GLASILO OBČINE HAJDINA
Leto XVI, št. 6, december 2014
Poštnina plačana pri pošti2288 HAJDINA
Naprej moramo, če hočemo ali ne, in bolje bomo hodili, če bomo gledali naprej, kakor če se bomo nenehno ozirali nazaj.
(J. K. Jerome)
%
Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 2015.
Uredniški odbor Hajdinčan
m
M i' i l
Miklavževanje v Skorbi
Prvi iz skupine dobrih mož, ki nas razveseljujejo v decembru, je Miklavž, ki otroke za pridnost nagrajuje, za pore-dnost pa jih kaznujejo njegovi spremljevalci parklji. Po legendi je Miklavž rešil tri revna dekleta, tako da jim je ponoči skozi okno nastavil tri kepe zlata za doto. Morda zato med obvezne darove, ki jih dobri mož pušča pridnim otrokom v noči s 5. na 6. december, sodijo tri jabolka.
Otroška gledališka skupina Skorba z mentoricami že več let zapored za Miklavžev večer pripravi igrico za otroke. Letos so zaigrali igrico Osbert. Mentorici sta bili Simona Hazimali in Katja Zupanič. Predstava je bila otrokom zelo zanimiva, saj so v njej nastopali tudi pingvini. Deklica je namreč pisala sv. Miklavžu, da si za darilo želi čisto pravega pingvina. In želja se ji je izpolnila. Po predstavi je sle-
Mladi igralci so ob koncu igrice skupaj z otroki v dvorani poklicali Miklavža.
Pogumni otroci so se Miklavžu pridružili na odru in mu zapeli ali zrecitirali kakšno pesmico.
dilo presenečenje. Prišel je Miklavž s svojim spremstvom in s sladkimi dobrotami za pridne otroke. Spremljali so ga angelčki in seveda tudi parklji, ki pa niso imeli dela, saj so bili v dvorani sami pridni otroci. Pogumni otroci so se Miklavžu pridružili na odru in mu zapeli ali povedali kakšno pesmico. Seveda jih je Miklavž tudi nagradil. Otroška gledališka skupina Skorba je že naslednji dan ponovno igrala. Na Miklavževo soboto so se pri Čelanu predstavili Društvu žena in deklet občine Hajdina, v ponedeljek, 8. decembra, pa so razveselili otroke v šoli in vrtcu na Hajdini in v vrtcu Vijolica. Povabljeni so bili tudi v vrtca Zvonček in Narcisa, zaigrali pa bodo tudi otrokom zaposlenih v Šolskem centru Ptuj.
V Kulturnem društvu Skorba so veseli, da so starši z otroki iz cele občine dvorano napolnili do zadnjega kotička. Lahko rečemo, da je obisk vsako leto večji. To pomeni, da se bodo Miklavževi večeri v organizaciji KD Skorba nadaljevali, saj ni lepšega občutka kot osrečiti otroke.
Besedilo in foto: Tanja Furek
Spoštovani občanke in občani, cenjeni bralci!
December je mesec, ko nas obiščejo in obdarijo trije dobri možje. Je tudi čas za razmislek o tem, kaj smo dobrega v tem letu storili, koga smo osrečili, mu namenili prijazno besedo, nasmeh ali vsaj stisnili roko. Tega je v današnjih turbulentnih časih vedno manj. V tem času, ko se leto zaključuje, se ozremo po dogodkih, ki so za nami, in načrtujemo aktivnosti na različnih področjih za prihodnost.
Na državnem nivoju smo imeli državnozborske volitve, dobili smo novo vlado, veliko smo se prepirali okrog predlogov za evropsko komisarko, javni sektorje grozil s stavkami, gospodarska rastje skrb vzbujajoča, državna sredstva za občine se zmanjšujejo...
V	lokalnem okolju pa lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je uspešno zaključila svoj mandat prejšnja občinska vodstvena struktura. Letošnje lokalne volitve so prinesle kar nekaj sprememb v sestavi občinskega sveta, saj se je osmim svetnikom iz prejšnje sestave pridružilo šest novih. Na žalost je v sestavi novega sveta samo ena predstavnica nežnejšega spola - Jožica Lešnik. Delo občinskega sveta že poteka preko imenovanih odborov in komisij. S 1. decembrom je začel opravljati funkcijo podžupana tudi Karl Svenšek, ki bo pokrival področje gospodarskih dejavnosti.
V	Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili imenovani Franc Krajnc, Viktor Markovič in Karl Svenšek. Odbor za javne finance vodi Ivo Rajh, Odbor za gospodarske dejavnosti Janko Malinger, Odbor za okolje in prostor Uroš Matjašič, Odbor za negospodarske dejavnosti pa Ivo Ogrinc. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo deloval pod vodstvom Slavka Burjana. Statutarno pravno komisijo bo tudi v prihodnje vodil Viktor Markovič, Komisijo za odnose z Darsom Ivo Rajh, Komisijo za mlade Uroš Gojkovič, Komisijo za infrastrukturo pa Franc Krajnc. Omenjena komisija je sestavljena iz občinskih svetnikov, ki prihajajo iz različnih vasi in bodo nosilci posameznih projektov ter bodo skupaj z vaškimi oz. gradbenimi odbori in občinsko upravo skrbeli za realizacijo projektov. Takšen način dela in vodenje investicij se je kot uspešen pokazal že v preteklosti in bo tudi v prihodnosti poskrbel za boljšo kakovost opravljenih storitev v skladu s finančnimi in terminskimi načrti. Formiran je bil tudi Nadzorni odbor občine, ki ga sestavljajo dr. Marjan Leber, Andrej Tkalec in Marko Drobnič. Kot preizkušeni kadri bodo s svojimi nasveti pomagali pri razvoju naše lokalne skupnosti. Glede na to, da smo ravno v tem letu sprejeli Strategijo trajnostnega razvoja občine, pa bo Strateški svet v sestavi Radoslav Simonič, Viktor Gojkovič, Franc Mlakar, dr. Srečko Glodež in Franci Vogrinec spremljal evalvacijo sprejetega. Tudi v letošnjem letu se lahko pohvalimo z veliko uspešno realiziranimi projekti na različnih področjih življenja in dela naših občanov. Pri vključevanju investicij smo se držali že uveljavljenega načela, da bodo imeli prioriteto projekti, ki bodo sofinancirani iz evropskih in državnih skladov. Kljub investicijsko usmerjenemu proračunu nam je uspelo zmanjšati zadolženost naše občine. Z veseljem ugotavljam, da bodo do konca leta realizirani vsi glavni projekti, ki smo sijih v sprejetem proračunu zastavili. Posebej uspešni smo bili pri nadaljevanju izgradnje sekundarne kana-
lizacije v vseh vaseh naše občine. Ob tem je treba izpostaviti še ureditev vaškega središča s križiščem v Slovenji vasi, urejanje domov naših društev, postavitev otroških igral v vaških središčih, projekt komasacije, energetsko sanacijo osnovne šole in zaključek športnega parka ob njej, pločnik in cesto od poslovno-stanovanjskega centra na Zg. Hajdini, ureditev ceste ob železnici od Zg. Hajdine v smeri Draženci, asfaltiranje ceste od mitreja do Mariborske ceste, parkirišče v jami Draženci, izgradnjo tribune ob športnem igrišču na Hajdini in namakalnega sistema na nogometnem igrišču v Skorbi. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo poskrbeli za večjo prometno varnost naših občanov (talne oznake, dodatni prometni znaki...). Veliko želja in potreb je izraženih tudi za prihodnji mandat. Najbolj veseli pa smo bili državnega sklepa o sofinanciranju izgradnje sekundarne kanalizacije, ki jo bomo nadaljevali v letu 2015. Ob tej priložnosti se zahvaljujem zaposlenim v občinski upravi, občinskim svetnikom, vaškim odborom in vsem drugim, ki so veliko pripomogli k realizaciji omenjenih projektov. Posebno zahvalo izrekam obema dosedanjima podžupanoma, Francu Mlakarju in Andreju Tkalcu, ki sta izredno aktivno in ustvarjalno pomagala vsak na svojem področju. Izredno ponosen pa sem, ko se ozrem na delovanje številnih naših društev, ki so v preteklem letu poskrbela za našo promocijo in prepoznavnost v širšem slovenskem ter mednarodnem prostoru. Zato velja zahvala predsednikom in članom različnih zvez, društev, organizacij. Treba je pohvaliti tudi celoletno odlično sodelovanje z župnijo Hajdina in našim župnikom naddekanom Marijanom Feslom, ki nam je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. V njegovih prostorih smo tudi letos izpeljali tradicionalno prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi dosedanjemu občinskemu kletarju Ivanu Kramerju, ki je poskrbel za aktivnosti kletarjev, in vsem prebivalcem Sp. Hajdine, ki so pomagali pri organizaciji omenjene prireditve. Novi kletar Franc Kancler pa že pridno skrbi za naš pridelek, ki ga hranimo v občin-sko-farni kleti.
Za nami je uspešno leto, pred nami pa novi izzivi. Prepričan sem, da jih bomo z našo znano homogenostjo, ustvarjalnostjo in zagnanostjo tudi uspešno realizirali.
Želim vam prijetne božične in novoletne praznike, novo leto 2015 pa naj vam prinese veliko zdravja, veselja, smeha, radosti, miru in medsebojnega razumevanja.
Mag. Stanislav Glažar, župan VM
$
3
December 2014
S SEJ OBČINSKEGA SVETA
1.	izredna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
Novembra se je Občinski svet Občine Hajdina sestal na 1. izredni seji, ki je bila 3. novembra 2014 ob 16. uri v prostorih Občine Hajdina. Na seji je bil sprejet Sklep o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Franc Krajnc, Viktor Markovič in Karl Svenšek.
2.	izredna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
Novembra se je občinski svet sestal na 2. izredni seji, ki je bila 19. novembra 2014 ob 17. uri v prostorih Občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
-	Sklep o imenovanju v Odbor za javne finance, v katerega se imenujejo: Ivo Rajh kot predsednik in člani: Franc Krajnc, Jožica Lešnik in Uroš Gojkovič.
-	Sklep o imenovanju v Odbor za negospodarske dejavnosti, v katerega se imenujejo: Ivan Ogrinc kot predsednik in člani: Uroš Krajnc, Jožica Lešnik, Emil Ogrizek in Ida Markež.
-	Sklep o imenovanju v Odbor za gospodarske dejavnosti, v katerega se imenujejo: Janko Malinger kot predsednik in člani: Franc Krajnc, Ivan Ogrinc, Štefan Kirbiš in Janko Merc.
-	Sklep o imenovanju v Odbor za okolje in prostor, v katerega se imenujejo: Uroš Matjašič kot predsednik in člani: Ivan Lešnik, Vladimir Abraham in Milan Bro-dnjak.
-	Sklep o imenovanju v Statutarno pravno komisijo, v katero se imenujejo: Viktor Marko-vič kot predsednik in člani: Uroš Matjašič, Ivan Lešnik, Uroš Krajnc in Valerija Merc.
-	Sklep o imenovanju v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v katerega se imenujejo: Slavko Burjan kot predsednik in člani: Boris Ko-zenburger, Silvo Pernat, Marjan Rozman, Slavko Pesek, Zlatka Strmšek, Darja Tomčič in Karmen Jerenko.
-	Sklep o imenovanju v Nadzorni odbor Občine Hajdina, v katerega se imenujejo: Marjan Leber, Andrej Tkalec in Marko Drobnič.
-	Sklep o imenovanju v Uredniški odbor javnega občinskega glasila Občine Hajdina »Haj-dinčan«, v katerega se imenujejo: Tatjana Mohorko, Maja Leber, Tanja Furek, Silvestra Bro-dnjak, Silva Hajšek, Magda Inti-har, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Sandi Mertelj in Jože Mohorič.
Občinski svet se je seznanil še z imenovanjem naslednjih komisij:
-	Komisija za infrastrukturo:
Franc Krajnc kot predsednik in člani: Ivo Rajh, Janko Malinger, Ivan Ogrinc, Slavko Burjan, Sandi Tomanič in Uroš Matjašič.
-	Komisija za mlade: Uroš Gojkovič kot predsednik in člani: Katarina Skrbinšek, Emil Ogrizek, Janja Bračko, Tjaša Glažar in Aleksandra Gašljevič.
-	Komisija za odnose z Darsom:
Ivo Rajh kot predsednik in člana: Franc Krajnc in Janko Merc.
- Strateški svet: Radoslav Simo-nič kot predsednik in člani: Franc Mlakar, Srečko Glodež, Viktor Gojkovič in Franc Vogrinec.
2. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
Decembra se je občinski svet sestal na 2. redni seji, ki je bila 4. decembra 2014 ob 17. uri v prostorih Občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Zapisnik 1. redne konstitutivne seje ter zapisnika 1. in 2. izredne seje.
2.	Odlok o spremembi Odloka o rebalansu proračuna Občine Hajdi-na za leto 2014 - rebalans II.
3.	Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Hajdina, in sicer se v 12. členu nadomesti število točk 500 za površine iz rezervacije prostora, ki niso namenjene za gradnjo objektov energetske infrastrukture, s 530.
4.	Odlok o spremembi Odloka o denarni pomoči za novorojence v Občini Hajdina, in sicer se spreminja znesek pomoči s 167,00 EUR na 170,00 EUR.
5.	Sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdi-na za leto 2015, s katerim se predlog proračuna za leto 2015 daje v javno razpravo do vključno 31. 12. 2014. Predlog proračuna z vsemi dokumenti je dostopen vsem zainteresiranim v času uradnih ur na sedežu Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina in na spletni strani Občine Hajdina
4
December 2014
www.hajdina.si. V času javne razprave se pripombe in predlogi k predlogu proračuna dajejo pisno tako, da se vpisujejo v zvezek pripomb in predlogov, ali pa se v času javne razprave po pošti pisno naslovijo na župana Občine Hajdina.
6.	Sklep o potrditvi mandata Antonu Cestniku, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrjuje mandat za člana Občinskega sveta Občine Hajdina Antonu Cestniku, Draženci 21b.
7.	Sklep o ceni storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo.
Izhodiščna cena izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in cena omrežnine za infrastrukturo v letu 2015 ostajata enaki kot leta 2014. Cena omrežnine se je za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti leta 2014 subvencionirala v višini 50 % in enako se bo subvencioniralo tudi v letu 2015.
8.	Sklep o sofinanciranju mesečnih vozovnic, s katerim Občinski svet Občine Hajdina soglaša, da se sofinancirajo cene mesečnih vozovnic za dijake in študente iz Občine Hajdina v višini 10,00 EUR z DDV mesečno na dijaka oz. študenta.
9.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 ostane v enaki višini kot leta 2014 in znaša 0,0052 EUR.
10.	Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v Občini Hajdina. Vrednost točke za izračun komunalne takse v Občini Hajdina v letu 2015 ostane v enaki višini kot leta 2014 in znaša 2,85 EUR.
11. Sklep o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina, pri katerem se cene niso povišale, ampak so ostale v enakem znesku kot leta 2014, in sicer so cene naslednje:
Za občane Občine Hajdina znaša letna najemnina:
-	na starem delu za enojni grob 17,18 EUR
-	na starem delu za družinski grob
26.94	EUR
-	na novem delu za družinski grob 35,58 EUR
-	za žarni grob 10,26 EUR
-	grobnica 45,45 EUR
Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču Hajdina znaša za:
-	enojni grob 116,30 EUR
-	družinski grob 190,93 EUR
-	žarni grob 69,74 EUR
Uporaba mrliške veže 19,47 EUR/dan, čiščenje mrliške veže 21,45 EUR, uporaba hladilne komore 9,68 EUR/dan.
Za občane drugih občin znaša letna najemnina:
-	na starem delu za enojni grob 21,14 EUR
-	na starem delu za družinski grob
33.95	EUR
-	na novem delu za družinski grob 44,42 EUR
-	za žarni grob 12,70 EUR
-	grobnica 56,62 EUR
Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču Hajdina znaša za:
-	enojni grob 141,92 EUR
-	družinski grob 227,53 EUR
-	žarni grob 85,30 EUR
Uporaba mrliške veže 24,42 EUR/dan, čiščenje mrliške veže 23,18 EUR, uporaba hladilne komore 12,21 EUR/dan.
Višina kupnine za temelje žarnega groba na pokopališču Hajdina znaša za grob, katerega mere so: dolžine 1,60 m in širine 0,80 m, 537,91 EUR.
Cene so z davkom na dodano vrednost.
12. Sklep o potrditvi cenika:
a)	zakupnin za kmetijska zemljišča,
b)	najemnin za nekmetijsko rabo.
Občinski svet se je seznanil s Sklepom o začasnem financiranju iz proračuna Občine Hajdina.
Občinska uprava Občine Hajdina
5
December 2014
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar je s 1. decembrom za podžupana imenoval svetnika Karla Svenška, s to svojo odločitvijo pa je 4. decembra na 2. redni seji seznanil tudi občinski svet. Svenšek je že drugič imenovan za podžupana, sicer pa je že peti mandat član občinskega sveta iz vrst Slovenske ljudske stranke in tudi predsednik občinskega odbora SLS.
Karl Svenšek je podžupan občine Hajdina
Foto: Črtomir Goznik
Svenšek je z odločitvijo župana Gla-žarja zadovoljen, saj je prepričan, da bo lahko s svojimi dosedanjimi izkušnjami in z zavzetim delom v lokalni skupnosti ter na področju gospodarstva, ki bo tudi prioriteta pri njegovem
delu, veliko doprinesel. Z županom je v minulem mandatu dobro sodeloval, kar se je na neki način odrazilo tudi na letošnjih lokalnih volitvah, saj je SLS v petem mandatu dobila največ svetniških mest. Svenšek pa si v občinskem svetu ne želi delitve po političnih
strankah ali po naseljih, temveč se bo tudi kot podžupan zavzemal za celovit razvoj občine Hajdina, za pomembne naložbe in za čim boljše povezovanje med občani. Podžupansko funkcijo je sprejel tudi kot izziv in priložnost za nova znanja ter izkušnje.
TM
Ureditev nivojskih prehodov cest z železnico na odseku železniške proge Pragersko-Hodoš
Na železniški progi Pragersko-Hodoš se izvajata dva projekta. Prvi projekt sta modernizacija in elektrifikacija železniške proge, ki obsega zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja, elektrifikacijo proge in izvedbo protihrupne zaščite.
Vzporedno s temi posegi se izvaja tudi ureditev nivojskih prehodov cest z železnico. V naselju Zgornja Hajdina se bo prečkanje železniške proge izvedlo z gradnjo nadvoza. Prav tako poteka ureditev železniškega prehoda Draženci pri pokopališču Hajdina. Ker so se pojavile nekatere govorice, da bo ta prehod ukinjen, vas obveščamo, da bo ta prehod ostal. Trenutno se izvaja njegova ureditev, ki obsega rekonstrukcijo priključkov javnih poti JP 829 571 (južna cesta) in JP 829 561 (severna cesta) na lokalno cesto LC 328 221 Zgornja Hajdina-Draženci. Sam prehod bo tudi širši, tako da bo čez progo speljan hodnik za pešce s kolesarko stezo v širini 2,50 m, ki že zdaj poteka mimo pokopališča.
NAMEN UREDITVE ŽELEZNIŠKEGA PREHODA
Z ureditvijo tega železniškega prehoda se bo povečala prometna varnost
predvsem za najbolj ogrožene udeležence v prometu, torej za pešce, kolesarje in otroke. Prav tako se bo izboljšala prepustnost prometnih to-
kov med naseljema Zgornja Hajdina in Draženci.
Rok za dokončanje del je konec decembra 2014.
Občinska uprava Občine Hajdina
Dela na prehodu čez železniško progo na cesti Zg. Hajdina—Draženci bodo predvidoma potekala še do konca decembra letošnjega leta. Foto: TM
6
o
m
Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom
Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel ... , medtem ko med biološke odpadke spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni živilski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke, skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje na domačem kompostu.
Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripomoremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogred-nih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč.
Kompost - naravnoorgansko gnojilo
Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo v kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve in težave pri čiščenju odpadnih vod. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele takrat, ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, morajo te odpadke prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelj biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotes-nih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s posebnimi vozili, ki preprečujejo izpuščaje v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav.
Kako uspešno kompostirati
Za uspešno lastno kompostiranje je pomembnih več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije kompostiranja in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se tako, da
ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompost-nikov, ne glede na to, ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.
Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestruk-turni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešata. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50-60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15-20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
Če ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi
Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo lastno kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, prevzemanje teh vrst odpadkov, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev.
7
December 2014
V primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naslov: Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Dornavska 26, 2250 Ptuj, po e-pošti dostava@cistomesto.si ali po telefonu 02 780 90 20. Ko nas boste o svojih željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje
odpadkov in terminski načrt odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben kot pri mešanih komunalnih odpadkih, zabojnik je torej treba postaviti na dan odvoza na prevzemno mesto do 6. ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa
transportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja. Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo tudi enkrat letno pranje zabojnikov, v vseh drugih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov. Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010).
Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj
Z ločenim zbiranjem do zmanjšanja količin odpadkov
in prijetnejšega okolja
Ste se že kdaj vprašali, ali bi lahko predmete, ki jih več ne potrebujemo, vnovič uporabili oz. jih predelali? Prehrambna industrija nas je zasula s številnimi novimi proizvodi, ki nam omogočajo zadovoljevanje osebnih potreb, po drugi strani pa ostajajo gore odpadnih materialov, v katere so bili ti embalirani. Da bi zmanjšali količine odpadkov, je treba odpadne snovi zbirati ločeno in jih ločeno predajati registriranim zbiralcem. Samo ločeno zbrane odpadke lahko usmerimo v predelavo in ponovno uporabo.
Pri ločenem zbiranju je pomembno, da so pločevinke, plastenke, vrečke, folije in drugi predmeti, ki so namenjeni za embaliranje tekočin, izpraznjeni in očiščeni. Drugo pomembno navodilo je, da se posamezni odpadki odložijo v pravilno opremo za zbiranje odpadkov, vrečke oz. zabojnike, saj zahteva vsako mešanje odpadkov, ki ni v skladu z našimi navodili, dodatno ločevanje, kar znova povzroča dodatne stroške. V okviru ločenega zbiranja komunalnih odpadkov družba Čisto mesto Ptuj omogoča občanom vaše občine zbiranje glede na skupine odpadkov po materialni strukturi. Za lažje rokovanje z nastalimi odpadki podajamo navodila za pravilno razvrščanje posameznih vrst odpadkov.
Zbiranje MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih črne (tudi rjave) barve na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih, 13-krat letno.
V te zabojnike odložite: plenice, higienske vložke, kozmetične blazinice, iztrebke malih živali - skupaj s peskom, zamaščen/ umazan papir ali drugo umazano embalažo, vrečke za sesalce, uničena oblačila in obutev ... V zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov ne odlagajte: plastične embalaže, tetrapakov, pločevink, konzerv, papirja ali kartona, bioloških odpadkov, vročega pepela, kosovnih ali nevarnih odpadkov, sti-ropora, steklenic in druge steklene embalaže, trde plastike, kovin . Opozorilo: Ob upoštevanju navodil za ločevanje mešanih komunalnih od-
padkov ne sme biti veliko, s pravilnim ločevanjem boste prihranili in ustvarjali čistejše okolje, v katerem živite.
Zbiranje plastične, kovinske, sestavljene in mešane embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih prozornih vrečkah, na katerih je napis MEŠANA EMBALAŽA, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih, 13-krat letno.
V te vrečke odložite:
-	plastenke in drugo manjšo embalažo iz plastike (kozarci, posodice in lončki od prehrambnih izdelkov, nosilne vrečke, škatle za slaščice in drugo hrano, krožniki za enkratno uporabo, folije za hrano in druge folije, podloge za pecivo, ovitki, zvitki, cvetlični lončki ...);
-	pločevinke in drugo manjšo embalažo iz kovin (kozarci, posodice od prehrambnih izdelkov, hrane za mačke in pse, vložene
8
December 2014
zelenjave in sadja, aluminijasta živilska folija ...);
-	tetrapake od sokov, mleka in drugih pijač ter prehrambnih izdelkov;
-	embalažni stiropor.
V vrečke za mešano embalažo ne odlagajte: onesnaženih cvetličnih lončkov, v katerih rastline ostanejo celo življenjsko dobo, čajnih filtrov, voščenega ovoja za sir, ovitkov klobas, obešalnikov za obleke, kartuš za tiskalnike, škatel za zgoščenke, zgoščenk in videokaset, vrečk za detergente, jedilnega pribora za enkratno uporabo, avtomobilskih delov, papirnatih modelov za pecivo, težjih in večjih kosov kovin .
Opozorilo: Plastenke, pločevinke, posodice in tetrapaki morajo biti izpraznjeni in čim bolj stisnjeni, tako boste vrečko za odlaganje mešane embalaže najbolje izkoristili.
predmete iz papirja, lepenke in valovite lepenke ...
V	zabojnik za zbiranje papirja in papirne embalaže ne odlagajte: embalaže mleka in sokov, mastnega in povoščenega papirja, tapet, folije iz umetnih mas, higienskega papirja, vreč za krmila, vreč za cement, reklamnih panojev, lepilnih trakov ...
Opozorilo: Kartonske škatle morajo biti razrezane/raztrgane na čim manjše kose oz. čim bolj stisnjene.
Zbiranje STEKLA in steklene embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih zelene barve z belim pokrovom na zbiralnicah, 17-krat letno.
V	te zabojnike odložite: vse vrste steklenic, stekleno embalažo od začimb, kozarce za vlaganje brez pokrovov, druge manjše predmete iz stekla (cevke, steklene posode, kozarci).
V	zabojnik za zbiranje steklene embalaže ne odlagajte: okenskih stekel, ogledal, žičnih stekel, avtomobilskih stekel, stekel žarometov, posode iz porcelana, neonskih svetilk, žarnic, keramike, steklenic z vsebino ... Opozorilo: Steklenice morajo biti izpraznjene in brez zamaškov.
Zbiranje papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih zelene barve z rdečim pokrovom, na katerih je napis PAPIR, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih, 13-krat letno.
V te zabojnike odložite: časopise, revije, prospekte, zvezke, koledarje, knjige, kataloge, papirnate vrečke, kartonske škatle, pisemski in ovojni papir ter druge
prehrambne izdelke, gnilo sadje, papirnate robčke, brisače in serviete, filter vrečke, čajne vrečke, kavne usedline, odpadno vejevje - razrezano, travo, listje, odmrle rastline, plevel, lase, perje, volno, žagovino in drobne lesne odpadke, vse odpadke, ki se lahko organsko razgradijo. V zabojnik za zbiranje bioodpadkov ne odlagajte: tekočih ostankov hrane - juhe, masti, jedilnih in drugih olj, ostankov živali ...
Zbiranje BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih rjave barve na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih, 42-krat letno.
V te zabojnike odložite: kuhane ostanke hrane, zelenjavne in sadne odpadke, jajčne lupine, pokvarjene
Pomembno:
Z vsakodnevnim ravnanjem se je treba zavedati, da lahko s pravilnim ločenim zbiranjem zmanjšate količine odpadkov za odlaganje in omogočite ponovno uporabo nastalih odpadkov. Vljudno vas prosimo, da upoštevate navodila za pravilno ločevanje odpadkov, saj bomo izvajali kontrolne preglede vsebine odpadkov, vsako nepravilno odlaganje v nenamensko opremo za zbiranje pa se sankcionira po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki vaše občine. Navodila za pravilno ločevanje odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani http://www.cistomesto.si/kako-lo-cujemo, za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo po e-pošti info@ cistomesto.si ali po telefonu na 02 780 90 20.
Hvala, ker ločujete!
Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj
9
December 2014
Zaključen projekt komasacije, pred nami možnost izgradnje namakalnega sistema
Projekt komasacije na komasacijskem območju Hajdina 1 je praktično zaključen. Prišli smo do novih razmejitev zemljišč, kar pomeni, da so vsi lastniki zemljišč seznanjeni z novimi zemljišči in so ta tudi že pripravljena za obdelovanje na novih lokacijah. Veseli smo, da se je lastnikom zemljišč praktično v vseh primerih uspelo uskladiti z izvajalcem komasacij o lokaciji novih parcel. Seveda so se v samem postopku sprememb zbujala tudi različna čustva in navezanost na stare parcele. S strani občine lahko trdimo, da smo bili v postopku razdelitve odprti za vse pripombe udeležencev komasacij, te pa prenašali na izvajalca in ga pozivali k maksimalni strokovnosti in korektnosti pri razmejitvah. Seveda so se pojavljale tudi težave, vendar sem prepričan, da bodo pozitivne lastnosti komasacij že v naslednjih letih zadovoljile vse udeležence.
Že na uvodnih sestankih v zvezi s projektom komasacije smo dejali, da je naslednji korak uvedba namakalnega sistema. Same komasacije so izpeljane tako, da je po najkrajši možni poti primarnega voda možno z obstoječo namakalno tehniko namakati celotno komasacijsko območje. Naš osnovni cilj je razširiti komasacije in namakalni sistem na čim širše območje občine Hajdina, kjer je to možno in bo tudi izražen širši interes. Občina bo v kratkem sprožila postopek za razširitev komasacij.
Po informacijah s strani pristojnega ministrstva za kmetijstvo in strokovnjakov s tega področja je leto 2015 odločilno za izgradnjo namakalnih sistemov. Po ogledu našega območja in naravnih danostih imamo
na Hajdini zelo velike možnosti, da uspemo na javnem razpisu za pridobitev državnih in evropskih sredstev za namakalne sisteme. Naše komasacije so vzorčen primer, kako se je treba aktivnosti lotiti in jih uspešno
realizirati. Vodni vir, ki ga prinaša kanal HE Zlatoličje, je v neposredni bližini, predvidena pa je tudi koncesija za uporabo vode.
Osnovna in pomembna odločitev pa je pri lastnikih zemljišč. Prvi pogoj za začetek pridobivanja dokumentacije s strani občine so podpisane izjave o uvedbi namakalnega sistema, s katerimi lastniki zemljišč soglašajo z izgradnjo namakalnega sistema, in pogodbe o uporabi namakalnega sistema.
Ko ima občina podpisane izjave in pogodbe, začne pridobivanje dokumentacije in izdelavo projekta. Sam bi apeliral na lastnike zemljišč, naj
naredijo ta korak, naj s podpisom izjave in pogodbe omogočijo izgradnjo namakalnega sistema. Želim in upam, da v tem vidijo priložnost za razvoj kmetijstva, za svoj razvoj, da vidijo namakanje kot nujno potrebo v teh sušnih obdobjih, da vidijo možnost razvoja novih kultur ... Primarna naloga občine je, da ureja ali pomaga urejati infrastrukturo v občini. Tudi komasacije in namakalni sistemi so del te infrastrukture, ki lah-
ko dajejo v prihodnosti dodano vrednost, nova delovna mesta, razvoj in posledično plemenitijo naš občinski proračun.
