Spedtztone la •bbommoit« podsll HPW Poštnina plačana v gotovini ■■ jjjjjjjjjj Slovenski Prezzo - Cena Ur 0.40 Štev. 74. V Ljubljani, v četrtek, 2. aprila 1942-XX Leto Vil ickljntoa oooblai^rnka ca DftiieT»|( Hall|«D«lt»W In tajegt | Uredoiitve n oprava: &opttar|e*i t, Ljubljana Izvora (Jniooe Pubblicit* (taliana S. A- Milana = Hedauone AmmuUstraiione kopitarjev* fc. Lnbiana. Concetsionarta MclaaiTS pet I« pab&UctU dl proTentenca Itaii&n« ed eaterai Union e PobbUcitA ttailana !4 A. Milano. II bollettino No. 669: VHtorioso scontro tra rsparti corazzati II Qiiarticre Generale delle Forze arniafe coni a niča: Un nostro nueLo esplorante, scontratosi ad Oriente di Mechili con reparti corazzati appoj;-giati da artiglieria, ha impegnato combatti-mento con successo. L’avversario ha perdulo alcuni mezzi hlindnti, requipaggio di uno di questi 'comprendente un ufficiale e stato cat-turato. Cacciatori fedeschi lianno abbattuto due »Curtiss« n'1 cielo di Mnrtuba. In nn riuscito atlacco ad un convoglio n^I Mediterraneo Orientale nostri aero-siluranti affondavano un grosso piroscafo. Un nostro sommergibile rientrato alla base, lia con fermato di nvere silurato nel Mediterraneo Orientale e sirnrament-' danneggiato un incrociatore nella giornata del 23 Maržo (azione citata nel Bolletino 661). Gli aero-siluranti che hanno ataccato il convoglio nel Mecliteraneo Orientale affondan-do un piroscafo, erano condotti dai suguenti piloti: Tenente Colonnello Muti Ettore, Maggiorč Mocei Paolo, Fattoteneute Gianni Durato, Ma-resciallo Giannini Ulderdco Zmagovit spopad med oklepnimi oddelki Uradno vojno poročilo št. 669 pravi: Naš ogledniški oddelek se je vzhodno od Mekilija spoprijel z oklepniškimi oddelki, ki jih je podpiralo topništvo, in se uspešno spustil v boj z njimi. Nasprotnik je izgubil nekaj oklepnih vozil. Posadko iz enega vozila, med katero je bil tudi častnik, so zajeli. Nemški lovci so nad Martubo zbili dva Curtissa. V posrečenem napadu na ladijski sprevod v vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša torpedna letala potopila velik parnik. Neka naša podmornica, ki se je vrnila v oporišče, je potrdila, da je v vzhodnem delu Sredozemskega morja torpedirala in zatrdno poškodovala neko angleško križarko in sicer 28. marca. (Ta nastop navaja vojno poročilo št. 66t.) Torpedna letala ki so napadla (ladijski sprevod na vzhodnem delu Sredozemskega morja in potopila en parnik, vodili naslednji pilotje: podpolkovnik Ettore Mutti, major Mocei Paolo, podporočnik Gianni Durato, narednik Giannini Ulderico. Vojna na Daljnem vzhodu Japonski letalski nastopi nad Avstralijo Tokio, 2. aprila, s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so mornariška letala napadla pristanišče Port Darvvin v' severni Avstraliji in tam uničila naprave na vojaškem letališču. Lovska letala, ki so spremljala japonske bombnike, so sestrelila 9 od 10 avstralskih letal, ki so se dvignila za boj proti napadalcu. Drugi letalski oddelek, ki je Port Damin bombardiral 28. marca, je sestrelil 4 ameriška letala. Huda škoda je bila storjena vojaškim ciljem, tri letala pa so bila zažgana na tleh. Med japonskimi napadi na pristanišče Port Moresby na Novi Gvineji od 24. do 28. marea so uničili šest nasprotnikovih letal ter povzročili hudo opustošenje na letališču, na vojaških stavbah in na protiletalskih baterijah. Šanghaj, 2. aprila, s. Skupina japonskih bombnikov je po navodilu lastnih podmornic napadla dve avstralski prevozni ladji v Torresovi ožini. En parnik je bil hudo poškodovan, drugega so pa potopili. Ladji sta vozili avstralske Čete iz pristanišča Port Moresby ter sta najbrž pluli v Port Danvin. BangkoK, 2. aprila, s. Avstralska vojna vlada je izdala svarilo prebivalstvu, v katerem pravi med drugim, da bo Avstralija ali zmagala ali pa bo avstralski narod uničen. Vlada je odobrila osnutek zakona o preureditvi oboroženih sil in je potrdila imenovanje 9 novih generalov. Vojna vlada je skupno z avstralskim kabinetom prevzela obveznost, da se ne bo mešala v posle vrhovnega poveljnika generala Mac Arthurja glede vrhovnega vodstva vojne na južnovzhodnem Pacifiku. Stockholm, 2. aprila, e. Angleški list »Sunday< piše danes zjutraj, da angleška admiraliteta pričakuje prihodnji teden na Tihem morju velike pomorske bitke. Ameriške pomorske eskadrile se bodo spustile v obupen boj proti japonski mornarici, da bi omejile japonsko ekspanzijo. Buenos Aires, 2. aprila, s. Predsednik Roosevelt je rekel, da se tihomorski vojni svet ne bo bavil z obrambo Indije, ker ta ne spada v tihomorsko območje. Tokio, 2. aprila. Z nekoga japonskega oporišča na otoku Sumatri sporočajo, da se je 27. mar- Nemško vojno poročilo: Nepretrgani boji in napadi na ruskem bojišču Hitlerjev glavni stan, 2. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: V donski kotlini so bili odbiti hudi sovjetski napadi, ki jih je podpiralo letalstvo in tanki. Zavrnjeni so bili1 tudi vsi napadi na severnem in vzhodnem odseku vzhodnega bojišča. Pri lastnem napadu severovzhodno od Orla so čete neke pehotne divizije potisnile sovražnika iz njegovih postojank ter zajele stotin? sovražnikov, zaplenile 7 topov ter 65 metalcev granat, oz. strojnic. Italijanski lovci so na južnem odseku vzhodnega bojišča napadli številčno močnejšo lovsko skupino in so od 14 sovjetskih btal 4 zagotovo, dve pa verjetno sestrelili. V več tednov dolgilh, zelo hudih obrambnih bojih sta zgornjeba^ arska pehotna divizija ter 25?. brandenburška pehotna divizija odbili številne, s tanki podprte napade močnejših sovjetskih sil in prizadeli sovjetom velike izgub? v ljudeh i>n blagu. V Severni Afriki je bil odbit sunek, angleških ogledniških sil.. Uspešni letalski napadi so bili naperjeni na letališča v M a r m a -riki ter v egiptovski puščavi. Učinkovito je bila bombardirana žel -znica, ki drži i’ skozi puščavo. lačatek razprav zoper atentatorje na nemškega poslanika v Turčiji Ankara, 2. aprila, s. Pred prvim oddelkom kazenskega sodišča v Ankari se je danes začela razprava zaradi atentata na nemškega poslanika v Turčiji von Papena. Na zatožni klopi sedijp: Abdurahman Saiman, študent, Sulejman Sagol, brivec, oba Turka po rodu iz Jugoslavije, sovjetski državljan Leonid Kornilov, načelnik prevoznega oddelka pri sovjetskem trgovinskem zastopstvu v Ankari, in sovjetski državljan Ivan Georgijevič Pavlov. Predsednik sodišča Sabrl Joldaš je začel razpravo s tem, da je zahteval od obtožencev splošne podatke. Pri sovjetskih državljanih je moral imeti tolmača. 1 Nato so prebrali obtožnico, katere ruski prevod so izročili sovjetskima obtožencema. Ta dva sta se branila sedeti na isti klopi kakor turška obtoženca. Predsednik je potem začel spraševati obtožence. Študent Saiman je povedal kratko zgodovino svojega življenja ter nazadnje priznal, da je sodeloval pri atentatu zoper nemškega poslanika. Atentat sta pripravila sovjetska agenta Kornilov in Pavlov. Obtoženec je potem razlagal tesne zveze med raznimi komunističnimi begunci in med omenjenima Rusoma. Obtožnica trdi, da je atentat dne 24. februarja letos bil naperjen zoper nemškega poslanika von Papena. V zvezi s tem je predsednik sodišča omenil, da bi bili obtoženci obsojeni na smrt, če bi bil poslanik pri atentatu izgubil življenje. Indijsko vodstvo razpravlja o angleških predlogih za novo ureditev Indije Bangkok, 2. aprila, s. Iz indijske prestolnice gaporočajo, da je izvršni odbor vseidnijskega kongresa včeraj štiri ure in pol razpravljal o predlogih angleškega odposlanca Crippsa, ne da bi se bil za kaj odločil. Sejo so potem preložili na današnji dan. Odbor .hindujske skupine makasabba je dal izjavo, da njegovi pripadniki zavračajo Crippsove predloge. Cripps je včerai nadaljeval razgovore z različnimi indijskimi osebnostmi, posebno z zastopniki levičarskih strank. Carigrad, 2. aprila, s. Iz indijske prestolnice poročajo, da je osrednji odbor vseh strank indijskega plemena Sikhov izjavil, da so Crippsovi predlogi nasprejemljivi in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Crippsovi predlogi skušajo ločiti posamezne indijske pokrajine, namesto da bi celotnost Indije ojačevali. 