AKTUALNO VPRAŠANJE Mesarska podjetja so v zadnjem času podražila nekatere vrste mesa. Zastopniki teh podjetij pravijo, da jih je k temu koraku prisilil položaj na živinskem trgu. Živine je namreč zdaj naprodaj man), kar je spomladi dejansko običajen pojav. Živinorejci prodajajo živino v glavnem jeseni in na zimo, da prihranijo pri krmi. K temu se je — po navedbah zastopnikov mesarskih podjetij — pridružil še Izvoz, ki ga narekuje potreba po uravno- veševanju zunanjetrgovinske bilance. Vse to je vplivalo na povišanje odkupnih cen za živino, zato so mesarska podjetja, ena prej, druga kasneje, začela podraževati nekatere vrste mesa. Kranjska klavnica je — po izjavi njenega predstavnika — prodajala goveje meso po prejšnji ceni še nekaj časa potem, ko so ga drugje že podražili ter je zato začela uporabljati svoja rezervna sredstva, pred kratkim pa je tudi ta klavnica podražila meso, ker ni več dobila primerne živine po starih odkupnih cenah. Kljub navedbam mesarskih podjetij pa se vsiljuje vprašanje: ali je res popolnoma pravilno, da podjetja povsem sama drugo za drugim določajo višje cene za tako važno živilo, kot je meso? Ne! Umestno bi bilo, da bi take korake poprej temeljito pretehtali tudi občinski ljudski odbori, zlasti njihovi zbori proizvajalcev in povedali svoje mnenje o utemeljenosti takih predlogov podjetij. To ne velja samo v tem, ampak tudi v drugih primerih. Z. Revolucionar in ustvarjalec AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO l *-ErO XI., ST. 28., CENA DIN 10.— KRANJ, 11. APRILA 1958 Z občnega zbora Gostinske zbornice za okraj Kranj o™™ modernizirati gostinstvo problema: » .. - - in uvesti nagrajevanje po delovnem učinku Na današnji dan pred petimi leti se je končala življenjska pot velikega revolucionarja Borisa Kidriča, s sadovi svojega ustvarjalnega dela pa je še vedno navzoč pri graditvi socialistične družbe. PRED DNEVOM ŽELEZNIČARJEV Železničarji jeseniškega vozlišča so pripravili več prireditev število domačih gostov se je lani povečalo no predvsem iz samega okrajnega družbenega plana, v kate- ZA 45% radovljica skoraj potrojila število nočitev — med 390 podjetji sta samo dve mlečni restavraciji — samo štiri podjetja na gorenj-skem so uvedla plačevanje po delovnem učinku V sredo je bil v Kranju VI. redni občni zbor Gostinske zbornice za okraj Kranj, ki so se §a razen delegatov udeležili številni gostje, med drugim tajnik republiške zbornice tov. Jernej-čič, podpredsednik OLO Kranj Dušan Horjak in drugi. Uvodno Poročilo je prebral dosedanji Predsednik Anton Kuneič. Iz razpoložljivega gradiva je razvidno, da je bila lanskoletna, SGzona za gorenjske gostince dokaj uspešna, saj je bil količinski promet (izvzemši hrano) lansko leto za 21 % višji kakor pa leta 1956. Prav tako so lansko teto povečali število domačih gostov, in sicer za 45%, medtem ko se je istočasno število inozemskih gostov zmanjšalo za • % itd. Poročilo upravnega odbora je pomanjkljivo v toliko, ker ne podaja pregleda prometa s hrano, ampak se oslanja saT mo na povečanje prometa z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. podaljšati sezono! Poročilo poudarja, da je takšen napredek v gostinstvu prišteti v veliki meri pravilni politiki ljudskih odborov do gostinskih organizacij, saj je večina občin gostinskim obratom nudila razne davčne olajšave in podobno, tako da so podjetja lahko del sredstev uporabljala za/ boljšo opremo in modernizacijo lokalov. Takšna politika ljudskih odborov je vsekakor pozitivna in bo v prihodnjih letih ugodno vplivala na napore gostinskih podjetij za modernizacijo gorenjskega gostinstva. Razumevanje organov oblasti za potrebe gostinstva pa je razvid- Gorenjski brigadirji na delu Brigadirji li Približno mesec i hrigadirke bri ado »Staneta Žagarja« «e že dni mudijo na delu v vasi Prilipe pri Brežicah. V naselju ►►Majde Sulc«, ki so ga sami postavili in uredili, je ■Wtfgad i/ vseh republik, razen iz Crne gore. Pred nekaj dnevi Da so začeli delati na trasi. Pri njihovem delu jim največ pomagajo stroji. rem je predviden niz ukrepov za modernizacijo gorenjskega gostinstva in v nekaterih krajih tudi razširitev kapacitet: dograditev žičnice na Krvavec, načrti za gradnjo hotela na Krvavcu, številni ukrepi za modernizacijo gostinstva na Bledu, modernizacija in sprostitev gostinskih kapacitet v Kranjski gori, otvoritev žičnice na Vitranc, razširitev kapacitet v Bohinju, načrti za gradnjo žičnice na Vogel itd. Za te načrte bodo imela gostinska podjetja letošnje leto na razpolago okrog 100 milijonov lastnih sredstev, približno prav toliko sredstev pa je predvidenih za gostinstvo tudi v okrajnem investicijskem skladu. Vsekakor pa ni osnovni problem v gradnji novih kapacitet, ampak predvsem v modernizaciji sedanjih gostinskih objektov. Osnovni problem je podaljšati turistično sezono, če že ne na celo leto, pa vsaj na zgodnjo spomlad in na pozno jesen. Zaradi razmeroma kratke poletne sezone so bile n. pr. lansko leto obstoječe gostinske kapacitete zasedene le z 20 odstotki. domaČi gosti pred 1nozemci Lanskoletno razmerje med domačimi in inozemskimi gosti kaže ,da se bo tudi gorenjsko gostinstvo moralo vse bolj orientirati na domače geste in le-tem prilagoditi cene svojih uslug. Lansko leto se je število domačih gostov v primeri z letom 1D56 povečalo za 45 %, medtem ko se je število inozemskih gostov zmanjšalo za 7%, število inozemskih nočitev pa skoraj za 10 %. Če pa primerjamo lanskoletni obisk inozemskih gostov s predvojnim stanjem, potem ugotovimo, da so imeli lansko leto samo 35 % predvojnih inozemskih nočitev, medtem ko se je v istem razdobju obisk domačjh gostov povečal za 415 odstotkov. Najbolj so povečali število domačih gostov v občini Radovljica, in sicer v primerjavi s predlanskim letom za 196%, na drugem mestu BO Železniki s 169 %, Bohinj a 105 % več domačih go-stov itd. tega ne bi smeli prezreti Ce bi sodili uspeh Občnega zbora samo po razpravi, potem je treba ugotoviti, da le-ta ni dala popolne slike problemov gorenjskega gostinstva. En sam diskutant se je dotaknil problema nagrajevanja gostinskih delavcev, čeprav je to trenutno eden najbolj perečih problemov v gostinstvu. Čeprav se že več let govori o uvedbi nagrajevanja po delovnem učinku, pa ima še večina gostinskih podjetij na Gorenjskem sistem stalnih mesečnih plač. Ne samo, da je v takšnem sistemu možno izkoriščanje enega delavca na račun drugega, ampak tak način plačevanja predvsem ne stimulira gostinske delavce k večjemu delovnemu učinku. To se odraža predvsem v slabi postrežbi in nemarnem odnosu do gostov. Od 390 gostinskih obratov plačujejo svoje delavce po njihovem učinku samo 4 podjetja, kar predstavlja samo 1 % vseh gostinskih obratov na Gorenjskem. Razen tega na občnem zboru tudi ni bilo govora o družbeni prehrani, čeprav gotovo ni dvoma, da je to eden važnih problemov ne samo za zagotovitev stalnega dotoka domačih gostov, ampak tudi za zboljšanje življenjske ravni domačega prebivalstva. Niti v poročilu niti na občnem zboru se ni nihče vprašal, zakaj imamo med skoraj 400 gostinskimi obrati na Gorenjskem samo dve mlečni restavraciji! Nihče ni govoril o načrtih in prizadevanjih gostinskih organizacij ter ljudskih odborov, kako naj bi to stanje zboljšali. Ta pomanjkljivost, ki jo poudarjamo samo z namenom, da bi v bodoče tako važnega vprašanja ne prezrli, precej zmanjšuje uspeh občnega zbora. Računati je, da bo novi upravni odbor Gostinske zbornice s tovarišem Spilakom na čelu vsa ta vprašanja obravnaval in si prizadeval za njihovo čimprejšnjo ureditev. -iv Gorenjski železničarji, predvsem železničarji jeseniškega vozlišča, bodo tudi letos lepo proslavili svoj praznik. Imeli so že vrsto športnih in drugih prireditev. Med drugim so se pomerili v šahu, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju. Priredili so tudi izlete na Reko in Opatijo, večje število železničarjev pa se je udeležilo poučnega izleta po Italiji, kjer so si ogledali nekatere naprave in večja železniška vozlišča. V četutek (10. apr.) so se jeseniški železničarji poklonili padlim sotovarišem ob spomeniku padlih borcev in talcev na Belem polju nad Hrušico. Udeležili pa se bodo tudi odkritja spomenika padlim V Tovarni verig bodo volili 20. aprila Večina delovnih kolektivov radovljiške občine je že izvolila nove delavske svete. V ►►Verigi« bodo imeli volitve 20. aprila, v naslednjih dneh pa tudi v Tovarni industrijske opreme. — Volitev v delavski svet v tovarni »-Sukno« v Zapužah se je udeležilo 91,4 % volilnih upravičencev, v ►►Plamenu« v Kropi 97 % itd. To dokazuje, da so bile letošnje volitve v delavske svete v radovljiški občini boljše pripravljene kot pretekla leta. Posebno živahno pa se pripravljajo na volitve v ►►Verigi«, kjer so imeli že vrsto obratnih sestankov in zborovanj. Na dan volitev bodo imeli v*sindikalni dvirani večje zborovanje, na katerem bo poročal predsednik delavskega sveta o uspehih podjetja in problemih, govorili pa bodo tudi zastopniki sindikalne organizacije in uprave podjetja. -k- NAŠ RAZGOVOR „VII. kongres ZKJ bo še bolj razjasnil komunistov v organih upravljanja" železničarjem na Zaloški cesti v Ljubljani. Gorenjski železničarji bodo odpotovali na proslavo s posebnim vlakom. V soboto pa bodo imeli v fizkulturnem domu na Jesenicah osrednjo prireditev združeno z bogatim kulturnim programom, .k- Z mladinskega zborovanja v Predosljah JIH bo pod novim vodstvom bolje? V ponedeljek zvečer je b:lo v dvorani Prosvetnega doma v Predosljah mladinsko zborovanje z dokaj lepo ud?le>.ln mladinskega aktiva in članov sekcije mladih zadružnikov Predo-selj in okolice. Pri pregledu dosedanjega dela so ugotovUi, da sta obe organizaciji, deloma zaradi pomanjkanja primernih prostorov, kjer bi se mladina mogla zbirati in delovati, še mnogo bolj pa zaradi nedelavnosti dosedanjih vodstev, le životarili. Mladina je bila vključena v TVD Partizan, strelsko družino, pri gasilcih in raznih drugih organizacijah in je kljub raznim težavam dosegla nekaj uspehov. Močno pa bo gotovo zaživelo delo mladine z dograditvijo Prosvetnega doma in končno " tudi že športnega igrišča. — Aktivu mladih zadružnikov pa bo moral odbor KZ nuditi več pomoči. V razpravi, v katero so živahno posegali mladinci, je bilo nakazanih več koristnih predlogov za zboljšanje dela. Če bo novo izvolicno vodstvo znalo mladino pravilno usmerjati in pritegniti in če bo predvsem samo dovolj delavno, potem se upravičeno lahko pričakuje boljših uspehov kot -doslej. -an !og< Ni več dolgo do velikega zgodovinskega dogodka — VII. kongresa ZKJ v Ljubljani. Delegati za kongres so že izbrani. Iz kranjske občine bodo odšli kot delegati na kongres tova-rišica Cilka Zavrlova, tovariša France Popit in Martin Košir. Ko smo se razgovarjali s tov. Koširjem o kongresu, smo ga med drugim povprašali, kakšen pomen pripisuje VII. kongresu ZKJ. »Ta kongres bo ostal zapisan med najpomembnejšimi dogodki narodov Jugoslavije. Ne bo le velikega pomena za našo notranjo, temveč prav tako tudi za našo zunanjo politiko. Predvsem bo vplival na krepitev zveze komunistov, in ne le to; temveč bo pokazal nadaljnjo pot tudi vsem našim organizacijam in organom delavskega in družbenega upravljanja. Še posebej pa bo podčrtal vlogo komunistov pri delu v teh organih.