Štev. 197. T Ljubljani, v sredo, dne Ji. avgusta 1910. Leto XXXVIII. == Velja po pošti: s Za oelo lato naprej . t 26'— sa pol leta » . » IS'— za četrt» » , » 8*SO za en meseo » . » J-2S u Nemčijo oeloletno » 20-— za ostalo Inosemstv« »35'— = V opravništvn: ss Za celo leto naprej . S 22-40 sa pol leta » , » 11-20 za četrt» • . » 5*60 za en meaeo » . > 1-90 S pošiljanjem na dom itane na mesec 2 K. Posamezne tt. 10 t. inserati: Enoatolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat.....po 15 t m dvakrat . • • . » 13 » aa trikrat . . . . » 10 ► za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notioah atane enoatolpna garmondvrstn 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust. i Izhaja:; vsak dan, brvsemši nedelje ta praznike, ob 5. ort popottaa. 03T Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/UI. Rokopisi se ne vračajo; nelrankIrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravnižtvo Je v Koiltarjevl nllol itev. S. ' — Sprejema naročnino, Inserate tn reklimaolje. ■ Upravnlškega Melona štev. 188. = •J*" Današnja številka obsega 6 strani. Renči na de!u. Š t. 11 j v Slov. ¡..rt'., 30. avg. V vasi Ciršak v župniji Št. 11 j ustanavlja šulverein novo nemško šolo. Po prizadevanju kolovodij šentiljskega vsenemštva se je posrečilo šulvereinu, da je vzel v najem od nekega privan-dranega posestnika — Franca Zechner — v Ciršaku hišo, katero bodo še letos priredili za šolsko poslopje. Ciršak in Selnica sta edini občini med Spielfeldom in Cmurekom, kateri ležita ob Muri, a imata še ogromno večino slovenskega prebivalstva. V Ciršaku je 70 odstotkov, v Selnici pa 84 odstotkov Slovencev izmed prebivalcev. V teh dveh občinah je narodna zavest tako velika, da se izvršijo navadno vse volitve bodisi v državni ali deželni zbor soglasno v prid slovenskih kandidatov. In ti dve občini bi se naj všolali v to nemško mučilnico. Šulvereinovi bosopetniki se že tudi hvalijo, da imajo že 40 otrok zasigu-ranih. Lep je način, kako lovijo deco že zdaj za to šolo. Starišc kar nič ne vprašajo, ampak kar otroke love na cesti in jim slikajo vse nemške sladkosti, ki jih bodo deležni v nemški šoli. Revnim starišem obljubujejo obleko, knjige, obed in razne druge podpore samo, da bi dali zapisati svojo deco v to šolo. Znamenito je, da se je polastilo vseh občanov veliko razburjenje, ko se je izvedelo za drzno nakano šulvereino-vo. Vsi stariši soglašajo v tem, da ne bo nobeden dal svojih otrok zapisati v to šolo. Kmetje so izjavili, da ne bo nobeden trohice za stavbo vozil niti za dobro plačilo. Priprost kmet je rekel: »Za noben denar me nihče ne pripravi do tega, da bi že na eden ali drug način pripomogel k tej stavbi, v katerej se pričenja naša in naših otrok nesreča.« Celo pošteni Nemci ^e z vso odločnostjo upirajo novi šoli. Započeti se mora sedaj odločna akcija, da se ta hudobna nemška nakana prepreči ali pa vsaj paralizira. VII. avstrijski katoliški shofi v Inomostu od 9. do 12. septembra. Doslej nismo vabili na ta shod. Politične razmere med nami in nemškimi krščanskimi soeialci so take, da koli- LISTEK. Pekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) Kaleb ni ničesar odgovoril, na mestu njega pa je Simeon, velik prijatelj zelota Simona, Gjorovega sina, ki je sedel poleg njega, zavpil: »Pustimo te bedarije; ta satanova hči je lepa; brez dvoma jo Kaleh želi imeti zase. Toda kaj nas to briga?« In maščevanja željen pristavi: »Zapomnimo si, da Kaleb prikriva resnico.« »Proti temu dekletu ni nobenega dokaza, zato jo izpustite na svobodo,« veli Benoni. »Pričakovati je bilo, da bo njen ded tako razsodil,« reče Simeon porogljivo. »Ne smemo se čuditi, ako nas tepe šiba božja, ako celo rabinci pomagajo kristjanom, ker so slučajno njih rodu, in ako vojaki krivo pričajo o obtožencih, ker so slučajno lepega obraza. Jaz izjavim, da je kriva in da je skrila Rimljana. Čemu pa bi bila sicer izbila vojaku svetilnico iz rok?« »Morda zato, da bi se sama skrila, kortoliko neugodno vplivajo tudi na nepolitično zbliževanje in združevanje. Vendar pa svobodomislecem, ki si že roke manejo, da se nenemške narodnosti ne bodo udeležile katoliškega shoda, tega veselja ne smemo privoščiti. »Duobus litigantibus tertius gau-det«, velja tudi tukaj. In ta tertius je svobodomislec. Od naše needinosti bi imel dobiček samo nasprotnik Cerkve. In tega mu ne smerno dovoliti! Svobo-domisleci avstrijski imajo hude skomine, da bi po francoskem vzorcu padli po Cerkvi, kakor hitro bi mogli. Tem nakanam se moramo upreti katoličani kot nepredorna falanga. Zato zapostavimo ob tej priliki vsa druga vprašanja, vse kar nas loči in iščimo samo tega, kar nas druži: visoki katoliški principi in cilji. Zato jc primerno in potrebno, da se — kakor se bodo shoda udeležili Čehi in Lahi — tudi mi Slovenci raz-merno udeležimo. Dobro bi bilo, da gre nekaj naših gori v Inomost, pa pove Nemcem, da če jim je kaj za katoliška načela in katoliško edinost, naj opuste svoj neumni nemški nacionalizem in naj se ne vežejo z zakletimi sovražniki katoličan-stva, četudi so isti slučajno Nemci. Ta nori nemški nacionalizem! Zakaj se jim vendar gre — se mora človek vprašati — ko imajo vendar vsega v izobilju in sede za obloženo mizo! Tak nacionalizem je v resnici iznajdba satanova in njegovih hlapcev, ki hočejo ravno potom nacionalizma Avstrijo oškodovati in razdreti. Pove naj se Nemcem, da smo mi predvsem katoličani, in da radi sodelujemo pri katoliški akciji, da pa zahtevamo, da se izvršuje eden prvih katoliških principov, ki se imenuie pravičnost; pove, da zahtevamo popolno enakopravnost povsod, posebno pa še pri katoliških shodih, Kakor so bile na marijanskem kongresu posebne sekcije, razdeljene po narodnostih, enako naj bi bilo tudi pri katoliških shodih, ako hočejo biti res splošno avstrijski in ne samo nem-ško-avstrijski. Na ta način radi sodelujemo; samo za štafažo pa ne bomo hodili na nemške shode. Na.j tedaj gredo naši ljudje na shod, pa. naj se tudi oglase, da se bo vedelo, da so pričujoči in kake težnje da imajo! Ker Tirolska vabi tudi s svojimi naravnimi krasotami, se združi lahko prijetno s koristnim vred. Kdor še letos ni užil svojega dopusta, naj ga porabi za pot v Inomost ! Dvignimo se, povejmo si dostojno da bi jc ne napadli,« opomni drugi, »četudi si ne moremo misliti, kako je prišla v stolp.« »Živela sem tam,« reče Mirijani. »Do včeraj jc bila zazidan in varen pred roparji.« »Ti si torej živela sama,« pripomni sodnik, »v zapuščenem stolpu, kakor kak netojiir ali sova in brez živeža in vode. Tedaj si morala oboje dobivati od zunaj, morda po kakem skrivnem hodniku, ki ni bil nikomur znan, in si po isti poti rešila poveljnika, vendar pa nisi sama imela več časa uiti za njim. Dekle, ti si voliunka, vohunka, kakor je t.j pri kristjanih navada. Jaz pravim, da zasluži smrt.« Tedaj vstane Benoni in si raztrga svoj plašč. «Ali sc ni že prelilo dovolj krvi po teh svetili dvorih?« zavpije, »da vas še žeja po krvi nedolžnih? Kaj vam veli vaša prisega? Da sodite pravično in samo po jasnih, neomajnih dokazih. Kje pa je tukaj kak dokaz? Ali jc fo dokaz, ako je Mirijam znana z Markom? Jaz odločno ugovarjam tej krivici!