2. Stvar vseh Sikhov je bila surovo izdana. Sikhi so se od prihoda Angležev v Indijo borili za Anglijo na vseh bojiščih, za plačilo pa so dobili to. Izgubili so vse svoje postojanke jabu, čeprav jim je Anglija obljubila, da jih bo držala. Izgubili so sleherno upanje, da bi jih še kdo vpošteval in se bodo z vsemi silami upirali ločitvi Punjaba od vseindijske zveze. Tudi ne bodo pustili, da bi njihova domovina bila na milost in nemilost izročena tistemu, ki jo je onečastil. Voditelja liberalne stranke Sapru in Jajaker sta v skupni izjavi dejala, da bi bila prava žalo-igra, če bi Crippsovo poslanstvo ne uspelo, zakaj to bi povzročilo nasprotje med Indijci in to nasprotje bi bilo v sedanji usodni uri pogubno. V Angliji in v zavezniških državah se najbrž ne zavedajo, da indijska javnost ne more verjeti v izročitev oblasti Indijcem, če ne bo indijska vlada sestavljena tako; da bi državi lahko dala uspešno obrambo. To vprašanje je treba takoj načeti in rešiti. Posvet mod Lavaiom in maršalom Petainom Vichy, 2. aprila, s. Bivši podpredsednik francoske vlade Pierre La val je včeraj obiskal maršala Petaina in je z njim imel dolg pogovor. Stalinove zahteve do. Anglije Stockholm, 2. aprila, e. Po poročilu dopisnika lista »Afton Bladet« iz sovjetske prestolnice Kujbi-ševa, sta Stalin ter angleški poslanik Kerr imela pogovor,‘ki je ponekod bil naravnost dramatičen. Trajal je dve dobri uri. Razpravljala 6ta o brezbrižnosti angleške vlade do iasnih, točnih in vztrajnih zahtev sovjetov, da naj Anglija od obljub in čenč pre. ide k delu, da bi Rusijo razbremenila vedno hujšega pritiska nemških vojska. Z drugimi besedami: Stalin je sprič dvoumnih zagotovil angleškega zastopnika hotel jasno povedati, da Sovjeti niso pripravljeni še naprej prenašati glavno tezo jx>ložaja, in oe Angleži mislijo, da se bodo mogli vojskovati z ruskimi vojaki, fe motijo Na otoku Malti so bile podnevi in ponoči bombardirane ladjedelnice ter oporilšča za podmornice v La Valetti in angleška letališča. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili dve angleški letali. Nemško bojna letala so na južni angleški obali poškodovala z večimi bombami večjo trgovsko ladjo. Včeraj podnevi in v pretekli noči so posamezna angleška letala priletela nad zahodno Nemčijo. Nekaj bomb je povzročilo manjšo stvarno in človeško škodo. Berlin, 2. aprila, s. Po poročilu vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil so nemške čete 30. marca odbile sovjetske napade jugovzhodno od Ilmenskega jezera. Ozemlje, na katerem s(> sovjetske sile v zadnjih tednih večkrat poskušale z napadi, so nemški oddelki očistili, potem ko so strli raztresene sovjetske edtnlce. V teh poslednjih srditih bojih so Sovjeti izgubili samo na tem odseku 1500 vojakov, večje število pa je bilo zajetih. Vrh tega so nemške čete zaplenile 37 strojnic, 18 metalcev bomb, stotine strojnih pušk in mnogo drugega avtomatičnega orožja. Protiletalska obramba je 30. marca stestrelila dvoje sovjetskih letal. Oddelek lovcev pa je s pehotnim orožjem sestrelil še neko drugo. Tudi severovzhodno od Ilmenskega jezera so boljševiki ves dan dne 30. marca nadaljevali s svojimi napadi. Vendar pa so bili vselej zavrnjeni. Z velikimi silami so bolj-ševiki sedemkrat napadli neko nemško divizijo. A tudi ti napadi so bili vsi odbiti z velikimi izgubami za Sovjete. Na bojišču je obležalo 700 trupel. V teh trdih bo.iih so nemški oddelki uničili ali zajeli 9 sovjetskih oklepnih vozil. škofovski jubilej sv. očeta Vatikan, 2. aprila, s. Meseca maja bodo praznovali škofovski jubilej sv. očeta Pija XII. Slovesnost bo imela resen značaj, kakor pristaja sedanjim časom. Ne bo posebnih romanj, kakor bi bilo običajno, in škofje posameznih škofij bodo vernike povabili samo k posebnim molitvam za papeža. Slovesnost bo imela globok duhovni in moralni značaj in naj bo z zidavo cerkve sv. Evgena v Rimu znamenje vdanosti katoličanov do sv. očeta. V Italiji bo proslavo vodil posebni odbor, ki mu je predsednik kardinal Lavitrano, člani pa so osebnosti iz vseh družabnih slojev. Nemška sodba o poveljniku italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji Munchen, 2. aprila, s. Dopisnik nemških listov pri italijanskem ekspedicijskem zboru v Rusiji, slika veliko navdušenje s katerim so italijanske čete prejele novico, da je Kralj in Cesar generala Messeja, poveljnika italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, odlikoval z vojaškim križcem savojskega komendatorja. Italijanski vojaki, pravi Kaldor, so tesno navezani na svojega poveljnika, ki ne nosi samo veliko odgovornost svoje visoke službe kot vrhovni poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora, marveč je vsem vojakom ljubezniv oče. Potem ko je popisal sijajno življenjsko pot in zasluge gonerala Messeja, zakliučuje nemški dopisnik z besedami: »Italijanski vojaki so ponosni na svojega poveljnika, na svojega generala. Navdušenost v italijanskem ekspedicijskem zboru se kaže v neutrudljivem bojnem čustvu, v čistem duhu žrtev, ki so ga prekalili najbolj nevarni trenutki, v neutajljivi gotovosti zmage ter v tesnem bratstvu v orožju. Mi vojni dopisniki, ki se stalno motamo med edinicami italijanskega zbora, lahko potrdimo, da so se besede generala Messeja: »Dečki, če je zima trda, moramo mi biti še trši!«, tako globoko urezale v_ duše njegovih vojakov, da se ne bodo dale nikdar več izbrisati. Glavna naloga bolgarskega naroda je dejansko sodelovanje pri obnovi bolgarske države, je rekel bolgarski vojni minister gen. Daskalov v govoru, ki ga je imel v mestu Ctistendilu. Portugalska je poslala nove oddelke na Kapverdske o'oke. ca vdala poslednja sovražnikova trdnjava, ki leži v pogorju pri Koetatjane v severnem delu otoka Sumatre. 200 holandskih vojakov, ki so se na tej utrjeni j>ostojanki še branili jiod i>oveljstvom nekega generala in nekega polkovnika, se je po kratki borbi vdalo japonskim četam. Med ujetimi vojaki je nad jjolovico Angležev in Holandcev. Po zlomitvi poslednjega sovražnilfovega od pora je ves otok Sumatra sedaj čvrsto pod japonsko kontrolo. Zahvala poveSinika italijanske vojske v Rusiji za topfo obleko in darila iz domovine Rim, 2. marca. s. General Messe, poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora, je tajniku fašistične stranke poslal tole brzojavko: »Organizacije stranke so z velikim poletom in v plemeniti tekmi zbirale in poslale bojevnikom italijanskega ekspedicijskega zbora volnena oblačila in darila v bogati meri. Dejanje po ljubezni presega gmotno vrednost daril in je moje vojake prav globoko ganilo, ker so v tem videli tesno skupnost med domovino in vojsko. Vojaki italijanskega ekspedicijskega zbora se zavedajo, da so pravi nasledniki v borbi proti boljševizmu, ki jo je fašizem prvi začel v Evropi, in v gotovosti zmage napenjajo vse sile in vso voljo. Volna, ki so jo ljubeznive roke mater in žena pripravile, da bi žnjo omilile krutost ruske zime, danes ni več potrebna. Zahvaljujemo se Vam, da ste se z vnemo lotili skrbnega dela in Vas prosim, da bi tudi darovalcem izrazili mojo hvaležnost in hvaležnost mojih vojakov. Zmagali bomo! General Messe.« Vesti 2. aprila Družba »Fiat« je Duceju nedavno poklonila 10 milijonov lir za italijanske bojevnike. Vsoto eo takole razdelili: 4 milijone za mornariško ministrstvo, da bo lahko ustanovilo v Palerma zavod za sirote mornariških častnikov, 1 milijon za dekliški zavod padlih bojevnikov v Torinu; 1 milijon za ustanovo, namenjeno sinovom letalcev; 1 milijon za zavod, namenjen sinovom črnih srajc v Rubignaccu; 3 milijone pa za GIL, namenjen državni ustanovi za vojne sirote. Sv. oče Pij XII. je sprejer večjo skupino rimskih vojnih slepcev, katere je spremljal njihov verski voditelj vojaški nadškof Giordani. Sv. oče je imel pri tej priliki lep nagovr o vzvišeni žrtvi tistih, ki 60 izgubil luč oči. Na koncu pa je ita. lijan&kim vojnim slepcem in vsem vojnim slep. cem na svetu podelil ajjostolski blagoslov. V Španiji so včeraj praznovali tretjo obletnico zma- ge nad komunizmom. V Madridu je bila pred generalom Francom velika parada vojske in fa-langistične organizacije. Bivši avstralski poslanik v Washingtonu je odpotoval iz Amerike, ker je bil imenovan za zastopnika angleške vojne vkde na Srednjem vzhodu namesto Lyttletona, ki je bil poslanik v Kairu, Anglija uri sedaj močne ženske za službe pri žaro. meviih v protiletalski obrambi, ki bo v celoti prepuščena ženskam, poroča švedski list »Sven-6ka Dagbladet«. V Vichy je prispe! vrhovni poveljnik francoske voj- ske v Afriki, general Juin. Ni pa bilo mogoče ugotoviti, zakai je prispel v V:chy. Razlagajoč obisk kralja Borisa v Nemčiji, piše bolgarsko časopisje, da so vsi razgovori med kraljem Borisom in nemškimi voditelji jrotekali v duhu prisrčnega prijateljstva, ki druži nemški in bolgarski narod. Bratstvo v orožju se bo izkazalo v borbi za pravico. Zadnji kraljev obisk v Nemčiji je izraz prijateljstva med obema narodoma in izraz na-I>orov trojnega pakta za i,’,“.diW in za uvedbe pravice. Bolgarija gre po začrtani poti Sofija, 1. aprila. AS: »Dnes« piše o govoru ministrskega predsednika Filova na zaključku parlamentarnega zasedanja in pravi, da je treba dokončno uničiti boljševizem, ki je že od svojih po-četkov vedno stremel uničiti Bolgarijo, ogražajoč njeno neodvisnost. Žrtve, ki jih sedanji trenutek zahteva od bolgarskega ljudstva, niso nič v primeri z velikimi pridobitvami, ki so jih omogočile Bolgariji sile Osi. Navdušeno odobravanje parlamenta tem besedam ministrskega predsednika je bilo izraz hvaležnosti bolgarskega naroda Italiji in Nemčiji. Podrobnosti o dogodkih v Egiptu Ankara, 1. aprila. AS: Osebe, ki so prišle iz Kaira vedo povedati nove podrobnosti o dogodkih, ki so se odigrali, ko je prišel na oblast Nahas paša. Visoki komisar Lampson je prišel pred kraljevsko palačo v spremstvu tankov in vojakov ter ie izrazij svojo voljo, kako naj se reši kriza. Kar se tiče mišljenja egiptovskega prebivalstva, se potrjuje, da je vedno bolj in boli nasprotno Angležem in da so spremenili svoje stališče celo Kopti, ker imajo vtis, da postopajo Angleži v svoji propagandi proti Arabcem na protikrščanski način. Vsakdanje načelo Egipčanov je: spraviti denar in brusiti nož«. Stran 2. . »SLOVENSKI DOM«, dne 2. aprila 1942.XX. i ....................... —...