« Tov. Košir je nadalje dejal, da so komunisti uresničili sklepe VI. kongresa in da se sedaj obogateni z izkušnjami pripravljajo na VII. kongres. »Menim pa, da bo treba v bodoče pri delu bolj paziti na partijsko disciplino,« je nadaljeval tov. Košir. »Ponekod se pojavljajo tudi odstopanja od demokratičnega centralizma. Moramo se zavedati, da so komunisti odgovorni za dogajanja na vsej Gorenjski, vsej Slove- nji in vsej Jugoslaviji, ne pa le za dogodke v njihovem kraju. Hočem reči, da ima komunist obveznosti ne le morda v kolektivu, kjer dela, temveč tudi tam, kjer živi, skratka povsod.« Tov. Košir je te besede oslo-nil predvsem na Pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ in s tem v zvezi dejal, da komunisti ne smejo sprejeti lega pisma kot nekaj, kar kaže le na slabosti drugih in ga s tega stališča tudi obravnavati. Sprejmejo naj ga kot kritiko vsega slabega in naj misli usmerjajo na vsa področja — tako v delo organov upravljanja, odnose do delavcev in podobno. Lj. 2 Glas Gorenjske KRANJ. U. APRILA 1958 V mestu Amrikaru se je v nedeljo začel izredni kongres Komunistične partije Indije, na katerem bodo sprejeli novi statut. Kongres bo trajal teden dni in bo za zaprtimi vrati. Razen novega statuta bodo sprejeli tudi resolucijo o političnih vprašanjih. V Pafosu na Cipru je v nedeljo eksplodiralo več bomb. v vasi Amargeti so pristaši ciprskega osvobodilnega gibanja zažgali policijsko postajo. Človeških žrtev ni bilo. V Cape Caneveralu so v nedeljo izstrelili medcelinsko raketo »Atlas«, ki se je dvignila okrog 3000 km visoko. Raketa »Atlas« je visoka 25 m in tehta okrog 100 ton. Konstruktorji »Atlasa« zatrjujejo, da bi raketa, opremljena z motorji za polet v vesolje, lahko dosegla Luno ali Venero'. Na oporišču v Portsmoutho so splavili podmornico »Growler«, ki je opremljena z napravami za izstrelje-vanje raket »Regulus 2«. Te rakete je moč izstreliti tudi izpod morske površine. Romunska delegacija, ki jo vodi predsednik Prezidija Velike ljudske skupščine Romunije Jon Maurer Je ▼ ponedeljek dopoldne prispela na svoji poti v Argentino v Ljubljano. Po kratkem postanku je delegacija nadaljevala pot proti italijanski meji. Veleposlanik DR Vietnama Hoang Van Tijen je prispel v ponedeljek iz Beograda na uradni obisk v LR Bosno in Hercegovino. Kot poroča argentinski časnik »La Prensa«, je prišlo v Paragvaju do večjih nemirov. Skupine upornikov v San Joseju in drugih krajih so napadle policijo. Uprle so se tudi enote rečnega ladjevja v Pilaru in Majuu. Sodeč po vsem gre za splošni upor, čeprav še ni moč reči, kakšne politične namene imajo uporniki. Stalni svet Atlantske zveze bo konec tega tedna proučil sovjetski sklep o opustitvi poskusnih eksplozij. V palači Chaillot, kjer je sedež Atlantske zveze, poudarjajo, da bodo predstavniki 15 zahodnih dežel proučili hkrati tudi ameriški načrt o postopni razorožitvi. Predsednik ZDA Dwight Eisenhower se je v ponedeljek v Beli hiši posvetoval z zunanjim ministrom Dul-lesom o zunanje političnih vprašanjih. Opazovalci menijo, da sta se razgovarjala o najnovejšem pozivu Sovjetske zveze, naj ZDA opustijo atomske poskuse. V Varšavi je bil v sredo podpisan sporazum o sodelovanju med jugoslovansko in poljsko radiofonijo. Sporazum določa razširitev medsebojne izmenjave na področju radia in televizije, vštevši tudi umetniško sodelovanje. Po statističnih podatkih ameriške vlade Je gospodarska recesija v ZDA dvakrat bolj prizadela delavce dragih ras, kot pa bele delavce. Po vladni statistiki Je brezposeln vsak enajsti delavec, medtem ko je ostala brez dela vsaka štirinajsta delavka. Konferenca zunanjih ministrov Poljske, CSR in DR Nemčije se je začela danes in bo trajala do sobote. Ministri bodo proučevali mednarodni položaj v luči zadnjih dogodkov, ki zanimajo vse tri države. V zadnjih dneh so bili na vzhodnih področjih Alžirije najhujši boji med alžirskimi borci in francoskimi četami, odkar se je pred 42 meseci začel boj za neodvisnost. LJUDJE IN DOGODKI prst nemških delavcev IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Po 10 urnih pogajanjih se je spor končal s kompromisom. Po-rurski kovinarji so se zadovoljili s povišico mezd za 4,3 %, namesto zahtevanih 10%. Stavka, ki jc bila napovedana za sredo, petek in ponedeljek, se je ustavila v zadnjem hipu. Nemško gospodarstvo je bilo obvarovano pred enim najhujših povojnih pretresov. Kajti stavka skoraj 200.000 kovinarjev v industrijskem osrčju Zahodne Nemčije — v Porur-je, bi docela ohromila železarsko in jeklarsko industrijo, saj je v porurskem bazenu skoncen-trirano skoraj devet desetin vse kovinske industrije Zah. Nemčije. Toda če je delodajalcem in vladi uspelo odstraniti grozeči oblak s Porurja, s tem še niso rešene vse zahteve nemškega proletariata. Delavski razred je vrsto let potrpežljivo čakal, da bo tudi nanj odpadel delež tako-lmenovanega »nemškega čudeža-". Toda medtem ko je Zahodna Nemčija doživljala nesluten porast, čeprav je iz vojne izšla kot razdeljena in poražena dežela, ko so kapitalisti kovali mastne dobičke, ko je nemška industrijska proizvodnja prekosila vse ostale evropske tekmece — pa je položaj nemškega delavca ostajal na povprečni ravni. Podatki statistične službe ZN kažejo, da življenjska raven nemškega delavca zaostaja za britanskim ali francoskim in da je le neznatno nad povprečjem italijanskega delavca. Zdaj, ko se tudi v Zahodni Nemčiji počasi, toda neizogibno, začenjajo kazati znamenja gospodarskega zastoja, ko upada tempo porasta proizvodnje, ko se kaže prva izrazitejša brezposelnost, tudi notranja protislovja dobivajo ostrejše obrise. Relativno zatišje razrednega boja je pri kraj«. Realna vrednost mezd in plač čedalje bolj zaostaja za skokom cen industrijskih in potrošnih izdelkov. Sindikati nastopajo zato z vedno odločnejšimi zahtevami, da se plače in mezde izravnajo z nastalim porastom življenjskih stroškov. V začetku, takoj po jesenskili parlamentar- nih volitvah, so se sindikalna vodstva zadovoljevala s suho deklarativnostjo in so se omejevala zgolj na kritične pripombe na račun rastočih inflacionistič-nih teženj ter na rovaš vladine gospodarske in socialne politike. Sindikalno članstvo pa je terjalo tudi akcijo od svojih vodstev. Tako se je nezadovoljstvo začelo počasi izražati v ostrejših spopadih z delodajalci, začele so se stavke. Prvi so skoraj neopazno nastopili tekstilni delavci in dosegli delni uspeh. Za njimi so uprizorili veliko stavko komunalni delavci. To je bila sicer le »opozorilna stavka-", v kateri je sodelovalo 250.000 komunalnih, transportnih in prometnih delavcev. Zdaj se je na prizorišču razrednih spopadov pojavil tudi najmočnejši zahod-nonemški sindikat kovinarjev in rudarjev. Ta zajema skoraj tretjino vsega sindikalnega članstva v svojih vrstah. Kompromisni sporazum je ustavil napovedano velikansko stavko, ni pa odstranil vseh skrbi. Pri tem zahteve delavcev zlasti belijo glave Adenauerjevi vladi. Stari kancler si sicer ne dela toliko preglavic zaradi gospodarskih posledic stavkovnih gibanj, kolikor ga skrbi politični protest delavskega razreda proti uradni politiki bonnske vlade. Predstavniki delavskega razreda so se namreč odločno uprli nameri kancierjevega kabineta, da oboroži nemško vojsko z nevarnim jedrskim orožjem. Sindikalna vodstva še niso odstopila od svoje zahteve, da mora zahodno-nemška vlada preklicati ta sklep. Protestne stavke in demonstracije so potrdile, da za zahtevo sindikalnega vodstva stojijo milijonske množice nemškega proletariata. To pa je vsekakor glas, ki ga niti samozavestni stari kancler ne more molče prezreti. Atomska oborožitev Zah. Nemčije je sklep, na katerem zida Adenauer nadaljnjo politiko svoje vlade, prav to pa je tudi korak, ki mu nevarno spodjeda trdna tla pod nogami. Politične in tudi gospodarske stavke nemškega delavstva so torej opozorilo Adenauerjevi vladi, da dobro razmisli, preden nadaljuje s sedanjo smerjo v upravljanju Zahodne Nemčije. MATtTIN TOMAZlC Sporočilo nemškega obrambnega ministra Straussa, da bo Zah. Nemčija kupila od ZDA raketne izstrelke tipa »Matador-*, je zbudila po vsem svetu in tudi v sami Nemčiji precejšnje vznemirjenje. Neki hamburški časopis je ob tem,dogodku priobčil naslednjo karikaturo z duhovitim naslovom »STRAUSSOV VALČEK« kratko, vendar zanimivo OBČNI ZBOR LOVSKE DRUŽINE NA DOVJEM Dne 5. aprila je bil na Dovjem redni letni občni zbor lovske družine, ki so se ga udeležili tudi zastopniki iz Kranja, Jesenic in Kranjske gore. Po poročilih, v katerih so referenti zahtevali večjo disciplino pri izvrševanju članskih obveznosti, se je razvila živahna razprava. Zlasti gostje so je pohvalno izrazili o čuvajski službi ter ukrepih za razcvet lovišča. Zelo razveseljivo pa je dejstvo, da dov-ška lovska družina zelo plodno sodeluje z ljudsko milico in KNOJ-em. Ta vzajemnost je prišla v polni meri do izraza tudi no občnem zboru, ki se ga je udeležilo vseh 24 članov. S. TUDI V LESCAH IN GORJAH BODO GOSTOVALI Jeseniško mestno gledališče se je po uspelem gostovanju s Carla OBRAZI IN POJAV Saj ni nič tvojega! Na občini so ponovno pregledali vse sklade. Nikjer več denarja! In vendar! Stanovanjske hiše je treba na vsak način dograditi, pa naj se iztakne denar kjerkoli I Pomedli so zadnje rezerve in jih malone protipravno dodelili za nabavo stekla, pip, žice, da so zidarji in instalaterji lahko doko'nčali zadnja dela. Bloki so bili sezidani. S ceste so mimoidoči občudovali nove, lepe hiše. Ta je hvalil, oni grajal, da so stanovanja predraga, prerazkošna, plačevati jih bo treba vsem in v nedogled, tretjega, ki živi v starinskem, slabšem stanovanju, je grizla zavist. Samo nekaj njih, ki so že vedeli, da bo v teh prostorih njihov dom, lep in udoben, ni zinilo besede. Redki so bili takil Med njimi je bil tudi Marnič. »Krasno!