« »Popolnoma naravno je, da ti ugovarjaš,« reče Simeon in dostavi: »Morda se vsa stvar pojasni, ako preiščemo, kaj ima dekle seboj.«. pa odločno v obraz, kar imamo na srcu, potem pa se združimo tesno in tesneje katoličani vseh narodnosti v obrambo svojih svetih načel, — v strah in žalost vseh sovražnikov božjih! XXX Objavljamo dopis tak, kakršen nam je došel. Gospod dopisnik po naših mislih prezira, da so politična vpra-šanja izključena od avstrijskega katoliškega shoda. — Pridružujemo se pa popolnoma pozivu za udeležbo, kajti v vsakem slučaju je prav, da se zavedni katoličani avstrijski zbirajo in pripravijo za najodločnejši odpor zoper na-silstva brezvercev, ki se bližajo neizogibno. M a s a r y k i in W o 1 f i so hitro skupaj, kadar se gre skruniti verske svetinje in oropati cerkev svobode tudi v Avstriji. Zato morajo tudi zavedni katoličani vsoh narodnosti delati za edinost vernikov zoper skupne sovražnike. Blagoslovljeni društvenega doma v Trbovljah na Staierskem. Kakor smo svoj čas poročali, otvori se nov društveni clom v Trbovljah v nedeljo dne 11. septembra. Dom je vzrastel hipoma iz tal. Podoben je lepi vili in stoji na lepem prostoru nasproti šole. Vsebuje z dvorano vred sedem sob. Za društvenim domom se razprostira lep travnik, kjer bodo Orli ta dan prvič na Štajerskem nastojtili v večjem številu. Proizvajal se bo tudi šele prvič na Štajerskem dalmatinski ples, (mo-reška) sabljanje. Zato pa pohitite posebno vi Kranjci ta dan v velikem številu k svojim res obmejnim bratom Trboveljcem, da bo naša manifestacija ta dan res veličastna. Posebno opozar-jamo brate Orle, da pohitijo ta dan v Trbovlje ter s svojim nastopom povzdignejo orlovsko misel na Štajerskem. Železniška zveza je jako ugodna. Iz Ljubljane prihaja vlak ob pol devetih zjutraj, iz Maribora tudi v istem času. Istotako Je tudi odhod primeren, namreč ob pol osmi uri zvečer na obe. strani. Zatorej bratje Kranjci, posebno Orli, 11. septembra vsi v Trbovlje. Spored slavnosti 11. septembra o priliki blagoslovljenja Društvenega doma v Trbovljah ob Savi. Dopoldne: 1. Ob pol deveti uri zjutraj sprejem došlih gostov na kolodvoru, na to iz-prevod z godbo skozi Trbovlje I. v Trbovlje II. Takoj na mestu jo preiščejo in takoj zapazijo na vratu krasne bisere. »To so biseri, ki bi bili v čast najimenitnejši gospej,« reče priskočivši častnik. »Bedak, pusti nakit pri miru,« zavrne ga Simeon srdito. »Ali smo mar navadni tatovi?« »Tukaj je pa nekaj drugega,« reče častnik in izvleče izza nedrija Markovo pismo. »Ne to. ne to!« vzklikne dekle. »Daj sem,« reče Simeon, odveže svileno vrvico, odpre pismo in začne brati naslov: »Gospici Mirijam, od njenega prijatelja Rimljana Marka, po stotniku Galu.« Kaj pravite k temu, Benoni in ostali bratje? Cele strani obsega to pismo, na koncu se pa glasi: ,I3odi zdrava — Tvoj vedno zvesti prijatelj Mark.' Celo pismo naj prebero oni, ki imajo čas. Meni je to dovolj in sem prepričan, da je ta ženska izdajalka. Zato glasujem za smrt.« »Pismo je bilo pisano v Rimu že pred dvema letoma,« izgovarja se Mirijam, pa n i kdo se ni zmenil za njene besede, ker so vsi naenkrat govorili. »Jaz zahtevam, da sc prebere celo pismo.« kriči Benoni. »Nimamo časa,« odgovori Simeon. 2. Na trgu pred cerkvijo v Trbov* ljah pozdrav. 3. Ob deseti uri cerkveni govor (g. dr. A. Korošec) in sv. maša. 4. Po cerkvenem govoru slovesno blagoslovljenje Društvenega doma iu slavnostni govor (g. dr. Benkovič). 5. Ob 12. uri kosilo. Popoldne: 6. Ob 2. uri pete litanije. 7. Ob pol 4. uri javna telovadba Orlov: a) rajalni jirihod; b) proste vaje leta 1910; c) orodna telovadba; d) mOreška. (sabljanje); e) rajalni odhod. 8. Na to velika ljudska veselica s srečolovoni in šaljivo pošto. Pri vsej slavnosti svira slav. trbo« veljska pazniška godba. Ker jc čisti dobiček namenjen novemu Društvenemu domu, se preplačl» la hvaležno sprejemajo. Vstopnina k veselici: sedeži 1 K; stojišča 40 v. Logaška zastrupllevalna zadeva pred ljubljanskimi porotniki. Včeraj popoldne se jc v Hladnikovi zadevi razpravljalo od 3. do 6. ure popoldne z ozirom na to, ker je moral dr. Švigelj k seji občinskega sveta. Glavno zaslišanje Illadnikovo se jc končalo, nakar je bilo zaslišanih več prič. Spkn šno pozornost sta vzbudila obtožen-! čeva mati gospa, llamcrlitz in pa obtor ženčev očem llamcrlitz. O pismih, ki jih je pisal HJadnik It zapora. Hladnik prizna, da je res pisal iz zapora tista pisma Nikolaju Novaku v Tržiču in Jožefu Zidariču v Trstu. Pismi sta navedeni v včerajšnem našem listu koncem obtožnice. Ko ga glede na omenjeni pismi iaprašuje predsednik, prizna, da je pismi res pisal. O pismu, pisanem Novaku, pravi, da ga je pisal zato, da ga reši iz zapora. Pravi: »Pisal sem pismo v razburjenosti, nc da bi vedel, kaj da sem pisal.« O tem, kako da. sta prišli pismi iz zapora, trdi, da jih jc oddal Zvanu. Na vsebino pisma, pisanega Zidariču. se Hladnik ne ve natančno spominjati. Pravi, da mu je pisal: »Naj mu pomaga na eno čudno vižo vun.« Predsednik: »Kaj bi Vam ti pismi pomagali?« Hladnik: »Neumnost sta bili, pisal sem ju v razburjenosti.« Predsednik: »To je vendar nekaj čudnega, da ste pisali pisma iz zapora, ko ste znali, da jc to prepovedano.« Zunaj čakajo še drugi vjetniki svoje sodbe in Rimljani že butajo ob naša vrata. Ali naj potratimo še več dragocenega časa s to nazarensko vohunko? Proč ž njo!« »Proč ž njo,« ponovi Simon, Gjorov sin, in tudi ostali so temu pritrdili. Nato so se posvetovali, kakšne smrti naj umre: Benoni pa jih jc v cnomer prosil milosti za njo. »Naša sodba glede te izdajalke je,« slovesno izjavi Simon, »da jo doleti usoda izdajalcev, da je dovedejo do gorenjih vrat, ki sc imenujejo vrata Ni-kanorjeva, jo vrhu njih z verigo priklenejo k srednjemu stebru, tako, da bodo videli njeni prijatelji Rimljani in izraelsko ljudstvo, ki ga je hotela izdati, da jiogine tam gori gladu in žeje, ker smo mi nedolžni nad krvjo te ženske. Z ozirom na priprošnjo našega brata Beno-nija pa, iz čegar rodu je ona, določimo, da se obsodba ne izvrši pred solnčnim zahodom in da ima izdajalka do večera priliko premisliti se in nam povedati, kako bi mogli zopet vieti rimskega ju-e-fekta Marka. Stvar jc končana. Stražniki, odpeljite jo nazaj v ječo.« In zgrabili so Mirijam in vlekli skozi množico poslušalcev, ki so jo preklinjali, pljuvali in suvali, v ječo, kjer jc ležal mrtvi Tcofil. Izpovedba Hladnikove matere. Obtoženčeva mati Marija Ilamer-litzova Izpove, da hoče pričati. Tiho priseže. Nekaj časa govori tiho, a se kmalu ojačt in odgovarja glasno. Vse je poslušalo, recimo odkrito, ganjeno materino izpoved. Predvsem izpove, da ga je dala v Turin, ker Franc ni prav pariral. Ko jo prišel domov iz Turina, je bil dober. Ko je bil pri vojakih, mu je pošiljala morebiti 5 do 6 gld. mesečno podpore. Skupaj sta imela s sinom vinsko trgovino. Pri računih je šlo navskriž približno za 1000 kron, zato ga je preklicala v listih. Zenitvi s Tollazzijevo je nasprotovala, ker se ji je zdel sin premlad in ker ni še imel nobene eksistence. S Tollazzijevo rodbino so bili samo znanci. Sinu je rekla glede na možitev: »Če me ne ubogaš, pa prod moje oči tudi ne.