Občina je projekt komasacije in izgradnjo namakalnih sistemov vzela zelo odgovorno in resno ter do sedaj izpolnila vse svoje obveznosti. Tudi v prihodnjih proračunih smo pripravljeni zagotoviti potrebna sredstva za izdelavo projektne dokumentacije in realizacije projektov. Sedaj je prava priložnost, da izkoristimo državna sredstva in z izgradnjo namakalnih sistemov pospešimo razvoj in perspektivo podeželja.
Mag. Stanislav Glažar
Projekt komasacije na komasacijskem območju Hajdina 1 je sredi decembra v zaključni fazi. Foto: TM
10
December 2014
Pomen izgradnje namakalnega sistema na območju občin Hajdina
in Starše
V zadnjih letih območje Dravskega in Ptujskega polja, razen v letu 2014, vedno bolj pogosto prizadene suša. Količina padavin v rastni dobi se zmanjšuje, zato so posledice vročega obdobja poletja toliko bolj katastrofalne za kmetijske rastline.
Na drugi strani imamo v Podravju zagotovljen naravni vir vode v kanalih reke Drave ob HE Zlatoličje in Formin. Odvzem vode iz dovodnega in odvodnega kanala HE Zlatoličje omogoča izgradnjo velikih namakalnih sistemov, ki bi izboljšali agrotehnične pogoje pridelave na Dravskem polju. Tla na Dravskem polju na območju občin Hajdina in Starše glede na ugodno te-ksturo tudi prenesejo namakanje, zato sta izgradnja in uporaba namakalnih sistemov toliko bolj priporočljivi. Strošek izgradnje velikega namakalnega sistema se spreminja glede na velikost oziroma število ha znotraj namakalnega sistema. Glede na izkušnje izgradnje velikega namakalnega sistema v občini Ormož in na območju občine Krško znaša strošek izgradnje med 4500 in 5000 evri na ha površine. Gre za stroške izgradnje črpališča, primarnega in sekundarnega razvoda namakalnega sistema z urejenimi hi-dranti za odvzem vode na parceli. Ta del sistema se sofinancira iz programa razvoja podeželja v posebnem razpisu, ki ga koristi investitor - praviloma lokalna skupnost.
Če želimo določeno površino namakati, moramo imeti ustrezno opremo, ali je to bobenski namakalnik, cevni sistem z mikro razpršilci ali kapljični sistem namakanja, kar predstavlja terciarni del namakalnega sistema, ki si ga mora zagotoviti obdelovalec površin. Za nakup opreme bodo na voljo tudi razpisi za namakalno opremo v programu razvoja podeželja. Podpore za izgradnjo velikih namakalnih sistemov so bile v preteklem
obdobju s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugodne. Pri izgradnji je bil iz pridobljenih sredstev pokrit strošek izgradnje sistema, razen strošek DDV. Tudi v novem programskem obdobju razvoja podeželja 2014-2020 so predvidena izdatna sredstva za ta namen, predvidoma pod enakimi pogoji pokrivanja stroškov. V osnutku programa je predvidenih okrog 24 milijonov evrov za vse agrarne operacije, kar bi zadostovalo za izgradnjo približno 5000 ha novih namakalnih sistemov v Sloveniji. Za ta namen se moramo na našem območju intenzivno pripravljati s pripravo dokumentacije za izgradnjo namakalnih sistemov. Posebej območje občin Starše in Hajdina ima idealne pogoje za izgradnjo namakalnih sistemov glede na vir vode v vodnem sistemu Drave ter glede na že izvedene komasacije in agromelioracije kmetijskih zemljišč.
KAKŠNA JE PORABA VODE NA NAMAKALNIH SISTEMIH
Poraba vode namakalnega sistema je odvisna od potreb in načina namakanja. Povprečna poraba vode za namakanje je po študiji o namakanju v Sloveniji znašala v obdobju 20002008 830 m3/ha. Pri tem je bilo največ, 1442 m3, leta 2000 do najmanj, 241 m3, leta 2008. Enkratni odmerek namakanja je okvirno do 20 l/m2 (20 mm padavin) oziroma 200 m3/ha površine. Količina je odvisna od dnevne evapotranspiracije, ki predstavlja izhlapevanje (iz površine) in transpiracijo (izguba vode preko rastlin). Ta je odvisna od sončnega sevanja, tempe-
rature zraka, vlage v zraku in hitrosti vetra. Izgube vlage se gibljejo od 6 do 7 l na m2, kar je odvisno od vremenskih pogojev v posameznem obdobju. Poraba je odvisna tudi od samega sistema namakanja - ali gre za oroše-vanje ali kapljično namakanje. Količina vode za namakanje je torej odvisna od posameznega leta in predstavlja način reševanja kmetijske pridelave. Dejstvo je, da si pridelave zelenjave in povrtnin ne moremo predstavljati brez zagotovljenega namakanja. Prav tako si glede na situacijo v zadnjih letih tudi s pridelavo glavnih poljščin, kot so koruza, krompir, oljne buče in strniščni posevki, na Ptujskem in Dravskem polju ne moremo zagotoviti normalnih pridelkov brez namakanja.
Povprečna cena energije za 1 m3 vode za namakanje znaša okrog 0,15 evra. Cena je odvisna tudi od tega, koliko površin je znotraj namakalnega območja aktivnih v namakanju. Cilj bi moral biti, da se večina zemljišč znotraj namakalnega sistema namaka, s tem so tudi stroški namakanja nižji. Pri porabi 1000 m3 vode/ha znaša strošek same energije za pogon vode 150 evrov/ha. S porabo 1000 m3 vode na ha bi gotovo zagotovili normalen pridelek koruze. Lahko bi izračunali, da bi pridelali 5-6 t več koruznega zrnja na ha njivske površine ali povprečno vsaj 4 tone zrnja več oziroma 20-30 t več mase koruzne rastline na ha. Podobno je pri pridelku krompirja, oljnih buč in drugih kultur. Razvoj namakalnih sistemov je torej potreben in ekonomsko upravičen, posebej na površinah, ki so zelo občutljive za sušo. Na teh območjih je treba razvijati v kolobarju pridelavo intenzivnejših rastlin, ki so tudi donosnejše in nam strošek namakanja še lažje vrnejo. V kmetijski svetovalni službi smo naredili okvirni izračun ekonomskega učinka namakanja pri posameznih kulturah, prikazan je v tabeli. Praktično pri vseh kmetijskih kulturah je pričakovan pozitiven ekonomski učinek.
11
KAJ STORITI V PRIHODNJE
Na območju občine Hajdina v povezavi z občino Starše se pristopi k izgradnji velikega namakalnega sistema, kjer lokalne skupnosti prevzamejo vlogo investitorja. Temu morajo slediti lastniki zemljišč, ki bodo soglašali s postavitvijo namakalnega sistema (80 % lastništva mora soglašati) in pozneje namakalni sistem tudi aktivno uporabljali. Poslovni del kmetijske pridelave pa mora zagotoviti organizacijo pridelave in prodaje kmetijskih pridelkov, še posebej pridelavo zele-
njave in povrtnin. V novem programskem obdobju je v programu razvoja podeželja predvidenih 24 milijonov evrov za postavitev velikih namakalnih sistemov. Smo pripravljeni, da večji del teh sredstev pripeljemo v Po-dravje in zagotovimo razvoj kmetijske pridelave na tem območju? Preidimo iz apatije v aktivno vlogo in si zagotovimo razvojno priložnost v kmetijski pridelavi.
KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
December 2014
Vzdrževanje namakalnega sistema in stroški udeleženca
Vsi udeleženci v namakalnem sistemu ustanovijo namakalno skupnost (lahko se imenuje tudi drugače), ki skrbi, da vsa stvar teče tako, kot je treba. Skupaj z večino skupnost izbere skrbnika oz. upravljavca, vzdrževalca namakalnega sistema.
Skupaj z izbranim upravljavcem skrbita za brezhibnost sistema, za zagon oz. vzpostavitev tlaka oz. napolnitev sistema ob začetku namakalne sezone, za morebitno vzdrževanje (popravila od črpališča do priključkov) v času sezone in za izpraznjenje ob koncu namakalne sezone. V luči dobrega gospodarja torej skrbita, da stvar dobro teče in da so stroški čim manjši. Te stroške namreč plačajo udeleženci v namakalnem sistemu sami. Uradni podatek namakalne skupnosti Ormož - Cvetkovci je, da so leta 2013 plačevali za vzdrževanje sistema 25 evrov po hektarju.
STROŠEK NAMAKANJA
Strošek namakanja je leta 2013 znašal 0,15 evra na kubični meter. Kmetje so na območju naše namakalne skupnosti za koruzo namakali trikrat po 200 kubičnih metrov vode. Skupna poraba vode v letu 2013 je znašala 600 kubičnih metrov. Znesek za 600 kubičnih metrov je tako bil 90 evrov. S tem so dosegli pridelek 12 ton suhe koruze po hektarju.
Miran Klinc, namakalna skupnost Cvetkovci
12
December 2014
Namakanje in Dravsko polje
Klimatske spremembe so dejstvo. Toplogredni plini, ki jih spuščamo v okolje, bodo v prihodnje izredno vplivali na naše življenje. Ekstremni vremenski pojavi bodo vse pogostejši, zelo velika verjetnost v prihodnosti je tudi pomanjkanje hrane.
Po napovedih bo največji problem našega območja izredna pogostost suš. Z ureditvijo namakalnega sistema bi na dolgi rok nam in našim zanamcem omogočili prehransko in tudi socialno varnost. Cene kmetijskih proizvodov so v sušnih letih precej višje kot v normalnih, vendar je največji problem ta, da je takrat količina pridelka pri nas tako nizka, da se kmetovanje ne izplača. Naslednje leto je ključno za odločitev. Prepričan sem, da je sedaj zadnja priložnost za dolgo obdobje. Država
s pomočjo EU po mojem mnenju še zadnjič v celoti financira celotno investicijo. Lastniki zemljišč morajo samo zagotoviti, da bodo površine dejansko namakali in sistem sami vzdrževali. Takšne investicije se v Nemčiji sofinancirajo samo 25-odstotno, in če zamudimo ta vlak, si ne znam predstavljati, da bi kmetje kmalu zbrali po 4 do 5 tisoč evrov po hektarju in večinsko sami financirali sistem.
Ivan Brodnjak
II I	•••	v	••
Voda na njivi - vas privilegij
Spoštovani in cenjeni lastniki, lastnice obdelovalne zemlje na širšem ptujskem območju! V okviru Kmetijske svetovalne službe Ptuj je v sredo, 3. decembra 2014, potekal posvet o izgradnji namakalnih sistemov na območjih, kjer je to le mogoče. Prav zaradi danosti, ki nam jih ponuja reka Drava, bi bil greh, če te priložnosti ne bi izkoristili na našem širšem območju.
Nimam namena, da bi komur koli solil pamet, želim le pomagati ob razmisleku pred podpisom izjave in pred pristopom k izgradnji namakalnega sistema na vašem območju. Leta 1993 sem bil tudi sam s sokrajani v Forminu v občini Gorišnica pred enako dilemo. Takrat je bilo mnogo težje, kot je danes. Viden je namreč bistven napredek pri samih strokovnjakih, v njihovih spoznanjih in dognanjih pri ukrepih, ki so potrebni ob namakalnih površinah, na katerih raste hrana za ljudi ali živali. Tudi odnos do doma pridelane hrane je danes zelo dober. Na posvetu je bilo mnogo povedanega, mnogo dilem je sicer še nedorečenih, ampak bistveno manj, kot je bilo dorečenega ob našem začetku, da ne omenjam ustanovitve kmetijske namakalne zadruge, kar je bil eden od pogojev, da
smo lahko začeli postopke, ki so tudi sedaj pred vami. Morda bo kdo od vas dejal, kaj je to potrebno, ko pa imamo letos preveč vode. Vsak ima pravico razmišljati tudi tako, vendar so bila leta 1993, 1995, 2003 in 2005, morda sem katero izpustil, leta, ko smo vse naredili, pognojili, a nič dobili zaradi vse pogostejših suš in še več jih napovedujejo. Bili smo ob ves pridelek, vam pa več ni potrebe, saj odločitev za pristop k izgradnji namakalnega sistema to tveganje izloči. Strošek v višini 18 evrov, ki smo jih Forminčani plačali leta 2013 za vzdrževanje sistema, vam ne sme biti v breme.
Vem, da si vsak od lastnikov oziroma vsak kmet odpira mnogo nepotrebnih vprašanj o vzdrževanju. Odgovarjam vam z vprašanjem, kako in kam obračunati vzdrževanje traktorja, vrtavkaste brane
13
in vseh drugih osnovnih sredstev, če sem vse storil, a moram zaradi suše izprazniti ali zmanjšati stalež v hlevu ali celo prodati kakšno osnovno sredstvo. Če boste imeli izgrajen namakalni sistem, te bojazni ob pridnosti, ki je v kmetijstvu še vedno prisotna, preprosto več ni. Kolikor mi je znano, je vaša lokalna skupnost zelo naklonjena temu projektu in je pripravljena pomagati. Prav zaradi tega vam polagam na srce, da te pozitivne trende nadgradite in najdete skupno pot, da se občina odloči za investitorstvo. Prepričan sem namreč, da bodo le na ta način uporabniki namakalnega sistema, ki pa ste tudi občani, ostali zaščiteni pred malverzacijami raznih pravnih oseb, ki bi morda želele biti investitorji, izvajalci in upravljavci, kar se mi zdi nemoralno in nehumano.
Želja, ki tli v meni, je, da zaupate tistim, ki vam vodijo te zadeve, njihovi modrosti pri nadaljnjih odločitvah in nazadnje, da boste vi lažje zagotavljali sebi prihodek, drugim pa hrano. Ne pozabite, da na našem forminskem namakalnem območju ni mogoče dobiti niti kvadratnega metra zemlje v najem. Tistim, ki kmetujemo, sta z namakanjem zemljišč zagotovljena delo in preživetje, tistim, ki so samo lastniki, pa oplemenitena nepremičnina. Če končam z vašim vprašanjem, kako bi se sam odločil, vam zagotavljam, da bi še enkrat podpisal vse potrebno. Sedaj ste vi na vrsti. Vso srečo!
December je tudi mesec pričakovanj, zato želim, da vsi doživite ob božičnem prazniku lepe trenutke in srečni dočakate srečo v novem letu 2015.
Ivan Kelenc
(eden od začetnikov namakanja na ptujsko-ormoškem območju)
Pridelave vrtnin ni brez namakanja
Čeprav nas je letošnje leto dodobra namočilo, nikakor ne gre pozabiti prejšnjih dveh let, 2012 in 2013, ko je suša povzročila veliko škode. Mnogi pa se ne zavedate, da je bilo vrtnine tudi v letošnjem letu v nekaterih obdobjih treba namakati.
Vrtnine so posebna skupina kmetijskih rastlin, ki s hitro rastjo in veliko vsebnostjo vode zahtevajo ves čas enakomerno preskrbo z vodo. Tudi v tako vlažnem letu, kot je bilo letošnje, je bilo vrtnine aprila, maja in kasneje oktobra treba namočiti.
SUŠA IN/ALI VISOKE TEMPERATURE STA DVE RAZLIČNI TEŽAVI
Najprej je treba ločiti dve veliki težavi, s katerima se srečujejo vrtnine. Čeprav sta pogosto povezani, vendarle nista enaki. Vročina oziroma visoke temperature so za vrtnine zelo težka preizkušnja. Suša pa je težava, ki ni vedno povezana z visokimi temperaturami, saj jo pri trajnicah, predvsem okrasnih rastlinah, pogosto srečamo celo pozimi.
Vrtnine imajo zaradi kratkotrajnih sušnih obdobij težave vsako leto. Zato je nujno, da si vsi, ki si želite sveže domače zelenjave, naj bo ta namenjena samooskrbi ali tržni pridelavi, čim prej nekako organizirate redno namakanje. Brez tega žal pridelave vrtnin ni. Največ težav pri pridelavi vrtnin je torej predvsem zaradi nepravilnega namakanja, nepravočasnega namakanja in le redkeje zaradi visokih temperatur.
TEŽAVE ZARADI NEPRAVILNEGA, NEZADOSTNEGA NAMAKANJA
Najbolj tipičen znak je pokanje plodov paradižnika. Pojavi se v obliki okroglih ali prečnih razpok okoli peclja. Drobne, majhne razpokice, ki se kažejo pravzaprav kot zarezice na plodu paprik in letos tudi paradižnika, niso posledica težav z namakanjem, temveč posledica sesanja resarjev in pršic. Res pa je, da so ti škodljivci skoraj vedno tudi spremljevalci višjih temperatur
in moramo biti nanje najbolj pozorni prav v vročini. Letos so težavo še povečale visoka zračna vlaga in idealne temperature (okoli 25 °C), zaradi katerih naravni (sicer pa tudi kemični) pripravki sploh niso delovali. Zato so se pršice preveč razmnožile, posledica pa je sušenje rastlin, predvsem kumar, tudi paprike, ponekod celo paradižnika. Pokanje plodov je bilo letos posledica tega, da se v vmesnem času med posameznim dežjem ni namakalo, saj nismo imeli občutka, da rastlinam že primanjkuje vlage, ker nas k temu ni priganjala visoka temperatura. V poletjih, ko so padavine neenakomerno razporejene (in takih je največ), lahko pričakujete tudi težave z razpokanim korenjem in črno redkvi-jo. Tudi to je bila posledica neenakomerne preskrbe z vodo. Tudi letos se je pojavila ravno zato, ker so bila vmes obdobja, ko je rastlinam zmanjkalo vode. Če traja pomanjkanje vode dlje kot teden, rastline prenehajo rasti, da bi izgubile čim manj vlage, utrdijo
December 2014
celične stene in povrhnjico korena, ki postane trda. Če nato v kratkem času pade večja količina dežja, potem seveda tak koren ali plod poči. Še eno težavo pričakujem v takih primerih - po nekajdnevnem pomanjkanju vode korenovke (in tudi čebulnice) poženejo nove korenine, se pripravijo na cvetenje. To pomeni, da se začnejo ponovno vraščati v tla, zato tudi veliko število novih korenin, včasih celo poženejo cvetno steblo. S tem pa rastline izgubijo svojo kakovost, prehrambno, včasih pa tudi tržno vrednost.
Pogosto se po kratkotrajnem premoru med dvema sušnima obdobjema mnogi srečajo tudi s koreninami na gomoljih krompirja. Te so spet posledica suše, ko so rastline zaključile rast, nekaj padavin in nižje temperature pa so povzročile novo rast in gomolji so pognali nove korenine. Tudi tak krompir izgublja kakovost. V zadnjih treh letih se prav pri krompirju srečujemo še z enim pojavom, steklavostjo gomoljev. Krompir kuhamo in kuhamo, pa ostaja trd. Ta pojav je tipičen za nepravilno, neenakomerno preskrbo z vodo, ko krompirja ne namakamo, tudi letos se pojavlja predvsem pri poznih sortah krompirja. V letošnjem letu mnogi tarnajo tudi zaradi gnilih, preperelih obročev na prerezu čebule. Tudi ti so poledica tega, da je bilo
Namakanje solate, zelene in pora na velikem namakalnem sistemu Formin
14
December 2014
Gnitje plodov paradižnika, posledica nepravilne preskrbe z vodo
aprila in tudi maja v posameznih obdobjih presuho, rastlinam je v času debeljenja čebule zmanjkalo vode, s tem pa kalcija. Tam najdemo zdaj te obroče. Tudi čebulo in česen je torej treba namakati.
FIZIOLOŠKE BOLEZNI ZARADI SUŠE
Najbolj znana težava zaradi visokih temperatur in predvsem neredne oskrbe z vodo je gnitje plodov paprike in paradižnika pri muhi. Mnogi menijo, da gre za bolezen. Gnitje muhe plodov paprike in paradižnika ter sušenje konic bučk in kumaric sta posledici pomanjkanja kalcija. Pomanjkanje kalcija se pojavlja tudi tam, kjer naj bi ga bilo v zemlji dovolj. Gre namreč za to, da se kalcij po rastlini premika skupaj z vodo. Do plodov prihaja prav po poti, ki jo rastlina avtomatsko zapre, da ne bi izgubljala preveč vode. Tako do plodov ne pride dovolj kalcija, tudi če ga imamo v zemlji. Ta pojav je močan predvsem takrat, ko je preskrba z vodo neenakomerna, ko imajo rastline vode včasih dovolj, vmes pa je za nekaj časa zmanjka. Kalcij se zaradi pomanjkanja vode čez korenine torej ne dostavlja do plodov. Zato je treba kalcij dodajati preko listov - foliarno škropljenje.
Pomanjkanje kalcija pa se ne pojavlja samo na plodovkah, v spremenljivih razmerah ga je treba redno dodajati tudi kapusnicam, predvsem zelju, ki
že zvija glave. Pogosto kalcij potrebujejo tudi solatnice. Ožig listnih robov se pojavlja zaradi pomanjkanja tega hranila. Ravno pri solatnicah je zelo izrazito takrat, ko so preveč gnojene z dušikom.
Prva letos, ko mnogi menijo, da je o suši govoriti neumno, se je pojavila še ena težava, ki je pogosto posledica neenakomerne, nepravilne preskrbe z vodo, ki jo rešuje samo namakanje. Pojavilo se je tudi pomanjkanje mikroelementov, kot sta bor pri rdeči pesi in zeleni ter mangan pri zelju. Slednje se pozna pri hrenastem okusu kislega zelja.
Namakanje vrtnin je torej nujno, treba pa se ga je lotiti načrtno in natančno, tudi v takih letih, kot je bilo letošnje, ali pa prav v takih letih.
KAKO ŠE POMAGATI RASTLINAM
Da zmanjšamo vodni stres pri rastlinah, ob listnih gnojilih uporabimo tudi pripravke na osnovi alg ali aminokislin. Ti pripravki pomagajo rastlinam, da imajo v stresnih situacijah več energije za premagovanje stresa. Ti pripravki sodijo med ekološke, naravne pripravke in nimajo karence. Uporabljamo jih tudi pri ekološki pridelavi vrtnin, zato se jih ni treba bati. V nobenem primeru v sušnih razmerah ne dognojujemo z dušikom, naj bo to organski ali mineralni. Dušik namreč povzroči, da ima rastlina še večje potrebe po vodi in je še bolj žejna. Tudi zalivanje korenin z namočenimi koprivami je v takih vremenskih razmerah bolj škodljivo kakor koristno. Pazimo pa, da imajo rastline na raz-
polago dovolj kalija, ki je element, ki povečuje odpornost vrtnin. ZASTIRANJE TAL
Zastiranje tal ima več pozitivnih vlog pri pridelovanju vrtnin. V suši ostajajo tla pod zastirkami rahla in vlažna. Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje tal se močno zmanjšajo. Druga dobra plat zastirk je, da je plevelov veliko manj. Vsaj manj nasilni pleveli ne morejo skozi temo, ki jo na tleh ustvarja taka zastirka. Zastiranje tal pomeni tudi varčevanje z vodo za namakanje. Morda danes to še nima posebnega pomena, v naslednjih letih pa bo verjetno tudi vodo treba plačevati, potem bo pa tudi ta agrotehnološki ukrep dobil ekonomski pomen.
Na večjih površinah običajno uporabljamo folijo, na manjših površinah in vrtovih pa je smiselno razmisliti tudi o uporabi naravnih, organskih zastirk. Običajno jih na kmetijah in vrtovih ne manjka, so zastonj. Zastonj je tudi njihovo odstranjevanje, saj vemo, da moramo pri odvozu folije na odpad plačati.
Organske zastirke pa imajo še eno dobro lastnost, saj ob svojem razpadanju ponudijo rastlinam tudi nekaj hranil. Pri tem moram opozoriti, da to velja samo za vsaj delno sveže rastline, slama in suho seno in tudi suho listje v prvi fazi nekaj hranil, predvsem seveda dušika, rastlinam odvzema, to moramo ob gnojenju tudi upoštevati.
Besedilo in foto: Miša Pušenjak
Organska zastirka (slama) lahko privarčuje veliko vode.
15
December 2014
16. rojstni dan Občine Hajdina
Sobotni popoldan, 8. novembra, je bil rezerviran za praznovanje v občini Hajdina. Še pred osrednjo občinsko slovesnostjo je bila kulturna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino v domači župnijski cerkvi, kjer je bil za novega haj-dinskega kletarja imenovan Franc Kancler. V prireditvenem šotoru je bila nato letošnja osrednja prireditev, na kateri so se zbrali številni gostje, občinski svet, predstavniki vaških skupnosti in društev ter mnogi občanke in občani.
Slavnostni govornik na občinskem prazniku je bil župan mag. Stanislav Glažar.
Od Dražencev do Gerečje vasi, Sp. in Zg. Hajdine do Skorbe, Hajdoš in Slovenje vasi se je v letu dni, od lanskega do letošnjega praznika, nabralo veliko zanimivih zgodb. Utrip dogajanja v občini Hajdina je ves čas spremljala tudi kamera televizije SIP TV, ki je ob občinskem prazniku v kratkem filmu predstavila veliko zanimivih zgodb, ki jih je kamera ujela v utrip leta.
DOBITNIKI NAJVIŠJIH OBČINSKIH PRIZNANJ
Na slovesnosti so podelili priznanja za najbolj urejene domove, vaško skupnost in poslovni objekt, župan mag. Stanislav Glažar pa je v družbi direktorice občinske uprave Valerije Šamprl podelil tudi najvišja občinska prizna-
Prireditveni šotor je bil na praznični prireditvi dobro obiskan, številnim občankam in občanom, gostom iz politike in gospodarstva pa se je pridružil tudi Martinov sodček so hajdinski fantje prinesli na novoizvoljeni občinski svet.	osrednjo slovesnost, kjer je krasil prireditveni oder.
nja. Kot je v svojem nagovoru poudaril župan Glažar, je osrednji praznični dan nekaj posebnega, tudi zato, ker je to praznik dosežkov in uspešnega dela lokalne skupnosti, kar je prav gotovo dobra iztočnica za nadaljnje delo v občini Hajdina.
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA PGD HAJDOŠE OB 60-LETNICI
Hajdoški gasilci letos slavijo 60 let zelo uspešnega in aktivnega delovanja na različnih področjih. V svoji bogati zgodovini niso opravljali le nalog, ki jim jih je predpisala država ali lokalna skupnost, ampak so bili povezovalec vaškega življenja. Stalna pripravljenost pomagati drugim, humanost, permanentno strokovno usposabljanje in izobraževanje so privedli do dejstva, da so bili nosilci društvenega, družbenega in družabnega življenja. Z marljivostjo, zagnanostjo in sposobnostjo so si ob javnih sredstvih zagotovili še veliko dodatnih sredstev, da so lahko uredili sodoben gasilski dom s spremljajočimi prostori, ki jih zapolnjujejo gasilska vozila in orodje. Za največjo promocijo in prepoznavnost pa so vsekakor poskrbeli doseženi vrhunski tekmovalni rezultati in številne zmage na gasilskih tekmovanjih, kjer so se Hajdoše zapisale kot najuspešnejša gasilska vas na svetu.
OB 40-LETNICI DELOVANJA PRIZNANJE OBČINE HAJDINA MoPZ PGD HAJDOŠE
Moški pevki zbor PGD Hajdoše letos praznuje 40 let neprekinjenega delovanja. Valentin Žumer, ustanovitelj in
' ' >
S svojo pesmijo je praznični dogodek obogatila pesnica Olga Vidovič.
16
December 2014
Zapela je tudi mlada nadarjena pevka Lana Varžič.
prvi zborovodja, domačin iz Hajdoš, je zbor vodil prvih 12 let, po njegovi smrti pa zbor vse do danes vodi zborovodja Jože Dernikovič iz Cirkulan. Pevci vsako leto v prazničnem decembru priredijo kulturni večer v spomin na prvega zborovodjo, veliko pa tudi nastopajo na prireditvah v domači vasi, občini Hajdina in v raznih krajih po Sloveniji. V knjigi spominov je zapisanih več kot 800 nastopov. Posneli so tudi zgoščenko z naslovom Pozdrav gasilcem in skupaj z združenimi gasilskimi pevskimi zbori Slovenije zgoščenko z naslovom Ko gasilci za-pojo. Zbor se je v zadnjem obdobju pomladil, trenutno šteje 24 pevcev, ki so hkrati tudi člani PGD Hajdoše.
OB 30-LETNICI DELOVANJA KD SKORBA PREJELO PRIZNANJE OBČINE HAJDINA
Minilo je 30 let, odkar je bila v novozgrajenem domu krajanov v Skorbi odigrana prva dramska predstava v treh dejanjih. Od takrat dalje so se na skorbskem odru izoblikovale mnoge generacije igralcev, režiserjev in drugih odrskih delavcev. Skratka, delovanje gledališke skupine Kulturnega društva Skorba je pustilo neizbrisen pečat v okolju, iz katerega so izhajali akterji dramske skupine in širše.
Osrednjo občinsko slovesnost si že težko predstavljamo brez odličnih Štajerskih frajtonarjev.
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA IVANU ORNIKU IZ GEREČJE VASI
Ivan Ornik je kot zelo mlad fant vstopil v nogometne vrste Nogometnega kluba Gerečja vas, ki od leta 1967 deluje pod okriljem ŠD Gerečja vas. Svojo ljubezen do športa, predvsem do nogometa, je nadgrajeval iz leta v leto, vendar je ostal zvest matičnemu klubu. Kot strokovnjak na različnih področjih je s svojim znanjem in delom nesebično pomagal pri razvoju in napredku, ne samo tehnične in tehnološke narave v klubu in društvu, temveč so tudi njegove izkušnje in številna leta na trenerski klopi obrodila izjemne klubske rezultate in razkrile marsikaterega nogometnega talenta. Ivan Ornik je priznanje občine prejel za večletna dejanja in zasluge na področju športa v vasi.
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA ADELI KOVŠE IZ GEREČJE VASI
Adela Kovše je nihče drug kot gospa Jelica ali Perkotova Jelica, kakor jo poznajo domačini in tudi številni občani. Je ustanovna članica Društva žena in deklet Gerečja vas, v katerem je zelo aktivna, je tudi članica PGD Gerečja vas in spoštovana sovaščanka, ki vedno rada priskoči na pomoč. Naj si bodo občni zbori, družabne prireditve ali društvene delovne akcije, ki imajo že po svoji naravi obliko in vsebino, gospa Jelica poskrbi, da vsak dogodek dobi še vonj in okus ter s tem piko na i.