« — je vzkliknila žena, ko je stopila v lepo sobo. Otroci so bili v hipu na balkonu, preizkusili so pipo nad umivalnikom, če deluje in vrvico v stra-»ištu, prsti so nehote pobobnali po lepi, beli kopalni kadi, da je zvonko zadonelo. Vselili so se, dostojno so selitev v prvo stanovanje v življenju zalili z dalmatinsko črnino in se oddahnili. Kuhinja je bila velika, celo za paradižnik j« bilo prostora v nji, kokoši so dobile udoben prostor na balkonu, nič jim ni bilo hudega, kopalnica se je na mah spremenila deloma v garažo in še za mehanično delavnico je bilo prostora. Jedilnica z drogovi ter vrvmi od stene do stene je bila na moč dobra telovadnica otrokom. Slikarija aa steni je kar brez predelave bila kot nalašč za tarčo domačim lokostrelcem. Otrok se vendar mora razgibati. Zares udobao in levo! Samo da bi se ti sitai ljudje ne vmašavali v družin- ske zadeve! Takih so bili pri Marničevih kmalu siti. Predvsem predsednika stanovanjskega sveta! »Ne puščajte otrokom orodja! Balkon so že razbili. Na okna pritujejo gugalnice, po veži rišejo z ogljem!« je venomer nergal, sitnež! »Kaj te briga! Saj ni nič tvojega,« — so mu zabrusili nazaj Marničevi. Potem pa tudi niso nobenega več pustili v stanovanje. Se poštarja in dimnikarja ne. Preveč je bilo izkušenj. Samo čenče so raznašali med ljudmi v bloku, da je pri njih vse razbito, uničeno, da ne znajo paziti na stanovanje . . . Kaj jih brigajo njihove kokoši, motor, igranje otrok in življenje v družini. Toda lepega dne je spet zvonilo in zvonilo pri durih. Po dolgem oklevanju je Marničeva odprla. »Komisija je tu,« je dejal predsednik hišnega sveta. Po dveh urah ogledovanja so se vsedli in sestavili zapisnik. Dvestošestnajst tisoč dinarjev za popravila in ponovno ureditev, so povedali potem. Kdo naj plačaT Kdo je kriv, če je kad taka, da poči, če se samo motor postavi nanjo, kdo naj prepove kokošim, da ne bodo kljuvale zidu, kdo naj kriči nad otroki vsak hip, kam naj bi sicer dali paradižnik sredi zime, Saj plačajo najemnino — 1.700 dinarjev na meseci Tako so dejali Marničevi. Niso pa pomislili, da so se mnogi ljudje morali začasno odreči boljši cesti, vodovodu, dobičku v podjetju in drugim udobnostim zato, da so lahko oni dobili stanovanje, ki je stalo 2,700.000 dinarjev! Kaj naj bi dejal delavec, ki še ni imel sreče, da bi prišel do stanovanja in živi i družino v eni sobi ter plača 3000 najemnine. Skratka: stanovanja skupnosti — nič tvojega! K. M. Goldonija »Krčmarica Mirandolina« na Breznici odločilo za nadaljnja gostovanja z omenjeno komedijo v Lescah, Gorjah nad Bledom, na Dovjem in v Kranjski gori. Brez-ničani, ki so imeli že nekajkrat Jeseničane v gosteh, so tudi v nedeljo napolnili dvorano. Prav tako zanimanje za gostovanje Jeseničanov pa vlada tudi v Lescah in Gorjah. Sledila bodo gostovanja na Dovjem in v Kranjski gori, kjer pa bo treba scenerijo prikrojiti. DOVZANI IN MOJSTRANCANI SO PLOSKALI V ponedeljek, 7. aprila je gostoval na Dovjem Mežikov kvintet ■ skladbami Slavka Mežika. Nastop je bil sicer odličen, vendar je trpel zaradi preveč osebne note, ki je pogosto zaudarjala po enoličnosti. Prijetno presenečenje je bil trio Blumauer z orglicami. Težko pa se je sprijazniti z raznimi »špancirji«, »pufi«, »frisi« in podobno navlako, ki smo jo morali poslušati v popevkah. Nastopajoči bi se morali pač zavedati, da to ne sodi med nastop na odru kulturno-prosvet-nega društva; take neslanosti bi res lahko vrgli med staro šaro ali pa jih vsaj slovensko »preoblekli«. Pozornost pa zaslužijo skladbe Vrba, Blejsko jezero in Zlatorog; vsem tem je publika tudi navdušeno aplavdirala. V znatni meri pa sta ansamblu pripomogli k uspehu pevki Francka in Lenka Legat. Začel je Avsenik; kdo bo končal? j. S. VZGOJNO DELO AVTO-MOTO DRUŠTVA JESENICE Avto-moto društvo na Jesenicah je pred dnevi zaključilo šoferski tečaj, kakršnih priredi četvero letno. Tečajniki so polagali v ponedeljek v okviru društva šoferske izpite in dokazali, da so sposobni opraviti šoferski izpit tudi pred državno izpitno komisijo. Tečaj je obiskovalo in zaključilo 30 tečajnikov, v skupnem pa je Avto-moto društvo Jesenice usposobilo že aad tinoč šoferjev. U. PREDVOLILNI SESTANKI v "jeseniški Železarni Po vseh obratih Železarne Jesenice so bili včeraj popoldne sestanki v zvezi s predvidenimi volitvami v delavski svet podjetja. Na vseh 27 sestankih so bila podana poročila o delovanju sedanjega delavskega sveta, nakar so razpravljali o delu delavskega sveta in o kandidatih za novi delavski svet, ki jih bodo izvolili 19. t. m. Vse priprave za volitve v centralni delavski svet Železarne Jesenice že tečejo in bodo tudi to pot posamezna volišča med seboj tekmovala. U. RAZPRAVA o OSNUTKU PROGRAMA in STATUTA ZKJ Občinski komiteji in v osnovnih organizacijah ZKJ v okraju Kranj razpravljajo o osnutku programa in statuta ZKJ. V večini primerov so določili posebne komisije, ki bodo temeljitejše proučile osnutek programa oziroma statuta ter pripravile razpravo med članstvom. Ponekod so sestavili študijski načrt, po katerem bodo proučevali program, statut in ostalo kongresno gradivo pred in po VII. kongresu. NA JESENICAH SE PRIPRAVLJAJO ZA DELAVSKI PRAZNIK Čeprav je do 1. maja še več kot tri tedne, se organizacije SZDL in številna društva jeseniške občine že pripravljajo na praznovanje tega največjega delavskega praznika. Povsod so že pripravili okvirne programe, ki pa Jih bodo v prihodnjih dneh ie izpopolnili. Ena največjih prireditev bo na predvečer 1, maja na Jesenicah. Predvidena je velika Javna oddaja Radia' Ljubljana. Na ta večer bodo goreli tudi kresovi po bližnjih planinskih vrhovih, po vaseh in naseljih pa bodo imeli proslave. Tudi v obratih Železarne bodo imeli dan pred 1. majem kratka zborovanja, na katerih bodo govorili o pomenu 1. maja in o doseženih uspehih v izgradnji države, zlasti pa o uspehih v podjetju. Za praznik 1. maja pa predvidevajo več množičnih izletov v Vrata, na Korensko sedlo, Crni vrh, Pristavo, Poljane, k Valvazorjevemu domu pod Stolom in drugam. gradnjo spomenika pripravljajo Boh. Bela je edini kraj v blejski občini, ki še nima spomenika padlim borcem. V kraju pa je med NOB padlo blizu 40 va-ščanov Boh. Bele in okoliških vasi. Ze na lanskem občnem zboru so se člani ZB odločili za gradnjo. Izvoljen je bil poseben pripravljalni odbor, ki je organiziral nabiralno akcijo za spomenik. V letošnjem letu nameravajo nadaljevati z nabiranjem sredstev, preskrbeli pa bodo tudi vse potrebno za izdelavo načrtov. Prihodnje leto pa bodo pričeli z gradnjo. — Domačini so za spomenik že kar precej prispevali, gotovo pa ho pomagala tudi blejska občina. -jb počastitev 10-letnice dneva zdravja NA jesenicah V počastitev 10-letnicc dneva zdravja na Jesenicah je Svet za zdravstvo in Rdeči križ Občinskega ljudskega odbora Jesenice organiziral v torek zvečer v Delavskem domu na Jesenicah predavanje o pomenu Dneva zdravja. Govoril je dr. Višnar. U. PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ BO PRAZNOVALO 60-LETNICO Planinsko društvo v Kranju se žo pripravlja na proslavo 60-!etnice obstoja svojega društva, ki jo bo praznovalo v prihodnjem letu. Društvo je bilo vseh 60 let, razen med obema vojnama, zelo delavno, zlasti v zadnjih letih, saj šteje že 1500 članov, vrednost društvene imovine pa je narasla na 50 milijonov din. Ob proslavi te pomembne obletnice bo društvo izdalo svoj Planinski zbornik, v katerem bo zajeto vsa delo društva v času njegovega obstoja. Na zadnji soji upravnega odbora je bila izvoljena posebna komisija najstarejših in detevnih veteranov, ki bodo pripravili za zbornik gradivo. Ob proslavi pa bo društvo organiziralo tudi celo vrsto planinskih prireditev, predavanj, razstav, izletov itd. -an KRANJ. 11. APRILA 195S Glas Co^šf^sip 3 V tržiški predilnici deluje klub mladih proizvajalcev ŠOLA DELAVSKEGA UPRAVLJANJA Se o zadružni mlekarni iranj - Čirče Pri razpravljanju in iskanju oblik, kako mlade delavce najhitreje in najbolj konkretno usposobiti ter jih aktivno vključiti v delo organov delavskega samoupravljanja, so prišli v BPT Tržič do zaključka, da ustanovijo klub mladih proizvajalcev. Po temeljitih pripravah je iniciativni odbor sklical informativni sestanek zainteresirane mladine, uprave podjetja, predstavnikov družbeno-političnih organizacij, delavskega samoupravljanja in DIT-TIS. Prisotni so se seznanili z namenom in nalogami ter s statutom In programom kluba. Obljubili so vso materialno in moralno pomot pri delu. Naloga novega kluba — ustanovljen je bil 27. marca — je predvsem usposabljati mlade proizvajalce, da se bodo laže vključili v konkretno delo pri razpravljanju o gospodarskih, družbenih in političnih problemih in njihovem reševanju. Klub bo prirejal predavanja, razgovore, analiziral probleme ter prirejal strokovne ekskurzije. Prav bi bilo, da bi tudi v drugih kolektivih, kjer so za to možnosti, ustanovili klube mladih proizvajalcev. H. Hadimerovlč Skrb za oddih železarjev KJER KOMO 80LJ PRUS Članom sindikata Železarne Jesenice bo omogočeno letos preživljanje letnega oddiha v hotelu »Otokar Kerševani« v Opatiji, v domu Kovinarjev v Crikvenici, v Barbatu na Otoku Rabu, na tabo-renju v Biogradu na moru in na Mežaklji. Ker je zanimanje za letne oddihe iz leta v leto večje, bo letos prvič omogočeno letovanje na otoku Rabu. Iz istega razloga so povečane kapacitete tudi v ostalih Čebelarji na Jezerskem so dobili pomoč kmetijske zadruge Čebelarska družina na Jezerskem, ki deluje v sklopu kmetij-Bko-gozdne zadruge Jezersko kot samostojen odsek, ima včlanjenih 12 čebelarjev, ki imajo skupno 65 čebelarskih družin. Čebelarska družina v zadnjih letih ni mogla doseči nobenega napredka zato, ker so bile v mimilih treh letih paše na Jezerskem tako slabe, kakor nikjer v Sloveniji. Najbolj kritično Pa je bilo za jezerske čebelarje v poletju 1956, ko so jim čebele na paši pod Storžičem umirale zaradi lakote. Družina do sedaj ni dobivala nobene pomoči, ne strokovne, finančne in moralne in to niti od Zveze čebelarskih društev Slovenije. Zaradi takega stanja so bili čebelarji že pred odločitvijo, da bodo razpustili čebelarsko družino ta čebelarjenje sploh. Razpustitvi čebelarske zadruge pa je odločno nasprotovala tamkajšnja kmetijska zadruga, ker si brez čebelarstva ni mogoče zamisliti uspešnejšega razvoja kmetijstva in sadjarstva. Zato je upravni odbor zadruge dal družini moralno in finančno pomoč v znesku 30.000 din. Stanje se je že izboljšalo, saj so s temi sredstvi čebelarji kupili čcbelno krmo, pričeli pa bodo tudi strokovno usposabljati članstvo, zatirati če-bclne kužne bolezni, nakupili pa bodo nove roje in panje tistim čp-helarjem, ki so jim čebelo pomrle. Obeta se torej boljši razvoj čebelarstva na Jezerskem in s tem tudi Kmetijstva in sadjarstva. -an domovih. Razen v domovih in na taborjenjih lahko posamezniki koristijo dopust po lastni želji, v katerem koli kraju ali hotelu s tem da bo sindikalni odbor podjetja plačal razliko na podlagi predloženega potrdila o letovanju. Razlika se bo plačevala za 12 dni po 400 dinarjev dnevno. Tistim, ki gredo na letni oddih na taborjenje po lastni želji, pa se bo nudil regres za 12 dni po 230 dinarjev. V Opatiji bo omogočeno letovanje 200 osebam, v Crikvenici 900 osebam, na Rabu 336 osebam, v Biogradu na moru 480 osebam in na Mežaklji 60 osebam, kar je v skupnem 1976 članom kolektiva, oz. njihovim svojcem. Poleg tega pa bo lepo število članov kolektiva izkoristilo tudi ugodnost oddiha po želji, za katerega bo dobil izplačan regres. Tako kot letos Železarna Jesenice še ni poskrbela za preživljanje oddiha članov kolektiva in njihovih svojcev. U. Jeseniška martinarna doseg'a rekordno proizvodnjo Spričo ugodnih vremenskih razmer in zadostne električne energije ter nekaterih drugih pogojev, je delovni kolektiv Železarne Jesenice presegel plan za prvo četrtletje za 8,8 %. V tem času so proizvedli 223.573 ton železa, jekla in finalnih proizvodov. Mesečni plan za marec so presegli za 7,2 •/•• Poseben uspeh je dosegel obrat mar-tinarne, ki je v 6 simens-martino-vih pečeh proizvedel v marcu skoraj 26,400 ton jekla, kar pomeni rekordno proizvodnjo. Lepe uspehe so dosegle tudi valjarne in nekateri drugi obrati. V žični valjar-ni so v medsebojnem tekmovanju prav tako dosegli pomemben uspeh in sicer so v 24 urah izvaljali 229 ton cagljev, medtem ko predvideva plan le 155 ton za enodnevno proizvodnjo. Članek »Nekaj > čudnega je . . .