« Jeze ni imela nanj. Tudi do Milke (Hladnikove žene), ni \mela jeze. Ko jo došla tista pošiljatev s strupenimi krogljicami, ji je mož rekel: »No, to jo april ali pa pomota.« Z dr. Gregoričem je dobro znana, dr. Levič-nika tudi pozna. »Nič dober so mi ni zdel, da me dr. Gregorič oddaja drugemu zdravniku. Mož je nesel pošiljatev na pošto, pisali smo dr. Levičniku, ki je tudi odpisal, potem smo pa bili klicani k sodniji. Sumila nisem nobenega, ker nisem imela nobenega sovražnika«. Mati poljubi sina na obtožni klopi. Sledi nadvse dramatičen prizor. Mati obtoženčeva vzklikne: »Ne morem verjeti, da bi bil to naredil, jaz mu odpuščam, četudi je naredil in ga poljubim.« Hitro se obrne, naglo stopi k sinu na zatožni klopi, ga objame in poljubi. Vse je ganjeno. Predsednik: »Jaz sicer to umevam, a kaj takega ne morem in ne smem pripuščati.« Hlad-nik si briše oči. Predsednik: »Kaj pa špiritisti?« Priča z nasmehom: »Če bi bil vsak tak š-piritist?!« (Vesclost.) Hladnik v Kranju. Predsednik: »Koliko bi bil dobil Hladnik za slučaj, da bi Vi umrli ?« Priča: »4000 kron.« Predsednik: »Kako je bilo s tisto stvarjo v Kranju?« Priča: »Kadar smo ga hudo prijeli, je priznal.« Dr. Travnar: »Zakaj niste odprli steklenice?« Priča: »Zato, ker je pre-neumno v naših časih, da bi se kdo na kaj takega nasedel. Moj mož je tudi rekel: »To ni doktorska, ampak šintar-ska reč.« Dr. Ravnihar: »Vi ga niste smatrali za storilca?« Priča: »Ne.« Izpoved Hamerlitza,- Obtoženčev očem Rudolf Hamer-litz izpove, da je poslal Franca v Turin, •da se dobro vzgoji. Ko je prišel iz Turina, je bil priden. O Hladniku mora reči, da je sila lahkomišljen. Šola v Turinu je dobro vplivala nanj. Ko jc prišel od vojakov nazaj, se je zavzel z vso silo za vinsko kupčijo, a pozneje je prišla vinska kupčija in je izgubil veselje. Želel sem, da bi bil Franc ostal doma. Rekel sem mu: »Obstanek imaš doma. Bomo skupaj delovali.« Hoteli smo ga pridržati doma.« Kar se tiče Hladnikove ženitve, izjavi Hamerlitz: »Jaz sem bil popolnoma indiferenten. Rekel sem mu: »Dokler nimaš eksistence zagotovljene, počakaj.« Glede na namišljeno dr. Levični-kovo pismo pravi priča: »Ko sem to pismo videl, sem rekel: »To je pač le malo dohtarsko. Razure, korekture. To je ena aprilova reč.« Ženi sem rekel: »Poglej, če bi bila to dohtarska reč, bi drugače izgledala. Zdaj že pripravijo drugače zdravila in jih ni treba drobiti v možnarju. Ne bo nobene zamere, če se nazaj pošlje. To jc bila dosti odurna reč. Izključeno je, da bi bilo prišlo do poizkusa, ker bi jaz ne bil trpel, da bi bila moja žena vžila pilule.« Izpoved dr. Levičnika. Priča izpove, da Hamerlitzova ni bila njegova pacientinja, pač pa njen sin. Osupnjen je bil, ko je dobil pismo Hamerlitzove gospe, v katerem se mu je zahvaljevala za poslana zdravila. Pisal ji je takoj, da ni ničesar poslal in ovadil zadevo državnemu pravdništvu. V Ljubljano nazaj došle pošiljatve ni hotel sprejeti, ker jo tudi ni odposlal. Izjavi se, da podpis na spremnici in na pismu ni prav nič podoben njegovemu podpisu. Priče z ljubljanske pošte. Zaslišijo se priče Franc Malenšek, Ciril Havliček, Mihael Mahnič, Vladi-slav Križman, Marija Bogataj, Josip Supan in Frančišek Gorjanc, ki so bili na ljubljanski glavni pošti, ko je bil odda.n zavoj s strupenimi pilulami. Priče se temno spominjajo na osebo, ki je oddala zavoj. Bil jo moški, srednje velike postavo, črno oblečen, kratko ostrižen. Osebe, ki jc oddala zavoj na pošti, niso dobili. Zavoj je bil oddan, kakor je našim bravcem znano, v nedeljo dne 3. aprila t. 1. med 9. in 10. uro dopoldne. Takrat je dežilo in zato Je vedrilo veliko ljudi v poštnem poslopju. »Če ga je Trst pokvaril.« Logaški poštar izpove med drugim, da je ljubljanska poŠta brzojavno zahtevala zavoj nazaj, ki so ga tudi poslali nazaj. O Hladniku pravi, da drugače si ne more misliti, da. je Hladnik storilec, kakor če ga je Trst pokvaril. Hamerlitzova se nič ne briga za drugi svet .Hladnik je za trgovino vnet. V Logatcu ni nič kaj zapravljal ali pi-jančeval. Muley jc bil priča pri Hlad-nikovi poroki. Valentin Kovač se jo seznanil s HladnikOm v Logatcu. Poslala sta prijatelja. Hladnik je bil vesel, tudi je popival, a pijanega ni videl. Letos ga je videl v veliki dvorani »Uniona«. Govoril je le malo časa ž njim. Zelo se jo začudil, ko je čital v listih poročila o Hladniku. Rdeči avtomobil. Lastnik shranovališča avtomobilov v Trstu Viktor Alojzij Stua se je peljal s Hladnikom in Peganom dno 10. marca v Ljubljano. Kosili so v Logatcu, ob dveh popoldne so došli z rdečim avtomobilom v Ljubljano. Hladnika ni vprašal, zakaj se pelje v Ljubljano, mislil si je pa, da hoče Hladnik prodati avtomobil. Hladnika ni čul zabavljati čez svojo mater. Pijanec Hladnik ni bil, v Ljubljani je bil tudi normalen. Hladnik mu je večkrat tožil, da je bil sferiferij njegova nesreča. Predsednik prekine nato razpravo. Tudi danes je Hladnikova zelo pla-kala v tisti celici, kjer čakajo obtoženci, da jih privedejo v porotno dvorano. Tolažiti jo je prišel njen zagovornik, kateremu je zatrjevala, da je nedolžna, in mu tožila, da jo skrbi, kaj da je z otrokom. Zagovornik dr. Švigelj jo je tolažil, ker za otroka pri bratu Josipu Tollaziju dobro skrbe. Končno se je ob-toženka pomirila in se obnašala v dvorani mirno. Začetkom razprave si je brisala z robcem obraz, pozneje je pa bila mirna. Obtoženka ie zelo nervozna, naslanja se z levico na naslonjač obtožne klopi. Hladnik je ravno tako ravnodušen, kakor včeraj. Galerija danes ni močno zasedena. Izpoved priče Ernst Pegan. Hladnika je izpoznal dva, tri mesece prej, kakor se je stvar začela. Priča. je lastnik delikatesne trgovine v Trstu. Peljal se je s Hladnikom dne 19. marca t. 1. v Ljubljano. Poznal je tudi obtoženko. V Logatcu ob povrat-ku so se ustavili pri Tollazzijevih. Hladnik mu je povedal, da so si z materjo nasprotni zaradi ženitve. V Monte Cario sta se peljala s Hladnikom sltupaj. Sreče Hladnik ni imel. Gotovo je zaigral, tudi jaz, oba sva zaigrala.V Monte Carlo sta bila dva, tri dni. O logaški aferi je priči povedala njegova žena. Hladniku je priča še rekel: »Ti Hladnik, če si kaj napravil, najboljše je, na poveš!