- ..... $tev. 7,4. lad 490 let je stara ljubljanska mesarska pravica Mesarski stan je bil v Ljubljani vedno visoko čislan Od Kresije do Zmajskega mosta segajoča vrsta vrat impozantnih novih mestnih tržnic se je končno odprla mesarjem in gospodinjam ter se je • tem, za napredek Ljubljane zgodovinskim dogodkom, izpolnila davna želja prebivalstva. Po 9to- in stoletni tradiciji Ljubljane imajo tudi pri mestnih tržnicah prednost mesarji, ki 6e lahko ponašajo, da že od nekdaj poleg trgovcev veljajo za prvi etan med meščanstvom. Ta najportosnejši obrt. niški sta« je od nekdaj užival predpravice ter imel celo častni privilegij, da 60 6e edino mesarji smeli pretepati 6 plemiči in študenti. Toda naši mesarji niso uveljavljali svojih trdih mišic samo pri svoji težki obrti in pri pretepih, temveč vselej tudi pri junaški obrambi mesta, zlasti v turških časih. Ponosni na svojo veljavo niso bili nikdar odjenlj.ivi, temveč so tudi znali dosegati svoje namene in 6klepe. Pribiti moramo, da so tudi sedanji ljubljanski mesarski mojstri z razsodnostjo in odločnostjo od začetka podpirali vsa prizadevanja mestne uprave za dostoj- ' ne tržnice. Tako so mesarji spet dokazali 6vojo sta. novsko zavest ter jo uveljavili s tem, da so prve nove tržnice namenjene mesarski obrti. Mesarji so imeli v Ljubljani svoje tržnice že v srednjem veku. Na nekdanjem Zgornjem, poznejšem in sedanjem Čevljarskem mostu, sp namreč mesarji imeli lope, kjer so prodajali meso in tudi klali. Morda so 6tale mesarske kolibe na Zgornjem mostu že v tistih časih, ko še ni bilo čez Ljubljanico niti Spodnjega, sedanjega Frančiškanskega mosta, ter so zato vsi tujci prihajali v ljubljansko mesto po tedanjem edinem Zgornjem ostu cez Ljubljanico mimo mesnic. V tistih časih ap mesnice seveda niso razširjale posebno blagih vonjav ter so se zato tako zamerile gospodi in tudi slavnemu cesarju Maksimilijanu I., ki je bil 1. 1517. v Ljubljani. Na cesarski mig je mestna občina morala mesarje pregnati z mosta doli za škofijo. Za mesarji 60 se na most naselili predvsem čevljarji, ki se po njib še dane6 ime. nuje Čevljarski most, čeprav so se čevljarji in drugi obrtniki s svojega mostu morali seliti šele pred 100 leti, ko je mesto obrtnikom in kramarjem 6 Čevljarskega in Špitalskega ali Frančiškanskega mosta sezidalo dolgo vrsto trgovinic v SlonoVi ali sedanji Prešernovi ulici, torej tudi že pravo tržnico. Pred več ko 400 leti so se torej mesarji morali preseliti s Čevljarskega mosta v nove tržnice, ki so stale na prostoru sedanjih novih tržnic za stolnico. Mirne posesti prostora ob Kresiji in na Pogačarjevem trgu ljubljanskim mesarjem po 400 letih pač nikdo ne more odrekati! Nad Ljubljanico ob starodavnem meščanskem žpitalu — sedanji kresiji, je Ljubljana postavila v začetku XV. stoletja druge tržnice za meso, ki jih je ovekovečil tudi Valvasor ter njih 6liko vidimo najjasneje reproducirano v »Kroniki slovenskih mest« na strani 69 petega letnika. Razen mesarjev so bili pa ob meščanskem špitalu in za škofiio ter stolnico tudi še stojnice drugih obrtnikov in kramarjev, posebno pa velika sejmarska lopa za shranjevanje in prodajanje blaga, ki 60 ga morali po. staviti naprodaj skozi Ljubljano potujoči tuji trgovci, svoje blago so pa v tej lopi shranjevali tudi domači kupčevala in obrtniki od sejma do sejma. Na sedanjem Pogačarjevem trgu je bilo poleg mesnic in tega velikega skladišča še 66 lop m 16 majhnih lesenih kramarskih kolib. Poleg tega je bilo tu shranjenih 75 stojnic, ki so jih ob eeimih postavili po mestu. V vojnih časih so pa v teh lopah stanovali tudi »©jaki in edino mesarjem se ni bik) treba umakniti vojaštvu. Vse je bilo seveda leseno in . zato je vlada že 1. 1747. zaradi nevarnošti ognja zahtevate na mest. rem magistratu odstranitev teh lop. šele leta 1SC0. je pa mestna občina zmagala 6troške, da je sejmarske lope prestavite pred licej na sedanjem Vodnikovem trgu. Mesarji sc najbrž tedaj še ostali v svojih mesnicah, 6aj je ljubljanski veletrgovec in bankir Domian — ki je gospodaril v desni hiši sedanjega magistrata, kjer je sedaj v pritličju trgovina mestne elektrarne — imel s hišnimi številkami 223 in 224 na Pogačarjevem trgu še dvoje jaoslopij za svoja skladišča. Spet so imeli mesarji prednost, saj 60 že i. 1816. dobili tlakovano Mesarsko ulico, ki je prva tlakovana ulica v Ljubljani. Namesto na Vodnikov trg pred licej preseljenih kramarjev 60 se pa na sedanji Pogačarjev trg naselili mokarji, ki 60 na tem prostoru z mesarji vred še do današnjega časa. Medtem 60 pa mesarji dobili svojo klavnico na Ljubljanici ob nekdanji prisilni delavnici, vendar j>a e tem ni rečeno, da bi bili tedaj nehali 6ekati meso na Pogačarjevem trgu in v šolskem drevoredu. Zaradi mokarjev so pa Ljubljančani sedanji Po. gačarjev trg imenovali tudi MokareM trg, uradno pa samo Za škofijo ali Za stolnico, ob vodi pa je bila Mesarska ulica. Se celo tedaj, ko je bil živilski trg prestavljen pred mestni magistrat, so ostale mesnice na prostoru sedanjih tržnic in tako tudi še po potresu, ko 6e je živilski trg izpred rotovža 6pet preselil na Vodnikov trg in na Nabrežje 20. septembra mqfl Frančiškanskim in Zmajskim mostom. A4estn-i očetje 60 pa od nekdaj skrbeli tudi za red med tržnimi lopami, saj flhko v mestnem arhivu preberemo, da je mestna občina l. 1581. dvema delavcema plačala 12 krajcarjev dnine za kidanje 6nega pri stojnicah. / Raznim prednostim, ki so jih uživali mesarji dolga stoletja, moramo dodati še ogromno investicijo za 1. 1927. odprto drugo novo klavnico, čeprav so ljubljanski mesarji že 1. 1881. dobili tako novo klavnico, da je celo Monakovo sezidalo svojo veliko klavnico po vzrcu stare ljubljanske klavnice. Za sedanjo klavnico je mestna občina porabila 20 milijonov Din ali 7,6C0.000 Lir. Spet pa moramo jxivedati našim mesarjem v čast, da se mestna klavnica z njihovimi prispevki ves čas 6ama vzdržuje, hkrati pa moramo ugotoviti, kako znajo ljubljanski mesarji s svojo stanovsko zavednostjo učinkovito varovati svojo veljavo in prednost, 6aj jim‘je mestna občina ljubljanska z novimi tržnicami spet naklonila 2,285.000 Lir samo za gradbene stroške tržnic na neprecenljivem stavbišču, ki v tej veliki vsoti ni vračunjeno. Kakor jz zgodovine vidimo in kakor smo zgoraj opisali, tržnice v Ljubljani nikakor niso nova zamisel. Preprosto tržnico pa moramo imenovati tudi prej opisano veliko mestno tržno loj>o in veliko šte. vilo pokritih premičnih sejmarskih lop, ki 60 nekdaj ustrezale sodobnim tržnim zahtevam. Podčrtati namreč moramo da tudi največja mesta niso imela boljših tržnic ter je v tem pogledu Venezia pomembna 6 6vojim Fondacodei Tedeschi, kjer 60 imeli pravico trgovati tudi ljubljanski trgovci. Podobne tržnice so imela tudi hanseatska mesta, razen njih tudi Kra-kovo, a posebno važna za evropsko trgovino so bile velike jx>družnice najmočnejše evro piske trgovske Više Fuggerjev, ki pa niso bile namenjene domačim obrtnikom in predvsem pa ne mali trgovini in obrti. živilski trg pred prazniki Ljubljana, 2. aprila. Živilski trg že kaže predprazniško sliko, ko so gospodinje preskrbujejo z nekaterimi velikonočnimi dobrotami in dobrinami. Na Vodnikovem trgu je zelo mnogo očiščenega hrena, ki ga prodajajo po maksimalni ceni. Iz hrena lahko spretne kuharice napravijo različne, prav dobre prikuhe. Mnogo je sedaj iz Gorizije uvožene endivije in mehke, glavnate solate. Dovoz lepe cvetače je bil ta teden izreden. Cena je nekoliko padla. Ko je bila cvetača prejšnji teden še po 4.45, jo danes že po 3.50 lir kg. Pripeljanega je bilo precej domačega motovilca, dalje rdečega radiča ali cikorije. Pripeljanih je bilo dalje mnogo pomaranč. Na otoku za sadje so včeraj prodajali domača jabolka. Gospodinje, so vse pokupile. Treba pa j? omeniti, da so prodajalci odnosno prodajalke za* hfevali za jabolka, ki niso bila prvovrstna, visokb ceno 7 lir kg, kakršna je določena v zadnjem ceniku za prvovrstna domača jabolka. Na prostoru za cvetje in rože je bilo na prodaj že nekaj solatnih sadik, tako ajserice kakor tudi ,druge vrste« solate. Sto sadik je bilo 10 lir ali zavoj 10 sadik 1 liro. Rož ni še mnogo na prodaj. Strokovna nadaljevalna šola za umetne in moške oblačilne obrti za Bežigradom začne j>o Veliki noči 6 poukom v četrtek, 9. aprila. Vajenci usnjarskih obrti V6eh vret, tapetniki in klobučarji imajo šolo ob torkih in petkih, vajenci slikarskih in 60. rodnih obrti ter knjigovezi ob torkih in četrtkih, krojaški in krznarski vajenci pa ob četrtkih in petkih. Mojstre spet opozarjamo na rednejši šoteki obisk vajencev. Sprememba okoliša pošte škocijan pri Mokronogu. Kraja Jerman Vrh in Sleme, ki 6ta spadala v okoliš Bučke, 6e priključita okolišu pošte škocijan pri Mokronogu. I’ Izšla je toliko pričakovana knjiga „Slovenčeve knjižn'ce“ Q If f A F DEKLE z BISERI ’ S tajinstveno knjigo j Osei'dowskega Ljudje, živali in bogovi predstavila najlepše velikonočno branje! Marko bo izšel po Veliki noči Velikotedenski obredi v ljubljanskih cerkvah Umivanje nog 12 starčkom, ki so dosegli skupno 1035 let Ljubljana, 2. aprila. Že v eredo, 1. t. m. so se pričeli velikotedenski obredi, ki eo predpisani v liturgiji. Včeraj pojmldne so se p>o vseh ljubljanskih cerkvah pričele molitve. Danes so se prav za prav začeli veliki obredi. V stolnici je bilo davj najprej slovesno blago«lovIjenje svetih olj, poprej je bila velika škofova sveta maša. med katero je bilo obhajanje duhovščine in vernikov. Ko je bilo sv. Telo preneseno v božji grob, je škof dr. Gregorij Rožman opravil obred umivanja nog dvanajstim starčkom. Letos so bili starčki večidel Ljubljančani, katerih skupna starost je znesla 1035 i]et. Najstarejši med njimi je bil Ljubljančan Janez Vičič, ki je dojKilnil 94 let, ostali so bili 6tari od 77 do 93 let. Za velikotedenske obrede so po vseh cerkvah določeni programi. Naj tu navedemo le obrede pri* važnejših župnijskih cerkvah ljubljanskih. Obrede za delnico smo že pred dnevi objavili. Frančiškanska cerkev Na veliki četrtek se je od 5 30 naprej vsake jjoI ure delilo sveto obhajilo. Kakor po drugih cerkvah, so ob 8. uri zazvonili zvonovi jx> opravljenih obredih in molitvah. Utihnili so do sobote. Jutri v petek je ob 6. zjutraj križev pot, naio sveto opravilo, f>of>oldne molitve. V soboto je ob 6. uri križev f>ot, ob 7 blagoslovitev ognja, velikonočne sveče in krstne sveče, nakar sledi slovesna eveta maša, med katero je sveto obhajilo. Zvonovi zazvone. Popoldne ob 14 in 15 je blagoslov jestvin. Zvečer ob 18. uri slovesne jutranjice, nato vstajenje. Pri sv. Petru Na veliki četrtek je bila zjutraj sv maša z obhajilom vernikov. Do 8. ure se je delilo ev. obhajilo vsake pol ure. Popoldne jutranjice in hvalnice. Na veliki petek zjutraj ob 7 sveto opravilo. Po molitvah in prošnjah sledi odkrivanje in počeščenje sv. Križa, nato sv. maša in prenos sv. R T. v božji grob. Zvečer ob 19 zadnja postna pridiga, nato petje žalnih pesmi na koru. Na veliko soboto 4. aprila ob. 6 sveto opravilo, blagoslov ognja, velikonočne sveče in kretne vode. Slovesna sveta maša, pri kateri sc zapoje Aleluja. Med mašo obhajilo vernikov. Pojioldne blagoslov jedil po starem redu pri sv. Križu, v Tomačevem, v Šmartnem, v Bizoviku, v domu na Hrušici, v Stepanji vasi, v gradu na Kodeljevem, v mestnem zavetišču v Japljevi ulici, v konzumu na Zaloški cesti, v stari šentpeterski vojašnici in naposled v župni cerkvi. Ob 17 slovesne pete jutranjice in Vstajenje. Pri sv. Jakobu Kakor po drugih cerkvah. Na veliko sobolo ob 6. zjutraj blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode. Okrog 7 sveta maša z Alelujo. Popoldne ob 14 do 17 blagoslov jestvin v cerkvi sv. Florijana. Ob 18 v cerkvi sv. Jakoba slovesne jutranjice in vstajenje. V Trnovem Kakor po drugih cerkvah, slede ooredi tudi v trnovski župni cerkvi. Blagoslov jedil in pirhov je na veliko soboto po tem-le redu: ob 14 na Lepem potu, ob 14.30 v krakovski kapeli, ob 15 v Mandeljčevi Ulici, nato na Opekarski cesti pri mitnici in ob 15 v Zeljareki ulici. Ob 13.60 slovesne jutranjice in Vstajenje. Potem slovesna blagoslovitev jedil v župni 'cerkvi. Po drugih cerkvah so isti obredi vrste, kakor v omenjenih, samo e to razliko, da so ponekod določene slovesne intranjice na nedelio zjutraj. Zasega bakrenih predmetov pri zasebnikih in industriji Rim, 2. aprila, s. Rimski »Uradni list« je obiavil odredbo državnega podtajnika za vojno izdelavo, da se pobero bakrena posoda in predmeti za družinsko rabo. Uredba pravi, da morajo lastniki dati na razpolago in oddati, kadar bodo to oblasti odredile, sledeče predmete iz bakra: sleherni kuhinjski bakreni predmet, zajemalke, lonce, pralne banje, kotle za kuhanje živini,-ogrevalne kotliče v kopalnicah, ki niso v rabi, ponve, pladnje, majolike, posteljne ogrc-valnike in podobno. Od zaplembe so izvzeti lonci za polento, kotliči pri štedilnikih, predmeti državne lastnine, dalje odredbe ne veljajo za družbe in državljane tujih držav, če ne pripadajo sovražnim državam. Končno so izvzeti bakreni izdelki po dekretu državnega podtajnika za HBino izdelavo z dne 28. jan. 1942. Način, kako se bo pobiralo to blago, bo pravočasno objavljen Občinstvu. V vsaki občini bo v ta namen začel poslovati poseben zbiralni odbor. Družba za zbiranje starega železia bo organizirala celotno akciio. Korporacijsko mi* nistrstvo je določilo odkupno ceno za bakreno posodo, naj bo rabljena ali nova, z 20 lirami za kilogram. Vsakdo bo dobil odškodnino plačano takoj na mestu. Z drugim odlokom se odreja zaplemba industrijskih bakrenih izdelkov. Prav tako Rtikor zasebniki morajo tudi industrije prijaviti in shraniti bakrene predmete do takrat, ko se bo zbiranje začelo. Sledeče bakreno blago spada pod zaporo: Slaščičarska industrija: Ponvice, kozice in podobno, posode za sladoled, kotliči z dvojnim dnom za kuhanje, posode za izdelovanje sladkarij, drugi pripomočki iz bakra. Grafična industrija: Bakrene plošče za ba-krotisk, bakreni modeli, katode in palice za galvaniziranje plošč in valjev, razne naprave in pripomočki iz bakra. Tekstilna industrija: Valji za ':«kn,‘:c tkanin. četrtino teže navedenih bakrenih predhie-tov bo oblast pobrala, ostanek pa bodo obdržali lastniki in jih lahko porabljali za prvotne namene, vendar pa ie prepovedana sleherna prodaja ali predaja drugim, brez posebnega dovoljenja državnega podtajnika za vojno izdelavo. Odlok o zasegi bo osebno objavljeno lastnikom, ki so prijavili ali še bodo prijavili to blago zvezi industrijcev. Navedene predmete morajo lastniki v treh dneh po objavi zasege ali po javni objavi podrobnih določil izročiti ustanovi za razdeljevanje kovin v določenem razmerju. Tudi za te predmete bo odkupna cena po 20 lir za kilogram čiste teže. Najvišje dovoljene cene cementa ‘ Rim, 2. aprila, s. Ker se je zvedelo, da so nekatera podjetja prodajala cement po 60, 70 ali celo po 80 lir za stot, je korporacijsko ministrstvo jasno razložilo, da so bile cene cementa določene že v uredbi od 28. februarja. Cena cementa, poslanega po železnici, ne sme veljati franko prejemnikova postaja nikdar več kakor 30.50 lire za cement vrste >500« in 35 lir za cement vrste >680«. Ta cena velja za vse kraje v kraljevini. Cement, ki ga naročnik sam pride iskat v tovarno in ga sam odpelje, pa ne sme biti dražji kakor 26.50 za vrsto »500« in 31 lir za vrsto »680«. Za prodajanje majhnih količin pa so za celotno kraljestvo določene sledeče cene: 37.50 lire za stot cementa prvega tipa in 42 lir za stot cementa drugega tipa. Vsaka višja cena cementa je torej neupravičena in pomeni kršenje določil o najvišjih dovoljenih cenah in bo vsakogar, ki odredb ne bi spoštoval, zadela zakonita kazen. EIAR - Radio Uubliaaa Petek, 3. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Cerkvena glasba in napoved časa1’ — 8.15 Poročila v italijaščini — 12.15 Trio Prek — 12.40 Mladinski zbor družbe EIAR vodi dirigent Bruno Erminero — 13 Napove*! časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Orkestralno glasbo vodi dirigent Petraia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Komorna glasba — 14.25 Orgelski koncert prof. Pavla Rančigaja — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.13 Radijski orkester vodi dirigent D. M. Si-janec — Resna gilasba — 18 Orkester Glasbene Matice pod vodstvom D . M. Šijanca. Sodelujeta sopranistka Valerija llcybal in altistka Franja Golobova. Sobota, 4. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pisana glasba (Nupoved časa) — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert pianista M. Lipoška — 12.40 Koncert sopranistke Marije Chezi — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — i5-*,?.,občilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Radijski orkester vodi dirigent M. M. ši-janec — Orkestralna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert violinista Jana Slajša — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.10 Prenos iz Kr. gledališča: Leoncavallo: Glumači — prvi del - 19.30 Poročila v slovenščini -19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa — Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slov. — 20.45 Prenos iz gledališča Carlo Felice v Genovi: Humperdinck: Janko in Metka — Predavanje v slovenščini *— 2.45 Poročila v italijanščini. ncie Jammes: Rožica Roman o iepasti deklici Jutro velikega romanja! Zvor.