«, ki je bil objavljen v »Glasu Gorenjske« 28. marca letos, je vzbudil v javnosti precejšnjo pozornost, hkrati pa je sprožil med potrošniki vrsto ugibanj in komentarjev o poslovanju zadružne mlekarne. To je bil tudi razlog, da je bil 2. aprila na pobudo Okrajne zadružne zveze v Kranju sklican sestanek, katerega so se udeležili predstavnik oddelka za gospodarstvo pri ObLO Kranj ter zastopniki Okrajne zadružne zveze, Zadružne mlekarne, občinske sanitarne in tržne inšpekcije in »Glasa Gorenjske«. Na sestanku je bilo ugotovljeno naslednje: Iz poročila zastopnika Zadružne mlekarne je razvidno, da mlekarna zares tipizira mleko na 3,2 odstotka tolšče. To opravičuje s tem, da je mlekarna lani trikrat poslala Republiškemu sanitarnemu inšpektoratu v Ljubljani mleko v registracijo. V dveh primerih je dobila mlekarna od republiškega sanitarnega inšpektorata le bakteriološke izvide, ko pa je v tretje zaprosila za registracijo, je republiški inšpektorat 16. marca letos obvestil občinsko sanitarno inšpekcijo, da je mlekarna sicer poslala mleko v registracijo, da pa mleko ni registrirano, ker bo prišlo v dogled-nem času do nekaterih sprememb Pravilnika o kakovosti živil in pa zaradi zastarelih strojnih naprav, ki onemogočajo mlekarni ustrezno tipizacijo mleka. V tem obvestilu pa priporočajo občinski sanitarni inšpekciji, naj dovoli mlekarni še nadaljnjo tipizacijo mleka na 3,2 odstotka tolšče. Tu pa je prišlo do kršenja Pravilnika o kakovosti živil, čigar 6. člen pravi, da lahko tipizacijo mleka dovoli le republiški sanitarni inšpektorat s posebno odlošbo. Sestanek pa je prav tu ugotovil nepravilnost, ki jo je kot prvi zakrivil republiški sanitarni nišpektorat. Le-ta je namreč, ne da bi izdal uradni odlok o registraciji, svetoval Občinski sanitarni inšpekciji v Kranju, naj dovoli mlekarni tipizirati mleko. Tu pa je republiški sanitarni inšpektorat zaobšel 6. člen Pravilnika, kar bi bilo moč v istem nasledku očitati tudi zadružni mlekarni, ki je tipizirala mleko, ne da bi bil za to izdan odlok pristojnega republiškega organa. Ali naj gre poslej v prodajo tipizirano ali polnomastno mleko? — Zastopniki sanitarne in tržne inšpekcije ter ostali udeleženci sestanka so bili mnenja, da je treba upoštevati Pravilnik o kakovosti živil. Ker zadružni mlekarni ni uspelo doseči registracije mleka, mora zagotoviti potrošnikom polnomastno mleko. Kolikor pa mlekarna meni, da zahteva sanitarne inšpekcije ni utemeljena, lahko sproži upravni spor, ki naj reši problem tipizacije mleka. V primeru, če bi morala mlekarna nuditi potrošnikom polnomastno mleko, pa postavlja kolektiv mlekarne vprašanje revidiranja pro- dajne cene mleka. Izguba, ki jo je mlekarna utrpela pri prodaji tipiziranega mleka na 3,3 odstotke tolšče, je znašala doslej 0,54 dinarjev za liter. To izgubo pa je mlekarna krila s posnemanjem mleka oziroma s predelavo mleka v mlečne izdelke. Pri prodaji polno-mastnega mleka pa bi se ta izguba po trditvah zastopnika mlekarne zvišala na 1,63 dinarja. Ce bo ta izguba krita s subvencijo, tedaj bo dosedanja prodajna cena ostala nespremenjena, v nasprotnem primeru pa bi se morala — po izjavi zastopnika mlekarne — cena mleka zvišati. Upoštevati pa moramo, da v tem primeru ne bi šlo za dejansko, temveč zgolj za navidezno zvišanje cene. Potrošnik bi namreč dobil nadomestilo v tem, da bi bilo mleko dejansko polnomastno, to je večvredno. Seveda pa bi šele točnejše ekonomske analize pokazale, koliko bi bilo podražitev mleka dejansko upravičena. Pri tem je treba upoštevati tudi nalogo, da se teži po povečanju molznosti, kar bi zmanjšalo proizvodne stroške. Predstavnik oddelka za gospodarstvo pri ObLO in zastopniki občinske sanitarne in tržne inšpekcije so se dogovorili, naj Okrajna zadružna zveza in Zadružna mlekarna do 16. aprila letos dokončno rešita vprašanje registracije mleka z Republiško sanitarno inšpekcijo v Ljubljani. V zvezi s tem so na sestanku obravnavali tudi vprašanje rekonstrukcije mlekarne. Z ozirom na naraščanje odkupa in zastarele strojne naprave, bo treba mlekarno čimprej rekonstruirati. Iz poročila zastopnika mlekarne je bilo tudi razvidno, da so elaborati za to rekonstrukcijo že v delu in da je ekonomska analiza že izgotov-ljena. Po izračunih bo rekonstrukcija veljala 48,200.000 dinarjev. Tu pa je prišlo do objektivne kritike. Zastopnik oddelka za gospodarstvo pri ObLO Kranj je namreč očital mlekarni, da ni dovolj, če je podjetje oziroma delavski svet kot neposredni upravljalec podjetja zgolj idejni pobudnik za rekonstrukcijo. Prav bi bilo, če bi delavski svet, del presežka dohodkov, ki so ga sicer razdelili med člane kolektiva, namenil investicijskemu skladu. Ta, sicer skromna sredstva, ne bi bistveno podprla rekonstrukcije mlekarne, vendar bi delavski svet s tem dokazal, da se ne nadeja sredstev za rekonstrukcijo zgolj od skupnosti, ampak da je pripravljen del sredstev prispevati tud siam. S. Š. Jeseniška razglednica Najznačilnejše znamenje železarskih Jesenic C Ko smo ondan komaj našli starega revolucionarja, 71-lctncga Ivana Makuca na Klancu pri Kranju, je bil ravno pri delu. Pisal Je — zgodovinske spomine. — Vso Pred Dnevom železničarjev LOKOMOTIVE SO OBSTALE... Ivan Makac pri tvojem najljubšem opravilu — pri Urejanju svojih »spominov« /imo sem pisal, — nam je dejal. Na mizi so bili lepaki, rdeči razglasi, časopisi, rokopisi na obledelih, že oguljenih papirjih. Tq so spomini na njegova doživetja med idrijskimi rudarji, spomini na vukovarski II. kongres KPS leta 1920, na Glavnjačo, na strele na Zaloški cesti, na Dachau . . . — Aha, o stavki železničarjev bi radi zvedeli? Ja, zdaj bo 38 let — je začel. — Zvečer, predno smo začeli stavko, smo pripravili veliko zborovanje pred »rodnim domom, — je začel pripovedovati stari Makuc in je imena ter datume kar stresal iz rokava. Na zborovnlišču so postavili lepo tribuno. Mnogo ljudi se je zbralo. Na govorniški prostor so se povzpeli Petrič Jože, tajnik sindikalne organizacije železni-Čarjev, Makuc, ki je bil predsednik I. podružnice in neki Katanovič, v imenu zagrebških železničarjev. — Vsi mi, tudi v Zagrebu, smo pripravljeai na stavko za naše pravice —- j« med drugim povedal le-ta. Množica prisotnih je navdušeno vzklikala in dajala duška razpoloženju. Potem so krenili na železniško postajo. Železničarji so prevzeli straže, da bi preprečili tatvine, ogenj, nered ali morebitne podtaknjene provokacije, ki bi jih potem Korošec utegnil izrabiti proti stavtujočim. To je bilo 14. aprila zvečer, leta 1920. Drugi dan, 5. aprila, je bila stavka proglašena. Lokomotive so obstale, kjer so bile in svetle tračnice so kaj kmalu porjavele v spomadanskem dežju. — V tistih dneh, — pripoveduje Makuc, ki je bil med voditelji stavke, — smo se v Ljubljani mnogo sestajali, navadno v Tivoliju ali pa drugod. Na zborovanja niso prihajali le železničarji, ampak tudi drugi delavci. 23. aprila, deveti dan stavke, je bilo zborovanje v Taškarjevem gozdu blizu vodovoda. Na tisoče ljudi se je zbralo. Govorniško tribuno smo imeli kar na vejah dreves, ker se sicer govornik ni imel kam povzpeti, da bi ga slišali. — Več nas je zlezlo na veje košatega drevesa, — pravi Makuc. Najrevolucionarnejši med nami je bil kretničar Franc Perdan. — Bil sem med trboveljskimi rudarji. Vsi odobravajo in podpirajo našo stavko. Noben vlak stavkokazov ne bo vozil po Zasavju, pravijo oni, dokler mi ne dosežemo pravic. — Tako nekako se danes, po 38 letih, Makuc spominja Perdanovih besed. To pa še ni bilo najhuje. Svoj govor je baje zaključil z: Naj živi splošna stavka, Naj živi ruska revolucija . . .! Beseda revolucijiia je na mah vzvalovala prisotne. Vrinjeni policaji (v civilu seveda) so takoj stekli h kolesom in se pognali v Ljubljano, da v Tnškarjevem gozdu hujskajo množico k revoluciji. Napovedan je bil pohod za naslednji dan. Po Zaloški cesti naj bi mirno korakali v mesto in pokazali množičnost in odločnost stavkujočih. Iz gradu so dobili tudi ponudbo vojakov, Makedoncev, da so pripravljeni podpreti železničarje z orožjem. Stavkujoči so to odklonili. — Tudi sami smo imeli orožje — pravi Makuc, — toda vedeli smo, da to ne bi bilo primerno — pogoji niso tega dopuščali. Neprevidna parola % drevesa in razgibanost v Taškarjevem gozdu, kakor tudi napovedani pohod, vse to je temeljito preplašilo vladajočo kliko. Dali so ukaz za nastop z orožjem, kar se je na Zaloški cesti tudi zgodilo. Tam je bila prelita ljudska kri. K. M. Občinske doklade in cene V razpravah o občinskih družbenih planih in proračunih je ponekod slišati vprašanja, češ ali ne bodo povečane občinske doklade povzročile podražitev kmetijskih pridelkov in s tem poslabšanje živ-Ijenske ravni industrijskega prebivalstva. Taka mnenja je bilo slišati tudi na zadnji seji zbora proizvajalcev ObLO Kranj. Odgovor na taka mnenja oziroma vprašanja najdemo lahko že v primerjavi med višino obdavčitve, cen kmetijskih pridelkov in povečevanjem narodnega dohodka v kmetijstvu v zadnjih letih. Narodni dohodek v kmetijstvu v okraju se je od 1 milijarde 298.000.000 din v letu 1953 povečal lani na 2 milijardi 750.000.000 din. Povečanje narodnega dohodka je deloma posledica večje kmetijske proizvodnje, predvsem pa podražitve kmetijskih pridelkov. Tako se je v zadnjih štirih letih podražila pšenica za 59 odstotkov, koruza za 100 odstotkov, prašiči za 81 odstotkov, teletina za 83 odstotkov, mleko za 16 odstotkov itd. Razmerje med cenami industrijskega in kmetinkegt h'Ugt se je v tem času občutni menilo v kmetovo korist. Dohodki kmetijskega prtbivti-stva so se v tem času mičn., povečali, vsekakor pa *atm»-roma dosti bolj kot jo re p.f. večale davščine. V k' kot leta 1953 ter so *.e šele .a-ni povečale za 14,9 ".d; trikov. Celotna obdivč'-1--(vključno občinske dokUde "? takse) privatnega kmet?'