« Hladnik mu je tudi rekel, da hoče v Italijo, a mu je priča to odsvetoval in mu rekel, naj se predstavi sodniji. Hladnik je bil senzal. Občeval je Hladnik s pričo jako lopo. Kazal se je vedno za premožnega moža. Pričo je enkrat tudi prosil za posojilo 4000 K še preje, ko sta šla v Monte Carlo. Pe-gan je bil tudi v preiskovalnem zaporu, ker je pisal v Logatec, za informacijo o Hladniku. V informaciji je bilo, da Hladnik ne dobi po materi beliča. Svaril je Hladnika večkrat, naj ne občuje s senzali, ki so take pijavke. Niti v Logatcu in ne-v Ljubljani ni opazil ne na Hladniku in ne na Illadnikovi nobenega razburjenja. Kje je bil Hladnik 3. aprila? Dr. Franc Irgolič se je seznanil s Hladnikom v kavarni Comercio, kamor je prišel vsak večer iz Pega nove gostilne. Povedal mu je tudi, koliko je založil v sferisterij. Neko nedeljo se je peljal s Hladnikom v avtomobilu. Enkrat so se peljali do Sežane z avtomobilom. Znano mu je bilo, da sta se Hladnik in Pogan z avtomobilom peljala v Ljubljano. Dne 2. aprila sta bila s Hladnikom skupaj, in sicer sta prišla skupaj ob 11. uri, nato sta bila v >Na-rodnem domu« do dveh, nato na črno kavo, potem v Eden. Ne ve, kako je prišlo, da sta prišla v Illadnikovo stanovanje, kjer je priča tudi prenočil. Popoldne sta šla k Sv. Ivanu, kjer jc bila neka slavnost. Žena je bila takrat v Logatcu. Znano mu ni, kdaj se je vrnila v Trst. Iz Italije se Hladnik in Pegan nista vrnila skoro en teden. Ko so je vrnil Hladnik prvič iz preiskovalnega zapora, ga je čakal na peronu, a Hladnik jo bil žo zopet areti- ran. Hladnikovka sama mu je tožila, da je on nedolžen, jokala je. Priča jo jc tolažil. Hladnik se mu zdi jako dober človek, ljubeznjiv, z vsakim je rad govoril, vesele volje, ne resen človek. Senzali so jako nevarni ljudje. Če le morejo kakega človeka slečejo do nagega. Pijanec Hladnik ni, v kavarni so igrali preferanco; tudi za ženskami ni lazil. Živel je solidno. Potrt se mi je zdel. Ivan Bianzani pozna Illadnikovo od njene mladosti. Nekaj časa sta stanovala Hladnikova pri njem. V Trst je prišel Hladnik, ker se je zanesel, da bo uspevalo igrališčo z žogami. Policija mu je delala} velike sitnosti. Precej pri otvoritvi se je pokazalo, da podjetje ne bo uspevalo. Stroški so bili veliki, nazadnje pa izguba. Povedati mu ni hotel, koliko je rešil. Kaj hudega čez mater ni govoril, kakor tudi ona ne. Videti je bilo njej, da. ji je hudo. Živela. sta takrat Hladnikova. zelo solidno. Kazal se je jako skrbnega. O logaški zadevi je izvedel iz časnikov. Srečala sta 15.marca Hladnika v mestu. Takrat se mu jc zdel potrt, kakor da bi me hotel nekaj prositi. — Predsednik: Hladnik, kaj Vas je težilo? — »Ja, jaz nič ne vem.« — Otroka sta imela obadva rada. Na pričo je napravil toženec dober vtis. On se mu je zdel sicer lahkomišljen, ampak dober človek. Prodaja sferisterija. Peter Verčon je kupil sferisterij s tovariši od Hladnika za 3800 kron. Kupili so deske, stole. Batistelli je šel še ž njim v odvetniško pisarno, kjer se je dognalo, da je Hladnik upravičeno prodal les. Proti zaprisegi Mario Capanna nastopa dr. Ravnihar, ki je spravil Hladnika v Trst. Prilastil si je tudi Capanna. 870 kron Hladnikovega denarja, za-kar je bil sicer oproščen, a gotovo zato ni naklonjen obtožencu. Dr. Neuberger predlaga, naj se priča zapriseže. Senat sklene, da se priča zaprisežo. Predsednik graja, da so se prej rabile o celem stanu zaničljive besede. Dr. Ravnihar naznani ničnost. Hladnik naroči strupene pilulo. Capanna se nato zapriseže in zasliši. Pri izpovedi posreduje tolmač dr. Peternel. Priča, pozna Hladnika 8 let. Bila sta prijatelja. Govorila sta večkrat o rodbinskih in tudi o gospodarskih razmerah. Iskal je Hladnik v Trstu posel korespondenta ali trgovca za les in vino. Bil je prvič kakih 12 dni v Trstu. Drugič je prišel Hladnik v Trst; prej mu je pisal, naj mu preskrbi strupene pilule, da usmrti nekega psa. Capanna je iskal pilule, a jih ni dobil. Hladnik je pisal priči še enkrat, naj mu preskrbi strupene pilule. Zadnjič sta govorila s Hladnikom o strupenih pi-lulah lani meseca septembra. Stalno se je preselil Hladnik v Trst 1. februarja 1909. Skupno s Hladnikom sta imela kinematograf prej, prodno je do-šel Hladnik v Trst. Dobička kinematograf ni prinašal. Hladnik je sam govoril, da jo premožen. Sferisterij je stal 34.000 do 36.000 kron. Hladnik je vložil v dveh obrokih 10.000 kron, vložil je potem še Hladnik 3000 kron, Batistelli je vzel pri banki 2500 kron na menico, pozneje je dobil pri banki Hladnik kot girant na menico še 5000 kron. Dolžni so ostali še konzorciju mizarjev 4000 kron. Oblasti je bilo naznanjeno podjetje na ime Capanna. Prvo leto so imeli dobička 1400 kron pri reklami. Les, ki ga je prodal Hladnik za 4000 kron, so prodali kupci za 10.000 ali 11.000 kron, kakor so pripovedovali ljudje, ki so razdirali sferisterij. Končnega računa niso napravili. Hladnik je šel v Ljubljano in ga ni bilo več časa nazaj. Priča pričakuje 16.000 do 17.000 kron od strica. Priča pravi, da so upali napraviti dobiček z igriliščem in bi se v petih letih vse poplačalo. Prve dni leta 1909. je bil pri Hladnikovih v Logatcu in dobro postrežen. Hladnik je priči povedal, da obstoji napetost med materjo in njim. Za pilule ga je Hladnik lani septembra vprašal, kaj da. je s pilulami, jezno mu je odgovoril priča, da jih ne more dobiti brez recepta. Hladnik pravi, da mu je priča pisal pismo 1907., zakaj da ne sprejme strupa. Vzel ga nisem, ker ga nisem rabil. Priča pravi, da ni pisal Hladniku do-tičnega pisma. Na dr. Ravniharjevo vprašanje izjavi priča, da. mu je Hladnik med drugim tako-le pisal: »Prosim te, pošlji mi strupene pilule, da zastrupim nekega psa.« Alberico Batistelli, zasebni uradnik, izpove, da pozna Hladnika iz kavarne bolj površno. Pričin brat je bil družabnik igrališča. Capanna mu je pripovedoval, da mu je Hladnik naročil, naj mu preskrbi strupeno pilule. Od takrat je preteklo približno 22 do 23 meseccv. Boj za glavno pr*čo. Dr. Ravnihar se prolivi, da bi se zaprisegla priča Piacentini, zahteva, naj ga preišče zdravnik psihiater dr. Robida. Dr. Neuberger zahteva, naj se priča zapriseže. Predsednik: Ga bomo zaslišali in potom videli. Kaj je senzal. Giovanni Piacentini govori slabo nemško. Priča je oženjen. Dva otroka sta umrla. Služil je v 97. pešpolku v nadomestni rezervi. Po poklicu je sen-zal. Na vprašanje predsednikovo izjavi priča, da posreduje senzal kupčije proti proviziji 2, 3 ali i (/o. Sam zasluži do iOOO kron. Kupčije sklopa večinoma po gostilnah, po sklenjenih kupčijah se pije likof. Pije po sklenjenih kupčijah, kadar gre k svojim strankam, takrat je trezen. Kaznovan je bil večkrat, večinoma. zato, ker se je spri s stražniki. Zna tudi nekaj slovenskih besedi. Senat nato sklene, da se Piacentini zasliši pod prisego. Razprava se prekine in nadaljuje ob pol 4. popoldne. Danes popoldne bo razprava na vrhuncu, ker je Piacentini glavna priča, na katero so opira obtožba glede na od-pošiljanje pilul Hamerlitzovej gospej po obtoženem Hladniku. Piacentini je krepak človek, čokat, plešast. Nemško govori precej dobro. Le tu in tam mu mora priskočiti tolmač na pomoč. Po w0lftvah v celjski okolici. V svojem veselju nad krasno ima. go se moramo spominjati tistih, ki so stali trdno kakor skala ob naši strani. V drugem in prvem razredu so prišli v poštev zlasti naši obrtniki, trgovci, podjetniki itd. Kakor volitvoni voditelji in agitatorji ne reflektirajo na posebno hvalo, saj jim je v plačilo dosti zavest, da so nekaj storili za domovino, tako mislimo, da tudi našim zgoraj imenovanim slojem ne bi bilo všeč, če bi jih imenoma hvalili. Vendar je naša častna dolžnost, da te naše vrle sloje podpiramo, da hodimo, če treba, v slovenske gostilne, da kupujemo pri slovenskih trgovcih, da dajemo delo slovenskim obrtnikom in podjetnikom. Vsak Slovenec, ki prezira v tem oziru Slovenca, je ravno tak izdajalec svojega rodu, kakor oe kak volivec zataji svojo narodnost. Pri tem pa ne smemo pozabiti