izšla znamka (3,20 ND) samo ob priliki 14. svetovnega prvenstva v kanuju. Na znamki je tekmovalec med nastopom. Tudi olimpijski odbor je izdal znamko ob priliki olimpijskega tedna. Med olimpijskim tednom mora biti namreč vsa pošta frankirana s to dodatno znamko. Prikazana je večbarvna simbolika z olimpijskimi krogi. OTOK MAN: letos je že tretjič zaporedoma izšla serija 4 znamk ob priliki motociklistične dirke «Tourist Trophy». Serija je zgodovinski prikaz zmagovalcev in motorjev iz pre- teklih let, in sicer iz let 1923 (Tom Sheard), 1925 (Wal Handley), 1955 (Geoff Duke), in 1973 (Peter Williams). MADŽARSKA: ob priliki pete mednarodne filatelistične razstave «Soc-philex» v Moskvi je izšla znamka, na kateri je posnetek olimpijskega stadiona v Moskvi ter emblem olimpijskih iger iz leta 1980. To je prva znamka, ki posredno spominja na ta športni dogodek kar pet let pred njegovim pričetkom. Kot kaže, bo torej olimpijska bera znamk zelo bogata. Meseca avgusta je bilo v Budimpešti na sporedu tudi svetovno prvenstvo v sabljanju. Na znamki za 1 Fl. so prikazani glavni rekviziti te športne panoge (floret, sablja, meč) in zemeljska obla. NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA: s štirimi znamkami so v tej državi proslavili 5. mladinsko spartakiado. Prikazane so razne vaje in pa simbolični pomen prireditve. NORVEŠKA: letos je bilo v tej državi na sporedu svetovno zborovanje taborniške organizacije. Ob tej priliki sta izšli znamki, od katerih lahko eno uvrstimo v športno filatelijo, saj nam prikazuje mladince med smučanjem. POLJSKA: je prva evropska država, ki se je spomnila na olimpij- ske igre v Montrealu. Izšel je blok 10 + 5 zlotov. Blok ni posebno zanimiv, saj je na belem polju prikazan le emblem iger. PORTUGALSKA: Kampiranje in Karavaning sta rekreativni športni panogi, ki se, vsaj pri nas, močno razvija v zadnjih letih. Drugi narodi pa so že pred leti ugotovili, da je taka oblika rekreacije zelo zdrava in sorazmerno cenena. Avgusta letos je ob priliki 36. zborovanja in rallyja mednarodne zveze poštna u-prava izdala tri slikovite znamke in sicer: turisti z nahrbtnikom (2 esc), kamping ob morju (4,50 e), avtomobil in stanovanjska prikolica (5,30 e). SOVJETSKA ZVEZA: tudi v tej dr- l-LTTT.' . '. Giarizzole, v skupini D pa je prva Esperia Sv. Alojzij. IZIDI: SKUPINA A Zaule - Rosandra 3:0, Fortitudo -Costalunga 0:1, Chiarbola - Muggesana 1:1. SKUPINA B Triestina - Roianese 6:0, Rozzol «A» - S. Marco 1:1, Kras - O-picina Supercaffè 0:6. SKUPINA C Giarizzole - Inter Sv. Sergij 1:0, Edera - Rozzol «B» 3.T, Union -Soncini 0:2. SKUPINA D Esperia Pio XII - Libertas 4:0, Esperia Sv. Alojzij - CGS 0:0, Pon-ziana Bleu Star 2:0. LESTVICE: SKUPINA A Zaule ‘4', Chiarbola, Rosandra, Costalunga 2, Fortitudo in Muggesana 1. SKUPINA B Triestina in Opicina Supercaffè 4, Rozzol 3, S. Marco, Roianese in Kras 0. SKUPINA C Giarizole, Edera in Soncini 3, E-speria Pio XII 2, S. Sergio in U-nion 0. SKUPINA D Esperia Sv. Alojzij 6, Ponziana 4, CGS 3, Bleu Star 2, Libertas in Campanelle 0. ZAČETNIKI Prejšnjo nedeljo je