^*** sektorja je znašala leta 19$) 23.7 odstotkov, leta 1951 14 10.8 odstotkov narodne? j ° nehumanega odnosa do najemnik«' se je moral zagovarjati pred sodiščem v Radovljici, ki ga je obsodilo za poškodovanje stanovanjskih prostorov, kršitev nedotakU1' vosti stanovanja in samovoljno*1 na 15 dni zapora in 2000 din. denarne kazni. Tak divjaški postopek b' sicer v opozorilo njemu in drugI01' ki se za izpraznitev stanovanj P0' služujejo takih metod zaslu*'1 ostrejšo kazen, vendar mu je so' dišče glede na to, da doslej še nl bil kaznovan, da tudi sam živi v težkih stanovanjskih razmerah ,n da je storil dejanje v živčni ra?' burjenosti, Izreklo zaenkrat mileJ*" kazen Stanovanje pa, ki je ostalo spričo obdolženčevega ravnanj3 močno razdejano in neuporabni bo pa lahko dal najemnik zopet popraviti na obdolženčeve stroške- MESREČI Z ROKO V STROJ Pred dnevi se je zgodila nep" čakovana nesreča delavcu Jožef Jeretu v Gorenjski predilnici Skofji Loki. Ko je hotel z železo0 kljukico podrezati v trgalni strop so dovajalni valjčki potegnili klj^ kico, s kljukico pa tudi roko. O trgalo mu je sredinec desne rok«-K. M- KRANJ, II. APRILA 1958 Glas Gorenjske 5 Ob tretji premieri DPD „Svoboda" Stražišče it ll( F Aninega očeta Otta Franka je učinkoval tudi v prizorih, ko je opisuje njeno notranjo podobo, igral Jože Kovačič. Bil je jasen, obračunaval s svojo vestjo. Vloga Gospo van Daanovo je posredovala topel v podtonih, odločen in vse- Ane je bila poverjena Anki Cigo- Zdenka Hollvjeva. Učinkovala je skozi prepričljiv. Omledna, preveč jevi. Kdor pozna to igralko, ne bo prepričljivo,- vehementna je bila idealizirana figura pa ni nudila potreboval posebnega komentarja, igralcu posebnih možnosti obliko- Ni igrala — pred gledalci je zaži- Dnevnik Ane Frank, dramatizacija pisateljev Goodricha in Hac-ketta, je zavoljo svoje napredne miselnosti, iskreno prepričljivih izpovedi in pogumne obsodile človeštva med zadnjo vojno, eno izmed najpomembnejših del, ki jih najdemo v svetovni zakladnici sodobne dramske literature. Prav zategadelj pa je odločitev dramske sekcije DPD Svoboda iz Stražišča Pri Kranju toliko pomembnejša, ker so to pot segli po tolikanj zahtevnem in idejno žlahtnem tekstu. 2ato ne bo napak, če bomo tej uprizoritvi posvetili več pozornosti, kot je sicer posvečamo amaterski dejavnosti. Ana Frank, 13-letna deklica židovskega pokolenja, je pisala svoj dnevnik. Prva stran je bila napisana nekega dne leta 1942, ko se Je morala s svojimi starši, sestro ln družino van Daan zateči pred Gestapom v pristrešno skrivališče v Prinsengrathu v Amsterdamu. V tem nenavadnem, utesnjenem oko-'ju se je mladost prvikrat srečala 2 življenjem — s tisto platjo življenja, o kateri ni vedela niti toliko, da utegne biti zelo kruta. Dnevi polni dogodkov, zapažanj in spoznanj so neizprosno pronicali v Anino preobčutljivo notranjost in ji oblikovali — oplemenitili duhovno podobo. V tem okolju je Ana živela in skrbno beležila vse Podrobnosti iz svojega življenja, živela je brez sonca in zraka, prikrajšana za brezskrbnost in prostost, ogoljufana za vse, kar gre °hokom njenih let. Njeni zgodnji zapiski so predvsem impresije, ki jih je zaznavala kot otrok, kasneje pa se razraščajo v neposredna, iskrena in prezgodaj dozorela spoznanja. Ljudje, ki 1° obkrožajo, so risani črno-belo, so dobri, kar velja predvsem za njenega očeta, ki ga ljubi s fanatično ljubeznijo, pa tudi slabi, nizkotni. Kljub temu, da jih Ana v svojih poštenih izpovedih obsoja, vanja. Njegovo ženo Edith Frank vela prava Ana Frank vendarle goji v globini svoje mla- je solidno in z velikim smislom za igralci so člani bivšega Preserno-de duše do njih simpatije. Se več: niansiranje zaigrala Helena Skebe. vega gledališča v Kranju in so trdno veruje, da je v slehernem, Van Daana je igral Jože Zupan. S nastopili kot gostje. Pa naj bo še tako slab, nekaj do- pravo mero in finim posluhom za V ostalih vlogah so nastopili: brega. In ta njena vera v dobroto, porast dogajanja je znal iz vloge Dragica Hočevarjeva kot Margot. izluščiti prikriti egoizem. Toplo je Bila je začuda zvesta tekstu, ki živčnih izbruhih. Peter Jožeta Zontarja je bil umirjen, v čustvih prebujajoče se ljubezni topel, vendar mestoma nerazumljiv. Franc Triler je našel v živčnem zobozdravniku Dusselu hvaležno figuro, ki jo je s finim občutkom za duševne depresije zelo uspešno oblikoval. Miep Marte Cegnarjeve je bila prisrčna, prinašala je toplino in sproščenje. Isto lahko trdimo za Kralerja, ki ga je podal Milan Tepina. Rahla togost v glasu in kretnjah ni motila. Igralci amaterji so to pot presegli vsa pričakovanja. Poklicni kolegi, ki so igrali z njimi, kaj radi pripovedujejo o nepopisnem prizadevanju in o jekleni volji, s katero so se lotili tega zahtevnega dela. Tokratni uspeh, ki so ga zabeležili požrtvovalni igralci-ama-terji, pa čeprav s pomočjo poklicnih kolegov, pa naj služi kot ponoven dokaz, da je le s trdim delom moč doseči lepe uspehe. S. S. 'film. kijiU qttdaHto V MREŽI je jugoslovanski film, ki ga je po scenariju Vladimirja Ko-larja režiral za Lovčen film režiser Bojan Stupica. Brez zadrege lahko napišemo, da je film pravcata sinteza najrazličnejših spodrsljajev, ki nujno popačijo film. Najprej je spodrsnil scenarij, ki predstavlja čudno mešanico dramaturško slabo grajenih in še slabše povezanih nesmislov. Zgodba pripoveduje o ribiškem življenju nekje na naši obali med obema vojnama. Tu pa trčimo ob prvo neodpustljivo napako, ki jo današnja načela filmske ustvarjalnosti ne prenesejo. Gledalec se namreč vprašuje: kje se zgodba dogaja? Za vsak film je namreč poglavitne važnosti, da gledalec takoj dojame, kje se zgodba dogaja. V našem primeru tega ni. Ce ne bi bil film opremljen s komentarjem: »Zgodba se dogaja nekje na jugoslovanski obali med obema vojnama .. .«, bi se zaman vpraševali po kraju, kamor je zgodba postavljena. Skoraj nerazumljivo je, kako je mogel tako renomirani gle- dališki režiser kot je Bojan Stupica, seči po tako obupno slabem scenariju. Njegove pomanjkljivosti pa so spričo gledališke režije še bolj izstopile. Kaj pa zgodba? Tudi ta je privlečena za lase — je konglomerat, ki ga tvorijo osladna operetna interpolacija, melodramatični ljubezenski motiv, socialni problem, ki se razblini še preden bi moral nakazati glavno poanto in mreža, kamor se zapletajo igralci, ki oživljajo zgodbo. To zapletanje naj bi dalo filmu nekak simboličen poudarek, kar pa se je prelevilo v nesmisel, v katerem so se izgubili režiser in igralci. Čeprav le-tem ne kaže očitati prizadevanj in rutine, so se njihovi napori razbili ob preveliki teatraliki in patetiki. Predvsem pretirana mimika, ki pride na filmskem platnu še posebno do izraza, ni v prid tej filmski zgodbi. Na platnu zazive vse prej kot simpatični liki. — Opravičeno se torej lahko vprašamo: kako je mogla produkcija Lovčen film poslati na trg tako obupno slabo filmsko zgodbo? ROMEO IN JULIJA na odru „Svobode" Bohinjska Bistrica Ni slučajno, da se je na reper- bavati publiko s puhlimi deli. Spo-toarju dramske sekcije DPD »Svo- sobna so posredovati visoke umet-boda«, Boh. Bistrica letos pojavilo niške stvaritve klasikov publiki, zahtevno Shakespearovo delo Romeo in Julija. Zelja po kvalitetnem sporedu, ki naj nosi pečat naše dobe in kulturne ustvarjalnosti, je vodila vodstvo društva, da je vsa leta na odru domače Svobode uprizarjalo dela z visoko umetniško ki je prav tako sposobna sprejemati jih. To jasno priča, da so naša društva ne le prežeta s socialistično kulturo, ampak da jo posredujejo delovnemu človeku neposredno, tisto kulturo, ki je samo ena in za katero se borimo vsi, z striške Svobode je najzgovornejši dokaz za to. Delo je zrežiral Lovro Strgar, posebej pa je treba omeniti, da so za izvedbo poskrbeli tudi mnogi domači organi, ki so nudili materialno pomoč in pa Kranjska »Svoboda«, ki je k uspehu prireditve pripomogla z rekviziti. Prireditelj in izvajalci zaslužijo ANKA CIGOJEVA KOT ANA FRANK vrednostjo. To je oblikovalo nov manjšimi ali z večjimi umetniškimi vse priznanje. ki je v ljudeh, plemeniti njo samo. ves dnevnik je na najmanjše podrobnosti uglašen register njenega dekliškega dozorevanja, ki se v bedi, samozatajevanju in utesnje-Q°sti trga v nenadne bolestne izbruhe, ki pa jih Anina kremenita Osebnost uduši, dokler se ne znajde v čudovitem dekliškem spoznanju prve ljubezni. Režiser SNG iz Maribora, Peter klalec, ki ie Dnevnik režiral že lan Jeseniški gledališčniki gostovali v Podnartu ska je * v Mariboru (prva jugoslovan-uprizoritev) je tudi tokrat, če- prav je to pot delal z amaterji, v celoti uspel. Del zasluge za tolik- Mestno gledališče z Jesenic je bilo pred kratkim spet v gosteh v našem Domu. Tokrat nam je posredovalo Goldonijevo »Mirandolino«, komedijo z glasbo in petjem v re- umne fabule čimvečji učinek. Posebej pa bi radi pohvalili zares doživeto interpretacijo krčmarice Mirandoline — (Marjanca Čebulje-va,) strežnika Fabrizia — tov. Ro- žiji Bojana Cebulja. Domačini, ki tarja, Markiza Forlipopoli — tov. so napolnili dvorano do zadnjega Pogačnika in grofa Albafiorita — *en uspeT -šuperIaUrvTnis"o z'golj kotička, so uprizoritev toplo in ze- tov. Stareta. Pevsko seje pa od-laskavo napihovanje — gre seveda gostom, štirim poklicnim igralcem, P? so prizadevnim Svobodašem Priskočili na pomoč. Dve leti, ki jih opisuje Dnevnik, Je režiser zgostil v pičle tri ure, tftko da pred gledalci neposredno *a* Kli hil I ! ZA BISTRE GLAVICE KRIŽANKA: URA Vodoravno: 1. turistični kraj na Gojenj skem, 5. lik pri umetnem drsanju, številka, 6. vas pri Ljubljani, 7. začetnici imena in priimka slovenskega heroja (po njem se imenuje tovarna v Ptuju), 10. arabski žrebec, 11. znak za element, 12. spaka, pokveka, 16. era, 19. hkrati, 20. povratno osebni zaimek, 21. namizna pregrinjala, 23. znano angleško pristanišče na jugu Arabije, 26. ljubkovalno ime za očeta, 27. nogometni klub Ljub a pom lad Ljuba pomlad, kdaj boš prišla? Težko te že čakam, ker te imam rad. Ljuba pomlad, polja izpremeni v pride že vendar v prelepi naš kraj raj, Smučanja, sankanja, snežnih možicev, vsega dovolj je že, pridi pomlad! Gori ob Bistri rad bi že skakal, mlinčke postavljal in tebe dočakal. Stanko Rozman, učenec 4. razreda V temni noči se je priplazil v bližino človekovega bivališča in izza varnega plota nagovoril psa. »Čakaj no, ne lajaj!* je dejal, »dopusti, da se nekoliko porazgovoriva!