nemškutarske nesiamnosti. Našim nemškutarjem ni bilo dovolj, da imajo mestno občino v svojih rokah, ne, svoje grabežljive prste so stegovali tudi v okoliško občino. Hvala Bogu, da so si jih pošteno opekli. Gnjev in srd nam sili v pero, ko se spominjamo, da so šli zoper nas volit zopet ljudje, ki živijo od slovenskih grošev. Tu si videl zopet protestantske Stiegerje, protestantske Zanggerje, bivše Slovence: Lakiče, Ra-kuše, Karbence, Pečuhe, \Vogge, Treo-te, Rebenschegge, Skoborne, Grenke itd. Živijo od slovenskih žuljev, kri pa bi Slovencem izpili kakor gadi na volišču. To so ljudje, ki škodujejo Slovencem kakor pijavko telesu, kateremu se nastavijo. Lopov vsak Slovenec, ki tega ne izprevidi ali noče izprevi-deti. Vrhunec nesramnosti pa so dosegli nemškutarji s tem, da so mislili Slovence zasramovati na grozovit način. Nele da so imeli 100 kg smodnika pripravljenega in bakljade, pri mesarju in gostilničarju pri pošti, Reben-scheggu, so imeli pripravljenega tudi osla. Če bi zmagali, so mislili tega osla todeti v slovensko trobojnico s sokolsko 'čepico ter mu dati napis: »Zadnji Slovenec iz Gaborja« ter ga voditi po mestu. Nečuveno je tako zasramovanje Slovencev, ki ga ne smemo nikdar pozabiti. Vsak Slovenec, in naj si je odvetnik ali duhovnik ali učitelj itd., je res tak osel nemškutarjev, če bo šel preko tega grozovitega zasrainovanja, in zasluži, da se imenoma zaznamuje v listino nemškutarskih oslov. SESTANEK ITALIJANSKEGA IN AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. V Solnogradu sta se včeraj sešla italijanski in avstrijski zunanji minister. San Giuliano je v spremstvu avernskega vojvode in ministrskega predsednika barona Fasciotti obiskal grofa Aerenthala, nakar sta oba zunanja ministra v salonu Aeronthala med seboj konferirala. Konferenca je trajala poldrugo uro. O čem sta govorila, javnosti še ni znano. Popoldan je grof Aehrenthal obisk vrnil; skupno z italijanskimi gosti obedoval in napravil izlet ž njimi v avtomobilu. Danes popoldan odpotujeta oba v kopališče Isclil. SOCIALNO ZAVAROVANJE. Pododsok zn socialno zavarovanje bo pričel zopet svoje delo drugi teden meseca septembra in nadaljeval svojo posvetovanje o drugem poglavju zava- rovanja zoper nezgode. To delo bo rešeno v 14. dneh; zatem začne plenarni odsek svoja posvetovanja. OSVAJANJE BOSENSKE AGRARNE BANKE. Iz vsega početka tako nesimpatič-na mažarska agrarna banka je na zvit način — in seveda s pomočjo Buri-ana — dobila v svojo roko tudi največje trgovsko podjetje v Bosni: Ivana Bab. Schmarda. Ta mož si je pod tvrd-ko »Trgovska in prevozna akc. družba« zagotovil za mnogo let naprej različne monopole (sol, vladne tiskarske potrebščine, vsi erarični prevozni posli in dobave za tobačne tovarne, rudnike itd.) in ugodnosti in ima razven centrale v Sarajevu 32 podružnic po vsej Bosni. Ta tvrdka je na višji namig ravnokar odstopila 3 petine svojih akcij mažarski agrarni banki, ki bo sedaj pod tujo firmo razpregla svoje delovanje po vsej deželi. Gornja tvrdka pa je tudi zastopnica c. kr. avstrijskega trgovskega muzeja za vso Bosno in Hercegovino, a predsednik mažarske agrarne banke je Leon Lanczi, generalni ravnatelj Ogrske komerc. banke v Pe-šti in predsednik budimpeške trgovske in obrtne zbornice. Kako bodo tedaj avstrijske in obrtne koristi odslej zastopane v Bosni, si je lahko misliti. PORTUGALSKE VOLITVE. Ob zadnjih volitvah je doletel vlado velik poraz. Vlada bo imela v bodoči zbornici komaj dva glasova večine. Prišlo bo tedaj prav v kratkem času do odločilne krize. Izid volitev kaže, da je ministrski predsednik svojo besedo, da ne bo na volitve nič vplival, tudi moško držal. ZLATA POROKA ČRNOGORSKEGA KRALJA. Včeraj se je na Cetinju izvršila zlata poroka črnogorske kraljeve dvojice. Po defiliranju Čet, šolskili otrok itd. je pristopil kralj k oddelku starih vojšča-kov in vsakega posebej objel. Kralj Ni-kita, se. je našemu cesarju brzojavno zahvalil za čestitki. Zopetna izvolitev Ivana Hribarja za ljubljanskega župana. Hribar je bil včeraj zopet izvoljen za župana ter je izjavil, da izvolitev sprejme, ako dobi sankcijo. Nam je bilo popolnoma vseeno, kako si gospodje stvar med seboj urede. Občinski svet je ravnal logično, da je vse svoje glasove združil na moža svojega zaupanja. Odločitev je ležala v Hribarjevih rokah. Nova izvolitev je imela značaj osebne satisfakcije. Z odklonitvijo izvolitve ali s sprejemom je bilo Hribarju na razpolago, da izvolitev označi kot demonstracijo proti nepo-trditvi ali ne. Hribar se je odločil za poslednje in je tako nastal javen konflikt med občinskim svetom in dražvno upravo. Naše stališče ostane neizpre-menjeno, ostane ono, katero smo zavzeli tik po nepotrditvi. Občinska seja, v kateri se je vršila Volitev župana, se je vršila tako-le: Zanimiv prizor začetkom seje. Galerija je bila včeraj zasedena skoro samo z liberalnimi agitatorji, v ospredju dame s svetnikom Višnikar-jem in Ribnikarjem. Občinski svetniki so prišli v črnih oblekah. Kot vladni zastopnik je bil navzoč vladni svetnik Kremenšek. Ko pridejo občinski svetniki v dvorano, dr. O r a ž e n in L e n č e k prosita dr. Tavčarja, da dopusti debato! Tavčar Oražnu: »Nobene debate ne bo!« Oražen je silno razburjen in reče: »Jaz se bom oglasil!« Tavčar: »Ne dopustim, pa je vun!« Nato pristopi Lenček k dr. Tavčarju in ga, prosi. Tavčar ponovi, da ne dopusti nikakršne debate! Lenček: »Moraš!« Tavčar: »Danes sem jaz tu! Ne pustim!« Pozneje izroči Oražen dr. Tavčarju papir z naznanilom, da se k besedi oglasi. Volitev. Dr. Tavčar: »Otvarjam sejo. Seja. je sklepčna. Navzočih je 23 občinskih svetnikov.« Manjkajo prof. Pipen-bacher radi bolezni, poštni uradnik Rothl radi bolezni, žel. uradnik Saje vi c radi uradnega posla, fin. uradnik M i 1 o h n o j a radi uradnega posla v Postojni, poštni uradnik Mayer radi bolezni. So opravičeni. Dr. Tavčar naznanja odločbo cesarjevo, ki ni potrdil Hribarja za župana. (Popolna tihota. Neki pridušen klic.) Tavčar: »Pst! Preidcm na drugo točko dnevnega reda.« Oražen: »Nujni predlog!« Tavčar: »To ni nujni predlog!« Tavčar prebere določila glede županske volitve in imenuje za skruti-natorja obč. svetnika Majarona in Len- četa. (Zivio!) Oražen: »Besede!« Tavčar: »Zdaj je volitev. Ne!« Oražen: »Protestiram in proti temu kršenju svobodne besede apeliram, da mi cl& besedo.« Dr. Tavčar: »Meni je vseeno, pa naj odloči občinski svet.« Po glasovanju dr. Tavčar: »Ni večine!« Z dr. Oražnom je glasovalo pet občinskih svetnikov, med njimi Hribar, Lenče, Gorše. Hribar je zelo visoko dvigal roko. Na nas je ta prizor naredil vtisek, da je domenjen. Hribar Izvoljen za župana. Dr. Tavčar pozove skrutinatorja, naj naznanita izid. Dr. Majaron: »Oddanih je bilo 23 glasovnic, 22 glasovnic se glasi na Ivana Hribarja.« Sledi dve minuti trajajoče ploskanje, klicanje »Zivio Hribar!«, na galeriji dd komando Ribnikar; tudi občinski svetniki ploskajo, Hribar se dvakrat vzdigne. Dr. Tavčar: »Vprašam prijatelja Hribarja ali sprejme?