bilo na sporedu drugo kolo začetniškega prvenstva. Najmlajšim Brežanom je, čeprav s težavo, uspelo osvojiti točko v tekmi z Maggesano, medtem ko je Primorje doživelo pravo katastrofo v tekmi s Sistiano (0:9). V prihodnjem kolu se bodo zastopniki dolinske občine spopadli z Rosandro; «rdeče-rumeni» pa bodo zaigrali na domačem igrišču s Portualejem. IZIDI: SKUPINA A Zaule - Rosandra 4:0, Muggesana - Breg 0:0, Fortitudo . Domio 10:0. SKUPINA B Giarizzole - CGS 0:1, Edera -Inter Sv. Sergij 1:1, Ponziana - Stock SKUPINA C S. Vito - Rozzol 0:8, Sistiana -Primorje 9:0, Portuale - Opicina Supercaffè 2:0. LESTVICE: SKUPINA A Zaule 4, Fortitudo in Breg 3, Chiarbola 2, Muggesana 1, Domio 0. SKUPINA B Edera 3, CGS, Giarizzole, Esperia Pio XII in Ponziana 2, Inter Sv. Sergij 1, Stock 0. SKUPINA C Sistiana 4, S. Vito, Triestina in Portuale 2, Primorje in Opicina S/C 0. Jolo BOKS ZA NASLOV SP SREDNJE TEŽE Tonna nasprotnik Carlosa Monzona PARIZ, 4. — Argentines Carlos Monzon bo izpostavil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje teže (po verziji WBA) letos, 8. novembra v Parizu. Njiegov nasprotnik bo evropski prvak Francoz Gratien Torina:i;'O'-' Monzon bo za, to srečanje prejel 50 milijonov lir, poleg tega pa tudi veliko vsoto, "ki' jo* bodo plačale južnoameriške televizijske družbe. mejo iz skupne razvrstitve dve najslabši tekmovanji. Če vzamemo kot hipotezo, da se bodo kolesarji odzdaj dalje uvrstili bolje kot na dosedanjih sedmih tekmovanjih in ne bodo izločili drugih dirk, bi izgledala začasna lestvica (brez dveh preizkušenj) takole: Zerial 108 točk, Dal Ben 106, Vižintin 103, Forcillo 99, Bevilacqua 99, Boscolo 9l, Grisan 90, Macarol 89, Scagnol 85, Maver 84. Prav glede na to zadnjo lestvico lahko predvidevamo, da ima član lonjerske Adrie Bruno Vižintin še precej možnosti, da spet zasede prvo mesto na skupni lestvici, saj ga od prvouvrščenega tako loči le pet točk, proti petnajstim na lestvici, kjer so upoštevani vsi rezultati. Poleg tega pa je treba šteti v dobro lonjerskemu predstavniku še dejstvo, da je izločil manj točk kot pa prvi, ki se je vedno uvrstil zelo visoko in se bo moral zaradi posebnega mehanizma točkovanja odreči lepemu seštevku vseh točk. Kaj težko pa je predvidevati, kako se bo zaključila današnja dirka. Na tej progi so veterani tekmovali letos že dvakrat, enkrat so prispeli na cilj vsi skupaj, drugič pa je bilo med prvima dvema in glavnino kar pet minut razlike. Na vsak način pa imajo «belo-modri» predstavniki upanje, da zasedejo dobra mesta, ki bi jim koristila za osvojitev končne zmage, še posebno, ker bodo čez dva tedna nastopali na dirki, ki jo bo priredila Adria in kjer bodo prav gotovo favorizirani. Največji favorit med člani lonjer-skega kluba je na vsak način Macarol, ki je trenutno v dobri formi, vendar ne bi smeli razočarati niti ostali, med katerimi bo Marušič prav gotovo skušal dokazati, da niso bile njegove dosedanje uvrstitve na dirkah (ko je začel nastopati po večmesečnem bolezenskem okrevanju) le trenutna dobra forma. Ta kolesar razpolaga z izredno telesno močjo in bo