« Pes je že hotel zalajati, a ker je bil radoveden, je renče prisluhnil. »Dragi pes,« je priliznjeno nadalje- skromna atfaltea (kratica), 27. reka na meji Bosne, 29. konec, uspeh, 32. dolžinska mera, palec, 33. plemiški naziv. Navpično: 1. gora v Julijcih, 2. veže kolesa, središče vrtenja, 3. enaka samoglasnika, 4. sadno drevo, 6. vrba, 8. klica, 13. Športnik na kolesu, 14. odjemalec, naročnik, 15. predlog, 17. kazal-ni zaimek, 18. soglasnik s prizvokom, 21. del telesa, 22. spisek, imenik, 24. pritrdilnica, 25. vulkan na Siciliji, 27. cesta v mestu, 28. hrvatski pesnik, 30. ilovica, 31. časovna enota. |UOJVq 'b103 'pizt 'vj 'sun 'IN 'H» *«»PV '» '» 'ui '» 'ijJd 'ub 'as 'tnau -aqo 'g *oi 'j. *vqop '■zbjvu 'n '\ '\y 'jy **T '»A 'Mi »I '»3I«so (uiqog :a«|||*i Prišla je pomlad. Sonce je pregnalo sneg s polj. Na drevju so se budil' popki. Tedaj se je prebudila čebelica iz svc-jega zimskega sna. Pomela si je oči s svojimi žametnimi tačkami, prebudila svojo tovarišico in skupno sta pokukali iz panja. Opazili sta, da sonce že kar dovolj močno greje, da je povsod svetlo. Zlezli sta iz panja in zleteli k jablani. — Ali imaš kaj za naju, ubogi čebelici? Vso zimo sva stradali. — Ne, — jima je odgovorila jablana, — prezgodaj sta prilezli. Moji cvetovi so še zaprti v popkih. Povprašajta pri češnji! Čebelici sta odleteli k češnji in jo vprašali, če ima kaj za ubogi čebelici? Dejali sta: — Vso zimo sva stradali. — Pridita jutri, dragi prijateljici, — je odgovorila češnja. — Danes še ni Zfl SIVI Kil NA ŽELEZNICI »Ce ne boš takoj miren, dobiš zaušnico vpričo vseh ljudi!« »Jaz bom pa sprevodniku povedal, koliko sem star.« ZAPLETEN RAČUN »Tonček, poslušaj: mama je spekla potico in jo hoče razdeliti med štiri člane družine. Kako stori to?« »Razdeli jo na štiri dele.« »Dobro. Pa recimo, da pride k vam teta Mica. Na koliko delov bo mama potem razdelila potico?« »Potem je sploh ne bo — ampak jo bo brž skrila.. .«< DRUŽABNA »Današnja mladina se sploh ne zna vesti!« »Kako to, saj vam je onile mladenič prepustil svoj sedež.« »2e, ampak moja žena Se zmeraj stoji...«. razcveten noben popek. Ko se bom razcvetela, vaju bom rada povabila v goste. Čebelici sta odleteli k tulipanu, pokukali v njegovo globoko čašo, toda tudi tam ni bilo ne prahu in ne medu. Utrujeni in lačni sta se vračali čebelici domov, ko sta nenadoma opazili v v grmu skromen vijoličast cvet. To ie bila vijolica. Odprla je svoj cvet, poln dišečega in sladkega soka. Čebelici sta se napili in zleteli veseli domov. F. A. »Izgini!« je zarenčal čuvaj, »nič mi ni do tvoje družbe!« »2e prav, že prav,« je pomirjujoče menil volk, »že grem! Ti pa dobro premisli moje bratske besede. Vrnem se, kajti vem, da boš uvidel, da Ai hočem dobro!« Volk je odšel in se čez nekaj dni vrnil. Potihoma se je priplazil do psa, ki — glej čudo — ni zarenčal kot prvič. Spet je slikal psu vse radosti svobode v gozdovih in pes ga je poslušal. Ko je volk končal, je pes dejal: »Saj ne rečem, da bi ne bilo lepo. toda meni je dovolj dobro tu, kjer sem!« »2e prav, že prav,« je menil volk, »premisli dobro, vrnem se!« Pes je odslej pričel vse pogosteje misliti na besede brata volka. Pričelo se mu je dozdevati, da mu pri človeku le ni tako dobro, kot je to prej vedno mislil. Res da ni bil lačen, ali to večno delo, večno dremanje samo z enim očesom, vedno budno na straži človekovega bivališča, to je bilo res da malo prehudo. V gozdovih pa bi lahko pohajkoval brez dela in popolnoma svoboden. Močno je o vsem tem premišljeval in ko je v tretje prišel volk, mu ni bilo treba mnogo prigovarjati-Pes je sklenil z njim prijateljstvo in zapustil človeka. Poprej pa je volk odnesel iz staje najlepšo ovco, kajti ni bilo nikogar, ki bi bil človeka opozoril. Globoko v gozdu sta raztrgala ovco in jo med seboj bratsko razdelila. Za psa je bilo to neznansko doživetje! »Res sem bil neumen, brat volk,« je dejal, »spoznavam, da si mi hotel dobro.« Zadovoljen in sit je brezskrbno zaspal v volčjem brlogu. Naslednjo noč sta se spustila do sdaje in spet odnesla rejeno ocvo. Tretjo noč pa je — čim sta se približala bivališču — počila puška in komaj komaj sta odnesla pete. »Nič hudega, brat pes!« je menil volk, »bova pač jemala pri pastirjih!" Tokrat sta bila lačna in psu se je zazdelo, da ta reč s svobodo le ni taka, kot je kazalo spočetka. Naslednje dni jima je na paši uspelo odnesti par ovac, tako rekoč izpred nosa pastirjem, potem pa se je stvar spremenila. Tudi pri pastirjih je nenadoma počila puška in spet sta morala bežati, ne da bi kaj odnesla. Vse težje in težje je bilo priti do plena. Bila sta večkrat lačna kot sita in psu je pričelo tako življenje moćno presedati. Najhuje pa je bilo, ko je prišla v deželo zima. Dneve in dneve sta se lačna podila po zasneženem gozdu in če jima je bila sreča mila, sta ujela kakega mršavega in premražene-ga zajca, za katerega sta se stepla. Pe* je zasovražil brata volka. Lačen in drgetajoč od mraza je s hrepenenjem gledal v dolino, kjer se je iznad človekovega bivališča tako vabljivo in domače dvigal dim iz dimnika. Neke temne noči ju je glad le pri' gnal spet v bližino staje. Tedaj je blisk raztrgal temo in v eluho noč je l^kflfl strel. Pes je občutil skelečo bolečin^ v bedru. Kazno je bilo, da je človek budno čuval svoj hram. Z muko i1) krvaveč se je priplazil v brlog, kjer s' je lizal rane; ležal je nekoliko dni & toliko da ni poginil od lakote. Ko si je nekoliko opomogel, je zap"' stil volka in pri belem dnevu izgini v dolino. Odšel je naravnost v člove-kovo bivališče. To pot ga človek 1,1 sprejel s puško; dal mu je jesti in t0* plo ležišče in pes je bil srečen, da Je spet doma. Kot nekoč, je zopet vestno in zves^ vršil svoje čuvajske dolžnosti. Spozn*' je, da brez poštenega dela ni kruh* niti zadovoljstva. Od tedaj je posta največji sovražnik ter strah in tcepe hudobnih in tatinskih volkov. Kako se naučim igrati lah? VII OTVORITEV Z današnjim dnem se bomo začeli pogovarjati o prvem delu šahovske igre —o otvoritvi; torej o tistem delu, ki je skozi vekove že dokaj raziskan in izpopolnjen, pa kljub temu še vedno najboljšim velemojstrom dela največ preglavic. Ker pa marsičesa doslej še nismo omenili in na kar bomo večkrat naleteli med pogovorom o otvoritvah, se bomo s tem seznanili istočasno. Da boste laže napredovali v šahovskem »svetu«, se bomo najprej seznanili z nekaterimi najvažnejšimi — bistvenimi točkami otvoritev. 1. Prednost belega — iniciativa Povedali smo že, da šahovsko igro začne beli. S tem ima prednost, ki jo imenujemo iniciativo, pogosto pa tudi »tempo«, ki naj bi belemu zagotovila zmago. Da, tako je. Ce beli ne bi med potekom igre svoje prednosti »zapostavil« kot temu pravimo. Tudi statistika je pokazala, da na turnirjih šahisti z belimi figurami dobe več partij kot tisti, ki vodijo črno vojsko. Prednost belega je tolikšna, da je pri njegovi dobri igri, črni vso partijo prisiljen v obrambo; izkušnja pa je pokazala, da je laže napadati kot pa se braniti. Toda s tem ni rečeno, da je črni že naprej obsojen na poraz. Beli lahko do konca obdrži inciativo in če se črni najbolje brani bo iniciativa belega sama po sebi postala toliko manj- ša, da ne bo več zadostovala za zmago. Torej kljub najboljši igri beli lahko le remizira. Samo ena malce slabša poteza belega (tako tudi velikokrat je) pa že zadostuje, da črni izenači in nasprotnika sta enakovredna. Zaključek naj bi bil: v otvoritvi beli skuša obdržati čim dlje svojo prednost, črni pa se bori za izenačenje. 2. Razvijanje figur V začetku igre so vse figure razen konj blokirane s kmeti. Da bi omogočili poseg ostalih figur v borbo, moramo torej najprej premakniti kmete. Vsekakor pa mora biti razvijanje figur in kmetov načrtno. Zato si že sedaj zapomnite, da v otvoritvi nikdar ne smete narediti z isto figuro dveh ali več potez, če seveda za to ni posebnega vzroka. Figuro postavite na polje, s katerega jo boste spet premaknili šele po končani otvoritvi! Poteze s konji naredite prej kot z lovci. Najboljša polja za konje pa so c3, f3 in c6, £6, ker imajo od tu možnih največ potez. Za kraljevega lovca so najboljša polja d3 (dO), c4 (c5), b5 (b4) in e2 (e7); za daminega lovca e3 (e6), f4 (f5), g5 (g4) in d2 (d7). Katero polje je najboljše pa je odvisno od otvoritve, za katero ste se odločili. Sedaj pa se pogovorimo se o neznani potezi — rokadi. Kakšna je ta poteza? Le enkrat v partiji lahko premaknemo kralja za dve polji in to z el (e8) na gl (g8) ali cl (c8) pod pogojem, da pred tem s kraljem še nismo naredili poteze. Pa še ta pogoj mora biti, da so med kraljem in trdnjavo, s kater« tudi še nismo naredili poteze, na prvi ali osmi vrsti vsa polja prazna in da nobeno od teh polj ni napadel nasprotnik. Kako zdaj naredimo potezo — rokado? Ce smo postavili kralja na gl (g8) bomo trdnjavo postavili istočasno s polja hI (h8) na fl (f8) in obratno, Kcl (c8) bomo trdnjavo z al postavili na polje dl (d8). Čeprav smo premaknili dve figuri, je to ena poteza — rokada, od katere imamo dvojno korist: kralj je na varnejšem položaju; trdnjava pa pride hitreje v igroi zato tudi stremite za tem, da čim prej« naredite to potezo. Ce smo rokirali na kraljevo stran, imenujemo to mala rokada (0—0), velika rokada pa je, te smo rokirali na damino stran (0—O—O)-Kraljico peljite v središče bojišča šele, ko ste že razvili lahke figure in naredili rokado! In kam postaviti trdnjavo? Na linij* na katerih ni več kmetov,- to je n* proste linije. Ce teh še ni, pa jih p°" stavite tja, kjer pričakujete, da bodo linije slej ko prej proste. Pri razvijanju figur še nekaj opoz°* ril: izogibaj se potez, ki so nepotrebne! S kraljico ne posegaj prezgodaj v igro, ker se bo nasprotnik s tenv ko jo bo napadel in preganjal, razvijal, ti pa boš v razvoju povsem zaostal. Odveč »o poteze, s katerimi začetniki menijo, da so svojo pozicij0 utrdili. Zato poteze a3 (a6), h3 (&6) potegnite le, če so za to posebni vzroki in da ni drugega izhoda. FaB« D MANI, 11. APRILA 1958 Glav Gorenjske Spomini na nepozabnega revolucionarja in ustvarjalca V ŽIVEM STIKU Z LJUDSTVOM Ob 5'letnfei smrti tovariša Borisa Kidriča Milijone src je na današnji dan pred petimi leti stišala tuga. Po ulicah so hodili ljudje brez besed. Črne sence zastav s tovarniških poslopij in hiš so z mučno težino legle na prsa delavcev, kmetov — ustvarjalcev širora domovine. Utihnilo je življenje — življenje človeka, revolucionarja, državnika Borisa Kidriča. Toda to delo in življenje ni bilo samemu sebi namen. Povedno je bilo z življenjem in napredkom stoterih tovarn, ■idrocentral, institutov. Bilo je neločljivo spojeno z delom in napori milijonov rok pri ustvarjanju lepšega ia boljšega življenja. Sredi dela pa je omahnila roka. Stotero siren je žalostno zatulilo in njihov turobni zvok je odjeknil od nedokončanih zidov, nedograjenih jezov ia cest, dotaknil se je človeških src in čudovito je odmeval njegov ukaz: po tej poti naprej! Milijoni sklonjenih ljudi, ki so takrat, pred petimi leti, šli mimo ■jegove krste v Beogradu in Ljubljani, so sklenili ■— Nadaljevali bomo njegovo pot, uresničevali njegove •esede, borili se bomo za uresničenje njegovih misli. • Koliko ljudi je prišlo v osebni stik z njim! Bili so *o funkcionarji, voditelji, navadni delavci, žene ... Za vsakogar je imel čas, besedo in rešitev. Vse bolj, ko nadaljujemo pot socialistične izgradnje in našega splošnega razvoja, pa se tistim, ki so ga imeli priliko špotati in slišati, obujajo lepi spomini nanj, na njegova ■avodila in opozorila. »TUDI JAZ SE UČIM« Delavsko samoupravljanje. Delavski svet in upravni odbor jeseniške železarne sta na sestankih preživljala prve izkušnje. Težavno je bilo, zapleteno, nejasno . . . — Odločili smo se, da povabimo Kidriča, da iz prvega vira dobimo navodila, da se pogovorimo, — pravi Zvone Labura, ki je bil takrat, 1952. leta, sekretar tovarniškega komiteja. Nekateri pa so zmajevali z glavo — Kidriča, iz Beograda, pri vsem delu, ki ga ima? — so odgovarjali in dvomili v njegov odziv. Motili so se. — »Pridem,« — je bil odgovor. In še je pristavil: »Pripravite čimveč vprašanj!