Adela Kovše je priznanje občine Hajdina prejela za večletna dejanja in zasluge na področju vaške skupnosti.
Najprej podelitev priznanj za urejene domove v občini
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA JANEZU ŽUMRU IZ HAJDOŠ
Janez Žumer je pri sedmih letih vstopil v gasilske vrste PGD Hajdoše, v katerem je opravljal različne vodilne funkcije in je vsa leta zelo aktiven član, med drugim tudi eden izmed znanih večkratnih olimpijcev. V mlajših letih je bil tudi aktiven nogometaš v domačem nogometnem klubu, danes pa ga poznamo tudi kot kletarja letnika v občini Hajdina iz Hajdoš in dolgoletnega člana Vaškega odbora Hajdoše, katerega član je že več mandatov. Janez je delaven na vseh področjih v vasi ter vedno pripravljen za delo in organizacijo različnih prireditev in delovnih akcij. Je človek, pripravljen pomagati ob vsakem trenutku. Zaradi vseh naštetih odlik in dejavnosti, ki jih opravlja v svoji vasi in širše, je Janez Žumer prejel priznanje občine Hajdina.
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA PREJELA JANJA BRAČKO IZ SLOVENJE VASI
Janja Bračko je univ. dipl. pravnica. V letih 2011, 2012 in 2013 je kot prostovoljka sodelovala v projektu
r
r i
* j. *
ICt
- t..
Nato je sledila podelitev najvišjih občinskih priznanj.
17
December 2014

J\
-M- '
Občinski nagrajenci v letu 2014
Simbioza, v tem letu pa sodeluje kot regionalna koordinatorica projekta Simbioza giba za celotno Podravje. Že vrsto let pomaga kot prostovoljka v Materinskem domu Maribor in je aktivna članica različnih društev, kot so Hospic Maribor, Beli obroč Slovenije, TD Mitra Hajdina in druga. Zaradi njenega prispevka na področju turistične dejavnosti in uspehov ter dosežkov na družbenopolitičnem, kulturnem, izobraževalnem, humanitarnem in drugih področjih ter širjenja prepoznavnosti občine so Janji Bračko ob letošnjem občinskem prazniku podelili občinsko priznanje.
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA IDI KRANER IZ HAJDOŠ
Ida Kraner je članica Društva žena in
NASTOPAJOČI OB PRAZNIKU
Tudi letošnjo osrednjo občinsko slovesnost je spremljal izbran kulturni program, v katerem so se predstavili uspešni domači kulturniki: pesnica Olga Vidovič, mlada pevka Lana Varžič, odrasla skupina Štajerskih frajtonarjev KD Haj-doše in letošnji jubilanti - gasilski moški pevski zbor PGD Hajdoše.
deklet občine Hajdina že od ustanovitve društva. Ves čas je zelo aktivna, sodelovala je v vseh akcijah društva, če ji je to le dopuščalo zdravje. Večkrat je bila članica tekmovalnih ekip na različnih tekmovanjih in s tem pripomogla k številnim uspehom in prepoznavnosti društva. Njena specialnost pa je rimska kulinarika in s tem povezane najrazličnejše kuharske spretnosti, ki jih z veseljem uporabi, kadar je treba pripraviti pogostitve za različne goste, tako v domači občini kot tudi po drugih krajih in mestih po Sloveniji. Ida je znana po svojem nasmehu in neverjetni dobri volji, ki jo kaže na vsakem koraku, je vsestransko aktivna, sodeluje tudi v Društvu žensk Hajdoše in v Župnijski karitas.
Ida Kraner je priznanje občine Hajdina prejela za aktivno sodelovanje pri različnih dejavnostih DŽD občine Hajdina.
PRIZNANJE OBČINE JAKOBU KOKOLU IZ SKORBE
Jakob Kokol je vsa leta svojega bivanja v Skorbi posvetil ljudem okrog sebe. S svojo preprostostjo in vedrim značajem je delal v dobro skupnosti, v kateri biva in ustvarja, naj bo to v smislu dobrega mehanika, vaškega oziroma občinskega funkcionarja ali kot zgled aktivnega upokojenca in planinca, ki je prehodil tudi svetovno znano pešpot „Camino" ali pot sv. Jakoba. Jakob Kokol je priznanje občine Hajdina prejel za večletna dejanja in zasluge na področju vaške skupnosti.
Ekipa, ki je letos sprejemala belo in rdeče vino.
18
December 2014
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA DRAGICI MEGLIČ IZ SKORBE
Dragica Meglič ali Raušova Dragica, kot jo po domače kličejo vsi Skorbljani, je tipičen zgled kmečke gospodarice, ki od jutra do večera aktivno dela na družinski kmetiji ter ima čas in voljo še za aktivnosti v vasi, občini in tudi širše. Je aktivna članica Društva žena in deklet občine Hajdina, pevka v skupini ljudskih pevk in aktivistka za vse lepo in dobro v okolju, v katerem živi. Pravzaprav ji življenje nikoli ni prizaneslo, a tega nikoli ne prenaša v okolje, v katerem živi, prav nasprotno, voljo do življenja in energijo, ki ji ju nikoli ne zmanjka, radostno deli z nami vsemi.
Dragica Meglič je priznanje občine Hajdina prejela za večletno delovanje in zasluge na področju vaške skupnosti.
EKIPI STAREJŠIH GASILCEV PGD HAJDOŠE ZLATA PLAKETA
V PGD Hajdoše se je leta 1999 ustanovila desetina starejših gasilcev veteranov. Trud in permanentno delo sta prinesla odlične rezultate. Prijavili so se v republiško ligo, kjer so med najboljšimi slovenskimi ekipami dosegali povprečno od tretjega do petega mesta. Krona vseh uspehov je bilo leto 2014, ko so v Ormožu na memorialu Matevža Haceta dosegli 1. mesto in postali državni prvaki. Niso pa aktivni samo na tekmovanjih, ampak so vključeni še v gasilski pevski zbor, sodelujejo tudi v vseh delovnih akcijah in drugih dejavnostih v društvu.
Zlato plaketo občine Hajdina je ekipa starejših gasilcev PGD Hajdoše prejela za dosežene uspehe na tekmovalnem področju.
Čestitamo vsem dobitnikom najvišjih občinskih priznanj!
Pripravila: Tatjana Mohorko Fotografije: Foto Langerholc
Iz mošta vino - pridi na Hajdino in novi kletar Franc Kancler
Na Martinovo soboto je v župnijski cerkvi na Hajdini potekala že 19. tradicionalna kulturna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Novi kletar Franc Kancler je skupaj s spremstvom in kletarji z dovoljenjem naddekana Marijana Fesla stopil v cerkev svetega Martina. Zbrane je najprej pozdravil Stane Kocu-tar, mestni viničar mesta Maribor, ki je na Hajdini letos posadil potomko stare trte z Lenta.
Mestni viničar Stane Kocutar je zbranim povedal nekaj več o zgodovini vinske trte.
Na povabilo novega kletarja so nastopili Vokalna skupina Biotehniške šole Maribor in instrumentalisti iz Maribora. V kulturnem programu so se predstavili pesnica Olga Vidovič iz Hajdoš z recitacijo pesmi Stara trta, Moški pevski zbor Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše, Frajtonarji iz Hajdoš, ljudske pevke s Hajdine in pe-tošolka Lana Varžič iz Hajdoš. Sledil je

Utrinek s slovesnosti, ki jo je tudi letos obogatil prijeten kulturni program.
skeč, nato pa blagoslov mladega vina, opravil ga je naddekan Marijan Fesel. Že tradicionalno je sledilo imenovanje novega kletarja, letos je to častno nalogo prevzel Franc Kancler. Skupaj z županom mag. Stanislavom Glažar-jem je prebral zaobljubo in jo nato tudi svečano podpisal. Lanski kletar Ivan Kramer mu je nadel kletarsko lento, izročil kletarski pribor in predal prve nasvete za začetek kletarjenja.
Mladi iz Biotehniške šole so ubrano zapeli.
19
December 2014
Mlado vino je blagoslovil naddekan Marijan Fesel.
Preden se je Martinova prireditev zaključila, pa je novi kletar nazdravil svetemu Martinu, ki je mošt spremenil v vino, nad-dekanu Marijanu Feslu, ki ga je blagoslovil, županu mag. Stanislavu Glažarju, pred katerim se je zaobljubil, in vsem kletarjem, ki so ga sprejeli v svoje vrste. Zaslišala sta se tudi tradicionalna pesem En starček je živel in žvenket kozarcev.
Svečani podpis listine O FRANCU KANCLERJU
Novi kletar je doma s Spodnje Hajdine, zaposlen je na Biotehniški šoli Maribor, kjer je vodja posestva s sadovnjaki in vinogradi. V šolstvu je zaposlen že vse od leta 1994. Je oče treh otrok in doma obdeluje okoli 30 hektarjev zemlje.
Estera Korošec, fotografije: Foto Langerholc
Franc Kacler Sp. Hajdine, kletar letnika 2014
Novi kletar bo svojo funkcijo opravljal odgovorno in častno. Tako je obljubil .
December 2014
Župnijski praznik na Martinovo nedeljo
Na zahvalno nedeljo, 9. novembra, je bilo nadvse slovesno v Martinovi cerkvi na Hajdini, kjer so se na župnijskem prazniku zbrali številni župljani, hajdinski kletarji z novoizvoljenim Francem Kanclerjem, župan mag. Stanislav Glažar in številni drugi.
Mašo ob prazniku župnijskega zavetnika je ob somaševanju domačega župnika in naddekana Marijana Fesla ter p. Franca Meška vodil vikar za pastoralne zadeve kanonik msgr. Jože Goličnik.
Letošnjo mašno slovesnost ob prazniku župnijskega zavetnika je ob somaševanju domačega župnika in naddekana Marijana Fesla ter p. Franca Meška že po tradiciji vodil vikar za pastoralne zadeve kanonik msgr. Jože Goličnik. V pridigi je orisal veličino življenja in dela svetega Martina, ob tem pa izrazil željo, da je farni zavetnik svetel vzgled vsem in tudi, naj nas navdihujejo njegovo življenje, njegova duhovna usmeritev in predvsem njegova dobra dela. Pohvalil je skupno praznovanje župnije in občine, kar je lepo znamenje, da ljudje, ki tukaj živijo, začutijo, da so eno. Ob koncu praznične maše se je prav vsem, ki so skozi leto in ob župnijskem prazniku pomagali, zahvalil naddekan Fesel, posebej pa cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Danila Jeza. Zbor namreč prav v tem letu slavi 10-le-tnico delovanja.
Besedilo in foto: TM
Hajdinski kletarji v družbi župana in vseh pridnih gospodinj in gospodarjev s Sp. Hajdine
Župnijska cerkev je bila na praznični dan dobro obiskana.
V šotoru je bila po slovesni maši že po tradiciji pogostitev, letos so zanjo poskrbeli vaščani Sp. Hajdine.
21
December 2014
Vsako leto bistveno več urejenih objektov v občini
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc sta na osrednji slovesnosti ob 16. občinskem prazniku podelila posebna priznanja za urejenost objektov. Dobitniki priznanj so bili že nekaj časa znani, na osrednji podelitvi pa so za trud in skrb, ki ju vlagajo v urejenost svojih domov, poslovnih objektov in vaške skupnosti, dobili še glasen aplavz občank in občanov.
Vaška skupnost Hajdoše je letos zmagala v urejenosti.
Mesnica Turnšek na Zg. Hajdini je prejela priznanje za najbolj urejen poslovni objekt v letu 2014.
Komisija v sestavi: Sonja Brlek Krajnc (predsednica), Frančka Cartl, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Majda Turnšek, Dragica Vegelj in Franc Krajnc je zaradi vremenskih razmer letos šele od 8. do 16. septembra ocenila vse objekte, ki so jih predlagali različni predlagatelji, razen ponovno predlaganih objektov, ki so priznanja prejeli v zadnjih dveh letih ali pa se poklicno ukvarjajo z urejanjem okolja in cvetličarstvom oziroma zanje to izvajajo drugi.
Brlek Krajnčeva je po zaključku ocenjevanja in seštevku ocen dejala: »Komisija je tudi letos ocenjevala po posebnem obrazcu, ki omogoča natančno in dosledno ocenjevanje objektov v vseh pogledih in celoti. To je vedno bolj pomembno, saj je komisija z veseljem ugotovila, da je v vaseh občine Hajdina vsako leto bistveno več urejenih objektov. Med ocenjeni-
mi objekti so tako v podeljenih točah res majhne razlike. Ocenjevanje tako postaja z vsakim letom zahtevnejše in od članov komisije zahteva res natančno in dosledno individualno delo. Ocena posameznega člana komisije nima odločilnega vpliva na skupno oceno. Ta se dobi z natančnim seštevkom ocen vseh članov komisije. Komisija se zaveda, da občani v urejenost svojih okolij vlagajo veliko truda, časa, znanja in tudi sredstev, zato je edino pošteno, da se vsakemu predlaganemu objektu posveti z enako pozornostjo. Ob seštevku ocen je komisija na zaključnem srečanju 16. septembra ugotovila, kdo so dobitniki priznanj v letu 2014.«
PRIZNANJA SO RAZDELJENA
Priznanje za najlepše urejeno vaško središče je letos prejela Vaška skupnost Hajdoše, priznanje za vzorno
Nagrajenci, letošnji dobitniki priznanj za urejenost, na osrednji občinski podelitvi, 8. novembra Foto: Foto Langerholc
V kategoriji vzorno urejena kmetija je komisija priznanje dodelila kmetiji Mlakar - Kolarič iz Slovenje vasi.
Zlata vrtnica v letu 2014 je bila podeljena družini Drevenšek - Nedeljko z Zg. Hajdine.
16.
tflAlfllK OBČlNČ HAjDJ^
11	j j ■ j -
' \
_V - " "il
r -	, iS
- * s	. ^
15 *^ A ■
22
December 2014
Tudi hajdinska farna cerkev na razstavi Cirila Velkovrha
Profesor matematike Ciril Velkovrh iz Ljubljane, ki je že dolga leta v pokoju, je ostal v spominih svojih nekdanjih sodelavcev, dijakov in študentov Fakultete za matematiko in fiziko zapisan z velikimi črkami, kot sinonim za vzorno urejenost, red in visoko strokovnost.
Uroš Vidovič, geograf in planinec, hkrati pa odličen poznavalec poti Martina Tourskega, je zbranim spregovoril o pomenu razstave Cirila Velkovrha. To je bila odlična dopolnitev vsemu, kar je o liku in delu sv. Martina pri slovesni maši pred začetkom odprtja povedal farni župnik naddekan Marijan Fesel.
Srebrno vrtnico je prejel dom družine Petek iz Ge-rečje vasi.
Še eno vrtnico, letos bronasto, je prejela družina Ogrinc iz Skorbe.
Drugo bronasto vrtnico je prejela družina Drevenšek - Tomanič iz Gerečje vasi.
urejen poslovni objekt je prejela Mesnica Turnšek, Zg. Hajdina 8e, priznanje za vzorno urejeno kmetijo pa so letos podelili kmetiji Mlakar - Kolarič iz Slovenje vasi 58.
Podeljene so bile tudi štiri vrtnice in najbolj žlahtno, zlato vrtnico, je komisija letos dodelila družini Drevenšek -Nedeljko z Zg. Hajdine 202a, srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo je prejela družina Petek iz Gerečje vasi 19b, podeljeni pa sta bili še dve bronasti vrtnici za vzorno urejeni stanovanjski hiši - družini Ogrinc iz Skorbe 35 in družini Drevenšek - Tomanič iz Gerečje vasi 36a.
TM
Fotografije: Silvestra Brodnjak
Z njim smo se 24. oktobra srečali tudi Hajdinčani, saj smo v razstavišču v PSC v zelo lepem številu prisostvovali odprtju razstave fotografij o 25 cerkvah in kapelah v mariborski metropoliji, ki so posvečene sv. Martinu; v Sloveniji jih je 87. Razstavo, ki je bila v sklopu občinskega praznika, je organizirala Likovno-fotografska sekcija KPD Stane Petrovič Hajdina v sodelovanju z Občino Hajdina in Župnijo sv. Martina. V kulturnem programu so nastopili Ljudske pevke in pevci KPD, harmonikar Jaka Purg in Cecilija Bernjak. Cirila Velkovrha smo spoznali tudi kot avtorja več zanimivih knjig, med katerimi so še posebej znane: Glej, kako lep je ta naš svet, Gore in spomini ostajajo, leta 2013 pa je izšla knjiga Od štajerskih goric do strme tržaške obale. Natisnjenih je bilo 10 stenskih koledarjev z njegovimi planinskimi in pokrajinskimi motivi in 600 različnih razglednic, ki jih je predstavil na več razstavah, letos
tudi na ptujskem gradu. Člani fotoskupine in celotna Likov-no-fotografska sekcija smo nadvse veseli, da smo med nami gostili tako uspešnega ohranjevalca lepot naše naravne dediščine. Čestitamo mu ob vsem, kar poklanja nam in našim zanamcem, in mu iz srca želimo, da bi kmalu lahko segli po kaki novi knjigi pod njegovim avtorstvom in se učili iz njegovih izkušenj. Razstava bo odprta do sredine januarja.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Svojemu matematičnemu kolegu je z zanimanjem prisluhnil tudi župan mag. Stanislav Glažar.
23
December 2014
Hajdinski likovniki in klekljarice na ogled postavili svoje delo
V počastitev 16. praznika občine Hajdina so v petek, 7. novembra, v dvorani društva upokojencev odprli zanimivo skupno razstavo Društva žena in deklet občine Hajdina in 35-članske Likovno-fotografske sekcije, ki deluje v okviru KPD Stane Petrovič Hajdina.
Na stenah in stojalih je bilo moč videti več kot 30 motivov likovnic in likovnikov, ki se že dobro leto dni vsako sredo srečujejo v OŠ Hajdina pod vodstvom strokovne mentorice Romane Kiseljak in likovnice s četrtstoletnim ljubiteljskim likovnim stažem, Cecilije Bernjak, usvajajo abecedo likovnega znanja. Na mizah je bil razstavljen nakit, in to ne čisto vsakdanji. K ovratnicam iz fimo mase so ročnodelske ustvarjalke iz 160-članskega Društva žena in deklet občine Hajdina dodale še to, kar so se nekatere izmed njih naučile
Razstavo so si ogledali vsi razredi OŠ Hajdina, najbolj zanimiva pa je bila najmlajšim šolarjem.
rH m i /
mm
¿V -s
za izdelavo klekljanega nakita. Obiskovalke razstave se navdušujejo nad zanimivimi barvnimi in oblikovnimi umetninami, ki se odlično podajo k svečani toaleti. Hajdinčanke - tako jih z eno besedo od drugih treh ženskih društev v hajdinski občini ločijo domačini - imajo članice iz vseh sedmih vasi občine in tudi od drugod. Za svoje desetletno delo so leta 2009 prejele priznanje Občine Hajdina. Na področju obujanja in ohranjanja rimske ku-linarike, v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož, jim je leta 2010
Povedali so, da tudi njihove babice klekljajo.
Slovensko arheološko društvo podelilo zahvalno listino, Muzejsko društvo Slovenije pa leta 2011 častno Valvasorjevo priznanje. Za sodelovanje pri uveljavljanju programa Svit v Občini Hajdina so leta 2011 prejele priznanje Inštituta za varovanje zdravja. V vseh letih pa se je nabralo lepo število pokalov in priznanj tekmovalnim ekipam na različnih društvenih tekmovanjih v okviru Zveze kmetic Slovenije in tudi različnih društev v Spodnjem Podrav-ju. Njihovo delovanje sega zadnja leta tudi čez mejo. Rimljanke s Hajdine so navezale dobre stike s sorodnimi društvi na Hrvaškem, največ skupnega pa imajo s članicami društva Naši cajti iz Varaždinskih Toplic. Vsa priznanja so bila na ogled na razstavi. Predsednica Marija Pulko, ki je vodenje društva leta 2007 prevzela po Marti Sitar, ob jubileju razmišlja takole: »Brez dobrega in pristnega sodelovanja znotraj društva in odprtosti navzven društvo prav gotovo ne bi bilo tako uspešno in prepoznavno v Sloveniji in preko meja naše države. Zelo dragocene so izkušnje, ki si jih izmenjujemo, in neprecenljivi so prijatelji, ki jih spoznavamo in pridobivamo.«
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
v dobrih petih letih. Ob desetletnici društva so namreč sklenile svoje dotedanje ponedeljkove delavnice v gasilskem domu na Hajdini nadgraditi z novim znanjem. Povabile so učiteljico klekljanja Jano Dobnik iz občine Starše in pod njenim mentorstvom usvojile znanje, ki terja izjemno natančnost in potrpežljivost. Začetnim motivom so sčasoma dodajale vedno bolj zahtevne skice (na papircih gospe Irme Pervanja) in nekaj se jih je odločilo
Članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so razstavile svoje izdelke na razstavi ob 15-letnici delovanja društva: Marija Ambrož, Milena Gojko-vič, Nada Gojkovič, Nežka Gojkovič, Mojca Gojkovič, Nataša Kolar, Zinka Kurež, Anica Maher, Vilma Mesarič, Angela Mlakar in Marija Pulko. Seznam vseh razstavljavcev iz Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina: Nuša Bedrač, Tanja Bedrač, Cecilija Bernjak, Mira Bezjak, Ana Brec, Silvestra Brodnjak, Matija Brodnjak, Angelca Černenšek, Vera Glažar, Anton Gojkovič, Majda Jakolič, Vesna Jančič, Danica Kampl, Romana Kiseljak, Jana Kraševec, Nežka Kurnik, Majda Merc, Aleksandra Nemec - Bole, Zvo-nimir Pintarič, Marta Simonič, Stanka Vogrinec, Valerija Vogrinec - Potočnik, Boštjan Vrabl, Majda Vrabl, Majda Vučkovič in Cvetka Žunkovič.
24
December 2014
Predstavitev Olgine pesniške zbirke in nekaterih pesmi iz nje je bila 22. oktobra, ob letošnjem občinskem prazniku na Hajdini, številni obiskovalci pa so imeli priložnost pokukati v Olgin čustveni svet, ki ji je od prve zbirke zarisal brazde življenja v dušo in na obraz. Olge Vidovič bralcem Hajdinčana ni treba posebej predstavljati, saj je že
Olga Vidovič in Lepo je biti ženska
Minilo je že deset let od izdaje prve pesniške zbirke Drugi jaz pesnice Olge Vidovič iz Hajdoš, članice KD Valentin Žumer Hajdoše, ob letošnji 15-letnici kulturnega društva pa je Olga Vidovič predstavila svojo drugo zbirko z zanimivim naslovom Lepo je biti ženska.
uveljavljena pesnica, ki nastopa na prireditvah v občini Hajdina, veliko let je prepevala s hajdoškimi Gmajna-ricami in spisala kar nekaj besedil za narodno-zabavne ansamble. Danes svoja najlepša leta upokojitve posveča svojim najdražjim, številnim prijateljem in v svojem okolju razkriva lepote narave, ki jih Olga vidi drugače, velikokrat skozi pesem, in to lepoto še bolj poudari. Vedno je nasmejana, dobre volje in srečna, da ji je življenje podarilo moč pisanja. Zdaj, ko je zunaj njena druga pesniška zbirka, ne

T
l ,	/J
dir i ,m
Olga Vidovič je drugo pesniško zbirko posvetila sestri in svojim domačim, ki jo spodbujajo in podpirajo na njeni poti.
počiva, ampak veliko ustvarja in s pisanjem bogati vsak nov dan. Pesnik in pisatelj Ivan Cimerman, ki je napisal spremno besedo, uredil in spremljal nastajanje zbirke ter Olgi veliko pomagal z nasveti, je med drugim zapisal: »Olga se nam z drugo pesniško zbirko razkriva kot zrela in čustveno bogata avtorica, ki bogastvo svojega srca in duše, svoja spoznanja in dognanja o razčustvovanem svetu v sebi in zunaj njega razdaja ljudem z dobrimi, toplimi zamahi. Njene pesmi doživljam kot žuborenje
Dvorana DU Hajdina je bila polna do zadnjega kotička ...
svežega, bistrega vaškega potoka in valovanje zrelega žita na Dravskem polju, kjer je avtorica rojena in kjer že od otroštva črpa moči in navdihe.« Olgi so se v slavnostnem večeru predstavitve nove zbirke pridružili nastopajoči na odru in številni obiskovalci v dvorani, ki so doživeli prijeten kulturni večer v družbi odlične pesnice, ki jih je z novo zbirko, še bolj pa z odločnim naslovom Lepo je biti ženska kar malo presenetila. Knjigo so obogatile slike likovnih ustvarjalk Vere Glažar, Jane Krašovec, Majde Vrabl in Frančiške Te-ment, Olgine mame. Olgi sta pri branju pesmi pomagali Tatjana Mohorko in Dragica Krajnc, v kulturnem programu je nastopila ci-trarka Petra Grabrovec. Dogodek so s slikami obogatili hajdinski likovniki.
TM
Pesnici Olgi je čestital tudi župan mag. Stanislav Glažar.
Olga Vidovič v družbi pesnika in pisatelja Ivana Cimermana ter Dragice Krajnc (na levi) in Tatjane Mohorko (na desni)	Foto: Silvestra Brodnjak
25
December 2014
Tradicionalno tekmovanje v diatonični harmoniki »frajtonarici« je letos privabilo kar 23 harmonikarjev od blizu in daleč. Tekmovalci so se pomerili v treh starostnih skupinah: v skupini do 13 let, v skupini od 13 do 17 let in v skupini nad 17 let. Komisija, ki so jo sestavljali predsednik Brane Klavžar ter člana Jernej Brilej in Franci Kolar, je ocenjevala po naslednjih kriterijih: muzikalnost, ritem, tehnična izvedba in izbor skladbe ter izvedba samega nastopa. Letos je komisija imela najtežjo nalogo doslej, saj so med nekaterimi tekmovalci odločale zelo majhne razlike.
PODELJENE NAGRADE MLADIM HARMONIKARSKIM TALENTOM
V prvi skupini je prvo mesto zasedel Blaž Jamnikar Pukl iz Slovenj Gradca, drugo mesto je pripadlo Timoteju Mikužu iz Cola na Kočevskem, tretje mesto pa je osvojila Maja Babič iz Maribora. Še posebej težka je bila odločitev v drugi skupini, v kateri se je kot najboljši izkazal Klemen Gungl iz Pesnice pri Mariboru, ki je z največjim številom zbranih točk postal tudi absolutni zmagovalec 15. Štajerske frajtonarice. Klemen, vesten učenec Primoža Zvira, se nam je predstavil s skladbo Veseli trio Marjana Kregarja. Drugo mesto je zasedel naš član in domačin Alen Gojkošek, sledila mu je Valentina Capernetti iz Izole. V tretji skupini je bilo prvo mesto podeljeno Eriku Šavronu iz Primorske. Prireditev so s svojimi nastopi popestrili Štajerski frajtonarji, plesna sekcija KD Valentin Žumer Hajdoše, otroška folklorna skupina FD Lancova vas in mlada pevka Lana Varžič. Prireditev se je družno zaključila s skupnim nastopom tekmovalcev s skladbo Slavka in Vilka Avsenika Na Golici. Z odzivom na prireditev smo zelo zadovoljni, saj je bila kakovost igranja mladih harmonikarjev, ki se izobražujejo pri znanih mentorjih harmonike, zelo visoka. Prav tako je prireditev obiskalo zelo veliko število obiskovalcev in je bila zelo lepo sprejeta s strani občinstva in tekmovalcev.
Utrinki s 15. Štajerske frajtonarice
KD Valentin Žumer Hajdoše je letos že 15. zapovrstjo organiziralo nagradno revijo Štajerska frajtonarica, tudi letos v sklopu občinskega praznika v prireditvenem šotoru. V tem času se je na naših odrih zvrstilo že nešteto mladih harmonikarjev, tudi takih, ki so mladi po srcu, vsi pa so s svojim igranjem prispevali k ohranitvi naše kulture.

t • i
m

Zmagovalci v skupini do trinajst let
Ml
> s


i

Svečani trenutek na podelitvi, ko je pokal za drugo mesto prejel Hajdošan Alen Gojkošek. Foto: Danilo Gojkošek
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo občini Hajdina in županu mag. Stanislavu Glažarju za pomoč in podporo pri izvedbi tradicionalne 15. Štajerske
frajtonarice. Zahvala tudi vsem nastopajočim v spremljevalnem programu in tekmovalcem.
Valerija Tekmec
26
December 2014
1 f V	V	I	v*	•
Večer posvečen domaa pesmi in glasbi
Prijeten jesenski večer je bil v Skorbi obarvan z domačo pesmijo in glasbo. KD Skorba je v domu krajanov Skorba 14. novembra ponovno pripravilo Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi v okviru pušelšanka, ki je v teh dneh potekal v Skorbi v organizaciji vaških kletarjev.
Poleg domačih ljudskih pevkje nastopilo kar nekaj skupin ljudskih pevcev in godcev, ki so jih povabili v goste. Nastopili so: pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, ljudske pevke Lukarce TED Lukari Dornava, pevci ljudskih pesmi Prešmentani faloti KPD Sto-perce, pevke ljudskih pesmi Žitni klas KD Benedikt, Sestre Nedeljko, ljudski pevci DU Turnišče, ljudske pevke Haj-dina, ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci in ljudski godci iz Vidma.
Slišali smo ljudske pesmi, ki so jih že naši očetje, mame, stare mame in dedki ob večerih kar tako ali pa ob posebnih priložnostih prepevali, se zraven veselili in kakšen kozarček domačega vinca spili. Večer sta popestrili domačinki, obe članici ljudskih pevk, Dragica Meglič in Andreja Purg. Odigrali sta duhovit skeč. Prikazali sta, kako je, ko se na avtobusni postaji sre-
Andreja Purg in Dragica Meglič sta odigrali skeč, ki nas je pošteno nasmejal.
čata fina, mestna gospa in malo manj fina kmečka žena.
Prireditev je povezovala Estera Korošec. Na koncu je vse zbrane nagovorila predsednica KD Skorba Renata Gabrovec in vse povabila, da skupaj z vaškimi kletarji še nazdravijo ter se okrepčajo z domačo hrano, ki so jo pripravile gospodinje. Prireditev se je zaključila s skupno ljudsko pesmijo En hribček bom kupil, pesem pa je zvenela tudi po uradnem delu.
Besedilo in foto: Tanja Furek
V gosteh so bile tudi ljudske pevke Lukarce iz TED Lukari Dornava, s seboj so prinesle lepo spleten venec luka.
