^pitnim pjajj— v Leto LXXIL, št 19 LfnfelSana, ton* 24. funarfa 1939 Cena Din L- Izdaja vsak dao popoldne izvzemal nedelje ln premike. — IneeretS do 80 pettt vrst a Dtn 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 8, večji ineeratl petit vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa Inozemstvo Din 25.—. Behoptaj se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBA VNIATVO LJUBLJANA, Knafljevm afiem štev. 6 Telefon: 31-22, 31-22, 21-24, 21.25 m 81-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, LjuDljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon *t. 65; podružnica uprave: Kocenova ui 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani St. 10.351 Pred odločitvijo v Španiji: V Parizu in Londona o nervozni Med tem, ko firaneovci vedno bolj ogrožajo Barcelono, se angleška ln kaj naj storita spričo vedno hujšega pritiska javnosti, ki smatra, da in Anglije — Napeto pričakovanje izjav Bo nneta in Daladiera vlada posvetujeta, interesi Francije PARIZ, 24. jan. br. Z naraščajočim vznemirjenjem spremlja javnost razvoj dogodkov v Španiji. Najnovejša poročila s Španskih bojišč kažejo, da se je pričela odločilna bitka za Barcelono. Republikanci, izčrpani iz dolgotrajnih bojev s silno premočjo sovražnika, se umikajo na zadnjo obrambno linijo, ki jo z vso naglico grade na hribih pred Barcelono. Barcelona sama se mrzlično pripravlja na obrambo in republikanci napovedujejo, da bodo branili vsako posamezno hišo. Španska Intervencija v Parizu Španski zunanji minister Del Vajo se mudi v Parizu, kjer skuša prepričati mero-dajne francoske kroge, da je v lastnem interesu Francije nujno potrebno, da priskoči na pomoč republikanski Španiji in to takoj, ker bo sicer prepozno. Včeraj je Imel Del Vajo dolg razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. kateremu je podrobno opisal dejanski položaj v Španiji, in ponovno prosil, naj Francija priskoči republikanski Španiji na pomoč. Republikanska Španija ne zahteva, da bi Francija sama neposredno intervenirala, pač pa naj bi omogočila republikancem nabavo orožja in municije. Stališče francoske vlade Bonnet je o vsem tem obširno poročal ministrskemu predsedniku Daladieru, s katerim sta imela sinoči pozno v noč trajajoča posvetovanja. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih, sta obširno proučevala mednarodni položaj v zvezi s Španijo to v glavnih obrisih določila izjavo, ki jo bo najbrže še danes podal zunanji minister na seji poslanske zbornice. V poučenih krosih zatrjujejo, da bo Bonnet v svoji izjavi, ki Jo bo izpopolnil še Daladier, podčrtal mirovno voljo Francije ter obenem nasrlasll. da je sedaj konec francoskega popuščanja. Mirovna politika, ki jo zasleduje Francija. Izključuje sicer vsako pustolovščino in Francija želi ostati zvesta politiki nevmesavan.ia. ki je tudi temelj politike angleške vlade, toda na drugi strani je francoska vlada trdno odločena, da ne popusti več nobene francoske pozicije ter bo z vsemi sredstvi varovala svobodno zvezo Francije s kolonijami. Francija hoče voditi politiko sedanjosti, vpoštevajoč pri tem dogodke v srednji in južni-vzhodni Evropi. Posvetovania med Londonom in Parizom Na drugi strani pa zatrjujejo dobro poučeni diplomatski krogi, da se vodijo med Londonom in Parizom živahni razgovori -* bodoči politiki Anglije in Francije v Siniti. Tako v Londonu, kakor v Parizu smat raio. da bo treba iz temeljev spremeniti smer dosedanje politike napram Španiji, če bi se generalu Francu posrečilo zavzeti Barcelono. Slej ko prej le želia angleške in francoske vlade, da zavzameta popolnoma enotno stališče ter da tudi nadalje vodita skladno politiko. Pred glasovanjem v francoski zbornici Z veliko napetostjo pričakujejo v vseh političnih krogih izid glasovanja v francoski poslanski zbornici. Vlada bo postavila v zvezi s svojo špansko* politiko vprašanje zaupnice. Kljub nasprotnemu zatrjevanju vlade v parlamentarnih krogih resno dvomijo, ali bo v sedanjem trenutku in spričo dogodkov v Španiji vlada dobila prepričujočo večino. Za resolucijo socialistov in komunistov, ki zahtevajo takojšnjo otvoritev meje napram Španiji in izdatno podporo republikancem, se zavzema tudi velik del radikalnih socialistov. katoliških demokratov in socialistične unije. • Preokret tudi v Angliji? Prav tako se bo v angleški spodnji zbornici pričela velika debata o Španiji. Otvori! jo bo predsednik vlade Chamberlain z ekspozejem o svojih razgovorih v Rimu. Tudi v angleških političnih krogih je opažati zadnje dni pomemben preokret in zdi se, da v gotovih okoliščinah ni izključena popolna preorijentacija Anglije in Francije v španskem problema. Poročila z bojišč PARIZ, 24. jan. br. Po krvavih bojih, v katerih je bilo na obeh straneh mnogo izgub, so Francove čete sinoči obkolile Man-reso in proti polnoči so prvi frankovski tanki vdrli v predmestja, koder se sedaj razvijajo krvave ulične borbe. Frankovci so se s tem približali Barceloni že na 24 km. Republikanci nudijo žilav odpor. Francovo letalstvo skoraj neprestano bombardira Barcelono. Včeraj so se ves dan vrstili letalski napadi. Od ranega jutra do polnoči so Francova letala sipala nad mesto težke bombe, ki so porušile cele okraje. Krasni nasadi ob sloviti Cvetni promenadi s številnimi monumentalnim! stavbami so popolnoma razdejani. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo včeraj pri trinajstih letalskih napadih ubitih v Barceloni 162 ljudi, več sto pa ranjenih. Mesto je brez električnega toka. Tudi letališče je razdejano. Vsa predmestja so že evakuirali, sedaj pa se sele tudi vsi uradi v varnejše kraje. V barcelonsko luko je prišlo tudi več tujih ladij. Federacija arabskih držav? Arabski predlogi za konferenco v Londonu JERUZALEM, 24. Jan, e. V arabskih krogih predvidevajo, da se bodo na konferenci okrogle mize, ki se prične 27. t. m., bavili z naslednjimi vprašanji: 1. Ustanovitev velike federativne države, ld naj bi obsegala Sirijo, Palestino in Trans Jordanijo pod upravo sedanjega poglavarja Trans Jordan i je Emirja Abdulaha. Prestolnica bi bila v Damasku. 2. Da ostane mandat Anglije nad Palestino še 10 let in bi se medtem ustanovila židovska država v južnem delu v puščavi Negjev. V tem času bi se začelo priseljevanje omejevati na 36% celokupnega števila prebivalstva v drugih delih države. 3. Libanonska republika naj bi ostala pod francoskim mandatom. 4. Turčiji naj se priznajo pravice v starem vilajetu Alepu. Mislijo, da bodo egiptski predstavniki igrali važno vlogo na tej konferenci zlasti kot posredovalci v važnih vprašanjih, ki direktno zanimajo Anglijo in Arabce. Židovski krogi z nezaupanjem gledajo na to konferenco in na arabske predloge. Značilno je. da Zidje še niso zavzeli svojega stališče glede programa konference okrogle mize. čeprav ta prične s svojim delom že 27. t m. Tudi v Podkarpatski Rusiji samo ena kandidatna lista Potrjena je samo vladna lista, vse druge politične skupine so razpusčene PRAGA, 24. jan. e. Policija v Chustu je aretirala funkcionarje bivše češkoslovaške agrarne stranke v Podkarpatski Rusiji, ki so pripravljali svojo kandidatno listo za volitve, češ, da se niso pokorili naredbi o prepovedi zborovanj Rok. določen za izročitev kandidatnih list. je potekel včeraj dopoldne. Prijavljene so bile tri kandidatne liste in sicer sporazumna lista karpat-sko-ukrajinske stranke narodnega edin-stva, na kateri kandidirajo tudi po en predstavnik Cehov. Madžarov. Nemcev :n Rumunov. lista poslancpv dr Kosaja in dr Štefana, ki sta zastopnika prebivalstva ruske orientacije in naposled 1'sta pravoslavnih meščanov iz mesta Iza ki je kakor znano, središče pravoslavja v Podkarpatski Rusiji. Glede na volilne odredbe o razpustu političnih strank sta bili slednji dve kandidatni listi razveljavljeni Verjetno je. da bodo zastopniki ruske smeri kand dirali kot predstavniki svoje skupine na t iadni listi. VARŠAVA 24. jan. e. Na včerajšnji plenarni seji Sejma prvi v letošnjem letu je izjavil predsednik vlade, da poljska vlada ne bo stavila češkoslovaški vlad; nobenih teritorialnih zahtev da pa br\ pozorno spremljala razvoj rlotfodkrv na severu Podkarpatske Rusije Ce bi bili osročeni interesi Poljske potem bo storila primerne korake Grof Ciano se je vrnil v Rim RIM, 24. jan. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je vrnil ponoči iz Beograda v Rim Grofa Cana so na postaji sprejeli tajnik fašistične stranke, minister za nacionalno kulturo. *več državnih podtajnikov, madžarski poslanik v Rimu in drupi visoki funkcionarji Vihar na mnrfa BREST, 24. jan. A A Ob obali Atlantskega oceana že 24 ur vlada strahovito neurje Veliko število parni kov se nahaja v kritičnem položaju Reševalni remorkerji so morali priti v pomoč angleška *ovorm ladji »Melsrosc, kateri je pretila nevarnost, da nasede v bližini otoka Rond Dalje so morali remorkerji reševati grško ladjo »Avra«. ki se ji je pokvarilo krmilo Na pomoč je klical dalje čilski parnik »Acon-sagua«, ki se nahaja na poti v Irsko, grški parniki »Turkia«. »Stramos« in »Jka-rion* ter danski parnik »Swemp« in angleški »Bramhill« Mussolini o nasprotnikih fašizma Aluzije na francosko-italiianske odnoiaje RIM. 24. jan. br. V gledališču »Argentina« je Mussolini včeraj razdelil nagrade za najboljše uspehe v »žitni bitki«. Po govoru, ki ga je imel kmetijski minister o agrarni politiki fašističnega režima, je povzel besedo Mussolini sam, ki je najprvo obrazloži] pomen in namen vsakoletne žitne bitke, nato pa se je dotaknil tudi mednarodnega političnega položaja Med drugim je naglasil, da se je v preteklem letu zopet zelo razbohotila protifašistična propaganda, zlasti v takozvanih demokratičnih državah Ko. sem septembra . lanskega leta govoril, sem izjavil, da so nasprotniki fašizma mnogo preneumni. da bi nam bili nevarni To svojo trditev sedaj zopet javno ponavljam. Ca tal vam pr&tttal razo« go- vore in članke, polne smešnih nad, s katerimi se tolažijo nasprotniki fašizma in ki jih širijo o naših idejah in naših ljudeh, bi se vsi na glas krohotali, tako da bi bil vaS krohot tako močan, da bi kljub visokim Alpam popokale Šipe na vseh oknih mnogih prestolnic onstran naših meja Ali hočete slišati eno takih najnovejših izmišljotin? Neki francoski cerkveni dostojanstvenik je nasvetoval Franciji, naj se krepko drži Prepričan sem, da je to le Šala. Kaj pa, če se jutri znajde nekdo, ki bo Italijanom nasvetoval, naj se drže se krepkeje? Kaj pa bo potem? AntifaSizem v tujini je strahovito neinformiran. Nam to nič ne Škoduje, kajti bolje je, da nas manj poznajo, mi pa bomo že sami delali. Dve toni dinamita zleteli v zrak tO mrtvih, 50 ranjenih LONDON. 