« V veliki dvorani Metalurške industrijske šole se je tisti dan kar trlo komunistov, članov sindikata in drugih, ki jih je politični aktiv povabil na posvetovanje. Toda bili so delno presenečeni — »Nisem prišel samo zato, da bi vam govoril in dajal nasvete, marveč, da •i tudi vi poveste vse težave in primere o svojem delu. Tudi jaz sam se učim, ne le vi, tudi meni je treba vedeti, kake so težave in problemi v podjetjih samih, Pri konkretnem delu, pri uresničevanju naših smernic« Tako nekako je dejal, kot pravijo, in se smejal zaskrbljenim obrazom navzočih. Posvetovanje je bilo živahno. Kidrič je govoril in •dgovarjal na vprašanja o raznih težavah jeseniških le-lezarjev in zlasti o nejasnostih pri delavskem samoupravljanju. »Ne bi mogel točno povedati vsega, kar je govoril, vem le to,« pravi Zvone, »da so se večkrat vsi v dvorani spustili v smeh in mu od srca ploskali.« Tov. Kidrič je pa v kratkem pojasnjeval probleme <«lotne države in potrebo po industrializaciji vseh krajev, da bi nekoč enako prispevali skupnosti. Dolgo so se razgovarjali spraševali so ga, poslušali kudomušne in razumljive razlage. Tov Kidrič se je potil, brisal si je pot, obraz mu je kledel — bolezen je že glodala — toda klonil ni. Opomogel si je in učil dalje. Pozno zvečer so končali. Ko so ljudje že odhajali iz dvorane, so se nekateri strnili okoli njega. Mnogo je še bilo vprašanj. Med njimi, ki so želeli od njega Pomoči, je bila tudi stara ženica. Ni je odklonil. Stopil je vstran in jo potrpežljivo poslušal, ji odgovarjal . . . Končno jo je potrepljal po ramenu in dejal: »Bo bolje, drugače, boste videli, mamca.« in zadovoljna je odšla. ZA ČLOVEKA JE IMEL ZMERAJ ČAS O tem vedo povedati tudi pri Fajdigovih v Vrbi. Skupaj so bili s Kidričevimi starši v Begunjah za časa vojne. »Bila sem večkrat pri njem v Ljubljani, ko je bil predsednik vlade. Toda vedno je imel čas za človeka,« pravi Ivana. V njegovi predsobi so čakali ministri, načelniki . . . Morali so k njemu na važne razgovore, posvete ... A ona, Ivana iz Vrbe? »Nič važnega nisem imela,« pravi ona. Toda Kidrič morda ni mislil tako. Razen spominov mnogo, mnogo naših ljudi. Govorili bi o različnih srečanjih, različnih razgovorih, različnem razpoloženju. V sproščujočem smehu, pa tudi trdo in odločno so zvenele njegove besede. V bistvu pa bi vsi povedali isto: stik z ljudmi. Tako kot so si ga Jeseničani želeli, tako si je želel on delavcev, graditeljev, inženirjev, direktorjev, predsednikov. V razgovoru z njimi, ob spoznavanju s stvarnim življenjem na terenu, ob nenehnem stiku z ljudmi je gradil temelje, nanje postavljal celotni razvoj, ga usmerjal z zakoni in predpisi in pomagal odpravljati slabosti. Pred dobrimi šestimi leti — januarja 1952 — je bil tov. Boris Kidrič med jeseniškimi železarji, s katerimi se je razgovarjal o gospodarskih problemih iz Begunj so ga zanimale vse podrobnosti o delu ljudskih odborov na terenu, o delu in težavah organizacij društev, o . . . Skoraj ni bilo konca. Vse, kar je slutil, da Ivana pozna in ve iz konkretnega življenja, vse je izvabil iz nje. »In včasih se je tako smejal, da se je kar tresel,« pravi Ivana. Tako kot Ivana iz Begunj, kot mnogi z Jesenic, in Še več, bi o pokojnem Kidriču morda vedelo povedati Ob letošnji petletnici njegove smrti se misli naših ljudi ponovno vračajo k njemu, k njegovemu delu in borbi. Morda se bodo ustavile ob njegovem vklesanem imenu na grobnici in tako počastile njegov spomin. Roke pa bodo še krepkeje zgrabile za orodje in se mu z delom, brez besed, najdostojneje oddolžile . . . K. Makuc Domačemu kraju v ponos Na obiska pri graditeljih avto-ceste Mladi brigadirji gredo na delo Delovni kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču Je prevzel pokroviteljstvo nad I. gorenjsko mladinsko delovno brigado »Staneta Žagarja«, zato smo smatrali za svojo dolžnost, da obiščemo brigadirje na avto-cesti LJubljana—Zagreb. Ze vožnja po Dolenjski, od Ivančne gorice dalje, daje slutiti, da postaja Dolenjska in kraji ob trasi nove ceste pravo mravljišče. Povsod ob trasi se belijo vzorno urejena mladinska naselja, že zgrajena, ali pa so še v izgradnji, prekopavajo kanale za vodovod, postavljajo drogove za električno napeljavo. Drugod zopet neumorni buldožerji rijejo tla, valeč pred seboj kupe prsti in kamenja. Povsod skupine brigadirjev -mladincev in delavcev gradbenega podjetja pri delu na trasi. Na stari cesti, po kateri smo se vozili, pa je tak promet, da smo se včasih komaj prebili naprej. Hiše, bajte, kozolci, svinjaki in hlevi neposredno ob trasi — vse to izginja. Domačini sami Jih rušijo, saj bo v novo zgrajenih stanovanjih in gospodarskih poslopjih boljše zanje in za živino. — Takšna je približna podoba Dolenjske ob trasi avto-ceste. Po gladkem traku že dograjenega odseka avto-ceste smo dospeli do Brežic, vendar Je šla naša pot le naprej, do sosednje Prllipe. Tu so doma naši mladinci -brigadirji z Gorenjske! Našli smo Jih v mladinskem naselju št. 11 »Majda Sile«, zatopljene v delo, saj Je izgradnja tega naselja njihova glavna naloga. Začudenje smo brali na njihovih, od vetra in sonca ožganih obrazih — saj obiska niso pričakovali, zato Je bil njihov trikratni »Ho-ruk«, še toliko prisrčnejši. Krepki stiski od ilovice in prsti hrapavih in od dela utrjenih rok, so povedali več kot vsi, ne vem kakšni pozdravni govori. »Mudi se nam«, so nam rekli, »do 5. aprila moramo napraviti še mnogo In pripraviti naselje za vselitev aovih brigad, zato se bomo pa pri kosilu kaj več pogovorili« — in ie so bili spet vsak pri svojem delu. Medtem smo si ogledali naselje. Tam, kjer so bile pred mesecem dni še njive, raste prikupna naselbina. Mladi graditelji tlakujejo poti med barakami, urejujejo vodovod, umivalnice, barako za kuhinjo, jedilnico in ambulanto. Tudi cesto Je bilo potrebno zgraditi, da lahko • kamioni zvozijo gradbeni in drugi matarial od glavne ceste do naselja. »Veš,« al Je dejal tovarii, ■ katerim smo bili skupaj na obisku, »tako prevzame človeka ta delovni polet la tovarlitvo, ki ga vidil, da bi kar ostal tu med njimll« — Res, takSaa polet, lakien zanos pri delu ]• mogoč samo pri ljudeh, ki imajo pred seboj Jasne perspektive in ki so se odločili z vsemi silami uresničiti svojo nalogo. In ti naši mladinci so takšni ljudje! Sami smo Jih videli, se na lastne oči prepričali, da jim nobena izmed nalog ni pretežka. — Pri kosilu, na katero so brigadirji povabili tudi nas, je razgovor tekel zelo živahno. Vprašanj in odgovorov od njihove in od naše strani ni bilo ne konca nt kraja. »Hrana«, so dejali, »je odlična, samo kar malo preveč Je pet obrokov dnevno za nas.« O uspehih ne govorijo radi. Njihovo delo samo dovolj zgovorno govori o njih. »Začetek je bil težak,« Je dejala živahna In od Ilovice zamazana brigadirka. »Ko smo prišli, Je bilo slabo vreme, dež in sneg, blata do gleinjev, pa tudi baraka, v kateri smo stanovali, je bila še brez iip. Seda) je vsak dan boljše, saj gradimo naselje sebi in drugim brigadirjem, ki še pridejo. Dobro se mi pa zdi in sem ponosna na to«, Je še pribil«, »da smo vzdržali!« »Ostal bom kar šest mesecev med temi mladimi brigadirji, saj se med njimi dobro počutim«, mi je pravil 53-letni brigadir. Prijavil se je v mladinsko brigado, preje pa je zastonj služil za hlapca nekje v Podbrezjah. »Z prilipskimi vaščani se dobro razumemo«, je dejal Marjan, sekretar brigade. »Oni so nam tudi v našem težkem začetku šli na roko in nam pomagali. Pravilno znajo ceniti naše delo in nas spoštujejo. Mi pa njih«, Je še dodal, »ln upam, da bomo drug drugega ohranili v lepem spominu.« Se in še smo govorili. »Kako doma, kako v tovarni, kako v Kranju, kako v Tržiču, itd.« so deževala vprašanja, tako, da nam Je čas kar prehitro potekel. Poslovili smo se. »Pozdravite doma, pozdravite Gorenjsko, pa kmalu nas spet obiščite!«, so nam naroče-valL Trikratni »Ho-ruk!« Je zadonel po naselju iz grl 120 mladih Gorenjcev. Mahajoče titovke so se videle Se, ko smo bili le na glavni cesti. Pri povratku smo imeli srečo. Pri Smarjeti smo namreč imeli priliko govoriti tudi s komandantom vseh mladinskih brigad, Mićom Novakovićem. »E, dobro se drže ovi VaSi mladi Gorenjci!«, nam je dejal, »i pravilno Je, da ih posetite!« — Povedal nam Je 5e, da v začetku aprila pričakuje preko 70 mladinskih brigad i okrog 9000 brigadirji. — Spet bo krepko odmevala pesem krampov in lopat na avto-eestl ter se mešala • pesmijo delovne mladine vseh naiih narodovi Poslovili smo se od Dolenjske z iskreno ialjo V sreo: »Sračno, mladi brigadirji!« M. Ogrls VODNA SEBIČNOST V delu občine Cerklje, kamor spadajo vasi Zalog, Pšata, Šmartno in Poženk, prebivalci še nimajo vodovoda. Zato ponekod hodijo tudi precej daleč po vodo, ponekod pa zajemajo vodo iz potokov, ki pa so včasih, kot kaže tudi naša slika, tik ob gnojnih jamah. Prav gotovo to ni niti zdravo niti higiensko. V drugem delu občine Cerklje pa imajo že vodovode. Zato se prebivalci občine še niso ze- dinili za ustanovitev vodovodne skupnosti. Tam, kjer nimajo še vodovoda, so za to, da bi vodovodno skupnost ustanovili, tisti, ki pa imajo vodo napeljano v hiše, temu nasprotujejo. Taka sebičnost ljudi, ki vodo že imajo, prav gotovo škoduje razvoju občine. Mar so ti pri tem kaj pomislili, kaj bo, ko bo treba zgraditi nov vodovod ali pa popraviti starega? DEVET LET 2E ČAKA ZIDARJA Poslopje Ljudske milice v Cerkljah čaka že 9 let neometano. V tem času je nastalo prav gotovo že precej škode na stavbi. Le koliko časa bo cerkljansko poslopje Ljudske milice še čakalo na zidarja? MOST CAKA NA POPRAVILO Čez potoček Moščenik v Tržiču, lahko prideš tudi po mostu, ki ga kaže naša slika. Domačini pravijo, da je to most »na fabriki«, sicer pa tu pelje Proletarska cesta do novih stanovanjskih blokov. Most je že dlje skoraj neuporaben za promet. Stare deske pod težo kaj rade popustijo in precej Jih Je že počilo. Ker pa je ograja mostu že tudi zelo omajana, se je zgodilo, da je otrok padel v potok, k sreči brez težjih posledic. Tržičani se upravičeno sprašujejo, kdaj bo most popravljen in kdo ga bo popravil? To se sprašujejo predvsem zaradi tega, ker ob mostu že od jeseni leži kup plohov, ki so namenjeni popravilu in so vsakomur le v dokaz, da je sedanjemu stanju mostu precej kriva malomarnost. S premiere filma „La Tour, čuvaj se"! Habsburške ustnice in Sonja Hlebš Januarja letos smo pisali o francosko -jugoslovanskem koprodukcijskem filmu »La Tour, čuvaj se!