prihodnje leto prav gotovo s svojo zagrizenostjo spravil marsikoga v zagato, še posebno, ker bo verjetno ostal skupno z Maverjem in Macarolom edini še pri Adrii, ki bo prisiljena skrčiti svoje vrste. P. PEČAR INNSBRUCK, 4. — Znani avstrijski smučar Franz Klarnmer se je ponesrečil z avtomobilom. Zaradi ran na rokah je moral treninge prekiniti za teden dni. Kolesarska ekipa Adrie: (od leve proti desni) Macarol, Sosič, Gorup in Maver uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiniiinuiuiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniuiiiiiiiiiiiii ROD MODREGA < > TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H » t/3 H ODGOVOR Ko postaja naša organizacija aktivna in dosega določene uspehe, prihaja do ostrih reakcij s stram Katoli- žavi je spartakiada važen dogodek. Ob priliki 6. vsesovjetske prireditve je izšla znamka za 6 kop. V sredini1 je grb, na robovih pa stilizirani pri-kazi športnih panog, med katerimi | bi omenili odbojko, boks, dviganje u-, teži in telovadbo. VELIKA BRITANJA: poleti so v| tej državi izšle 4 zelo lepe znamke, ki so namenjene jadranju. Prikazane so različne jadrnice, ki so namenjene skromnim nedeljskim križarjenjem ali pa daljšim in težjim športnim podvigom. Brežani bodo letos nastopali v 3. AL in bodo začeli z ligaškimi tekmovanji nekoliko kasneje kot ekipe iz 2. AL. V okviru svojih predprven-stvenih priprav je Breg nastopil na Puntarjevem memorialu, kjer je igral tudi z opensko Polisportivo škega glasa (glej K. g. 25. septembra 1975). Pravimo «zopet», ker nismo kot organizacija prvič pod u-darcem K. g., čeprav pisec članka trdi nasprotno (naj ga spomnimo na članke v K. g. 2. aprila 1959 in 9. julija 1964). V članku «Dvignjena pest v Karlovcu» je izrečena trditev, da so taborniki laična veja skavtov. Vendar je to netočno, ker so skavti in taborniki veje gozdovništva. Rod Modrega vala je trn v peti posebno sedaj, ko smo taborniki vzpostavili konkretne in uspešne stike s skavtinjami in skavti. Stiki, ki smo jih začeli krepiti od leta 1970, ko smo se srečali na Koroškem v Avstriji; prišlo je do stalnega izmenjavanja glasil obeh organizacij. Letos smo se srečali na našem taborjenju v Soški dolini, tu je udeležba na slovenskih športnih igrah v okviru pohoda, ki ga je organiziral RMV. Člankar istoveti partizansko stisnjeno pest s fašističnim in nacističnim pozdravom. Partizanski pozdrav pa je del tradicij NOB, ki so podlaga našega delovanja. Dvignjena pest je nadalje znak borbe za svobodo in e-nakopravnost. Dvignjena pest je simbol vseh narodnoosvobodilnih gibanj: spomnimo se samo Španije, Vietnama in danes Portugalske. Sploh pa člankarja bode napredno usmerjen RMV, ki se udeležuje vseh akcij v okviru mladinskega delovanja: na področju športa, kulture, rekreacije ter je prisoten v krojih na raznih antifašističnih shodih in manifestacijah. , Epepp DAM ES NEDELJA, 5. oktobra 1975 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje — Edile Adriatica * # * 15.00 v Bazovici Zarja — Isonzo * * • 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Flaminio — Vesna