27
NAPOVEDNIK
ZKD občine Hajdina
Občina Hajdina in ZKD občine Hajdina organizirata božični koncert v farni cerkvi, ki bo v sredo, 17. 12. 2014, ob 18. uri.
6. 2. 2015 bo proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Udeležba na občnih zborih kulturnih društev in priprave na občni zbor zveze.
KD Skorba
27.	12. 2014 bo ob 18. uri v Domu krajanov Skorba že tradicionalni novoletni koncert.
Začetek prihodnjega leta bo v znamenju gledališke skupine, ki se bo srečevala na vajah ob ustvarjanju nove gledališke predstave, s katero se bo premierno predstavila februarja.
V začetku februarja načrtujejo tudi redni občni zbor članov. KD Draženci
Januarja in februarja bodo sodelovali na raznih prireditvah, občnih zborih, srečanjih in se udeleževali občinskih prireditev.
KPD Stane Petrovič Hajdina
Člani likovne sekcije ustvarjajo v OŠ Hajdina.
28.	12. 2014 bo premiera lutkovne skupine.
Ljudski pevci in pevke bodo priredili tradicionalni večer ljudskih pesmi na prireditvi S pesmijo v novo leto.
Društvo žena in deklet občine Hajdina
Skupaj z drugimi društvi žensk iz občine bodo pripravile sladke dobrote za prireditev pred PSC Hajdina ob prihodu Božička.
Januarju bodo organizirale tradicionalni Košicnbal. Udeležile se bodo zborov prijateljskih društev in pripravile zbor članic društva.
Društvo žensk Hajdoše
Članice se bodo srečevale na rednih mesečnih srečanjih. Izvajale bodo zimsko rekreacijo. Pripravile bodo tudi zbor članic.
Društvo žena in deklet Gerečja vas
Sredi januarja bodo zaključile projekt Barvanje tekstilij in ga tudi predstavile. Del predstavitve bodo postavile na ogled tudi v razstavnem prostoru PSC na Hajdini. Februarja bodo ponovno začele kulinarične delavnice, tokrat na temo Gibanice na 101 način. Svoje telesne aktivnosti bodo kakor vsak torek do sedaj krepile na bovling stezi.
Pripravila: Hilda Bedrač
December 2014
PREGLEDNIK
ZKD občine Hajdina je bila organizator predstavitve knjige pisatelja Ivana Sivca, Atila, šiba božja. KPD Stane Petrovič Hajdina
Člani likovne sekcije so v začetku novembra pripravili likovno razstavo v dvorani DU Hajdina. Sodelovali so tudi pri postavitvi fotografske razstave Cirila Velkovrha v PSC. Cecilija Bernjak in Anton Gojkovič sta razstavila svoja likovna dela s tematiko o Atili na prireditvi ob predstavitvi knjige pisatelja Ivana Sivca, Atila, šiba božja. Likovniki in fotografi se vsako sredo v OŠ Hajdina srečujejo na delavnicah. Lutkarji pripravljajo novo lutkovno igrico, ki jo bodo kmalu predstavili. Pridno vadijo pod vodstvom Danice Serdinšek ter pripravljajo čudovite lutke in sceno. Dramska sekcija je začela vaje za novo premiero.
Ljudski pevci in pevke so nastopili na številnih prireditvah v domači občini in tudi v drugih krajih. KD Valentin Žumer Hajdoše
V	začetku novembra so organizirali že tradicionalno prireditev Štajerska frajtonarica. Mladi fraj-tonarji so nastopili na mnogih prireditvah.
Vadijo tudi mlade članice plesne sekcije, ki prav tako nastopajo na prireditvah. Novembra so organizirali praznične delavnice, na katerih so izdelovali adventne venčke in praznično dekoracijo.
MoPZ PGD Hajdoše
Pevci MoPZ PGD Hajdoše so prepevali na prireditvah v domači občini in tudi v drugih krajih.
13.	12. 2014 so pripravili koncert, ki ga vsako leto posvetijo spominu na prvega zborovodja Valentina Žumra.
KD Skorba
Konec oktobra so v društvu obeležili 30-letnico gledališke skupine.
14.	11. 2014 so izpeljali večer vinskih ljudskih pesmi, na katerega so povabili skupine ljudskih pevcev in godcev. Prireditev so povezali s pušelšankom, ki so ga v teh dneh organizirali vaški kletarji. Domače pevke so ob nastopih na domačem odru gostovale tudi drugod. Odpravile so se tudi na Primorsko, zapele so na srečanju starejših občanov občine Hajdina, nekaj nastopov pa jih čaka še v zadnjem mesecu leta.
Otroška gledališka skupina se je redno srečevala na vajah ter pod mentorstvom Simone in Katje pripravila novo gledališko predstavo z naslovom Osbert. Premierno so jo zaigrali na Miklavžev večer, ki so ga v društvu priredili v petek, 5. 12. 2014.
Z otroško gledališko igro so se igralci predstavili tudi v Slovenji vasi na srečanju Društva žena in deklet občine Hajdina, spremljal jih je tudi sv. Miklavž. Gostovali so še v vrtcu in šoli Hajdina ter v vrtcih na Ptuju.
KD Draženci
V	KD Draženci so decembra gostovali s predstavo letošnje sezone. Društvo žensk Hajdoše
24. 10. 2014 so na prireditvi predstavile projekt Fižol, grah, bob.
Predstavile so se tudi na srečanju turističnih društev Spodnjega Podravja s pletarsko razstavo in
uprizoritvijo trženja pletenih izdelkov.
19. 11. in 26. 11. 2014 so sodelovale pri šolskih delavnicah peke peciva in izdelavi adventnih venčkov.
Članice se redno srečujejo na rekreaciji v gasilskem domu v Hajdošah. Društvo žena in deklet občine Hajdina
Vsak ponedeljek se srečujejo v gasilskem domu na Hajdini, kjer ustvarjajo čudovite izdelke. Srečujejo se tudi na rekreaciji v OŠ Hajdina.
Novembra so bile članice DŽD občine Hajdina zelo aktivne. V začetku meseca so pripravile razstavo ob 15-letnici društva. Pripravile so rimsko pogostitev ob odprtju obnovljenega III. mitreja in podelitvi nagrad ICOM. Skupaj z učenci OŠ Hajdina so pekle pecivo in izdelovale adventne venčke.
29. 11. 2014 so pevke s Hajdine in iz Skorbe sodelovale na koncertu v Hrvatinih, ki ga vsako leto organizira Zveza kmetic Slovenije.
Zadnjo novembrsko soboto so z učenci OŠ Tabor Maribor pripravljale rimske jedi.
Udeležile so se tudi paveršnopsa v Gerečji vasi.
6. 12. 2014 so pripravile že tradicionalno Miklavževo večerjo za članice društva.
Društva žena in deklet Gerečja vas
Članice DŽD Gerečja vas so oktobra izpeljale kuharske delavnice.
Prav tako so v tem mesecu sodelovale pri predstavitvi občine in njenih vasi v okviru projekta
Srečanje turističnih društev Spodnjega Podravja, vključno z nastopom MePZ.
MePZ je poleg nastopov v domači občini gostoval tudi v okviru občinskega praznika v občini
Majšperk.
Novembra so nadaljevale svoj projekt barvanja tekstilij z naravnimi barvili. Izpeljale so že 12. tradicionalni turnir v paveršnopsu za ženske. Decembra članice zaključujejo svoj projekt barvanja tekstilij, ki ga bodo predstavile sredi januarja. Del predstavitve bodo postavile na ogled tudi v razstavnem prostoru PSC na Hajdini.
Dobri vojak Švejk na Hajdini
Po lanski uspešnici Moje pesmi, moje sanje je KGD Ptičica Prepolje z gosti ponovno presenetilo. Gledališki spektakel Dobri vojak Švejk z režiserjem Jožetom Ekartom je navdušil občinstvo doma in na gostovanjih.
Ustvarjalci Dobrega vojaka Švejka so se za zaključek letošnje sezone podali v Budimpešto.
Vojak Švejk je v nedeljo zvečer, 9. novembra 2014, gostoval tudi na Hajdini, v telovadnici OŠ. Predstava je bila odigrana v okviru občinskega praznika. Poleg same predstave so ob stoti obletnici prve svetovne vojne organizirali in pripravili tudi komemoracijo na pokopališču. Pred predstavo nam je obudil spomin na prvo svetovno vojno in tako predstavil zgodovinsko ozadje predstave Franc Mlakar, ki je bil tudi govornik na komemoraciji.
Predstava se odvija v času velikih grozot prve svetovne vojne. V teh nenormalnih in krutih okoliščinah nam nasmeh na obraz nariše prav poseben vojak Švejk, ki nam predstavi čisto svoj pogled na življenje in vojno. Je prostodušen, vedno dobre volje, na vse gleda z veliko mero optimizma in s tem spravlja ob živce vojaške veljake, publiko pa nasmeji do solz.
V predstavi je sodelovalo več kot štirideset igralcev, pevcev, godcev in plesalcev. Režija in priredba sta bili v rokah Jožeta Ekarta, glavno vlogo vojaka Švejka pa je odigral naš občan Janko Turnšek. Z obema smo ob kavi obujali spomine na ustvarjanje predstave.
JOŽE EKRAT - REŽISER, GLASBENIK, HUMORIST, POVEZOVALEC
Z vsemi temi besedami bi lahko opisali Jožeta Ekarta. On pa je o sebi povedal: »Sem preprost vaščan Prepolj, imam pač neke danosti, da lahko delam to, kar me osrečuje. Glasba in gledališče sta dve področji, ki sta mi blizu in mi polnita dušo. Ukvarjam se torej s tem, kar imam rad.«
28
December 2014
Kdaj ste se prvič preizkusili kot režiser in zakaj ste se odločili za Dobrega vojaka Švejka?
»Ko sem se po 38 letih poslovil od ansambla, sem lahko uresničil vse tiste načrte, ki sem jih že prej imel v glavi. Prva taka stvar je bila monokomedija, ki sem jo sam napisal in tudi igral. Nato je sledil muzikal Moje pesmi, moje sanje, ki je bil prelomnica zame in tudi za druge. Vemo, da muzikala v teh krajih prej ni bilo, ljudje ga zelo slabo poznajo, zato je priti s to zvrstjo na podeželje zelo vprašljivo. Nekako so se moja predvidevanja vendarle uresničila. Vse skupaj se je izkazalo kot fenomenalno dobro, publika je predstavo zelo dobro sprejela. Potem so se tudi moje pesmi enkrat izpele, otroci v igri so vsi zrasli za eno glavo, zato sem začel razmišljati za naprej. Težko je pa-rirati takšni zadevi, kot so Moje pesmi, moje sanje, zato sem se odločil za nekaj popolnoma drugačnega. Odločil sem se za vojaško tematiko, čeprav humor-no. Pri odločitvi je pretehtalo to, da letos obeležujemo stoto obletnico začetka prve svetovne vojne. Zato je prav, da ta spomin nekako obudimo in tudi s tem Švejkom nekako pričaramo tisto, kar je včasih bilo. Čeprav moram povedati, da je bil Švejk glede gledališkega pristopa težji kot muzikal. Pri ustvarjanju sem upošteval piramidni sistem, pri katerem je samo 25 vaj. Pri tem sistemu jaz igro
razdelim na posamezne predalčke in delam vaje po teh predalčkih, delam piramido. Ta piramidni sistem je seveda dejansko izvedljiva le v primeru, da so igralci resni in predani delu.«
Kolikokrat ste do sedaj igrali in ali bomo Dobrega vojaka Švejka še lahko videli?
»Bilo je po načrtu, do zdaj smo igrali šestkrat. Zaključujemo z izletom v Budimpešto, to je naša končna nagrada. Seveda pa bi bila škoda, da bi s Švejkom kar končali. Še imamo načrte, da bi igrali naprej. Prvi termin naj bi bil 25. januarja v Kidričevem, drugo pa zdaj še težko rečem. Vse je odvisno od volje igralcev.« Prav gotovo gledalci že komaj čakamo, kaj nam boste pripravili naslednje leto. Nam že lahko razkrije-te svoje načrte?
»Švejk bo še živel, verjamem, da si to želijo tudi gledalci. Je pa res, da že imam napisano in končano naslednjo zgodbo, ki je spet muzikal, ampak malo drugačen, to je Mamma Mia. Ta predstava bo imela težo predvsem na modernejši glasbi, na modernejši ritmiki. Tudi zgodba je zelo zanimiva, zelo aktualna v današnjem življenju. Muzikal bomo začeli nekje junija, ko bom prvič poskušal delati prireditev na prostem.«
V VLOGI ŠVEJKA SE JE ODLIČNO ODREZAL JANKO TURNŠEK
Ker so igralci na odru uživali in igrali s srcem in dušo, smo uživali tudi mi, ki smo jih gledali.
Janko Turnšek je izkušen gledališki igralec, svojo igralsko pot je začel v KD Skorba, nato je igral tudi v KPD Hajdina, sedaj pa je režiser odrasle gledališke skupine KD Skorba. Pred kratkim je prejel tudi zlato Linhartovo priznanje JSKD OI Ptuj. Kot je povedal režiser Jože Ekart, si v vlogi Švejka ni predstavljal nikogar drugega kot Janka, in imel je prav. Vloga mu je bila tako rekoč pisana na kožo.
Vsak igralec mora svojo vlogo začutiti, se vanjo vživeti. Kakšen je v bistvu vojak Švejk in ali se je bilo vanj težko vživeti?
»Vojak Švejk je avtorjevo zrcalo, avtor pa je bil anarhist, zagovornik ljudskih množic proti vladajoči monarhiji. V bistvu se Švejk dela norca iz vseh in iz vsega. Zelo rad je imel pse, zato jih je tudi kradel in jih preprodajal. V vojaku Švej-ku sem užival. Teksta je bilo ogromno, zato se ga je bilo kar težko naučiti. Tekst sem si posnel in ga poslušal v nedogled, dokler se mi ni usedel v podzavest. Potem pa je bilo treba moj tekst vklopiti v celotno zgodbo. Imeli smo malo vaj, samo 25. Navajen sem sicer na več vaj in na daljše vaje, ampak je bilo tudi 25 vaj dovolj. Seveda brez resnosti igralcev ne bi šlo.«
Čeprav si igral že v številnih predstavah, pa v tako veliki igralski zasedbi še nisi igral. Ali je res, da ste bili vsi igralci prvič skupaj na vaji šele na generalki? »V bistvu smo bili prvič skupaj šele eno vajo pred generalko, na generalki pa smo prvič videli sceno in dobili mikrofone. Ti mikrofoni so zelo dobra zadeva, predvsem zaradi glasilk, drugače pa mi je bil mikrofon tudi ovira pri gibanju, ker sem imel zelo razgiban lik in sem si moral mikrofon kar naprej popravljati. Bilo nas je res veliko igralcev in prav vsi smo se zelo dobro razumeli, to je tudi pogoj za dobro predstavo. Uspeh za dobro predstavo pa je tudi to, da smo glavne vloge igrali izkušeni igralci, igralci s kilometrino.«
29
December 2014
Kako ste bili zadovoljni z odzivom občinstva?
»Ko delaš komedijo, je smeh publike priporočljiv. Vsak igralec, vsak režiser pravi, da je najtežje delati komedijo, najtežje je ljudi nasmejati. In če se ljudje od dveinpolurne predstave devetdeset odstotkov časa smejijo, si svoje dosegel. Da pa so bili ljudje zadovoljni, nam je na koncu predstave povedal večminu-tni aplavz. Moram pa še povedati, da sem po tako dolgi predstavi, v kateri sem večino časa na odru, na koncu psihično in fizično izčrpan.« Vse čestitke celotni zasedbi Dobrega vojaka Švejka in režiserju Jožetu Ekartu za res odlično predstavo. Vsi, ki tega gledališkega spektakla še niste videli, boste torej še imeli priložnost, drugi pa komaj čakamo na naslednje presenečenje.
Tanja Furek
Obnovo te pomembne arheološke dediščine so pod vodstvom Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož začeli že leta 1999, nadaljevali leta 2011 in končali letos, ko so izdali tudi publikacijo. Ob tem dogodku so podelili tudi nagrado ICOM Slovenija za muzejske dosežke v državnem in mednarodnem povezovanju Pokrajinskemu muzeju Ptuj - Ormož, Gorenjskemu muzeju Kranj in Koroškemu muzeju Slovenj Gradec za razstavo Sledovi delovanja svetih bratov Cirila in Metoda na tleh Slovenije, ki so jo pripravili v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Slovaške. Za to priložnost so „Rimljanke", članice Društva žena in deklet občine Hajdina, pripravile pogostitev v rimskem slogu in tako še stopnjevale posebno vzdušje ob tako pomembnem dogodku za našo kulturno dediščino.
MVG
Rimljanke s Hajdine s prejemnicami nagrad ICOM, med katerimi je tudi Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož (tretja z desne proti levi), v notranjosti III. mitreja. Foto: Silvestra Brodnjak
Švejku se je s svojo naravo uspelo izmazati tako iz zapora kot tudi kasneje iz ujetništva.
Odprtje obnovljenega III. mitreja
na Bregu
V petek, 14. novembra, je bilo slavnostno odprtje prenovljenega tretjega mitreja na Zgornjem Bregu na Ptuju, ki so ga v sredini 3. stoletja zgradili pripadniki mitraične skupnosti v Petoviji, člani rimskih legij V. makedonske in XIII. dvojne.
30
December 2014
Ptujska knjižnica s faksimilom in študijsko izdajo Herbestainovega Gratae posteritati
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je izdala faksimile in študijsko izdajo Gratae posteritati (1560) izpod peresa Žige Herbersteina. Osrednja prireditev ob predstavitvi projekta in otvoritev razstave sta potekali v Dominikanskem samostanu na Ptuju 23. oktobra.
Med knjižne dragocenosti, ki jih hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, sodi tudi knjižna zapuščina rodbine Herberstein, ki je imela do leta 1945 v lasti ptujski grad. V Herbersteinovi knjižnici je zavidljivo število del, katerih avtor je Žiga Herberstein, rojen v Vipavi, in njegova izjemna kariera mu zagotavlja trajno mesto v zgodovini kot enemu najslavnejših diplomatov 16. stoletja. Vojak, diplomat in velik humanist se je s svojim delom Moskovski zapiski zapisal v zgodovino, v poznih letih svojega življenja pa je izdal tudi nekaj, predvsem avtobiografskih, del, med katerimi se posebej odlikuje delo Gratae posteritati iz leta 1560. Omenjeni izvod hrani tudi ptujska knjižnica in je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov v svetu. Posebnost mu daje tudi žig Johanna Josefa grofa Herbersteina,
ki priča, da je bilo delo sestavni del bogate knjižnice družine Herberstein na Ptuju.
Ob kronološkem pregledu pomembnejših mejnikov Herbersteinove bogate kariere, slavilnih pesmih in epigramih so v delu tudi portreti devetih evropskih vladarjev in Žige, odetega v dragocena dvorna in cere-monialna oblačila. Prav slednje je razlog, da delo uživa veliko zanimanje domačih in tujih strokovnjakov ter je željen eksponat na slovenskih in mednarodnih razstavah. Projekt, ki ga je z zneskom 16.000 evrov sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, sta vodila mag. Matjaž Neudauer in višja bibliotekarka in vodja Domoznanskega oddelka Mira Petrovič. Knjižnica je k sodelovanju povabila dr. Mateja Hriberška, klasičnega filologa, ki se je lotil prevoda iz
latinščine s spremnim komentarjem, zgodovinarja in arhivista dr. Dejana Zadravca, ki je predstavil družino Herberstein in njenega najznamenitejšega člana Žigo, konservatorko dr. Jedrt Vodopivec Tomažič, ki je predstavila strukturo, material ter poškodbe in restavratorske posege, ter umetnostno zgodovinarko dr. Polono Vidmar, ki je podrobno obdelala likovno podobo knjige. Povzetki znanstvenih člankov so prevedeni v angleški jezik, saj je delo zanimivo tudi za mednarodno strokovno javnost.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar, ki je poudaril, da je izdaja faksimila svojevrsten poklon izjemnemu intelektualcu svetovnega formata, ki je pomen plemenitih dejanj postavil na sam piedestal smiselnosti življenja. Kajti, kot je Žiga zapisal, »ni dovolj, če se človek rodi v plemiški stan, svojo plemenitost mora vsak dan dokazovati s svojimi dejanji«. Izpostavil je tudi veliko vlogo knjižnic v današnjem času, ki niso zgolj prostor hrambe knjig, temveč družbeno odgovorne ustanove, ki ogromno prispevajo k širjenju pisne kulturne dediščine v širši družbeni prostor, s tem pa širijo zavest o pomenu znanja, raziskovanja in ustvarjalnosti.
Dogodek, udeležilo se ga je več kot 250 obiskovalcev, so s srednjeveško in renesančno glasbo obogatili Vokalni ansambel Pevske šole Musica in Trio Gita. Faksimile in študijska izdaja dela Gratae posteritati (1560) sta izšla v sozaložništvu z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla v nakladi 100 izvodov in 20 izvodov za potrebe založnika.
Mag. Matjaž Neudauer
Sodelavci v projektu Gratae posteritati in častni gostje prireditve na odru dominikanskega samostana Foto: Langerholc
31
o
m
December 2014
Delo pridnih rok hajdinskih otrok
V telovadnici OŠ Hajdina je 28. novembra potekal prednovoletni bazar z naslovom Delo pridnih rok hajdinskih otrok. Po večletnih dobrodelnih koncertih, ki so jih pripravljali pretekla leta, se je letos porodila malce drugačna ideja -ideja o bazarju.
V uradnem delu so nastopili učenci od 1. do 3. razreda, otroški pevski zbor in učiteljsko-vzgojitelji pevski zbor. Nato je z nagovorom bazar odprla ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. Bazar so sestavljali trije deli, ki so potekali istočasno. Med prodajo na stojnicah sta potekala glasbeni Pokaži, kaj znaš in druženje obiskovalcev ob čaju in pecivu, ki so ga spekle učiteljice. Z učiteljico Jožico Novak, ki je imela nalogo načrtovalke in koordinatorice prireditve, sva se pogovarjali o nastajanju letošnjega bazarja, o tem, kakšni izdelki so nastajali in iz kakšnih materialov.
»Ideja o bazarju se je porodila že lansko šolsko leto. Okvirno načrtovanje se je začelo že takrat. Ker sem na tem področju zelo doma, se je izšlo tako, da sem dobila nalogo načrtovalke in koordinatorice. Takrat sem imela v glavi predvsem izdelke, ki jih lahko izdelujejo učenci. Moje vodilo je bilo predvsem to, da so izdelki uporabni. Z ravnateljico sva se začeli dogovarjati že v sredini septembra. Izbrali sva učitelje, ki bi bili primerni za tim. Večkrat smo se sestali na sestankih, na katerih smo preverjali izvedbo načrtovanega in dopolnjevali postavljene cilje.
Pri ustvarjanju za bazar so sodelovali vsi
učenci. Druga in tretja triada je v okviru tehničnega dneva izdelovala izdelke, prva triada pa je pripravila sceno, plesne točke za otvoritveni del in tudi nekaj izdelkov. Na tehničnem dnevu se je izdelalo največ izdelkov. Izdelovali smo iz različnih materialov; nakit iz lesenih perlic, svečnike iz mavca in doniranih pecljatih kozarcev in prosojnega papirja, vrečke in voščilnice iz darovanega tapetnega papirja ... Trudila sem se, da sem izbirala izdelke, ki so iz odpadnega materiala ali materiala, ki se ga je dalo nabaviti po nizki ceni. Nekaj deklic, ki so pri mojem rokodelskem krožku, sem prosila, da so pletle in kvačkale, da so nastajale lepe torbice.«
Učiteljica Jožica, ki je zadnje tri tedne v bazar vložila vse svoje rokodelske sposobnosti in sposobnosti organizacije, je dan po bazarju dejala: »Šele danes sem si oddahnila in se z
Odzivi staršev so bili zelo pozitivni. Všeč so jim bili ponudba izdelkov, pogostitev in samo dogajanje okrog stojnic ter seveda Pokaži, kaj znaš.
32
December 2014
Učenci so pokazali svoje plesne sposobnosti.
nasmehom spominjam vsega od začetka do konca.« Poleg stojnic, na katerih so ponujali unikatne izdelke, je bila tudi stojnica s čajem in stojnica menjalnica, kjer so obiskovalci lahko evre zamenjali za ponirke, ki so simbol šole, in z njimi kupili želene izdelke. Tako so se eni otroci preizkusili kot bančniki, drugi pa so se ta dan prelevili v natakarje in so goste stregli s pecivom. V bazar je bilo torej vloženega veliko truda in dela, ampak na koncu se je vse izplačalo. Denar, ki je bil zbran na bazarju, okrog 1400 evrov, je šel v šolski sklad in bo otrokom omogočil, da se bodo udeležili plavalnih tečajev, zimskih in poletnih šol v naravi ter taborov.
ZAHVALA
Ravnateljica se najlepše zahvaljuje vsem staršem, ki so prispevali in še prispevajo v šolski sklad. Zahvaljuje se tudi svojim sodelavcem za pomoč pri organizaciji in izvedbi bazarja ter otrokom, ki so z nastopi popestrili dogajanje.
Fantje so se prelevili v prave rokerje.
Lepo okrašene stojnice z unikatnimi izdelki so privabljale obiskovalce.
Prav tako se še enkrat zahvaljuje Društvu žena in deklet občine Hajdina, Društvu žensk Hajdoše, Društvu žena in deklet Gerečja vas in Društvu gospodinj Draženci za vso pomoč pri peki peciva, pri izdelovanju adventnih venčkov in za darovane izdelke, ki so jih ponujali na bazarju. Zahvala gre tudi podjetju Revital Kidričevo, Vrtnarstvu Zupanič, Tiskarni Ptuj, Tekstilni tovarni Majšperk, podjetju Tisk majice Renata Žunko, s. p., samostojnemu podjetniku podjetja Kletar Marjanu Vogrincu za donacijo materiala, Lidiji Trčko za donacijo materiala, izdelkov in pomoč pri izdelavi adventnih venčkov ter Občini Hajdina, ki je posodila stojnice. Prijetno, toplo in predpraznično vzdušje smo občutili vsi, ki smo se bazarja udeležili. Bil je prav prijetna sprememba, zato vsa pohvala vsem, ki so sodelovali in ustvarjali. Naj zaključim z besedami ravnateljice Vesne Mesarič Lorber: »Življenje je lepo, še posebej, če ga delimo z ljudmi. Odmislimo slabo in naj nikoli ne zbledi upanje po lepši prihodnosti.«
Besedilo in foto: TF
33
December 2014
Hajdinska šola v novi preobleki
Znak zavoda Osnovne šole Hajdina s PE Vrtec
V septembru 2014 je stari del 117 let stare hajdinske šole dobil novo preobleko. Opravljena je bila energetska sanacija in v teh hladnih mesecih že lahko občutimo toplino, ki nam jo daje nov plašč. Ob samem zaključku smo naš hajdinski hram učenosti še želeli polepšati. Na eno izmed zunanjih sten je bil v novembru naslikan sedanji znak zavoda z drevesom, soncem in ponirkom, ki ga lahko vidite, ko se pripeljete po cesti iz smeri Maribora. Ravno na tem mestu je bil leta 1997 naslikan ponirek. Glede na to, da je bilo malo zamude pri zaključevanju del na šolski stavbi, je bil v zameno s strani izvajalca podjetja Milana Pintariča, s. p., izpolnjen
tudi predlog župana, da nam v šoli prepleskajo tri učilnice. Tako so na novo v rumeno barvo prepleskane učilnice za nemščino, slovenščino in naravoslovje.
Za vse, kar je bilo storjenega za našo hajdinsko šolo, velja iskrena zahvala lokalni skupnosti in občinskemu svetu, ki je takrat podprl predlog energetske sanacije. Še posebej velja zahvala županu mag. Stanislavu Glažarju, ki kot pedagog pri svojem delu vedno misli tudi na šolo in vrtec. Našim željam in potrebam vselej prisluhne in jih v svojem poslanstvu tudi poskuša uresničiti.
Na OŠ Hajdina s PE Vrtec verjamemo, da bomo lahko tudi v prihodnje
Na novo prepleskana učilnica
dobro skrbeli za našo šolo in vrtec, da nam bo s sodelovanjem z lokalno skupnostjo uspelo še kaj urediti, saj si želimo, da sta šola in vrtec v ponos ne samo nam zaposlenim in našim otrokom v šoli in vrtcu, ampak tudi Občini Hajdina.
Vesna Mesarič Lorber, ravnateljica OŠ Hajdina
Ponirek, ki je bil naslikan na šolski zgradbi leta 1997.
Foto: Andreja Novak
Pravljični december v vrtcu na Hajdini
December je mesec vsakodnevnih drobnih radosti, česar se dobro zavedamo tudi v vrtcu Najdihojca na Hajdini. Prav vsak dan skušamo omogočiti našim malčkom posebno doživetje. Odštevanje dni do božiča in vsakodnevne posebne, zabavne in prijetne naloge, ki jih v vrtcu nastavljajo škratki, drobne miške ali pa prineso ptičke na svojih krilih, so le ena od posebnosti tega meseca.
Že ob koncu novembra smo izvedli ustvarjalne delavnice v sklopu posameznih igralnic, na katere smo povabili starše in otroke. Za ustvarjanje adventnih venčkov, voščilnic ali okraskov so imeli na voljo veliko najrazličnejšega materiala, predvsem pa čas in možnost za druženje v sproščenem prazničnem vzdušju. Starši so
ta dan darovali tudi prostovoljne prispevke, ki so namenjeni posameznim igralnicam za nakup didaktičnih igrač oziroma za namen, za katerega so se starši in vzgojiteljice dogovorili na predhodnih sestankih. Za vse prispevke se zahvaljujemo in prepričani smo, da se bodo otroci vseh novih igrač v igralnicah razveselili.
- _ »
Utrinek z božično-novoletne delavnice s starši rumene igralnice
Tudi Miklavž ni pozabil na otroke v vrtcu. Poskrbel je, da so si vsi lahko ogledali gledališko predstavo Osbert, ki so jo zaigrali člani Otroške gledališke skupine KD Skorba, in vse otroke obdaril z drobno pozornostjo. V kratkem nas bo obiskal tudi Božiček,
34
December 2014
Tudi na zgornjem hodniku smo postavili in okrasili smrekico.
V modri igralnici je dišalo po medenjakih.
videli smo namreč, da njegovi škratki že opazujejo naše pridne in prijazne otroke, in ker znamo res pozorno poslušati, smo slišali, da škratki že zavijajo darila.