< /i, 6rca nebes, ličejo drug drugega. Kdo ve? Morda eo jih nocoj obiskali angeli ozdravljenja, pa se zdaj dogovarjajo. S svoje jjcstelje gleda Rožica nad planinami nebo in ne ve, zakaj &e njen« oči rosijo 6 solzami radosti. Zdi se ji, da vidi onstran zemlje rajsko počivališče, ki je jasnejše kot božična noč, posuto s cvetovi potonik, vijolično bledimi ko sneg. Popoldne jo nosi četvorica na svojih ramah: dva neznana mladeniča, njen Tom in Johannes. O bedno, mučemško Rožičino srce... Globoko brni zvon skozi sončni zrak. Drugi zvon se mu odziva, vzklika v višine proti Bogu, zvon, katerega gtes je kakor glas deklice, ki gre k prvemu obhajilu. Množica 6e pomika, se jx>6tavlja v vrsto in teče kot ognjen hudournik, ki nosi s seboj zlata mašna oblačila. Bolne duše 6e kosajo v prisrčnih molitvah. Svedrci kadila, svetlobe in po. božnih pesmi se dvigajo v višave in prodirajo nebeško sinjino. Kruljavi in bolniki, katerih bolezni nimajo niti imen, prožijo 6voje sklenjene roke proti ponorelim zvonikom. Nekemu otroku, ki ga vozijo v vozičku so gobe zglodale nos in oči... V oglušujočem brnenju zvonov pa se venomer razločuje tanki glas malega zvona, ki je, kakor da bi prosil od Boga svoj del večnosti. Vse te siromake pa prežema neka neizkazana dobrota. Rožica kraljuje nad množico. S svoje nosilnice vidi razkrite moške glave, rute beameških kmetic in bretonske peče, ki se nagibajo v vetru kakor ladijska jadra v burji. Tedaj se Rožica, ki 9e ziblje na ramenih JohantMea in ujca Toma kakor muselinov cvet pri Gospodovih nogah, čuti srečno. Ob fesa blagoslova si m»K, da bo umrla od prevelike ljubezni do Boga. Oroza, podobna oni, ki jo izvablja bučanje orgel, ji gomazi skoz roke in prodira v njene lase kakor ledeni veter. Ko pride iz vode, še vedno šepa. Toda tedaj, 'ko Johannes dvigne nosila, na katera so jo 6pet jx>-ložili, začuti mlada deklica, da njeno prekrasno uho dojema dih, ki je prav tako sladek kakor hvalnice. In sliši glas, ki je prišel morda z nebes, glas, ki ji šepeta: »Ljubim vas.« V prvi mah Rožica besni od neke tihe radosti. Tn veo noč so njene sanje skoraj neko božansko besnenje... Z Johannčsom je v Timbuktu. Neki mladi belobradi misijonar, bržkone brat Sebastijan, blagoslavlja jx)d žarkimi lijamami njuno zvezo. Se. deč na 6teblu, ki je podobno onemu v zemeljskem, raju, spušča sestra Magdalena, pokojna nuna iz Odrešenikovcga reda, med listjem svojo 6injo in zlato obleko. Toda jx>.povratku v dvorec tlači Rožico potrtost, ki je prav tako močna, kakor je bila zanesenost zadnjih dni. V prav istem 6alonu, v katerem ji je od mame izprosila dovoljenje, da gre v Lurd, ponovno misli na Johannesa: Kruljevca se ne ljubi, pravi sama sebi... Jo-hannfs je govoril tisto iz usmiljenja... Johannes me ne ljubi,.. Toda imeti mora pobožno srce... Ko ima na sebi sandale, havelok in kapo, spominja na romarje, ki so šli v Sveto deželo... Da, da ... Spominja se, da je v Liri dolgo ogledovala kamnitni grb rodbine d’ EIgorriaga... Skoraj ves je bil jx>rasel z lišajem... Johannčsovi predniki so morali iti po svojih potih, ki vodijo v Cam-postello, in po apnenčastih puščavah Palestine... Johannes je od njih jx>dedoval nagnjenje, da pomaga slabotnim ... Bil je usmiljen Samarijan... Kot nebo je Ul dragoceno olje na rano deklice, ki jo je sreča razdedinila, ti dve besedi: »Ljubim vas...« Toda to ni bila ljubezen; to ni mogla biti i ljubezen... Zakaj, če bi bila to ljubezen, bt jo to zares užalilo... Pač pa je ona medtem na dnu srca čutila neko nežno hvaležnost... Kakor neko božje dopuščanje... In ta misel, da se je Johannčs predal 6amo čuv* 6tvu usmiljenja, muči mlado deklico. Ona, ki je prej sumničila, da Johannes ljubi Luče d’Atchuria, je zdaj popolnoma prepričana o tem. Ne zato, ker je do Luce ravnodušen, — misli*— tudi ne zato, ker je mladenič tako izjavil v pesniški dolini, kjer je ujec Tom trgal svoje drage cvetke... Ne, v 6Voji pretirani nežnosti je enostavno botel, da njej, še-j pasti, prihrani žalost ob priznanju, da bolj ljubi njo, katere skočne in oble noge so znale iztisniti vino španskih plesov... »Res,« 6i pravi še, »od občutja, ki je preveč vzvišeno, da bi ga razglabljala, je Johannes v Lurdu, prežet z duhom blagosti, požrtvovalnosti in usmiljenja, šepnil oni besedi, ker je videl, kako prihaja šepajoče iz vode...« Rožica gre v rastlinjak. Včasi pomaga ujcu Tomu. Seme heliofropa, ki 60 ga našli v egiptskem sarkofagu, je vzklilo. Tako 6e včasi tudi človeško srce za dalj časa potaji vase, preden vzcvete... Toda potem išče rose kakor rastlina in če te rose ne najde, prosi Boga, da ga namoči s 6olzami. Nekega sivega |>opoldneva je naneslo, da se je Rožica znašla v rastlinjaku sama z Johannčsom, ki je — bogve zakaj prišel na obi6k prej kakor njegova sestra Manquita. Ujca Toma so bili poklicali v dvorec zaradi nekih stvari na pristavi. »Puščam vaju sama, otroka moja... Zabavajte se z listanjem jx>6ledujih listov herbarija ...« Raztresen je odprl Johannčs herbarij, kjer 6e je na prvi strani širila tista krasna samolista belo-gledika, ki jo je bil ujec Tom utrgal tistega dne, ko je Johannčs odkril Rožici nežno občutje, ki ga čuti za njo. »Se spominjate?... Se spominjate?« je ponovil. Ker pa ona ni nič odgovorila, je nadaljeval: »Veste, da vas ljubim?« In naj se zdi to še tako nesmiselno, to odkrito priznanje je užalilo mlado deklico. Njena že preveč dolga razmišljanja — na žalost tudi tista, ki 6o me. jila na ljubosumnost — 60 zgradite neko sosledje tegobnih, misli, katerih zaključek je bil: »Sepasta sem, ne morem izzvati ljubezni.« In še: »Johannčs me ljubi iz usmiljenja, če bi ne bilo tega, bi vzel Luce za ženo...« Toda drhtela ie kakor studenec na 6oncu, Kaj naj odgovori? ... Oh, moj Bog, ni mislite na to... Jonannčs ji pravi. »Mi hočete dati roko?« In prožila mu je desno roko, ker je z levo prijela lepo palico iz ebenovine z račjo glavo. Kmalu nato pa je zardela in umaknite roko, ki io je bila dala. V njene sive oči 6ta privreli dve 6olzi... V enem mlačnih bazenov v rastlinjaku 6e nagibata dva cvetova v ljubezni drug proti drugemu. Nič ju ne ovira, da bi 6e združite, ker ju nagiba 6amo božja nedolžnost. O zrnca, ki vas gorski veter prenaša na 6vojih krilih, ve, ki »te sestrice grenke vijolice in prijetne borovnice, ve ostajate prav tako blage in ravnodušne v času, ko se vaš pelod pari f>od radostnim brenčanjem čebel! »Laure,« nadaljuje Johannčs, resno nazivajoč gospodično d’Ani6 z onim imenom, ki ga je dobila pri krstu... »Laure .. Mi hočete biti zena?« Vso svojo moč zbere in odgovori popolnoma tiho: »Nočem...« In ojx>teče se, dragi otrok... Žalostna palica ji pade iz roke... Johannčs jo onesveščeno ujame v svoje naročje in začuti na svojih krepkih preih njene drobne grudi in srce, ki komaj bije. Rožica se spet vrača k zavesti (Dalje.) štev. 74. »SLOVENSKI DOM«, dne 2. aprila 1942-XX. Stran Sl Področja za razdeljevanje mleka v Ljubljani Kodeljevo Mlekarna Guzelj Marija, Klunova 8: Cankarjeva, Adamič-Lundrova, Klunova, Mahničeva, Malejeva, Na peči, Ob dolenjski železnici, Ob Ljubljanici od Koblerjeve do konca, Ob peči, Okiškega, Povšetova od Koblerjeve do konca, Pugljeva, Salezijanska, Štepaneka, Stepanja vas in Zadružna. Sv. Petra cesta Mlekarna Cvelbar Nežka, Sv. Petra c. 8: Ob. režna steza, Sv. Petra cesta od začetka do vštetih 10 in 22 in Sv. Petra nasip od začetka do vštete 11. Mlekarna Fratnik Katarina, Sv. Petra c. 33: Prečna ul. in Sv. Petra c. leva stran (neparne št.) od vštete 21 do vštete 35. Mlekarna Žibert Ivan, Sv. Petra 26: Sv. PetTa c. desna stran (parne št.) od vštete 24 do vštete 32 in Sv. Petra nasip od vštete 13 do Zmajskega mostu. Mlekarna Filipič (prej Jurko), Sv. Petra c. 53: leva stran Sv. Petra c. (neparne št.) od Resljeve do Vidovdanske c. Mlekarna Skole Alojzija, Sv. Petra 46: Sv. Petra c. desna 6tran od všlee 34 do vštete 48, Sv. Petra n:i6ip od vštete 33 do vštee 47. Mlekarna Kovačič Bronislava (prej Krištof), Sv. Petra c. 60: Sv. Petra c. od Vidovdanske do konca. Sv. Petra nasip od vštete 49 do konca in 'snjareka. šenklavž, Poljane Mlekarna Horvat Fanika, Lingarjeva 1: Dolni-čarieva, Lingarjeva, Medarska, Nabrežje 20. 6ept. in Pogačarjev trg. Mlekarna Brožič Alojzija. Pred škofijo 21: Stritarjeva, Študentovska in št. 21 Pred škofijo. Mlekarna Rejec Frančiška, Kopitarjeva 1: Kopitarjeva, Krekov trg, Poljanski nasip do vštete št. 14 (mestna hiša) in Vodnikov trg Mlekarna Janežič Josipina, Poljanska c. 31: Barvarska steza, Gestrinova, Graj. planota (Grad), Kapiteljska, Poljanska c. od začetka do štete 14 in 15 in Poljanski nasip od vštete 16 do konca. Mlekarna Vrh Ivanka, Pred škofijo 17: Pred škofijo z izjemo štev. 21 in Semeniška ul. Mlekarna Lovšin Amalija, Strossmayerjeva 4: Lončarska steza, Na stolbi. Streliška do vštetih 15 in 16 (pri Zrinjskega c.), Strmi pot, Strossmayerje-va in Ulica Stare pravde. Mlekarna Pečar Viktorija, Poljanska c. 18: Ci-ril-Metodova, Peruškova, Poljanska od StroG6ma-do Ambroževega trga, Quaglijeva, Streli. Zrinjskega do konca, Zarnikova in Zrinjskega. # Mlekarna Krajc Milka, Ambrožev trg 9: Am. brožev trg, Poljanska od Ambroževega trga do Domobranske, Vrazov trg in Živinozdravniška. Mlekarna Kočnik Angela, .Poljanska 77: Domobranska, Hradeckega c. od vštetih 9 in 18, Hudo-vernikova, Kapusova, Litijska, Mesarska, Na gmaj. ni Poljanska od Domobranske do konca in Potočnikova. Šentjakobski okraj in Dolenjska cesta* Mlekarna Balantič Ivanka, Cankarjevo nabr. 1: Cankarjevo nabrežje, Ključavničarska, Krojaška in Poe. trančo. Mlekarna Klavs Alojzija, Stari trg 1 ta: Mestni trg, leva stran Starega trga do vštete 1 la in Vodna steza. ‘.».v Mlekarna Strle Frančiška, Stari trg 17: Reber ir) lev j st! an Starega trga od v.