MLADINCI 15.00 v Dolini Domio — Primorec * # * 9.30 na Proseku Primorje — S. Sergio * * * 8.30 v Žavljah CGS — Breg * * * 10.00 v Križu Vesna — Rosandra ZAČETNIKI 12.30 v Dolini Rosandra — Breg * * * 11.15 na Proseku Primorje — Portuale NARAŠČAJNIKI 10.30 v Ribiškem naselju San Marco — Kras * • • 12.00 v Trstu, Sv. Alojzij Rozzol B — Union TURNIR 30-LETNICE OSVOBODITVE 14.15 v Doberdobu Juventina — Sovodnje (mali finale) * # * 16.00 v Doberdobu Mladost — Primorec (veliki finale) KOŠARKA MLADINSKI TURNIR BORA 9.30 v Dolini Začetek finalnih tekem KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 10.30 v Zgoniku Sodeluje tudi Adria BALINANJE 14. SŠI 9.00 na Opčinah Organizira Polet STRELJANJE 14. SŠI 8.30 na Opčinah, Konkonelska ulica. 1 Organizira Polet JUTRI PONEDELJEK, 6. oktobra 1975 NAMIINI TENIS 14. SŠI 17.00 v Gorici, Dijaški dom Organizira ŠZ Dom 14. slovenske športne igre PRAVILNIK KROSA 1. Kros organizira ŠD ADRIA • atletski odsek. 2. Tekmovanje se bo odvijalo v Lonjerju dne 11. oktobra 1975 ob 15. uri. 3. Zborno mesto in preverjanje vpisov ter delitev številk dne 11. oktobra od 13.30 do 14.30 na sedežu PD Lonjer - Katinara. 4. Vpisovanje na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Ulica Geppa 9, Trst, tel. 31-119 do 14. ure dne 10. oktobra. 5. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine: začetniki: do 14. leta starosti j mladinci: od 14. do 20. leta; člani: od 20. leta dalje. 6. Začetniki bodo pretekli en krog (1.200 m), mladinci dva (2.300 m), člani tri (3.500 m). 7. Velja pravilnik italijanske atletske zveze ter disciplinski pravilnik 14. SŠI. 8. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe tekmovalcev in spremljevalcev. 9. Obvezen je športni dres. 10. Objava rezultatov tekmovanja eno uro po zaključku nastopa. POVILI" .v BLIŽAN JA 1. Tekmovanje v bližanju prireja ŠK Kras. če se bo prijavilo veliko število ekip iz celotnega področja, bosta predvidoma prej na sporedu dve polfinalni koli, in sicer v Zgoniku in na Padričah. Nato se bo 8 ekip (sorazmerno s številom nastopajočih) iz obeh skupin pomerilo v Zgoniku. Če ne bo zadostnega števila prijavljenih ekip, pa bo potekalo v enem samem večeru v Zgoniku. 2. Nastopajo četverke; ekipe so lahko v mešani sestavi in imajo lahko rezervnega igralca, ki lahko v finalu nadomesti odsotnega igralca. 3. Ploščice imajo premer od 8 do 9 cm. 4. Organizator ne odgovarja za škodo ali poškodbe, ki bi jih kdorkoli utrpel v okviru tekmovanja. (Nadaljevanje na 8. strani) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30 —. letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 5. oktobra 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT« * DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno • upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Ogiasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst V OKVIRU 14. SŠI NA PROGI OPČINE-BAZOVICA Člani prvega moštva Poleta zmagali sinoči v nočnem teku Drugo mesto je zasedla Zarja, tretje pa Gaja Sinoči je bil na progi Opčine — Bazovica nočni štafetni tek v okviru 