December je bil in še bo v našem vrtcu priložnost za veselje, prijaznost, za drobna presenečenja in iskrice v očeh. Želim in upam, da bo tako tudi v vaših domovih.
Veliko zdravja, medsebojnega razumevanja in strpnosti ter srečno v letu 2015.
Viktorija Vrabl, pomočnica ravnateljice za Vrtec
Prazniki skozi otroške oči
Veseli december je čas praznovanj, čas obdarovanj, toplih objemov in otroškega smeha. Na prav poseben način vse to praznično vzdušje doživljajo otroci. Njihove oči vidijo vse še bolj pisano in svetleče kot naše oči. V pričakovanju obiskov dobrih treh mož doživljajo res čarobne praznike. V rdeči igralnici so se najstarejši otroci o praznikih pogovarjali malce drugače. Vzgojiteljici sta otrokom poskušali prikazati praznike v drugačni luči. V luči, ki presega materialne dobrine, velika darila in lastne želje. Otroci so povedali, kaj si za praznike želijo za nekoga drugega. Poglejmo, kakšne so te nesebične želje otrok
rdeče igralnice.
Živa: »Želim si, da bi otroci iz Afrike imeli toliko oblačil, kot jih imamo mi.« Anja: »Podarim tistim otrokom, ki nimajo smreke, smreko in želim, da bi tudi imeli božič.«
Nik: »Imam željo, da bi v Afriko odnesel kruh, zgradil bi jim hišo in podaril igrače.«
Hana: »Želim si, da bi bili otroci veseli in nasmejani.«
Matevž: »Želim si, da bi bili vsi otroci tako kot mi srečni, zdravi in veseli.« Matej: »Želim otrokom podariti kužka.« Žana: »Jaz pa si želim, da bi moja se-strična dobila muco in kužka, saj ju nima.«
Pridne čebelice okušajo tradicionalni slovenski zajtrk.
Z otroki zelene igralnice smo se odpravili na sprehod do Skorbe, kjer smo v sadovnjaku nabrali nekaj kutin in jih odnesli v Dom krajanov Skorba. Tam so nas že čakale pridne roke domačih gospodinj, ki so nam pomagale skuhati sladko marmelado. Marmelado smo božično okrasili in jo ponudili staršem na bazarju.
35
December 2014
Kako otroci doživljajo veseli december in kaj vse praznični mesec prinaša, sem poizvedovala malce drugače. Otroke rdeče igralnice sem prosila, da narišejo nekaj na temo praznikov in veselega decembra. Vzgojiteljica je to izpeljala tako, da so risali po zgodbi, ki so jo brali. Nato sem otrokom zelene igralnice te risbice, ki so nastale, pokazala in jih spodbudila, da so si ustvarili o njih svoje zgodbice. Tako so eni svoje doživljanje praznikov prikazali skozi risanje, drugo skozi besede.
O risbici Božička, ki stoji ob božični smrekici, so otroci zelene igralnice povedali:
Gašper: »Božiček nosi darila pridnim otrokom. Smrekica je zato, ker je božični čas.«
Žan: »Božiček je že nesel darila. Darila je imel doma. Otrokom jih nese. Pod smrekico je dal darila.« Ela: »To je Božiček in nese darila v vrečki. Ima še smrekico pa rdeče lučke pa zvezdico na smreki. Božiček ima zelen nos in zelena usta, na glavi pa rdečo kapo. Če bodo otroci pridni, bo prinesel darila, če ne bodo, pa ne bo prinesel daril.«
Ela: »Ima rumen nos in rdeča usta. Ima dolgo obleko in palico. Nog nima. Na glavi ima krono. Prinese darila z igračami.« Kaja: »Miklavž ima tako kapo in tako obleko ima. Miklavž prinese sladkarije. Videla sem ga, ko so ga vlekli jeleni.«
Kristijan: »To je Miklavž. Darila da otrokom. Sladkarije prinese.«
Z nekaterimi otroki modre in rumene igralnice smo ugotavljali, zakaj je december vesel, kako pride Božiček v našo hišo in kake ve, kateri otroci so pridni. Poglejmo, kakšni so njihovi odgovori.
Zakaj rečemo, da je mesec december veseli december? Ana: »Zato, ker prideta Miklavž in Božiček.« Anej: »Zato, ker prihaja zima in delamo snežake.«
Kako se darila znajdejo pod našo smrekico?
Maja: »Božiček se spusti skozi dimnik in jih nastavi.«
Lovro: »Božiček se pripelje, potem pa pride k meni in mi pod
smrekico nastavi darila.«
Luka: »Božiček pride z jelenčki in sankami.«
Ajda: »S čarovno kroglo se spusti skozi dimnik.«
Tinkara: »Čez dimnik pridejo darila.«
Živa: »Prineseta jih Miklavž in Božiček.«
Kako je Božiček oblečen? Anja: »V rdeč plašč.«
Ajda: »Na glavi ima rdečo kapo z belim cofom.« Hana: »Božiček ima rdečo kapo in jelenčke in darila.« Teo: »Božiček ima bombone.« Zala: »Na rami ima vrečo z darili.« Iza: »V rdečo je oblečen.«
Božiček prinese darila samo pridnim otrokom. Kako pa
ve, kateri so bili vse leto pridni?
Zala: »Gleda dol z oblakov.«
Ajda: »Gleda čez okno.«
Ana: »Ker gleda z daljnogledom.«
Kaj si želite, da vam Božiček prinese? Hana: »Konjička za guganje in krtačko.« Lada: »Barbiko z dolgimi lasmi.« Sara: »Kužka, pravega, velikega.« Iza: »Risanko Pujso Pepo.«
Zbrala: Tanja Furek
Gašper: »Dedek Mraz. Darila nosi.«
Žan: »Božiček in darila. Božiček se smeji. Otrokom nese darila.«
36
o
December 2014
Pozdrav jeseni in trgatev v Dupleku
Letos smo na OŠ Hajdina začeli izvajati projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala, ki smo ga na kratko poimenovali DVIGteam.smo. V tem projektu skupaj sodelujemo štiri osnovne šole, zraven naše šole še OŠ Duplek, OŠ Starše in OŠ Cirkulane - Zavrč.
Deček in medved sta me rešila pred morskimi psi
Prijateljica Nancy iz New Yorka v Severni Ameriki me je povabila na obisk. Vabilu sem se z veseljem odzvala, saj sva se do sedaj poznali samo preko pogovorov na spletu. Odločila sem se za malo drugačno potovanje. Danes večina ljudi v oddaljene kraje potuje z letalom, a jaz sem se odločila, da odidem na pot z ladjo. Pokličem v Luko Koper in si rezerviram vstopnico za pot v Ameriko za naslednji mesec. Nancy sporočim veselo novico, da prihajam. Prišel je dan odhoda. Natovorjena z vso prtljago se s taksijem odpeljem do pristanišča Koper. Zunaj se je že mračilo. V luki pričnem iskati ladjo »Kraljica«, katere ime so mi sporočili
po pošti. Med vsemi velikimi ladjami, za katere sem pričakovala, da bo ena nosila ime »Kraljica«, je stal majhen čoln. Presenečena sem ugotovila, da čoln in na njem kapitan čakata name. Brez besed sem stopila v čoln in kapitan je pognal majhen motor. Ker je bilo že precej temno, njegovega obraza nisem videla, pa tudi govorila še nisva. Od tišine in samote na čolnu, saj sva bila edina potnika, me je premamil spanec. Zbudila sem se naslednje jutro ob zori. Ko sem pred seboj zagledala medvedjo podobo, me je postalo zelo strah. Nisem vedela, kaj se dogaja. Prepričana sem bila, da sem umrla in sem se znašla v pravljici. Ampak
V	soboto, 20. septembra 2014, smo na povabilo OŠ Starše sodelovali na tradicionalni prireditvi Pozdrav jeseni 2014 v Staršah. Učenci 5. razreda z mentorico Jožico Novak so za prireditev izdelovali različne izdelke iz jesenskih plodov. Izdelke smo razstavili na stojnici in jih podarjali mimoidočim.
V	okviru prireditve je potekal tudi 7. mednarodni otroški folklorni festival, kjer sta našo šolo zastopala Lana Var-žič s pesmijo Borisa Kopitarja Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi ter Lovro Pišek Svenšek, ki je na harmoniko zaigral pesem Franca Miheliča Kjer lastovke gnezdijo.
Lana in Lovro sta našo šolo predstavljala tudi na prireditvi Trgatev v Du-pleku, ki je potekala 26. septembra 2014, ki jo je organizirala OŠ Duplek. Prireditev se je začela s pobiranjem grozdja z njihove vinske trte, nato pa je sledil kratek kulturni program. Ob koncu smo vsi skupaj zaplesali in se okrepčali z domačimi dobrotami.
Rok Marinič, koordinator projekta Dvig SKK
ne, vse to je bilo resnično. V Ameriko me pelje medved. Kapitan medved me je s prijaznim glasom pozdravil in vse lepo razložil. Ker sva bila že sredi morja in naju je čakala še dolga pot do Amerike, mi ni preostalo drugega, kot da vse to sprejmem. Medved mi je tudi povedal, da se nama bo danes v Benetkah pridružil še deček Mario, ki je prav tako namenjen na drugo stran sveta. V Benetke sva prispela predčasno, zato me je medved povabil na kosilo in sprehod po Benetkah. Z veseljem sem se mu pridružila, saj Benetk še nisem videla. Med sprehodom sva bila deležna mnogo pogledov zaradi kapitanove zunanje podobe. Proti večeru sva se vrnila na čoln, kjer naju je že čakal Mario. Deček nad kapitanom ni bil nič začuden, saj sta že velikokrat skupaj potovala in sta bila stara znanca. Na čoln smo zložili veliko zalogo
37
December 2014
hrane in pijače, ker nas je čakala dolga pot. Bilo je zelo prijetno vzdušje. Postali smo pravi prijatelji in skupaj smo veliko peli in plesali ter se šli različne družabne igre. Ustavili smo se tudi v nekaterih pristaniščih, da smo poskrbeli za svojo osebno higieno. Mislim, da smo bili na poti že približno štirinajst dni. Vse te dneve nas je grelo toplo sonce. Prišel pa je dan, ko se je na nas zgrnil temen oblak in z njim velika nevihta. Kapitan medved naju je miril, da bo vse v redu. Vendar nas je nekoliko kasneje zadel močan val. Nenadoma sem se znašla v vodi. Videla sem, da se čoln vedno bolj oddaljuje, mene pa so odnašali valovi. Spomnim se, da sem se zbudila na lesenem splavu. Kako sem prišla tja, ne vem. Bila sem brez hrane in pijače, pa še sama, brez svojih prijateljev, o katerih nisem vedela, ali sta živa. Pred mano je bilo samo morje in brez morskih izkušenj sem bila prepuščena sama sebi. Zdelo se mi je, da minevajo dnevi. Vendar ne, to so bile dolge dolge minute. Na splavu sem zagledala steklenico s pi-
Na kmetiji imajo krave, bike in teličke. Bike imajo v enem hlevu, krave pa v drugem. Krave so bele, črne in rjave. Imajo zelo male teličke, ki spijo v slami. Krave molzejo s stroji. Živali nimajo privezanih. Hranijo jih s posušeno travo. Na kmetiji imajo bel in rdeč traktor. Delata mož in žena. Ime jima je Jožica in Ivan.
Janja Murko, 3. a
salom in papirjem. Napisala sem sporočilo s svojimi podatki in ga vrgla v morje ter čakala na rešitelja. Med preganjanjem dolgčasa sem okoli sebe zagledala nekakšne plavuti. Ker zelo rada gledam »Animal Planet«, sem takoj vedela, da gre za morske pse. Čisto tiho sem pri miru sedela in čakala. Morski psi so bili lačni, zato so začeli dvigovati splav od spodaj, ker so vohali meso. Mislila sem, da je po meni. Takrat pa sem nekje v daljavi zaslišala glasove, ki so klicali moje ime. Veselo ugotovim, da sta to Mario in kapitan medved. Z orožjem sta pregnala morske pse in naenkrat sem se znašla v njunem objemu. Iskala sta me vse od nevihte prejšnjo noč, čeprav se je meni zdelo, da sem bila na splavu več dni. Skupaj smo nekaj pojedli in spili, nato pa nadaljevali pot proti Ameriki. Tja smo prispeli že čez dva dni. Pristanišče v Ameriki je bilo zelo veliko v primerjavi z našim v Kopru. Po telefonu pokličem Nancy, da sem prispela in kje jo čakam. Prišla je zelo hitro. Po nekajminutnem najinem
Podari objem
Učenci tretjega razreda so se pridružili otrokom po Sloveniji in v okviru akcije Podari objem izdelali punčke iz blaga. Glavni namen akcije je povezovanje otrok, zbujanje in učenje sočutja,
spoznavanju, sem ji želela predstaviti svoja dva prijatelja. Ko se obrnem, ni bilo ne njiju in ne čolna. Prijateljica se mi je samo nasmejala in me odpeljala domov. Najini skupaj preživeti dnevi v New Yorku so hitro minili in prišel je čas, da se poslovim. Prijateljico Nancy sem povabila na obisk v Slovenijo in odšla na letalo. Za vrnitev domov sem se odločila za bolj varno in hitro pot brez kakršnihkoli avantur. Na Brniku sta me pričakala starša in me odpeljala domov. O poti v Ameriko jima nisem razlagala kaj dosti, ker vem, da mi česa takega ne bi verjela. V svoji sobi me je čakalo presenečenje. Na polici sem našla steklenico s sporočilom, ki sem ga napisala na splavu. Odprem ga in na drugi strani lista vidim napis: NE POZABI NA NAJU, TVOJA KAPITAN MEDVED IN MARIO. Kako je prišla steklenica v mojo sobo, ne ve nihče. Kot tudi tega ne, ali so vse to bile moje sanje ali se je to v resnici zgodilo. Saj je vseeno, samo da je bilo lepo.
Kaja Intihar, 8. a
dobrih del in prijateljstva. Ob razmišljanju, komu podariti letošnje objemčke, so se učenci odločili, da jih podarijo vsem otrokom naše šole. Želijo si, da bi drug drugemu pomagali in se imeli radi. Nekaj punčk so učenci podarili tudi šolskemu skladu.
Karmen Jerenko
Popravek
V zadnji številki Hajdinčana sem v članku o filatelistih pomotoma zapisala, da je avtor prve hrvaške znamke Mirko Bistrovic Gospod Bistrovic je župan občine Bednja, avtor prve hrvaške znamke je graver Zlatko Jakuš. Za napako se obema gospodoma opravičujem.
Karmen Jerenko
38
Na kmetiji Vogrinec
December 2014
Akcija zbiranja odpadnega papirja
V ponedeljek, torek In sredo, 10., 11. In 12. novembra 2014, smo v šoli Izvedli akcijo zbiranja odpadnega papirja. Vsa pohvala učencem, staršem, dedkom in babicam, ki so se zelo potrudili ter družno s svojimi otroki in vnuki vozili ali prinašali papir.Vtem šolskem letu so postali absolutni zmagovalci učenci 3. a-razreda. Iskrene čestitke za zmago. Z zmago so si učenci prislužili nagrado - pico.
Sredstva, ki smo jih pridobili z zbiranjem odpadnega papirja, bodo namenjena šolskemu skladu. Naslednjo akc jo bomo izvedli v pomladanskem času. Hkrati vas prosimo, da odpadni papir še naprej odlagate v keson pri šoli.
Dragica Kosi
Raz-	Število	kg pa-	kg/
red	učenčev	pirja	ucenca
1. a	1	25 5	
	16	442 ^	2^27,6
	Vž7	1049	42,0
- C.	14	138¡	98/.
3. b	15	36?	24,2
4.	18	"2.8	29,3
-	24	593	24,7
	27	146	5,4
7.	27	11	0,4
8. a	15	43	2,9
8. b	16	151	9,4
9.	22	41	1,9
Simbioza
Na OŠ Hajdina smo med 20. in 24. oktobrom izpeljali tečaj računalništva Simbioza, ki je namenjen starejšim občanom s slabšim poznavanjem uporabe računalnika. Tečaj smo nameravali izvesti učitelji v sodelovanju z učenci prostovoljci, vendar na koncu njihove pomoči nismo potrebovali, saj se je tečaja udeležila le gospa Dragica Meglič. Z gospo smo spoznali osnove računalništva, se naučili pošiljati elektronsko pošto in varno uporabljati internet.
Spomladi načrtujemo izvedbo še enega tečaja in upamo, da se bo prijavilo čim več občanov, željnih računalniškega znanja.
Rok Marinič
Dnevi dejavnosti v 4. razredu
Učenci 4. razreda so imeli naravoslovni in tehnični dan. O obeh dogodkih so povedali:
Nika: Na naravoslovnem dnevu mi je bilo všeč, ko smo si skuhali puding in ga pojedli.
Borut: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo si skuhali čokoladni puding. Lora: V šolo smo prišli brez torbe, izpolnjevali smo anketo.
Manca: Ogledali smo si embalažo riževega, kokosovega in sojinega mleka.
Tia: Všeč mi je bilo, da smo zjutraj pojedli zdrav slovenski zajtrk. Ria-Ana: Izdelovali smo nakit in voščilnice ter pri delu zelo uživali. Ko smo imeli naravoslovni dan, nam je učiteljica prebrala in povedala pravila obnašanja pri mizi.
Monja: Miša Pušenjak nam je pripovedovala o zdravi prehrani. Vsi smo jo poslušali.
Marcel: V vseh razredih smo si ogledali
izdelke drugih učencev.
Leon: Všeč mi je bilo, ko smo naredili
pogrinjke. V skupini sem bil z Aljažem in Loro. Pogovarjali smo se o obnašanju pri mizi.
Nal: Izdeloval sem zapestnice in verižice, pomagal pri ustvarjanju uhanov. Elizabet: Veliko smo ustvarjali, najbolj sem uživala pri izdelavi uhanov. Šanaja: Pripravili smo pogrinjek v rdeči in rumeni barvi, skuhali in pojedli smo puding.
Naravoslovni dan
Učiteljica nam je povedala, da imamo v petek naravoslovni dan. Vsi smo se razveselili, saj nam je odpadel pouk. V šolo smo morali prinesti vsak svoj
39
December 2014
lonček in žličko ter papirnato servieto. Zelo smo bili radovedni, kaj bomo počeli. Prišel je petek in razdelili smo se v skupine. Vsaka skupina je morala pripraviti svoj pogrinjek. Ko smo jih naredili, smo jih fotografirali. Ker smo se ta dan pogovarjali tudi o mleku, smo ob koncu naravoslovnega dne skuhali čokoladni puding. Pojedel sem ga dve skodelici, ker mi je bil zelo dober.
Aljaž Janžekovič, 4. a
V petek smo imeli naravoslovni dan. Zjutraj smo pojedli tradicionalni slovenski zajtrk, potem pa odšli v učilnico, kjer smo se pogovarjali o mleku, zdravi prehrani, obnašanju pri mizi. Učiteljica nam je povedala, da imamo več vrst mleka: sojino, riževo, kokosovo, kozje in kravje. Obiskali smo učen-
ce od 1. do 3. razreda in si ogledali, kaj počnejo in o čem se pogovarjajo.
V	svoji učilnici smo si skuhali puding in ga z veseljem pojedli. Ta dan mi je bil všeč.
Laura Jambrovič, 4. a
V	petek, 21. novembra, smo imeli naravoslovni dan. Zjutraj, ob prihodu v šolo, smo imeli vsi učenci tradicionalni slovenski zajtrk. Jedli smo maslo, med in pili domače mleko. Po zajtrku smo odšli v svoje učilnice. Skupaj z učiteljico smo naredili pogrinjke. Nato smo se odpravili po drugih razredih, saj nas je zanimalo, kaj počnejo drugi učenci. V 2. a nam je zadišala karame-
la. Vrnili smo se v svoj razred, kjer smo si skuhali puding.
Monja Lončarič, 4. a
Tehnični dan na OŠ Hajdina
Letošnji tehnični dan, ki je potekal na OŠ Hajdina v okviru letnega delovnega načrta, je bil namenjen izdelovanju izdelkov za prednovoletni bazar, ki smo ga izvedli v petek, 28. novembra. Dejavnosti so bile zastavljene tako, da so pri vseh učencih spodbujale medsebojno sodelovanje in vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost. Vsi otroci so bili aktivni in ustvarjalni na način, primeren njim, in so se vključe-
vali v vse faze dela: od zamisli do izvedbe. Tako so bili učencem ponujeni različni materiali, s katerimi so ustvarili unikatne izdelke, prijetne za oko, predvsem pa za uporabo. Otroci so izbirali med izdelovanjem voščilnic, zapestnic, ogrlic ali uhanov, gubali in lepili so darilne vrečke, vlivali mavec in izdelovali svečnike, šivali, pletli in slikali na majice. Ob ustvarjanju so uživali, predvsem pa so aktivno uporabili svoje ročne spretnosti. Dan je minil prehitro. Domov so se vrnili s pozitivnimi vtisi, marsikdo pa se bo podobnega dela lotil tudi doma in na tak način obeležil prihajajoče praznike.
Nataša Štumberger
40
December 2014
Učenci 1. triade na plavalnem tečaju
Zadnji teden novembra so se učenci 1., 2. in 3. razreda udeležili plavalnega tečaja. Tretješolci so izpeljali 20-urni tečaj v dopoldanskem času, prvo- in drugošolci pa so se v Terme Ptuj odpravili vsak dan po pouku in izvedli tečaj v obsegu 10 ur. Učenci so bili nad tečajem navdušeni in so o njem zapisali naslednje:
Zjutraj smo prišli v šolo. Avtobus nas je odpeljal v Terme Ptuj. Preden smo šli v bazen, smo se morali oprhati. Naučili smo se plavati tudi kravl. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo skakali v bazen in padali vanj kot domine. Na koncu smo se oprhali, se preoblekli in si posušili lase, pospravili za seboj, avtobus pa nas je odpeljal nazaj v šolo.
Nika Šerdoner, 3. b
Na plavalni tečaj nas je vsako jutro v terme pripeljal avtobus. Prvi dan smo imeli testiranje. Razdelili smo se v skupine in začeli plavati. Tečaj smo imeli
od ponedeljka do petka. Učili smo se plavati kravl in pravilno dihati med plavanjem kravla. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo v bazen skakali na glavo. Na plavalnem tečaju mi je bilo zelo všeč.
Tilen Jakomini, 3. b
Na plavalnem tečaju mi je bilo zelo všeč. Veliko smo plavali in skakali v bazen. Plavali smo žabico in kravl. V sredo je imel sošolec Tai rojstni dan. Na avtobusu smo mu zapeli, on pa je dobil Primusovo mini tortico. Na plavalnem tečaju smo se zelo zabavali. Zadnji dan nas je obiskala maskota Vili in nam razdelila bombone.
Ana Angel, 3. b
Na plavalnem tečaju nam je najbolj všeč, ko se učimo kaj novega. Igramo se Bratec, reši me in Kdo se boji črnega moža. Naučili smo se žabico in kravl. Našim učiteljem je ime Mateja, Andrej in Maja. Skupinam je ime
Morski zaklad, Orke, Delfini. Na koncu plavalnega dneva smo skakali v vodo na noge in na glavo. Učiteljica Maja je vrgla igrače in smo šli po njih. Na plavalnem tečaju smo se zelo zabavali.
Učenci 3. a-razreda
Najbolj sem vesel, ko grem v veliki bazen in mi učiteljica Betina reče, da lahko plavam brez pripomočkov.
Patrik Amon, 2. r.
Všeč mi je, ko plavamo žabico brez pripomočkov.
Sara Molnar, 2. r.
Všeč mi je, ko plavamo v velikem bazenu.
Neja Šerdoner, 2. r.
Najbolj mi je vešč, ko plavamo žabico in puščico.
Maša Belič, 2. r.
V sredo, 26. novembra, smo na OŠ Hajdina v okviru projekta Dvig SKK izdelovali adventne venčke, ki smo jih nato prodajali na prednovoletnem bazarju. Venčke smo izdelovali delavci šole, učenci in njihovi starši, pridružile pa so se nam tudi članice društev in aktivov žena iz Hajdoš, s Hajdine, iz Dražencev in Skorbe ter gospa Lidija Trčko, ki je zraven Vrtnarstva Zupanič s Hajdine in podjetja Revital iz Kidričevega tudi prispevala večino materiala za izdelavo. Nastalo je približno 50 različno velikih in barvnih venčkov.
Rok Marinič
Izdelovanje adventnih venčkov
41
o
s
Naravoslovni dan o mleku in tradicionalni slovenski zajtrk
V	petek, 21. novembra, smo na OŠ Hajdina imeli z učenci od 1. do 3. razreda naravoslovni dan. Tema naravoslovnega dne je bila »Mleko«.
Prvo šolsko uro so se učenci dobili s svojimi razredničarkami v matični učilnici, kjer so jih razredničarke razdelile v šest generacijsko mešanih skupin in jim predstavile potek naravoslovnega dne. Delo je potekalo tako, da so učiteljice ostajale vedno v isti učilnici, učenci pa so menjavali skupine po določenem vrstnem redu. Skupine so bile oblikovane po tematskih sklopih. Tako so učenci v 1. skupini spoznali, kašen je postopek pridelave mleka, in se seznanili z razlikami med molžo nekoč in danes. V 2. skupini so spoznali različne vrste mleka in jih pokušali.
V	3. skupini so si pripravljali mlečne napitke. V 4. skupini so spoznavali različne mlečne izdelke in nekatere prav
Na zajtrku so postregli s kruhom, maslom, medom čebelarjev ČD Turnišče, domačim mlekom kmetije Vogrinec in domačimi jabolki Sadjarstva Ber, za
tako pokusili. V 5. skupini so spoznali, da mleko služi tudi kot prva pomoč, zato so se naučili pripraviti karamelno mleko, kot prvo pomoč pri suhem ka-šlju. V 6. skupini pa so se učenci gibali na svežem zraku in se seznanili z naravnimi oblikami gibanja in z zdravim načinom prehranjevanja. Ko so se učenci seznanili s potekom naravoslovnega dne, so se udeležili tradicionalnega slovenskega zajtrka. 21. november je dan slovenske hrane, zato smo na OŠ Hajdina že četrtič organizirali tradicionalni slovenski zajtrk iz živil lokalnega izvora. Zajtrko-vali so maslo in med, pili mleko in jedli jabolka. Na zajtrku so se jim pridružili župan mag. Stanislav Glažar, direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, predsednik Sveta staršev Peter Vauda in predsednica Čebelarskega društva Turnišče Suzana Žumer. Namen pro-
prispevek se je vsem donatorjem posebej zahvalila tudi ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. Posebej je poudarila, da s tradicionalnim zajtrkom tudi na šoli iz leta v leto opozarjajo na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Hrana iz
jekta je bil poudariti pomen zajtrka kot najpomembnejšega dnevnega obroka in oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Po zajtrku so se učenci porazdelili v heterogene skupine in začeli dejavnosti. Dejavnost v eni skupini je potekala 30 minut, nato so učenci zamenjali skupino. Ob koncu naravoslovnega dne so se učenci izmenjali po vseh skupinah in se vrnili v matično učilnico k svojim razredničarkam, kjer so strnili vtise. Učenci so bili enotni, da so bile dejavnosti pestre, zanimive in poučne. Še posebej zanimivo in zabavno jim je bilo, da so dobili za en dan nove sošolce, menjevali učitelje in učilnice. Tako smo uspešno zaključili naravoslovni dan, veliko smo se naučili in se zraven še lepo imeli.
Mojca Ornik
Utrinki z letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka na Hajdini
lokalnega okolja je namreč sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost, in prav tega se še kako zavedajo na hajdinski šoli, kjer se domače pogosto znajde na jedilniku. Besedilo in foto: TM
Na odličnem slovenskem zajtrku
V šolski jedilnici OŠ Hajdina in v vseh skupinah hajdinskega vrtca je bilo v petek, 21. novembra, še posebej živahno. OŠ Hajdina se je namreč znova vključila v dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk. Ta je otrokom odlično teknil, pri zajtrku pa so se jim pridružili tudi župan mag. Stanislav Glažar, direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, predsednica ČD Turnišče Suzana Žumer in drugi.
42
m
m
Čebelarski krožek tudi na hajdinski šoli
Čebelarsko društvo Turnišče obstaja že od leta 1967, po pripovedovanju najstarejših članov začetki segajo celo v leto 1920. Društvo danes šteje 62 članov in je tako med največjimi čebelarskimi društvi v Sloveniji. Predsednica društva je Suzana Žumer, doma iz Hajdoš, sedež društva je na Turniščah, kjer je tudi društveni čebelnjak, čebelarji pa čebelarijo z eno, nekateri pa tudi z 200 družinami.
»Čebelarji stremimo k izobraževanju mladih rodov čebelarjev in ljubiteljev čebel,« pravi Suzana Žumer, predsednica ČD Turnišče.
Ob uvedbi tradicionalnega sloven-	domačim medom oskrbeli šole in vrtce
skega zajtrka v šole in vrtce čebelarji s	v Podlehniku, Vidmu, Leskovcu, na Se-
Turnišč aktivno sodelujejo pri izvedbi	lih, v Kidričevem, Žetalah, na Bregu, vrt-
še kako koristnega dogodka. Letos so z	ca Vijolica in Zvonček ter šolo Hajdina.
Od sv. Martina in Mitre do Atile
Dragi prijatelji iz Borovške vasi in Rut,
upam, da mi boste lahko oprostili, zakaj 25. oktobra nisem mogla priti na Gorenjsko, ko boste prebrali, kaj vse se mi je tisto nepozabno soboto od jutra do večera dogajalo v naši najlepši hajdinski fari in seveda občini. Turistično-gur-mansko-enološko-izobraževalna ekspedicija po občini Hajdina je pisalo na vabilu, ki nam ga je poslala Sonja Brlek Krajnc, predsednica TD Mitra Hajdina. Nisem se mu mogla upreti in žal mi je, da niste mogli biti z nami tudi vi.
Že ob devetih smo se zbrali na ploščadi pred poslovno-stanovanj-skim centrom pri vodnjaku - Fontani di Rado, kot sta delo akad. kiparja in častnega občana Viktorja Gojkoviča
poimenovali vaši klepetulji Franca in Mina, kjer nas je sprejel hajdinski župan mag. Stanislav Glažar. Naše, šele tri leta staro TD Mitra se je odločilo, da bomo bližnjim in bolj oddaljenim
»Tudi letos, kljub izredno slabi čebelarski sezoni, so se naši čebelarji izkazali in podarili 60 kozarcev medu, kar zadostuje za približno dva tisoč otrok, ki obiskujejo šole in vrtce. Vesela sem tudi, da smo v letošnjem šolskem letu na OŠ Hajdina ustanovili čebelarski krožek. Odziv otrok je bil presenetljivo velik, tako da si bomo v prihodnje prizadevali, da si bodo otroci v krožku med za tradicionalni zajtrk pridelali kar sami. V tem projektu zelo dobro sodelujemo z učiteljicama na hajdinski šoli, gospo Branko in gospo Karmen, glavni mentor krožka pa je gospod Čeh.