24 jan a Po poročilih 12 Bo-gote (Kolumbija) je v nekem tamošnjem rudniku eksplodirala vsa zaloga dinamita, ki ga je bilo v skladišču blizu dve toni Eksplozija je povzročila strahovito razdejanje. Deset delavcev je dobesedno raztrgalo na drobne kosce, okrog 50 pa je hudo ranjenih. Do nesreče je prišlo po neprevidnosti nekega delavca. Vlom v dvore« praškega nadškofa PRAGA 24 jan g V pretekli noči je bilo vlomljeno v dvorec praškega nadškofa v Brezani pri Pragi. Neznani vlomilci so prebrskali vse prvo in drago nadstropje, ne da bi bili kaj odnesli. Domnevajo, da so stikali za kakim dokumentom Parnik v plai NEW ¥ORK, 24. Jan. AA. Včeraj se je v Broocklinu pojavil na angleškem tovornem parniku »SiIver As« nenadoma požar, ki je trajal celi dan. Na stotine gasilcev se je borilo zaman proti plamenu. Na kraju je začel, goreti tudi tovor ter se širiti strupeni plin ciapogen Veliko Število gasilcev je bilo ranjenih, nekateri zelo ne- varno. torfe 2 jan. AA. Izšel je komunike, da je spričo velikega števila predlogov za imenovanje senatorjev sklenil Mussolini predlagati kralju samo kandidate, ki so že izpolnili 00. leto življenja. Italijanski senat šteje danes 100 članov. Senatorji se imenujejo dosmrtno. Chamberlain povabljen v Tokio? TOKIO, 24. jan. g. Japonska vlada je po poročilih tokijskih listov sklenila povabiti (ham beri a i na na obisk v Tokio. Ce sam ne bi mogel priti, naj bi poslal kakega drugega vodilnega angleškega državnika. Posebno bi bil za?eljen obisk zunanjega ministra lorda Halifaxa. Zaloga orožja irskih teroristov Hišne preiskave v Londonu - LONDON, 24 Jan g Scottland Yard mrzlično nadaljuje preiskavo v zvezi z bombnimi atentati, ki so jih zagrešili irski teroristi. Včeraj so bile v Londonu izvršene številne hišne preiskave pri raznih sumljivih ljudeh, po večini Ircih. Policija je pri tem odkrila cele zaloge orožja, municije in eksploziv. Samo v londonskih predmestjih so zaplenili 1500 pušk. mnogo tisoč nabojev blizu 200 kg eksploziv in mnogo drugih priprav za sestavo bomb in peklenskih strojev. V zvezi s tem je bilo aretiranih okrog 100 ljudi. An?tffa snufe narodno milico LONDON, 24. ian. e. Z včerajšnjim ve-! kim govorom predsednika Chamberlaina na radiu ie bila otvorjena propaganda za ustanovitev narodne milice Propaganda bo presedala vse kar se je doslej v tem pogledu storilo v Angliji Namen te velike akciie ie pridobiti vse civilno prebivalstvo, moške in ženske, za službo vojaške obrambe Prebivalstvo ie vabljeno k sodelovanju v vseh obrambnih akcijah od gasilstva do letalstva V sredo bo razdeljeno med prebivalstvom 20 milijonov letakov z navodili kako jc treba služiti v narodni milici Vkltačitev nemške voisfce v stranko DtSSELDORF, 24. jan. Šef štaba napadalni!' oddelkov SA Lutze je imel včeraj pred 3.500 voditelji napadalnih oddelkov govor, v katerem je, izjavil, da bo v četrtek obširneje govoril o odredbi kancelarja Hitlerja glede novih nalog napadalnih oddelkov Najvažnejše v omenjeni odredbi je čim ožja spojitev stranke z vojsko Napadalni oddelki bodo imeli nalogo, da to spojitev stranke z vojsko izvrše. 3-»«*Vi»*»«9atiKke ljubeznivosti CHUST, 24. jan. Pod karpatska vlada je dane- razrešila 60 čeških policijskih uradnikov in jih stavila na razpolago praški vladi. Na njihova mosta so biti postavljeni domačini. Vlae/ in delo* — »Ob dvaisctlctnci lj^o.s.^vi/e«. Prav zanirpiv in poučen je referat O »Kočevskem zborn ku«. ki zal v miši javnosti ni vzbudil tiste pozornosti, ki bi jo zaslužil. Ne santo široki stoji, temveč oelo pretežna večina naše inteligence je prav malo ati nič poučena o tako zvanem kočevskem nemškem jezikovnem otoku, zato bi bilo samo želeti, da bi prišel »Kočevski zbornik* v roke ne samo vsakemu slovenskemu razumniku* temveč tudi našemu preprostemu človeku. Nadaljnji Članki in sestavki so: »Uspešno delo Družbe sv Cirila in Metoda«, »Za večjo aktivnost nacionalnih visokošolce\«. »Danski piosvetni minister in danska prosvetna politika* m »Politična morala »Slovenske besede*. Ta čla-nek priporočamo našim ljudem% da ga prečit a jo. — Naročnina za vse leto znaša 18 Din. List toplo priporočamo nacionalni javnosti, da ga podpre gmotno in moralno. Predvsem gmotno! Odložili so napadalno orožje i Praška »Samostalnost«, glasilo bivše Češke državnopravtie stranke in bivšega poslanca dr. Antonina I lajna, je v svoji zadnji številki objavila uvodnik ».Va drugih potih* V članku razpravlja o sedanjih odnosa jih med Nemčijo in novo Češkoslovaško. Tu čitamo med drugim: »Nedavno je nekdo napisal* da sta bila v dneh, ko je bita vojna na pragu, samo dva naioda. ki sta bila pripravljena in odločena braniti svoje zahteve. Če treba, tudi za najvišjo ceno: češkoslovaški in nemški. To sjx>znanje mora ostati kot temelj sporazuma in miru med Nemčijo in nami. Nauk nemškega nacionalnega socializma, ki počiva na veri v čudotvorno silo narodne skupnosti* zavedajoče se vseh svojih dolžnosti, ne more neupoštevan teg* življenjskega zakona nasproti drugemu narodu. V knjigi, ki je sv. pismo današnje Nemčije* čitamo stavek: »Ako se v kakem narodu ne javlja več nl-ti obrambena reakcija, je on ie zrel, da postane narod sužnjev*. Dobro bi bilo, da bi si mi to resnico zapisali globoko v svoj spomini Zbližanja z nemškim rajhomn katerega potrebo so naši odgovorni činitelji ie tolikokrat javno podčrtali, ne smemo smatrati kakor da bi se morali odpovedati lastnemu narodnemu živi jen fu Nemčija od nas gotovo ne pričakuje, da bi z razvitimi zastavami ptešli v njen tabor in jI ponudili svoje dobre službe. Piičakuje pa gotovo od nas. da se ne udeležimo nobene zarote proti njej in da sami ne bomo snovati za-rotniških načrtov. TežiSČe naših odnošajev }e v tem. da se ptotistransko ne proglasimo več za sovražnike, marveč za sosede, ki si žele dobrega sosedstva in vzajemnega spoštovanja svojih narodnih čustev in in-leresov. Odložili smo napadalno orožje, ne odložimo pa seveda orožja, ki je v obram-„00 naše narodne samobitnosti...* — Tre*' no stališče, ki je v danih razmerah edino mogoče! Latinica ln cirilica Pred sto teti — leta 1840 je izdal v Zagrebu, kjer je bito takrat središče j u gosto-venskega gibanja* Dragutin Sel jan knjtgo »Početak. napredak i vrednost literature |j ilirske*. V tej knjigi je napisal med drugim: »Vsak izobraženec mora pri nas znati cirilsko azbuko kot našo pravo starinsko posebnost, ki so se je v starih časih posluževali naii od ene in druge cerkve pradedje in ki so jo Ilirci (tako so se takrat imenovali Jugosloveni) vzhodne cerkve pod slavnim in posebnim imenom srbskim neokrnjeno očuvali ne samo zate, marveč tudi za nas. Abeceda je last vse Evrope, torej tudi naša, azbuka (ćirilska abeceda) pa je prav in izključno našal NiČ nam torej ni na poti, da bi se ne posluževali ene m druge, ko nam bo za vse Čase ostala ena in druga neobhodno potrebna: ena bližja srcu radi naiinstva, druga radi obširnega inozemstva. Vsakomur izmed nas naj bo priimek Slovan, a ime Ilir ( Jugoslovan ), takisto pa tudi vsakomur izmed naših bratov v se občni priimek Slovan, a ime Rus, Čeh* Poljak sveto vsikdar in vselej. Ostala imena naj vsak, kolikor mu je drago, neguj* sam doma, ali naj jih ne nosi preko praga svoje hiše, da bi sejal seme sovraštva in zavisti, iz česar se izd mi in rase kot praprot nesloga. A komur se ni i a do sedaj pristudila naša razcepljenost, ta njegov mozek ni le-km do vekov ve k al In kdor naša spoznati in priznati brata za brata, ta bo imel tujca za gospodar j a...e Sporafnfafte m v mrzli >8C0VKNSKI NAROD*, t^refc, M. januarja 109». Star. jg Težka bremena naših gostilničarjev Zdraienia g—tilniiirtli po djeti| v Liablfani — Tcfafe ia šahtove mBWu Ljubtjam, 1*. Januarja Včeraj popoldne je bfl v veJSc* dvorani kolodvorake restavracije Mtooaln sestanek Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani, sklican zaradi osnutka ljubljanskega mestnega proračuna, po katerem je gostilniški stan med vsemi najbolj obremenjen. Sestanek je vodil predsednik ljubljanskega združenja g. Maka Dolnicar, prisostvovali pa so mu poleg predsednika Zveze združenj gostilniških obrti za dravsko banovino g. Cirila Majcna. načelnika hotelskega odseka g. Skerlepa in drugih funkcionarjev nadih gostinskih organizacij tudi zastopnika mestne občine gg. svetnik Ba-hovec in v. d. načelnika finančnega oddelka mestne občine dr. Grošelj ter ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Žižek. Predsednik g. Dolnicar je v uvodnih besedah poudaril vse težave gostinskega stanu, ki mu nalagajo mestne občine največ bremen, sorazmerno z njegovimi dajatvami pa mu dajejo najmanj. Ljubljansko gostinstvo se čuti ogroženega v svojem obstoju, ker ne zmaguje več visokih dajatev mestni občini ljubljanski. Pred tremi leti je mestna občina poleg velikega števila raznih drugih dajatev s posebno uredbo ustanovila novo davščino za gostilničarje, namreč DAVŠČINO NA POTROŠNJO. Za podlago tega obdavčevanja služi v enem letu izrtocena, količina vina. in piva: Kolikor hektolitrov- vina ali piva je bilo izto-čenega lani, toliko dinarjev mesečno morajo plačevati gostilničarji v tekočem letu davka na potrošnjo. Ta davščina ni nova in se je pojavila že pred 10 leti v obliki računskih listkov kot nekakšna davščina na veseljake, pobirali pa so jo samo v nočnih urah. Ze prej obstoječim državnim računskim listkom so se torej pridružili še mestni, — državne so pozneje zaradi odločnega protesta gostilničarjev odpravili, dočim so mestni ostali v svoji prvotni obliki. Ko je takoj v prvih kritičnih gospodarskih letih potrošnja zelo nazadovala, ni občina na davščini v tej obliki dobila vsote, ki jo je pričakovala, in jo je zaradi tega pred tremi leti enostavno pavšalirala na način, kakor smo že omenili. Prvotni namen mestnih računskih listkov je imel socialni značaj. Gostilničarji, ki so med vsemi obrtniki najbolj socialni, saj podpirajo z denarjem in hrano mnogo dijakov in ubožcev, se tej davščini niso upirali, čeprav jim nikoli ni nihče razložil, zakaj prav in samo oni morajo doprinašati to žrtev. Izgovor, da plačujejo to davščino gosti in ne gostilničarji sami. ne drži. saj je vsakemu jasno, da je malenkostni znesek nemogoče izterjat* od gosta, če ga nočemo odgnati, ali pa bi ta dajatev padla v breme postreznega osobja, ki bi bilo za svoj itak pičli zaslužek še bolj prikrajšano. Število različnih davščin, ki so težile in še teže naš gostinski stan, je naraslo naposled na 47 in posledice so se kmalu začele kazati v poraznem dejstvu, da vsako leto okoli 20*^ gostilničarjev po sili razmer opušča svoje obrate in prepušča skrb za svoje življenje socialnim ustanovam gostinskih podjetnikov ali pa nejasni bodočnosti. Ti gostilničarji, ki niso zasluzili niti za svoje lastno življenje, še manj pa za izboljšanje svojih lokalov, iščejo nove lokale, večinoma manjše in si poizkušajo iznova priboriti pogoje za dostojen obstoj. Zaradi takšnih izprememb je število gostinskih obratov — sicer manjših, toda vendarle takšnih, ki naj nudijo gostilničarju možnost življenja — naraslo, tako da je dandanes v Ljubljani na đve sto prebivalcev po ena gostilna, čeprav se je promet od konjunkturnih let do danes zmanjšal za najmanj 60Cf. življenje gostilničarjev, ki so včasih sloveli po svojem bogastvu, se je izpremenilo v trpko borbo za obstanek. Davščine, ki so zdaj večje kakor v letih blagostanja, in promet, ki je občutno nazadoval, so postavile naš gostinski stan pred najtežje socialne probleme, ki jih brez največje uvidevnosti sa-rnoupravnih in državnih oblaste v ne more nihče niti z najboljšo voljo, naj skromnejšim živJieniem in največjim samopremagova-njem rešiti. Naš gostinski stan se v polni meri zaveda, da je mestna občina tista skrbna mati, ki ureja življenje svojih meščanov, vendar pa lahko s polno pravico pričakuje, da bo vsaj zdaj v najtežjih letih vsaj delno uravnovesila tudi življenjske pogoje gostilničarjev. Na posebnem sestanku 5. januarja so predstavniki gostilničarskega stanu predočili zastopnikom mestne občine vse svoje težave in bilo jim je obljubljeno, da bodo njihovi predlogi za delno ali popolno odpravo davščine na potrošnjo in za znižanje hotelske davščine upoštevani. Ker pa v zdaj razgrnjenem načrtu občinskega proračuna ta obljuba ni izpolnjena, so naši gostinski podjetniki na včerajšnjem zborovanju ponovno apelirali na predatavn'ke mestne občine, naj se z razumevanjem po-giobe v ta nenavadno težavni položaj gostilničarjev in naj omilijo čedalje nevzdržnejši položaj tega stanu. Proračun mestne obČ!