« Hribar o vzrokih svoje nepotrditve. Hribar se zahvaljuje na. zaupanju. Šesta izvolitev ni našla potrditve na najvišjem mestu. Njegovo Veličanstvo kot vzoren ustaven vladar je storilo to, kar mu je nasvetovala vlada, ki bi imela varovati občinsko avtonomijo. (Klici: »Tako je!«) To vladno stališče je skrajno iznenadilo, ker vlada ni navedla vzrokov. Za odklonitev ni bila morda moja, nezmožnost ali kaka težka dejanja, to veste Vi, ker ste me izvolili že sedmič. Hvala Vam na ne-omajanem zaupanju!« (Klici: »Zivio Hribar!«, svetniki in galerija ploskajo, nekdo prinese košaro rož in dame mečejo rože na Hribarja. Luč se zasveti.) Ker vlada ni navedla vzrokov, jih bom jaz. (Čujmo!) Deželni predsednik mi je povedal te-le razloge: da nisem 1908. preprečil pisanja slov. časnikov, ki je bilo huj-skajoče, da sem premalo pomirjevalno vplival na pisavo, da v dneh od 18. do 20. septembra 1908 njisem storil svoje dolžnosti kot župan, da sem se preveč opstavil na poslansko stališče in premalo na stališče okrajnega glavarja, in da sem na to pozabljal tudi pri občevanju z deželnim predsedstvom, da sem v seji občinskega sveta prebral brzojavko slovanske časnikarske zveze, v kateri je bila beseda soldateska. Hribar se nato brani, češ, da je 18. septembra miril oba govornika, da je rotil, pozival do miru od gruče do gruče občinstvo, da je bil v onih dneh noč in dan na nogah, ako policija in vojaštvo ni moglo preprečiti izgrede, da jih tudi on ni mogel. Kot poslanec da je storil le svojo dolžnost, on je moral izvrševati poslansko poslanstvo brez ozira na levo in desno. Sicer pa je tudi kot. okrajni glavar bil vesten in je z oblastmi občeval dostojno, spoštljivo. Do časti okrajnega glavarja pa nisem prišel po imenovanju, ampak kot, svobodno izvoljeni meščan svobodnega meščanstva. (Ploskanje in Zivio Hribar!) Če sem prečital brzojavko, še nisem dejal, da se ž njo strinjam. Ministrski predsednik in minister za notranje zadeve pa sta mi navedla te-le vzroke: Da sem imuniziral bojkot-ne članke, da sem na nekem shodu na Rakeku dejal, da cesar plava v nemškem morju, da sem izustil govor proti vojaštvu, da. sem šel v Peterburg. Hribar se brani: Članki »Naroda« so bili nedolžni, imuniziral sem članke, ki so pisali o »Kranjski hranilnici«, da se bi izvedelo, kaj se pri nas vse konfiscira, na Bakeku nisem tako govoril, privoščim pa dotičnemu uradniku, ki je to beležil, avanzma. V glavo mi ne pade, da bi vlačil osebo cesarjevo v politične razprave, dejal sem le, da so cesarjevi svetovalci krivi, da, mora cesar plavati v nemškem morju. Kar se tiče potovanja v Peterburg in patrijotizma pravim, da me v njem nihče, ki vodi državne vajeti, ne prekaša, in če bi imeli vsi, ki vodijo našo državo, tako v srčnem prepričanju temelječ patrijotizem, bi bila Avstrija lahko mirna, ponosna. (Dr. Švigelj: in srečna.) O vojaštvu sem govoril kot poslanec leta 1909 v državnem izboru, vlada pa me ne sme kaznovati, kar storim kot. poslanec. Kje pa živimo pri nas? Še na Turškem kaj takega ne bi bilo mogoče, ali smo v Perziji?! Jaz da bi grozil vojaštvu, ki sem skrbel za. po-množitev garnizije? Zal mi je, da so me pognali od dela letos, a. tolaži me zavest, da ne bo moja krivda, ako bo stvar trpela. Hvala Vam na zaupanju. Žalil bi Vas, ko bi vzpričo temu zaupanju Vašemu klicu ne sledil. Izjavljam torej, da Izvolitev sprejmem, ako za-dobi Najvišje potrjenje. (Zivio-klici.) Gosposka ulica — Ivan Hribarjeva ulica. Tu se dvigne dr. Oražen in stavi nujni predlog, katerega je hotel staviti prej, ko je podžupan dr. Tavčar javljal, da cesar ni potrdil Hribarjeve izvolit- ve. Predlaga, naj se odslej imenuje Gosposka ulica Ivan Hribarjeva ulica. — Sprejeto. Dr. Tavčar: S tem je dnevni red izčrpan, zato zaključujem sejo. Na ulici med občinsko sejo ln po seji. Ze pred občinsko sejo so se zbirale pred rotovžem gruče znanih mladinov, ki pa jih je policija od časa do časa razganjala. Na nogah je bila vsa mestna policija, kakor tudi orožništvo, ki je bilo pripravljeno za vsak slučaj v poslopju finančnega ravnateljstva, na glavni pošti in drugod. Na nogah je bila tudi vsa državna policija. Vojaki 17. pešpolka so bili pripravljeni. Ko je Hribar zapustil rotovž, je šel z nekaterimi občinskimi svetniki po Stritarjevih ulicah. Nekaj občinstva, ki se je nabralo na Mestnem trgu in stranskih ulicah, je vdrlo seveda za njim. Pri frančiškanskem mostu je začela policija razganjati ljudi. Nastala je gnječa, ki pa se je polagoma razkropila. Navzoči so bili vladni komisar dr. Trnovec, pol. svetnik Lavter, komisar Jančigaj, kakor tudi več policajev. Ko je bilo v Stritarjevih ulicah, Prešernovih ulicah še največ ljudi, je prišel po imenovanih dveh ulicah iz rotovža občinski svetnik Primožič, ki se je na. Marijinem trgu začal vsajati nad nekim policistom, ker je razganjal ljudi. V bližini Schwentnerjevc knjigarne je Primožič začel klicati: »Zivjo Hribar!« Za preglasnim občinskim svetnikom sta odšla komisar Jančigaj in nek policijski nadstražnik. Ko je Primožič videl, da je napravil nerodnost in ko je začelo za njim iti vedno več ljudi, je izginil s svojo družbo v kavarno »Slon«. Znani knjigovez Feld-stein, član bivše Narodne delavske organizacije, je seveda klical za Primožičem, predno je odšel v kavarno: »Zivja Primožič!« Feldstein je vpil pred Gričarjem & Mejačem. Ivo ga je pa. pri pošti komisar Jančigaj nekaj po-tihem poučil, se je počasi zmazal. Gruče so se polagoma razkropile, na cestah pa je bilo zvečer živahnejše kot ponavadi. V mestu pa je bil red in mir. In prav je tako! Glasovi časopisja. Včeraj došla »Edinost« je pisala: »Danes se torej sestane ljubljanski mestni svet, da izvoli novega župana na mesto nepotrjenega Hribarja. Ta seja bi morala biti za pravo le formalnost, ker ako bi se mestni svet, ljubljanski zavedal pomena, ki ga ima ta nepotrditev, bi moral brez ozira na posledice, ki bi utegnile nastati, zopet voliti Hribarja! Mi se nadejamo, da čuti narodno-napredna stranka v sebi dovolj odporne sile in da se spusti v boj. Dostikrat je čast več vredna, kakor življenje. Tudi za stranke velja ta rek, da je bolje »častno umreti, nego sramotno živeti«. Morda bi izšla narodno-napredna stranka iz morebitne borbe uničena, ali ideje, katere ona zastopa, bi s tem še ne bile spravljene s sveta. Na razvalinah po potresu uničene Ljubljane je vzrastla nova, moderna Ljubljana. Tudi na razvalinah uničene narodno-napredne stranke bi vzrastla nova, moderna stranka, ki bi prinesla v naš narod novega, svežega duha in življenja.« XXX OBČINSKI SVET — RAZPUŠČEN. Deželna vlada je danes občinski svet razpustila. Dnevne novice. -f- Kdo je kriv nepotrditve Ivana Hribarja? Novoizvoljeni ljubljanski župan Ivan Hribar je včeraj jako gostobesedno govoril o vzrokih svoje nepotrditve, niti z eno besedico pa ni. trdil, kar so trobili »stari« in »mladi«, da so njegove nepotrditve krivi »klerikalci«. S tem je župan Hribar desavouiral združene lažnjivce. Nam je to zadoščenje 7,a vse nizke napade liberalnega časopisja, o katerem smo prepričani, da bo tudi še nadalje ohranilo svoje »fine manire«. -f Krška škofija. Z Dunaja poročajo, da krški knezoškof ne dobi koadju-torja, pač pa se izvrši imenovanje generalnega vikarja. + »Občevalni jezik« pri ljudskem štetju in Lahi. »Piccolo« je že povedal, da so Lahi zadovoljni, da se bo pri ljudskem štetju po novem letu štelo po »ob-čevalnem jeziku«. Pravi celo, da če bi se bila določila narodnost, pri ljudskem štetju, bi Slovani to zlorabili v škodo Lahom! — »Piccolo« navaja tudi čisto odkrito, kako se ima šteti služkinje v laških družinnh. Pravi, .na podlagi n ravnega, znanstva sloneča družba edino prava, vodnica Slovencev.