« in o Kranjčanki, članici Jugoslovanskega dramskega pozori-šta v Beogradu, Sonji Hlebš, ki igra v filmu avstrijsko cesarico Marijo Terezijo. To pot bomo o naši rojakinji Hlebševi, ki se je zlasti Kranjčani še spominjajo uspel filmski spektakel zabavnega žanra, ki ga odlikuje tudi dobra igra. Se posebno uspešna pa je bila premiera za Sonjo Hlebš. Sekretar gledališča narodov in komentator Radia - Pariz, Jean Louis Mignon je dejal v svojem komentarju še isti večer: »La Tour nam je odkril veliko jugoslovansko igralko — Sonjo Hlebš. Sicer sera jo že nekajkrati videl na sceni, toda tokrat je Sonja Hlebš odkritje za Pariz. — Tudi kritik »Figara« in ostali pariški časniki pišejo o odlični igri Sonje Hlebševe. Predstavnik UFUS iz Beograda je ob vrnitvi iz Pariza izjavil, da bo Sonji Hlebš v prihodnjem koprodukcijskem filmu, ki ga bodo verjetno začeli snemati že letos, poverjena glavna ženska vloga. V tem smislu je prišlo tudi do razgovorov z nekaterimi francoskimi filmskimi producenti. Ob zaključku še majhna skrivnost, ki utegne biti zanimiva zlasti za tiste, ki Sonje ne poznajo. Sonjin oče je popularni humorist Ruda Hlebš ali »Oča iz Krana«. s. S. Konec marca je ameriška vlada dovolila objavo prvih fotografij o ameriški orjaški raketi tipa »Atlas«, ki tehta 1000 stotov. Stroški za izgradnjo ene same take rakete znašajo skoraj 2.500 milijonov italijanskih lir, zgrajena pa je tako, da naj bi ponesla atomsko bombo nad 8000 km daleč. Kaj je pripravilo ameriške vojaške kroge, da so se nenadoma odločili odkriti del tajnosti, v katero je zavita ta gigantska raketa? Verjetno je vzrok v tem, da nameravajo Amerikanci v kratkem po številnih ponesrečenih in dveh deloma posrečenih poizkusih, napraviti dokončen poizkus s to raketo. Ta poizkus pa naj bi bil tudi edini te vrste. Raketni izstrelek Atlas bodo spustili z oporišča v Cape Canaveralu, poletel pa naj bi preko Ekvatorja in padel v ocean nekaj sto kilometrov vstran od otoka Asension, ki je angleška kolonija v Atlantiku in kjer prebiva 170 prebivalcev. Tako naj bi ta izstrelek napravil vso pot, ki jo lahko zmore po računih njegovih graditeljev. Ta poizkus je v sklopu tekmovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo za polete v vse-mirje. Co bo uspel, bodo zgradili še eno tako raketo, ki naj bi ponesla v vsemirje še eno ameriško umetno luno, ki bo tehtala 450 kg. Pri tem naj omenimo, da je drugi Sputnik, ki že davno kroži po vse- SONJA HLEBŠ pred odhodom v Pariz kot dobre igralke nekdanjega amaterskega gledališča v Kranju, kaj več povedali. V filmu »La Tour,« Sonja Hlebševa ni debutirala. Pred tem je namreč že igrala v nekaterih jugoslovanskih filmih. Da pa je nastopila tudi v tem koprodukcijskem filmu, se ima — tako pravi sama — zahvaliti predvsem svojim ustnicam. Oblikovane so namreč »po habsburško«. Ko je režiser Georges Lampin iskal igralko, ki bi najbolj ustrezala liku Marije Terezije, je naletel na Sonjo. Sonjine »habsburške« ustnice zares niso razočarale. Bolj zanimivo pa utegne biti to, da so na premieri v' Parizu odkrili pri njej mimo ustnic še dobro mero igralskega talenta. Pred kratkim je bila v najbolj reprezentativnim kinematografu »Palače« v Parizu slavnostna premiera tega filma. Film je posnet v kinemaskopu in aestman-coloru. Poleg nekaterih jugoslovanskih igralcev nastopajo v filmu tudi Jean Ma-rais, Nadia Tiller in Eleonora Rossi Drago. Kaj pravi kritika o filmu? — Film »La Tour« so kritiki v glavnem ocenili kot Neizkoriščena bogastva našega Jadrana Ob naši obali v Jadranskem morju, ki je dolga nad 600 km, raste po grobih ocenah okoli 350 tisoč ton različnih alg, od katerih bi jih lahko izkoriščali za industrijsko predelavo vsako leto okoli 50 tisoč ton brez nevarnosti, da bi se njihova naselja v Jadranskem morju občutno zmanjšala. Z industrijsko predelavo morskih alg so začeli pred dobrimi 10 leti. V 15 deželah, ki predelujejo alge, jih izkoristijo vsako leto okoli 750 tisoč ton. Njihovi proizvodi se vse bolj uporabljajo v kemijski, farmacevtski, tekstilni in prehranski industrija. Bogastvo jugoslovanske obale na algah je že ocenjeno. Njihov kemični sestav pa so začeli podrobno analizirati šele pred letom dni. Strokovnjaki "•Norveškega instituta« za proučevanje morskih alg, ki so dosedaj pregledali tri najbolj znane vrste jugoslovanskih alg, so ugotovili v njih zadostne količine joda, proteina, masti, celuloze, malitola, lamarina, alginske kisline in pepela. Odstotki alginske kisline so enaki srednjim in najvišjim količinam srednjeevropskih alg, ki jih že nekaj let uspešno predelujejo. Od te kisline dobivajo alginate — proizvode, ki jih uporabljajo v tekstilni industriji, prehrani človeka in domačih živali, farmaciji, kozmetiki, industriji barv, medicini itd. v> Tudi po po količini manitola se jadranske alge približujejo severnoev-ropskim. Manitol vse bolj uporabljajo v kemični industriji, industriji barv, papirja, v farmaciji, elektrotehniki in protehniki. Uspešno ga uporabljajo tudi namesto glicerina. Prav tako kakor al-ginsko kislino in manitol uporabljamo tudi druge proizvode, ki jih dobivamo iz alg. Ce upoštevamo, da se da iz ena tone alg dobiti okoli 220 kg alginske moke pa namesto tega 40 kg alginske kisline in 20 kg manitola, potem bi v Jugoslaviji pridobivali letno skoraj isto količino teh snovi kot jih pridobivajo v Veliki Britaniji. Njihova vrednost bi znašala okoli 770 tisoč angleških funtov. ROBOT, HIŠNI POMOČNIK Artu r zna, vendar je prenero den! V Ameriki, pravijo, je otrokom marsikaj dovoljeno. Nihče jim ničesar ne reče, kadar pripeljejo v hišo žival ali tujca. Družina enostavno napravi prostor novo-došlemu. Zanimivo pa je, da v vseh krajih Združenih držav pomalem prihaja v hišo nov, nenavaden prebivalec, namreč nihče drug kot robot. V tej deželi, kjer je realnost v znanosti prav blizu fiktiv-nosti in kjer takoj uresničijo nekaj, kar so si zamislili, so se mnogi mladi fantje lotili izredno zanimivega dela. Tako je ■a primer sedemnajstletni Kurt Golden prihranil toliko denarja, da si je kupil nekaj motorčkov in kup drugega električnega materiala. Nato je izrezal, zgiba! in zvaril nekaj železne in aluminijaste pločevine, izdelal nekaj zobatih delov, izoblikoval zobato kolesje ter razmestil releje, stikala in hitrostne reduktorje. V šestih mesecih je naredil robota z imenom »Artur«, ki se je nato nekega dne nepričakovano pojavil v hiši Goldenovih. Ko je prvič zagledala to pojavo, bi se Kur-tova mama kmalu onesvestila. Skrit za vrati je mladi Kurt vodil svojega robota s pritiskom na gumbe komandne škatle. Vendar je takle »Artur« pravzaprav dragocen mehaničen suženj, tih in ubogljiv, pa tudi prijeten pomočnik ne glede na svojo kovinsko zunanjost. Porabi zelo malo toka, od časa do časa pa mu je treba kvečjemu namazati zgibe. Zato pa veliko več veljajo njegove usluge. Zna zalivati vrt, prestavljati sesalec za prah, podajati pri mizi, zlagati posodo in še kaj drugega. Kljub svoji majhni višini, saj meri le 120 cm, je pravi Herkul. Z lahkoto dvigne predmete težke do 50 kilogramov. Po drugi strani pa z nežnostjo otroške negovalke prime najbolj krhke predmete. Kljub vsem tem lastnostim pa mora Kurt vseeno sam pomagati materi pri pospravljanju. Pravi, da je robot pre- počasen in hkrati preneroden s svojo to-kovodno žico, ob kateri si utegne zlomiti nogo. Artur je še precej nerazvit robot. Nima ne spomina, ne središča za lastno odločanje. Njegov »akcijski radij« seže toli- ko daleč, kolikor mu dovoljuje žica, namenjena prenašanju impulzov iz komandne škatle. Kurt pa ga meni predelati tako, da ga bo lahko vodil na daljavo brez kakršfte koli žice in pošiljal, denimo po cigarete. mirju, še mnogo težji in ima 508 kg. številčni podatki o raketi Atlas so še taj- Ameriška »luna« bo imela tudi miniatur- nost. Znano je samo, da je ta raketa dolga ni televizijski oddajnik popolnoma nove okrog 30 metrov, da znaša njen premer vrste. >V njej bodo nameščene tudi po- okrog 2.40 m in da so njene naprave se- sebne baterije, ki bodo izkoriščale sončne stavljene iz 30.000 različnih kosov i« žarke, ter napravo za oddajo fotografskih koščkov. MEDCELINSKA RAKETA »ATLAS« med dviganjem na platformo, s katere jo bodo pognali v vsemirje. posnetkov vsah zemeljskih predelov, okrog katerih bo krožila. S posebnim komandnim sistemom nameravajo s Cape Canaverala kontrolirati to televizijsko oddajno aparaturo, ki jo bodo po volji spravili v akcijo in zopet ugasnili. Podrobnosti o tem revolucionarnem televizijskem oddajniku pa držijo ameriške vojaške oblasti še v strogi tajnosti in zato ni mogoče kontrolirati, koliko je resnice v njihovih napovedovanjih. Tudi točni ZA RAZVEDRILO TAKI SO M02JE Družina Goldenovih in robot »Artur«, ki jim streže pri mizi Zanimiv osti ELEKTRONSKA METEOROLOŠKA POSTAJA Avstralci so postavili na svojem antarktičnem sektorju avtomatično meteorološko postajo, ki sleherno uro sporoča vremenske podatke, kot so n. pr. meritve toplote, hl-grometrično stanje, smer ter hitrost vetra in tako dalje. Z enkratnim polnjenjem baterij deluje postaja 9 mesecev. TELEFON IZ BRZOVLAKA Ekspresne vlake na progi Parls— Lille so opremili s telefonom. Potniki lahko telefonirajo med vožnjo naročnikom v Parizu, Lillu, Amlensu ln drugih mestih. Telefonske razgovore prenaša radiooddaj-na postaja na vlaku preko 40 m visokih anten, ki so jih postavili ob progi. LETALO — KLOBUK Jim West iz Atlante v ZDA je zgradil letalo, kt po obliki spominja na ogromen sombrero. Trup letala je iz plastične snovi in napolnjen s helijem. Letalo se najprej navpično dvigne, ko pa pilot vključi majhen pomožni motor, leti vodoravno s hitrostjo do 80 km na uro. KROMIRANJE IN ZVOK Elektrolltično kromiranje so v laboratorijih francoske družbe »National Carbon Co« izboljšali tako, da so elektrolitsko kopel izpostavili zvočnemu valovanju za 10 kiloclklov ali pa ultrazvoku. Dobljene površine kromlrauih predmetov so manj porozne ter bolj trde ln gladke. — Oglasite se, ko bo žena doma! Jaz nimam z gospodinjstvom nič opraviti. PRVA LJUBEZEN 4JN