-ne za prihodnje proračunsko leto se je natnreč povečal za 5 milijonov dinarjev, a tudi proračunska rezerva na 1 milijon dinarjev. Spričo tega pa je čisto razumljivo, da nobeno breme ni bilo olajšano. Poleg davka na potrošnjo, ki ga naš gostinski stan najtežje plačuje, so velika bremena tudi PRETLEANO DRAG ELEKTRIČNI TOK, ZARAČUNAVANJE PORABLJENE VODE IN HOTELSKE DAVŠČINE NA TUJCE O novem načrtu ljubljanskega mestnega proračuna v zvezi s težavami gostinskega stanu sta obširneje poročala tudi gg. Jelenje in Skerlep ter naglasa!a, da mora največ bremen nositi prav gostinski stan, ki pa mora za reprezentanco mesta tudi največ žrtvovati. Dohodki, javne dajatve in moralne dolžnosti tega stanu niso torej v nobeni računski skladnosti. živahno aklamiran je iskreno in resnično opisal težaven položaj gostinskega stanu tudi predsednik matične organizacije go-stmskm podjetnikov g. Ciril Majcen, ki je podal primerjavo za enake davščine v raz-agnfll naših mestih ter dokazal, da Ljubljana svoje gostinske podjetnosti najbolj obremenjuje. Ce že morajo gostilničarji prispevati sa olepševanje in ureditev našega mesta, bi bilo prav, da prispevajo v enaki tudi vsi ostali stanovi, ki imajo od tu-posredne aH neposredne koristi. Ta bi tako postal splošen in bi se za gostilničarje občutno zmanjšal, ker bi v tnristidDi sklad prispeval veliko večji krog M jim turtnsm daje zaslužka. Po temperamentnem in izčrpnem pojasnilu predsednika g. Majcna je podal nekaj pojasnil občinski svetnik g. Banovec, ki je seveda zagovarjal načrt proračuna nase mestne občine, naposled pa je vendarle priznal, da so zahteve gostilničarjev vsaj delno utemeljene, in obljubil, da bo pri zaključni seji glede mestnega proračuna zastavil svojo besedo in zagovarjal gostinske podjetnike prav tako iskreno, kakor so na zborovanju zagovarjali sami sebe. Nekaj pripomb k proračunskemu načrtu je dal tudi g. dr. Grošelj. V zaključnih besedah sta na zborovanju, ki se ga je udeležila dobra polovica ljubljanskih gostilničarjev in ki je trajalo skoraj štiri ure. gg. Dolnicar in Majcen iznova poudarjala vse težave ter med drugim naglašala, da imajo ljubljanski hoteli na razpolago 365 postelj, privatniki pa nad 600 in slednji ne plačujejo mestni občini nobenih turističnih in drugih davščin, čeprav imajo od turizma večje koristi kakor visoko obdavčeni gostinski podjetniki. Poleg tega je predsednik g. .Majcen poudaril, da so ogledalo življenja kateregakoli stanu ru-bežni. od skoraj 90°/o gostilničarjev pa morajo oblastva davščine izterjati rubcžnim potom, ker jih obrtniki sicer ne zmorejo, naglasil pa je tudi, da morajo gostimičarji nekatere davščine plačevati v naprej in so torej te njihove dajatve, ki dosežejo 6 milijonov dinarjev letno. nekakšno brezobrestno posojilo mestni občini, ki pa tega dejstva nc upošteva in ne olajša gostilničarjem njihovih težkih bremen. Resolucija Naposled je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Člani gostinskega združenja v Ljubljani, zbrani na članskem sestanku dne 23. januarja 1939 v kolodvorski restavraciji v Ljubljani, so soglasno sklenili, da stavijo z ozirom na razloženi proračun mestne občine ljubljanske za leto 1939-40, naslednje predloge: 1. Hotelska davščina, ki obremenjuje samo obrtno oddajanje sob, se mora zmanjšati vsaj na polovico, ker tako visoke dajatve Ljubljana ne prenese glede na po-set predvsem poslovnih ljudi in takih, ki pridejo po uradnih poslih Ker Ljubljana ni letoviško mesto, kar dokazuje namen bivanja tujcev v našem mestu, se najmanj 95% gostov pritožuje pri hotelirju nad to visoko takso, ker jim občina za to ne nudi ničesar Če hoče mestna občina kljub temu dobiti enako vsoto iz tega naslova, naj pritegne k obdavčenju s splošno dajatvijo vse privatne oddajalce sob. ki naj jo plačajo vsi oni, ki prihajajo v naše mesto poslovno, ah kakorkoli, a ne bivajo v me^tu stalno Izvzamejo naj se samo dijaki. 2. Socialna davščina na potrošnjo naj se v celoti odpravi Ta davščina je krivična, ker jo plačuje samo gostinstvo S to davščino naj se obremenijo vsi pridobitniki ali pa naj se nihče ne obremeni Če že hoče občina pridobit' iz naslova potrošnje sedanje dohodke naj obremeni vse. kar človek kupuje, ne sme pa posebno obremenjevati samo iei in pijačo v gostilni in kavarni. Gostinstvo že samo po sebi podpira Številne pomoči potrebne, ker se vsakdo najprvo zateče h gostilničarjem za pomoč v hrani. 3. Spremenijo naj se določbe pri zaračunavanju vodarine trko. da bo štelo vsaj 5 hotelskih sob za 1 privatno stanovanje z najvišjo najemnino, ki predvideva po vo-darini dovoljeno mrožino vode po 500 litrov dnevno Smatiamo. da je krivično, če se zaradi dosedanje ra^dcl'tve nalaga ravno hotelom tako visoka obremenitev z vo-darino 4. Zahtevamo, da se nujno uredi kontrola jedil, ki se ponujajo javno po cenah, ki ne morejo ustrezati dejanskim stroškom in tudi ne zakonu o živilih. 5) Zato zahtevamo, da mestna občina takoj ustanovi urad, ki bi kontroliral vsa vina. ki se točijo v različnih manjših lo, kalin, da se prepreci prodajanje pijač, ki ne ustrezajo zakonu o vinu. Ponujanje takih psevdov in po nizki ceni ogroža vse boljše naše obrate, ki hočejo točiti samo pristna vina. To mora ukreniti mestna občina na lastno pobudo, kakor hitro po lastnih organih opazi ponujanje vin po ce. nah, ki ne krijejo niti nabavnih stroškov pravega vina. 6) Apeliramo na mestni svet, da prepove gostinske obrate na velesejmu in na ve-seucnem prostoru velesejma po 20 uri, ker nam dela taka gostinska obrt, ki gotovo ne služi ugledu mesta in naši stroki, pod zelo ugodnimi okolnostmi nepravilno konkurenco in nam jemlje goste ne samo za one dni, ko traja velesejm, temveč najmanj dvakrat po 2 meseca na leto, saj se po vsakem velesejmu pozna rapiden padec konsuma v naših obratih, ki prenašajo tudi najstrožjo kontrolo. 7) Apeliramo na merodajne činitelje, da ukrenejo vse potrebno, da bo naša obrt zadostno zastopana tudi v občinskem svetu. Po davčni moči naše obrti nam pripada najmanj 5 mestnih svetnikov, Id bi tudi na tem mestu zadostno zastopali interese našega stanu, poleg interesov občanov. Smatramo, da je ta naša zahteva v skladu s pravilnim tolmačenjem tozadevnih določil, po katerih naj bodo posamezni sloji enakomerno zastopani 8) Nujno predlagamo, da se za naše obrate poceni električni otok po 8 uri zve. Čer, ker imajo po tej uri vse elektrarne preveč toka na razpolago. Cena toku naj se zniža vsaj na 1.50 din za kilovatno uro. saj bo tudi pri tej ceni elektrarna še dobro zaslužila Naši lokali morajo biti v nočnem času razkošno razsvetljeni, ne moremo pa nositi tako visokih posrednih dajatev. Uporaba električnega toka se bo pri znižani ceni gotovo mnogo dvignila ter bo občina dobila skot o enake dohodke od cenejšega toka, kakor pa sedaj od izrecno dragega. m 9) Apeliramo na merodajne, naj ukrenejo vse potrebno, da se uredba o turističnih krajih tolmači na ta način, da morejo določila te uredb** stopiti v veljavo v onih občinah, v katerih dosegajo prenočnine na posameznega posetnika vsaj število 5, kei le pri taki frekvenci je možno kriti vse neposredne dajatve, ki jih predvideva ta uredba. Ločiti je treba predvsem prehodna mesta in mesta z obiskom poslovnih ljudi od pravih letovišč in zdravilišč. 10) Zahtevamo oporo javnosti in prosimo zastopnike tiska, da vedno in povsod pravilno tolmačijo težnje in skrbi našega stanu, ker le na ta način je mogoče s sodelovanjem ustvariti mnogo dobrega za naš tujski promet, ki edino more postati za našo revno Slovenijo še plodonosna gospodarska panoga Člani zbranj na današnjem sestanku pooblaščamo upravo našega združenja, da predloži te naše predloge k razgrnjenemu mestnemu proračunu na merodainih mestih in jih podpre, ako je potrebno, še 7 drugimi dokazi Upravičenim željam nasrh gostinskih podjetnikov mora ljubljanska mestna oh-tlma posvetiti največjo pozornost, prav tako pa hi se /:i vsa ta življenjska vpra-a-n;a miših uostilniJarjev :n hotelirjev morala zanimati tudi banska oprava, Zbornica /a TOI. Zveza /a tajski promet in vse druge utanovc. ki imajo p<;srcdro aH neposredno zvezo s turizmom in rorej tudi /. ogledom našli) gostinskih lokalov i;i z znosnimi življenjskimi poboji našega gostinskega stanu. V zadnjom tmmH&m prcprs£swi s^js?3rior Bojevita žera Iz Izr^z. ra i :?/?5fia;Sfež tir, Vo se je že blx> a? ji l^k Litiji, 24. januarja Včeraj dopoldne smo ime* v Gradcu ^ri Litiji senzacijo posebne vr e. ki je vzbudila obilo govoric. Neka žen '.a ; }e hote la končati življenje Ležala je Že 'redi železniške proge, pa je v Injem trenutku, ko se je že bližal vlak, ki bi jo prav <_>( t■>-vo ra/mesunl. priskočil k nji pred »'a ar g. Jože Švare iz Gradca p.i Litiji fler»ra* je ženska upirala in b ani'a, j;- k en* -no potegnil s preje in tako pr.pre i» n' .*-no smrt. Ta dogodek sredi pn je v iz/v.o v o govoric. Družina K je iu . ■ > c i - a%c tli se rada seli iz kraja v tir.i i. /ari' e- :x\-nih bivališč nimajo rednog* / -i*'sk*. -i <> se preživljajo včasih tt; a po ziv k zaslišanju in je b:!a kaznovana na denarno globo. V čeraj pa je ori*!i iz svojega sedanjega t i!:'"a s Trcbeljevega spet v L:tijo in i ste vata. naj ob'a i izp skije, .ta bo sami opro'ec* a k:i--n? in da bodo Ibdi nje-. .i • tnrtcga m ž;i pn priči vnu^tili i/ le.L' V 'lAa; ijlh iTiulih so ji ljube/ni-v 1 p- - i e.i ura pravrvo vložiti tako ,::> ::!ni • ua njenim Želja na n_- :no- : " > •-• .treći V raz un re van ju njenega tc-/avnuua položaja ?c$Fm ,e z mužem sama a 'a v kr :r;*M . so ji pr nas iz-'.iv]i celo ttb i/. - -p i:c >a .v. i";.v ><> ii prihrani]j ,:ir.i .Vekla it v diadcc »p do žeiez-r L- piuve ii ic_ a na tračnice Njeno' ; - :-c - \ op :/.o\ai.» rn&ejgo otr*>k s pre-riiln *k b -.!:ivb. šele g Švare. ki ie medtem p-»§e| r>'■ ,^)t;. ki pelje preko proge, jo je po:e'»il - rranic žiciiu pa le se vedno robanuia; »Izpustite utt moža. pa mi zarubite otiuke.