Na dan tradicionalnega zajtrka se naši čebelarji zajtrka udeležijo v vrtcih in ponekod tudi šolah, kjer otrokom z različnimi rekviziti, medenim satjem, voskom in pokušanjem medu predstavijo čebelo in njen pomen za vse nas. Vsi skupaj stremimo k izobraževanju mladih rodov čebelarjev in ljubiteljev čebel ali samo njihovih produktov. Ob tem gre vsa zahvala vsem čebelarjem za podarjeni med in tudi za čas, ki ga ta dan preživijo z našimi otroki,« je zaključila Žumrova in še dodala: »Naj medi!«
Besedilo in foto: TM
sorodnim društvom iz Spodnjega Po-dravja predstavili naših sedem vasi. Nimamo otočka sredi jezera, tudi Triglava in Špikovih vršacev ne, a v družbi prijaznih in gostoljubnih domačinov lahko ob kavici občudujete pogled na najstarejše slovensko mesto (nekateri sicer pravijo, da ni čisto prvo, je pa za nas zagotovo najlepše). Lahko se sprehodite med osemnajstimi luknjami na igrišču za golf, velik del igrišča namreč leži na hajdinski zemlji, k nam lahko pridejo na obisk turisti, ki letujejo na Ptuju ali v Termah Ptuj ... Najprej smo radovedno škilili na risalne liste in platna na stojalih. Pred razstaviščem smo namreč delali druž-
43
December 2014
bo sedanjim in bodočim hajdinskim ljubiteljskim likovnim ustvarjalcem. Potem smo se pridružili županu, ki nam je predstavil fotografa Cirila Vel-kovrha, upokojenega prof. matematike, ki je na ogled postavil 25 cerkva in kapel, ki so, tako kot naša hajdinska, v mariborski metropoliji posvečene sv. Martinu. Ogledali smo si razstavo, nato pa naredili še nekaj korakov proti Martinovi stopinji. Farni župnik Marijan Fesel nas je sprejel in povabil
kovič, kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Poseben sprejem so nam pripravile naše Rimljanke iz Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so nam v Art Cafe baru postregle rimske jedi, po katerih jih poznajo že daleč po Sloveniji in tudi na Hrvaškem.
POSTANEK V HAJDOŠAH
Pot do gasilskega doma v Hajdošah nas je vodila mimo Term Ptuj, po cesti ob kanalu, do lepo urejenega krožišča
v cerkev, skoraj tako, kot na občinski praznik vsako leto ob martinovem kletarja in njegovo spremstvo. V zadnjih osemnajstih letih je bila naša hajdinska cerkev prenovljena od zunaj in od znotraj. Splača si jo ogledati. Najdete jo tudi na turističnem zemljevidu poti sv. Martina Tourskega. Da smo se počutili kot na pravi ekskurziji, nas je pri »najboljšem sosedu« čakal avtobus. Prvi postanek je bil v Dra-žencih, kjer so člani Ribiškega društva Žejne ribice skupaj z Društvom gospodinj Draženci in čebelarji pripravili čajanko s pecivom in »kofekolegij«. Naša Sonja je bila tokrat tudi v vlogi turistične vodičke in nas je med vožnjo seznanjala z zanimivostmi, mimo katerih smo se peljali. Z avtobusa smo si ogledali spodnjehajdinsko »mara-kano« - športni park, ustavili pa smo se v I. mitreju. Mitraizem in boga Mitro nam je predstavila Mojca Vomer Goj-
Sv. Martin je bil vesel turističnega obiska.
Okolica ribnika Žejnih ribic v Dražencih je marsikoga navdušila za morebitno organizacijo piknika v naravnem okolju.
Et..*
Preden so se predstavniki turističnih društev Spodnjega Podravja s svojimi gostitelji iz TD Mitra Hajdina odpravili z avtobusom po vseh sedmih vaseh Občine Hajdina, so naredili skupinski posnetek z avtorjem fotografske razstave Cirilom Velkovrhom in člani Likovno-fotografske sekcije, ki so ta dan ustvarjali na ploščadi pred PSC.
in počivališča pri kartodromu, od koder se je možno sprehoditi do Berla (naravoslovna učna pot), nato pa po vasi do glavne ceste. Sprejem v dvorani, ki komaj še premore kakšen centimeter zidu, ki ni zapolnjen s priznanji in pokali, je bil gasilsko-gospodinj-sko-pletarski. 60-letno PGD Hajdoše je lani svojim zlatim olimpijskim gasilkam s prejšnjih gasilskih olimpijad dodalo še tri zlate medalje iz francoskega mesta Mulhouse, kar je zavidanja vreden uspeh. Hajdoše, ki so od nekdaj znane po pletarstvu, še danes po zaslugi nekaj prizadevnih mojstrov ohranjajo to dejavnost in jo preko turističnega društva uspešno prenašajo na mlajše generacije. Januarja 2015 bo potekal nadaljevalni tečaj pletar-stva, vsako sredo ob 18. uri, začnemo takoj po treh kraljih. Seveda ne smem pozabiti hajdoških gospodinj, ki so pripravile zanimivo tematsko razsta-
fj - «
V mitreje so v času mitraizma smeli vstopati samo moški. Danes je zaželeno, da jih obiskujejo tudi ženske. Mojca Vomer Gojkovič je po službeni plati pogosto v družbi boga Mitre.
Razstava, pletarji in ženski gasilski raport - vse namenjeno gostom v Hajdošah
Dve omizji - za levim so sedeli gostitelji, gostje so bili nasproti njim. Na sredini pa priložnost za srečanje ob mizi. Za žejo so poskrbeli kletarji, za ušesa pa pevke KD Skorba.
44
December 2014
Mini košicnbal v Slovenji vasi
Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas je zapel posebej za nas.
Tako so svoj program zaključili folklorniki OŠ Hajdina.
Z Atilo in Ivanom Sivcem, ki mu je Cecilija Bernjak pojasnila pomen likovne mini tematske razstave na odru, se je uradni turistični maraton zaključil.
Naslednje leto se srečamo na Vurberku, so si v Martinovi kleti obljubili ob slovesu tisti, ki so bili ves dan družabniki, in tudi tisti, ki so se pridružili pri zadnjem dejanju.
vo na temo Vse o fižolu, bobu in grahu, nasmejali smo se pletarkam, ki so na sejmu prodajale izdelke svojih mož, okrepčali pa smo se ob odlični kisli juhi. Jaka Purg, eden mladih hajdoških frajtonarjev, nam je vedno hitreje igral koračnico, kar je pomenilo, da moramo nadaljevati pot proti Skorbi. Pri Megličevih (domačija, kjer domuje eden izmed devetnajstih hajdinskih kletarjev, gospodar Jože, z ženo Dragico) smo na dvorišču zagledali skupino »bicikl oldtajmerjev«. Ko smo izstopili pred Domom krajanov Skorba, so se pripeljali in prizvonili za nami kolesarji, oblečeni v starinska oblačila, in v marsikom izmed nas vzbudili spomine na stare čase. V domu so nas pričakali in pogostili kletarji in pridne gospodinje, mautarji, ljudske pevke, kulturniki in še drugi vaščani, ki so aktivni na različnih področjih. Donedavni podžupan Franc Mlakar je predstavil 867 let staro vas Skorba, ki ima svoje začetke v letu 1147. Z nami je bil tudi nenadomestljivi Ivan Ogrinc st., ena gonilnih sil pri gradnji doma in tudi »oče« kulturnega preporoda na vasi, ki letos slavi že tridesetletnico delovanja. Jaka je bil neusmiljen. Naslednji cilj je bila Slovenja vas. Ustavili smo se v cerkvi sv. Marije Vnebovzete, ki je zaradi svoje sodobne arhitekture nekaj posebnega v tem vaškem okolju. Zanimiv križev pot je pritegnil pozornost fotografa Cirila Velkovrha, ki se nam je skupaj s soprogo tudi pridružil na turističnem popotovanju od vasi do vasi. V gasilskem domu so članice Društva žena in deklet občine Hajdina iz Slovenje vasi pripravile mini varianto januarskega tradicionalnega košicn-bala, občinski kletar Ivan Peklar pa se je izkazal s svojo kitaro in na plesišče po kosilu izvabil nekaj navdušenih plesnih parov. A kaj, ko je Jaka spet raztegnil svoj meh ... Tretji vikend v januarja 2015, na tradicionalnem lu-ščenju bučnic, ne bo ovir za ples!
ŠE POSTANEK V GEREČJI VASI
Predzadnji postanek je bil v gasilskem domu v Gerečji vasi. Kot vsi drugi do-
movi v občini je lepo obnovljen in nud i streho tud i vaškim d ruštvom, z izjemo Nogometnega kluba Gerečja vas, ki ima svoje prostore v vzorno urejenem športnem parku. Najbolj domače se med gasilci počutijo članice Društva žena in deklet Gerečja vas, ki so si lepo uredile prostore za svojo dejavnost. Pod njihovim okriljem prepeva tudi mešani pevski zbor, ki nam je ogrel dlani s svojim nastopom. Tako kot v Hajdošah smo tudi tu izvedeli marsikaj zanimivega o gasilstvu v vasi. Gostoljubnost Gerečjevaščank nas je zadržala nekaj čez predvideni urnik, v katerega sta sodila še obisk Osnovne šole Hajdina in ogled igrišča z umetno travo, ki daje odlične možnosti tudi za nočne treninge. Ravnateljica Vesna Mesarič Lorber in učenci so nas v šolski telovadnici pozdravili s šolsko himno, program pa nadaljevali s pestrim folklornim nastopom. Klobaso smo zašpilili na Zg. Hajdini v dvorani Društva upokojencev Hajdina. Če smo dan začeli s sv. Martinom in Mitro, smo ga zaključili z Atilo. Ivan Sivec, dober znanec hajdinskih bralcev, je v kulturnem programu, ki ga je organizirala Zveza kulturnih društev občine Hajdina, predstavil tetralogijo o Rimljanih na naših tleh, s posebnim poudarkom na hunskem poglavarju, ki naj bi po različnih pričevanjih našel svoje poslednje bivališče pri sv. Roku. V Hramu hajdinskih kletarjev in Martinovi kleti smo naredili analizo našega celodnevnega druženja. Vsi turistični sopotniki so se strinjali, da bi tovrstna srečanja naj postala stalna praksa, saj lahko le takrat, ko dobro poznamo svoje sosednje občine, poskrbimo za turiste, ki pridejo v naše kraje in jim svetujemo, kje in kako lahko vsestransko aktivno, poučno, kulinarično zanimivo in doživeto izkoristijo čas, namenjen njihovemu dopustu. Naslednje leto se zberemo na Vurberku. Do takrat pa nasvidenje v turistično vedno bolj zanimivi hajdinski občini! Pripenjam nekaj fotografij, da si boste nekatere stvari lažje predstavljali.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
45
December 2014
Tečaj priprave rimskih jedi
Članice Društva žena in deklet občine Hajdina že nekaj let navdušujejo s pripravljanjem jedi po rimskih receptih. Za izpopolnjevanje tega znanja so 24. in 25. oktobra pripravile v Domu krajanov v Skorbi izobraževalni tečaj, ki ga je vodila prof. dr. Svetlana Slapšak. Tečaj je potekal v dveh delih.
Izobraževalni tečaj za dodatna znanja in nove izkušnje v pripravi jedi po rimskih receptih Foto: MVG
Prvi dan je predavateljica predstavila rimsko kulinariko in nekaj novih receptov, ki so jih v nadaljevanju tudi same z navdušenjem preizkusile. Drugi dan so se članice naučile nekaterih postopkov za pripravljanje bezgove kozmetike za osebno nego. V petek, 14. novembra 2014, je bilo

slavnostno odprtje prenovljenega tretjega mitreja na Zgornjem Bregu na Ptuju. Za to priložnost so Rimljanke,
članice Društva žena in deklet občine Hajdina, pripravile pogostitev v rimskem slogu in tako še stopnjevale po-

Hajdinčanke se že vrsto let navdušujejo nad rimsko kulinariko.
sebno vzdušje ob tako pomembnem dogodku za našo kulturno dediščino.
Mojca Vomer Gojkovič
Pulili so repo
Vračajoč se z razstave, so se hajdinski tretješolci ustavili ob njivi Kristine Kirbiš, kjer so članice Društva žena in deklet občine Hajdina pulile repo. Zanimalo jih je, kaj delajo, in v pogovoru z gospodinjo Kristino so si zapomnili, da kmetje na jesen pospravijo pridelek repe za hrano živini.
»Mi pa jo jemo s krvavicami,« se je oglasila ena od učenk. Izvedeli so, da pri Kirbiševih repo temeljito operejo in jo dajo v kad, na njo pa nalijejo mešanico vode in kisa, v razmerju 3 : 1. Dodajo še sladkor in celi poper. Pustijo nekaj dni, da se skisa, potem pa
repo olupijo, naribajo na rezance in jo skuhajo.
Druge gospodinje so povedale, da so pri njih repo kvasili. Olupljeno repo so naribali na rezance in jih dali v stekleni kozarec ter jih prelili z vodo, ki so ji dodali pivski kvas. (Pri peki kruha je gospodinja odvzela kepico testa, ki jo je dala na krožnik, da se je lepo
razlezla in posušila. To je bil kvas, ki ga je uporabila pri naslednji peki kruha, prav tako pa tudi za kisanje repe.) Vse skupaj so pustili nekaj dni, da se je ski-salo, potem so repo lahko takoj uporabili. Repna pot od njive do krožnika je bila pojasnjena in zvedavi nadobu-dneži so se veselo odpravili proti šoli.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Ena izmed učenk je na njivi našla tudi svojo babico.
46
December 2014
Projekt barvanja tekstilij se nadaljuje
V jesenskih mesecih so članice DŽD Gerečja vas nadaljevanje projekt barvanja tekstilij z naravnimi barvili in ga počasi zaključujejo s šivanjem predstavitvenih izdelkov. Članice DŽD Gerečja vas smo obiskali med samim nadaljevanjem delavnice barvanja tekstila, ki so jo izvajale v prostorih gasilskega doma.
Veliki lonci, v katerih so se „kuhale" in barvale tkanine.
Tokrat so za barvanje uporabile ze lenjavo, sadje, čaje in začimbe, da so dobile sedem barvnih odtenkov, vse od rumene, oranžne, olivne, rjave, ble dovijoličaste do temno vijoličaste. To kratne količine tekstilij so kuhale kar v velikih loncih, obarvane tekstilije pa bodo na koncu dobile tudi svojo obli ko in namen.
Po končanem postopku barvanja so blago pustile ohlajati v barvnih mešanicah in ga nato izpirale ter z likalniki zalikale ali utrdile barvo, s katero so obarvale metražne tkanine. Po končani toplotni obdelavi je bilo treba tekstilije dokončno osušiti, za kar so uporabile kar ograjo na galeriji dvorane v gasilskem domu in jo tako za nekaj dni spremenile v sušilnico.
Pred dokončnim barvanjem pa so že izbrale modele za izdelavo končnih izdelkov. Pripravile so jih tudi v obliki risanih predlogov in izbrale članice, ki bodo izdelke predstavile. Kaj več pa naj ostane za končno predstavitev projekta v drugi polovici januarja.
Besedilo in foto: MI
Za sušenje obarvanih tkanin so članice uporabile kar ograjo na galeriji v dvorani gasilskega doma in jo za nekaj dni spremenile v„sušilnico".
Priprave na krojenje
47
December 2014
Sprehod skozi čokoladni vrt
»To je sladko doživetje na čokoladnem vrtu - gost postane vrtnar, ki dobi v oskrbo drobno zelišče. S tem zeliščnim lončkom ima res veliko dela: z „lopato" mora kopati po zemlji, zelišče skrbno „zalivati", za nagrado pa na koncu utrga svežo meto ... Vendar pri tem vrtnarjenju nagrada ne pride na višku sezone, ampak je uživanje v delu za gosta največje plačilo,« bilo je zapisano na zloženki o pripravi čokoladnega vrta, skozi katerega so se sprehodile članice DŽD Gere-čja vas na kulinarični delavnici pod vodstvom mentorice Lidije Zebec.
ti i
IMP^
Pri pripravi sestavin so zavzeto pomagale domače članice. Foto: MI
1 1 i
SODOBNA KUHINJA
Letos so članice DŽD Gerečja vas že drugič v svojo sredino povabile Lidijo Zebec, kulinarično mojstrico iz pretekle sezone televizijske oddaje Gostilna išče šefa. Tudi tokrat so ustvarjale sodobno kulinarično mojstrovino po receptu mentorice ter spoznale nekatere drugačne sestavine, imena in postopke priprave za sladico „čokoladni vrt".
SESTAVINE IN PRIPRAVA
Udeleženke tečaja so mentorici tudi pomagale pri delu in pozorno spremljale vrstni red izdelave posameznega dela sladice. Čokoladni vrt je polnjen v lončene posodice v obliki lončkov za rože in sestavljen iz štirih plasti čokolade: kot osnova strnjen ganaš iz mlečne čokolade, na katerega se nabrizga mus iz temne čokolade, nato pa še pena iz bele čokolade. Po vrhu je potresena zvrhana žlica čokoladne zemlje in v sredino napol-
Kuharska mojstrica Lidija Zebec je članice najprej seznanila s potekom dela. Foto: MI
njenega lončka zapičena vejica sveže mete. Zalivka iz jurke se postreže posebej, z njo se po okusu zaliva čokoladni vrt.
Ker je sladica sestavljena iz več različnih sestavin, vsaka se tudi pripravlja na svoj način, je sicer priprava take sladice sorazmerno dolgotrajna v pri-
Vrtiček je že skoraj zasajen ... Foto: AD
merjavi s klasičnimi sladicami iz domače kuhinje, vendar je po besedah udeleženk delavnice končni rezultat - užitek v okusu - neprecenljiv.
MI
Udeleženke delavnice skupaj z mojstrico in vrtički Foto: AD
48
December 2014
Hajdošanke o fižolu, grahu in bobu
Letošnja jesen je bila ponovno zelo dejavna za članice Društva žensk Hajdoše. Že tradicionalno smo zadnji petek v oktobru predstavile projekt, ki ga izberemo že v začetku leta. Povsem po naključju smo letos izbrale„fižol, grah in bob".
Iz fižola so Hajdošanke ustvarile pisane dekorativne izdelke.
Ne glede na to, da živimo na deželi in da so nam te rastline blizu, tako po vzgoji kot uporabi, vedno znova ugotavljamo, da še obstaja nešteto možnosti v prehrani in tudi v drugi vrsti
Hajdoške žene v družbi domačinov in gostov na zaključnem srečanju Foto: arhiv društva
uporabe. Članice smo se tako aktivno ukvarjale s pripravo predstavitve kar celo jesen.
Ko smo pripravljale razstavo, so ideje kar spontano deževale ob pripravljenih jedeh, sveži dekoraciji - v loncih posajene različne vrste fižola, graha in celo boba, ogleda vredni pa so bili tudi dekorativni izdelki iz različnih vrst in čudovitih barv fižola. Takšne so bile izvirne krogle - delo članic po ideji Jane Kraševec, občudovana je bila tudi njena slika košarice s cvetjem, prav tako izdelana iz fižola. Za prijeten družabni večer so najprej poskrbeli Štajerski frajtonarji, nato pa še pevke iz Ceršaka. Projekt je predstavila Majda Turnšek, besede spodbude pa je članicam namenil tudi župan mag. Stanislav Glažar. Za dober konec sta poskrbeli kuharici Ana in Vanja z dobrim pasuljem.
Majda Turnšek
Turnir v paveršnopsu osvojile domačinke
V organizaciji DŽD Gerečja vas je 29. novembra potekal že 12. tradicionalni turnir v paveršnopsu za ženske. Turnirja se je udeležilo kar 18 igralnih parov, poleg gostiteljic še igralni pari iz sorodnih društev Hajdina, Hajdoše, Kungo-ta, Lancova vas in Pobrežje.
TEKMOVALNO IN DRUŽABNO POPOLDNE
Turnir se je že tradicionalno začel ob 15. uri s kratkim pozdravnim nagovorom predsednice domačega društva in Jožice Lešnik, predstavnice občinskega sveta, nato pa so tekmovalke turnirja pod vodenjem komisije, ki je bila tudi letos v sestavi Branko Lešnik, Janko Gojkošek in Franci Dre-venšek, začele tekmovalni del turnirja. Tekmovanje je potekalo v dokaj mirnem tekmovalnem in tudi družabnem vzdušju ter v prijetni družbi gostiteljic.
POKALI OSTALI DOMA
Proti koncu turnirja je rahlo začela naraščati tudi temperatura v tekmovalnem delu, saj so tri finalne igre odigrali
Komisija je budno spremljala potek iger tudi med samim turnirjem.
trije pari domačih članic, ki so si tudi vse tri pokale razdelili med seboj. Po besedah predsednice se je prvič v zgodovini
49
December 2014
turnirja zgodilo, verjetno tudi zadnjič, da so domače članice osvojile prva tri mesta, vrstni red pa so odločile točke posameznih iger, saj je bilo med njimi tokrat izenačeno tudi število dobljenih in izgubljenih iger. Pokal za prvo mesto sta na letošnjem turnirju osvojili Anica Drevenšek in Marjana Mikla-užič, pokal za drugo mesto sta si prislužili Cvetka Drevenšek in Silva Šilak, tretji pa je tokrat ostal v rokah Magde Intihar in Metke Dobnik.
Po razglasitvi rezultatov sta pokale na letošnjem turnirju podelila Ivo Lešnik in Jožica Lešnik, oba domači-
Veliki finale so na letošnjem turnirju odigrali trije pari domačih tekmovalk.
ma, člana hajdinskega občinskega sveta.
Ker sta bili med prejemniki pokalov tako predsednica kot podpredsednica društva, sta pokale dobitnicam letos podelila Ivo Lešnik in Jožica Lešnik, oba člana občinskega sveta. Po končanem uradnem delu turnirja so
Foto:JL
se vsi udeleženci pogostili še s tradicionalno večerjo, veselo druženje pa se je nadaljevalo vse do poznih večernih ur.
MI
Razstavljenih je bilo 117 kuncev, 312 golobov, 323 ptic, 79 primerkov vodne in okrasne perutnine ter 17 morskih prašičkov. Zanimivost letošnje razstave je bil tudi kotiček Biotehniške šole Ptuj, posebej pohvalno pa je, da se je v sklopu razstave predstavil tudi Klub gojiteljev golobov king. Posebna ocenjevalna komisija je že dan pred odprtjem razstave opravila ocenjevanje in najboljšim malim živalim podelila naziv prvaka. Sicer pa je razstava tudi letos pritegnila lepo število obiskovalcev, predvsem najmlajših, za katere je ogled razstave prav posebno doživetje.
Besedilo in foto: TM
Nagrajenega kunca je gojitelj pokazal povsem od blizu. Na levi vodja razstave Franc Štumberger.
Na razstavi okrog 850 malih živali
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj je v Športni dvorani Mladika od 7. do 9. novembra pripravilo razstavo malih živali in sobnih ptic gojiteljev iz Slovenije in sosednje Hrvaške, v ospredju pa so bili gojitelji iz občine Hajdina s predsednikom društva Jožetom Šlambergerjem. Na razstavi je bilo blizu 850 malih živali, od kuncev, perutnine in okrasne perutnine do golobov, sobnih ptic in celo morske prašičke.
50
December 2014
Najstarejša Hajdinčanka ne kaže svojih let.
Najstarejša Hajdinčanka zaokrožila 95 let
V Domu upokojencev v Kidričevem je 24. novembra 2014 zaokrožila 95 let življenja najstarejša Hajdinčanka, rojena v Skorbi, v družini kovaškega mojstra Kaca. Kot ste lahko uganili, smo obiskali Katarino Petrovič, vedno prijazno nasmejano gospo Katico, kot jo spoštljivo kličejo njeni prijatelji in sostanovalci.
Slavljenki je prišla voščit delegacija iz OO ZB Hajdina - predsednica Terezija Mirkovič in Franci Fridl, iz DU Hajdina pa trije člani ljudskih pevcev in Silvestra Brodnjak. V sproščenem pogovoru so se vrnili v mnogo prehitro minula leta. Še posebej doživeti so bili spomini nekdanjih sošolcev slavljenke in Maksa Kampla. Slednji je spoštljivo izjavil: »Katica je bila vedno odlična, jaz pa po fantovsko nekoliko slabši, sicer sem pa nekaj tednov mlajši od nje in mi ni zameriti.« Najstarejši Hajdinčan bo 95 let dopolnil 18. januarja. Katarina Petrovič je vdova po borcu Stanetu Petroviču - Ivanu s Hajdine, ki je 27. septembra 1944 padel pri Sv. Duhu na Rodnem Vrhu v neenakem boju s številčno mnogo močnejšim sovražnikom in zapustil mlado ženo in hčerkico Gizelo. Čez čas se je ponovno poročila, z moževim bratom Milanom, in z njim do leta 1975 gospodarila na srednje veliki kmetiji. Na jesen življenja je domačijo prodala in se preselila na Zg. Hajdino, kjer si je
Katarina Petrovič je, kot njen sošolec Maks Kampl, vedno dobre volje in bistrega duha. Na zdravje obema tudi v imenu uredništva Hajdinčan.
kupila hišo. Ko ni več zmogla samostojnega življenja v domačem okolju, pa tudi vsakoletnih počitnic pri hčerki v Nemčiji, se je odločila za bivanje v Domu upokojencev na Ptuju, zadnja leta pa je varovanka kidričevske enote
Park. Vedno dobrovoljna gospa Katica je vesela vsakega obiska in ob njenem bistrem spominu čas v pogovoru z njo nadvse hitro pobegne.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Hajdinski upokojenci gor in dol po Prlekiji
Četrtek, 20. novembra, je bil za 33 hajdinskih upokojencev dan odkrivanja zanimivosti Ljutomera in okolice.
Vsak po svoje so doživljali to, kar so jim prikazali, najbolj pa se jim je vtisnil v spomin obisk muzejske zbirke Pristava od leta 1445 do danes. Ogledali so si kmečko kuhinjo in sobo, ki sta opremljeni s premnogimi starinskimi predmeti. Prepričani so, da bi kaj podobnega lahko uredili tudi na Hajdini, saj imajo marsikje še spravljena stara orodja, pohištvo in druge predmete, ki sodijo v podobno zbirko.
Fotozapis: Silvestra Brodnjak
Tako so bili popotniki videti ob odhodu. Vrnili so se bogatejši za 33 nepozabnih doživetij, ki jih še vedno radi podoživljajo.
51
December 2014
Na srečanju ekipa v najboljših letih življenja
V domu krajanov Skorba so se 26. novembra že po tradiciji srečali starejši občani občine Hajdina, ki so dopolnili 70 let in več. Več kot 170 jih je dobilo povabilo na občinsko srečanje in velika večina jih je z veseljem tudi prišla na prijetno druženje in na obujanje spominov na najlepša leta življenja, na leta neprecenljivih izkušenj.
Druženje je s prijetnim uvodom začela Neža Katarina Mlakar in dogodek označila tudi kot dogodek za srečo, ki ga na jesen življenja starejši še kako potrebujejo. Pozdravni nagovor za starejše občane je imel župan mag. Stanislav Glažar, posebej je pohvalil tudi tiste starejše, ki v poznih letih zavzeto delajo v številnih društvih v občini Hajdina in tudi na tak način skrbijo za prepoznavnost občine, sebi pa kar najbolj koristno zapolnijo prosti čas. Najstarejšima na srečanju, Maksu

	
mm	j S 1
	ff
Župan mag. Stanislav Glažar v družbi najstarejših udeležencev srečanja: Maksa Kampla in Marije Cestar
Najmlajši so plesali in se zabavali.
Kamplu z Zg. Hajdine in Mariji Cestar iz Dražencev, pa je stisnil roko in jima podaril majhno priložnostno darilo občine, tudi zato, ker so nanju in na vse starejše občane zelo ponosni. Županu so se na srečanju pridružili tudi nekateri občinski svetniki, direktorica občinske uprave Valerija Šamprl in ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber, v kulturnem programu pa so jim nasmeh na usta in dobro voljo vlili ljudske pevke KD Skorba, folklorniki, mladi muzikanti,
Dvorana v Skorbi je bila tudi letos dobro zasedena .
Nasmeh na obrazih udeležencev je povedal, kako lepo in prijetno je v dobri domači družbi.
pevci in recitatorji iz OŠ Hajdina ter Uroš Sagadin, ki je skrbel tudi za zabavo v neuradnem delu srečanja. Letošnje je pustilo lep spomin in je dobra iztočnica za naslednje novembrsko srečanje v občini, ko se bo na enem mestu znova zbrala ekipa v najboljših letih življenja.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
52
December 2014
Vsak je naredil svoj adventni venček
Prizadevni in nadvse ustvarjalni člani zakonske skupine Martina Tourskega v župniji sv. Martina so dan pred prvo adventno nedeljo pripravili delavnico izdelovanja adventnih venčkov.
Tudi letošnja je bil odlično obiskana, prišle so kar cele družine, najmlajši člani družin pa so bili pri izdelovanju venčkov zelo domiselni in na koncu presrečni, da jim je uspelo narediti lep venček. Mnoge od teh je naddekan Marijan Fesel na prvo adventno nedeljo blagoslovil v župnijski in obeh podružničnih cerkvah. Besedilo in foto: TM
Dve ustvarjalni delavnici v eni dvorani
Tudi v Hajdošah so zadnje dni pred prvo adventno nedeljo in prazničnim decembrom dodobra izkoristili in na veliko ustvarjali. Dvorana gasilskega doma je bila polno zasedena; na enem koncu delavnica izdelovanja adventnih venčkov in aranžmajev in na drugi strani delavnica izdelovanja okraskov za božično drevesce.
Že po tradiciji so se delavnici izdelovanja adventnih venčkov in aranžmajev, ki jo je organiziralo KD Valentin Žumer Hajdoše, pridružili hajdoški kulturniki, žene in najmlajši, ki so pri ustvarjalni pokazali veliko domiselnosti. Pri ustvarjanju jim je z nasveti pomagala tudi Ana Žmavc Težak, ki je predstavila nekatere modne smernice in materiale, še posebej naravne, ti letos še posebej izstopajo. Po dobrih dveh urah so nastali izjemno lepi izdelki, ki so si jih udeleženci s ponosom odnesli domov.