št,e,te 13 do konca. Mlekarna Seničar Franc, Stari tre 30: Gallusovo nabr., Stari trg od vštete 26 do konca in Stiska ulica. Mlekarna Cimajnar Anton, Stari trg 24: desna stran Starega trga od začetka do vštete 24 verjeve ška od reumatizzati REVMATIČNI Fale regolarmente Is vostra c ura di zdravite se radno z UR0D0NAL in boste preprečili: Bolečine, Ishias (bolečine v kolku)^ Glavobol, Debelusnost. Zjutraj in zveJer ena žličica Urodonala v malo vodi imiJANSKU PROIZVODNJA Eviterete: Dolori, Sciotica Emicranla. Obesita Un cucchiaino da ceffft mattino e sera in un po' di acqua PRODUZIONE IT At! AN » j UN HftOO.TlO DI U«* M 9>;n p ' A L, t U*rtt>Qf«Al Jt' PROIZVOD SVCTOVNf GA ilOVtSA M. Prof. Milana »11 d«l JM il Mlekarna Škrjanc Ivana, Sv. Jakoba trg 6: Soda reka steza, Sv. Jakoba trg. Osoje, Osojna pot, Trubarjeva m Ulica na Grad. Mlekarna Galjot Anton, 2abjak 6: Cimperma- nova, Grudnovo nabrežje, Merosodna, Prule, Rožna ulica. Zabjak. Mlekarna Magdalene M., Florjanska 9: leva stran Florijanske ul. od začetka do Ulice na Grad. Mlekarna Ivanc Marija, Florijanska ul. 10: desna stran Florijanske ul. do vštete 18 (šentjakobsko župnišče). Mlekarna Krže Ivana, Florijanska ul. 28: Flori, ianska ul. od vštetih 20 in 27 do vštetih 28 in 30 in Hrenova ul. Mlekarna Gvozdenovič Žarko, Florijanska 40: Florijanska ul. od vštetih 30 in 43 do konca, Vozar-ski pot in Zvonarska ul. Mlekarna Korošec Anica, Karlovška c. 8: Gruberjevo nabrežje, Hradeckega c. do všteih 7 in 16, Janežičeva, Karlovška, Prijateljeva, Privoz, Tesarska, Za gradom. Mlekarna Lupine Ivana, Dolenjska c. 48: Orna vas, Dolenjska c., Galjevica, Ilovškt štradon, Ižanska c., Jurčkova pot, Livada, Orlova ul., Peruzzije- va, Rakovniška, Rudnik, Uršičev štradon, to je vse ozemlje, ki. ga omejujeta Dolenjska c. na eni strani, Ljubljanica in Gruberjev prekop na drugi. Bežigrajski okoliš Mlekarna Glavan Marija, Bleivveisova (prej Tyrševa) 37a: Bleivveisova c. od železniškega prelaza do vštevih 37a in 50, Livarska, Permova do Bežigrada, Pleteršnikova do Costove, in Smoletova. Mlekarna Štuler Nežka, Bleiweisova (prej Tyr-ševa) 37b: Bleivveisova, c. od vštetih 37b in 50 do vštetih 43 in 52, Coetova, Detelova in Robbova ul. Mlekarna Gmajnar Anton, Bleiweisova (prej Tjrrševa) 47: Bleivveisova do vštetih 47 in 54, Linhartova in Trstenjakova. Mlekarna Leskovic Ana, Bleivveisova 47b: Bleivveisova do vštetih 55 in 58, Brankova, Grasselijeva, Kalanova, Marconijeva, Pleteršnikova od Costove do konca, Preradovičeva in Sveto6av6ka. Mlekarna Penko Ivanka, Bleivveisova 69: AL banska (spodnji' del), Bleivveisova do vštetih 80 do 85, Diavska, Kržičeva, Peričeva, Prekmurska* Ulica sv. Marka in Vodovodna do vštetih 22 in 39. Mlekarna Kerne Marija, Bleivveisova 88: Bleivveisova do vštetih 90 in 97, Celjska, Dermotova, Herbersteinova, Ipavčeva, Korošica, Mariborska, Pribipova in Topniška. Mlekarna Ilovar Marija, Bleivveisova 92: Bleivveisova od vštetih 92 in 99 do konca, Albanska gor. nji del). Cerkova, Dimičeva, Foreterjeva, Dečkova, Funtkova, Glavarjeva, Grafenauerjeva, Grintovška, Jamnikova, Hubadova, Kobičeva, Kocbekova, Ko-čen6ka, Koželjeva, Lambergerjeva, Lužiško-srbska, Ogrinčeva, Peganova, Popovičeva, Posavskega, Robičeva, Rožanska, Stožemka, Stožice, Tolstojeva, Triglavska (pri Bleivveisovi), Turnerjeva), Zagreb, ška in Zupanova. Mlekarna Pezdir Rado, Vodovodna c. 67: Strojeva, Triglavska pri Vodovodni, Velikovška in Vodovodna Od všteih 24 in 41 do konca. Mlekarna Drolc Ivanka, Staničeva 6: Apihova, Einspielerjeva, Framketova. Lavričeva in Staničeva z izjemo st. 2. Mlekarna Vidic Stanislava, Staničeva 2: Bežigrad, Baragova, Hranilniška, Parmova ot, Podutiška, Podgora, Pod hruško, Podu-itik, Poljan^ Prelovčeva, Preradovičeva, Pr-žanjska, Saveljska, Sadjarska, Scapolijeva, Sojerjeva, Stegne, Sv. Roka ul., šišenska, šolska, Trata, Tugomer jeva, Vodnikova od vštetih 3? in 44 do konca, Vrbska, Zapuška, Zatišje, Za krajem. Za vasjo, Zlatek. Mlekarna Košak Antonija, Lepodvorska 29: Frankopanska od Medvedove do konca, Jernejeva od Medvedove do konca, Jezerska. Lepodvorska od Medvedove do konca, Medvedova od Lepodvorske do konca, Polakova in Žibertova od Medvedove do konca. Mlekarna Tušar Antonija, Medvedova 30: Medvedova od začetka do Lepodvorske. Mlekarna Režek Minka, Janševa 2: Boruto-tova. Černetova do Aljaževe. Goriška, Janševa, Kamniška. Kavškova, Milčinskega, Murnova, Podmilščakova, Samova in Verovškova od Černetove do konca. Tržaška cesta Rožna dolina Mlekarna Škorjanc Cecilija, TrŽaška c. 2.: Tržaška c. 2, Vrtača in Viktorja Emanueleja (prej Bleivveisova) do Erjavčeve. Mlekarna Turk Ivanka, Tržaška c. 6: Aškerčeva, Groharjeva, Levstikova od Vrtače do konca, Mirje od Murnikove do konca, Murniko-" va. Tobačna in Tržaške desna stran od vštetih 4 do vštetih 12. Mlekarna Žiberna Marija, Tržaška cesta 5: leva stran Tržaške c. od začetka do vštevši 9, Marmontova od začetka do Langusove in Ver-stovškova od začetka do Langusove. Mlekarna Novak Anica, Tržaška c. 11: Bičevje pri Langusovi ul, Langusova, Lepi pot, Oražnova in leva stran Tržaške c. od vštete 11 do vštete 21. Mlekarna Vodnik Alojzija, Tržaška c. 21: Bičevje pri Jadranski, Hajdrihovi, idrijska, Glinška, Jadranska, Marmontova od Langusove do konca, Postojnska od začetka do Bobenčko-ve, šumarjeva in Tržaška od Langusove do Bo-benčkove. Mlekarna Škriba Lora, Tržaška 60: Boben-čkova, Gostilničarska, Obrtniška, desn-a stran Tržaške od lekarne do vštete štev. 6<> in Vrhov- nikova. Mlekarna Petek Angela, Tržaška c. 62: Ore-gorinova, Kogojeva, Postojnska od Bobenčkove do konca in Tržaška od vštete 62 do vštete 74. Mlekarna Žorž Ema, Tržaška e. 81: Čampo-va, Ločnikarjeva, Mencingerjeva, Splitska, Sve-togorska, šibeniška. Tržaška od všteto ~1 do vštete 95, Velebitska in Zavetiška. Mlekarna Pretnar Katf, Tržaška 88: Abramova, Bokalška, Bonifacijeva, Cesta na Dobrovo, Cesta na Vrhovce. Cesta na Brod, Cerkniška, Cesta na Brdo, Kančeva. Kozarje, Martinova, Merčnikova, Nanoška, Sattnerjeva, Tolminska in Tržaška od vštetih 76 in 95 do konca. Mlekarna Anderlič Zofija, Predjamska 8: Cesta v Rožno dolino od Štrekl jeve do konca. Ceste II., IV. (Predjamska!, VI., VIII., X. in XII. do ceste IX., ceste III.. V. in VII., Kocenova, Levčeva, Večna pot in Žitnikova. Mlekarna Slanič Pavla. Rožna dolina II. 36: Brdo, Brdnikova, Kolajbova, Cesta IJ. od restp IX. do konca, Ceste IX., XI., XIII., XV., XVIL, XIX. in XXI.; Legatova Na tezi. Pojchikarjeva. Mlekarna Špan Nežka, Predjamska 53: Ceste IV. (Predjamska) VI., Vlil. Jn X. od Predj-jamske do konca. Ljubljana V treh vrstah... 21 zborovanj je bilo zadnje faso prirejenih v različnih kamniških obratih. Govorniki so razlagali ureditev narodnega socializma in organizacijo nemške delovne fronte. Preteklo leto pa je bilo v Trbovljah nenavadno veliko rojstev. "Prekoračilo je Številko 100, do-5im se je druga leta rodilo v Trbovljah le okrog 07 otročičev. Lanskoletni stoti porod je opravila rudarjeva žena Ahlinova na Lokah, ko je Todila dvojčke. Ta zakonski par ima žo 7 otrok, pa čeprav še nima 30 let. V Dravograda je bil zaključen kuharski tečaj. Pred kratkim je bilo v Dravogradu sprejetih novih 200 članov v koroški Volksbund. Dekleta v Pliberku na Koroškem, ki tam od-služujejo svojo delovno službo, so v Dravogradu priredile lepo obiskan koncert Pred posebnim sodiščem v Celovcu je bila te dni razprava proti divjemu lovcu 42 letnemu Francu Pestotniku iz Zgornje Kokre. Lanskega novembra ga je zasačil na prepovedani poti lovski čuvaj Okorn. Prišlo je do pretepa, in je bil Okorn pri tem ranjen. Prepeljali so ga na Golnik. Pestotnik je morai dajati za lovsko tatvino in dejanski napad odgovor. Pestotnik je bil zaradi obeh prestopkov ostro kaznovan. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Ker pa je Pestotnik rednik številne družine, mu bo kazen najbrže spremenjena v ječo. Koledar Danes, četrtek, 2. aprila: Veliki četrtek. Petek, 3. aprila: Veliki petek. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Podružnica SVD, Ljubljana I, bo oddajala naročeni semenski zgodnji krompir »Blntje« članom-naročnikom v četrtek in petek, dne 2. n 8 t. m., oJ 9—12 in od 15—18 v skladišču Kmetijske družin na Novem trgu 5. Z ozirom na majhno množino dodeljenega krompirja dobi vsak naročnik le skrčeno količino, največ 20 kg. Vreče treba prinesti seboj. Najboljše razvedrilo za bližajoče se velikonočne praznike. Ljudska knjižnica na Miklošičevi cesti, ki posluje dnevno od 9—12 in od 15—18 nudi najboljšega čtiva v obilni meri. Priporoča se posebno, da si jih prijatelji dobrih knjig nabavijo pravočasno za praznike potrebno število, kajti knjižnica na veliko soboto ne posluje. Mohorjani, naročite takoj Mohorjeve knjige prt Ljudski knjižnici v Ljubljani za tekoče leto. Naročnina znaša 15 lir. Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, 2. aprila, ob 17.30: »Ifigenija«. Red Četrtek. Petek, 3. aprila: zaprto. Sobota, 4. aprila: zaprto. Nedelja, 5. aprila, ob 14: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 0. aprila: ob 14: »Boter Andraž«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Torek, 7. aprila: zaprto. Opera: Četrtek, 2. aprila, ob 17: »Indija Koromandija«'. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Petek, 3. aprila: zaprtd. Sobota, 4. aprila: zaprto. • Nedelja, 5. aprila, ob 15: »Faust«. Izven. Ponedeljek, 6. aprila,‘ob 14: »Indija Koromandija«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 17: »Don Pasquale«, Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Torek, 7. aprila: zaprto. IL BUfATO IMMEDIATO Quando voi usate G igli o per'il vbštro, bučalo, banano 10 minuti per gli mdumenti delicati e 25 minuti per lavare quelli di colore. Durante la not-te, mentre voi dormite, Giglio lava per voi la vostra biancheria. TAKOJ OPERETE če uporabljate pri pranju Giglio. Zadostuje 10 minut, da so oprane nežne tkanine in 25 minut za barvane. Čez noč, ko vi spite, pere Giglio vaše perilo mesto vas. -1 /Gl/O autobucato itauano Italijansko samopranjo INDUSTRIE MUfflTt L. BEHTOUCIKJ BtBCAMO širite najboljši slovenski Itopsldnevnik »Slov. dom« m si BSS KRIMINALNI ROMAN S. S. van Oina »Ne trdim tega, niti ne izključujem: | •prav gotovo nokdo, ki ga je zastrupilo ozračje, kakršno je ustvarila družinska romantičnost starega Tobija Gree-ueja.« »No dobro, zakaj pa potem ne v ti- j hotapimo v hišo koga, ki bi lahko lia-tačno vse opazoval in nadzorovali' l ahko bi tudi odstranili družinske člaue in jili med 6eboj ločili.« Vanče je zmajal z glavo. »Še kak novi ogleduh bi bil v hiši hrez pomena. Že zdaj jih je polno: drug drugega 6e boje in drug drugega imajo na sumu. Kar pa se tiče ukrepa, da bi družinske člane odstranili in iih med seboj ločili moram reči, da bi v tem primeru naleteli ne samo na nepremagljiv odpor stare Greenejeve gospe, pač pa bi se znašli tudi pred zakonitimi spletkami, ki izhajajo iz določbe v oporoki. Kdor ne ostane v ocetni hiši, dokler je črvi tako ne razjedo, da se bo sama podrla, izgubi pra-vioo do_ dediščine. In tudi če bi moafli razgnati družinske člane in hišo zapreti, bi se vam kljub temu n- posre-•čilo pokazati na zločinca./.« Sledil je dolg molk. ITeath jc bil potem tisti, ki nas je spet postavil na tir m nas napeljal na praktično ptlje. »Gospod Vanče, omenili ste oporoko starega Greeneja. Mislim, da Bi bilo za nas zelo koristno, če bi poznali določbe te oporoke. Zdi se mi, da gre za milijone, ki naj bi za zdaj še /si pripadali stari gospej. Rad bi vedel, če ona lahko popolnoma svobodno razpolaga z njimi ju kakšno oporoko je sama naredila. K«dar gre za tako ogromno premoženje, pohlep po de.iarja lahko predstavlja neko gonilno silo. .< »Zelo dobro,« je odgovoril Vanče z iskrenim priznanjem. »To je najmo-drejši predlog, kar sem jih dozdaj slišal. Bravo, gospod narednik! Denar pokojnega Tobija je res lahko glavni vzrok kakšni stvari. Ne morda neposredno vzrok, pač pa je denar s svojo skrivnostno močjo lahko vplival, da 6e je zločin pospešil. Dobro, Markham, pa nam je sploh dovoljeno pogledati opo-! roko?« I »Mislim, da pri fem ne bomo imeli j težave,« je dejal Markham. »Oporoka gospoda Greeneja je bila vpisana in bo treba le malo pobrskati po arhivih.« Dva dni pozneje , torej 30. novem-kham kmalu aniral Vanceju vabil, naj pride k njemu. Vanče se je bra, je Markham kmalu po deseti uri dopoldne telefoniral Vanceju in ga po- nameraval pravkaT podati na razstavo zamorskega kiparstva, ki je bila prirejena v Sodobni Galeriji, pa se je premislil ter odšel rajiši k Markhamu, ki ga je klical. Še pol ure ni minilo, ko sva že prispela v sodno palačo. »Ada mi je davi telefonirala in me prosila, naj se takoj oglasim pri njej,« je začel Markham. »Dejal sem ji. da ji lahko takoj pošljem Ileatha, pozneje pa da bom prišel tudi sam. Zdi se mi pa , da se boji sama priti sera, kjer bi lahko svobodno govorila. Zdela se mi je zelo razburjena in obljubil sem ji, irla bom prišel. Zato sem ti telefoniral in obvestil o tem tudi Ileatha.« Vanče se je usedel iu si prižgal ci gareto. »Nič čudnega ni, da je poiskala priliko, da se osvobodi okoliša, v katerem živi. Prepričan sem, da Ada ve marsikaj, kar bi bilo za nas zelo dragoceno. Možno je, da se je slednjič le odločila spregovoriti.« Ko je narednik vstopil, mu je Markham hitro razložil položaj. »Mislim,« je pripomnil Heath, »da je to zadnje upanje, ki nam še pre-, ostaja, da najdemo konec te zavozla-| ne niti. Sami nismo mogli odkriti nič. In če nam bo kdo nasvetoval kakšno j novo pot, bomo lahko il i na deflo.« 1 Deset minut poznej® je stopila v bo Ada. Ni bila več tako bleda in roke ni več nosila na ruti, iprivezani okor li vratu. Videti pa je bila slaba, čeprav se ni več tako tresla ko doslej. Usedla se je pred Markhamovo mizo ter nekaj trenutkov molčala, kakor da bi iskala najprimernejši način, kako naj pogovor začne. »Gre za Rexa. gospod Markham,« je slednjič spregovorila. »Ne vem ali sem storila prav. če 6em prišla sem, ali ne. Morda je to z moje strani nepošteno. Povejte mi.« je nadaljevala omahljivo, »recimo tole. Če kdo kaj slabega ali nevarnega izve o kom izmed njegovih dragih, ali mora to ipovedati, tudi če utegne roditi veliko zlo?« »Odvisno je od primera.« je odvrnil Markham resno. »Če v sedanjih okoliščinah kaj veste, kar bi mogla razložiti umor vaše sestre in vašega brata, potem je vaša sveta dolžnost, da to poveste.« »Tudi, če mi je bilo skrivaj zaupano in če je tisti človek člnn naše družine?« »Tildi v tem primeru.« je pritrdil Markham ipo očetovsko. »Nobena stvar, ki bi lahko pomagala, da storilca teh dveh strašnih zločinov zadene roka pravice, ne sme ostati prikrita... Nobena stvar.« Ada je plaho pogledala okrog sebe, potem pa stresla z glavo, kakor da bi se bila nenadno odločila^ »Povedala vam bom torej... Vi ste Rexa vprašali glede strela, ki je bil so- oddan v moji sobi in vam je povedal, da ga ni slišal. Meni pa je na skrivaj zaupal, da ga je slišal. Sam si vam tega ni upal povedati. Bal se je, da bi slabo sodili o njem, ker ni Še drugih ^obvestil.« »Zakaj pa je ostal mirno v postelji in ipustil vse v prepričanju, da spi,« se je začudil Markham, ne da bi na zunaj pokazal zanimanje, ki ga je v njem zbudilo nepričakovano odkritje. »Ne morem tega razumeti in tege mi Rcx tudi ni povedal. Imel je gotove kak vzrok, vzrok, ki mu jc jemal pogum. Lepo sem ga prosila, naj mi to pove, a ni hotel. Dejal pa mi je same to, da je slišal strel, drugega nič...< »Je videl kakšno stvar, ki ga jc pre- plašila? Je to tio 1.600 prebivalcev in vsem svetu. Nikjer na svetu pa gotovo ni toliko velikih mest, ki bi bila tako na tesno drugo poleg drugega kot prav v Porurju. To je brez dvoma naj-večja značilnost te dežele. Na približno tako veli-Kem področju, kakor sta na primer dve n apolski pokrajini, je v Porurju kar enajst mest, od. katerih imajo tri najmanj pol milijona, ostala pa vsaj po eto ali dvesto tisoč ljudi. Duisburg, ki je imel leta 1860 komaj 15.000 prebivalcev, ima danes že 450.000 ljudi. Dortmund, ki je bi! pred kakšnimi 6to leti še skromno mestece 6 komaj 5.000 prebivalci, jih ima zdaj že 550.000. Mesto Essen, ki je danes 6 svojimi 650.000 ljudmi glavno porunsko industrijsko mesto, je štelo leta 1S54 le kakih 10.000 duš. Premog je spremenil zunanje lice pokrajine Te številke — piše dopisnik »Centraleurope« iz Berlina — zadostujejo, da dobimo pravi pojm o naravnost čudovitem razvoju, ki ga je to nemško področje v zadnjih desetletjih doživelo. Premog je cisto, spremenil zunanje lice dežele. Izginili 60 divje razraščeni gozdovi, travniki, močvirja. Skromna mesteca nekdanjih časov 60 zrasla v velemesta takorekoč kair čez noč, kot gobe po dežju, ob njih robu pa so se začeli kaditi visoko tovarniški dimniki ter visoke peči neštetih plavžev Povsod v bližini večjih premogovnikov so zrasla iz tal nova mesta, industrijska naselja. Mesta so se tako razširila, da 60 tiste tovarne, ki 60 bile nekoč ob robu tega ali onega mesta, že sredi njega. Kar drugo drugemu so se približala, tako so 6e razmahnila. Ce bo šel njihov razvoj s tako hitrim korakom naprej, bo le. pega dne vse Porurje eno 6amo ogromno mesto,\ dolgo nič manj ko 60 kilometrov; edinstveno mesto na 6vetu, vse, zavito v črni dim, ki 6e bo valil iz tisoč in tisoč dimnikov proti nebu. Izid ljudskega štetja na Madžarskem Iz številčnih podatkov, ki so jih zbrali na Madžarskem pri zadnjem ljudskem štetju, je razvidno da ima Madžarska danes dokaj več ljudi, kakor pa jih je imela ob priliki prejšnjega ljudskega štetja, v mirnem ča6U. Izid ljudskega štetja je zadnjič po. kazal, da ima ta država zdaj že približno 14,733.000 ljudi. V tistih pokrajinah, ki jih je Madžarska dobila od bivše Jugoslavije, so našteli pri zadnjem popisu prebivalstva 1,024.827 duš. 15 let se žito ne bo pokvarilo Iz Carigrada jsoročajo, da 60 pred kratkim v nekem turškem zavodu v Smirni našli novo sredstvo, s pomočjo katerega je mogoče odstraniti vsa- ko nevarnost, da bi 6e žito, ki je po skladiščih, pokvarilo. Omenjeni zavod si je nadel