14. slovenskih športnih iger. Teka se je udeležilo šest moštev, in sicer Zarja, Gaja, Adria, slovenski skavti in dve moštvi Poleta. Skupno se je nočnega teka udeležilo 120 tekmovalcev. Proga je bila nekoliko daljša kot pred dvema letoma, kajti start je bil tokrat izpred krožka ŠD Polet v Kon-konelski ulici, kar se je seveda tudi odrazilo na času. Štafetni tek se je začel točno ob 20.30 in se je končal 25 minut kasneje v Bazovici, ko je Andrej Križnič kot zadnji tekmovalec Poleta 1 prišel na cilj v Bazovici v času 25 minut. Drugouvrščeno moštvo je bilo moštvo Zarje v času 25’45”, tretja je bila Gaja v času 27’25”, četrti Polet 2 (dečki) v času 28’05”, peta je bila Adria z 29’55” in zadnji tržaški skavti v času 32’25” (ki pa so prišli že na sam start v nepopolni postavi). Takoj po končanem teku je bilo nagrajevanje. Podpredsednik Poleta Marčelo Malalan je predstavniku pr-vouvrščene ekipe izročil pokal tržaške občine, pokal SKGZ je dobila Zarja, pokal ZSŠDI pa Gaja. NA DIRKI PO EMILIJI E. Paolini zmagal v zadnjem sprintu BOLOGNA, 4. — Dvakratni italijanski prvak Enrico Paolini je osvojil (letos dokaj nezanimivo) 58. mednarodno kolesarsko dirko po Emiliji. LESTVICA * 1. Paolini, ki je prevozil 233 km dolgo progo v 6.03’ s p.h. 38,580 km/h. V njegovem času so prispeli še: 2. Gimondi 3. Chine tti 4. Moser 5. Zilioli 6. Panizza 7. Da Vlaeminck 8. Poggiali 9. Conti 10. Bertoglio lì. Riccomi 12. Di Lorenzo 13. Salm 14. Baronchelli PLANINSTVO 15. Houbrechts 16. Bortolotto 17. Bergamo M. 18. Cavalcanti 19. Battaglin 20. Gavazzi po 2'10” itd. ; , ■------------- Prijateljski nogomet V Dolini bodo danes odigrali prijateljsko nogometno tekmo Breg — Union. Začela se bo ob 10.45. * * * Nogometna enajsterica Krasa bo danes gostovala v Ilirski Bistrici. Tam bo ob 15. uri odigrala prijateljsko tekmo s Transportom. » * * V 1. zvezni jugoslovanski nogometni ligi so včeraj v 9. kolu odigrali dve anticipirani srečanji. V Beogradu je Partizan proti Čeliku remiziral 1:1, v Ljubljani pa je mostarski Velež premagal Olimpijo z 2:1 (2:0). Za Velež sta že v prvem času povedla Vladič in Halilho-džič, za Olimpijo pa je tri minute pred koncem znižal Dogandžič. Zmaga Mostarcev je bila zaslužena. KOŠARKA Na mladinskem turnirja v Dolini V finalu Bor in Lokomotiva Na Borovem mladinskem košarkarskem turnirju v Dolini so sinoči dosegli ta izida: Lokomotiva - Italsider 98:65 Bor - Polet 89:60 Danes se bosta v malem finalu ob 9.30 srečala Polet in Italsider, v velikem finalu ob 11. uri pa Bor in Lokomotiva. Še en poraz Italije CALI, 4. — Na svetovnem ženskem košarkarskem prvenstvu je Italija doživela še en (nepričakovan) poraz v srečanju z Japonsko, pred katero je klonila z najmanjšo možno razliko. Izidi finalnega kola: Japonska — Italija 50:49 ČSSR — Južna Koreja 61:55 Mehika — Kolumbija 88:68 Lestvica: SZ 10, Japonska 9, Italija, ČSSR in 'Južna"Koreja 8, Mehika 6 in Kolumbija 5. Izidi tolažilnega kola: Madžarska — Brazilija 76:51 Kanada — Avstralija 73:71 ZA «DAN PLANINCEV» Lestvica: ZDA 9, Madžarska, Avstralija in Kanada 8, Brazilija 7 in Senegal 5. 