OKRASKI ZA GASILSKO SMREČICO
V posebni delavnici so ustvarjali tudi pionirji PGD Hajdoše z mentoricami in članicami ekipe A. Izdelali so lepo število pisanih okraskov za božično drevesce, ki ga bodo okrasili v gasilskem domu in tudi pred domom, ter si tako skupaj polepšali praznični december. Besedil° in foto: TM	Tudi najmlajši so se izkazali pri izdelovanju venčkov.
Različnih materialov in domiselnosti za praznični december ni manjkalo niti v Hajdošah.
V predprazničnem vzdušju je bila tudi delavnica z mladimi gasilci.
Izdelali so domiselne izdelke, ki jih bodo obesili na božično drevesce.
53
December 2014
Ustvarjalnica v hajdinskem gasilskem domu
Zadnjo novembrsko soboto so v PGD Hajdina odlično izkoristili za ustvarjanje in druženje. Za skupno mizo so pionirji, mladinci in članice izdelovali praznične voščilnice, ki jih bodo v decembru razposlali na različne naslove, številnim prijateljem in podpornikom gasilstva.
Z malo pomoči je bilo izdelovanje voščilnic veliko lažje.
Predsednik PGD Hajdina Emil Ogrizek je bil zelo navdušen, ker se je delavnice udeležilo okrog 30 mladih gasilk in gasilcev, z njimi pa so ustvarjali še mentorji, tudi mentor pionirjev Toni Lipavšek. Izpod rok mladih nadobu-dnežev so nastali pisani in domiselni praznični izdelki, ki bodo kmalu dobili svoje lastnike. Z delavnico in mlado gasilsko ekipo pa so v PGD Hajdina zaključili letošnjo uspešno sezono, kar je tudi dobra popotnica za prihodnje
Za skupno mizo v gasilskem domu Hajdina se je zbrala pisana ekipa hajdinskih gasilcev.
leto, ko se bodo v gasilskem domu velikokrat dobili in se pripravljali na
Na delavnici so ustvarjali in obujali spomine na letošnjo gasilsko tekmovalno sezono.
gasilska tekmovanja, predvsem pa se bodo veliko družili.
Besedilo in foto: TM
Mladi gasilci izdelovali voščilnice
Na OGZ Ptuj deluje komisija za delo z mladino, ki skozi vse leto pripravlja različne aktivnosti za gasilski podmladek. V poletnih mesecih je to že tradicionalni tridnevni tabor, organizira pa tudi različna tekmovanja, srečanja. V jesenskih mesecih se pripravi kviz znanja. Tudi v zimskih mesecih je mlade treba pritegniti, ker je zelo pomembno, da se druženje in aktivnosti ne prekinejo.
Letos so se odločili, da bodo izdelovali novoletne voščilnice. V gasilskem domu na Ptuju se je 20. novembra zbralo 130 mladih gasilcev z mentorji, ki so pokazali tudi svojo ustvarjalno žilico. Na mizah so imeli pripravljene različne materiale, iz katerih so izdelali čudovite praznične motive, ki bodo letos krasili voščilnice. Bilo je prijetno vzdušje. Lepo je bilo opazovati najmlajše. Vsak ustvarjalec je pustil eno voščilnico na gasilski zvezi. Te se bodo pošiljale ob letošnjih praznikih. Ob koncu so bili pogoščeni. Mislim,
da je treba takšne dejavnosti ponoviti še večkrat.	Hilda Bedrač
Foto: Tatjana Mohorko
54
December 2014
Gasilski podmladek PGD Slovenja vas
V PGD Slovenja vas so zelo ponosni na gasilski podmladek, na ekipo pionirjev, ki se je letos v novi sestavi že udeležila gasilskih tekmovanj in bila tudi uspešna. Z mentorjem Damjanom Pleterškom in njegovim pomočnikom Zvonimirjem Pintaričem se mladi gasilci pogosto srečujejo v slovenjeva-škem gasilskem domu.
Besedilo in foto: TM
Mladi gasilci uspešni na kvizu mladine
Gasilska zveza Slovenije vsako leto razpiše kviz gasilske mladine, na katerem se mladi v treh starostnih kategorijah (pionirji, mladinci in pripravniki) preizkusijo v teoretičnih in praktičnih gasilskih znanjih ter zgodovini gasilstva. Kviz poteka na vseh nivojih - od Območne gasilske zveze Ptuj, podravske regije in na koncu na nivoju GZ Slovenije.
Ta oblika dela z mladimi je vedno bolj priljubljena, saj se je kviza OGZ Ptuj letos udeležilo 29 ekip. Iz občine Hajdina je bilo kar 12 ekip. Na kviz podravske regije, ki je bil 8. novembra v Poljčanah, so se uvrstili v kategoriji pionirjev mladi iz Gerečje vasi, v kategoriji mladincev ekipa iz Gerečje vasi in pripravniki iz PGD Hajdoše. Mladi Haj-došani so postali regijski prvaki in pridobili pravico nastopa na državnem kvizu. Mladim iz Gerečje vasi pa je za las zmanjkalo, da bi se uvrstili naprej.
UTRINKI Z DRŽAVNEGA KVIZA
Državni kviz je potekal 22. novembra v Črenšovcih v Prekmurju. Ekipo so sestavljali Miha Bedrač, Žiga Glažar in Urban Lenart z mentorjem Maticem Be-dračem. Za kviz so se fantje dobro pripravili. Pri teoretičnih vsebinah so pokazali odlično znanje, pri vezanju vozlov pa so jih napake stale dobre uvrstitve.
Naše gasilke na območnem srečanju
Letošnje tradicionalno srečanje članic OGZ Ptuj je bilo 13. septembra, tokratni gostitelji pa so bili člani PGD Kicar v Mestni občini Ptuj. Udeležba je bila zaradi več gasilskih in drugih dogodkov nekoliko slabša kot po navadi, a vendarle se je srečanja udeležilo okrog 80 gasilk iz 14 gasilskih društev.
Na srečanju so sodelovale gasilke iz Grajena, Sp. Velovlek, Gerečja vas, PGD Hajdina, Draženci, Podvinci, Ptuj, Nova vas pri Markovcih, Zabovci, Mar-
Kljub vsemu smo z doseženim lahko zadovoljni. Pohvale vredno je delo z najmlajšimi v gasilstvu. Prav kviz je oblika dela, kjer dobijo mladi veliko znanj, ki jim še kako pridejo prav tudi v vsakdanjem življenju. Za nekaj ur jih tudi ločimo od virtualnega sveta, ki je vse preveč prisoten pri mladih.
Hilda Bedrač
Na srečanje članic v PGD Kicar ostajajo lepi spomini.
Foto: arhiv OGZ
Miha, Žiga, Urban in Matic v družbi članic A PGD Hajdoše na letošnjem državnem gasilskem kvizu Foto: Bedrač
kovci, Bukovci, Borovci in Zavrč. Gostitelji v Kicarju so druženje popestrili z družabnimi igrami, najboljšim ekipam so podelili tudi pokale in priznanja, tekmovalna sreča pa je bila na strani domačink PGD Kicar. Vsaka udeleženka je v spomin prejela še ročni izdelek, ki so ga naredile gostiteljice. Te so se v organizaciji odlično znašle, za kar so jim čestitali tudi vabljeni gostje, med katerimi so bili predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, predsednica komisije za delo s članicami Marica Mlakar, predsednik PGD Kicar Dušan Vojsk in takratni ptujski župan Štefan Čelan. Sicer pa se bo tradicija teh srečanj nadaljevala tudi v prihodnje, je povedala Mlakarjeva, ki je prepričana, da bodo le tako lahko članice s širšega območja spoznale organiziranost in delo v celotni območni zvezi.	TM
55
o
December 2014
Zahvala veteranom za plemenito delo v preteklosti
V PGD Bukovci v občini Markovci se je v soboto, 25. oktobra, zbralo okrog 200 gasilskih veteranov OGZ Ptuj. Že osemnajsto leto zapored so si za srečanje izbrali mesec varstva pred požari, ko so lahko v dobri družbi obujali spomine na najlepša leta, ki so jih preživeli v gasilskih vrstah, ob tem pa prisluhnili tudi številnim besedam zahvale za njihovo plemenito delo v preteklosti.
V Bukovcih smo spoznali tamkajšnje gasilsko društvo in njihovo plemenito delo, ki ga s ponosom nadaljuje mlado vodstvo s predsednikom Petrom Majcnom na čelu.
Tudi letošnje veteransko srečanje v OGZ Ptuj je bilo zelo dobro obiskano.	Foto: Janez Liponik
Na priložnostnem srečanju so posebej lepo zvenele besede zahvale vsem veteranom in veterankam, ki so dali velik prispevek slovenskemu gasilstvu in tudi k ohranjanju in bogatenju zgodbe o dobrih, pogumnih in srčnih ljudeh - o slovenskih gasilcih in gasilkah. Med govorci smo slišali Dušana Bera, ki je odgovoren za delo z veterani pri OGZ, Petra Majcna, predsednika PGD Bukovci, Milana Majerja, občinskega poveljnika OP Markovci,
Marjana Megliča in Zvonka Glažarja, predsednika in poveljnika OGZ Ptuj. Mag. Janez Merc, predstavnik GZS in MO Ptuj, se je veteranom posebej zahvalil za njihovo srčnost in predanost gasilstvu, kar se tudi na jesen življenja tako lepo opazi.
S pesmijo so srečanje obogatile pevke zbora Florina KD Bukovci in s skečem Katja Markež, amaterska gledališka igralka KPD Hajdina.
TM
Nato jih je pot vodila v termoelektrarno Šoštanj, z velikim zanimanjem so si ogledali muzej premogovništva Velenje, ustavili so se na eni od večjih kmetij v Šaleški dolini, na koncu pa je bilo še posebej prijetno pri prijateljih gasilcih v PGD Topolšica.
Besedilo in foto: TM
Posebej zanimivo je bilo srečanje z gasilci v poklicni enoti Velenje.
Člani PGD Hajdoše pred muzejem premogovništva Velenje, še preden so se spustili v rov.
Hajdoški gasilci na skupni ekskurziji
V jubilejnem letu so se v PGD Hajdoše odločili, da organizirajo strokovno ekskurzijo in se srečajo s kolegi gasilci. Na skupno pot so se podali sredi novembra, dobro pripravljeni in založeni, najprej pa so se ustavili v poklicni gasilski enoti Velenje, kjer so se seznanili z delom gasilcev in njihovo tehniko.
56
December 2014
Požar uničil gospodarsko poslopje na Zg. Hajdini
Zagorelo je dan po prvem novembru, malo po dvanajsti uri, ko so bile mnoge družine na Zg. Hajdini in v okolici pri nedeljskem kosilu. Mnogi gasilci iz OP Hajdina so miren družinski dan zamenjali za „delovnega", saj je bilo treba ob klicu na pomoč hitro in strokovno ukrepati.
Za nekatere je bila nedelja precej dolga, pozno popoldne je bilo namreč treba požarišče ustrezno zavarovati in sanirati. Žal so bili ognjeni zublji tako močni, da so povsem uničili starejše gospodarsko poslopje, gasilcem pa je uspelo pravočasno rešiti stanovanjski del in preprečiti, da se ogenj ni širil na
sosednje hiše. Na pomoč so poleg gasilcev priskočili tudi sosedje in dobri ljudje, zato smo lahko prepričani, da Miran in njegova mama Marija ne bosta ostala sama, ampak jima boste dobri ljudje pomagali tudi v prihodnje, da bosta posledice te hude nesreče lažje premagala.
Zlatko Horvat, poveljnik PGD Hajdina, je nekaj dni po požaru podal intervencijsko poročilo, vanj pa med drugim zapisal: »Poziv za požar je bil v nedeljo, 2. novembra, nekaj minut čez dvanajsto. Na Zgornji Hajdini 64 sta zagorela hlev z gospodarskim po-
slopjem in manjša shramba za drva. Po prejetem pozivu smo opremo na kraj dogodka izvozili z vso razpoložljivo tehniko. Od našega aktiviranja do prihoda na kraj požara so pretekle 4 minute. Ob prihodu na kraj dogodka je bilo ugotovljeno, da je ogenj že prebil streho in je bil viden od zunaj. Na poti do požarišča smo takoj zahtevali drugi alarm, na kraju dogodka pa nemudoma pričeli dva napada, gašenje z dvoriščne strani in varovanje hiše, ki se je držala gospodarskega poslopja. Hkrati je drugi napad pričel hladiti sosednjo hišo, ki smo jo obvarovali vročine in ognjenih zubljev. Dva gasilca z dihalnimi aparati sta stopila na podstrešje hiše in pričela varovati hišo s podstrešja. Ob prihodu drugih enot smo nadaljevali gašenje požara z zadnje strani gospodarskega poslopja, kjer so varovali tudi sosednjo hišo. Iz gospodarskega poslopja nam je uspelo rešiti traktor in nekaj kmetijske opreme, iz hleva pa smo na varno spravili živino in jo začasno preselili k sosedom.
Požar je bil po dobri uri lokaliziran. Po posvetu z občinskim poveljnikom in lastnikom smo pričeli sanacijo požari-šča. Najprej smo se lotili odstranjevanja pogorelih tramov in drugih delov uničenega ostrešja, kasneje pa nada-
ljevali z razkopavanjem sena in slame. Ves pogoreli material smo vozili na deponijo lastnika. Dostop do objekta je bil z delovnimi stroji nemogoč, zato smo morali gasilci večino dela opraviti ročno. Na intervenciji je bilo prisotnih 70 gasilcev iz 12 PGD. Intervencija je bila zaključena ob 19.45.«	TM
Gasilci na zahtevni intervenciji na Zg. Hajdini Foto: Stanko Kozel
ZAHVALA GOSPODARJA Prizadeti Miran Rodošek z mamo Marijo Šalamun se je dan po požaru zahvalil gasilcem, sosedom, sovaščanom z Zgornje Hajdine in vsem dobrim ljudem, ki so sredi nedeljskega opoldneva prihiteli in pomagali pogasiti požar. Dejal je, da bi brez hitre pomoči v trenutku lahko ostala tudi brez strehe nad glavo, požar pa bi lahko ogrozil še katero izmed sosednjih hiš.
»Z mamo se vsem iskreno in najlepše zahvaljujeva za izkazano pomoč. Šele ko se znajdeš v situaciji, kot je najina, se zaveš, kako dobre ljudi imaš okoli sebe. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala.«
57
o
December 2014
Vaja presežkov in dobrih pokazateljev pripravljenosti
Območna gasilska zveza Ptuj je na območju občine Markovci v soboto, 22. novembra, uspešno izpeljala celovito operativno taktično vajo vodenja sil ob velikih intervencijah, v kateri je sodelovalo okrog 300 prostovoljnih gasilcev operativcev iz vseh 24 PGD, ki so združena v OGZ Ptuj, pridružili pa so se jim tudi pripadniki enot prve pomoči Civilne zaščite občin Markovci in Cirkulane.
V akcijo je bilo vključenih tudi več kot 50 gasilskih vozil, gradbena mehanizacija, čoln, priklopniki in vozilo reševalne službe, vajo pa so izpeljali na kar sedmih lokacijah z različno tematiko in s tem celovito preverili operativno pripravljenost enot. Vajo na območju občine Markovci si je z zanimanjem
Utrinki z operativne taktične vaje Markovci 2014
ogledal tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, ob njem pa tudi delegacija vodilnih mož iz GZ Kočevje in Vatrogasne zajednice vara-ždinske županije. V veliko intervencijo so tokrat vključili gašenje požara, dobavo požarne vode iz dravskega kanala, odstranjevanje posledic žledo-loma, masovno nesrečo na borlskem mostu in pod njim, iskanje pogrešanih oseb in ukrepe ob poplavah. Zvonko Glažar, vodja vaje, sicer poveljnik OGZ, je med drugim povedal, da je temelj celovite operativne taktične vaje „Vaja Markovci 2014" vodenje operativnih gasilskih enot in dodal: » ... pa tudi sodelovanje z drugimi silami iz sistema zaščite in reševanja ob primeru velike intervencije. Pod vodenjem na velikih intervencijah se razume, kako formirati poveljniški kader, da lahko organizira enote na terenu,
da jim zagotovi podporo in uskladi njihovo medsebojno sodelovanje. Vse to v primeru, da na nesrečnem dogodku sodeluje zelo veliko število reševalcev, ki delujejo časovno zelo dolgo in na obsežnem območju.« Vtise in prve ocene ob zaključku vaje so strnili tudi poveljnik podra-vske regije Dušan Vižintin, poveljnik GZS Petek, ki je gasilcem čestital za izvedbo vaje in ob tem poudaril, da morajo gasilci znanje vzdrževati, predvsem s praktičnim delom. S ponosom je vajo spremljal tudi predsednik OGZ Marjan Meglič, ki je poudaril, da znanje gasilce vodi naprej, v razvoj in k uspešnemu delu, zahvalil pa se je tudi načrtovalcem vaje, ki so po njegovem mnenju opravili izjemno strokovno in pomembno delo. Besedilo in foto: TM
58
December 2014
Nadaljujemo pregled številnih športnih prireditev ob letošnjem 16. prazniku Občine Hajdina, skupaj jih je bilo kar 14. Velika večina prireditev je bila tekmovalne narave, nekatere pa so imele predvsem družaben značaj. Najboljši so pokale prejeli kar na samih prireditvah, ki so bile lepo obiskane in so popolnoma dosegle svoj namen.
OGZ Ptuj ob koncu leta
Počasi se poslavljamo od leta 2014 in veseli smo lahko, da v našem okolju ni bilo večjih naravnih nesreč, če izvzamemo žledolom v začetku februarja, ki pa na našem območju še zdaleč ni dosegel takšnih razsežnosti kot v nekaterih delih Slovenije. Ob tem smo na pomoč priskočili našim kolegom in prebivalcem Postojne ter njene širše okolice. Še enkrat več se je pokazalo, da brez gasilcev ni uspešnega reševanja. Naša množičnost in pripravljenost do nesebične pomoči komur koli ne poznata meja in ne besed ne zmorem, ne znam ... Veliko dela posvečamo izobraževanju in še posebej delu z mladimi. Skozi igro in druženje skušamo prikazati pomembnost našega dela. Na takšen način želimo poskrbeti za našo prihodnost in razvoj gasilstva v prihodnje. Vesel sem, da smo pri tem uspešni, saj se članstvo naših najmlajših gasilcev nenehno povečuje.
Novembra je štab operative pod vodstvom poveljnika Zvonka Glažarja pripravil eno največjih gasilskih vaj v tem delu Slovenije. Blizu tristo gasilcev iz vseh prostovoljnih gasilskih društev OGZ Ptuj je na terenu preverjalo svoje znanje.
Niti za trenutek nismo pozabili na naloge, ki nam jih nalaga zakonodaja. Ob tem si ves čas želimo zagotoviti našim gasilskim društvom in regiji strokovno in tehnično podporo. Želimo iti po poti najboljših. S skupnimi močmi smo in bomo uspeli.
Naj bo leto, v katerega stopamo, naklonjeno izpolnitvi vseh vaših želja, vseh tistih drobtinic, ki delajo življenje bogato in nenadomestljivo. Bogastvo je v nas in bogastvo je to deliti med ljudi.
Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj
Športne prireditve ob občinskem prazniku 2014
STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE (25. oktober)
Letošnji turnir v streljanju na glinaste golobe je bil malce okrnjen, saj se lanskoletni (in tudi večkratni) zmagovalec iz objektivnih razlogov (zasedenost zaradi domačih kmečkih opravil) turnirja ni mogel udeležiti. Zlobni jeziki imajo seveda svojo plat razlage, zakaj »Zupaničov Stana« ni bil na turnirju. Tako je imel letos odprto pot do zmage njegov večni tekmec, Franjo Vogrinec, ki je v razburljivi končnici premagal Primoža Turnška, tretje mesto pa je osvojil Marjan Vrabl.
TENIS - PARI (31. oktober)
V organizaciji Tenis kluba Skorba je tudi tokrat potekalo zelo zanimivo teniško tekmovanje v parih. Nova zmagovalca sta letos postala Janko Golob in Blaž Bezjak, ki sta bila v finalu precej boljša od očeta in sina Berlak. Tretje mesto sta osvojila Martin Šlamberger in Gregor Tkalec, ki sta premagala dvojico Franc Hazimali - Miran Ules.
ŠAH (3. november)
Tudi letošnji turnir v (pospešenem) šahu so zaznamovali številni mladi šahisti iz Občine Hajdina, ki so spet posegli po prvih treh mestih. Tako je že četrtič zapored naslov občinskega prvaka osvojil David Murko, drugi je bil Darko
Dominko, tretji pa Matjaž Zupanič. Najboljši »starejši« igralec je bil Radovan Ferš na četrtem mestu. Naslednje leto se obeta majhna sprememba, saj se bo turnir v šahu razdelil na dva dela - ločeno bo potekal za kategorizirane (mlajše) tekmovalce in druge rekreativne ljubitelje te zanimive miselne igre. Seveda bo ŠZ Hajdina zagotovila pokale za oba turnirja.
Najboljši trije v šahu
59
December 2014
Zmagovalec v streljanju na glinaste golobe Franjo Vogrinec s prehodnim pokalom
VISEČE KEGLJANJE - TROBOJ (5. november)
Že tradicionalni troboj ekip ŠD Nova Hajdina, občinskega sveta in ŠZ Hajdi-na je tudi tokrat potekal v izjemnem pozitivnem vzdušju v Paviljonu ŠD Nova Hajdina. Glede na dejstvo, da je zmagovalec praktično že vnaprej znan (to je ekipa gostiteljev, ŠD Nova Hajdina), vedno poteka zanimiv dvoboj za drugo mesto. Tokrat so zmagali občinski svetniki, ki so bili samo za osem kegljev boljši od »športnikov«. Očitno so se športniki držali vnaprej dogovorjenega pravila, da se politikom ni dobro preveč zameriti. Trenutno namreč poteka usklajevanje proračuna za šport za leto 2015 in dobro je, da smo športniki prijazni do politikov. Žal je tako (ali tudi na srečo), da nam politiki režejo finančno pogačo, od katere je seveda odvisno, kakšno bo delovanje športa v prihodnjem letu. Naj še dodam, da si je naslov najboljšega posameznika (največ podrtih kegljev) tokrat zaslužil Zvonko Frčec, ki je v desetih metih »na polno«
Zmagovalec Zvonko Frčec in predsednik ŠD Nova Hajdina Viktor Markovič
in desetih metih »na čiščenje« podrl kar 121 kegljev.
KEGLJANJE (7. november)
Kegljaška sekcija ŠD Gerečja vas že vrsto let vzorno organizira občinsko tekmovanje v kegljanju, turnirja na Kegljišču Deta center na Ptuju se je
udeležilo devet tekmovalcev. Letos je prepričljivo zmagal Stanko Rozman (487 podrtih kegljev), drugo mesto pa sta si delila Štefan Drevenšek in Štefan Lukas (oba 456 podrtih kegljev).
OB ZAKLJUČKU
Vsakoletne številne športne prireditve ob prazniku Občine Hajdina postrežejo z obilo pozitivne energije med nastopajočimi. Osnovni namen seveda niso le rezultati in številni podeljeni pokali, ampak predvsem druženje občanov, pozitivna komunikacija in nadaljevanje tradicije športnih tekmovanj. Šport ima veliko in pomembno družbeno vlogo v Občini Hajdina, zato ga je treba podpirati tudi naprej. V naslednjem letu bomo najverjetneje popolnoma spremenili koncept občinskih športnih prireditev, seveda če bo volja za kaj takega. Predlagam, da najprej izberemo do največ 10 zanimivih športnih panog, v katerih se med seboj pomerijo ekipe posameznih vasi iz celotne občine. »Vaške ekipe« so seveda sestavljene poljubno, posamezniki pa bi lahko načeloma nastopali tudi v več disciplinah. Pomembno je, da vključimo v tekmovanje tudi čim več žensk in tudi na tak način povečamo število vključenih občanov v športna tekmovanja ob občinskem prazniku.
Sandi Mertelj
Občinski praznik 2014 - najboljši trije v kegljanju
Foto: arhiv ŠZ Hajdina
60
December 2014
Mitja Koderman na najvišji stopnički svetovnega klubskega prvenstva v Trstu
Za Hajdinčane v Trstu zlato, srebro in bron
V Trstu v Italiji je konec novembra potekalo 11. svetovno prvenstvo za klube v karateju. Udeležilo se ga je več kot 700 tekmovalcev iz 23 držav. Slovenski klubi so se domov vrnili s tremi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo v ekipnem delu.
Kaj reči o organizaciji tekmovanja, ki ^ H sta ga priredili italijanska federacija FIK in revija Samurai? Sama organizacija ni bila na primernem nivoju, piko na i so dodali še sodniki, ki so bili namesto tekmovalcev dejansko glavni akterji tekmovanja. Velika odlika gre športnikom in njihovim trenerjem, ki so vse to dogajanje mirno spremljali. Največ uspeha so sicer imeli Italijani, Ukrajinci in Srbi. Tudi člani ekipe WKSA Hajdina niso ostali praznih rok.
Mitja Koderman je med kadeti v kategoriji do 52 kg osvojil naslov svetovnega klubskega prvaka in tako sezono končal na najlepši možni način. Aljoša Plajnšek je v kategoriji borb do 55 kg dodal srebrno medaljo. Ekipa Hajdine v postavi Mitja Koderman, Aljoša Plajnšek, Žiga Javoršek in Jaka Javoršek je nastopila v kategoriji kadetov A + B (14-17 let). V prvem kolu so bili Hajdinčani prosti, v drugem pa so pripravili svojevrstno presenečenje in ugnali ekipo Milana z rezultatom 2 : 0. Mitja je iztržil neodločen izid 3 : 3, Aljoša je zmagal 6 : 3, odločil pa je aktualni svetovni prvak Žiga Javoršek s 6 : 1. V polfinalu je ekipa Hajdine na zahtevo trenerja Ljuba Javorška predala dvoboj ekipi Odesse. Ljubo Javoršek: »Vem, da je bila moja odločitev o predaji predrzna. V ekipi je namreč le en kadet, ki je star 14 let, to je Mitja Koderman. Fantje so se borili preko svojih zmožnosti proti štiri leta starejšim, višjim in močnejšim tekmecem. Dokazali so, da je zmagal karate, zato sem na njih toliko bolj ponosen. Ekipa Italije in njihov trener sta izrazila vse spoštovanje mladi ekipi Hajdine, kar je bila zares velika športna poteza. Boj za vstop v finale sem predal, ker realno ni bilo mogoče tekmovati proti ekipi Odesse, ki je bila v bistvu reprezentanca Ukrajine.«
Dušanka Špehonja, predsednica tekmovalne komisije
Mlada ekipa Hajdine je v ekipnem tekmovanju kadetov od 14. do 17. leta zasedla odlično 3. mesto.
61
December 2014
Letošnjega, že 19. Euro East turnirja za osnovnošolce se je udeležilo enaindvajset osnovnih šol iz Slovenije in kar sedem iz Srbije. Tradicionalno tekmovanje je odprla ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber. Kakovost tekmovanja je bila na visoki ravni, saj so na tatamije stopili številni nosilci evropskih in svetovnih odličij.
Praznik karateja na OŠ Hajdina
Organizator KK WKSA Hajdina je v skladu z dogovori trenerjev posamezne kategorije združil. Prišlo je do starostnih in težnostnih razlik. Najbolj zanimiv je bil ekipni del. Tako je ekipa OŠ Hajdina (Koderman, Plajnšek, Ž. Javoršek, J. Javoršek) izločila ekipo Srbije 1 z rezultatom 1 : 0. Edino zmago je dosegel Koderman, aktualni evropski prvak za kadete iz Londona. Drugi so dosegli neodločene izide. Starejša in fizično precej močnejša ekipa iz Murske Sobote je ugnala ekipo Srbije 2. V finalu so Hajdinčani izgubili proti Murski Soboti in tako osvojili drugo mesto. Jaka Javoršek in Aljoša Plajnšek sta osvojila tretje mesto v borbah posamezno. Žiga Javoršek je v svoji kategoriji do 57 kg
zmagal, Mitja Koderman pa je osvojil drugo mesto. Največ odličij so osvojili tekmovalci iz Murske Sobote, sledijo tekmovalci iz Novega Sada, Sremske Mitrovice, Temerina, s Hajdine ... Dušan Dačič, predsednik Karate unije Srbije: »Povem lahko samo to, da se je Hajdina ponovno izkazala z organizacijo in prihodnje leto smo ponovno tu. To je bil vzgled, kako morajo potekati tekmovanja za najmlajše.«
Mirjana Radič, mednarodna sodnica: »Čestitke vsem in z veseljem bom naslednje leto pripeljala naše učence iz Temerina, če nas boste ponovno povabili.«
Ljubo Javoršek, predsednik WKSA Hajdina: »Hvala OŠ Hajdina za pogo-
stitev. To sta bila praznik otrok in zmaga karateja. Zdravniška pomoč ni bila potrebna niti enkrat, kar pomeni, da so sodniki svoje delo opravili odlično. Hvala staršem za pomoč. Osebno se mi je izpolnila tiha želja - zelo mlada ekipa, ki jo gradim, je namreč pokazala, da postaja ekipa, katere „leader" je Mitja Koderman. Smo na dobri poti in sedaj bo naše delo usmerjeno v povečevanje baze in organizacijo svetovnih iger do 14. leta starosti, svetovnega prvenstva za kadete in mladince ter svetovnega pokala za člane in veterane v moški in ženski konkurenci novembra na Ptuju in v Mariboru.«
Dušanka Špehonja, predsednica tekmovalne komisije KZ WKSA Slovenije
Za odlične uvrstitve in za dobro promocijo WKSA Hajdina ter občine Haj-dina se je mladim športnikom in trenerju Ljubu Javoršku zahvalil župan mag. Stanislav Glažar, v čestitki pa se mu je pridružil tudi predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mertelj, ki je dejal, da karate klub izstopa z rezultati, ki so plod načrtnega dela, kar so v preteklosti že dokazali. V imenu staršev se je oglasil Borut Koderman in med drugim dejal, da so po velikosti eden najmanjših klubov, po uspehih pa eden največjih. Še vedno pa je premalo poznan in cenjen v okolju, je dodal Koderman, kar bo v prihodnje treba spremeniti na bolje ter mladim nadarjenim karateistom ponuditi le najboljše pogoje za treninge in nastope.