« Bog daj g. Bririšeku zdravje in »pravorednost«. 2100 metrov z letalnim strojem se jc dvignil v La Havre letalec Maramo. S tem je pobil svetovni rekord Drexlov. Književnost. * »Jugendfürsorge und Jugendvereine« je naslov ravnokar v drugi pomnoženi in izboljšani izdaji izišli knjižici, katero je izdal s sodelovanjem društvenih voditeljev dr. August Pieper. Knjižica je bila že pol leta iz prometa in jc nova izdaja sedaj na razpolago; stane vezana 3 K 60 v ter se dobiva v Katoliški bukvami v Ljubljani. msce. š Velika nesreča. — Ljudje podsuti. Iz Trbovelj nam poročajo: Tu je včeraj približno ob drugi uri popoldne zasulo na Dobrni pod Rctjem večje število ljudi, večinoma Makedoncev. Govori se o 18 ljudeh. Sedaj ko to poročam (ob 3. uri popoldne), so izkopali dva človeka iz zemlje, enega mrtvega, enega živega, ki bo težko okreval. Nesreča se je zgodila pri podjetniku Šuligoju na Dobrni. Podjetnik je trboveljske premogokopne družbe. Ljudi se nabira vedno več na kraju nesreče. — V Trbovljah težko ranjeni delavec se piše Dragotin Ferre, je rodom iz Srbije in jc star 21 let! Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnico. Levo roko ima zlomljeno, pa tudi na glavi in na prsih je dobil težke poškodbe. — Danes popoldne smo dobili brzojavko iz Trbovelj: En delavec je mrtev, eden lahko ranjen, drugi so se rešili. š Lov na nevarne cigane. Iz Maribora poročajo: Od julija meseca tekočega leta do zadnjih dni, je bilo v okrajih Konjice in Slovenji gradeč izvršenih ponoči več predrznih vlomov. Vlome so izvršili cigani Nikoličeve družbe pod poveljstvom glasovitih vlomilcev Jožefa in Mihaela Nikoliča, ki sta 19. julija t. 1. pobegnila iz kaznilnice v Lepogla-vi. Ljudje so ju opetovano videli v obleki kaznjencev. Ta ciganska tolpa že leta in leta nadleguje ljudi po Kranjskem Primorskem in Štajerskem; člani te družbe imajo domove na raznih krajih Hrvaške, so pa doma iz Novega Mesta. Po dnevu so bili cigani vedno skriti v gozdnih skrivališčih, ponoči pa so se klatili okolu kmečkih domov. Cigani so imeli urejene signale z lučica-mi, pa tudi druge signale. Preplašeno prebivalstvo je stražilo cele noči svoje domove in večkrat prepodilo cigane, ki so strašili ljudi tudi z po cestah raztro-šenimi listki, na katere so napisali razne grožnje. Te dni je posestnik P u š -n i k v okolici marenberški nevarno ob-strelil orožnika Pre sečnika, ki je hotel Pušniku povedati, da je njegova krava na prostem. Pušnik jc mislil, da se mu bliža cigan. 40 orožnikov je te dni zasledovalo cigane, nanje tudi streljalo, stražilo kmečke hiše, a. cigani so se vedno pravočasno umaknili in sedaj so zapustili okolico, ne da bi oblasti vedele kam so šli. Kmalu bomo gotovo i z drugih okraje v čuli o ciganskih nadlogah! š »Prosta ljubezen«. Iz Gradca je izginil pred kratkim urednik socialističnega lista »Arbeitervville«, občinski svetnik in deželni poslanec. J o d 1 -b a u e r. Z njim vred je izginila tucli žena nekega znanega demokraškega voditelja. Jodlbauer je oženjen in je pustil ženo svoji usodi. Popolnoma po ma-nirah »proste ljubezni«. Jodlbauer je igral v graški soc. demokraciji vodilno ulogo. š Dekle zavratna morilka. Iz Maribora poročajo, da je od dekleta Trpin obstreljena Marija Zigart v mariborski bolnici umrla. Zdravniki so ubogo dekle dvakrat operirali, a rešiti je niso mogli. š Soc. deinokratje v Mariboru ustanavljajo svoje telovadno društvo. V to društvo vabijo tudi slovenske fante. Ustanovni shod se je vršil v ponedeljek dne 29. avgusta. Sklical jc zborovanje in na njem govoril deželni poslanec Ilorvatek. š Uradno palačo bodo zidali za razno erarične urade v Mariboru. Ta palača bo ena največjih poslopij v Mariboru. Dogotovljena bo še le leta 1912. Z deli bodo pričeli v mescu septembru. š Poročil se je g. Velkaverh Jože iz Trbovelj z gdč. Silvo Počivavšekovo. š Železniški stroj mu razbil glavo. V Vuzenici je žalostno smrt storil neki 18 letni Andrej Zeleznik. V noči od 28. na 29. avgusta jc najbrž hotel ravno pred brzovlakom prekoračiti železniško progo, toda nepremišljenega je zgrabil stroj ter mu glavo razbil. V jutro so našli fant» ležati mrtvega med tirom. š Velika iaivina na graški pošti. — Thi s>.r'*el. V ponedeljek, 29. avgusta zvečer je graška poštna filijalka v Briickonkopfgasse s poštnim vozom odposlala na glavni poštni urad med drugim tudi denarno pismo z zneskom 19.832 K. Pismo pa jc dospelo na cilj spolirano in se je tatvina takoj opazila. Precej je padel sum na poštnega slugo Roberta Herbsthoferja in se obvestilo policijo. Stražniki so se razšli na vse strani, dva detektiva, Jobstel in Bre-gant, sta na kolesu odšla na, zasledovanje. V Schonaugassc sta se ustavila pri tam stoječem stražniku in poizvedovala. V tem se pripelje mimo dvo-vprežen izvošček, ki se jc detektivoma zdel sumljiv. Ustavita ga in od obeh moških, ki sta. sedela v vozu, zahtevata pojasnil. Moža sta huda nad zadržkom in pravita, da sta mizarska mojstra iz Eggenberga. Detektiva zahtevata izka-zil, a onadva se protivita, nakar jima je napovedana aretacija. Na stražnici so prvi hip videli, da eden aretovancev skriva pod suknjičem večji zavojček; prijazno mu ga odvzamejo in najdejo v njem nad 19.000 kron. Tajiti se sedaj ni več dalo in moža sta povedala, da sta Robert Herbsthofer in brat. Z denarjem sta preko Koflacha hotela pobegniti v Monakovo. Robert Herbsthofer se jako nerodno zagovarja, češ, da jc s tatvino hotel le dokazati, da se kljub vsem strogim predpisom le lahko izvrši na pošti tatvino; denar da je nameraval razdeliti revežem. Še isto noč so aretirali tudi priležnico Herbst-hoferjevega brata, Ilriberšek, kateri je Robert dal 100 K, da more čim preje priti za njima v Monakovo. Da se je Herbsthofer že več dni pripravljal na tatvino, priča okolnost, da je imel pripravljeno civilno obleko, v katero se je takoj po tatvini preoblekel na nekem javnem stranišču, kjer se je našla tudi njegova uradna obleka. Svoji ženi je Herbsthofer poslal pismo, češ, naj ga ne išče, ker da izvrši samoumor. Herbsthoferja in brata so izročili deželnemu sodišču, kjer se v kratkem vrši razprava. š Na Vranskem je umrla 30. avgusta gostilničarjeva soproga Ana Luk-man, rojena Žgank. Bila je vrla žena, zlata, mati, skrbna gospodinja. N. p. v m.l S29¥ice. lj Ljubljanski občinski svet — raz- puščen. Danes je izdala deželna vlada na roko dr. Tavčarja odlok, v katerem razpušča ljubljanski občinski svet. Občinski svet bo imel še eno sejo, v kateri bo sklenil pritožbo na upravno sodišče proti odloku deželne vlade. Vlada je imenovala za komisarja dež. vladnega svetnika Viljema viteza L a s c h a n a , ki baje dobi šest svetovalcev izmed ljubljanskih volivcev. lj Občinski svet ima izredno sejo danes