14. slovenske športne igre (Nadaljevanje s 7. strani) 3. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja splošni pravilnik 14. SŠI, oziroma pravilnik bližanja 13. SŠI. 6. Prireditelj si pridržuje pravico, da spremeni gornji pravilnik, če bo smatral to za potrebno. 7. Rok vpisovanja zapade v ponedeljek, 6. 10. t.l. Vpisovanje ekip na sedežih ZSŠDI v Trstu (tel. 31-119) in v Gorici (tel. 24-95). Točen spored tekmovanj bo objavljen v prihodnjih dneh. PRAVILNIK NAMIZNEGA TENISA 1. Tekmovanje za Tržaško organizira ŠK KRAS — namiznoteniški odsek. 2. Tekmovanje bo v Zgoniku, predvidoma 8. in 9. oktobra. 3. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. Geppa 9 (tel. 31-119) do 6. oktobra 75. 4. Na programu je samo tekmovanje posameznikov: člani, članice, mladinci, mladinke, naraščajniki, naraščajnice. (Med mladinci lahko nastopajo tekmovalci rojeni v obdobju 1958 - 1960, med naraščajniki pa rojeni leta 1961 in mlajši). Vse tekme bodo igrali na dva dobljena seta. 5. Sistem tekmovanja: tekmovalci bodo razdeljeni v izločilne skupine. Nosilce skupin bo določil prireditelj po lestvicah FITeT. Tekmovalo se bo po sistemu neposredne izločitve, žrebanje bo v Zgoniku na sedežu ŠK KRAS v ponedeljek, 6.10.75. ob 20.30. 6. Glavnega sodnika določi prireditelj. 7. Vsi tekmovalci se morajo javiti na tekmovalnem prostoru četrt ure pred začetkom tekmovanja v popolni športni opremi, sicer ne bodo pripuščeni k tekmovanju. 8. V vsem ostalem veljata glavni pravilnik 14. SŠI in pravila FITeT. 9. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe tekmovalcev. 10. Prireditelj si pridržuje pravico, da spremeni gomji pravilnik, če bo to potrebno. MmilMiiminiiiiiiuliiiiiiHlminiTiriimiiuliitililliiMHiniiiiiiliiNiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiitiiiiiMMiiiMiiiiiiiimu Dvesto Tržačanov na vrhu Nanosa V organizaciji SPDT je bilo izpeljano tudi zanimivo tekmovanje OBVESTILA ŠZ Bor obvešča odbojkarice, rojene leta 1960 in mlajše, da se bodo treningi začeli v ponedeljek, 6. oktobra ob 13.30, na stadionu «1. maj». Posebno sa vabljena dekleta, ki bi se hotela prvič ukvarjati z odbojko. * * * Prejšnjo nedeljo je bil na Nanosu tradicionalni «Dan planincev», katerega priredi vsako leto SPD iz Trsta. Ta akcija se je sicer križala z akcijo PD Postojna «100 družin na Nanosu», vendar to ni nič motilo obratno ,bilo je več vesele družbe na poti in na cilju. V organizaciji SPDT se je odvijal tradicionalni tek na Nanos za družine ali posameznike, katerega se je udeležilo kar lepo število planincev, tako da se je na vrhu zbralo kakih 200 planincev iz Trsta. Pravilnik tekmovanja pa je bil poseben, saj je upošteval bodisi tekmovalni čas, kot tudi število in starost otrok. Tekmovanje se je odvijalo od Razdrtega pa do televizijske antene na Nanosu. Poleg tržaških planincev pa so tekmovali še planinci iz Ilirske Bistrice, Kopra, Sežane in Postojne. Nagrajeni so bili: najboljša družina s tremi otroki: Ban 1.44’ (SPDT) najboljša družina z dvema otrokoma: Civardi 1.10’ (SPDT) najboljša družina z enim otrokom: Jagodic 