« Po t.nto-iejše poizvedbe o njenem bivališču s«> ur bo otvoril v s»redo 25. t. m. rrzst^vo <-vo-jib karikatur v mali dverani Celjskega doma. Kondor, ki je prekmurski roiak. bo razstavil okrog 300 karikatur, med mirni tudi karikature gtevimih državnikov, umetnikov itd. iz vseh d**lov sveta, ki ^ih je napravil na svojih potovanjih po evropskih in izvenevropskih dižavah. Razstava bo trajala do vštetega četrtka 2. februarja in bo odprta vsak dan od 9.» o 19.30. Razstava bo zelo pestra in zanimiva ter bo prva svoje vrste v Celju. —c Ustanovitev Celjskega kulturnega društva. Pripravljalni odbor, izvoljen na likvidacijski seji Celjskega kulturnega društva, je predlcail banski upravi pravila novega Celjskega kulturnega društva, ki jih je banska uprava sedaj odobrila. Novo društvo se bo bavilo z raznimi panogami kulturnega udejstvovanja in bo tudi organiziralo slične prireditve, ka^or je bil Celjr.ki kulturni teden. Ustanovi ofcčri zber novega društva bo v torek 31. t. m. ob 20 v sejni dvorani mestnega poglavarstva. —c Drevi bo zopet gostovala tjubljau-s«a drama v eeljskem gledališču in uprizorila s pričetkora ob osmih učinkovito komedijo ;>Hollywood«. Predstava je za abonma. —c Razmere na delo v nem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 60 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 16 eseb, posredovanj je bilo samo dvoje odpotovalo je 13, odpadlo pa 9 oseb. bae 20. t. m. je ostalo v evidenci 1052 brezposelnih (906 moških in 144 žensk) nasproti 1016 (879 moškim in 137 ženskam), dne 10. t. m. Delo dobijo: po l čevljar, kovač in mizarski va- NE ZAMUDITE PREKRASNEGA FILMA Pretresljiva ljubavna tragedija dveh mladih ljudi obsojenih na smrt! — Razkošje in Intrige na bivšem carskem dvoru! KINO UNION, tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21. uri! Kneginja Tara kan ova Prekrasna vsebina tega filma zadovolji vsakega gledalca! jenec, 2 hlapca, 8 kuharic, 5 kmečkih dekel, 4 služkinje. 3 natakarice, 2 sobarici in 1 postrežnica. —C Dve nesreči. V nedeljo okrog 19. je skočil 321etni brezposelni vrtnar Ferdinand Kumer iz Celja na cesti blizu Vranskega pod avtobus, ki vozi na progi Ljubljana—Celje. Avtobus je zadel v Kum-ra ter ga močno poškodoval po glavi in desni roki. v Gabrovljah pri Konjicah je padia 87 letna dninar i ca Elizabeta Grmova tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici —c Razna društva so ponovno zaprosila mestno cbčino celjsko za dovoljenje uporabe celjskega mestnega grba pri razstavah. na društvenih objavah itd. Mestni svet. ki se je z zadevo bavil na seji dne 23. decembra, je sklenil, da se uporaba mestnega grba v splošnem načelno ne dovoli več. Zato naj društva ne vlagajo več prošenj na mestno poglavarstvo za dovolitev uporabe mestnega grba pri sojih prireditvah odnosno publikacijah, ker bo mestno poglavarstvo vsako tako prošnjo odklonilo. Doline brez snega Ljubljana. 24. januarja Čez mesec dni bi naj Matija razbijal led, ki ga nimamo niti /daj. Že od 11. t. m. prevladujejo topli južni zračni tokovi in kb je včeraj začelo dišati po snegu ter se je burja tepla z jugom, smo pričakovali, da bomo ponoči dobili sneg. Davi je bilo v resnici precej hladnejše kakor prejšnje dni. toda južno vreme še vedno prevladuje. Po hribih je sicer zapadlo precej snega ter so globoko v dolino pobeljeni rudi okoliški hribi Ljubljane, n. pr. Krim in Kurešček, vendar po tem še ne moremo sklepati, da se je vrnila prava zima. Precej snega so dobili zlasti na Gorenjskem. V Bohiniu je začelo snežiti že včeraj zjutraj. Po vremenskih napovedih se nam obetajo še padavine, v višjih legah, kjer je znatno hladneje, sneg, po dolinah pa še vedno nekaj časa dež. Vendar pa smemo kolikor toliko upati, da bomo tudi po dolinah dobili sneg. ali vsaj brozgo. Po koledarju še ni minilo niti pol zime in nekaj izrednega bi bilo, će bi sneg ne zapadel več tudi po dolinah. Morda ga bomo imeli tem več aprila, kolikor ga je /daj premalo. SPOR T Občni zbor SK Ljubljane V salonu restavracije »Pri šestici« je bil snoci redni občni zbor predstavnika slo venskega nogometa v ligi, SK Ljubljane. Zborovanje je bilo izredno slabo obiskano in zaradi tega niso niti mogli na koncu sestaviti kandidatne liste novega odbora. To je vsekako slabo spričevalo za klubove delavce, ki ne kažejo dovolj zanimanja za društvo v času ko mu je delo najbolj potrebno. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Šibenik. Iz tajniškega poročila g. Švajgeija posnemamo, da šteje klub okrog 150 članov in 160 starešin. Poročilo je poudarjalo stalno borbo s finančnimi težkočami. ki so tudi glavni vzrok, da se ni mogla sestaviti lista novega odbora. Javne ustanove niso pokazale nobenega razumevanja za klubove težnje, čeprav bi to kot edini slovenski zastopnik v liga; škem tekmovanju zaslužil. Staremu odboru so zborovalci izglasovali razrešnico, nakar bi morale biti volitve nove uprave. Do tega pa, kakor že omenjeno, ni prišlo, ker iz maloštevilnih navzočnih ni bilo mogoče sestaviti kandidatov. Zaradi tega je občni zbor sklenil, naj sedanja uprava skli_ če v kratkem izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda: volitve novega odbora. Upajo, da bo na tem zboru vsaj toliko zboiovalcev, da bodo volitve omogočene. 14 obtožencev pred sodiščem Celje. 23. januarja Na okrožnem sodišču v v Celju se je pričela davi pred s. o. s. dr. Lobetom kot sodnikom poedincem razprava proti 14 obtožencem v zvezi z velikimi tatvinami v trgovini »Tivar« v Celju, katere lastnik je trgovec Karel Vrečic, odnosno v zvezi s prodajo in nakupom ukradenega blaga. Na zatožni klopi so sedeli: 19-letni trgovski pomočnik Ivan K. iz Celja, 24-let-ni mesarski pomočnik Karel Ribič iz Celja. 2S-letni pekovski pomočnik Metod Verbovšek iz Celja. 37-letni mesarski mojster Frane Sovine iz Celja, 46-letna gcst'lničarka Antonija Kodrunova iz Ce-lia, 21-^tni zasebni uradnik Franc Sodin iz Celja. 24-letni posestnikov stn Alojz Sodin iz Stranic, 24-letni pos. sin Konrad Fijavž iz Stranic. 26 letni šofer Ivan Bo-bek iz Vojnika 32-letni delavec Miha Li-potnik iz Celja 36-letni trgovski sluga Vincenc špiler 37-letna zasebnica Amalija Sovinčeva iz Celja. 48-letni posestnik Lud« vik Sodin iz Stranic in 48-letna posest-nica Kristina Sodinova iz Stranic. Ivan K je obtožen, da je lani v času od februarja do 15. oktobra ukradel svojemu službodajalcu Karlu Vrečiču v Celju 50 kompletnih moških oblek, 38 moških hlač 11 suknjičev. 8 moških plascev. 4 ba.on plaSče 16 hubertus plaščev, 27 puloverjev, 36 kravat, 14 narainnic, 4 kopalne obleke. 12 kopalnih hlačk, 15 otro5 ških oblek, 16 jopičev, 5 ženskih plaščev, 10 ženskih hubertus plaščev in 4 ženske puloverje v skupni vrednosti 57.350 din. Ivan K.. Metod Verbovšek, Miha Lapotnik in Vincenc špiler so obtoženi, da so igrali v gostilni »Gsundc v Celju večkrat ha-zardno igro, Kodrunova pa je obtožena, da je omenjenim dovolila nazardno Igro v svoji gostilni in jim tudi dajala karte za to igro. Ribič, VerbovSek, Franc Sovine, Kodrunova, Fran Sodin, Alojz Sodin, Konrad Fijavž, Ivan Bobek, Amalija Sovinčeva, Ludvik Sodin in Kristina Sodinova so obtoženi, da so kupovali od Ivana K. ukradeno blago. Karel Ribič, Franc Sovine, Antonija Kodrunova in Amalija Sovinčeva so poleg tega Se obtoženi, da so nasnovuh* Ivana K. k tatvinam na škodo trgovca Vrečica Franca Sovinem in Antonijo Kodrunovo zagovarja odvetnik g. Jernej Stante, Amalijo Sovincevo odvetnik g. Mirko Hočevar, Karla Ribiča Od, vetnik dr. Zdravko Kalan, trgovca Vrečica kot zasebnega udeleženca pa zastopa odvetnik dr. Bele. Razprava je bila ob 12.45 prekinjena zaradi zaslišanja novih piič in se bo nadaljevala v ponedeljek 30. t. m. ob 18.15 zjutraj. ^ (Be£ citttca KOLEDAR Danes: Torek, 24. januarja katoličani: Timotej DANAŠNJE PRIREDITVI KINO MATICA: Vragi z neba KINO UNION: Kneginja Tarakanova KINO SLOGA: V zarji slave Prirodoslovno društvo: predavanje univ. prof. dr. inž. Alojzija Krala o fotoelastič nih metodah v tehniki ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze. Udruženje jugoslov. inženjerjev in arhitektov: predavanje ing. MVernerja Gcncstc »Pobijanje ropota in tresenja pri visokih zgradbah in strojnih napravah i ob 20. v predavalnici v Kazini I-II. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartns. Moste — Zaloška cesta. Naše ?l&*ali£če DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 24. januarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Hollywood) Sreda, 25. januarja: Upniki, na plan! Red B četrtek, 26. januarja: Holly\vood. Red A Petek, 27. januarja: zaprto Sobota, 28. januarja: Potovanje v Benetke. Premiera. Premierski abonma ★ Naslednja dramska premiera bo predstava Benove in Vemeuilove saion-ske komedije :;>Potovanje v Benetke , ki s« bo vršila v soboto, dne 28. t. m. V igri nastopajo samo Štiri osebe in sicer pariški založnik Ancclct iDebevec), njegova žena Carolina (Levarjeva), njen oboževalec kipar Boisrobeit (Jan) in Carolinin oče Chardonne (Levar). Dejanje se godi v Niči in Parizu, ter slika težavo mlade žene, ki koleba med možem in kiparj in. Lahkotni dialogi in s finim humorjem napisani zabavni prizori dajejo delu tipično francosko komedijsko obeležje. Režiser: Debevee. Predstava bo za premi i .-»ki abonma. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 24. januarja: zaprto Sreda, 25. januarja: Evgenij Onjegin. Red Sreda Četrtek. 26. januarja: La Bohe me. Gostovanje Josipa Gostiča. Red četrtek Petek, 27. januarja: ob 15. uri: Boris Go-dunov. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Iz*- — Tenorist Josip Ciostic' bo gostoval v naši operi v četrtek, dne 26. t. m.. Pel bo vlogo pesnika v Puccinijevi operi >La Bo-heme«. Ker je to prvo letošnje gostovanj© g. Gostiča, še posebno opozarjamo na če, trtkovo predstavo. Sleparski posredovalec pod ključem Ljubljana, 24. januarja Policija jc prišla na sled prevejanemu sleparju, ki jc lovil svoje žrtve med zaupljivimi in lahkovernimi ljudmi v mestu in na deželi, ki so hrepeneli po lahkih in udobnih >lužbah. 