nalogo, najti primemo nadomestilo za tiste pripomočke in na- trave, ki jih je morala dozdaj Turčija uvažati iz vrope, če je hotela 6voje žito zavarovati pred raznimi žitnimi boleznimi. In turškim strokovnjakom 6e je res [»osrečilo najti čisto novo tovrstno sredstvo in 6icer iz 6amih domačih proizvodov. Zdi se, da to sredstvo obstoji iz neke vrete apnenčastega pra-hif, ki ga je v obilici v pokrajini okrog Kiitaje. Pravijo, da je to novo turško 6red6tvo za zavarovanje žita pred kvarom tako sijajno, da žito drži, če uporabljajo tisti prijx>moček, tudi fjetnajst let, ne da bi 6e količkaj pokvarilo. Zahtevajte povsod naš list! Murmanska železnica in njen vojaški pomen Švedski vojaški strokovnjaki so izračunali, da bi bilo po njej možno vsak dan prepeljati 33 bataljonov vojaštva Zadnje dni vojna poročila z vzhodnega bojišča 6pet pogosteje omenjajo hude boje na skrajnem severnem odseku, pri Murmansku, kjer pa 60 finski smučarski oddelki V6e te ruske napade zavrnili, vselej z velikimi izgubami za sovražnika. Tako na6_ta vojna poročila znova opozarjajo, da je tudi skrajni 6everni odsek vzhodnega bojišča, čeprav tam traja še vedno precj 06tra zima, zelo jiomemben, če ne zaradi drugega, pa vsaj zato, ker je do Murmanska 6peljana, zlasti v vojaškem oziru. Kako po. metnima je za rusko oskrbo vprav ta železnica, 6e vidi zelo očitno iz poročila, ki ga posnemamo po agenciji »Centraleuropa*, ki pravi: Pred dobrima dvema letoma, neposredno pred koncem prejšnje vojne med Rusijo in Finsko, je znani norveški dnevnik »Aftenposten«. ki izhaja v Oslu, napisal, da »nad polovico Rusije jKipolnoma gospoduje Severno ledeno morje, nad nekaterimi odseki pa 6everni Atlantik.« In na to področje spada tudi 6lovita murmanska železnica. Železniška proga, ki 6e končuje visoko na severu pri mestu Murmansku, je v vojaškem oziru izredne važnosti, že zato, ker veže omenjeno rusko pristanišče in,sploh skrajni evropski eever z osrčjem Rusije, z Moskvo, Ta železnica pa je važna zlasti zaradi tega, ker je speljana do tistega koščka obale, ki ga druge države ne morejo nadzorovati, ker je preveč oddaljena. Če ujx>števamo dejstvo, da leže vsa sovjetska pristanišča na takšnih nesrečnih mestih, da jih druge države kaj lahko nadzorujejo, in če pomislimo, da je izhod sovjetskih ladij e,Črnega morja vezan na dovoljenje ti- 6tega, ki ima v 6vojih rokah Dardanelske ožine — in to je danes Turčija —, da morajo potem ruske ladje, ki bi rade odplule po Baltiškem morju na Atlantik, iti mimo nemške obale ter končno, če upoštevamo še dejstvo, da je v bližini Vladivostoka JajKmsko otočje — potem bomo razumeli, zakaj je Rusiji toliko do tega, da pride do svobodnega izhoda na širna morja. To možnost je Rusiji dalo Belo morje, pristanišča, ki so jih Rusi zgradili ob Severnem ledenem morju, ter murmanska železnica. Sovjeti bi 6e mogli razmahniti po vsej severni Evropi le tedaj, če bi uničili vse, v vojaškem oziru važne naprave ki 60 bile zgrajene v samotnem severnem evropskem 6vetu. Hrbtenica vseh teh vojnih priprav pa ne bila murmanska železnica. Ta železnica je v celoti dolga 1.341 km ter veže Petrograd s Severnim ledenim morjem. Nekateri jo imenujejo tudi »železnica 6olz«, e čimer hočejo poudariti, koliko so trpeli 6vojčas tisti, ki 60 to zeleznico gradili. Pravijo, da je murmanska železnica delo nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov ter političnih kaznjencev. Važnost murmanske železnice pa je bila od leta do leta večja. V letu 1924-25 se je po njej vozilo 1,940,000 ljudi ter 2,552.000 ton trgovskega bla. ga, 8 let pozneje, t. j. 1932-33, pa 60 se te šte. vilke dvignile na 10,000.000 ljudi ter 10.859.000 ton raznega trgovskega blaga. Vsak dan je povprečno šlo po tej železnici do 1 320 tovornih vagonov. Na visokih švedskih vojaških mestih so 6vojča6 izračunali, da bi bilo jx> murmanski železnici možno vsak dan prepeljati po 33 bataljonov vojaštva. 1 '1 F' fllll 1 IIIHIIIII llllii 1 II1111111 ! Illllllll In" I II' h lllllll 1 Hill IIIHIIIII 1 I Humu Hill IIIHIIIII I1 1, m 3. RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA KokoSi »Stavim,« pravi gospa Lepicova, »da je Honorina spet pozabila zapreti kokoši.« Res je. Pogled skozi okno te prepriča, da je tako. Tam spodaj na koncu velikega dvorišča se odraža iz teme v mali strehi, kurnika črni četverokot njegovih odprtih vrat. »Feliks, ali bi jih šel zapret?« pravi gospa Lepicpva naj-starejšemu izmed svojih treh otrok. »Nisem za to pri hiši, da bi se ukvarjal s kurami,« reče Feliks, bled, zanikrn in boječ fant. »In ti, Ernestina?« »Oh, mama, mene bi bilo preveč strah!« Veliki brat Feliks in sestra Ernestina komaj privzdigneta glnvo v odgovor. Zelo sta zatopljena vsak v svoje branje, komolce imata na mizi in tiščita skoraj čelo h čelu. »Bog nebeški, ali sem neumna!« pravi gospa Lepicova. »Se domislila se nisem. Korenček, pojdi, zapri kokoši!« .Korenček* pravi svojemu najmlajšemu, ker ima rdeče lase in pegasto kožo. Korenček, ki sc s praznim ničem igra pod mizo, se vzravna in 'reče plašno: »Ali, mama, tudi mene je strah.« »Kako?« odvrne gospa Lepicova. »Velik fant, kakršen si! Smešno! Daj, podvizaj se!« »Saj ga poznamo; drzen je kakor kozel,« pravi njegova sestra Ernestina. »Ničesar in nikogar se ne boji,« pravi Feliks, njegov veliki brat. i Ti pokloni vzbude Korenčkov ponos. Sram ga je, da bi se jih izkazal nevrednega. Ze se bori s svojo bojazljivostjo. Da ga do kraja opogumi, mu obljubi mati zaušnico. »Pa mi vsaj posvetite!« pravi. Gospa Lepicova skomigne z rameni, Feliks se zaničljivo nasmehne. Samo Ernestina se ga usmili, vzame svečnik in spremlja bratca do konca hodnika. »Tu te bom počakala,« pravi. Pa prestrašena pri priči zbeži, k6 plamen pri močnem sunku vetra vzplapola in ugasne. Korenček v strahu stisne ritnice, s privzdignjenimi petami obstane in začne trepetati v temi. Tako gosta je, da se mu zdi, da je slep. Včasih se zaleti vanj piš in ga ovije kakor ledenomrzla rjuha, da bi ga odnesel. Ali ne čuti sape lisic, celo volkov na prstih, na licu? Najbolje je, če plane na slepo proti kurniku, z glavo naprej, da predre temo. Tipi*je zagrabi kavelj na vralcih. Ob šumu njegovih korakov se kure prestrašene vznemirijo in za-kokodakajo na gredeh. Korenček jim zavpije: »Mi boste tiho! Jaz sem!« Nato zapre vrata in zbeži, ko da ima peruti na rokah in nogah. Ko se zasopel, pa ponosen sam nase vrne v toplo in svetlo sobo, se mu zdi, da se je preoblekel iz težkih, blatnih in od dežja premočenih cunj v novo in lahko obleko. Smehlja se, stoji ko sveča v svojem ponosu, pričakuje, da ga bodo pohvalili. Zdaj, ko je izven nevarnosti, išče v obrazih svojih domačih kakšno sled skrbi in nemira. Toda brat Feliks in sestra Ernestina bereta mirno naprej in gospa Lepicova mu pravi s svojim navadnim glasom: »Korenček, odslej jih boš hodil zapirat vsak večer!« Jerebice Gospod Lepic prazni kakor navadno svojo lovsko torbo na mizo. Dve jerebici sla v njej. Brat Feliks ju zabeleži na škriljasto tablico, ki visi na steni. To je njegovo opravilo. Vsak izmed otrok ima svoje. Ernestina devlje iz kože ali skube divjačino. Korenčku pa je posebej poverjena naloga, da zaltiori ranjene živali. To posebno službo so mu odmenili zaradi njegovega dobro znanega trdega in neusmiljenega srca’. Obe jerebici otepata s krili, premikata vrat. Gospa Lepicova: »Kaj pa še čakaš? Zakaj ju ne zamoriš?« Korenček: »Mama, kaj ko bi ju jaz danes zapisal na tablico?« Gospa Lepicova: »Tablica je previsoko zate.« Korenček: »Kaj pa, ko bi ju oskubel?« Gospa Lepicova: »To ni moško delo.« # Korenček pograbi obe jerebici. Prijazno mu dado običajna navodila. »Stisni ju tamle, saj veš, na vratu, na grlo!« Z vsako roko prime eho, ju nese za hrbet in začne. »Gospod Lepic: »Obe hkratii pesjan!« Korenček: »Vsaj prej opravim.« Gospa Lepicova: »Ne delaj se no rahločutnega. V srcu pa uživaš.« i Jerebici se krčevito branita, bijeta s perutmi, da leti perje naokrog. Saj ne bosta hoteli poginiti! Laglje bi z eno roko zadavil kakega tovariša. Stisne ju med kolena, da mu obmirujeta, in ju davi močneje. Zdaj je zaripel, zdaj bled, ves potan, in glavo drži kvišku, da bi ničesar ne videl Upirata se. , Popade ga bes. Poginiti morata. Zgrabi ju za noge in useka z glavama po konici čevlja. »Oh! Rabelj! Rabelj!« vpijeta brat Feliks in sestra Ernestina. »Kar je res, je res, vedno bolj je pretkan,« pravi gospa Lepicova, »Ubogi živali! Ne bi bila rada v njuni koži, pa v njegovih krempljih!« Gospod Lepic, ki je vendar star lovec, pa s studom izgine iz sobe. »Nate!« pravi Korenček in vrže mrtvi jerebici na mizo. Gospa Lepicova ju obrne in obrača. Iz obeh drobnih lobanjic se cedi kri in nekoliko možganov. Za Ljudsko tiskano * Ljubljani: Jote Kramarič - Izdajatelji tež. 8odja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopis* ne vračamo sečaa Mtoiuu 4 JUb m iBOZMAStm 15 lir »i Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 « Upravat Kopitarjeva ulica 6» Ljubi iona ■» 1 V - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - M*-Telefon it e v. 40-01 do 40-09 — Podružnica: Novo mesto