v sredo dne 31. avgusta 1910 ob petih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: I. naznanila predsedstva; II. Razprava v smislu § 87. al. 2 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. Podžupan: dr. Ivan Tavčar. lj Izvanreden gost. Danes ije obiskal naše urednišvo č. g. Jan Al-breeht iz Lodže na Ruskopoljskem. Gospod Albrecht, jc voditelj in glavni organizator krščanskega socialnega delavstva v tem velikem tovarniškem središču in v vročem revolucijskem gnezdu. Njegova organizacija šteje že nad 10.000 delavcev samo v tem mestu. Prišel je nalašč v Ljubljano, da si ogleda naše socialno delovanje. O razmerah, v katerih mora doma delovati, dva izgleda. Ustanovil jc za delavce več konsumnih prodajalnic. To pa ju-dom, ki so doslej odirali delavce, ni bilo všeč. Večkrat se je torej že zgodilo, da so od judov najeti banditje prišli z revolverjem v prodajalnico in ustrelili prodajalca in njegovega pomočnika. Od judov poveljevani socialisti so sklenili ubiti gospoda Albrechta. Njegovi delavci so pa to zvedeli in sklenili, da ako bo njihov voditelj ubit, potolčejo za kazen gotovo število judov. Nato so socialisti hoteli narediti poizkušnjo, kakšen vtis bi naredil Albrechtov uboj. Spustili so torej v nekem delu mesta novico med delavstvo, da je Albrecht ubit. Ko so delavci to zaslišali, so takoj zapustili delo v tovarnah in prihiteli od vseh strani k njemu se prepričat, če je to res. Ko so socialisti videli, da bi bil tak poizkus zanje same nevaren, so določili dva tovariša, da sta morala neprenehoma stati z revolverji pred njegovim stanovanjem in ga spremljati po mestu na vsakem koraku, boječ se, da ne bi ga ubil kak tovariš na lastno roko in bi potem maščevanje padlo na njih vse. Ravno sedaj se vrše v Lodži dopolnilne volitve za poslanca za rusko dumo in gosp. Albrecht je kandidat narodno demokra-ške poljske stranke in bo gotovo izvoljen, ako bo hotel sprejeti volitev. Pravi pa, da ne marasprejeti volitve, ker lahko doma bolj plodonosno deluje, kakor pa v dumi. lj Jeruzalemsko romanje. Slovo ln odnod. Jutri, v četrtek, ob 11. je v stolnici sv. maSa za srečno potovanje, ki »e je bodo udeležili vsi do takrat v Ljubljano došli romarji. Popoldne ob 5. je pa v frančiškanski cerkvi kratek nagovor, potem litanije in petje. Na koncu molijo duhovniki pred aitarjem »ill-nerarium«, cerkveno molitve za srečno potovanje, zato naj se zberejo vsi duhovniki v prezbiteriju. — Celo to popoldne je v veliki dvorani »Uniona« (vhod iz Frančiškanske ulice) urejevanje in razdeljevanje romarskih znakov, čutarlc in številk. — Odhod iz Ljubljane v petek natančno ob 4. uri 20 minut zjutraj (prej zajutrek v kolodvorski restavraciji), iz Borovnice ob 4. uri 50 min., Logatca ob 5. uri 37 min., Rakeka 6. uri 7 min., Postojne 6. uri 26 min., Št Petra 6. uri 50 min., Divače 7. uri 21 min., Nabrežine 8. uri 5 minut zjutraj. Dohod v Trst ob 8. uri 33 min. S kolodvora direktno na parnik, kjer ima presvetli knezoškof takoj sv. mašo. lj Čehi na povratku iz Jeruzalema. Včeraj popoldne ob pol petih so došli Češki romarji iz Palestine v Ljubljano. Odbor za slovensko romanje jih je šel pozdravit. Tudi g. dvorni svetnik Kli-ment je prišel pozdravit svoje rojake. Bilo jih je 533 (naših 536), med njimi duhovnikov 150 (naših 80, med temi 10 Hrvatov). Vodja romanja je pomožni škof olomuški, Višnar; ž njimi so bili tudi prelat Pospišil, poslanek Horak, profesor Hudec i. dr. Potovali so srečno; le nazaj grede jih je pri Kreti močno zibalo. Vrnili so se vsi živi in zdravi. Na vrtu kolodvorske restavracije so imeli večerjo. Ker je bilo še nekaj časa, so si nekateri šli v naglici Ljubljano malo ogledat, deloma peš, deloma z izvoščeki. Izrekli so se o njej pohvalno. Ob četrt na sedem so se odpeljali dalje ob pozdravl janju navzočih Slovencev. Danes ob 11. dopoldne so dospeli na. Moravo. Slovenci odplovemo z isto ladjo, ki se med tem čisti in deb-inficira. lj Umrl je trgovec in posestnik g. Franc Schantel, star 70 let. Naj v miru počiva! lj »Kolera v Ljubljani.« Danes imajo vendar zunanji listi elementi nepremišljene »Narodove« vesti »o koleri v Ljubljani«, oziroma v garnizijski bolnici. Trije vojaki so imeli grižo, dva pa tifus. lj Na novo stavbo obrtne šole na Mirju so postavili te dni že streho. lj Zadušna maša po umrlem g. I. Kovaču, uslužbencu »Gospodarske zveze« in članu moške Marijine kongre-gacije v Križankih, bo jutri, dne 1. septembra ob 6. uri v križevniški cerkvi. lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Gussenbauer, delavčeva žena, 54 let. — Katarina Podrekar, čevljarjeva žena, 35 let. — Marija Vlakovič, rejenka, 3 mesece. — Primož Bernot, sodar in posestnik, 67 let. lj Proti nra\ l'eSka Kamilica, Celka Lipa, Brno, Dux, Gablonza, N. Graslitz, Krakov, Litomorice, Moravski iuuiu^iiiuc. ¿umborq, MOdlino, Menn, Novi JiCin, Plzen, Praga, Libarce, Dunajsko Novomeslo, Cvitava, NAKUP IN FRODHJK I vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, | akcij, prioritet, zastavnlc, srečki, t. d., i. t. d. | - Zavarovanje proti \m pri žrebaniiii ra in vrean. papirjev g ~ Prospekte ia cenike premij zastonj in iranko. 1 Vzorci na razpolago! NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910! Vzorce pošiljava franko! IiBNAS! BRSMAN Ljubljana, Stritarjeva ulica 4. Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, šlion, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, serpe, rute v veliki izbiri. SOLIDNE CENE, J. C. Mayer, Ljubljana, Stritarjeve ulice, --- Banka in menjalnica. ===== Mamifakturna trgovina na debelo in drobno Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manu fakturnega blaga. 3027 Izvršuje vse : bančne : : posle«, : Pozor? POZOS'® 'z poštenih rodbin, katere M .'ifiL.bi rade posečale velesl. zunanjo in notranjo šolo, ozir. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico i. t. d., katero vodijo vlč.g.Uršulinke vškofji Loki, dobe proti primerni nizki ceni Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo V 1618 Dne 2. in 3. septembra 1910 od 9. ure naprej vrši se prostovoljna javna dražba Nadalje opozarjani, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite: kakor trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične. ■j skladišču s- J. Skrlja, špediterja Dunajska cesta 29. la nakup jako ugodna prilika na, kar se slav. 2455 občinstvo opozarja. — Pozor! 3—1 sploh vso oskrbo pri gospej fl.NI HAFNER v Škofji Loki št. 93, II. nadstropje, nasproti trgovine Koširjeve in Thalerjeve po domače Lukeževe. 2409 » iz belega hrasionega a lesa, trpežni, močni nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborilo učinkujoči h 3281 krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1COO litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-: «izSiE in soSidne »e&raa postrežba, že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke, kakor tudi za deklice najnovejše konfekcije! Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. )Zajboij. hosm. ZO'OO V&9 íúm, ' Izdelovatelj Ljubljana. Stritarjeva ulica 7 priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik i. in II. vrste, strojni