351etni Mirko M. je po poklicu trgovski potnik in stanuje nekje na Kongresnem trgu. Seznanil se je bil */ mladim delavcem Antonom Skerjancem ii Vojnika pri Celju, s katerim sta šla na sprehod v Tivoli in mu jc Skerjanc potožil, da išče službo, ki je pa ne mere dobiti. Mirku je takoj sinila v glavo misel, da je naletel na pravega, ki ga bo Lahko opeharil. In že je postal njegov 3» pokrovi tel j«. Natvezil mu je, da ima zelo dobre zveze z neko banko v Ljubljani, ki potrebuje nekaj slug in da ga bo prav lahko spravil v siužbo. Treba mu je le, da prestkrbi dokumente in pa okrog 500 din kavcije, kar je škerjanc z veseljem storil. Takoj se je odpeljal domov po dokumente in mu prinesel tudi denar. Čez nekaj tednov mu je Mirko pokazal pismo, v katerem mu banka sporoča, da bo upoštevala škerjajičevo prošnjo, a da naj potrpi še kak met>ec, nakar ga bodo nastavili. Pismo je Mirko seve spisa.1 sam in na-pravd tudi ponarejene podpise in opremil pismo s ponarejenim žigom. Škerjanc je potrpežljivo čakal se več tednov, potem šele se je zgladi spet pri Mirku in zvedel z« sleparijo. Škerjanc se ni prav nič obotavljal in je sleparja prijavil na policiji. Mirka so prvič zaman čakali doma detektivi, slednjič so ga pa le iztaknili in napravili pri njem hišno preiskavo. Na snroje začudenje pa so našli pri njem še dokumente raznih naivnežev z dežele, ki jim je podjetni Mirko prav tako obljubljal službe v banki in sprejemal od njih kavcije. Tako je opeharil slepar nekega Vengusta iz Litije za okrog 500 din, dalje posestnika Adolfa Grabmana z Rake ter posestnikovoga sina Janeza Hvalo s Kresnic, ki so vsi čakali na službo v banki, dočim se je Mirko zabaval z njihovim denarjem po raznih gostilnah v mestu. Sleparja so aretirali in ga vtaknili v zapor. Sokol — Sokol m. opozarja svoje članstvo na predavanje br. dr. V. Arka >prva pomoč v telovadnici«. Predavanje bo v sredo 25. t. m. v druStvenl telovadnici! Udeležba obvezna, tur. jg »ALOVINIKI NAROD«, M, 34. Jiiiit> im Stran S VRAGI EB A Veličasten film iz življenja pilotov. Pretresljivi, napeU prizori med nebom In zemljo. Film poba navdušenja in pohvale. Dialogi v nem Mrem jeziku. KINO MATICA 21-24 Dum ob 1«. 19. i* 51. uri Samo še danes in jutri imate priliko videti najlepšo filmsko revijo, v kateri I sodelujejo skoro vsi nemški filmski umetniki! ■ V Klavni vlogi LA JANA, VERA V ZARJI SLAVE I BERGMANN, ERNST FRITZ FDRBRINGER w M*m»moe»» %*M+n ▼ ZW Dovršen prikaz filmske tehnike, inscenacije, režije in glasbene umetnosti! I Ob 16., 19. in 21. nri! I KINO SI.OOA — TEL.. 27-SO DNEVNE VESTI — Delo banovinskega turističnega sveta, poslovni odbor banovinskega turističnega sveta je imel dne 21. t. m. svojo 10. sejo. Na dnevnem redu so bile razprave o načrtu dela pri pospeševanju turizma s posebnim ozirom na stanje in potrebe turističnih krajev na področju bivše ljubljanske oblasti, o aktualnih nalogah pri pospeševanju zimskega sporta glede na interese turizma ter o dnevnem redu plenarnega zasedanja banovinskega turističnega sveta, ki bo dne 6. februarja v Ljubljani. Poleg tega je poslovni odbor obravnaval: vprašanje udeležbe dravske banovine na svetovni razstavi v New Yorku in je v zve zi s tem poudaril potrebo, da se obisk te razstave propagira med izseljenci; vprašanje ustanovitve osrednjega arhiva za slikovni material; vprašanje odstranitve ovir (potne liste, vizumi itd.), ki ki mogle škodovati poletni turistični sezoni 193&; priprave za FIS-ino prireditev leta 1941 ali 1942 itd. Skoraj o vsem tem so bile dane kr. banski upravi koristne pobude. O delu važnejše in aktualnejše tvarine (ukrepi za zagotovitev ugodne sezone, odprava prometnih nedostatkov, ureditev cest, razteg-nitev veljavnosti nedeljskih povratnih kart na praznike, revizija § 11. želez, tarife v korist tuzemskih turistov) bo imel priliko spregovoriti še zbor banovin3kega turističnega sveta, — Razpisani zdravniški službi. Kraljevska banska uprava razpisuje mesti združenih zdravstvenih občin S odrazi ca. (okraj kočevski) in Loče (okraj slovenje-konjiški. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu ? 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripra vi jalno dobo in vsaj 6 mesecev bolniške prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. februarja. VELIKI ŽELEZ NIČ ARSKI PLES »SLOGE« dne 11. FEBRUARJA t. 1. NA TABORU ! Igrajo tri godbe ! .-— TJreditev plačilnega pr<>meta T. Nemčijo. V zvezi z ukinitvijo stalnosti nemške kUrinške marke, proti kateri so protestirali naši izvozniki, bo sklicana še ta teden v Berlinu konferenca zastopnikov naše in nemške Narodne banke. Naša narodna banka Je ukinila stalnost tečaja nemške klirinške marke brez konzultiranja izvoznikov in brez vednosti zainteresiranih državnih ustanov Pri zada in zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. V trgovinskem ministrstvu je bilo v tej zadevi že več konferenc, da bi se našla baza za ponovno uvedbo stalnosti tečaja nemške kUrinške marke. Zastopniki Narodne banke so izjavili, da banka nima dovolj sredstev, da bi obdržala stalnost tečaja nemške marke. Iz tega se da sklepati, da bo svoboden tečaj veljal delj časa, če ne bo na pogajanjih v Berlinu sklenjeno kako drugače. — Francosko jugoslOvenska kmetijska zbornica. Trgovinska pogodba s Francijo, sklenjena 14. decembra 1937. predvideva stalno mešano trgovinsko kesnisijo, ki bo obravnavala vsa gospodarska vprašanja v zvezi s trgovinskimi odnošaji med obema državama. Da se poglobe in pospeše gospodarski stiki med Francijo in Jugoslavijo je sprožila mešana francosko jugo-slovenska komisija lani tudi vprašanje ustanovitve francosko ju gosto venske kmetijske zbornice. Ustanovni občni ztoor nove zbornice bo v Beogradu 1. fetHuarja. Istočasno bo ustanovljena zbornica tudi v Parizu. — Mednarodna avtomobilska cesta ^ozi našo državo. Skozi našo državo bo vodil del mednarodne avtomobilske ceste. Gradnja tega 2.600 km dolgega odseka mednarodne ceste spada v obveznosti, ki jih je prevzela Jugoslavija po mednarodni pogodbi. Cesta bo vodila iz Beograda preko Rume, Sremske Mitrovice, županje— Slavonskega Broda—Nove Gradiške In Banove Jagure do Zagreba. Pot med Zagrebom in Beogradom se bo skrajšala z tjovo cesto za 51 km. — Anketa o trošarini na *iadkor. Finančno ministrstvo namerava sklicati v kratkem anketo, na kateri se bo obravnavalo vprašanje trošarine na sladkor. Na anketo bodo povabljeni zastopniki kmetijskega ministrstva, organizacije sa-dilcev sladkorne pese, kmetijskih zbornic, sladkornih tovarn, finančnega ministrstva obeh državnih sladkornih tovarn in fiskusa. Trošarina na sladkor Je pri nas največja na svetu in zato je konziim sladkorja tako majhen. Jasno je torej, da je treba trošarino na sladkor znižati. — Darovi za bolniški sklad Društva slov. likov, umetnikov (L Izkaz). Od 5. de cembra 1938 do 19. januarja 1939 je prejelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov za svoj bolniški sklad sledeče darove: Darovali so: din 500. Dr. Prislan Fr., notar, Laško; po din 200: Celjska posojilnica, Celje. Eberle J. trgovec in dr. Kraj A. univ. prof, oba v Ljubljani; din 150: Prva kranjska tovarna pletenin in tkanin Drag. Hribar, Ljubljana; po din 100: Bizjak & dr., tov. keksov, Zagreb; dr. Cernej D., odv., Ljubljana; Dolničar & presker, ka* varna Emona, Ljubljana; dr. Goriaek Milan, odv., št. Lenart; Hribar R., industrijalec, Ljubljana; Kobler Fr., odv. Radov-ljtea; Krejči A., direktor, Ruše; dr. Katko L, docent, Ljubljana; Melikova M, Ljubljana; Nova založba, Ljubljana; Pucelj Ivan, minister n. r., Beograd; Robič Anica, Maribor; Skubec R., gen. ravnatelj in mg. Sušnik R., lekarnar, Ljubljana, Po din 50: Hity Albina, Ljubljana; dr. Kmet St~, lekarnar, Ljubljana; dr. Maček V., odvetnik, Ljubljana: Palovec F., dentist, Ljubljana; dr. Petrič J., zdravnik, Bohinjski Bistrica; Poznik V., notar, Lož; Rudolf Vida. koncertna pevka, Ljubljana; Sire Fr., Kranj, Sitar Val., župnik, Preddvor; S. S., Ljubljana, in Verbič Ant., dvorni dobavitelj, Ljubljana. Po din 40: dr. Puher Srečko, zobozdravnik, Ljubljana, po din 25: Gori, čar F. i., Ljubljana in Lončar Ivo, Ljubljana. Po din 20: ca pek P., uradnik, Ljubljana in dr. Slavič M., univ. prof., Ljubljana. Po din 10: Bavdek Angela, Videm; dr. Grossmann V., odvetnik, Ljubljana in Iva-nović N., uradnik Nar. banke, Ljubljana. Vsem gg. dobrotnikom in dobrotnicam, ki so pokazali s svojimi darovi svojo posebno simpatijo do slovenskih likovnih umetnikov ter so jih s svojimi darovi podprli za slučaj bolezni in onemoglosti, izreka podpisano društvo svojo toplo zahvalo. Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljub ljani. — Zanimiv članek o Sloveniji. G. dr. Walther Neubach. tudi pri nas posebno znan po svoji flustrirani knjigi o Jugoslaviji, ki je izšla lani poleti, je v »KOlnische Zeitung« objavil zanimiv članek o Slove« ni ji pozimi pod naslovom »Slovenski zimski sen«. Članek je pisan z avtorju prirojeno prisrčnostjo ter dokazuje v vsaki vr-stici, s koliko ljubezni se dr. Neubach vedno in vedno vrača v naše kraje. G. dr. VValther Neubach spada med one resne propagatorje naših krajev, ki brez koristo ljublja pišejo o lepotah Slovenije. —Novi slovenski grobovi v Ameriki. V Clevelandu je umrlo lani 316 Slovencev. V Milwaukee je podlegla pljučnici Ivanka Ivanić iz Javorja na Primorskem, stara 42 let. V Sagina\vu je umrl Janez Vr-tačnik, star 70 let, doma iz okolice Litije. V Mihvaukee je umrl v bolnici Martin Rebernišek, star 44 let, doma iz Majšper-ga pri Ptuju. V Clevelandu sta umrla Fertinund Pečnik, star 66 let. doma iz PTekrourja in Ana Žagar rojena Jago-dec, stara 64 let, doma z Gorenjskega. V Braddocku je umrl Franc Šafran, star 58 let. doma iz Gotne vasi pri Novem mestu, v Oglesbv je umrla Alojzija Jazbec, rojena Šimenc, stara 41 let, doma iz Mekinj pri Kamniku, v Bar be rt on«, je umrla Marjana župec doma iz Podpeči. fara Preserje. Pred 12 leti je prišla k svojim otrokom v Ameriko. V Milwaukee je umrl Evgen Šimenc, star 46 let. doma iz črne pri Kamnik«. — Vzorne. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Največ padavin smo imeli v Ljubljani in so znašale do davi 33.7 mm. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu. Splitu, K um boru in Dubrovniku 12. v Sarajevu in na Rabu 10, na Visu 8, v Ljubljani 7.6, v Mariboru-6-1, v Zagrebu 6- Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.2, temperatura je znašala 3.2. — Tatvina v Rajhentmrgu. V soboto ponoči je bilo vlomljeno v gostilno Josipa Šinkovca v Rajhenburgu ob Savi. Vlomilec je baje neki krošnjar, ki se je čez dan sukal tam okoli in si ogledoval hišo. Tat je odnesel črno moško suknjo, dolge svetlo-sive hlače, rjavo aktovko, nekaj otroške obleke in nekaj perila, v skupni vrednosti okrog 1000 din. Krošnjar je po vlomu brez sledu izginil. — Nesreče. V bolnico so prepeljali posestnika in lovca Andreja Dobravca iz okolice Velikih Lašč, ki seje težje ponesrečil na lovu. Sprožila se mu je puška in mu je naboj udaril v obraz, ki mu ga je razmesaril. — Ev stani j Potočnik, kleparski pomočnik iz Ljubljane, je padel na cesti in se ranil na desni strani glave. — Po stopnicah je padla zasebnica Cecilija Ga* ŠperšiČ iz Ljubljane in si zlomila desno roko. — Posestnikovega sina Ivana Marol-ta iz Kočevja je iz šole grede,podrl neki sošolec. Marolt si je zlomil desno nogo pod kolenom. — Trgovka Elizabeta Smre-kar iz Krope pa je doma padla po stopnicah in si zlomila desno nogo v kolku. — Majcen priznal, da je streljal na Ro-pičevo. Včeraj smo poročali, da so prepeljali v zagrebško bolnico težko ranjeno kuharico pri gostilničarju Ivanu Majcnu Josipdno Ropieevo. Prvotno ni bilo jasno, ali gre za poskusen samomor ali za napad, pozneje je pa Majcen priznal, da je streljal na Ropičevo. Izgovarja se, la se mu je samokres sprožil slučajno in da d! vedel, da je nabasan. Ropieevo je hotel baje samo zastrašiti. Preiskava proti njemu se nadaljuje. Ropičevi, ki je doma iz Slovenije, so včeraj potegnili kroglo iz glave. — V postelji ustreljen z l°vsko uu&*v. V vasi Cirkveni blizu Križevcev je bil storjen včeraj še nepojasnjen zločin. Zjutraj so našli v postelji mrtvega premožnega kmeta Franja Gunjeca. Ležal je v mlaki krvi z zevajočo rano na glavi. Nekdo se je bil ponoči splazil v njegovo sobo in ga iz neposredne bližine ustrelil z lovsko puško. Naboj mu je raznesel glavo. Iz LJubljane —lj Obrtniška dela za Dečje zavedate v Trnovem je mestna Občina raspisala ter bo razpis objavljen v prihodnji številki »Službenega lista«. Kleparska dela so pre, račun jena na okroglih 60.000 din, mesarska 225.000 din, ključavničarska 30.000 din, za instalacijo vodovoda in centralne kurjave bo pa potrebnih 9004)00 din, da bodo ta dela skupaj veljala okrog 1,200.000 din. To veliko in najmodernejše dečje zavetišče v državi bo svojemu namenu lahko izročeno že letos. V novesn navodu bo prostora v dnevnem zavetišču sa 150 otrok, ki bodo dobivali tudi leg tega pa bo imala * internatu 32 vso oskrbo, rasen tega pa bo se v otroškem vrtcu prostora za 40 otrok. —lj fUciel— vzgejsv otrok. O tej snovi bo predaval v okviru Splošnega ženskega društva profesor Venčeslav Čopič v četrtek, 3*. t. m. ob 20. na Sw»aj gimnaziji, Bleiweisova c. Morda m* bilo še nikoli tako potrebno kot dandanes, da vcepimo odraslim in otrokom čut socialnosti. Zato vsakdo posebno dobrodošel! —U Medsebojna turistična propaganda med Nemčijo la Jugoslavijo. Drevi ob 20. bo predaval v dvorani Trgovskega doma šef propagandnega oddelka turistične pisarne > Jugoslavija < v Hamburgu Ivo Ga-brič o Nemčiji. To predavanje je prirejeno kot recipročno za ona, ki jih je priredila pisarna »Jugoslavija« po severni Nemčiji za turistično propagando naših krajev. Predavanje bodo spremljali filmi. —1J V psoaieeaje ge. As* Kontne je ga. Antonija Veroreek is Stopanje vasi it. 06 namesto venca darovala 150 din za mestne reveže. Dobrotnici revežev se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. Počastimo rajne s dobrimi deli! —lj V poenMeaje umrlih so darovali za mestne reveže: višji sodni svetnik g. Anton Meječ s soprogo, Ambrožev trg l-II, 150 din v počaščenje spomina + ge. Ane Kranje, trgovec g. Dersaj Rudolf, Kolo* dvorska ulica 28., pa 100 din v počaščenje spomina t ge- Amalije Kontna ter družina Ličen, Pletersnikova 11., 100 din v počaščenje t g*. Franca Lisjaka, učiteljice m. dekliške ljudske iole v Sliki 200 din v počaščenje fge. Marije Venca je. Na krste vseh imenovanih pokojnikov je mestni socialni urad v znamenje daril položil vence s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo ae dobrotnikom revežev najlepše zahvaljuje. Počastite rajne z dobrimi deU! —lj Za mestno kuhinjo v cukrarni je daroval 500 din g. Avgust Jenko, Gospo-svetska c. 7., mesto cvetja svojemu planinskemu Smarnogorakemu tovarišu t Alojziju Vodniku, g. Karel Vokač v Ljubljani pa 200 din in neimenovani dobrotnik 1000 din. Dobrotnikom najbednejših se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. —lj Za vozni promet zaprto bo Grudnovo nabrežje od Hrenove ulice do Šentjakobskega mosta od 24. t. m. dalje zaradi regulacijskih del. u— Narodna strokovna zveza v Ljubljani sporoča svojemu članstvu in prijateljem, da je ustanovila svoj dramatični odsek, in vabimo vse tiste, ki imajo veselje do dramatike, da se prijavijo, in to v petek 27. januarja v prostorih tajništva NZS, kjer bo ob 20. prvi sestanek. —lj ženski odsek »Soče« opozarja vse udeležence zadnjih plesnih vaj, da se iste nadaljujejo prihodnjo sredo 25. t. m. v Trgovskem domu, točno ob 20. uri. Pridite vsi in pripeljite s seboj še druge plesnih vaj željne gospode in gospodične. Plesni mojster g. Jenko. Sokol Jazz. Izkaznice daje tajništvo »Sočec, Kralja Petra trg št. 8 od 10. do 12 predpoldne in od 16. do 18. popoldne. u— Pri Ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici bo predaval v sredo dne 25. januarja t. 1. g. Jože Kregar o tem, »Kako zalivamo rastlinam pozimi in - poleti«. Začetek točno ob 19. uri. Kemijska dvorana na I. drž. realni gimnaziji (realki), v Vegovi ulici. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni! —lj Prirodoslovno društvo bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek dne 30. t. m. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Glasom dru, štvenih pravil opozarjamo člane, da pošlje jo eventuelne predloge odboru vsaj 5 dni poprej. Vsi člani so najvljudneje vabljeni. Upravni odbor. —lj Pobijanje ropota in tresenja pri visokih zgradbah in strojnih napravah je naslov predavanja ing. VVernerja Genesta iz Berlina, ki ga priredi drevi ob 20. uri Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana v svoji pre davalnici v Kazini, Kongresni trg l-II. Vstop prost vsem, ki se zanimajo za ta sodobni in pomembni problem. u— Sokolsko društvo Ljubljana IV vabi vse članstvo in naraščaj, da se udeleži pogreba tragično premini lega brata Janeza Zupančiča, ki se bo vršil v sredo 25. t. m. ob 16. izpred glavnega kolodvora. Zbirališče pred kolodvorom v civilu z znakom. Zdravo! — Uprava. —lj Vlom v gostilno. Oni dan ponoči je vdrl nekdo v gostilniške prostore Vinka Bavsa na Dolenjski cesti 5. V gostilni je tat odprl vse omare in slednjič res iztak-nil nad 1000 din v bankovcih in drobižu; ukradel je še dva para rokavic, srebrno uro ta nekaj cigaret, vlomilec je —lj Dve tatvini. Iz kuhinje Marije Pet-kovsek v Rosni dolini je odnesel nekdo 120 din, ki jih je našel v misnici. — Pleskarskemu vajencu Ivanu Grumu pa je tat ukradel s kolesa, ki ga je pustil za hip pred mso na Zrmjakega cesti 6, dinamo svetilko, vredno 250 din. r-lj Kolesa kradejo. Trgovskemu pomočniku Viktorju Crtancu je odpeljal tat črno pieskano kolo znamke »Diamant«, vredno 800 din s tov. Št. 890016 in sicer z dvorišča hiše it. 55 v Ljubljanski ulici. Moško kolo znamke »Durkopp« je bilo ukradeno ispred gurmanove gostilne, Ob Ljubljanici 21. Kolo je vTedno 800 din ter je last tvrdke »Slovenija*transport«. Kolo iste znamke je bilo ukradeno tudi ključavničarskemu pomočniku Francu Bahar-ju. zaposlenemu v Rebekovi delavnici na Cankarjevem nabrežju. —lj Gospod, ki je na včerajšnjem zborovanju gostilničarjev v veliki dvorani kolodvorske restavracije pomotoma zamenjal boljši dežnik z bambusovo palico za slabšega, naj ga odda v upravi >Sloveu-skega naroda«, kjer dobi svojega. Po nedolžnem obsojen na robijo ni ie nobeno zlo, pač pa je straina zavest, da po nedolžnem trpiš Novo me*to, 23 januarja Na sejem v Krško je prišlo lani 18. marca veliko sejmariev, pa tudi kupcev ni manjkalo za vsakovrstno blago, predvsem za živino, za katero je vladalo na sejmu precejšnje zanimanje. Razumljivo je. da take prilike, kjer se /bira kupeijski svet. izkoristijo v svoje namene razni sumljivi in zločinski tipi, ki skušajo pod to ali ono pretvezo priti z nepoštenimi sredstvi do gmotnih dobrin. S tem namenom se je udeležila sejma tisti dan v krškem tudi znana tatinska družina Alojzija Sveca, doma iz vasi Prebukovja. občina Hcdnja, ki je štela ravno 13 članov. Ti ljudje so imeli sila dolge prste, s katerimi so znali spretno segati v tuje žepe in izmikati vse. kar jim je prišlo pod roke. Organizirani Svečevl družini, ki je obiskovala predvsem sejme v Sloveniji, dolgo niso mogli priti na ;led in jo spraviti za zapahe. To se je posrećilo Orožnikom šele lani poleti. N'a sejmu 18. marca Lani je prišel ob vso svojo gotovino v znesku 6.800 din Mak* Požun. Mož je spretno tatvino kmalu opa/il in prijavil orožnikom, ki so tatvine osumili in aretirali drogerista Roka Djumbrcka iz Dolenje Bistre. Djumbrek je moral v zapore novomeškega okrožnega sodišča, pred katerim M je moral lani 10. maja zagovarjati po obtožbi, ki jo je proti njemu dvignilo drž. pravdništvo v Novem mestu. Dasiravno se je obtoženec pred sodiščem branil na vse načine in zatrjeval svojo nedolžnost, sodišče na podlagi raznih okolnosti, ki so govorile proti obtožencu, ni moglo verjeti njegovi obrambi in ga je obsodilo na 4 leta robije in izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Sodbo novomeškega okrožnega sodišča je potrdil tudi stol sed- morice v Zagrebu. Obsojeni Djumbrek je kazen nastopil lani 8. junija. Cez mesec dni pa je vložil pri okrožnem sodišču predlog za obnovo kazenskega postopanja, ki pa mu je bil z odlokom / dne 4. julija zavrnjen. Dne 2. decembra pa se je vršil pred novomeškim okrožnim sodiščem monstre proces proti Švečevi tatinski trinajstorici, ki jc spravil na dan marsikaj. Za svoje grehe so ti ljudje skupno prejeli 20 let robije. Na razpravi, kjer so obtožence zagovarjali vsi novomeški odvetniki, je soob-tožeiika Julka Kegljevič priznala poleg drugih ka/nivih dejanj tudi to da je ukradla lani 18. marca na sejmu v Krškem Maksu Po/unu i/ zadnjega hlačnega žepa denarnico s 6800 din. kateri znesek da je izročila poglavarju tatinske tolpe A. §veeu, ki je Kcfjljevieevi dal od plena na račun deleža 200 din. Priznanje Kegljevičeve je zbudilo v sodni dvorani nemalo začudenje. Saj jc ženska priznala veliko tatvino, za katero je bil pred istim sodiščem obsojen že Djumbrek in je zaradi tega prescdcval robijo. Ko jc nedolžni Djumbrek zvedel za priznanje Kegljevičeve je 7. decembra po svojem zagovorniku novomeškem odvetniku dr. Josipu Globevniku, ponovno predlagal obnovitev kazenskega postopanja. Ponovna razprava proti Djumbreku »e je vršila v petek 20 t. m., na kateri je bil po nedolžnem obsojeni Djumbrek oproščen vseke krivde in kazni in takoj tudi izpuščen. Ko je mož vesel zapuščal po dolgih mesecih mračno poslopje sodišča, je dejal, da za obsojenca sama ječa še ne pomeni zla. Strašno pa je biti po nedolžnem obsojen. Edino ta pekoča zavest povzroča človeku neznosno trpljenje. Iz Šoštanja — Društvo »šola in dom« na tukajšnji meščanski šoli že nekaj let sem tiho, a smotrno deluje. Stalni stiki učiteljstva s starši, podpiranje revnejših šolarjev in številne akcije za zboljšanje učnih uspehov — vse to je dokazalo potrebo društvenega obstoja in delovanja. Pred dnevi se je vršil občni zbor. na katerem je društvo položilo pred članstvom svoje račune. Vršili sta se tudi dve predavanji: učiteljica gdč. štrau-sova je govorila o domači vzgoji, učiteljica ga. Kirarjeva pa je imela referat »Laž in resnica pri mladini«. Za naslednje leto je bil izvoljen sledeči odbor društva »šola in dom«: predsednik g. Miloš Pleteršek, podpredsednica ga. Marija Majerjeva, tajnica ga. Skorbeekv blagajnica gdč. štrausova, odbornika g. Hribernik in Peucin Jožef. — V Šaleški dolini konznm tobaka ni majhen. V lanskem letu so na teritoriju tuk. oddelka finančne kontrole, ki obsega šoštanjski sodni okraj dali naši kadilci za tobak in tobačni papir nič manj ko din 2 milijona 347.322. V pomeri s predlanskim je ta vsota narastla za din 29.461. Zanimive so številke posameznih mesecev. V januarju je auaflal konzum tobaka in tobačnega papirja din 84.693 (leta 1937 din 182.400), v februarju din 172.157 '(din 176 tisoč), v marcu din 183.585 (din 184.794). v aprilu din 181.014 (184.408), v maju 212 tisoč 936 (din 197.126), v juniju din 178.887 (din 175.378), v juliju din 223.397 (din 221.370), v avgustu din 199.653 (din 194 tisoč 775), v septembru 202.751 (din 208 tisoč 256), v oktobru din 216.363 (din 208 tisoč 996), v novembru din 188.732 (din 180.628), v decembru din 213.354 (din 203, tisoč 127). Konzum samega tobačnega papirja je znašal v teh mesecih din 35.225. — Kletarski tečaj. V petek 20. t. m. je priredilo šoštanjsko združenje gostilničarjev kletarski tečaj, ki je bil lepo obiskan. Predavnja je imel kletarski nadzornik g. Vojska iz Maribora. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 24. I. 1939 Kranjska gora 810 m: 0, sneži, 20 cm sne« ga, južen; Rateče-Planica 870 m: 0, sneži, 16 cm novega južnega snega, 20 cm podlage; Planica-S lat na 950 m: 1, sneži, 20 cm novega južnega snega, 25 cm podlage; Pokljuka 1300 m: 0, oblačno, 70 cm snega, južen; Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, delno oblačno, 5 cm snega, južen; Dom na Kom ni 15X0 m: —3, drobno mede, 30 cm pršića, 70 cm podlage; GorjoJe 1000 m: —3, 10 cm južnega snega, 10 cm podlage; Senjorjev dom 1522 m: —5, drobno mede, 50 cm pršića, 10 cm podlage; Peca 1654 m: drobno mede, 30 cm pršića, 50 cm podlage; Rimski vrelec 530 m: 0, oblačno, 13 cm snega, južen. 23 i. im Mozirska planina 1444 m: —1, sneti, 00 cm snega, osrenjen; Koea na Pesku 1382 m: —1. sneži, 49 cm snega, osrenjen. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek poseuej HrtrKiici. izjave beseda Din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložita znamko. — Popustov sa male oglasa os priznamo. SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din DEKLE staro 25 let, vajeno kuhanja, šivanja, govori nemški, želi mesto kuharice pri manjši družini. Gre tudi za samostojno gospodinjo. Nastop 1. februarja. — Naslov: Karolina Kovačič, Ma-kole. 251 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 6 Din trgovine, industrije, hotele, restavracije, gostilne, bufete, mlekarne itd. fcupuje in prodaja hitro in solidno po vsej drsavi. Pojasnila donite proti predna-kaailia 3.— din v znamkah: Central, Zagreb, Tomičeva 7. PARCELO prodam za vrtnarijo, stanovanje in lokal. Aleksandrova c. št. 31. Pobrežje pri Mariboru. 265 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega pedhograf oioga Karmaha, Žalec. 13.T AKO PRODAJAŠ, KUPUJEŠ OGLAftUJ V MALI OGLASNIK »SLOV. NARODA44! kraja blizu postaje MLEČNA RESTAVRACIJA dobro idoča, zaradi bolezni naprodaj. — Vprašati m ponudbe »ALPA«. Zagreb, Sa. VINO prvovrstno bizeljsko, rdeče in belo proda ravnatelj CernelC Oskar, Celje, Cankarjeva 11. 252 VAGON BUKOVIH DRV lepih, suhih, prima seno sladko, kozolec z 8 okni, ter razno gospodarsko orodje proda Sršen, Zagorje. 250 POMARANČE, FIGE, ROZINE Cene nizke. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, Tvrševa c. 48. S44 MEDARNA Prva speci jalna trgovina za med, Ljubljana, Židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkusenejMh čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo m na drobno. 12.T CEPLJENO TRSJE sadno drevje, divjake — nudi Ziher Franjo, Zamusanl, Sveta Marjeta pri Moškanjcih. — Zahtevajte cenik! 267 RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din K L (Š E J E JUGOGRANKA M r: T HA NAM ZAHVALA Vsem znancem in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali ter spremili našo zlato in nepozabno mamo k večnemu počitku ter ji darovali toliko cvetja, najlepša hvala, ie posebno se zahvaljujemo Čč. duhovščini, zastopnikom kr. banske uprave, uradnistvu finančne kontrole •in pevskemu društvu »Sava« za v srce segajoče žalo-stinke. nt. 11 — p. SPOMNI Vi ohranjen, ugodno ; Naslov ▼ upravi >SL , Naroda«. 343 2«ttaio*a SKUBIC iaortalo Strmo 4 »SLOVENSKI NAROD«* to**, M. 1939. Ster. |9 Anarhisti pripomogli generalu Francu Katalonija je držala roke križem, fen ravela — To se jI zdaj bridko maščuje tpaafia borila in ixkr- Barcelonsko pristanišče Naglo prodiranje Francove vojske na katalonskih bojiščih je zadnje dni močno iz-premenilo lice Barcelone, ki je pomenila glavna španska vrata v svet, industrijsko središče države, vizitka njenega bogastva in modernega napredka. Po lepih, širokih cestah, koder se je nekoč pomikal cvetlični korzo, korakajo zdaj na novo mobilizirane čete neizvežbane vojake, posiljane na hitro roko na bojišče, poleg tega pa delovne čete delavcev, odpoklicanih iz tovarn in delavnic na nujna utrjevalna dela. Ženske, postarane in izmučene, so morale stopiti na njihovo mesto v delavnicah in tovarnah, kjer se proizvodnje ne smejo ustaviti. Barcelona, čeprav že skoraj tik za fronto, je glavno industrijsko središče, od koder prihajajo industrijski izdelki vseh vrst, kar jih potrebujejo za obrambo, v prvi vrsti pa vojni materijal, strelivo in vojne potrebščine, ki jih požira fronta. Barcelona — cerkev sv. Družine Mesto se pripravila na obleganje Vse prebivalstvo od 7. leta je bfk> mobilizirano ter poslano bodisi na fronto ali pa mora opravljati pomožna dela. Na vogalih v Barceloni so se pojavili zadnje dni ogromni letaki: Borite se do zadnjega moža, do zadnjega naboja, za svobodo svojih src in življenj, za svobodo svojih otrok. Barcelona se oči vidno pripravlja na obleganje, na zadnjo obupno obrambo. Sledila bo primeru Madrida, ki mu je že davno tekmec, sovražen malone do zadnjega trenutka. Kako bi se bili dogodki razvili, Če bi bila Barcelona, srce in glava Katalonije, posegla že v začetku v borbo s požrtvovalnostjo, kakor jo kaže proti koncu? Francova revolucija 8. decemtra 1936 je trajala v Barceloni komaj 12 ur. Barcelona je bila prvo mesto, ki je z ogromnim elanom strlo generalski upor. V prvih avgustovskih dneh leta 1936 in še nekaj časa potem, je zrl ves svetovni tabor demokracije napeto na Katalonijo. Svet je upal, da se bo tam ustvaril velik rezervoar republikanskih sil, ki bodo pomagale odbiti Fran cov naval. Barcelona je bila Kronstadt revolucije v Španiji. Iz nje so izhajali upori proti kraljevini, za ustoličenje republikanskega režima. Obotavljanje se maščuje Kmalu se je pa pokazalo, da je svet presojal vlogo Kataloncev v državljanski vojni povsem napačno. Katalonske čete so se borile v zadnjem četrtletju geviapja, leta državljanske vojne samo na dveh eflassasl fronte, v Aragoniji in pri Huesci, vsega skupaj okrog 20.000 mož. V barcelonskih vojašnicah je bilo 150.000 izborno izvežfoa-nin mož z najmodernejšim orožjem. Toda njihovo edino delo so bile vojaške parade, ki so se vršile dvakrat v tednu. Borila se je in krvavela Španija, Katalonija je pa čakala. Katalonski anarhisti so imeli 18 bom-barderjev in 130 lovskih letal — za takratne čase v španski državljanski vojni zelo močno letalstvo, toda razen poskusnih poletov to letalstvo ni delalo nič. Več tu-catov tankov ter težko in lahko poljsko topništvo je bilo osredotočeno v Barceloni in drugih katalonskih mestih, toda na bojišče ga niso poslali. Skoraj dve tretjini orožja, ki so ga z lovskih ladij tetovorili v Barceloni in Carthageni. sta ostali neizrabljeni v Kataloniji v času, ko bi se bil mogel z namenom vseh upor likvidirati, predno je prišla intervencija iz inozemstva. Caballerova vlada in njen najsposobnejši član zunanji minister Alvares del Vayo sta si zaman prizadevala pripraviti katalonsko vlado in razne anarhistične organizacije do tega, da bi izpremenile svojo taktiko. Nač niso pomagale obupne prošnje za pomoč z madridske fronte, niti brzojavke iz Ogrožene Malage. Katalonci so molčali ali pa odklanjali vse prošnje. Katalonija je vodila svojo politiko. Mirno je zbirala svoje rezerve, izdelovala strelivo in materijal vstevši armadne motorje za svojo armado, kakor da ji je usoda ostale Španije deveta briga. Krivda nezrelih anarhistov Ni pa bilo vedno tako. Katalonija je hotela poseči v državljansko vojno, toda v določenem trenutku, ki so nanj njegovi voditelji čakali. V Kataloniji je bila najmočnejša organizacija monarhistov. Organizaciji F Al in CNT, iberskih in katalonskih anarhistov, sta imeli 1. februarja 1937 bii-zu 3,000.000 članov. In ti dve organizaciji že davno nista bili zadovoljni z madridsko politiko niti z republikanskim režimom madridskega kova. Imeli sta svoje politične aspiracije. Kadar so se sestali anarhisti s socialisti ali celo s komunisti, se je pokazalo, da so politično najbolj nezreli in najbolj fantastični, zato pa najmanj disciplinirani. Largo Caballero V novembru 1936 so povzročile katalonske Čete pod vplivom anarhistov republikanski stvari veliko škodo, ko so navzlic odporu republikancev pobile 200 ujetih Maročanov. Dotlej se je večkrat pripetilo, da so Maročani obrnili Francu hrbet in k republikancem. Od te usmrtitve so pa nehali republikancem zaupati, čeprav je bn ta vse obsodbe vredni pojav nsnmljrn Usmrtitev 200 Maročanov je postal simbol krutosti republikancev in propagandno geslo proti repubikancem med ManrL 1» pohlepa po oblasti Najrazaodnejsi predstavnik anarhističnega pohrsta v otaiiifilh odborih je bilo DnnsttL On edini bi bil morda znal disciplinirati anarhiste. Toda Durutti je v de- General Franco cembru 1936 padel in od takrat datirajo med anarhisti in drugimi branilci Madrida neprestani spori, ki so se končali s tem, da so se skoraj vsi katalonski anarhisti z madridske fronte umaknili in sicer z orožjem v rokah. Njihov odhod je pomenil tudi konec dovoza iz Katalonije. Novi poskusi zediniti in disciplinirati vse politične tabore v vladni Španiji proti Francu so se izjalovili. Barcelonski anarhisti so bili prepričani, da je Caballerov poskus ustanoviti enotno vojaško poveljstvo blaznost in niso hoteli sodelovati z vladno armado. Namesto zedinjenja so se potegovali v kritičnih trenutkih za večjo neodvisnost celo z upori da je morala vlada pošiljati s fronte vojaštvo, da Jih je zatrla. Bili so prepričani, da se bo vladna fronta pred Madridom in na jugu nekega dne sesula, toda dotlej da bo oslabljena in izčrpana tudi Francova armada. In na ta trenutek so čakali. Njihova 200.000 mož broječa armada naj bi potem z nepričakovanim udarcem strla Franca, rešila z lastnimi močmi Španijo pred fašizmom in dobila tako pravico do vlade. Iz poraza Kastilije naj bi se porodila moč m vlada Kataloncev v Španiji. Anarhisti — najbolj« Franco vi zavezniki Dogodki so se pa razvijali drugače. Vladal oisaiinhni aparat se ni obrabljal tako hitre* kakor so mislili Katalonci. toda Francova moč je narasla in njegova zadeva je postala zadeva prestiža velesile, ki mu je bila priskočila na pomoč. Ko se je slednjič centralna španska vlada, ki je bila