Besedilo in foto: TM
Utrinek s svečanega športnega sprejema v prostorih občine Hajdina
Župan sprejel odlične mlade karateiste
V prostorih občine Hajdina je bil 3. decembra svečani sprejem za štiri odlične mlade karateiste: Žiga Javorška, Jaka Javorška, Mitjo Kodermana in Aljoša Plajnška. Ti so na svetovnih igrah za otroke do 14 let in na nedavnem evropskem prvenstvu za kadete in mladince dosegli odlične uvrstitve in posegli tudi po najvišjih stopničkah.
62
December 2014
Oktobra se je končal jesenski del prvenstva v ligah, ki jih pokriva MNZ Ptuj. Predstavniki iz občine Hajdine so močno zaznamovali prvenstva, še posebej izstopa dosežek članov Gerečje vasi, ki so si v najmočnejši konkurenci priigrali simboličen naslov jesenskih prvakov.
NOGOMET - Gerečja vas prezimuje na vrhu, Hajdina v sredini
Varovanci Igorja Voriha in pomočnika Romana Kaisersber-gerja so 1. del prvenstva končali z le enim porazom (z Ormožem v 4. krogu) in z odlično gol razliko 41 : 8. Na vrhu so sicer štiri ekipe močno izenačene, kar obeta zelo zanimiv spomladanski del. Nogometaši Hajdine so pristali v zlati sredini lestvice. Pod vodstvom Igorja Levstika so osvojili 13 točk, spomladi pa bodo poskušali ujeti uvrstitev v zgornji del lestvice in s tem uvrstitev v skupino za prvaka. Zelo dober vtis so pustili tudi nogometaši Skorbe, ki so pod vodstvom Uroša Krajnca na 2. mestu 1. lige MNZ Ptuj, zaostali so le za Tržcem. Precej slabše je šlo nogometašem Slovenje vasi in Hajdoš, ki so blizu dna 2. lige MNZ Ptuj. V mlajših kategorijah so v jesenskem delu najboljši rezultat izmed ekip Nogometne šole Golgeter Hajdina dosegli starejši dečki, ki so pod imenom Gerečja vas Golgeter na 2. mestu. Podobno kot najmlajši so na enakem mestu končali tudi najstarejši - veterani v kategoriji 40 zahod. Tudi v tej skupini bo spomladanski del zelo razburljiv, saj ni izstopajoče ekipe.
JM, Štajerski tednik
Nogometaši Gerečje vasi (vijoličasti dres) so jesenski del prvenstva Superlige MNZ Ptuj končali na prvem, Hajdinčani pa na 6. mestu. Foto: Črtomir Gozdnik
SUPERLIGA						
1. GEREČJA VAS	12	9	2	1	41 : B	29
2. CARRERA OPTYL ORMOŽ	12	9	1	2	37 : 13	2B
3. VIDEM	12	9	0	3	32 : 13	27
4. STOJNCI	12	B	2	2	32 : 7	26
5. SREDIŠČE OB DRAVI	12	6	1	S	24 : 31	19
6. HAJDINA	12	4	1	y	17 : 26	1B
7. APAČE	12	4	0	B	17 : 40	12
8. CIRKULANE	12	3	1	B	1S : 23	10
9. BOČ POLJČANE	12	2	0	10	10 : 44	6
10. BUKOVCI	12	1	2	9	16 : 36	S
1. LIGA MNZ PTUJ						
1. TRŽEC	9	B	0	1	3S : 10	24
2. SKORBA	9	6	O	B	1B : 12	1B
3. PODVINCI	9	S	3	1	11 : 10	1B
4. MARKOVCI	9	4	3	2	1S : 9	1S
5. LESKOVEC	9	4	3	2	14 : 11	1S
6. LOVRENC	9	2	4	3	B : 11	10
7. PODLEHNIK	9	2	2	S	22 : 23	B
8. GORIŠNICA	9	1	S	3	11 : 16	B
9. DORNAVA VRTN. KOVAČEC	9	1	2	6	9 : 17	S
10. ZGORNJA POLSKAVA	9	1	0	B	1S : 39	3
MLADINA						
1.ZAVRČ	10	9	0	1	49 : 10	27
2. ALUMINIJ	10	B	2	0	62 : B	26
3. PODVINCI	10	6	1	3	40 : 16	19
4. VIDEM	10	S	3	2	3S : 1S	1B
5. KORANT STOJNCI	10	S	3	2	37 : 21	1B
6. ORMOŽ	10	S	1	4	32 : 21	16
7. GRAJENA	10	4	1	S	24 : 36	13
8. HAJDINA GOLGETER	10	2	B	S	14 : BO	9
9. SREDIŠČE OB DRAVI	10	2	1	7	1B : S7	7
10. APAČE	10	1	0	9	S : 67	3
11. BOČ POLJČANE	10	0	1	9	11 : 46	1
2. LIGA MNZ PTUJ						
1. GRAJENA	B	7	1	0	20 : 7	22
2. ROGOZNICA	B	7	0	1	1B : B	21
3. POLSKAVA AVTOP. GROBELNIK	B	4	2	2	16 : 13	14
4. MAJŠPERK	B	3	1	4	10 : 12	9
5. OPLOTNICA	B	3	0	S	14 : 17	9
6. PRAGERSKO 75	B	3	0	S	14 : 20	9
7. SLOVENJA VAS	B	2	2	4	19 : 16	B
8. HAJDOŠE	B	2	1	S	12 : 20	y
9. MAKOLE	B	1	1	6	11 : 21	4
63
STAREJŠI DEČKI						
1. AHA EMMI BISTRICA	9	7	1	1	38 : 7	22
2. GEREČJA VAS GOLGETER	9	7	0	2	36 : 11	21
3. ALUMINIJ	9	6	2	1	56 : 8	20
4. ZAVRČ	9	6	1	2	46 : 6	19
5. ORMOŽ	9	6	1	2	32 : 17	19
6. KORANT BUKOVCI	9	4	0	5	31 : 17	12
7. BOČ POLJČANE	9	2	1	6	17 : 36	6
8. VIDEM	9	2	0	7	14 : 57	6
9. ROGOZNICA	9	2	0	7	10 : 63	6
10. CIRKULANE	9	0	0	9	5 : 63	0
VETERANI 40 ZAHOD
1. POHORJE OPLOTNICA	8	5	0	3	23 : 11	15
2. HAJDINA	8	4	2	2	19 : 18	14
3. LOVRENC	8	4	1	3	18 : 14	13
4. ZGORNJA POLSKAVA	8	4	0	4	17 : 15	12
5. PRAGERSKO	8	3	1	4	17 : 24	10
6. MAJŠPERK	8	2	0	6	13 : 25	6
December 2014
MLAJŠI DEČKI, 1. RAZRED						
1. ALUMINIJ	11	10	1	0	76 : 7	31
2. LOVRENC	11	8	2	1	25 : 13	26
3. POLI DRAVA PTUJ A	11	6	3	2	29 : 13	21
4. AHA EMMI BISTRICA B	11	5	1	5	21 : 42	16
5. SKORBA GOLGETER	11	4	2	5	15 : 18	14
6. AHA EMMI BISTRICA A	11	3	1	7	16 : 34	10
7. PODVINCI	11	2	1	8	14 : 29	7
8. ZAVRČ	11	0	1	10	8 : 48	1
KADETI						
1. ZAVRČ	7	6	0	1	62 : 4	18
2. PODVINCI	7	6	0	1	64 : 7	18
3. KORANT STOJNCI	7	5	1	1	25 : 17	16
4. HAJDINA GOLGETER	7	4	0	3	30 : 12	12
5. LESKOVEC	7	2	0	5	19 : 38	6
6. KORANT BUKOVCI	7	2	0	5	7 : 32	6
7. ORMOŽ	7	1	1	5	6 : 63	4
8. OPLOTNICA	7	1	0	6	7 : 47	3


Športno društvo Hajdina
V ■ •	• • g	■	V • V	• I
zeli prijetne božične praznike, zdravo, srečno in uspešno leto 2015.
M
64
December 2014
Planinske poti hajdinskih planincev jesensko obarvane
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zlato-rumeno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. Jesen je verjetno najlepši letni čas. Narava se začne odevati v čudovite, skoraj čarobne barve, vročina popusti, zato so pohodi v jesenskem času bolj sproščeni in manj naporni.
Sprostijo te hoja po suhem listju, šumenje vetra v krošnjah dreves, nabiranje gozdnih sadežev, ki nam jih narava ponuja na vsakem koraku. Planince oziroma pohodnike osreči vsak nov podvig, vsak nov pogled z vrha, s katerega lahko opazujemo sončni vzhod ali zahod ali pa se samo zre v dolino. Počutimo se svobodno, srečno, navdušeno za nove poti, z novimi žigi v knjižicah, še višje vrhove, vedno stremimo k novim doživetjem v prečudoviti naravi.
Nekaj takšnih doživetij smo članice in člani Planinskega društva Hajdina doživeli na pohodih v jesenskih dneh. Zelo jesensko je bil obarvan pohod po Slovenjegoriški planinski poti, ki je tokrat potekala iz Vitomarcev izpred gostišča Siva čaplja in skozi občino Juršinci vse do Polenšaka, kjer je bil za gostiščem Šegulovih zaključek pohoda s kostanjevim piknikom.
Zelo zanimiv in doživet je bil pohod v neznano. Vodila sta ga Helena Ferš in Jakob Kokol. Ko smo se pripeljali z avtomobili v kraj Šober nad Brestanico, nam je bilo jasno, da bomo hodili po Kozjaku. Po treh urah hoje skozi gozd v hrib smo prispeli do koče na Žavcarjevim vrhu (863 m). Sledil je daljši počitek za malico in uživanje na toplem jesenskem soncu. S koče je lep razgled na Maribor in Ruše in tudi na smučišča na Mariborskem Pohorju. Vzhodno od Maribora se vidijo Slovenske gorice. Pot nas je vodila skozi gozd do naslednje koče, do planinskega doma Obrtnik na Šobru. Po krajšem postanku in okrepčilu smo se strmo spustili po gozdni poti do avtomobilov in tako zaključili krožno pot, ki je trajala dobrih šest ur. V soboto, 29. novembra, smo nadaljevali Marijino romarsko pot. Tokrat je potekala izpred Marijine cerkve na Ptujski Gori in se je zaključila pri Ru-dijevem domu na Donački gori. Pot je
Začetek Slovenjegoriške poti v Vitomarcih
potekala skozi kraje Naraplje, Skori-šnjak, Kupčinji Vrh. Del poti je tudi Ha-loška planinska pot. Po nekaj več kot pet ur hoda smo se okrepčali v Rudi-jevem domu in ob prijetnem klepetu že kovali naslednje pohode. Letos sta v načrtu še dva pohoda: 13. decembra na Primorsko (Slavnik) in 31. decembra tradicionalni silvestrski pohod na Boč. Planinci s Hajdine vas vabimo, da se nam pridružite, preživite z nami lepe trenutke in si naberete novih moči za naporne zimske dni.
Ob koncu leta se upravni odbor zahvaljuje vsem članicam in članom za lepe trenutke in druženje v planinah. V novem letu 2015 želimo sreče in zdravja ter varen korak vsem občankam in občanom občine Hajdina kakor tudi našim prijateljem iz sosednjih planinskih društev, s katerimi se družimo.
Besedilo in foto: Slavko Burjan
Planinci pred baziliko na Ptujski Gori
Hajdinski planinci na Žavcarjevem vrhu
65
December 2014
Venec k hajdinskemu spomeniku žrtvam 1. svetovne vojne
Ob letošnji stoti obletnici prve svetovne vojne in spominu na umrle vojake v železniški nesreči na Hajdini ob vračanju s fronte domov je delegacija Občine Hajdina z županom mag. Stanislavom Glažarjem na Martinovo nedeljo, 9. novembra, položila venec k spomeniku padlim na hajdinskem pokopališču.
Venec k spomeniku padlim v prvi svetovni vojni je položil župan mag. Stanislav Glažar.
Osrednji govornik na spominski svečanosti je bil Franc Mlakar, ki je med vrsticami povedal veliko zanimivega o grozotah prve vojne, ki je tudi na Hajdini pustila svoj pečat.
Osrednji govornik na spominski svečanosti je bil Franc Mlakar, ki je na zanimiv način orisal dogodke pred prvo svetovno vojno in med njo, ob tem pa spomnil tudi na dogodke, ki povezujejo Hajdino in vojni čas. Dogodek, ki ga
Blagoslov osrednjega spomenika žrtvam 1. svetovne vojne in spominskih obeležij na pokopališču je opravil naddekan Marijan Fesel.
Z lepo slovensko pesmijo so dan spomina polepšale pevke Učiteljsko-vzgo-jiteljskega pevskega zbora pod vodstvom Uroša Sagadina.
je povezovala Manja Vinko, so obogatili s krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopili Uroš Sagadin, Uči-teljsko-vzgojiteljski pevski zbor in recitatorki OŠ Hajdina.
Besedilo in foto: TM
Na spominskem dogodku ob plošči padlim v obeh vojnah je spregovorila Terezija Mirkovic, predsednica ZB za vrednote NOB Hajdina.
Komemoracija ob spominski plošči
Ob spominski plošči pri OŠ Hajdina je bila 24. oktobra spominska komemoracija ob dnevu spomina na mrtve, na kateri so se poklonili žrtvam okupatorjevega nasilja v II. svetovni vojni in žrtvam osamosvojitvene vojne leta 1991. Komemoraci-jo so skupaj pripravili ZB za vrednote NOB Hajdina, OŠ Hajdina in občina Hajdina.
Komemoracijo so z izbranim kulturnim vložkom obogatili tudi učenci OŠ Hajdina. Foto: Bogomir Toplak
Terezija Mirkovic, predsednica ZB za vrednote NOB Hajdina, je na spominskem dogodku povedala: »Nobena vojna ni poštena, reševanje nesporazumov med narodi z vojaško močjo pa je najnizko-tnejši način človeškega ravnanja. Vsako leto se zberemo ob spominski plošči tisti, ki ne želimo in ne smemo pozabiti grozot druge svetovne vojne in osamosvojitvene vojne. Spominjamo se tistih, ki so v zgodovini slovenskega naroda branili svoj dom in domovino svojih prednikov, ne glede na politično pripadnost, ki so žrtvovali svoja življenja za domovino, v kateri lahko zdaj mi mirno in svobodno živimo. Spomin nanje naj bo živ vse dni
v letu in ne samo okrog 1. novembra. Slava njihovemu spominu! Hvala občini Hajdina, OŠ Hajdina in ljudskim pevkam KPD Stane Petrovič Hajdina za pomoč pri izvedbi spominske svečanosti.« Delegacijo, ki je položila venec in cvetje ter prižgala svečo pri spominski plošči, so letos sestavljali: Viktor Markovič, predstavnik občine Hajdina, Franc Fridl, podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, in učenka OŠ Hajdina. Komemorativni dogodek je spremljal tudi kulturni program, v katerem so nastopili: mladi pevci, recitatorji in citrarka, vsi učenci OŠ Hajdina, in hajdinske ljudske pevke.	TM
66
December 2014
ZDRAVSTVENI NASVET: KAŠELJ
V tem letnem času je veliko prehladnih obolenj, pri katerih je prisoten kašelj. Zato bom opisala vrste kašlja in na kaj moramo biti posebej pozorni.
Prehlad se po navadi začne z izcedkom iz nosu in suhim kašljem. Ta čez dan ali dva postane produktiven kašelj. Produktiven pomeni, da se izkašljujemo. Z izkašljevanjem se nam tudi čistijo dihalne poti. Prehlad se pozdravi v nekaj dneh. Lahko ga spremljata tudi glavobol in vročina. Če po nekaj dneh ne opazimo izboljšanja oz. opazimo celo poslabšanje, je treba obiskati zdravnika, drugače si lahko pomagamo sami.
DEFINICIJA KAŠLJA
Kašelj je normalen refleksno--obrambni mehanizem naših dihal. Z njim odstranjujemo tujke, ki nehote zaidejo v naše dihalne poti, in odvečno sluz. Kašelj povzročimo z nenadnim hitrim izdihom zraka proti zaprtima glasilkama. Pretok zraka je ob tem zelo visok. Ta visoki pretok zraka lahko odstrani tujke in odvečno sluz iz dihalnih poti. Vedno moramo biti pozorni na trajanje in lastnosti kašlja (suh ali produktiven). Pozorni moramo tudi biti na to, kdaj v toku dneva se pojavi, in na primesi v izkašljanem izpljunku (gnoj, kri). Kašelj, ki traja do nekaj dni ali tednov, imenujemo akutni kašelj. Najpogostejši vzrok zanj so virusna vnetja zgornjih dihalnih poti ali običajni prehlad.
KAKO SI POMAGAMO SAMI
Pomembno je, da zaužijemo čim več tekočine (to je približno dva litra na dan). Pri produktivnem ka-šlju bo zaužita tekočina pomagala pri redčenju sluzi in se bomo na tak način lažje izkašljali. Pri suhem kašlju bo ta tekočina navlažila izsu-
šeno in razdraženo sluznico, s tem pa bo pomirjen tudi suh, dražeč kašelj.
Pomagamo si lahko tudi z vlaženjem prostorov in na tak način na-vlažimo sluznico. Priporočene so tudi inhalacije, ki jih lahko pripravimo z eteričnimi olji (teh ne priporočamo pri astmatikih in majhnih otrocih) ali kamilicami. Produktiven kašelj zdravimo s sredstvi za izkašljevanje (ekspekto-ransi). Ti so v obliki sirupov, tablet, šumečih tablet in pastil. Priporočam tudi pripravke iz zelišč, kot so timijan (materina dušica), jeglič, smrekovi vršički in bršljan. Suhega kašlja praviloma ne zdravimo. Zdravimo ga le v primeru, če je zelo moteč za bolnika. Posebej je moteč ponoči, ko bolnik zaradi kašlja ne more spati. Ta zdravila imenujemo antitusiki. Delujejo tako, da zavirajo refleks kašlja ali pa zmanjšajo draženje sluznice v dihalih. Teh pa nikakor ne smemo uporabljati pri produktivnem ka-
šlju, saj ga lahko ustavimo in s tem onemogočimo čiščenje dihalnih poti, to pa lahko vodi k hujšim zapletom, kot je sekundarna bakterijska okužba spodnjih dihal. Tudi antitusiki so v obliki pastil, tablet in sirupov. Tukaj so pomembna zelišča, kot so ozkolistni trpotec, gozdni slezenovec, navadni slez in islandski lišaj.
ZDRAVNIKA MORAMO OBISKATI:
če po sedmih dneh samozdravlje-nja ni izboljšanja;
ko kašelj traja dlje kot tri tedne brez znakov izboljšanja; ob sočasni prisotni vročini, bolečinah v prsih, ušesih in grlu; po rumeno, zeleno ali rdeče obarvani sluzi;
pri spremljajočih težavah z dihanjem, kot so kratka sapa, piskajoče dihanje, občutek dušenja; ob ponavljajočem se nočnem kašlju.
Metoda Meško Žitnik, mag. farm.
Lekarna pri Sv. Martinu
67
December 2014
Program Svit in Hajdinčani
V Društvu žena in deklet občine Hajdina smo prejeli vabilo za sodelovanje na dvodnevnem Mednarodnem strokovnem srečanju programa Svit, ki ga je v Grand hotelu Union v Ljubljani 11. in 12. decembra organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Srečanja sva se udeležili z Marijo Pul-ko, predsednico društva, saj so nas povabili, da v popoldanskem delu strokovnega srečanja kot primer dobre prakse predstavimo naše aktivnosti, ki so leta 2011 skoraj podvojile odzivnost hajdinskih občanov in nas dvignile na sam vrh občin Spodnjega Podravja. Tam smo bili vse do junija 2014, ko so se rezultati spremenili in smo zdrsnili pod slovensko povprečje. To nam ni v ponos, zato se na bralce Hajdinčana v starosti od 50 do 69 let ponovno obračam s prošnjo,
da se redno odzivate na vabila programa Svit in vsaki dve leti pošljete v pregled vzorca blata ter s tem pravočasno poskrbite za morebitne pojave krvavitev, ki jih s prostim očesom ne zaznamo dovolj zgodaj, takrat, ko je še možno uspešno preprečiti nastanek ali širjenje raka na debelem črevesu in danki.
Ob polletni neodzivnosti sem najprej odklonila sodelovanje na strokovnem srečanju, saj sem ocenila, da trenutno ne zaslužimo tovrstne časti, potem pa sem po pogovoru z Mar-
jeto Keršič Svetel z Inštituta pristala, da spregovorim o naši izkušnji in jo posredujem udeležencem kot eno izmed možnosti preventivnega delovanja nezdravstvene javnosti. Sem pa vesela, da se je dvignila odzivnost v nekaterih drugih občinah, kjer smo skupno z župnijami in z Inštitutom organizirali ogled makete debelega črevesa.
Nadvse si želim, da bi se naša ozaveščenost spet obudila in bi s tem ponovno bolj množično napovedali boj raku na črevesju, ki nam je iz naših vrst iztrgal že preveč dragih oseb, da bi lahko ostali neprizadeti. Poskrbite za svoje zdravje, ko je še čas, saj vas vaši otroci in vnuki še kako potrebujejo!
Silvestra Brodnjak, ambasadorka programa Svit in članica Društva žena in deklet občine Hajdina
Ob organizaciji okrogle mize 21. marca 2011 v hotelu Primus so poleg udeležencev iz občine Hajdina in nekaterih sosednjih krajev sodelovali tudi člani društva gluhih in naglušnih (spredaj) in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj (omizji v ozadju). Rezultati odzivnosti so se bistveno povečali. Foto: arhiv SB
68
o
_ w
Novosti v ponudbi tujejezičnih tečajev
Na Ljudski univerzi Ptuj se trudimo, da prebivalcem Ptuja in okolice ponujamo množico različnih izobraževalnih programov, s katerimi želimo ostati v koraku s časom, ki narekuje (tudi) na področju izobraževanja izreden tempo.
Ekipa Ljudske univerze Ptuj je pripravljena na nove izobraževalne programe. Foto: arhiv LU
December 2014
Vsi vemo, da je vse bolj aktualno neformalno učenje, hkrati pa se nam zdi, da bi se zraven nemščine in angleščine, ki ostajata zelo dobro obiskani, želeli soočiti s še kakim večjim izzivom. Pokukati onkraj evropske meje. Morda v Rusijo. Preveriti, koliko cirilice še znamo. Se odpraviti na Rdeči trg in se namesto v dolgočasni angleščini sporazumevati v ruščini. Ali morda spoznati jezik, kulturo in tradicijo, ki združuje milijardo in pol ljudi? In koliko nas lahko reče, da pozna - četudi le tri - kitajske pismenke? Menimo, da se splača biti drzen in razmišljati v prihodnost: navsezadnje postaja svet zmeraj manjši, neevropski jeziki pa vse bližji.
Če je tudi vam kitajščina videti kitajsko, a se s tem nočete sprijazniti, vam Ljudska univerza ponuja možnost, da poskusite pismenke razvozlati z izkušeno profesorico kitajskega jezika, zgodovine in kulture. Profesorica Petra Cerjak, diplomirana sinologinja in bodoča asistentka na Univerzi v Šanghaju, vas bo prijazno, učinkovito in zanesljivo popeljala v čudoviti svet Kitajske, njene zgodovine in jezika. Učenje kitajščine se od učenja drugih jezikov razlikuje predvsem zato, ker je močno povezano s kitajsko zgodovino in kulturo, kar daje tečaju kitajščine še poseben čar. Tečaj je praktično naravnan s poudarkom na govornem in slušnem razumevanju. Naučili se boste tudi okoli 300 pismenk.
Da ne pozabimo na Rusijo: tečaj ruščine pod taktirko profesorice
ruskega jezika Suzane Lare Krause je namenjen vsem, ki se želite naučiti ruščine na osnovni (Al) ravni. Sem sodijo branje in pisanje cirilice (alfavit), konverzacija o vsakdanjih temah, razumevanje slušnega besedila in ruska slovnica na osnovni ravni.
Zraven tega Ljudska univerza Ptuj
nudi tudi klasične tečaje nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine in španščine. O teh pa gotovo veste vse, razen tega morda, da so pri nas izjemno poceni: za 99 evrov vas naučimo dovolj, da se boste brez težav znašli, tudi če vas »pozabijo« sredi Rima ali Pariza.
LU Ptuj
V hvaležen spomin
1.	Anton Cafuk, Slovenja vas 54a, roj. 1. 6. 1931, umrl 26. 10. 2014.
2.	Julijana Pavlinič, Draženci, 35b, roj. 26. 1. 1937, umrla 1. 11. 2014.
3.	Helena Jerič, Zg. Hajdina 148, roj. 20. 4. 1948, umrla 31. 10. 2014.
4.	Branko Posavec, Gerečja vas 13, roj. 22. 8. 1960, umrl 8. 11. 2014
5.	Antonija Merc, Hajdoše 54, roj. 4. 2. 1922, umrla 16. 11. 2014.
6.	Marjan Ules, Hajdoše 2d, roj. 5. 9. 1940, umrl 3. 12. 2014.
7.	Alojz Lešnik, Gerečja vas 20b, roj. 14. 5. 1933, umrl 4. 12. 2014.
69
December 2014
Spoštovani občanke in občani!
V letu, ki prihaja, vam želimo veliko poguma, življenjske modrosti, polno lepih in veselih trenutkov druženja, največ pa zdravja. Naj bodo božični in novoletni prazniki polni veselja in sreče. Srečno v novem letu 2015.
Hvala tudi za vaš glas naši stranki na lokalnih volitvah!
DeSUS OO Hajdina
Vrh gore je bel kažipot očem. In jasen dan žari od vsepovsod r: insreča je, da je pred mano pot, in to, da vem, da slast je v tem, da grem.
(J. Menart)
Občankam in občanom občine Hajdina želimo vesel božič in srečno novo leto 2015. Iskrena hvala za vaš glas stranki SD in našim kandidatom na lokalnih volitvah.
Občinski odbor SD Hajdina
Dragi občanke in občani!
Naj vam božična noč pokloni mir, upanje, ljubezen, zdravje in veselje, Vse to naj vas spremlja tudi v novem letu 2015.
Hvala za vaš glas na lokalnih volitvah, ki ste ga namenili naši listi in našim kandidatom.
Nestrankarska lista - za razvoj Občine Hajdina
Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, *vaša beseda pogumna,
vaše življenje iskrivo in polno toplih trenutkov.
SDS
Hajdinčankam in Hajdinčanom želimo ob božičnih praznikih veliko ljubezni, sreče in miru, prihajajoče leto 2015 pa naj bo zdravo, uspešno in prepredeno s tančico prijetnih pozornosti in radodarnosti! Hvala za zaupanje, ki ste ga s svojim glasom na lokalnih volitvah izkazali naši stranki in našim kandidatom.
Občinski odbor SDS Hajdina
Vsak dan sestavljajo trenutki, ki so edini - resnični, in vsak od njih
ima poseben okus hrepenenja, veselja, pričakovanj.
SMC
Stranka
Mira Cerarja
Vesel božič in srečno v novem letu 2015 vam želi OO SMC Hajdina
Spoštovani občanke in občani Občine Hajdina, hvala vam za vaš glas stranki SMC. Obljubljamo, da bomo izpolnili vaša pričakovanja.
Naj vam božična noč pokloni mir, upanje,
ljubezen, zdravje in veselje. Vse to naj vas spremlja tudi v letu 2015, ki nam prihaja naproti.
Hvala tudi za vaš glas, ki ste ga na lokalnih volitvah namenili naši stranki.
OO SLS Hajdina
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Maja Leber, Tanja Furek, Silvestra Brodnjak, Silva Hajšek, Magdalena Intihar, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Sandi Mertelj, Jože Mohorič
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si
Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 33/2009, 13/2011 - uradno prečiščeno besedilo, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek.
70
December 2014
Prelest v Gerečji vasi - za lepoto in zdravje
Letošnji veseli december bo v Prelestu - hiši lepote in zdravja še posebej čaroben. Prelest je 3. decembra praznoval prvi rojstni dan, prvo obletnico uresničenja velikih sanj in prvo obletnico razvajanja najboljših strank na svetu.
V prazničnem decembru vas v hiši lepote in zdravja v Gerečji vasi še dodatno razvajajo z 10-odstotnim jubilejnim popustom na vse storitve in ob nakupu darilnih bonov Prelest. Toplo vabljeni v leseno hiško, privoščite sebi in svojim najdražjim za praznike kanček božanskega. V Pre-lestu se veselijo vašega obiska!
Novost v ponudbi Prelesta v letu 2015:
-	nevromišični taping spodnje okončine (protibolečinski trakovi),
-	antistresna indijska masaža glave,
-	profesionalna francoska kozmetika Thalgo za obraz in telo.
Prelest je s klančino prijazen salon do ljudi s posebnimi potrebami.
Mateja Stojko Pungračič, lastnica, direktorica in vodja Prelesta, v drugem letu samostojne podjetniške poti uresničuje svoje sanje.
Dobrodošli v leseni hiški Prelest
Razvajajte vse svoje čute! Obiščite Prelest - hišo lepote in zdravja, prepustite se vrhunskim kozmetičnim storitvam in uživajte v izbranih wellness doživetjih v intimnem in naravnem ambientu lesene hiške.
Za naročilo aH nakup darilnih bonov pišite na in s ali pokličite na 031 876 950.
Več na www.prelest.si
Dobrodošli v Prelestu - hiši lepote in zdravja
zen pog
,- I
ria vase premoženje
Storitve podjetja Vargas-AI:
Fizično - tehnično varovanje
Servis in montaža sistemov varovanja
Varovanje javnih zbiranj
Protipožarno varovanje
Servis gasilnikov in hidrantov
Usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom
Trgovino
Srečno, zdravo in predvsem varno leto 2015
WRGAEhU d o.c.
Tramita LtsU 10. Î32B K driČKJ
Té¿ OQTttill
tlAJJ SKUPIM ÏUUM
Novo leto se že bliža, vsak otrok se veseli, ker Božiček bo natrosil mnogo lepih mu stvari.
Dragi otroci!
Leto se izteka in spet je napočil čas, ko prihaja Božiček med nas.
Vse, ki ste bili med letom pridni, bo razveselil in obdaril.
Skupaj ga bomo pričakali v sredo, 17. decembra 1014, ob 16. na trgu pred PSC Hajdina.
V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici Osnovne šole Hajdina.
Lepo pozdravljeni!
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar
P i
VOKALNI ANSAMBEL PS MUSICA MePZ A CAPPELLA PETROVČE
Robert Feguš - umetniški vodja
Na sporedu: Victoria, Bach, Elgar, Durufle, Vodopivec, Foerster, Burleigh, Biebl, Sattner, Lauridsen

ADVENTNI KONCERT JNA HAJDINI
Cerkev Sv. Martina, Hajdina Sreda, 17. december, ob 19:00 ^
Vstop prost!