1.10’ (SPDT) najbolj številna družina: Andreja-šič (7 članov) (Koper) najboljši posamezniki: Igor Škamperle 55’ (SPDT) najboljša skupina dveh: Igor Cej in Vigini Ingrid 1.4’ (SPDT) Tekmovale pa so še družine: Margon, Rojc, Ferfolja, Krmec, Junc, škrl, Čeligoj, Gombač, Cvetko, Kalc, Kralj, Cokan, Sterni, Kocjančič, Kogoj, Turk, Krt, skupina Škamperle Adriana in Ferfolja Erika ter Juvan Stane. Na vrhu je vse pričakala godba in pa planinski prigrizek. Po končanem teku se je za otroke še odvijalo zabavno rekreacijsko tekmovanje. Vzporednega pohoda «100 družin na Nanos» pa se je udeležilo kar 262 družin, tako da se je na ta dan zbralo na Nanosu okoli 1.500 ljudi, planincev in ljubiteljev narave sploh. D. J. JUTRI V ZAGREBU Parlov-Griffiii Jutri bo v Zagrebu boksarsko srečanje poltežke kategorije med Jugo- slovanom Parlovom in Amerikancem Griffinom. Ta temnopolti boksar bo doslej najtežji nasprotnik v profesionalni karieri Mate Parlova, saj je uvrščen dokaj visoko na mednarodnih lestvicah. Griffin je bil amaterski prvak ZDA in je v tem svojstvu v 80 srečanjih doživel le 4 poraze. Kot profesionalec je boksal doslej 33-krat in je osvojil 27 zmag. Star je 32 let, visok 183 cm in težak 82 kg. Uspeh odbojkarjev Krasa v Kopru KOPER, 4. — Sinoči so odbojkarji Krasa gostovali v Kopru in premagali domače moštvo, ki je član slovenske odbojkarske lige, s 3:0 (9, 10, 10). Gostje iz Zgonika so bili ves čas boljši nasprotnik in je njihova zmaga povsem zaslužena. Ta teden se je na Padričah končal balinarski turnir 14. SŠI za dvojice Po kvalitetno dobrem balinanju sta po pričakovanju zmagala gajevca Stojan Žagar in Dario Gugelli, ki sta v finalu odpravila soigralca Gaje Mirka in Josipa žagarja. D. G. ŠZ Bor sporoča, da se bo telovadba za najmlajše začela 6. oktobra, ob 16. uri na stadionu «1. maj». « « » ŠZ Bor sporoča, da se bo letošnji tečaj v minibasketu za letnike 1964 in mlajše pričel v torek, 7. oktobra, ob 16. uri na stadionu «1. maj». * * * ŠD Polet obvešča, da je zbirališče strelcev danes, 5. oktobra, ob 8.30 v krožku ŠD Polet, Konkonelska ulica štev. 1. Takrat se sprejemajo tudi zadnje prijave. • * * Športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse igralce moške odbojke, da so treningi vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 22. ure na odprtem igrišču Dijaškega doma (Ul. Montesanto 84). * * * Športno združenje Dom (Gorica) obvešča, da bo namiznoteniški turnir v sklopu 14. SŠI (goriško področje) v ponedeljek, 6. t.m. popoldne, ob 17. uri v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici (Ul. Montesanto 84). Miiiiiiiiiimimiiiitiiiiuiiiiiiuiimiiuiimiiiiimiituiiiiuiminiiiiiimiiiiiuiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuii I danes ob obali /> : • KINO KOPER: ob 10.00 — domači: DEČEK IN VIOLINA; ob 16.00 in 18.00 — ameriški: DAN DELFINOV; ob 20.00 — francoski: SKRIVNOST. IZOLA: ob 10.00 - ameriški: ČAROBNA PAJČEVINA; ob 16.00 — francoski: NA MEJI BLAZNOSTI; ob 18.00 in 20.00 - angl.: ŠAKAL. ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 - ameriški: NAJBOLJ NORA DIRKA. PIRAN: ob 10.00 — ameriški: NAJBOLJ NORA DIRKA; ob 16.00, 18.00 in 20.00 - špansko-angleški : VIVA PANCHO VILLA. PORTOROŽ: ob 20.00 — angleški: GUSTAV. MAHLER. TRGOVINE Portorož: Samopostrežna «Nanos»; Mesnica «Emona». Lucija: Samopostrežna KZ Lucija. Izola: (So ukinili dežurstvo). V Kopru pa bo dežural eden izmed marketov na cesti JLA. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Nočna in dnevna zdravniška služba je organizirana v vseh treh obalnih mestih, prav tako pa dežurajo tudi lekarne. PRIREDITVE IN ZABAVE Danes bodo odprti vsi športni objekti, v večernih urah pa bodo zabavne plesne prireditve v vseh večjih hotelih na obali. Barski program si lahko ogledate v hotelu Trgilav v K"pru, v Palacu in Metropolu v Portorožu in pri Treh papigah v Piranu. ŠPORT Na obali bodo dežurale med 7. in Tinjan, ob 13. uri: 10. uro naslednje trgovine: državno prvenstvo v Piran: Samopostrežna «KOLONIA mednarodno udeležbo. LE», Trg bratstva; Sadje zelenjava) Koper, ob 15. uri: Koper jugoslovansko motokrosu z Usnjar Buzenič Aldo, A. Vivoda 2; Sadje ze- (zahodna skupina 2. republiške nogo lenjava KZ Izola, Trg bratstva. I metne lige). NAVIGAZIONE ALTO ADRIATICO S. p. A. TRST — Ul. F. Venezian, 2 — Tel. 35-457 - - 60-273 ■ ■ " ; ; :v ■' '■ '' ■ !i*a- - ' ' • '■■//' .z'" * -'V > 'a ““S . ; j ; S i Urniki veljavni od 1. oktobra 1975 M/n «AMBRIABELLA» Odhod: Pon. Torek Sreda Petek Sob. Ned. Trst od. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 Koper pr. 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 Izola pr. 9.20 9.20 - - 9.20 9.20 Piran pr. 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 9.50 Umag pr. 10.35 10.35 10.35 - 10.35 10.35 Novigrad pr. — - 11.25 — — Pulj pr. — 13.20 — 13.00 — Povratek: Pulj od. — 14.30 — 15.00 — — Novigrad od. - - 14.10 — — — Umag od. 15.00 17.20 15.00 — 15.00 15.00 Piran od. 15.50 18.15 15.50 18.15 15.50 15.50 Izola od. 16.20 18.45 - — 16.20 16.20 Koper od. 17.00 19.25 17.00 19.25 17.00 17.00 Trst pr. 17.35 20.00 17.35 20.00 17.35 17.35 M/n «DIONEA» Odhod: Trst od. 9.30 12.15 16.00 Milje pr. 9.50 12.15 16.20 Koper pr. — 13.15 Povratek: Koper od. — 14.45 Milje od. 10.00 15.25 16.30 Trst pr. 10.20 15.45 16.50 buoni del tesoro quadriennali 9% 1979 štiriletne zakladne zadolžnice 1973 po 9% Operacije za obnovitev devetletnih zadolžnic 1975, ki so zapadle 1. oktobra, ter operacije za podpis novih štiriletnih zadolžnic po 9%, so v teku pri zavodu Banca d’Italia, pri kreditnih podjetjih in zavodih, kot tudi, izključno za obnovitev zadolžnic, pri poštnih uradih. Nove zadolžnice in ustrezne obresti so oproščene sedanjega in bodočega neposrednega davka, davka na dediščino, davčnih dajatev v primeru darilnega prenosa med živimi, pri ustvarjanju dote, družinskega premoženja in premoženjskega sklada, kot tudi davka na dohodek fizičnih oseb, davka na dohodek pravnih oseb in krajevnega davka na dohodek. Obnovitvene operacije se bodo zaključile 14. novembra 1975, medtem ko so nove štiriletne zadolžnice dejanski donos 9,68% emisijska cena 98,50 v javnem vpisovanju do 17. oktobra