zapustila Madrid in Valencijo, ker sta bili ti dve meeti preveč izpostavljeni napadom, preseliln v Barcelono, je zatrla upore in prisilila Katalonce podrediti se njenemu vodstvu. Toda tedaj je bilo že tudi za nastop katalonskih rezerv prepozno. Čeprav je bBttma fronte in neposredna nevarnost za Katalonijo pomagala mobilizirati vse njene obrambne sile. Računi anarhistov so se JZlEazaB napačni tudi glede učinkovitosti, da o humanosti in solidarnosti niti ne govorimo. V španski tragediji ni igralo važne vloge samo posredovanje tujih moči, temveč tudi in morda v prvi vrsti razcepljenost republikanskega tabora v Času, ko je divjala v Španiji res še državljanska vojna. Trma španskih in katalonskih anarhistov je bila Francu močnejši zaveznik od njegovih inozemskih prijateljev. Koncem koncev je ona privedla njegove vojake pred Barcelono. »Erika« na jeseniškem sokolskem odru Ta opereta se je Jeseničanom tako priljubila, da so jo morali vprizoriti Ze Štirikrat Jesenice, 23. januarja Sokolski gledališki odsek je za Silvestro vo naštudiral »Eriko«, katere probojen uspeh je zahteval že štiri reprize. Pri tem je hvale vredna požrtvova nos t celokupnega ansambla, kajti vse »odelujoči so žrtvovali mnogo svojega prostega časa, da je bilo možno po daljšem presledku zopet uprizoriti opereto. Zasedba glavnih vlog je bila srečno izbrana. Predvsem je Erika, katero je kreirala sestra Berta Razingerjeva. briljirala s svojim finim, ne2nim nastopom in z lepim, v vi£,inari zdj pi obojnim glasom. Njen partner Iv ». brat Lovro Humer, je zadovo jivo izpeljal svojo igralsko in pevsko uelahko vlogo .' kar že oblečen; imel je čevlje na nogah in tudi klobuk na glavi. Ker pa se ni odzval njegovemu klicu, ga je prijel za rame in za roko, pa je opazil, da je fant mrzel. Bil je mrtev... m Nato so pritekli v hlev domači in sosedje in so ugotovili, da je moral Gregor že prejšnji večer umreti. Bržkone ga je zadela kap. L mrl je v trenutku, ko jc stopil k ležišču, da bi legel k počitku. O njegovi nenadni smrti 60 obvestili orožnike. K Dolinskovim je prišla orožni-ška patrulja, ki je ugotovila, da je vse res tako, kakor so izpovedali domači. Na fantu niso našli nobenega znaka nasilne smrti. Nesrečno žrtev pomanjkanja in garanja so pokopali na pokopališču v Svibncm v Sopoti. Kakor so ugotovili po njegovi delavski knjižici, ki jo je kot edino La>t imel pri sebi, je bil Zalokar rejen v Smarjeti pri Beli Cerkvi in je bi' star 27 let. Sina zastrupil iz sočutja Strastna javna razprava o tem, ali je z vidika človekoljubja dovoljeno prikrajšati z usmrtitvijo trpljenje neozdravljivo bolnega in silne muke trpečega človeka, je zopet oživela v Zedinjenih državah. Pobudo za to je dala tragedija v rodbini tovarnarja konfekcije v New Yorku Levvisa Greenfielda. Greenfield je prišel zgodaj zjutraj na policijsko stražnico in zahteval, naj ga aretirajo, češ da je ponoči ubil svojega sina. Pravil je, da ni mogel več gledati kako trpi. Policija je ugotovila, da je bil mladi Greenfield ponoči zastrupljen s kloroformom. Mladi Greenfield je bil že od rojstva božjasten. Zadnje čase je dobival zelo pogosto napade, razen tega ga je pa mučil hud glavobol. Starši so storili vse mogoče da bi mu olajšali trpljenje, toda zdravniki specialisti so trdili, da mu ni pomoči. Nasprotno pa so izjavili, da se lahko zgodi, da bo nesrečni mladenič trpel še dolga leta. Ob zadnjem hudem napadu je oče sklenil storiti to, kar so zdravniki odklonili. Zastrupil je lastnega sina, zjutraj je pa odšel na policijo im povedal kaj je storil, v Angliji In v Ameriki imajo že več let pokret, za katerega so se zavzemali tudi znani zdravniki, da bi s posebnim zakonom dovolili zdravnikom brez bolečin usmrtiti neozdravljivo bornega bolnika, ker je v nadlego sebi m okolici in ki bi tudi sam raje umrl, kakor pa trpel. Ce bo Greenfield sojen zaradi umora kakor zahteva zakon, se bodo zavzeli zanj voditelji tega pokreta, ki mu že zdaj ponujajo najboljše zagovornike. Nevidno steklo Iz dveh laboratorijev, delujočih neodvisno, je prišla istega dne vest o izredno važnem odkritju. Gre za nevidno steklo, ki ne odbija in skoraj sploh ne absorbira svetlobnih žarkov. Naše navadno brezbarvno steklo, jih absorbira precej. Sele nedavno je bilo odkrito steklo, ki propušča vsaj večinoma tudi ultravioletne žarke. Toda to steklo je še zelo drago, ono pa tudi absorbira ali odbija mnego žarkov, iz katerih je sestavljena brezbarvna svetloba. V Chenectadv v Zedinjenih državah Je dr. Catharine Blodgettova na nedavnem sestanku sotmdnikov znanstvenega zavoda poročala, da je odkrila preparat, Id odstranjuje pri steklu svetlobno od raža-nje. Steklo postane s tem nevidno, ker vidimo samo to, od Česar se odbijajo svetlobni žarki, naše oko. Istega dne sta sporočila dr. Francis Turner in dr. Rawley CartvvTight, delujoča v tehničnem zavodu V Massachussets v ameriškem društvu za fiziko, da se jima je posrečilo odstraniti pri steklu odražanje svetlobe s tenko mreno, s katero prevlečeta steklo. O mreni sta' povedala, da sta jo pripravila Is natrija .kalcija, fluora in drugih kemikalij, raztopljenih v lončku. Iz raztopine se da napraviti komaj tisočinko milimetra debela mrena, S tem se baje odstrani optična napaka stekla — odražanje svetlobnih žarkov. Zaenkrat se pa da ta mre-nica uporabiti samo za optične aparate. Do uporabe na oknih bo še dolga pot. Odkritje ameriških učenjakov temelji na Langmuirovem dognanju, da se recimo razkroji, da nastane tenka plast molekulov v obliki mrenioe, debele komaj tako, kakor en sam molekul. Nekaj podobnega je mreni ca, s katero sta pfevlekla ameriška učenjaka steklo. Ce so uspehi res taki, kakor pravijo učenjaki, bo novo odkritje zelo Izpopolnilo vse optične naprav« od navadnih naočnikov do najfinejših fotografskih m astronomskih aparatov. Darujte za »Zvončkov« sklad flicholas SHuer: 6 Hiša groze t J roman L Na Lucasovem čelu so se prikazale potne srage, vendar je pa še ugovarjal: — Upoštevati moraš, da je bil pijan. — Kaj za to, — je odgovoril advokat. — Nekateri ljudje govore o whiskyju, kakor da bi mogel njegov vonj izpodnesti močnemu človeku noge. Ti pa veš mnogo bolje od mene, koliko steklenic whiskyja bi bilo treba, da bi se kapitan napil. Kapitan Arthur Allen Lucas je popival vse svoje življenje, toda nikoli ni bil pijan. Spadal je med tiste ljudi, ki jim alkohol ne more do živega. Nikoli ni bil tako pijan, da bi ne vedel, kaj dela. — Da, to je res, — je pritrdil Guy. — Toda kakšna je tvoja teorija? — Da je nekdo skočil za njim in ga vrgel čez ograjo? — Ne, mislim, da ne. Vem, da mu je bilo šestdeset let. Toda bil je še tako krepak kakor tridesetleten mož. Ne morem si misliti, da bi ga moglo kaj presenetiti. Če bi bil kdo skočil za njim in bi ga bil hotel vreči čez ograjo, mislim, da bi bil slabo odrezal. Če bi bil sploh kdo padel, bi bila padla oba ali pa, kar je še verjetneje, kapitan bi bil vrgel napadalca čez ograjo. — Da, kapitan je bil orjak. Čudno je, da nihče na vse to ni pomislil, Cable Toda če ni padel čez ograjo in če ga ni nihče vrgel, kaj se je torej zgodilo? — Lahko se je udri skozi pod. Kdo ve? " — Skozi pod? — je ponovil Lucas. — Vem, da se sliši to čudno, toda okrog umorov se pleto čudovite reči Ne trdim z gotovostjo, da se je udri skozi pod Zagotavljam te Da, da si bom jutri ziutraj ogledal njegov mestiček z drobnogledom. — Mislim . . je začel Guv Lucas. Ni pa izgovoril svoje misli do konca. Oba sta zadržala sapo in strah jima je pogledal iz oči. Daleč v hiši nad niima je namreč nekdo zateglo in bolestno kriknil. potem je pa zavladala grobna tišina Tudi vihar se ie polegel. IV. — To je bila ženska, ženski krik, — je zašepetal John Cable in v duhu se je vprašal, da-li bo imel dovolj poguma, da ji priskoči na pomoč. Guy Lucas je šel takoj z dobrim zgledom naprej. Skočil je k vratom in potegnil iz žepa samokres, ki ga je bil prvotno zatajil. Odprl je vrata in planil v vežo. Advokat je odhitel za njim bodisi zato, da bi mu pomagal, ali pa iz strahu, da bi ne ostal sam. Guy Lucas si je svetil z električno svetilko zdaj levo zdaj desno. Odhitel je po stopnicah in dalje po hodniku v prvo nadstropje Cable mu je. bil ves čas za petami. Kar se je ustavil in pokleknil na tla. Držeč v eni roki svetilko, v drugi pa samokres, je opazil John Cable na tleh ležečo žensko z obrazom navzdol. Njen mokri plašč se je v stožcu električne svetlobe lesketal. Izpod klobuka se ji je bil izmuznil šop zlatih kodrov. Roke je imela razprostrte. Guy Lucas jo je rahlo obrnil vznak in oba sta se zagledala v dražestni obraz Else Macdonaldove. Cable se je je dobro spominjal. Videl jo je nekoč v vasi, ko se je peljala v velikem avtomobilu. Njena fotografija se je večkrat pojavila v novinah pod to ali ono beležko, kajti njen obraz je bil vedno novost. Bila je hči bivše gospodinje kapitana Lucasa. Govorilo se je, da se je kapitan do ušes zaljubil v njo, ko se je malo pred njegovo tragično smrtjo pojavila v hiši. Zaljubljen je bil prvič v svojem žil jen ju, kajti dotlej je vse ženske zaničeval. Vse to so bile pa le prazne čenče in John Cable idealist si je v duhu zatrjeval, da bi Lucasovi milijoni nikoli ne bili mogli pripraviti tega krasnega bitja tako daleč, da bi se bilo omo-žilo s starim kapitanom. Vse to mu je šinilo v glavo v prvih trenutkih. Potem je pa pokleknil k Lucasu. — Živa je! Mislim, da ni ranjena, — je dejal Lucas. — Hvala bogu! Dvignil ja je v naročje. Njeno telo je ležalo onemoglo, glava ji je visela nazaj. Ko jo je nesel po stopnicah, doli, bi bil človek mislil, da je mrtva. Prispela sta do knjižnice in Lucas je položil onesveščeno ženo v široki naslanjač pred kaminom, kjer je tako rad sedel kapitan Lucas. In v motni svetlobi sta opazila, da z njenega obraza izginja mrtvaška bledica. Njene ustnice so postajale rdeče in ko je kmalu potem odprla oči, ji je zažarel obraz kakor nebo ob jutranji zarji v tro-pičnih krajih. Življenje in lepota John Cable je znova globoko dihnil. Ves čas ni mogel odvrniti pogleda od nje. S posebnim občutkom radosti je opazoval vse malenkosti. Ko je dvignila k njemu modre oči, je onemel od groze. Odtrgal je svoj pogled od njenega obraza in ga uprl na nežno ročico, počivajočo v naročju. Dekle, ki se je bilo ta čas povsem zavedlo, se je naglo ozrlo v Lucasa in Johna Cabla. Potem se je pa prijela z obema rokama za grlo in zastokala. — Ali je umrl? Ali ste ga našli mrtvega? — Koga? — je vprašal Lucas. Poskušal ji je odtrgati roke od grla, toda dekle ga je potisnilo od sebe. 2s Ne približujta se mi, — je dejala, — vajina obraza se izprerriinjata v njegov obraz. Oj, bože moj, nikoli ne bom pozabila, kar sem videla* Nikoli, nikoli! — Kaj je pa bilo? — je vprašal Guy Lucas. — Kaj se je zgodilo? Videla sta, da se dekle premaguje in na njenem obrazu se je pojavil izraz odločnosti. Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Fian Jaran — Za upravo In Inaeratnl del lista Oton Christaf — Vsi v Ljubljani